pošti prejemati: za i«lo loto unprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt , , 6 „ 50 „ •esec , 2 „ 20, V eprnvništvu prejeman za celo leto naprej 20 K — h ool leta „ 10 _ — „ ,'etrl „ , 6 — n * n » »esec , 1 „70, po S i I j an je ua dom 20 h na mesec. ^mm—mm Posamna številka 10 h. Političen list za slovenski narod. Naročnino in in*nra »prejema upravništvo Katol Tiskarni, Kopita jeve ulice St. 2 Rokopisi se ne vračaj nefranknvm.s pisma r •.sprejemajo Uredništvo je v Sem fiSkih ulicah St. 2.1., 1 Izhajavsak dan. izvzern nedelje in praznike, i, pol 6. uri popoldne 276. V Ljubljani, v soboto 1. decembra 1900 Letnik XXVIII .................................................................u.......m im ri tem ime »Griin« preložil z »Zelencem«, ač ni znak posebnega spoštovanja. Doktor-em pra\a je bil Prešeren promoviran 1. 1828 i se je vrnil v Ljubljano. Vstopil je v dr-avno službo pri finančni prokuraturi, a ta lužba ni bila zanj. Kmalu jo je pustil in stopil v odvetniško pisarno dr. Hiovata. ilednjič pa je postal samostojen odvetnik v Iranju 1. 1847. Toliko časa je moral čakati ato, ker so takrat odvetniki imeli svoj »nu lerus clausus«, kakor ga imajo še sedaj otarji, in je vsak kandidat moral čakati, da e izprazni pripravno mesto. A Prešeren ni olgo bil samostojen odvetnik. Umrl je že ne 8. svečana 1. 1849. Tako jednostavno in jednolično je nje fovo zunanje življenje. A njegovo notranje ivljenje je tem živejše in razhčnejše. Stopil e pred svet kot dovršen pesnik, kajti kot ridesetleten mož je objavil prve svoje pesmi. Temeljito se je učil in izobraževal. Od Vod uka pač ni mogel dobiti drugega, kakor lavdušenje, zato je pa posege! v pesništvo Irugih narodov in od tam zajemal iz dovr-enih vzgledov. Izučila ga je tudi skušnja ivljenja; 'zato je prva njegova objavljena iesem : »Slovo od mladosti«, temna in otožna, iajveč njegovih pesmij je ljubavnih, dobre ri četrtine. Pa tudi ljubezen do domovine ad opeva, žaluje nad nesrečo svojega rodu n željno kliče, da »Vremena Kranjcem bodo e zjasnile«. Prešsren ie idealist, in zato se blago-lejno odlikuie pred sodobnimi pesniki, ki so večinoma dekaderti ali nihilisti. Njegova do-noljubna ljubezen se razširja na vse člo-/eštvo, kar je zlasti pokazal v prelepi pesmi, ;loženi »V spomin Andreju Smoletu«. Nas zanima zlasti verske stališče Pre-ternovo. Ce ga hočemo pravično soditi, mo-amo poznati duha one dobe, v kateri je iivel. Takrat je vsa Evropa bila pod vplivom dej, ki so rodile francosko revolucijo. Duh, ii prošinja francoske eneiklopediste, je na-Dolnjeval celo atmosfero, in verski indiferen- LISTEK. Liberalna menažerija. Opazujemo, da se v sedanji volilni dobi prikazujejo v liberalnem taboru čudne živali, katerih nekatere razkazujejo liberalci sami neutrudljivo po deželi, druge sicer skušajo skriti, toda zaman. Vse te živali imajo zelo čudno obliko. Zaslužijo torej v vsakem oziru, da jih pokažemo svojim bralcem. Pojdimo lepo po vrsti od kletke do kletke. 1. Liberalna raca (Anas brevi-pedis mendaciosa liberalis). Živi samo od liberalnega časniškega papirja, ter se množi z občudovanja vredno naglico. Navidezno zelo imponuje, če pa jo ogledaš od blizu, pokaže se Ti čudna prikazen, da je vsaka taka raca v sredi votla, ob kraju je pa nič ni. Kdor takih rac nikoli ne ogleda od blizu, na t< ga lahko staviš vse svoje premoženje, da je liberalec. Liberalcem torej race vedno tizem so je daleč razširjal. To mišljenje jo silno vplivalo na vse pisatelje iste dobe, in tudi Prešeren so mu ni mogel čisto odtegniti. Njegovo zasebno življenje moramo soditi po pesmi »Neiztrohnjeno srce«. Prešeren ni bil svet mož, imel jo velike napake, ki omadežujejo njogov značaj, vendar mu moramo priznati, da stoji še visoko nad našimi sedanjimi dekadenti. Res je, da se Prešeren ne more prištevati med one veliko krščanske pesnike, kakor so Dante ali Milton, Vendar isti čut, ki je »velikega pogana« Goetheja nagnil, da je v najvzornejšem delu se jiribližal krščanstvu (Margareta v Faustu), je tudi Prešernu pokazal lepoto krščanstva. Tako daleč, kakor Heine, ni zašil. Pozitivno krščanstvo je pokazal v »Krstu pri Savici«, tem krasnem eposu, ki razvija lepo misel, da je le onstran groba najti prava sreča. Črtomir in Bogomila se posvetita Bogu in odpovesta poganstvu, da v najvišjih idealih najdeta mir in uteho. Kot domoljuben pesnik je Prešeren naglašal pred vsem, da si moramo ohraniti svojo slovensko individualnost. Zato je stopil v nasprotje z Ilirjani, ki so hoteli izbri sati našemu jeziku in rodu slovenski individualni značaj in ga spojiti s hrvatstvom. Zato nazivlje Stanka Vraza »Narobe Katona« in uskoka in z ostro satiro biča one, ki hočejo uvesti tujke v naš jezik (v sonetu »Ne bodimo šalobarde!«). Odslej so se vsi naši večji pesniki šolali po Prešernu. Njegova zunanja oblika z dovršenimi umetnimi oblikami: sonet, gazela, tercina, ottava rima, je veljala kot vzorec za pravo pesništvo. A v novejšem času so začeli mlajši zaničevati to obliko, ker se uda-jajo neki modi, ki ravno vlada drugod. Vendar to bo prešlo in ukus se bo zopet povrnil k pravemu pesništvu. Prešeren pa ima nevenljivo zaslugo, da je s svojimi pesmimi mogočno povzdignil razvoj slovenskega jezika, in le čuditi se moramo, kako je bilo mogoče v oni dobi se povspeti tako visoko. To je približno vsebina govora dr. Pav-letiča, ki je bil z velikim odobravanjem sprejet. Na to sta pela gospod Meden in gdč. Medeno v a več pesmij, ki jih je spremljal gospod prof Gerbič, gospa Hofbauer-j e v a ie zaigrala več lepih komadov na gla-sovirju, in potem so nas s petjem in igro zabavali še gdč. Sega, g. Ledenik in g. Acceto, g. Geba pa je kazal svoje lepe stereoskopične slike. Tako se je v »Meščanskem klubu« zvršil Prešernov večer. Volilno gibanje. Tak nam poslancev izbiral ne bo! Malovrh, katerega preteklost na Spod. Štajerskem in njegovo tedanje »delovanje« je občeznano, je mož, ki hoče diktirati sedaj slovenski inteligenci poslance. Včeraj je spisal članek v »Novicah«, v katerem se ta človek usiljuje za svetovalca tudi dolenjskemu meščanstvu. Strašno ga skrbi, da bi katol. narodna stranka s kandidaturo mil. g. prosta dr. E 1 b e r t a ne zatajila svojega narodnega programa, ter pravi, da je popolnoma opravičeno, ako on, Malovrh, zahteva, naj se ta kandidatura opusti. G. dr. Elbert je sicer rodom Nemec, a »Novice« same morajo pripoznati, da je prišel že v mladih letih na Kranjsko ter se po- imponujejo. Posebno znamenita med liberalnimi racami je s h o d n a raca, ali tudi sijajna, slavna, soglasna, velikanska raca imenovana (An. brev. mend. lib. gigantea) Kaže se po vsakem liberalnem shodu, pa če so tudi v kaki zakotni krčmi moževali in krokali samo trije liberalčki. Jesti liberalno race ne moreš, ker poleg tega, da je po sredi votla ob kraju je pa ni, ima še lastnost, da je neprebavljiva. 2. Pečena piščeta zaliberalne volilce (Pullus assus imaginaris.) O pečenih piščetih je trdil svoje dni Prešeren, da niso še nikomur v usta priletela. Toda, če se sme verovati liberalcem, potem krog njihovih volilcev letajo pečena piščeta in samo čakajo, kedaj odpre dotični svoja ce njena usta, da mu hitro zletijo vanja. Čudno pa je, da se še nobeden izmed liberalnih volilcev ni pohvalil, češ, danes mu je priletelo pečeno pišče v usta. Toda to nič ne de! Da so le ob času volitve liberalni volilci tako trdno prepričani polnoma naučil slovenskega jezika, dolenjsko meščanstvo in mi pa vemo, da je dr. Elbert pravi mož, ki bo kot poslanec na svojem mestu, ker pozna potrebe dolenjskega meščanstva, in da je d r. Elbert pc In nazorov dolenjskega meščanstva. Ali res nekateri gospodje v Ljubljani mislijo, da si bodo dolenjsko meščanstvo od Malovrha ali Slanca pustilo odstavljati delavne poslance in da bode potem moralo voliti tistega, za katerega piše Malovrh? Dolenjsko meščanstvo bodi soglasno v sodbi: Tak nam poslancev izbiral ne bode. Omejevanje prostosti Na Savi pri Jesenicah imajo delavci prav prijaznega uradnika gosp. Pon gratza, to je Pograjea. Tako postrežljiv in uljuden šo ni bil, kar pije jeseniško vodo, kakor sedaj ob času volitev. Ta teden je on delil delavcem volilne glasovnice in izkaznice v tovarni. Iz same »ljubezni" (!) do delavcev je zapisaval s svinčnikom na izkaznice ,,Luka Jelene, učitelj v Ljubljani". — Vprašamo, ali ima on to pravico, kdo ga jo pooblastil za to uljudnost? Kako se motite, gospod Pograjc ! Volilna pravica je prosta ! Delavci, pokažite, da si ne pustite jemati te pravice in ne volite strahopezljivega Luke, marveč neumorno delavnega ljubljenca slovenskega naroda gospoda dr. Ivana Šu-steršiča. Volilno gibanje na Štajerskem. V trgu R a j h e n b u r g je zmagal v V. kuriji Hribarjanec. Liberalci nemški in slovenski ter socijalni demokratje so se zje-dinili zoper katoliško stranko in volili libe ralca Benjamina Kuneja. Shod pri Sv Duhu. V sredo, 28. novembra, takoj popoludne sta napovedala shod pri Sv. Duhu gospod kandidat Globočnik in gospod Gregorič iz Krškega. Prišel pa je ž njima tudi gospod dr. Romih, ki vedno trdi, da se ne gane iz Krškega. Gospod kandidat je nekaj minut tri orehe koščake. Naglašal je, da se ni usi-ljeval in da ni nasprotnik duhovnikom. Kratki svoj govor je končal s klicem: Bog pomagaj! — Kaj, ko bi bil slišal tega kandidata ljubljanski njegov generalni štab! Gospod kandidat pa je razveselil svoje poslušalce z jedjo in pijačo, ter ni delal razločka mej prijatelji in neprijatelji. Proti večeru se je gospoda poslovila. Gospod župan krški se je tukaj prvič pokazal v vsi svoji časti, v spremstvu svojih pribočnikov, občinskih slug. Ali so se res volilci navdušili za novega kandidata, to je drugo vprašanje. Celjski Nemci za Čobala. Celjski heilovci so s socijalnimi demokrati sklenili kompromis. Dva bratca sta se združila proti pravični slovenski stvari. Polovico volilnih mož za peto skupino bode na ta način socijalnodemokraških, polovico pa nemškonacijonalnih. Kompromis določa, da morajo vsi soc. dem. in nemškonacijo nalni volilni možje, oddati svoje glasove — Čobalu. čabal, Čabal, kako lepe prijatelje imaš ! Goriško Tu se pa gode čudne reči. Prošlo nedeljo napove g. vikar v Trnovem volilni shod. Župan pa zagrozi pred cerkvijo lju- o resničnem bivanji takih pečenih piščet, ki priletijo sama v usta, pa je dobro V volilni dobi pa zine pristen liberalen volilec za vsako muho, ki leti na kakem liberalnem shodu mimo njegovih ust, kajti mož je trdno uverjen, da je to toli zaželjeno pečeno pišče. V kletki, v kateri bi imela biti ta znamenita piščeta, ne vidiš ničesar, ker še noben liberalen agiLator ali kandidat ni mogel pokazati tistih pečenih piščet, katera obeta volilcem. 8, S t i m m v o h (Pecus votans) Liberalna posebnost, ker se po priznanju liberalcev samih nahaja v njihovih vrstah. Glava te živali je nerazvita, ker ji možgan prav čisto nič treba ni. Potrebne so ji samo oči, da vidi, kedaj pri glasovanju vstane s sedeža voditelj. Sicer pecus votans vedno sedi, zato so zadnji deli trupla dobro razviti. Glasu ta žival nima, ker govore zanjo drugi. Ime ima samo nemško, ki se je pa že prestavilo v latinščino. Slovenskega imena zanjo ni, ne poznata ga niti Wolf niti Janežič, dem, da naj gotovo nihče ne gre na napovedani shod. Da no bi prišlo do zažuganega prepira in boja, so je shod — opustil. Možje se niso upali na volilni shod! Kaj pa mislite ? Takega župana — v luknjo! »Sočina« stranka dela z vinom in s smodkami. En mož stane liter vina in eno viržinko. Tako se bodo volilci popolnoma demoralizirali. Sploh so Gabrščekovi ljudje silno cinični. Med tem, ko sed»j dr. Tavčar po dolenjskih gostilnah na mize skače in ljudem pripoveduje, kak izvrsten katoličan da je, pa »Soča« kar preti z luteranstvom! Goriški učitelji vodno tarnajo, da nimajo dohodkov, sedaj pa imajo kar naenkrat denarja za agitacijo. Kdo ga jim je dal? Neki Kobo-lovec je agitiral za Tumo kar s canjo v roki po vseh hišah. V canji je imel za agitacijo polno smodk in tobaka. V Šturijah so naprednjaki župnišče omazali. Po terorizmu so zmagali Turnovci v Bovcu in v Gradišču, v Mirnu pa naši. Politični pregled. V Ljubljani, 1. decembra. Poljaki in katoliška ljudska stranka. Znano je, da v volivnem oklicu poljskega osrednjega volivnega odbora ni z nobeno besedo označeno, kam se bo nagnil klub v novem dun. parlamentu in kako stališče bo zavzel napram ostalim Slovanom. Radi tega so klub prijemali na raznih straneh. Na take napade odgovarja sedaj »Ga-zetaNar.« in pravi, da je poljski klub posegel v sedanji volivni boj s politiko proste roke, kakor je to naznanil vitez Jaworslii na vo-livskem shodu v Zloczowu. Potem pa piše imenovani list: Jasno in samoumevno je, da se bo poljski klub obrnil v prvi vrsti do svojih starih izkušenih zaveznikov, katerim ne more ničesar očitati, namreč na katoliško ljudsko stranko. Kar se tiče ostalih Nemcev in tudi Čehov, uravnali bomo razmerje do njih po tem, kako stališče bodo zavzeli v novem parlamentu. — Jugoslovanov se v listu ne omenja z nobeno besedo, istotako tudi ne Rusinov. Češki deželni zbor bo zboroval kakor drugi le tri ali štiri dni. Češkim krogom, ki so pričakovali da bodo sedanje zasedanje raztegnili z raznimi nujnimi gospodarskimi in politiškimi razpravami, so seveda zbog tega zelo nejevoljni. Vlada utemeljuje svoj korak z motivacijo, da se takoj po božičnih praznikih prične na Češkem in po nekaterih drugih kronovinah živahno volilno gibanje in bi bilo torej deželnim zastopnikom samim izredno neljubo, ki bi se morali udeleževati deželnozborskih sej. Bolezen ruskega carja in vlada. V raznih listih je bila te dni objavljena sen zančna vest, da car Nikolaj za nekaj časa odloži svoj vladarski posel in ga izroči ad hoc postavljeni- vladi z velikim kntzom Ni-kolajevičem na čelu. Koliko je resnice na tej vesti, pač ni mogoče kontrolirat'. Ako je res, da se carju zboljšuje zdravstveno stanje in da je precej nade, da kmalu popolno okreva, potem pač ni nikakega jjovoda za to, in je torej ta vest le srčna želja gotovih dvornih krogov, mej katere spada tudi veliki knez, ki niso zadovoljni s carjevo vlado. Ako je pa vest istinita in je car sam izrazil seveda, ker je bila med Slovenci neznana ta prikazen. Še le liberalci so jo začeli udo-mačevati, zatorej naj tudi oni skrbe da dobi slovensko ime. Posebno znamenje te živali: Sliši dobro na nemško ime in kaže vsa znamenja silne jeze, ako jo imenuješ s pravim imenom. Liberalci o tej živali ne slišijo radi govoriti. 4. Volilni pujsek (Sus donata do-mestica electoralis). Tudi o tej lepi in l|ubi živalici ne govore in ne čujejo liberalci radi. Nahaja se tam, kamor pošiljajo liberalci kronce iz svojega volilnega zaklada. Najlepši ekscmplar volilnega pujska nahaja se na Belokranjskem, kamor ste dospeli dve stotini omenjenih krone, kakor pripove dujejo. Posebno presenečen pravijo, da je bil dr Korl Slane, ko je izvedel o bivanji ' tega belokranjskega volilnega pujska. Zlobni jeziki zatorej trdijo, da ta belokranjski volilni pujsek, kedar ga srečni posestnik njegov zakolje, ne bo dal slanine in kolin, marveč slancino in korline. Hud kadaver, kajneda? željo po razbremenitvi, potem so pa neres nična poročila o teku njegove bolezni, ki jo prikrivajo zunanjemu svetu. Grški princ Jurij je obhodil sedaj že precej Evrope. Posebno dolgo se jo mudil v Petrogradu. Toda čim dalje mož potuje, tem manj ima upanja, da bi postal kmalu krečanski knez. Sicer se pa že poroča, da sedaj sam več ne hrepeni po tej časti, marveč bi se zadovoljil tudi s tem, da se Kreta priklopi Grški, on sam pa ostane upravitelj !! nove grške pokrajine. Seveda se mu tudi te sanje ne uresničijo. Ruski zunanji minister mu je moral v brk povedati, da sedaj ne kaže prav nič izpreminjati dosedanjega položaja Krete in naj se le čaka ugodnejih časov. Volponi oproščen. Kmalu po umoru italijanskega kralja Umberta je prijelo rimsko oblastvo vsled povsem izmišljene de-nuncijaeijo rimskega župnika Jos. Volponija, češ da je pri neki priliki odobraval umor kralja Umberta. rfndišče je seveda takoj zaslišalo več večinoma slaboglasnih osib in nahujskanih ljudij in na podlagi izpovedi obsodilo župnika v osemmesečno ječo in 1000 lir denarne kazni. Obsojeni se jo seveda takoj pritožil in šele 23. nov. je prišla zadeva pred prizivno sodišče. Pri tej razpravi se je pokazalo, da je popolno nemogoče, da bi bil zatoženi izgovoril predbaoi-vane mu besede, in je bil vsled tega oproščen \sake krivde. Radovedni smo, bodo li sedaj poročali o tej oprostitvi oni listi, ki so svojedobno tako blatili duhovnike v Italiji in drugod. Ruski listi o potovanju predsednika Kriigerja. Ruski listi izražajo velike simpat. temu potovanju. List »Novosti« piše mej drugim: Predsednik Kruger je sedaj pričel isto pot, kakor pred 30 leti Thiers. Njegov poskus tedaj ni bil brez-vspešen; velesile so vplivale in Nemčija je omilila svoje zahteve. Zakaj bi se sedaj Burom ne izkazalo iste naklonjenosti. Pozabiti se namreč ne sme, da so pokazali Buri moč in odpor, kakoršen nima primere v zadnjih evropskih vojskah. S to vojsko se jo znatno zmanjšal vpliv Anglije v Evropi in že radi tega zaslužijo Buri gotove simpatije. Le žal, da evropski diplomaciji razun oficijelnega vmešavanja nedostaje drugih sredstev, da bi mogle vspešno vplivati na Anglijo, in se torej na obisk Krugerjev ne more staviti prevelikih nad. Na kitajskih tleh se je pojavil sedaj nov boj, a ne mej Kitajci in mejnarodnimi četami, marveč mej poslednjimi mej seboj. Že pred več časom so poročali listi o resnih razporih mej Angleži in Francozi ter Rusi, sedaj pa prihaja iz Shanghaja novo poročilo o boju mej Angleži in Francozi. Zbilo se je 30 francoskih vojakov s svojimi angleškimi tovariši. V boj so bili zapleteni tudi civilisti. Z bajoneti je bilo ranjenih več oseb. Uvedla se je sedaj stroga preiskava. — To je zopet nov dokaz lepe »jedinosti« mej mednarodnimi četami na Kitajskem. Mejnarodna armada v Kini broji seda) nekaj nad GO 000 mož in sicer je 15 000 Nemcev, 15.000 Francozov in 15.000 Japoncev, dalje 7500 Angležev, 3000 Rusov, 2100 Italijanov, 1800 Amerikanov in 800 mož avstro ogerske armade. Povedano pa v tem izkazu ni, koliko izmej teh jih je že padio na bojišču in koliko jih je nesposobnih za orožje. Gotovo je pač, da vseh 60.000 mož ne razvija potrebne delavnosti, ker bi sicer Kitajci ne mogli nastopati tako pogumno, kakor se to dogaja po nekaterih pokrajinah. G. Frančišek B1 e i w e i s je izdal v drugi izdaji priljubljeno knjižico ^Najboljša mat i", molitvenik za Marijine otroke, ki so v M. družbi ali zunaj nje. Ta vsega priporočila vredna knjiga je zelo priljubljena v kongregacijah. Vezana je z „Vo-dilom otrokom Marijinim." Hrvatje prav resno delajo na to, da v dejanju izvrše ono lepo delo, katero jim jo zarisal prvi hrvatski katoliški sestanek. Zlasti delo gospodarskega osvobojenja se je krepko začelo. Dobili smo v oceno knjižico »Seljačke zadruge". Izdao Promicateljni odbor za osnivanje Raiffeisenovih zadruga. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare, 1900. Ciqna 40 filira (20 novč.). — Knjiga obsega štiri poglavja: 1. Razpravo, o načinu in pomenu zadružništva v obče, 2. pravila hrvaške kmečke zadruge, 3. razlaganje pravil, 4. prve korake k osnovanju zadrug. — Bog daj srečo, bratje Hrvatje! y. »Pučki Prijatelj", poučno - gospodarski list, izhajajoč na Krku, prinaša v 23. štev. sledečo vsebino: Glavnica i rad. — Glavna godišnja skupština »Gospodarske zadruge v Krku", držana dne 15. studenoga. — O uz-goju dobrog ječma (ozimac). — Izselivanje. — Oki užnica krčke gospodar, zadruge. _ Črtice o gospodarstvu. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti i sitnice. — Razne viesti. Slovstvo. »Slovenskega Učitelja" danes izišla 23. številka prinaša sledečo vsebino: Moderni ideali šole. — »Pranger.« — Ponavljalna šola odpravljena? — Kratkovidnost in šola. — Dopisi. — Slovstvo. — Šolske vesti. — Drobtine. - »Slov. Učitelj" izhaja v Ljubljani dvakrat na mesec in stane za celo leto •r jeron. Opozarjamo občinstvo na krasno delo Didonovo: Jezus Kristus, katero izdaje naš presv. g. knezoškof. Iz francoščine je preložil to slavno knjigo g. Peter Bohinjec. Izšel je ravnokar prvi zvezek, ki stane broširan 1 K 80 h, krasno vezan 5 K Glasba. Naš znani cerkveni skladatelj Ignacij Hlad ni k je začel izdajati »zbirko pred-in poiger za orgije in harmonij«. Izšel je ravnokar prvi zvezek: »Božične predigre". V Ljubljani. Založil skladatelj: Tisk J. Blaznikovih naslednikov. Te igre imajo res prav vesel božičen značaj. Med 12 raznimi igrami jih je več, ki se odlikujejo po prav duhoviti sestavi. Za veli častno prvo predigro, ki ima kot glavni stavek umetno fugo, pridejo sedaj prav pobožno tihi, sedaj bučno radostni odstavki. Priporočamo to zbirko gg. organistom, zlasti za božič je prav dobro došla. I>oplsi. Šmarjeta, 25. nov. Ti liberalci so pa res čudni ljudje ! Čez nas in naše kandidate zabavljajo, jih obrekujejo in slepe volilce s takimi čenčami, da se res ubogim ljudem kar črno dela pred očmi. Mi pa bi se po mnenji liberalcev še no smeli braniti, ne smeli povedati ljudem resnice. Ne le pravico, ampak tudi dolžnost imamo tudi v tej vele-važni zadevi ljudi poučiti. Naprošen od poštenega moža, iz Žalovč sem šel res tje, to mi pa niti na misel ni prišlo kakor mi »Narod« št. 268 očita, da bi bil moral prej znana dva gospoda v Be-licerkvi dovoljenja prositi, predno sem šel v Žalovče in v Dolenjovas. Tudi v kapelanijo sem može sklical, pa ne na tihem, kakor pravi dopisnik, ampak dovolj očito. Naročil sem nekaterim možem, naj povedo tudi drugim, da pridejo v nedeljo po popoludan-ski službi božji v kapelanijo, ne da bi rekel, naj o tern znanim nasprotnikom ničesar ne povedo. Se prav naravnost sem rekel, naj povedo to vsem, in da mi je drago, če pridejo tudi nasprotniki. Nekateri so res prišli. Razložil sem ljudem pomen volitev, delovanje drž. zbora, opisal žalostne razmere zadnji čas v parlamentu ter povedal tudi vzroke teh žalostnih razmer. Povedal sem jim, da je verski in gospodarski liberalizem glavni vzrok, ki razjeda naš parlament. Liberalcu je liberalec dober za poslanca, pa naj je tudi nemškutar, za moža verskega prepričanja pa ne mara, naj je še tak narodnjak. Zakaj pa očetu Slancu ni bil gosp. Suklje več všeč ? Zakaj ne marate za gosp. Povšeta ? Prav ste že pisali v »Slovencu«, da bi si liberalci prste oblizali, ko bi ga imeli, saj se g. Zupančič ž njim še primerjati ne more? Da bo Zupančič molčal na Dunaju, povedal vam je vendar dovolj jasno dr. Tavčar sam, tedaj mu boste ja verjeli, če ne verujete meni, ki sem isto povedal. Da bi naši ljudje doslednost in poštenost liberalcev bolje spoznali, bral sem jim tudi, kako je »Narod« pisal o dr. Šusteršiču 1. 1898 in kako pišo o istem dr. Šusteršiču zdaj ; kako je takrat napadal dr. Kreka in kako ga hvali zdaj. Toliko je liberalcem na na resnici. S kakimi lažmi sleparijo pa „„ le priprosto volilce! Le poslušajte : Minister je vprašal poslanca dr. Kreka: »Kaj pa vendar hoče kmet imeti ?« Dr. Krek pa da je odgovoril : tlako; če volite liberalce, pa ne bo treba več kolekture plačevati. Župnišča imajo 60 mil. dolga, če bodo liberalci izvoljeni, jih bodo morali sami plačati; če pa ti zmagajo, bodo morali pa kmetje plačati teh 60 milijonov itd. Pa povejte, ali niso te laži in sleparije res prave »lumparije«. Da so zrastle na vrtu dr. Tavčarja ali dr. Slanca, tega na shodu nisem trdil, da so pa prišle iz libe ralnega tabora, pa ne bo težko dokazati. O 'Luters-veri« na shodu ni bilo govorjenja, ta roji menda neprenehoma le po glavi znanega prijatelja »luterš-vere« na Do-lenjškem, po katerem diši tudi duhoviti dopis iz Šmarjete v »Narodu«. Tudi pri nas je že res raztrošenih nekaj knjižic »luterš-vere», a ljudje dobro poznajo to ljubko, izvzemši morda trojico. Po shodu je šlo res nekaj volilcev k Pergerju na kozarec vina. Vedli so se vz-gledno in mirno, dokler nista prišla gospoda iz Belecerkve. Komaj pa vstopita, reče eden mož: »Zdaj je pa najbolje, da gremo«. VeČina se vzdigne in odide. Mi smo še ostali v stranski sobi in se razgovarjali z nekaterimi o volitvah. Samo v stransko sobo bi bila ugledna gospoda stopila, pa bi bila slišala, kako smo svojo dobro reč zagovarjali. Ne z zabavljanjem in divjim krikom, ki se je razlegal iz prve sobe, ampak mirno in stvarno tako, da nam niso mogli prav nič oporekati. Ce ne verujete, g. Zorko, pa vprašajte g. Kržana ali Karlovška. Ni tedaj res, da sva z g. kapelanom slabo stvar zagovarjala in puški v koruzo vrgla. Ni res, da bi bilo pri Pergerju teklo vino raz mize, res pa je teklo v neki drugi hiši do 2. ure zjutraj, kjer so pili in vpili vaši agitatorji, da je bila vsa vas ogorčena. Ali gospoda kaj vesta, kdo jih je nahujskal? Je-li to vzgledno in uzorno ? Na vse druge napade na mojo osebo vam ne bom odgovarjal, odgovorili vam bodo, ako ne prej, 12. in 18. decembra volilci. A. Zaman, župnik. Z Dobrove. »Narod« ima tukaj kakih 5 do 6 podrepnic, ki si pa ne upajo na dan ; vse drugo je do sedaj pošteno uravnano in organizovano ; zato smo poskrbeli z našima vrlima in uzornima duhovnikoma vsak po svoje. Glasovnice so po vsej občini v redu, le na to moramo še paziti, da ob zadnjem trenutku ne prišvedra kak gavran od kod ; no zbegal ne bode nič, ker je ljudstvo na vse pripravljeno in dobro podučeno. Bog daj srečo in popolno zmago nad vražjim liberalizmom po vsej Avstriji, pak smo za bodočnost na dobrem. Iz Stranj, 30. decembra. V »Narodu« neki dopis iz Stranj, ki je pa iz kamniške kovačnice, lažnjivo poroča, kakor bi bil žup nik volicem po sili jemal volilne listke. To ni res. Ko sem oznanil običajno izpraševanje, sem res rekel, da lahko prinesejo tudi liste za volitve s seboj, da jim bom pojasnil, kako je ravnati ž njimi, da ne bo zmešnjave na dan volitve, pa sem izrecno pristavil : kdor hoče. Nekateri so res prinesli. Pogovarjali smo se o kandidatih Nazadnje sem rekel: Kdor je za naše kandidate, pa ne zna pisati, mu prav rad postrežem, da mu zapišem na listek ime, da ne bo treba drugod iskati podpisov. Pa sem opetovano rekel: Ne silim nobenega, lo kdor želi, da mu jaz podpišem, naj da listek. Radovoljno so mi jih izročili, tisti pa, ki jih niso imeli pri sebi, mi jih na dom nosijo in me prosijo, naj zapišem ime, dasi nisem besedice črhnil o tem. Kaj je pri tem protizakonitega? Mislili sto pač, da boste sleparili poštene kmete, pa vam je spodletelo. Kako ste smešni! Tuji vlačugarji smejo laziti od hiše do hiše in usiljevati nasprotne kandidate, domač župnik bi pa ne Brnel svojim župlja-nom priporočiti poštenih mož! Kaj ne, to je liberalno, J. Molj, župnik. Z Jesenic, 30. novembra. »Slovenski Narod« trdi v dopisu iz Radovljice z dne 28. nov., da je prinesel »Slovenec« 26. nov. z Jesenic dopis, »v k a t e r e m p a ni ne trohice resnice«. »Narodov« dopisnik, ki to trdi, nima ali trohice pameti, ali pa tudi ne trohice resnicoljubnosti. To priznava sam v dopisu. Vprašamo, ali ni bil v nedeljo popoludne g. dr. Vilfan pri Trevnu, ali ni bil gori tudi g. Homan, g. Čop in drugi, ali ni bila dvorana polna ljudi? Dopisnik udari samega sebe po zobeh, ko pravi, da je bilo navzočih 22 liberalnih agitatorjev, nekaj soc. demokratov in peščica klerikalcev. Torej vendar »trohica resnice«! A »Narod« bode gotovo zopet trdil, da »to ni res« in sicer zato no, ker to poroča »Slovenčev« dopisnik Bog vam uravnaj kolešče v glavi. Resnici na ljubo pristavim tudi, da so liberalci hoteli imeti shod, kar pa »Narod«, taji in pravi, da je bila le agitatorična šola. Omenim le to: 1. Liberalni agitator J. C. je govoril o tem shodu že 22. nov. v Lescah pri Vuhererju. 2. Tukajšnji posestnik J. M. je vedel o tem shodu že 18. nov. zvečer, ko jo prišel od liberalnega shoda iz Lesc. 3. Delavci v tukajšni tovarni so govorili o tem shodu 22., 23. in 24. t. m. 4. Liberalni agitator J. C je povabil g. K. L. pred Trev-novo gostilno na shod, in ko ga K. L. ni ubogal, jo rekel: »Bomo pa sami govorili«! 5. G. S. je predlagal isti večer v »Kantini«, naj se skliče shod v drugič, naj pridejo vsi uradniki na shod, delavcem pa naj se ne dovoli govoriti. Torej, radovljiški dopisnik, ali ste hoteli imeti shod ali ne? Pravite, imeli smo le agitatorično šolo. To jo resnica, ker ste prišli agitirat; to ste pokazali tudi v kantini. Kedar Vam klerikalci razbijejo kak shod, potolažite se hitro: »To je bila agitatorična šola«. Tako se tolažite, če hočete, ravno na Jesenicah še večkrat. Le pridite, da zopet peljete drugi dan poštenega mačka z Jesenic I Iz Črnomlja, 28. nov. Naš znani konce-sijonirani dopisnik »Slov. Naroda« je vedno tam, kjer ga ni treba, in piha, koder ga no peče. Sedaj smo mu celo mi obrtniki na poti. Pač radi bi vedeli imena tistih obrtnikov, za katere se tako skriva. Kdo so neki? — Ko so ti naši mogočnjaki zvedeli, da ima 20. nov. prirediti novomeška obrtna zadruga pogovor zastran volitev z našo zadrugo, so so hitro zbrali pri Laknerju. Manjkalo kajpa da ni dopisnika prej omenjenega, to že mora tako biti. A čudno se nam je zdelo, da je bil tam g. Doljan, c. kr. sodni pristav. Se li sme c. kr. uradnik mešati med hujskanje proti obrtnemu stanu in davkoplačevalcem ? Dvomimo. Ni dostojno in naj se raji briga za svojo pisarno. To smo hoteli pribiti, da se pa ne bo govorilo o sumničenju, smo pripravljeni to trditev tudi dokazati. G. dopisniku še eno na uho ! Ko vas prvič opazimo na agitacij-skih potih, vas bomo svetu naznanili s polnim imenom, in kaj to za vas pomeni, dobro veste. Torej pozor! Našega predsednika g. Leitgeba pa pomilujemo, ker bore malo razuma mora imeti, da so da za not-voditi takim razgrajačem, a nas obrtnike pusti na cedilu ter ne izpolni svoje dolžnosti. Proti judovski obrtnik. Iz Loškega Potoka, 23. nov. 1900. (Odgovor liberalcu.) Gospod Darinka! Skrili ste resnico — deklico nebeško — vrgli ste jo v »Narodovo" temnico, ter v njem lagali prav po — človeško! Vam je dovtip, da ni občinska pisarna ob uradni uri odprta — nam ni. Dovtipno sc Vam zdi, da je nepo-polen zapisnik — voiilcem se to zdi jako žalostno. Dovtip je, da niste hoteli takoj reklamacije glavarstvu poslati, nam se bo pozneje dovtipno zdelo. Laž je, da vidite kaplana po dnevi in po noči laziti po Vaši »črni gori". Do 21. nisem bil nikdar nikjer po noči. Laž je, da sem samolastno vdrl v občinsko pisarno. Laž je, da bi bil jaz pre-metal vse uradne spise, ker se nisem niti najmanjšega dotaknil. Laž je, da sem jaz g. tajniku podtikal pijanost, ampak sc je ž njo sam bahal. Laž je, da jc bil g. tajnik uradno odsoten, res jc, da jc bil pri g. Lavriču v — gostilni. Laž je, da sem jaz koga radi tega napadal, ker je kmet in dela po 18 ur na dan. Laž jc, da jaz pitam nedolžne z raznimi psovkami z lecc, res je, da doslej še nisem najmanjše psovke zgovoril na leči. Z drugimi lažmi se ne maram pečati. Te do-kažite in pravo ime podpišite, sicer ste ne- sramen lažnik in obrekovalec! Toliko, da svet resnico zvd! Vi pa povejte mi svoje imč, da se vidiva — drugje! F r. Kralj, kaplan. Iz C i rk niče, 30. t. m. Pri nas imamo skoro polovico posestnikov, katerih glavna podpora je vožnja z lesom. To vožnjo pa oddajajo naši liberalni kapitalisti in lesni trgovoi kakor n. pr. Šerko, Milavc, Pre-mrov e tutti quanti. Gospod Šerko sa stia-hovito poganja za liberalno misel, lovi razne figamože, kakor Lukate in jednake, in straši, kakor si pripovedujejo hudomušni ljudje: »kedor z menoj ne bo volil, ta nobenega ,frohta' ne dobi več od mene!« Po ravno tem vzorcu in še mnogo hujše se izražajo drugi liberalni kapitalisti — trgovci in zagovorniki svobode, prostosti, terorizma! To je tedaj tista njih svoboda njih prostost, katero imajo vedno na jeziku. Ali ni to terorizem ? Ubozega kmeta, kateri je skozi in skozi katoliškega prepričanja, ki dobro ve, da ni prav storil, ako je šel z vami volit, tega strašite, da tudi sedaj ne sme voliti po svojem prepričanju, ampak bode moral tako voliti, kakor mu bodete vi ukazali, sicer ne dobi »frohta«. — Še več takih laktov imamo, katere hočemo pridržati za pozneje, da bodemo ljudstvu pokazali liberalno svobodo in prostost! Pred 14 dnevi imeli smo tu neko posvetovanje glede prihodnjih državnozborskih volitev in sicer samo za Cirknico. Vdeležilo se je tega važnega posvetovanja okoli 80 volilcev, kateri so z zanimanjem sledili razpravam raznih govornikov in z navdušenjem odobrili kandidaturo naših mož. Sešli smo se po shodu v sosedno gostilno, da si kmetje vsled trpljenja, potu in izsesavanja kapitalistov pri »frohtu« dajo odduška pri rujnem vincu, in vnaes so se glasili razni navdušeni govori, katerih vsak se je končal z navdušenimi živijo-klici. Da pa ne bodete mislili, da smo bili sami — prišli so tudi naš dični oče župan g. Pogačnik z leskečimi očali v sobo, pardon ! ne v sobo, pod okno so prišli poslušat; kaj so slišali naš g. Pogačnik, tega nam ne povedo. Ljudje so si koj drugi dan pripovedovali: ha, naš oče župan so včeraj babe oponašali, šli so pod okna poslušat. Der Ilorcher auf der Wand hort seine eigene ochand ! Res, vse časti vreden župan! Govori se tudi, da sta prišla neki Žagar iz Markovca in Božičev tast iz Prezida v Mar-tinjak, ter begala in grozila ljudem: »kdor Božiča ne bo volil, ta ,lrohta' dobil ne bo !« Živela liberalna svoboda! Za danes zadosti, kadar bode še kaj, bodem takoj storil g. vrednik, saj ima g. Pogačnik mnogo črnila in »Vol. katekizma« na prodaj in še zastonj ga dajajo ta oče — tako so dobri! Vabilo na naročbo. S I. decembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. ..SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: 4. uri 10 min. — Lunin s p r e m i n : Ščip 6. decembra ob 11. uri 36 min dopoldne. — Musica saera v nedeljo, 2. decembra: V stolni cerkvi velika sv. maša ob 10. uri: Koralna maša; graduale zl. A. Foerster, oflertorium dr. F Witt; po povzdigovanji »Bone Jesu«, zl. E. Frey. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v D dur zl. Ant. Foerstdr, graduale »Universic Ant. Foerster, olertorij »Ad te levavi« zl. dr. Fr. Witt. Vse leto 20 kron Pol leta 10 „ Oetrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,, Slovenca,". Tedenski koledar. Nedelja, 2. decembra: 1. adventna, Bibijana m.; evang.: O poslednji sodbi. Luk. 21. — Ponedeljek, 3. decembra: Frančišek Ksav. sp. — Torek, 4. decembra: Barbara d. m.' — Sreda, 5. decemhra: Saba opat. — Četrtek, 6. decembra: Ni kolaj šk. — Petek, 7. decembra: Ambrozij šk. — Sobota, 8. decembra: Brez n" * 'je M. D. — Solnce izide f- vb 7. uri 33 min., zaid* pa ob Dnevne novice. V Ljubljani, 1 decembra. Liberalno delo. Sedaj pred volitvami poskušajo liberalci vsa sredstva. Obrekovanje je na dnevnem redu. Na dr. Tavčarjevo adreso smo pisali: »Ta je rekel v Krškem kar o v s e h d u h o v n i k i h , da po železniških vagonih lomijo zakrament sv. zakona«. Dr. Tavčar! Imenujte imena teh duhovnikov, da se vas ne prime ime podlega 1 a ž n j i v c a inobrekovalca! Z imeni na dan ! — In dr. Tavčar, ta mož, ki se po oštarijah hvali, da je bol]ši katoličan, kakor škof in duhovniki ? Dr. Tavčar molči in je požrl podlega lažnivca inobrekovalca. Po voditelju sodite stranko! Slovensko gledališče. V nedeljo 2. decembra bodeta v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva dve slavnostni predstavi v deželnem gledališču. Pri prvi popoldanski, ljudski slavnostni predstavi, katera se prične točno ob pol 3. uri, govori gospodična K. Rttckova slavnostni »Prolog«, katerega je zložil A. Aškerc, na kar sledi »Apoteoza«, katero so aranžirali nekateri gospodje člani umetniškega društva. Potem se igra slovenska na rodna igra s petjem »R o k o v n j a č i«. Predstava so vrši izven abonementa ob znižanih cenah in slavnostno razsvetljenem prizorišči. — Večerna slavnostna predstava prične se točno ob pol 8. uri. Prolog govori kakor popoldne gdč. K. Riickova in temu sledi »Apoteoza«. Prešernovo balado Povodnji mož govori gospod A. Verovšek, na kar se pokaže podoba, živa slika, katero so aranžirali člani umetniškega društva in sodeluje mnogo čestitih dam in gospodov slovenskih rodbin. Po živih podobah poje se tretjikrat Smetanova opera Prodana nevesta. Prešernova slavnost na srednjih šolah kranjskih. Dež. šol. svet je prepustil ravnateljstvom srednjih šol na Kranj skem, ako hote, izmej prost h dni, katere imajo v šolskem letu na razpolago, določiti 3. dec. kot prost dan na čast Prešernu. Načelništvo ljudske in dijaške kuhinje priredi v ponedeljek 3. t. m. ob 11. uri mali obed v proslavo pesnika Prešerna h kateri so čast. dobrotniki mladine uljudno vabljeni. Miklavžev večer v .Katoliškem domu". Kakor smo naznanili, priredi prihodnjo sredo točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma« »Slovenska krščansko - socijalna zveza« Miklavžev večer. »Slovenska krščansko-socijalna zveza« si je za Miklavžev nastop omislila novo garderobo. Veselični odsek bode skrbel, da bo ves večer zanimiv in zabaven, bodeluje tudi oddelek meščanske godbe. Vstopnina za osebo je 20 kr., po članih upe-ljani otroci so prosti, drugi otroci plačajo 10 kr. Kdor želi kakemu otroku ali kaki drugi osebi nakloniti kak dar, naj ga pošlje vsaj do srede opoludne hišniku v »Katol. Domu« ah pa g. Breskvarju, knjigovezu pred škofijo ter naj na zavitek zapiše ime dotične osebe. Česa „Narod" ne pove. Z velikanskim veseljem so vsi čifutski listi trobili v svet novico, da je zaprt Jožef V o 1 p o n i, frančiškan in bivši župnik pri Sv. Sebasti-janu zunaj „rimskih zidov, ker je baje odobraval umor kralja Umberta. Tudi „Narod" se je kar valjal od veselja in Malovrh se je sam sebi zdel kakor čist angel v primeri s krvoločnim in veleizdajskim »klerikalcem". Cele steklenice črnila so porabili liberalci, da so prav dobro očrnili vse »klerikalce" od papeža doli do zadnjega kapclana. Sedaj pa je došla vest iz Rima, da je p. Volponi oproščen, ker je bil po krivem obtožen. Te novice pa čifuti ne bodo prinesli. Uradna tajnost?! Dne 28. t. m. je šol akt z obtožnicami glede gočanske pravde v Vipavo. Isti dan je -Narod« prinesel že naznanilo o tej obtožnici in je že vedel povedati, kdo in zakaj je obtožen. Kdo je tisti, ki izdaja uradne tajnosti, naj državno pravdništvo samo dožene! Slabo se godi selškemu županu Š 1 i-berju. Že zadnjič smo k njegovemu »popravku« dostavili, da naj on nikar ne popravlja naših dopisov, ampak samega sebe. Sedaj smo pa dobili iz selško doline cel sklad nezaupnic, ki so jih dali selški volilci svojemu županu, v katerih najodločneje ugovarjajo, da bi selški župan vlekel s pro-palo protikrščansko liberalno stranko. Imenovana je absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Marija B u k o v i č za pro-vizorično učiteljico na ljudski šoli v Ko-privni. Od domačega pešpolka. Prestavljen je g. dr. Ludvik P o 1 i a k o w i c h, vojaški kapelan, iz Celovca v Sarajevo, na njegovo mesto pride g. Jožef B o 1 d i s iz Sarajevega. — Častniški stan je zapustil nadporočnik g. Adolf P r e 11 n e r. Stiridesetletnico svojega delovanja kot trgovec praznuje danes v Kranju gosp. Fr. D o 1 e n z. Dvojna mera. Soc. demokratje in liberalci takoj zavijajo oči, ako zaveden katolik daru|e kaj za cerkveno namene ali svetega očeta Ako pa soc. demokrat živi na troške drugih, uživa le plačilo za svoj »trud«. Na pariški razstavi je bila od 15. aprila do 12. nov. t. 1. razstavljena na 25.000 frankov cenjena zapestnica, ki je lastnina soproge soc. demokrata Milleranda, kateri ob enem sedi na mehkem ministerskem sedežu. O tem soc. demokratje previdno molče, pač pa govore o »mrtvi roki«, ki dobrote deli. Umrla je danes dopoludne ob t/a 11. uri po kratkem bolehanju gospa Ana Vizjak, soproga gospoda deželnega računskega revident;*, stara 42 let. Zapustila je več nepreskrbljenih otročičev. Naj v miru počiva! Štajerske dež razstave v Gradcu ne bo Pripravljalni odbor za to razstavo je imel te dni posvetovanje, naj bi se štajerska dež. razstava sploh opustila, »ker je zanimanje domačih producentov za isto premalo«. Ustrašili so se gospodje, ker so Slovenci odločno zahtevali, da mora biti tretjina odbornikov Slovencev in da morajo vsi od Slovencev razstavljeni predmeti nositi dvojezične napise. Izpit za vojaške kapelnike Gosp. Fr. Korun, odlični vodja celjske narodne godbe ter celjskega slov. pevskega društva, je napravil na Dunaju izpit za vojaške kapelnike z najboljšim vspehom. Nova telefonska zveza. Na podlagi odloka c. kr. trgovinskega ministerstva dne 16. t. m. št 48589 se otvori telefonski promet med telefonskim omrežjem v Trstu in med omrežji v Brnu, Pragi, Pleznju in Li bercu dne 1. t. m. Pristojbina za telelonične pogovore bode po navedeni ministerstveni odredbi znašala po 4 K za sleherno progo. Ponesrečil se je 28. m. m. na Javor-niškem Rovtu 26letni neož. kajžar Jožef Noč s Koroške Bele. Posekovala sta in neki drugi kajžar jesenovo drevo, ki je nenadoma omahnilo proti isti smeri, kamor se je hotel ponesrečeni umakniti, a so ga veje tako močno oplazile, da je za nekaj minut na licu mesta izdihnil dušo. Izgubila je neka oseba 160 kron. Kdor bi jih našel, naj odda na magistratu. « * * Največji in najtežji mož sveta se je podal sedaj na Dunaj, ker si ga bode lahko ogledalo občinstvo. Ime mu je Pis-jak ter je Rus. Star je 28 let ter je 2 m 41 cm visok in tehta 375 funtov. Preko prs je širok 1 m 40 cm, preko hrbta 61 cm, okolu glave 68 cm, ako roki razprostre, ima dolžino 2 rn 55 cm. Resnica o umorih v Polni. Knjižica »Die Wahrheit iiber die Morde in Polna« izide sedaj po Ililsnerjevi ponovni obsodbi v četrti pomnoženi izdaji. Knjižica je precej obsežna, ima mnogo slik ter jo za tiste, ki so o teh senzacijonelnih umorih hote po-bližje poučiti, jako važna. Cena ji je sedaj samo 30 kr. ter se dobi pri »Deutsches Volksblattu«, Dunaj, VIII. Josefugasse 4. Obredni umori v Indiji. Verska sekta »Thaga«, o kateri so mislili, da je že iztrebljena, se je zopet pojavila z groznimi obrednimi umori. Ti »Thagi« v čast svoji boginji Kali love in davijo ljudi. Zidnji čas so zopet 17 ljudij umorili. Najnovejše vrste loterijo je iznašel neki Grk na otoku Korfu. Mlada revna dekleta, ki so nravnega vedenja, dobe v tej loteriji štovilke zastonj. Žrebanje vedno do-nese par revnim dekletom doto. Je pač plemenit mož ta Grk, ki je napravil loterijo, v kateri se nič ne zapravi, a se vender dobi. * * * Sejmi po Slovenskem od 3 do 7. decembra. Na Kranjskem: 3. v Novem mestu, Postojni, na Jesenicah, v Mar-tinji vasi in Boštanju; 4. v Kamni gorici, Kamniku in Novem mestu; 5 v Idriji; 6. na Brezovici, Boh. Bistrici, Bistrici, Žužemberku in Borovnici. — Na slove n. Štajerskem: 3. na Planini in v Konjicah; 4. v Gomilski, na Polju, v Šmarju pri Celju; 5. v Ptuju; 6. v Sevnici, na Dobrni, v Lu-čah in Cmureku. — Na Koroškem: 6. v Strasburgu in Veliko\cu. — Na Primorskem: 3. v Hrpeljah in Gorici (15 dni); 6. v Tržiču (2 dni) in v Gorici; 7. v Glemoni in Turjaku. I ii-H^tva. (Za družbo sv. Cirila in Metoda.) Bliža se čas praznikov sv. Nikolaja, Božič in Novo leto. Naša deca veselo pričakuje praznikov. Obhajali smo vlani 501et-nico našega ljubljenega vladarja. Nepozab-ljiva zgodba to za vsacega državljana, posebno p.i še naši mladini. Mladini se mora še posebno vnemo vcepljati ljubezen do vladarja. V ta namen ima družba sv. Cirila in Metoda dve lepi knjigi v mnogih proizvodih, knjige ste : liubad „Cesar Franc Jože! I.«, založila družba sv. Cirila in Metoda, in pa Tomo Zupan „Naš cesar" drugega natisa. Knjižico te druge izdaje je prvomestnik dal natisniti ob svojih stroških in družbi podaril vso zalogo. Kakor je v obče znano, ima družba sv. Cirila in Metoda na rameni veli kansko narodno breme; žrtvuje pa za slovensko deco do skrajne mere, da jo le ohrani pred potujčevanjem. V ta podporni namen kliče družba sv. Cirila in Metoda vse domoljube. vsa župništva, šolske svete, šolska vodstva i. dr. in "jih prosi, da bi sedanjo priliko navedenih praznikov porabili za nakup zgoraj imenovanih knjig in jih razdelili med deco v dar. Tako se bo dvoje doseglo. Prvič se utrdi tem potom čut ljubezni do našega jubilarja pri mladini — saj takih spisov pri mladini ni nikdar zadosti. Drugič se s tem družbi sv. Cirila in Metoda gmotno pomaga pri njenem težavnem delovanju. Da se oboje doseže, znižala je do skrajnosti družba sv. Cirila in Metoda ceno omenjenima knjižicama. Eden proizvod ali Iluba-dove ali Zupanove bo stal samo 10 kr. Kdor pa naroči 50 eksemplarov, dopošljejo se mu franko. — Naroča naj se naravnost pri družbiriem ekspedientu g. Ivanu Bonaču v Ljubljani. Prosi se, da se denar takoj pri naročbah dopošlje. Slovenske časopise prosimo, naj objavijo to našo domoljubno ponudbo. Ker je pa Ilubodovih izvodov več od Zupanovih, odpošlje se po možnosti vselej polovica obojih izdanih knjig, kolikor časa bo to mogoče. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 1. do 28. novembra poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Upravništvo »Slov. Nar.« 118 K 54 h, inž. Sbrizajv in dr. Jan. v Gorjah 4 K, podružnica v Žalcu 60 K, ženska podružnica v Kamniku 110 K, G. Hočevar na Dunaju zbirko 3 K, podružnica Medgorje (Kor.) 36 K, Št. Pavlič v Zagorju ob Savi zbirko 6 K, moška podružnica v Škofji Loki 83 K 30 h, tvrdka Iv. Perdan od vžigalici 400 K, ženska podružnica v Šent Juriju ob juž. žel. 50 K, moška podružnica v Mariboru 354 K 64 h, Jul. Južna pri Sv. Juriju ob Taboru iz nabiralnika 5 K, iz Fr. Peklarjevega nabiralnika v Dolu 4 K, žup. Avg. Skočir v Gradcu 60 K, Iv. Gričar v Ljubljani hran. knjižico v vrednosti 10 K, Gerta Gomilšak v Gradcu 4 K, upravništvo »Soče« v Gorici 22 K, Val. Re-pinec na Premu 2 K, žup. Jan. Kunce pri sv. Juriju ob Ščavnici zbirko 17 K 27 h, Ferdo Poljšak v Zagorju ob Savi zbirko 10 K, žup. Iv. Sakser ob Slomškovi stoletnici 4 K, Jos. Bunc v Bovcu zbirko 2 K 40 h, vesela družba na gostiji pri Sv. Antonu v slov. goricah 6 K, žup. Jos. Atteneder na Polzeli zbirko 15 K, žup. A. Vraz in kapi. Iv. Jodelj pri Sv. Antonu v Slov. goricah 4 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dunaj, 1. dec. Baron Dipauli je imel včeraj daljši pogovor z minister-skim predsednikom. Praga, 1. decembra. »Politik" in „Katolicke Listy" ste tožena radi raz-žaljenja veličanstva, ker sta kritikovala imenovanje viteza Wesselija predsednikom višjega deželnega sodišča. Dotični številki ste bili konliskovani. V obtožbi se glasi, da imenovanje predsednika pri-stoja cesarju in se cesarjev čin ne sme kritikovati. Kolin, 1. dec. Tu kandiduje proti dosedanjemu drž. poslancu Mladočehu Fortu, radikalec dr. Baxa. Mladočehi se boje za Fortov mandat. Budimpešta, 1. decembra. Pri tobačnih pošiljatvah se je zasledila velika sleparija. Država je oškodovana za nad 1 mil. gld. Belgrad, 1. dec. Vseučilišče je za tri dni zaprto, ker so dijaki demonstro-vali proti imenovanju mladega profesorja Ivanovica. Rim, 1. decembra. Kraljevo vilo v Monzi je zapovedal kralj za vedno zapreti. Vsi ondotni kraljevi uradniki in služabniki so prestavljeni ali umirov-Ijeni. Rim, 1. dec. Na Malti je zapovedal angleški guverner začetkom decembra zapreti ondotne javne šole, ker občinski svet ne dovoli za vzdrževanje potrebnih sredstev. Obč. svet s tem protestira proti nameravani upeljavi jednakoprav-nosti angleščine z laščino na Malti. Ankona, 1. decembra. Tu je aretovanih 30 oseb iz odličnih rodbin. Are-tovanci so ustanovili tajno anarhistiško zvezo. Petrograd, 1. dec. (0. B.) Umrl je danes zjutraj generalni guverner Varšavski I m e r e t i n s k y. Petrograd, 1. dec. 1088 mož ruske armade je 24. m. m. odpotovalo iz Port Arturja v Odeso. Amsterdam, 1. decembra. Kraljica Viljemina je poslala pismo na nemškega cesarja s prošnjo, naj Krtigerja vsprejme. Kodbina Kriigerja bode v Amsterdamu stalno prebivala. Pariz, 1. decembra. Predsednika Loubet in Kriiger sta si včeraj menjavala obiske. Krtigerja je občinstvo povsodi živahno pozdravljalo. Obč. zastop pariški je podelil Krtigerju zlato svetinjo. Kapstadt, 1. dec. Lord Roberts je odpotoval iz Johannesburga proti Durbanu. Dne 17. t. m. dospe v Kapstadt. Vrhovno poveljstvo mesto njega je prevzel Kitchener. Cesta je okrašena. Bogatini so privlekli na dan najdragocenejše okraske. Ubožnejše hiše so odičene z nakitom bogatejših sosedov ali na mestne stroške. Tu in tam se opazijo tudi mesto okraskov ali na okraskih zelene mladike. Povsod vise podobe, napisi in slike. Na oknih se bliščč vaze, starinske posode in druge redke stvari. Vse se sveti. Iz zaprtih hiš gledajo bolniki in spremljajo sprevod z molitvami. Druge ulice so zapuščene in tihe. Le sem ter tam kdo na oknu vleče na uho, da bi slišal hrup. Drugi, tudi redovnice, splezajo na strehe, da bi od tam videli svetega Karola sprevod ali kaj druzega. Sprevod gre po celem mestu. Na križ-potih, na trgih, na ustjih velikih ulic, katere so zvali ,carrobi' — to ime je ostalo samo jedni — se ustavi sprevod. Svetnikove kosti postavijo na tla tik križev, katere je dal za časa prejšnje kuge postaviti sveti Karol in ki večji del še stojč. V stolnico se sprevod vrne šele popoldne. Drugi dan so ljudje postali bolj zaupljivi, nekateri celo samosvestni, češ da je sprevod ustavil kugo. A ljudje umirajo še bolj v vseh stanovih po celem mestu. (Dalje prih.) „Od zrna do zrna pogača1', Ako se vsak dan nekaj malega prihrani, se nabere kmalu precejšen znesek, ki zlasti pri gospodiujsivu prav dobro pride, lak prihranjeni znesek se doseže s tem, ako se uporablja za vsakdanjo kavo pol bobove in pol Katbreiner-Kne ppove sladne kave. kar se godi že v stotisočerih družinah. Na ta način dobi kava lepo, okusno barvo, posebno dober okus, in objednem je tudi zdravju koristna. Povsod, kjer se je ta kava vpeljala, je dosegla najboljši vspeh in jo pijo vedno bolj radi. Porablja naj se le vselej Kathreiner-Kneippova sladna kava, ki ima sama tudi okus bobove kave. Dobi se povsod, a prodajali se ne sme nikoli ea vago in je pristna le v znanih Kathreinerjevih zavitkih. 8 Cisto medicin, ribje olje. Deželna lekarna DORSCHC 7» % pri Mariji Pomagaj Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. Mtlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vnšog neprecenjeuo dobi og in prisinog medlcinskog rlbjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 11 Anton Cžbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 ateklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj f/lr. Ph. M. Leiiste«a v Ljubljani. ReslJ eva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta Zaročenca. (I promesai sposi.) ilanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Tri dni so trajale priprave. Dne 11. rožnika odrine sprevod iz stolnice na vse zgodaj. Spredaj gre množica ljudstva, večji del ženske, ki so imele obraze zastrte s prozornimi pajčolani, mnogo jih je bilo bosih, oblečenih v raševino. Za njimi gredo rokodelci s svojimi zastavami, bratovščine v raznih oblekah, potem menihi, posvetni duhovniki z znaki svojega dostojanstva in svečo ali bakljo v roki. Sredi svetečih sveč, sredi glasnega petja, pod okrašenim nebesom se premika škrinja s sv. ostanki, katero nosijo štirje kanoniki v svečanih oblačilih. Skozi steklo se vidi sveto truplo, zavito v razkošno škofovsko opravo, z mitro na glavi. Na trohnelem in spremenjenem truplu se opazijo še obrisi prejšnje postave, kakor so jo slikali in katero je marsikdo še živo častil. Za mrtvim pastirjem — pravi Ripamonti, po katerem smo to posneli — stopa nadškof Federigo, ki mu je najbližji po zaslugah, krvi in dostojanstvu. Potem slede zopet duhovniki in gosposke v svečani obleki; potem plemstvo v gizdavi opravi, da izkažejo svoje spoštovanje; nekateri pa so v spoknrr' obleki, bosi in s plaščevim ovrat-•ajo obličje. Vsi neso baklje. ... - zopet priprosto ljudstm STmrli s«; 30. novembra, .lubja Ham mesarjeva hči 3 ^ I. Trnovski pristan 2 4. Catarh. gastro iutest. V bolnišnici: 28. novembra. Fran Šolan, posestnik 41 let, Peritomtis perforativa. - Marija Merhar, kajžarjeva hči 3 dni, Debiiitas vitae. Meteorolog-iSao poročilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0m«. Cas opa-zoTiinja Stanje barometra f mm. i emptv. ratura po Cplaiju Vetrovi S? I S t ■C -» p a w » 30| 9. ■ml | 719-2 ]_4-8 | 8l. jzah^f oblač j J 7. zjuti. 172141 4 41 sr. jzah. j megla I 6-2 12. popol. I 722-3 | 7 0 I si. ssvzh. |pol oblač.] Srednja včerajšnja temreratura 4 5" normale: 0 5". Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 25. nov. do dne 1. dec. Goveje meso 1. v. kg » . II. » » » » III. » » Telečje meso . » Prašičje > sveže » * » prek. » Kožtrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . . » Mast prašičja . . > Slanina sveža . > ► prekajena » Salo...... Jajce, jedno . , . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter • kisla . « Med.....kg Piščauec . . . , Golob . , . . . Raca...... Zajec..... K K h 1 28 Pšenična moka 100 kg 27 40 1 12 Koruzna > » > 17 40 — 96 Ajdova > > > 32 60 12' Fižol, liter . _ 16 1 40 Grah, » . _ 20 1 4U Leča, » . _ 24 — 80 Kaša, » . _ 22 2 — Ričet, > . — 22 1 90 Pšenica . . 100 kg 16 _ 1 40 Rž . . . > » 14 40 1 36 Ječmen . . » > 13 60 1 44 Oves . . . > » 13 60 1 20 Ajda . . . » > 15 - — 10 Proso, belo, > > 18 - — 16 ., navadno » > 14 _ — 80 Koruza . . » > 12 _ — 80 Krompii » > 4 80 — — Drva, trda, m3 1 30 » mehka » _ — 16 Seno, 100 kg _ 1 70 Slama, > > _ __ - — Stelja, » » — - Odprto pismo g. Petru Strelu, posestniku v Mokronogu. V svojem »Poslanem« v »Slov. Nar.« štev. 291. pišete: Dopisnik »Slovenca« v prvi vrsti nesramno laže, trdeč, da so mi |o trdo godilo pri izvolitvi predsednikom. Slika me nekako tako. kakor bi se bil s silo po lastil predsi dništva. Jedno kot drugo je nesramna laž, ki jo zamoremo pričakovati lo od »blaženega gospoda«. Ali se res ne spominjate več, kako se je godilo v St. Rupertu ? Vas bo predlagali predsednikom in rekli, kdor je za gospoda Strela, naj vzdigne roko. In kateri so bili za Vas, so jo vzdignili. Jaz pa sem takrat stopil na oder, pogledal po zbranih voiilcih, in konštatiral, da nimate večine. Mesto da bi se na moj protest ozirali, so liberalci z dr. Tavčarjem na čelu začeli kričati: Doli z odra, tam nimate nobene pravice! Jaz sem na to stopil z odra ter nisem dalje ugovarjal, Vi pa ste obveliaii kot piedsednik. Tako se jo godilo v resnici, v tem smislu je bilo poročano v »Slovencu«; kjer se pa poročilo ujema z resnico, tam ni nikake nesramno laži! Potem pišete gospod Strel: .Dalje po roča <»Slovenčev« dopisniki, da sem imenoval kapelana mokre noskt ga, župnika m škola Bonaventuro „ničle". Ali imate kaj časti v sebi, Vi dopisnik Jažnjivega kljukca" .... Da bi bil našega vrlega gospoda župnika imenoval „nielo", jo nesramna laž.« V »Slovencu« pa je bilo poročano, da sto Vi na shodu rekli: »Naš kapelan, župnik, Bonaventura, j i m r e č e m : Vi ste ničla.« To besede ste Vi, gospod Peter Strel, na šentruperškem shodu izrekli; imamo priče, ki so pripravljene s prisego potrditi, da so jih čule iz Vaših ust. Ali ste pri tem mislili na mokronoškega gospoda župnika ali na kal« ga druzega, ;ili na vse, ali na nobenega, to sumi razložite, kakor hočete in mo rete Dopisnik v »Slovencu« ni trdil, da ste mislili s tem žaliti ravno mokronoškega gospoda župnika, ampak je navedel lo vaše besede, katerih sedaj ne boste mogli utajiti, ker so, kakor rečeno, verodostojne priče pripravljene pri sodniji s prisego potrditi, da je lo poročilo »Slovenčevo« tudi o tej točki resnično, ne pa »nesramna laž«. Na ostala Vaša izvajanja so mi no zdi potrebno odgovarjati. Ako še niste zgubili čuta za poštenje, Vam ho že dosedaj povedano delalo preglavico. Tudi Vas ne imenujem »patentiran.-ga lažnika«, kakor Vi »Slo-ver.levega« dopisnika, ker si mi zdi verjetno, da sedai niti sami dobro ne veste, kaj sto na shodu govorili, ker ste bili najbrže zelo razburjeni. Pričakujem pa od Vas kot moža, da so boste o resnični sti moje trditve poučili ; pripravljen sem v ta namen na Vašo zahtevo Vam povedati imena dotičnih prič. V Mokronogu, 29. nov. 1900. Jožef B r a j e c , kapelan. (4nllf> venecUanske in španske. Najcene še ima \Jf v zalogi tvrdka BRATA S3ERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju 228 22 11—6 M. oi^ 1054 1 Mnogovrstno kožuhovino priporoča pO najnižji y y M » » V eeni cKarol cffecfinagel, Mestni trg št. 24. Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 60 52-47 v hiSi se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim prodstojništvom v naročila za izviHovanje vsakovrstnih strog-o umetniško Izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soli od kamena, 1/ipna ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega materijah. Priznano umetniško ilorrienu delu '. Prizualnn pisma so na razpolago. =DomaČa zzz tvrdka ! Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * * tinkturo lekarnarja Piccoli v ujubljani dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža >otj&>oftfeSfef^ kot želodec k rep k u joče iu tek vzbujajoče, dalje kot prebavljen je iu telesno odprtje pospešujoče sredslvo, posebno onim, ki tipe na navad iem telesnem za- nrtju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in IU- več stekleničic. 591 50 — 22 Na najvišje povelje Nj. c. in k. apost. Veličanstva katoliška Tiskarna priporoča raznovrstne P" vizitjue 110 nizki '-»ni. Bmmmmmmmmbmmm ANT. PRESKER krojač v L|ubljani, Sv.Pel ra ce«tn At.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blagu po ni/.kih cenah. Opozaria na veliko srejo zalogo izgutovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 80 XXI. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena - ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem zuesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša 24MMMIO kron v gotovem denarji. Za (Izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski urad. Žrebanje nepreklicljivo dne 13 decembra 1900. «i>j5" Jed na srečka stane 4 krone, "frj&i Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaii, I., Rieinergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa železničnih uradih po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. C. kr. vodstvo državne loterije. 119 10-8 Oddelek z,a di-žavne loterije. HKKKKKKKKKKKKKK3 g Nikaka skrivnost si m napraviti si vsakdo doma sam brez ££ vsake priprave in težave najfineje li-W kerje po francoskem zislemu s po moč jo ekstraktov,ki Ktane|o za napravo po 5 litrov likerjev:tropinovec,absinc, vermut, rusKi pelinovnc, oešni liker M kimel po 80 kr.; slivovec, rum, coš-njevfc. alaš, alpski liker po U5 kr. w iu konjak, benediktinec, chartreuse, G plznski I.ker po 95 kr Ilaapošilj proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. M v,iČ. V.saki pošil|atvi pridanem navo- Sdilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mno^o w ceneje. O A?itwi Stukavina, 612 ro-60 Via B-uvrtOt-re št. 23. Jan. Dogan-a B mizarski pohištveni obrt 536 25 v I^.jul>ljlllli na Dunajski cesti ši. 19 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zaloga vsakovrstnega likanega in politiranoga pohištva. Naročila se točno izvršujejo. J Cenllnlk s podobami /ustonj iu franko. j Nakit za božična drevesca in svečo. F. M. Schmitt Pred škofijo štev. 2. priporoča p. n. občinstvu svojo skrbno odbrano zalogo 10^2 4-3 igrač za Miklavža in Božič po najnižjih ccnah. Jiajjtava v ). nadstropji. Dobitke za tombolo in strelske klube „Grand Prix". INiijvišja. otllilcrt! Na 7 prejanjih razstavah s prvimi darili odlikovano. i Kneza Janeza Liechtenstein-skega ovaraa za glinaste izdelke m opeko 779 24-3 ,,Unter - Themenau" pri Breclavi (Lundenburg) priporoča: Mozaik- in tako zvano ..Feinklinker"-plošče v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tiakanje, zlasti za cerkve in samostane. Taka dela jc tovarna it, izvršila po cerkvah v llrumovi. Mariavolgy, Kroraerižu in Oitak-ringu; v klavnici Hrnski; po kolodvorih vOloinacn, 1'roi-ovu. Krukovu ; v samostanih Kolomea , Stani \Vies . Modlingn, Brezah, Tarnopolu; po bolnišnicah v Krakovu,' Kološu in Brnu. Dvakrat postnklene cevi iz kamenine. nastavke za peči, školj kaste posode zu stranišču. .Klinker' -opeka, pečnlce in stranice za ognjišča v razni izvršitvi. Zarezna strešna opeka, navadna opeka, posteklena in no posteblena, najboljše vrste Ceniki in troškovnlki na razpolago. Delavcev okoli 700 Več sto hektolitrov naravnega vina staregajn novega, prodaje vlastelin-stvo Salovec, pošta Varbždin, Hrvatska Isto ima na prodaj tudi več metričnih stotov z rokami obranih 1033 3-3 namiznih jabolk. •'■ .-.'j U ERBA1 i IS V-j e v podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Tu 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašeli, pomanjšuje pdt. daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje 111 rediluost, telo jači in k,epi Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristio za narejanje krvi, raz-lopljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici 2 K 50 h. po pošti 40 h več za zavijanje. ^Sf Prosimo, da se vedno iz ecno zahteva Her-babnyje^ apneno-železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in n* zamašku ime ,.Her-babny" vtisnjeno z vzv še-nimi črkami in uosi vsaka iteklemca poleg stoječo uradno registrovano varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit1' VII. 1, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah .ia Dunaju, v Ljubljani in drugod. 120 20 2 V zalogi je nadalje pri g*. lekarnarjih: v Ljubljani-A. Mardelschlftger, Gabr. , iecoli, Ubald pl.Tn kčczv J. Mayr; Celje: O. Sclnvarzl & Co„ M. ltauscber ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. E sassei ; Sovodenj: K Kordon ; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Konietterj V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; Št. Vid : A. Heichel; Trbiž. J. SiegI; Trst: C. Zanetti, A Suttma, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg. P. Prendiiii. M. Ravasiui: Bjljak: Jobst & Schneiden L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Hulh. - ^l.J i ; i /;umSHi8SMi!i :■ cSlovenci/ zahtevajte G Barvam y razglednice domačega izdelka: > c%ožni/t, _ $marna gora, fužine, Medvode, Jfamni^, /farodna nosa itd., dalje ja božično, novoletno in velikonočno dobo, fajc jc zalomila tvrd^a i* v Ljubljani, na Dunajski cesti. (S) Vsprejema naročila na vsakovrstne razglednice ter je izvršuje po najnižji ceni. na , '1860\ nnd /T. RA.RM\ P0fl , ^ ^CJlFfEPBvpr^ platu. VvAlt^^ «» \(y ViX r Vsak dan i'h izd8la tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Meastorfi; IS^hn Co., Dunaj I Na drobno na prodaj v vsaki bo^si prodajalni čevljev, gumi- in modnega blaga. 978 10-5 Št. 38 3:18 1051 3-1 Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dnč 2? t m št 5521 cp-naznl/a:1 n,ZPISanC V0HtVe V 6bčnem voIil8ke^ razredu v' Ljubfjani javno 1. Volitev vršila se bo dne 12 decembra 1900 od 8 ziutrai do 1 in od 3 do 6 popoludne v 4 oddelkih in bodo volili; J J P°P°ludne a) volilci z začetnimi črkami A do G v desni polovici velike dvorane „Mest doma" b) volilci z začetnimi črkami H do L v levi polovici velike dvorane „Mestnega doma" c)t^S^ZST^do R v te,ovadnici prve mestne deške ■ d) nr1Cojzovl1esntinšit.Čžkami S d° Ž V telovadnid mestne deške ljudske šole 2. Volilo se bo neposredno in z glasovnicami in se bodo smčle rabiti samd oblastveno izdane glasovnice. Volilne izkaznice in glasovnice poslale se bodo volilcem na dom; tisti pa katerim bi se izkaznice in glasovnice iz katerega koli uzroka vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne vročile, oglasd naj se zanje v magistratnem ekspeditu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 24. novembra 1900. >rl Ji O a o S^Š re^vlzit o v°i if mun 1° 1 j eJo^elnlo ^^ itrorenie piiike ^a® katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročuosti vsakemu najbolje priporočajo - Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojaa, naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno iu najceneje. - Z velespoštovanjein Fran Bevčik, puškar v Ioubljani, Židovske ulice. Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. za darila pridnim otrokom ? Kje ir Miklavž Pri L. Schwentner-ju v Ljubljani! Ker tam dobi najprimernejša darila. Pridni otroci imajo namreč največje veselje z lepimi koloriranimi slikami in pesnicami. te-le kSž'CeŽ-niStV° Sohwentner v Ljubljani je pa nalašč za Miklavža pripravilo Dnhri Atrnri ?• St:rani ko,ori,anih slik s pesm:cami. Prizori iz otroškega živ-UUUI 1 UU 'Jfnja. lo je za prav majhne, zato je pa majhna tudi cena: 24 h., po pošti 2 9 h. Otmrirpm V 22 ko1, slik s pesmicami. Dvojna izdaja: V^llUmtJUl V Ud V O. a) navadna v ceni 80 h, po pošti 90 h, i , . , , , , ,, leporella izdaja (slike so napele na močni lepenki s platnenimi lirbt). Prav trpežne knjige, torej zlasti za take otroke, ki radi vsako stvar preiščejo, iz česa in kako je narejena. Cena 1 K, 60 h po pošti 1 K 75 h ISlOf^tOVŽivalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. 1 »t* KJ CA I r\c«. Za otroke, ki imajo radi ps čke hov-hov-hov, muco- , . maco, zajčka-skakavčka, golobiče-sive tiče, kravo mu- mu-mu itd. Cena : K 50 h, po pošti 1 K 75 h. Računski primeri v slikah in pesmicah. To je pa za take junake, ki že v Soli gonijo: ena m ena je dve, dvakrat dve -----------—- je štiri itd. Cena 1 K 60 h, po pošti 1 K 80. Razen knjiž;c pa dobi Miklavž pri 1.. Sclmentnor-ju še marsikaj druzega, kar bi otroci rabili s pridom, ako jitn prinese. 1050 3-2 <6 ladki orehi. St ^^ naj Miklavž le pride in naj naloži polne koše, kajti pridnih otrok je po Slovenskem strašansko veliko. C. kr. priv. zavarovalna družba »AVSTRIJSKI PH0NIX" na Dunaju. Uplačana glavnica K 6,000.000—. Premijska in odškodninska re- serva . . K 2,500.000-—. Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam. C, kr. priv, zavarovalna družba za življenje na Bnnaji. ji Uplačana glavnica . K 2,400.000-!j Premijska in odškodninska reserva . . K 25,940.000-Zavarovalno stanje . K 112,000.000' Preinijski dohodki . K 4,700.000- Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent. »PROVIDENTIA" občna zavarovalna m JOSIP PROSENC. (novo uvSulInsko poslopje.) K* 5 o 3000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000008 Največja trgovina z izgotovljeno obleko. priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnih 1015 6-3 ^ri6aJJrf?3jač °6hR za ■qospo6e' 6aitis in otroRe- Ju Jana> cffiične novosti v Ronfoficijiza dame. Prešernove (članove) ulice 9 -—-1-±------ iW Nizke cene. Solidna postrežba. k wsa Grajščina Turn pri Leskovcu na Dolenjskem (Thurnamhart) proda izvrstno n sicer: 1056 (i-1) 65 veder izvrstne l>ele tične 170 „ „ en t i a o. Nadalje ima še na prodaj: drča 300 litrov pristne dve leti stare slivovke in lOO vedi ov jnbolenika. Za natumo blago se jamči. Ceiia po dogovoru. IVAH Mili A VE C i zdelo vatel i orgelj I & v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 19 se najuljudneje priporoča preči stiti duhovščini za izdelovanje novih cerkvenih orgelj ' nainnvfiHih in n i r. 'd/ i i c <> r~. i li m . r. 4 .. ... K ....XI, . " r Zi po najnovejših in preskusenih sestavih, z večletn m poroštvom. _ Nhdalje se priporoča tudi za vsa v to stroko spadajoča I popravila (pretiravanje, vglaševanje itd.), katera se izvršujejo 1 & točno m po najniž|ih cenah 966 8 ^ ^ij^mma^kmm^B^avmmTn Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera. baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale. dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte td sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzetna tudi vezenje prcnovljenje stare obleke In vsa ......... , ' ~ l/orluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko. Proeastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažuiejo tujih tvrdk društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 52 26 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. > t5!* & S* i | f|riižinska pratika si. Dobiva se lcomad po 12 kr. = 24 vinarjev j fo vseh prodajalnicah v mestih in na, deželi. * (»lavna zaloga pri II. Ničmann v Ljubljani. = Ceniki za razprt, dajalce pošiljajo se zastonj. - " ---------- jjg Majboljša m isajsigurnejša prilika aa štedenje! cz-————H > Stanje hranilnih vlog 30. sem 1900 C čez 5 milijonov kron. ^ < ) t Denarni promet v tlav«tih mesecih i čez 17 milijonov kron m K S preje: Gradišče štev. 1, sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstropje s p r e j e m a Bb i92iii i 1 mm v i vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po iBSlP brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacili vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900: 5,853.620 K 97 b. Promet v mesecih od 1. jan. u n a j Is a b o r 95 a. i 30. novembra. Skapiii /ižavni dolg v cctah . 97-95 Skupni drža? ni dolg v srebru . • 97-65 Avstrijska iiata renta 4°/0 . ... 11620 Avstrijska kronska ren'a 4°/0, 200 kron . 98'30 Ogeisita zlata renta 4"/0 .... 116-16 Ogerska kronska renta 4",,, 200 . . 91;>5 Avstro-ogerske bar.čnc delnice, 600 gld . 1696' — Kreditne delnice, 160 gid. .... 673 50 London vista............. 240 45 Neaulki drž. bankovci za 1C0 m. nem.dri. v&ii 117-60 20 mark....................23-53 20 frankov (napoleoudor) . 19 17 Italijanski bankovci ... 90 70 C. kr, cekini . . . . . . 17 36 D&o 30. novembra. 3-2" ,„ državne srečke i. 186-i. 250 gld.. 172 60 6°/0 državne arečke 1 1860, 100 gld. . 164--Državue arečke !. 1864, 100 gld. . . . —■— 4<7„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 94 30 Tisme srečke i°/0, 100 gid. ... — Dunavske vravnavne srečke 6"/„ 259 — Duuavsko rravnavno posojilo 1. 1878 . i 6 Zastavna pisma av. osr.zsm.-kred.banke •I0., . 93 Prijoritetne obveznice državue železnice 414 > > južne železnice 3°/0 331 > - južne železnice o'% 119' j > dolenjskih železnic 4°ic . 99 Kreditne srečke, 100 gld.......400 i% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. . 350' Avstrijskega rudečega križa srečke, tO s „ > 5 » . 22- Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld..........14 Rudolfove srečke, 10 gld. 59' 75 50 25 10 Salmove srečke, 40 , <3 ii i li glavni e. -,Jti.