številka 12 četrtek, 1. aprila 1993 70 tolarjev Titov trg 2 tel.: 851 686 fax: 854831 Rigelnik, Jazbinšek in Sovič v Velenju: Blok IV. ne bi smel biti vprašljiv Na torkovem pogovoru o ekološki sanaciji termoelektrarne Šoštanj, bil je v Velenju, udeležili pa so se ga Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora, Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja in Boris Sovič, državni sekretar za energetiko, so poudarili, da se pri gradnji čistilne naprave na bloku IV. ne sme zatakniti. Vneto pa iščejo možnosti tudi za financiranje čistilne naprave na bloku V. v okviru slovenskega ekološkega projekta. Več s tega pogovora v prihodnji številki. mkp Veselimo torej Prevladovalo bo sončno vreme, le v petek in soboto se bo prehodno zmerno pooblačilo. Za mnogimi mladimi je v tem času pomembno obdobje. Pred njimi pa tudi nov zrelostni korak. Lep in vesel dogodek je seveda maturantski ples. Prešerno je bilo konec minulega tedna v velenjski Rdeči dvorani. Tu je v petek in v soboto maturantsko četvorko zaplesalo približno 500 dijakov Centra srednjih šol Velenje. Manjkali so le tisti, ki letos zaključujejo izobraževanje na omenjenem centru v dveletni poklicni šoli. Veselimo tore] se, mlada nam Je duša, bodo gotovo zapeli še nekajkrat preden bodo vrata na Centru srednjih šol za sabo zaprli zadnjič. ■ fotobz Savinjsko-šaieška naveza Čmo ■ bela podoba moje dežele Stečaj za Gorenjevo Procesno opremo? Piko na i bo dalo sodišče stran 2 Nezaposleni na Koroškem Kako preživeti socialni udar? stran 3 Med žalskimi zdravniki je obilo nejevolje Grozijo z ustavitvijo dela stran 6 Imenovan nov član velenjske vlade Franc Sever za krajevne skupnosti V Velenju nov hotel Investitorji bodo Italjani _stran 9 Naš čas tudi s televizijo Po avstrijsko nad Velenje stran 10 —--- Prvovrstno presenečenje Selektor Prašnikar v Rudarju Za Pucem še Plaskan Rokometne zvezde uhajajo _stran 11 Mozirje Odstopil predsednik izvršnega sveta Velenje v Slovenjegraški okraj stran 12 ............................................................. Radanovičeva in Kolenc Športnika meseca marca Strelska dnižina Mrož Velenje Odprto pismo predsedstvu Športne zveze Velenje _stran 13 Nagradna križanka _stran 14 Gimnazijada V Velenju od danes do vključno sobote srečanje slovenskih gimnazij stran 20 _ Prometni prekrški Višje kazni! V soboto so v Sloveniji pričele veljati višje kazni za prometne prekrške. Kar trikrat večje so kot doslej. Policisti lahko kaznujejo na kraju prekrška kršitelja tudi z več tisoč tolaiji skupne globe, če je storil več prekrškov. Sprememb je ogromno, kot primer pa naj navedemo nekaj novih, višjih kazni: denarno kazen 3000 SIT plača na kraju prekrška voznik, ki pelje v naselju z 10 do 30 kilometri večjo hitrostjo od dovoljene oziroma izven naselja z 30 do 50 kilometri na uro hitreje kot je dovoljeno; motorist in sopotnik, če med vožnjo ne nosita varnostne čelade; pešec, ki hodi po cesti, čeprav je ob njej pločnik. 2250 tolarjev kazni čaka tiste, ki napačno parkirajo, 1500 tolarjev bo treba odšteti za neuporabo varnostnega pasu. Toliko bo odštel tudi voznik, ki na sprednjem sedežu vozi otroka, ki še ni dopolnil 12 let starosti. S predlogi sodniku za prekrške, za katere se poleg denarne kazni od2400 do 12.000 tolarjev ali zaporne kazni do 60 dni obvezno izreče tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje za čas od enega meseca do enega leta, bodo imeli opraviti vozniki, ki v naselju vozijo z 30 kilometrov ali več na uro hitrje in zunaj naselja za več kot 50 kilometrov na uro hitrje, kot je dovoljeno; vozniki, ki vozijo pod vplivom mamil, zdravil ali alkohola. ■ (mkp) __ — SL X. . v.,,... ...... . ....... SAS CAS 1. aprila 1993 Nohtne Gorenje GA v svetovni konkurenci it»aaa«aii««aa*«x*ai«>ta***iia«itiistit»*** Letos prednost ekologiji Težav v teh zapletenih gospodarskih razmerah ne manjka v nobenem delovnem okolju In veliko Jih Imajo tudi v Gorenjevlh gospodinjskih aparatih, kjer so še vedno, kot pravi njihov generalni direktor Jože Stanič, sredi uresničevanja preventivne sanacije. Pa vendar so večino problemov, ki so jih pestili pred letom dni, dokaj uspešno premagali. Še ob koncu lanskega leta so Izkazovali pol milijarde tolarjev Izgube, drugo polletje pa že poslovali pozitivno. S takšnimi gibanji so zakorakali tudi v letošnje leto. Gorenjevl gospodinjski aparati sodijo med najuspešnejše slovenske Izvoznike. Leta 1965so na primer prodali na tuje le 8 odstotkov svojih Izdelkov, danes pa že okoli 95 odstotkov. Letos bosta tako proizvodnja kot izvoz porastla še za 12 odstotkov. Ob vsem tem namenjajo velika sredstva za naložbe. Lani so porabili za posodobitev proizvodnje kar 20 milijonov mark, letos pa bodo dali prednost ekološkim izboljšavam. Samo za tehnologijo nadomeščanja freonov v proizvodih zamrzovalno hladilne tehnike bodo porabili okoli 9 milijonov mark. ■ (K) Štore Kako dolgo kužni odpadki v železarno Krajane Štor Je precej vznejevoljlla vest, da bo mobilna naprava za čiščenje kužnih odpadkov Iz slovenskih zdravstvenih ustanov "delala" v njihovem kraju. Zasebno podjetje Eko plus Iz Cefja je namreč najelo neizrabljeno halo železarne In vanjo Slovenije. Zazdaj se je namreč izkazalo, da ta naprava le nI tako mobilna kot so ob predstavitvi poudarili: ne le, da jo je težko voziti naokoli po naših cestah, potrebuje tudi zelo močan električni priključek. Takega pa po slovenskih bolnišnicah In zdravstvenih domovih nimajo. Pri Eku plus zagotavljajo, daje sedanja rešitev le začasna. Tako naj bi le do ureditve potrebnih priključkov pri "virih" takih odpadkov te kužne stvari vozili v Štore. Nekateri Štoijanl, pridružilo pa se Jim Je tudi slovensko ekološko gibanje, pa terjajo še prej, preden bi s takim razkuževanjem prolčell, nove temeljite poglede In tudi strokovna zagotovila, da tako čiščenje ne bo dodatno ekološko obremenjevalo okolja. ■ (k) Stečaj za Gorenjevo Procesno opremo? »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»«»»!»»»»»»»»»»»»■»»»»»»»»»»»» Piko na i bo dalo sodišče Gorenjevo Procesno opremo čaka stečaj. O tem zdaj skorajda ne gre dvomiti, čeprav se nekateri še vedno zanašajo na to, da sklep Skupščine Gorenja d.o.o., o uvedbi stečajnega postopka in ustanovitvi dveh novih podjetij, Gorenje Orodjarna d.o.o. in Gorenje Indu-s t r i j s k a oprema d.o.o, sprejet 26. marca, še ni dokončen. Sklep o tem bo dalo sodišče. V obeh novih podjetjih naj bi delo obdržalo 270 delavcev, v Gorenju Gospodinjski aparati pa naj bi se, tako obljubljajo, zaposlil večji del tistih, ki so trenutno tam začasno, to je 40 do 50 delavcev. Zvedeli pa smo, Tri leta mineva od stečaja EKO. Takrat je Gorenje priskočilo na pomoč in zaposlilo 120 delavcev, predvsem orodjarjev iz EKA. Zdaj bodo ti isti delavci že drugič doživljali travme ob pripravi na stečaj. Eni pa pravijo, da je tiste občutke doživljati, že enkrat dovolj... da je skupščina Gorenja sprejela tudi sklep, da naj bi se v naslednjih dveh letih skušalo najti v okviru Gorenja še delo za najmanj polovico presežnih delavcev. Sindikat se s takšno odločitvijo, kije prišla kot pravijo čez noč, ne more sprijazniti. Branko Amon, predsednik Svobodnega sindikata SKEI v Gorenju pravi, da so dve leti tvorno sodelovali pri vseh odločitvah, se bili pripravljeni odrekati in pomagati pri vsem, tudi tistem, karje bilo pri delavcih sicer nepopularno, bi pa lahko preneslo delo še naprej. "Odpovedovali smo se tudi plačam, da bi bilo danes bolje. Naleteli pa smo na sklep o stečaju. Tisti, ki so ga sprejeli, trdijo, da bodo delavci v večini dobili zaposlitev nazaj, v dveh novih podjetjih. Vendar bo tam dela za 270 ljudi. 110 jih bo ostalo na Zavodu za zaposlovanje brez minimalne zaščite, brez odpravnine, ki jim po tolikih in tolikih letih delovne dobe pripada." Delavci v Procesni opremi so upali, da do stečaja ne bo prišlo. Pol leta je bil poudarek na sanacijskem programu, čeprav so bili tudi v njem predvideni presežki delavcev, okoli 100 ljudi, vendar bi bili manj boleči. "Pol leta bi imeli delavci socialno varnost kot začasni presežki in tudi odpravnino bi dobili. Zdaj tega ne bo. Vse je strah, kaj bo, kaj nas čaka. Vsak še upa, da Sindikat bo pozval vse, da bodo skupaj pripravili tožbe za premalo izplačane osebne dohodke, firma nekaterim dolguje tudi del sredstev iz odpravnin, ki so bile predvidene, jubilejnih nagrad niso redno izplačevali. "Žalostno je, da mora človek po tolikih letih dela kot hlapec Jernej iskati pravico v sodnih dvoranah in trepetati za usodo družine." morda ne bo on tisti...Starejši delavci so obupani, vsakega lahko doleti. Cesta. Človek naenkrat ugotovi, koliko je po dvajsetih, tridesetih letih dela, vreden," z grenkobo ugotavlja Branko Ribizel, predsednik svobodnih sindikatov v Gorenju Procesna oprema. Danes v sindikatu ugotavljajo, da so bile začetne poteze v zvezi s sanacijskim programom dobre. "Ampak, po dveh mesecih seje ugotovilo, daje finančni položaj nerešljiv, da Gorenje Gospodinjski aparati, ki so večinski lastnik Procesne opreme, ne prenesejo več bremena dolgov. Skratka denarja za sanacijo tukaj ni." ■ mkp V.d. Procesne opreme pojasnuje razloge za stečaj: Začetek konca pred štirimi leti Nobena skrivnost ni, da se je Procesna oprema s precejšnjimi težavami srečavala zadnja štiri leta. Vsakokrat so poslovno leto sklenili z izgubo. Ta izguba danes znaša več kot je vrednost trajnega kapitala. Stari dolgovi predstavljajo takšno breme, da ga s tekočim poslovanjem ni možno pokriti niti v daljšem časovnem obdob- Ju- "Že od izplačila osebnih dohodkov v februarju imamo blokiran žiro račun. To pomeni, da ne moremo poravnati nobenih obveznosti in tudi ne vidimo možnosti, da jih s svojimi lastnimi prilivi pokrijemo. Žal tudi ni možnosti, da bi v kratkem dobili več materiala od dobaviteljev in zagotovili redno proizvodnjo, ne vidimo možnosti, da bi lahko izplačevali osebne dohodke...", razlaga vzroke za odločitev skupščine o uvedbi stečajnega postopka, v.d. direktorja Procesne opreme Matjan Kovač. * Dela naj bi bilo za 270 delavcev. Kaj pa ostali. Danes je v Procesni zaposlenih 428 delavcev? Marjan Kovač: "V tem trenutku imamo delo za 270 delavcev, s temi bi ohranili tekoče posle in nadaljevali kontinuiteto na trgu. S kupci, ki smo jih z muko uspeli dobiti v zadnjih le- tih, bomo lahko zagotovili tem delavcem delo in tistim, ki bodo ostali brez omogočili, da lahko računajo na vrnitev, če bodo posli tako kazali." * Bi bilo kaj drugače, če bi se Procesna oprema pred časom, ko seje spogledovala s Koržeto-vim skladom, odločila za vstop v Razvojni sklad? Vprašanje postavljamo ne glede na to, da javnost dobro ve, kaj se dogaja v podjetjih sklada danes. Marjan Kovač: "Osebno menim, da zadeve ne bi rešili na drug način. Koržetov sklad ne zagotavlja finančnih sredstev za osebne dohodke. Mi pa smo v zadnjem obdobju vsak mesec potrebovali dodaten denar za izplačilo osebnih dohodkov." * Kje boste vi, ostanete v Procesni opremi? Matjan Kovač: "Z dnem, ko bo pravnomočen sklep, če bo sodišče predlog uveljavilo, bomo vsi delavci dobili odpoved delovnega razmerja. Naloga stečajnega upravitelja pa je, da po zakonu zagotovi, da delavci, ki so nujno potrebni za dokončanje del, v čim krajšem času to zagotovijo." I Milena Krstič - Planine Z V5EH VETROV V Nemčiji kampanja proti rasizmu Nemške oblasti so začele obsežno informacijsko kampanjo, "težko" 4 milijone nemških mark, proti rasizmu med mladimi Nemci, s sloganom "Za strpnost in spoštovanje človekovega dostojanstva - proti sovraštvu do tujcev". V velikih nemških mestih bodo postavili okoli 7.500 panojev in 200.000 plakatov s pozivom I strpnosti, pozive pa bodo delili tudi mladim v šolah. Nasilje skrajnežev je sicer od konca lanskega leta upadlo, vendar je po pričevanju policije na predvečer začetka kampanje trije nemški "skinhea-di" v Berlinu lažje ranili 28-letnega angolskega prosilca za zatočišče. V nasilju skrajne desnice v Nemčiji je v lanskem letu umrlo 17 ljudi, v prvih mesecih letošnjega leta pa dve osebi. McDonald's tudi v Indiji Ameriška veriga lokalov McDonald's bo v naslednjih sedmih letih vložila najmanj 20 milijonov dolarjev v odpiranje 20 prehrambenih lokalov v Indiji. Po sporazumu, ki ga je ta firma podpisala z indijsko vlado, bodo v Indiji odprli lokale, v katerih bo ameriška firma vključena na različne načine, bodisi kot edini ali pa delni lastnik. Vrednost skupnih vlaganj v ta projekt bo v naslednjih sedmih letih zanašala najmanj 40 milijonov dolarjev. Poljaki ga radi pijejo Na poljskem, ki ima 38 milijonov prebivalcev, je kar milijon alkoholikov, vzadnjih treh letih pa se je potrošnja alkoholnih pijač povečala kar za 40%. Lani je povprečen Poljak popil 10,5 litra alkohola, karje 3,5 litre več kot pred tremi leti. Število odraslih Poljakov, ki redno pijejo alkoholne pijače, vendar še niso padli v odvisnost od alkohola, se giblje med 2 in 3 milijoni. Več kot podvojilo seje število mladoletnikov, ki redno uživajo alkohol. Mladi pijejo največ piva, od leta 1989 pa seje njegova poraba kar potrojila. S pojavom brezposelnosti seje izredno zmanjšala poraba alkoholnih pijač na delovnem mestu, ki je bila razširjena v času komunizma. Po drugi strani pa naršča število prometnih nesreč, ki jim botruje alkohol. Na Japonskem obesili dvojnega morilca Na Japonskem so prvič po treh letih izvedli smrtno kazen; v petek so v državnem zaporu v Osaki obesili 62 letnega Šujiro Tačikava. Ta je leta '71 umoril svojo mamo in ženo, da bi se skupaj s sestro polastil denarja, ki bi ga dobil z izplačilom njunih polic za življensko zavarovanje. Na Japonskem še 57 obsojencev čaka na izvršitev smrtne kazni. Črno-bela podoba moje dežele Kako malo je treba, pa iz naše popackane državice naredimo lepo belo deželo! Le malo dobre volje je treba, pritisk poslancev na pravi gumb, in že se na tisoče gradenj spremeni iz črnih v "bele". In nič več ne bodejo v oči, nič več ne vzbujajo jeze in zavisti. In - pravijo - to državo tudi nič ne stane; še zasluži zraven. In namesto, da bi še naprej imeli probleme, ubijajo s tem pritiskom na gumb kar nekaj muh naenkrat, Pa še policajem ni treba opravljati neprijetnega zavarovalniškega posla, gradbincem ali komunalcem ali "črncem" kot jih tudi nekateri imenujejo, pa tudi ne neprijetnega rušenja. Le tisti, ki imajo med informativnimi oddajami radi kakšne posebne srhljivke, so prikrajšani. Pa saj jiim lahko kaj hitro postrežemo s čim drugim. Čeprav je torej vse tako enostavno, mi tega pravega in konkretnega koraka še vendarle nismo naredili. Zadovoljili naj bi se z nekim moratorijem, ki čmograditelje postavlja v netič- nemmišovski položaj, državi pa le obeta, da seji bo nakapljalo nekaj denatja. In - kot je pač ob takih državih odločitvah običaj - občinam nalaga precej dela. No, ob tem se nekateri le hahljajo, saj pra- vijo, da bodo ustrezne službe vendarle morale narediti, kar bi že morale, pa niso. Ne vemo, če se bo zdaj kdo tudi povprašal, zakaj tega niso storile, dejstvo ostaja, da jih čaka še dokaj mukotrpno delo. Seveda ne vseh: tiste seveda, ki so najbolj dovoljevali, da so njihove občine dobile veliko črnih pik. Seveda se ob tem nekateri tudi sprašujejo, kdo bo zdaj od ljudi dobil še kakšno črno piko. Pa ne mislimo na tiste, ki so (v stiski ali ne) res gledali na črno, mislimo tudi na tiste, ki so raznim industrijskim in drugim gigantom (ali pa tudi ne) dovolili, da so vabili godbe in pomembneže na gromozanske otvoritve tovarn, ki pa so bile dejansko zgrajene brez ustrezne domkumentacije. Ljudski poznavalci pravijo, da pri tem tudi celjsko območje ni izjemna. Mi sami pa vemo, kako dolgočasna bi bila prenekatera seja tudi velenjske občine, če ne bi razpravljali o črnih gradnjah. Za naše območje je seveda stvar zanimiva še z drugega stališča - s tistega, ko se odločaš, komu pa vendarle izreči najo-strejši ukrep in ga tudi izvesti, to je objekt porušiti. Saj veste, lahko se tudi izkaže, daje kdaj tudi ta svar preuranjena. Kokorkoliže bodo poslanci pritisnili na gumb, tisti, ki so gradili na črno, se še vendarle ne bodo povsem znebili pritiska. Le da bodo nekateri, ki zdaj mislijo, da jih roka pravice ne bo nikoli odkrila, začeli premišljevati, ali naj gradijo na državne limani-ce in takšno gradnjo prijavijo sami in upajo, da ji bo država spremenila barvo. Ker se na-kateri na nekaterih mestih bojijo, da bo to vendarle up brez upa zmage, bo gotovo moja dežela še naprej pisana oziroma črno-bela. In bomo lahko še vedno posegali po starem reklu, daje naša dežela bela le, če jo pobeli sneg. Da paje tudi to vse redkeje pa tudi vemo! ■ (k) 1. aprila 1993 i' . , l| MS CM 3 Naravno zdravilišče Topolšica »»»»»»»»»»»»»H« 8»JS»»«»8»»l8f8!S«88888«888 «38 Davek je za vse velik Sam finančni rezultat ni ugoden - Trendi kažejo izboljšanje - Prodor v širši prostor Pred nedavnim potegnjena črta čez minulo leto ter oblikovanje letošnjih načrtov so zaposlenim Naravnega zdravilišča Topolšica dali jasno vedeti, kje je treba zadeve "zasukati" drugače. Prvo povojno leto je imelo nekaj posebnih značilnosti. Te so se odrazile predvsem v bojazni tujcev o negotovih razmerah v Sloveniji, kar je konkurenco 17 naravnih slovenskih zdravilišč pri iskanju domačega gosta še povečalo. Po besedah direktorice Term Topolšica Lidije Fijavž -Špeh je njim lani uspelo pridobiti nazaj nekaj stalnih gostov, predvsem Avstrijcev. Čeprav število nočitev (indeks 216) ni povsem realno, vendarle kaže na določene uspehe. Glede na sedanje rezervacije se ugodna gibanja nadaljujejo tudi letos. Vsaj pri tujcih tako. Domači trg je povsem drugačen. Ukrepi v zdravstvu, padanje kupne moči kažejo na težave pri zapolnitvi zmogljivosti. Tu ne pomaga to, da so Terme Topolšica glede konkurenčnosti nekje na sredi v primerjavi z zmogljivostmi ostalih slovenskih zdravilišč, ampak naložbe in ponudba." Veliko pri- zadevanj bo še potrebnih za pripravo vsebinsko bogatih programov za goste, ki bodo želeli preživeti dopust pri nas. Navdušenje, spodbujanje pridobiva "na pomenu" in vse večje takih, ki želijo narediti nekaj več za lastno zdravje in dobro počutje. Ponudba na področju telesne kulture in kulturnih dobrin postajata danes naložbi v človeka. Tem interesom bomo morali prisluhniti in oblikovati primerno tudi ponudbo. Žal je za nas obremenjujoče onesnaženje. Posledice informacij o življensko nevarnem zraku pri nas so odpovedi." Zato bodo vsa prizadevanja zaposlenih Naravnega zdravilišča Topolšica usmerjena v ekološko sanacijo TEŠ in vseh ostalih onesnaževalcev v dolini. Po mnenju sogovornice je davek, ki ga plačujemo, za vse prevelik. Z rezervnim skladom pokrita lani izkazana izguba ni spodbudno dejanje, pozitivna gibanja in prvi uspehi prodora na širši trg pa najbrž so. V skrbi za uspešno poslovanje v letu 93 daje Lidija Fi-javž- Špeh velik pomen uresničitvi lani začete naložbe v obnovo depandanse Mladika z izgradnjo veznega hodnika med hotelom in depandanso. S tem bodo pridobili 50 dodatnih sob B kategorije. Park v Topolšici naj bi bil z ukrepi za njegovo dolgoročno rešitev (v sodelovanju s turističnim društvom kraja ter Bolnišnico Topolšica) spet v ponos in veselje domačinom ter gostom. Tako kot je nekoč bil. Določeni projekti so že ugledali luč sveta, narejeni so tudi prvi koraki, ki pa jim je v tem trenutku "prekrižal" pot lubadar. Lani izvedena naložba v ureditev terase pred hotelom Vesna naj bi letos prvič vsaj delno zapolnila vrzel odprtih bazenov, ki se v zadnjem letu tako uspešno prodajajo. Tenis igrišča in s tem povezana dodatna ponudba, pa vključitev etnoloških in naravnih značilnosti doline (črna kuhinja Kavčnikove domačije, Rotovnikova jama), predstavitev kraja samega naj bi prav tako pripomogli k čimbolj doživetim počitnicam gosta. Zgolj hrana in postelja sta danes za "navadnega" gosta premalo, kajšele za malo zahtevnejšega. To menda v Termah Topolšica vedo in temu so podredili vse cilje. ■ (tp) Nezaposleni na Koroškem Kako preživeti socialni udar? Na Koroškem je že okrog 3500 brezposlenih ljudi. Že prvi mesec leta 1993 so odločbe, da so odveč, napisali kakšnim dvesto delavcem v štirih družbah bivše Tovarne Muta. Spiske ljudi, za katere ni več dela, so sestavili tudi v družbah koncema Slovenske železarne na Ravnah. Tam je v ta-koimenovanem logističnem centru "prispelo" kar 750 odvečnih delavcev. Produktivno delovnih mest je vse manj tudi v drugih tovarnah; o njihovi redukciji bodo, čeprav se temu zdaj še upirajo, morali razmisliti tudi v tovarnah slovenjegraške Lesne, katere večinski lastnik je Sklad za razvoj RS. Utegne se zgoditi, da bo do polletja na Koroškem že kar pet tisoč brezposelnih, saj mnogi absolventi šol ne bodo mogli niti do pripravništva. Na dlani je, da bo gospodarsko že zelo izčrpana Koroška, kjer se njenim največjim podjetjem godi iz leta v leto službe, težko prenesla tak socialni udar. Stiske ljudi, ki so že izgubili delo ali ki jih to še čaka, so velike. Ne kažejo se le v skrbi za lastno preživetje, temveč tudi v skrbi za prihodnost njihovih otrok, ki hodijo v šole ali študirajo, že jutri pa utegnejo spoznati, da dela za njih doma še lep čas ne bo. Kako daleč bo šla ta gospodarska agonija na koroškem, kaj vse bo spotoma še potopila in kdaj je Kako lep dan, ta dan... Pa verjemi, če moreš. Skoraj tako hipoma kot se je zimski čas prevesil v poletnega, se je neko še včeraj aktualno stanje sprevrglo v spremembe komaj verjetnih podob, ob kakršnih se človeku res lahko milo stori. Kar bom zapisal, ni uradno preverjeno in potijeno, ima pa vse potrebne licence za vsaj malo naslade. Izza vogala privladnih krogov je pri-curljalo, da so zakonu o zamrznitvi plač šteti dnevi. Zavoljo vsaj dveh bistvenih razlogov. Prvič! Slovenski top menagerji so zaprisegli, da bodo svoje plače in druge bonitete poslej povezovali izključno z uspehi podjetja in s prejemki svojih dclavcev, kar seveda ne pomeni nič drugega kot to, da se nam zelo kmalu obeta bujna gospodarska rast. In drugič! Prvi človek naših sindikatov in slovenski premier sta kot v dobrih starih časih odigrala teniško partijo sprave z zaključno žogico ob pivu in ugotovila, da si ni ma smisla nagajati. Ker bomo potemtakem ena sama srečna in dobro preskrbljena družina, so mnogoštevilni demonstranti pred parlamentom in drugod po Sloveniji hitro obrnili transparente. "LDS-Lačni Delavci Slovenije" seje spremenilo v "LDS-Lepa Drnovškova Slovenija". Pa to še ni vse. Ko ima Fortuna mlade, jih povije več. Pregovorno puntarski slovenski kmet je sprevidel, da ima v domači oblasti močnega zaveznika in se pokesal. Mleko in jabolka bo odslej prodajal Piše: Jože Krajnc za lepe denarce. Pa meso tudi. Celo Evropi in nam seveda, saj si bomo brez težav privoščili. Nič več zaston-jkarskih vrst, nič več protestov. Prav lep je res v deželi. Še posebej, če se med in mleko iz proračunskih seskov cedita tudi kulture žejni narodovi duši. Kulturni minister Sergij Pelhan je svoje kolege iz najbolj pogoltnih resorjev uspel prepričati, da bodo lažje spali z nekaj tonami streliva manj kot pa z lačnim Živadinovom pred vrati. Trikrat zvišane denarne ka/.ni za prometne prekrške so naš prostovoljni prispevek policijskega ministrstva nacionalnemu kulturnemu oplajanju in skrajno nekulturno od nas bi zatorej bilo, če bi jih ne plačevali z veseljem. In naposled! Ta narod si je oddahnil, ker so različni odtenki zelene spet zliti v pravo barvno harmonijo. Kdo je pa še kdaj slišal za konzervativno zeleno, socialno zeleno, ortodoksno zeleno izostale odtenke, ki so jih skušali malati za nasilno odprtimi vrati vodstva stranke. Kar je zeleno, je zeleno. Še bodo peli iz složnih grl, lepo in ubrano, kot so nam prepevali pred volitvami. Kako lepa zna biti laž, čeravno samo en dan. Slovenjegraški proračun Več za dejavnost KS Občinska vlada pa bo dala izdelati tudi analizo, koliko dela sploh še imajo tajniki krajevnih skupnosti res konec, so vprašanja, ki sijih ne postavljajo le tisti, ki ostajajo brez dela, temveč tudi vodilni delavci predvsem v zdaj še velikih družbenih podjetjih. Odgovor je po svoje krut, a preprost: kriza bo trajala tako dolgo, dokler se tudi zdaj še družbeni sektor ne bo dokončno olastninil in se preoblikoval po evropskih ekonomskih standardih, dokler za svoje izdelke ne bodo poiskali novih kupcev, dokler proizvodnje ne bodo organizirali kar se da racionalno itd. Ljudje, ki na Koroškem ostajajo brez dela, za to krizo res niso kri vi, a preživeti jo bodo pač morali, ker ni nikogar, ki bi namesto njih plačal napake iz preteklosti. Vdati se v usodo pa bi bilo najslabše. ■ A.B. Občinski izvršni svet je dopolnil osnutek letošnjega proračuna, pri čemer je, kakor je rekel njegov predsednik Janez Komljanec, uspel upoštevati le nakatere pripombe zbora krajevnih skupnosti. Za delovanje krajevnih skupnosti bo v predlogu proračuna za leto 1993 kar dobrih pet milijonov tolarjev več, kakor je predvidel osnutek; za priklop OŠ Završe na javni vodovod so naknadno določili milijon tolarjev, 600 tisoč tolarjev je po novem namenjeno tudi za pripravo projektne dokumentacije za vodooskrbo Doliča, za ureditev okolice osnovne šole in vrtca v Šmartnem pa so v proračunu našli 500 tisoč tolarjev. Vsoto, namenjeno za vzdrževanje kulturnih domov, so povečali za 260 tisoč tolarjev. Večino sprememb so zagovarjali predvsem odborniki iz krajevne skupnosti Mislinja. Da so lahko delno ugodili zahtevam zbora krajevnih skupnosti, je občinska vlada morala zmanjšati planirani znesek za obnovo poda v slovenjegraški športni dvorani, odpovedala pa se je tudi raziskavi vodnih virov med Mislinjo in Graško goro. Pri slovenjegraškem izvršnem sbetu trdijo, da druge večje prerazporeditve denarja iz posameznih postavk proračuna niso mogoče. Hkrati odobritvijo novih petih milijonov tolarjev za potrebe krajevnih skupnosti pa je občinska vlada v Slovenj Gradcu sprejela tudi sklep, da bo s posebno analizo ugotovila, koliko dela sploh še imajo tajniki KS, za plače katerih gre največ denaija iz tega naslova. Odborniki vseh treh zbornic slovenjegraške občinske skupščine bodo o predlogu letošnjega proračuna sklepali te dni. ■ A. B. Turistično društvo Vinska gora Čistoča, urejenost in prireditve Rogla - klimatsko zdravilišče Zreče - V Turistično rekreacijskem centru Rogla so že pripravili vse potrebmo, da bi njihov center ustvarili v vrsto tako imenovanih klimatskih centrov. Menijo, da imajo za to vse potrebne biometerološke, klimatske in druge pogoje, zato so prepričani, da bodo njihovo vlogo na ministerstvu za zdravstvo ugodno rešili. Območje Pohorja z Zrečami namreč tvori edinstven prostor z možnostjo raznovrstne rekonstrukcije in zdravljenja. S tako opredelitvijo bi gotovo tudi laže pridobivali goste skozi vse leto - že zdaj pa jim imajo kaj O vrlosti članov turističnega društva Vinska gora čivkajo že vrabci na strehi. Vse, kar zapišejo v svoj delovni program, tudi uresničijo. Letos najbrž ne bo nič drugače. Čistoča, urejenost in prireditve so tiste, ki jim bodo turistični delavci Vinske gore namenili osrednjo pozornost. Tako nameravajo urediti okolico večnamenskega doma, obnovili bodo table za plakatiranje, skupaj s komisijo za komunalna vprašanja, varstvo okolja in urejanje prostora pri svetu tamkajšnje krajevne skupnosti bodo poskušali poskrbeti za čistejši kraj (namestili bodo koše za smeti, poskušali odpraviti ne- kaj divjih odlagališč odpadkov). Prav tako naj bi bili pobudniki obnove avtobusnih postajališč ob magistrani cesti Aija vas - Velenje. Precej dela jih letos čaka pri organizaciji in izvedbi nekaterih kulturno - zabavnih prireditev v kraju. Kar nekaj jih načrtujejo. Med drugim v sodelovanju z Radiom Velenje Trič trač in druge čveke sredi tega meseca, otroško oddajo živ- žav med letošnjimi poletnimi počitnicami, z velenjskimi upokojenci in Radiom Slovenija Prizmo optimizma, za konec leta pa že tradicionalni Video meh. Skratka, v Vinski gori bo - po zaslugi tamkajšnjih turističnih delavcev - zelo pestro in živahno. ■ (tp) nuditi. (k) Medobčinska organizacija slušno prizadetih Velenje ................................................................ Je mar tudi to res? Novica, ki smo jo slišati pred nedavnim, ni prvoaprilska šala. Je kruta resničnost položaja nekaterih posameznikov v naši družbi, ki izhoda iz preživetja ne vidijo drugače kot tako. slušno prizadeti otroci govorne vaje ter baterije za aparate (trenutno stane baterija 126 tolarjev, rok Slišali smo namreč, da v nekaterih socialno šibkih družinah (teh je v medobčinski organizaciji slušno prizadetih Velenje skoraj polovica) starši otrokom odklapljajo slušne aparate. Ko smo to preveijali pri prej omenjeni medobčinski organizaciji, tej novici niso mogli povsem pritrditi. Povedali pa so, da so se starši že organizirali in da bodo poskušali zadevo urediti. Prevoz v Celje (dvakrat na teden), kjer imajo trajanjaje odvisen od jakosti aparata, skoraj zagotovo pa ne dlje kot 14 dni), postajata zanje očitno prevelik strošek. Pokrije jim ga nihče ne, ne šolstvo in ne zdravstvo. Nekaj časa so bili oproščeni plačila, sedaj pa morajo stroške nositi sami. Žalostno, a kot kaže, resnično. ■ (tp) POSLOVNE NOVICE Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem manjša in srednja podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v borzi Ponudbe in povpraševanja GZS in v borzi Ponudbe in povpraševanja Evropske gospodarske skupnosti. S 15. marcem na GZS -Območni zbornici Velenje izdajamo in potrjujemo obrazce FORM-A (izvoz v zahodne države). V okviru poslovnih informacij dajemo tudi brezplačne informacije na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. BREZPLAČNA STROKOVNA POMOČ DRUŽBENIM IN PRIVATNIM PODJETJEM. NMOP je nizozemska organiz^ cija, ki jo financira nizozemska vlada in Združenje delodajalcev Nizozemske, in ki ima 800 svetovalcev - upokojenih direktorjev različnih gospodarskih panog in podjetij z bogatimi strokovnimi izkušnjami in poslovnimi zvezami. Naša podjetja, ki želijo pridobiti svetovalca izpolnejo ustrezen obrazec ter se obvežejo, da krijejo le stroške bivanja v Sloveniji. BESO je britanska organizacija, ki nudi brezplačno strokovno pomoč. Združuje 3000 svetovalcev, upokojenih direktorjev in vodilnih delavcev britanskega gospodarstva. Nudijo strokovno pomoč družbenim in privatnim podjetjem, velikim in malim. Zainteresirani morajo izpolniti ustrezen obrazec in zagotoviti kritje stroškov bivanja. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, Trg mladosti 2, Velenje, tel.: 856-920. ^ v bout:oue ^ nitko PESTRA IN POCENI PONUDBA 4 SAŠ CAS 1. aprila 1993 Pogovor z generalnim managerjem ERA d.d. Velenje Gvidom Omladičem »»»■i«*«««*«««*«««««««««««*««««***««*«*«««««««««**««*«««*««««««*««««***«*«*«*******«««««''*««*««« Poslati moramo pravi trgovci blaga, znanja,... Prestrukturiranje tržnih programov, sprejet model reorganizacije in zamenjava v vodstvu Ere Velenje, delniške družbe so bili glavni razlogi za pogovor s prejšnjim pomočnikom direktorja za ekonomsko in komercialno področje ter sedanjim (novim) direktorjem Gvidom Omladičem. Nenehno spreminjajoči pogoji gospodarjenja, spremembe na tržišču in družbenoekonomska kriza so se najbrž kar krepko odrazili pri gospodaijenju Ere - trgovine nove dobe v preteklem letu. Gvido Omladič:"Ja, res je. Poraja se vedno več dejstev, na katere ne moremo vplivati. Zato je toliko bolj pomembno, da tisto, kar lahko in moramo storiti sami, to storimo. Ne pričakujemo pomoči od zunaj. Prepričan sem, da seje vredno boriti, saj imamo zastavljene cilje, danosti za njihovo dosego, dovolj znanja, volje, trme in poguma." Kako je ERA lani krmarila pri delitvi usode z gospodarstvom, pri nadaljnjem padanju prodaje, v neenakih pogojih poslovanja z zasebno trgovino,...? Gvido Omladič:" ERA kot sistem je poslovala na meji donosnosti. Znotraj posameznih odvisnih daižb pa se kažejo negativna gibanja. Čeprav je bilo pri poslovanju precej objektivnih težav, z rezultati nikakor ne moremo biti zadovoljni. Kot posledica prepočasnega prilaganja ponudbe izstopajo prevelike zaloge glede na rast prodaje, premajhna izkoriščenost vseh zmogljivosti, preveč prisotna navezanost na velike sisteme, pomanjkanje novih tržnih programov. Skratka, prepočasi smo se prilagajali novim razmeram #poslovanja." Kako, s čim nameravate ta negativna gibanja preprečiti? Gvido Omladič:" Ukrepi vključujejo predvsem izvedbo programov prestrukturiranja za večjo plačano realizacijo, izvedbo finančne konsolidacije s ciljem zagotavljanja lastnih obratovalnih sredstev, poseben varčevalni program zmanjšanja stroškov na vseh področjih. Nič manjši pri tem ne bo delež utrjevanja na novo postavljene organizacije ERE in pomen uresničevanja kadrovskega programa kot temelja za uresničevanje vseh nalog." V preteklem letu najbrž ni bilo vse slabo. Vsakodnevni napori za preživetje so gotovo prinesli tudi kaj dobrega, mar ne? Gvido Omladič:" Če omenim samo večje uspešno izvedene naložbe, potem ne morem mimo obnovljene Nežkine trgovine, Sweet way - a, širitve grosi- Gvido Omladič stične dejavnosti v Preskrbnem centru z živili, z barvami Durlin, svetili Orion popestrenega Standarda, Koplas uvaja novi program Dekor, povečanja Biro opreme... Vzporedno je teklo tudi posodabljanje poslovanja. K temu je treba še dodati, da smo lani zaključili proces reorganizacije na srednji ravni, in da smo v zadnjem četrtletju lanskega leta izdelali "Strateške usmeritve in cilje ERE ter programe tržnega prestrukturiranja. To gradivo je najpomembnejši temelj nadaljnjega srednjeročnega in dolgoročnega razvoja naše firme." Kakšne so torej strateške poslovne usmeritve in cilji ERE? Gvido Omladič:" O tem se ravno sedaj odločajo delavci v poslovnih enotah. Z njimi si odgovaijamo na vprašanja Kaj bomo delali? Kaj želimo doseči? in Na kakšen način? Značilno za našo poslovno strategijo je oblikovanje verige zaupanja, ki se bo odražalo v poštenosti in poslovnosti enot ter posameznikov, znanja (v celovitosti storitev in strokovnosti), kakovost proizvodov (priznane blagovne znamke, zdravju neškodljivi proizvodi, sodoben design, garancija prodajalca, primerna cena) ter kakovosti storitev. Iz tega izhajajo cilji. Vsaj šest jih je. Namenjeni pa so tako zadovoljitvi želja in zahtev potrošnikov kot tudi doseganju ustreznega dobička firme. Ob vodenju strategije rasti ERE na dolgi rok pa naj omenim tudi izvajanje privatizacije firme na primeren način." Boj za preživetje je težak. Narekuje takšno organiziranost, ki bo podpirala uresničevanje zastavljenih ciljev in strategij. Ali vaš model reorganizacije to omogoča? Gvido Omladič" Mislim da, saj reorganizacija ERE ni nastajala na pamet. Osnova sta bila temeljita analiza in pred dvema letoma sprejet strateški plan. Obstoječa organizacija omogoča na eni strani centralizirano vodenje in upravljanje sistema, na drugi pa decentralizirano poslovno odločanje. Tako imajo posamezne hčere KOPLAS, VINO, DOM, VE- MA jasno določeno samostojnost, iniciativnost in inova-tivnost s točno določeno opredeljeno odgovornostjo za dosežene rezultate. Ti so v skladu s strateškimi usmeritvami in programi prestrukturiranja. Vsekakor bo učinkovitost celega sistema ERE d.d. odvisna od njenega pravilnega in namenskega delovanja. Njena prednostna naloga mora postati trženje in s tem omogočiti skupaj s hčerami doseganje največjih skupnih poslovnih učinkov." Pri ustvarjanju trdnih temeljev, zaupanju, veri v zdravo bodočnost podjetja poleg programov namenjate precej pozornosti kadrom. Gvido Omladič:" Ja, kajti vse je odvisno od ljudi. Kadrovska politika in vse kar je v povezani z njo je vpeto v naše osnovne dokumente. Izkušnje kažejo, da imamo premalo usposobljenih komercialistov, da nimamo ljudi za izpeljavo raznih projektov, da smo pri ključnih kadrih "iz rok v usta". Danes ni več dovolj le izobraževanje in usposabljanje, ampak je pomemben tudi ustrezen sistem odkrivanja sposobnih delavcev, načrtovanje njihovega razvoja in napredovanja. Vse to moramo storiti hitro in kakovostno, kajti naši programi prestrukturiranja so ambiciozni, zahtevajo veliko inovativnosti, znanja in organizacijskih sposobnosti." Privatizacija družbenih podjetij je aktualna zadeva. Kako načrtujete lastninsko preoblikovanje v ERI? Gvido Omladič:" Erad.d. je skupaj s hčerami še vedno v celoti družbeno premoženje. Lastninjenje bomo v naslednjih mesecih izvajali v skladu s sprejeto zakonodajo. Pri tem bomo imeli vsi zaposleni enake izhodišče možnosti. Sicer pa menim, daje v tem trenutku za nas pomembnejše uspešno gospodarjenje in dobro izvedeni programi prestrukturiranja." ■ T.Podgoršek Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki, Prešernova 10, Velenje Imamo jasno zastavljene cilje, ki nam omogočajo razvrati strategijo podjetjai, zato vabimo k sodelovanju dinamične, ambiciozne, tržno usmerjene sodelavce, ki imajo znanja in sposobnosti za: 1.MARKETINŠKA DELA (raziskovanje trga in razvijanje novih oblik prodaje) - VII. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri - več let delovnih izkušenj na področju raziskave trga - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika 2. KOMERCIALNA DELA V ZUNANJI TRGOVINI - VI. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri - delovne izkušnje in znanje s področja zunanje trgovine - aktivno znanje angleškega jezika 3. KOMERCIALISTE, POTNIKE IN POSLOVODJE ZA RAZLIČNE PROGRAME, ki - imajo ustrezne izkušnje in komercialna znanja ter poznajo programe gradbeništva, inštalacij (vodovod, toplovod, elektro), orodij, premožnih sredstev, osebnih računalnikov in računalniške opreme, strojev in opreme za gospodinjstvo in živilskega blaga - najmanj V. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri - znanje tujega jezika Kandidati pod točko 1,2 in 3 morajo imeti vozniško dovoljenje B kategorije, sposobnosti organiziranja, vodenja, smisel za delo z ljudmi ter željo po dodatnem usposabljanju. 4. STROKOVNO DELO NAv KADROVSKEM PODROČJU - razvoj kadrov - VII. st. strokovne izobrazbe, dipl. psiholog - več let delovnih izkušenj na ustreznem strokovnem področju 5. PRAVNA DELA - VI. st. strokovne izobrazbe pravne smeri, kandidat je lahko tudi pripravnik - delovno razmerje se sklepa za določen čas Vaše vloge sprejema Kadrovski odd. ERA Zvesti krvodajalci Že večkrat smo poročali o krvodajalskih akcijah na Polzeli in za vse je bila značilna velika udeležba. Tudi za prvo letošnjo krvodajalsko akcijo na Polzeli in žalski občini je to značilno, saj je prišlo na odvzem kar 253 krvodajalcev. Kar 140 pa jih je prišlo iz Polzel-ske tovarne nogavic. Naslednja akcija bo 26. aprila na Vranskem, o polzelski pa so nam nekateri izmed udeležen-Janez Krašovec cev po- vedali takole: Janez Krašovec: "Odvzema krvi sem se udeležil skupaj s sodelavcem Miranom iz tovarne nogavic. Oba sva že prekaljena krvodajalca, če lahko tako rečem, saj je Miran dal kri dvanajstkrat, jaz pa triindvajsetkrat. Kri bom dajal, dokler mi bo zdravje dopuščalo." Marija Cizej: "Sem med m 1 a j š i m i krvodajalci, tokrat pa sem kri dala enajstič. Ko enkrat premagaš strah, ki ti brani med krvoda-Marlja ČlzeJ jalce, se na to navadiš in se brez premisleka odločaš za nadalnje odvzeme. Če bom zdrava bom ostala še naprej v tej humani druščini." Vinko Poljak: "Zaposlen sem v SIP Šempetru, krvodajalskih akcij pa se udeležujem tu na Polzeli. Prvič sem dal kri leta 1984 pri vojakih, sedaj pa jo darujem enkrat ali dvakrat na leto. Prav bi bilo, da bi se predvsem mladi in zdravi pridružili našim vrstam." ■ Tekst in Vinko Poljak slika:-er Franjo Audič Prejšnji teden so se številni Žalčani in okoličani poslovili na žalskem pokopališču od Franja Audiča, najstarejšega meščana. Franjo Audič, ki je lani dopolnil 90 let, ni nikoli v življenju opravljal kakšnih visoko zvenečih funkcij, pa vendar so ga Žalčani sprejeli kot svoj zaščitni znak. Njegovo osebnost je zaznamovalo mnogo stvari. Predvsem pa nenavadna iskustva, šegavost in pripravljenost pomagati in sodelovati, kjer je le bilo potrebno. Bilje prvi šofer z izpitom v Žalcu, v svojem dolgem življenju je prevozil na stotisoče kilometrov in kdo ve, koliko ljudi, pa naj si bo k poroki, h krstom, birmam in bogsigavedi, kam še. Bil je igralec, komedijant, z vsem srcem ga tudi gasilec. Lahko rečemo, da ni Zalčana, ki bi o Franju Audiču ne vedel kaj povedati. Imeli so ga radi in pogrešali ga bodo. Ne le njegovi najbližji, ampak vsi, ki so ga poznali. Vse to dokazuje spremstvo na njegovi zadnji poti, ki je bila tako številčna, kot jih je v Žalcu malo. m-er Samo zaradi vas in vašega izbranega okusa, smo se pri pripravi tega izdelka naslonili na domač, tradicionalen način suhega soljenja in hladnega dimljenja. IPrekajeno in zavito pleče so cenile že naše predhodne generacije, zato je bil nepogrešljiv del bogato obložene mize ob velikonočnih praznikih. Prodaja: - DISKONT CELJSKIH MESNIN, Trnovlje 17, Celje - POSLOVALNICA VELENJE, Kardeljev trg 3 in Tomšičeva ulica 32 Dober tek vam želijo CELJSKE MESNINE LAHA O P E M A SLOVENJ GRADEC Najnižje možne cene oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji! © 15% popust ob gotovinskem plačilu © trimesečno obročno odplačilo brez popusta © petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero ! Marjan Dečman razstavlja Amaterski slikar Marjan Dečman s Polzele je dokaj znan likovnik v Savinjski dolini. V mali dvorani doma Svobode so prejšnji petek odprli razstavo njegovih likovnih del. Tokrat seje predstavil s portreti v olju in svinčniku. Na otvoritvi je o slikarju spregovorila profesorica Anja Maček-Klučaro. Razstavo je odprl Marko Slokar, predsednik DPD Svobode Polzela, v kulturnem programu | pa sta nastopila Mija Novak in Tanja Cizej. Razstava, ki bo odprta še jutri, t je bila posvečena materinskemu dnevu. ■ Besedilo In slika: -er Utrinek z razstave. I _______l IRIS SLOVENJ GRADEC Stari trg 304, tel.: (0602) 44 185,41 144 V lastnih prodajnih enotah KHf mfi Dobro je vedeti • Pranje igrač iz žameta in pliša Tudi otroške igrače je treba od časa do časa oprati. Igrače, narejene iz žameta ali pliša, lahko peremo tako, da jih najprej vložimo v blazino in damo v pralni stroj. Za pranje uporabljamo pralni prašek za' občutljivo perilo s programom za volno. • Zadrge Če v pralnem stroju peremo oblačila s zadrgo, moramo to zapreti, sicer nam bo pri ccntrifugi-ranju raztrgala drugo perilo. • Pranje robcev Robce pred pranjem za 24 ur namočite v vroči vodi brez detergenta. Nato jih ožmite in operite v pralnem stroju skupaj skupaj z belim perilom. • Puloverji Če želite oprati pulover, ki se "mucka", pustite opran pulover 24 ur v zamrzovalniku vašega hladilnika, šele nato ga posušite. Presenečeni boste! Lahko pa pulover, ki se "mucka", tudi samo obrnete na narobno stran in operete v pralnem stroju. • Svila Pri pranju svile morate paziti, daje ne ovijate in tudi ne mencate, zadnji vodi za izpiranje svilenih oblačil pa dodajte žličko sladkorja. Svilena oblačila morate sušiti tako, da sc odceja-jo. Svilene bluze boste najlažje oprali v vodni raztopini šampo-na za lase. Novo jedi na vašem jedilniku Iz zmletih zmesi Sesekljani zrezki Potrebujemo: 1/2 kg svinine, 1 zemlja ali 1 kos kruha, zelen peteršilj, strok česna, majaron, sol, poper, 1 jajce, 10 dag moke, 2 jajci, 2 žlici olja, 15 dag drob-tin, olje za cvrenje. Svinino ter namočeno in ožeto žemljo zmeljemo, dodamo sesekljan peteršilj, strt česen, majaron, sol, poper, jajci in vse to dobro ugnetemo. Iz zmesi napravimo hlebčke, jih povaljamo v moki, v raztepenem jajcu, zmešanem z oljem, ter v drobtinah in jih nazadnje ocvremo v olju. Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov os Mali so traven Kolikor dni so žabe pred svetim Jurijem regl-jale, toliko dni po svetem juriju bodo molčale. Sv. Jurij kaže duri. Svetega jurija luža, o kresu suša. Svetega Jurija dež in svetega Petra suša, raduje se kmetovalcu duša. : Imenski i koledar • • 1.4.Igo, Veno, Egon, Poško . 2. France (Francelj), Polde, • Bogdana • 3. Snežna, Riki, Helena a (Lenka) • 4. Izidor, Dušica, Benedikt • (Beno) • 5. Cene, Vinko, Mira,Irena • 6. Irenej, Vilma, Celestin • (Stine) • 7. Herman, Donat, Johanca • (Hana) • I O Lunine mene * Ščip 6.4. ob 20.43 3RO Mariborska 116, Celje Tel.: (063) 37 501, 37 502, 21 425, Fax: (063) 34 624 UGODNA LEASING PRODAJA! - Fotokopirni stroji CANON na 36 mesecev ■ Fax-i CANON na 12 mesecev ■ PC računalniki - TISKALNIKI na 12 mesecev MOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO! - plačilo v gotovini • poseben popust IZKORISTITE UGODNO P0NUDR0! - brezplačna dostava in montaža našega servisa Za vse dodatne informacije nas pokličite ali se osebno oglasite v našem salonu biroopreme v Celju na Titovem trgu 5 nasproti hotela EVROPA. Iz BIRObita boste odšli zadovoljni. Vas pričakujemo!!! gMgjk Zgodilo se je... ^liSlpfe 1. malega travna LETA 1876 Na današnji, nekoliko poseben dan, najprej objavljamo novico iz Slovenskega gospodarja: "Od sv. Ila pri Velenju. (Zimina - nova mera.) Stari ljudje pravijo, če sv. Katarina zemljo s snegom pokrije, jo sv. Gregor zopet odkrije; če pa pred godom sv. Katarine ( 13. februar, op. D. K.) sneg zapade, tudi dolgo po godu sv. Gregorja (12. marec, op. D.K.) leži in ozimino močno pomori. To sicer ni verska resnica, pa letos vendar velja. Kajti letošnji sneg, čeravno silno velik, seje že mesenca februarja moral precej naglo pred močnim jugom pobrati in teči v Črnomorje gledat, kaj dela turški sultan in jegovi paše, ali se bodo že skoro navolili Kristijani preganjati. Ko je sneg skopnel, smo se z veseljem prepričali, da ozimina ni škode trpela. Hvala Bogu! sedanji novi sneg jej ne bo več škodil. - Mnogo sitnob dela sedaj ljudem nova mera in vaga, zlasti pa se bojijo vinogradni kopači, da nebi pri bližnji kopi od gospodarjev menje piti dobili, kakor poprejšnja leta, ko je še bil bokal v navadi, mesto za bolj, kakor 1 maselc menjšega litra. Poprej seje bokal na 4 kopače razdelil in če bi se sedaj ravnalo enako z litrom, potem bi prišlo znatno menje na enega kopača. Pri tako skopuhnem gospodarju pisatelj nebi hotel celi den trdno in težko kopati. Kop, zlasti prva, je težavno delo in kopač krepilne pijače potreben!" "Pisatelju" tega članka zagotovo ni manjkalo hudomušnosti in zabavnosti. LETA 1883 V istem časopisu je bila nekaj let kasneje objavljena naslednja novica iz Šoštanja z naslovom "Tretji občni zbor Slovenskega društva v Soštanji": "Nasprotniki očitajo Slovencem, da tem samim ni mar za narodno jednakopravnost, da zlasti kmet gladi po nemškutarji. To ni res. Slovenski kmet, slovensko ljudstvo v obče zaveda se svojih narodnih pravic čedalje bolj. Resnico tega potrjuje nam 3. občni zbor Slovenskega društva, ki se je obhajal v snažnem Šoštanji v prekrasnej Šaleškej dolini na veliki ponedeljek 26. marca. Svojega poslanca g. dr. Vošnjaka, ki je bil svoj prihod za to priliko naznanil, sprejeli so volilci prav častno in dostojno. Pred Šoštanjem bil je slavolok z napisom: Slava našemu poslancu, dr. Vošnjaku. Živahna strelba seje razlegala po krasnem dolu in pred g. Golobovo gostilno, s cesarskimi in slovenskimi zastavami okinčano, pričakovalo gaje mnogo ljudstva, med njimi precej županov. Točno ob 4. uri odpre s primernim nagovorom društveni predsednik deželni poslanec, g dr. Radaj, tretji občni zbor, predstavi vladinega komisarja, okrajnega glavarja, g. viteza plem. Fi-nettija in podeli besedo dr. Vošnjaku." To so še bili časi, ko so ljudje govorili o "snažnem Soštanji v prekrasnej Šaleškej dolini". Kaj pa danes'.? Tokratna zadnja novica je hkrati tudi zaključek naše večletne rubrike. Uredništvo Našega časa namreč smatra, da rubrika za bralce ni več zanimiva, zatorej bodo naš kotiček namenili bolj branim prispevkom iz pestrega življenja političnih strank v naši dolini. Vsem, ki ste našo rubriko redno spremljali, se v imenu delavcev Muzeja Velenje zahvaljujem za vaše zanimanje za našo skupno preteklost. ■ Damijan Kljajič Imenovan nov član velenjske vlade V Velenju je sedemindvajset krajevnih skupnosti, ki se tako ali drugače vsakodnevno srečujejo z različnimi težavami. Velikokrat so v velenjskem parlamentu delegati, sploh tisti iz zbora krajevnih skupnosti, menili, da bi morala velenjska vlada imeti tudi člana, ki bi bil zadolžen za delo in usklajevanje dela med krajevnimi skupnostmi. Srečko Meh, predsednik velenjskega izvršnega sveta je v petek na seji predlagal, da ga zdaj tudi imenujejo. Predlogov o tem, kdo naj bi bil ta človek, je bilo več, po tehtnem premisleku, pa so se odločili, da bo to Franc Sever, doslej predsednik sveta kra- jevne skupnosti Staro Velenje, ki bo delo opravljal profesionalno. Mnogi ga poznajo kot človeka, ki je najbolj zaslužen za to, daje Staro Velenje povsem prenovljeno. Takoj po tem imenovanju smo Franca Severja zaprosili za komentar. Povedal je: "To je zame veliko presenečenje. Nikdar si nisem mislil, da me gospod Meh tako ceni. Tudi sam sem zdaj prepričan, da ljudi iz vrst bivših komunistov, zdaj SDP, ne gre metati v en koš. Vsem krajevnim skupnostim v Velenju pa obljubljam, da bodo prihodnje leto vse kot Staro Velenje. Najprej bo na vrsti Šoštanj." ■ Pustlgalaže press smm1 PH t. t * : •i';,.:;., if.. JH - srn w sss h m m m srn m rm ■ ■.'..•I1 v 'iv--' "-!*' S- m m Kg a® ss m h Povabljen na čvek: Piter Kosy Vse je po predpisih! Velenjskega prometnega stručkota Pitra Kosy-ja nismo dobili takoj. Vselej, ko smo ga po telefonu klicali, smo od tajnice dobili enak odgovor: "Šel je na KTMV!" Ja, zaboga, kaj je zdaj to KTMV? Je to Komunala, Toplovod mesta Velenje? Ne! Ugibamo, nakladamo, prekladamo in končno... sic: "Pazi ti to finto. Sel je Kar Tako Malo Ven!" Mi pa za njim. Čas Naš: Gospod Piter, kako je z velenjsko prometno ureditvijo? Kosy: "Študiramo študijo." Čas Naš: Pomeni to, da bo doživela še spremembe? Kosy: "Bo. Bo. Študiramo predpise." Čas Naš: Kaj vas najbolj muči? Kosy: "Dvojne črte na Šaleški, kolovoz na Partizanski, pa veste, težave imamo tudi s krajani..." Čas Naš: Ja? S krajani? Kosy: "Ja, kamorkoli jim postavimo tablo, da bi vedeli, kje so doma, jim ni prav." Čas Naš: Omenjate dvojne črte? Kosy: "Poglejte teh dvojnih črt ne upoštevamo niti občinarji, mladoporočenci jih kršijo, Vane Gošnik je celo delegatsko vprašanje postavil, kaj je z njimi, ko je enkrat plačal kazen. Pa čeprav je vse po predpisih. Taka je zakonodaja in pika. Probleme poznamo.... Skoraj bi pozabil: Državna delegacija s Hermanom Rigelnikom je zadnjič tudi zapeljala čez... dvojno. Ko sem že načel ta problem. Čas Naš: Rešitev, gospod izvedenec? Rešitev? Kosy: "Dež. Zdaj čakamo, da jih spere." ■ Kolovoz press šBišiii^^KSfmff^ ■ KS& . 4 Rekli so: Pankrac Semečnik, predsednik velenjske občinske skupščine: "Že večkrat sem javno zagovatjal določen centralizem in mnogi so mi že očitali, da hočem občino prodati. Mislim namreč, daje povsem nesprejemljivo, da imamo znotraj dvomilijonskega naroda, 65 malih državic z vsemi institucijami državnosti: zdravstvo, šolstvo, občinska uprava, pravosodje, policija... To je drago in predvsem neučinkovito. Po moje se mora oblast združiti v nekem centru." ■ Pakajnajvamšerečem press Velenje ■■■■■■ -v Se Turistična monografija Po zelo odmevni lanski fotografsko inovativni monografiji Velenja bomo dobili, kot vse kaže, še Turistično monografijo. Menda je ta bila ena izmed razlogov, da velenjski proračun še ni sprejet. Po vzgledu prve, se tudi pri tej uredniki trudijo, da bi vnaprej zagotovili finančna sredstva in jo kasneje, podobno kot monografijo I., brez finančnega rizika samo razdelili. Iščejo (še) tudi urednika fotografije. Slišati je, da bo to nova priložnost za gospoda Jeršiča. ■ Nasončnistranlalp press V Velenju nov hotel bodo Italijani Mnogo Je ljudi, ki so prepričani, da velenjski hotel Paka še zdaleč nI tisto, kar bi takšno mesto, kot Velenje Je, zaslužilo. Res Je, daje Topolšica blizu, vseeno pa marsikaterega gosta ta nekaj kilometrov dolga razdalja moti. Že pred dvema letoma so se inarski konferenci, pa smo zvedeli. Nekateri velenjski urbanisti predstavniki hotela Paka, dog- da so zdaj načrti tako daleč, da bo so namreč prepričani, da lah-ovarjali najprej z Italijani, kas- uresničitev že kmalu možna. ko nov hotel poruši lep neje pa tudi z Indijci, ki bi bili Naložbena vrednost novega razgled na Kardeljev trg. pripravljeni vlagati v obnovo velenjskega hotela je ocenjena Z novim velenjskim hote-tega hotela, vendar dlje od na 4 in pol milijone DEM. Post- lom se bo tudi Velenje pogovorov niso prišli. Konec avili ga bodo na prostoru med priključilo slovenskim kra-preteklega leta pa so Italijani Kidričevo cesto, pošto, Kar- jem, ki premorejo igralnice, ponudili Velenjčanom, da deljevim trgom in Šaleško cesto, Italijani obljubljajo, da bo zgradijo povsem nov hotel, z gradnjo pa naj bi pričeli v velenjska igralnica nekaj Pogovori so seveda potekali za maju. Zatika se le še pri pri- posebnega, zaprtimi vrati, na današnji nov- dobitvi gradbenega dovoljenja. ■ Acetus press CM 1. aprila 1993 Naš čas tudi s televizijo ■■■■■■■■■■■■L ■■■■■■ljhl',.'" s i—p iiiii>M iiMPm1 'i■ iir f ur t - , arorr*w mr m i mt ti* tim Že sama pobuda Iz Velenja Je bila vredna kozarčka. Bo prva kamera televizije Naš čas, ki bo oddajala na oddajni- ku Plešivec, vetevejevec Dule? Po nasmehu sodeč, pravi DA! Naš čas, d.o.o., je odločno zastavil nadaljnji medijski kar devet ur programa, se obeta iz njihove produkcije še en prodor. Po tistem, ko je Naš čas, časopis, postal regijsko za ni- velik met Televizija Naš čas. Pogovori z osrednjo hišo, TV Slo- miv in ga z veseljem prebirajo tudi drugi, ne zgolj Šalečani, ko venija, so že stekli. Neposredno zadolžitev s tem v zvezi je za je Radio Velenje na novi frekvenci pričel oddajati vsakodnevno začetek dobil televizyec Tone Smolnikar. ■ Ratevecajt press Po avstrijsko nad Velenje! Veliki zagrizenec za čim lepše, sistemsko rešeno in urejeno okolje, po službeni dolžnosti bos v komunali, za vmes pa tudi čif lokalnega zbora, bivši manager Golt, po prepričanju učitelj, bo udaril! Z veliko (1 ,)aprilsko očiščevalno akcijo. Povabili smo ga na pogovor. Takoj je bil za. NAŠ ČAS: Gospod Milanšek, bodo potrebe kakšne tuje izkušnje? Milanšek: "Vsekakor, vsekakor. Na tem delamo." NAŠ ČAS: Bi lahko bili bolj konkretni? Milanšek: "Seveda, seveda. Bil sem v Avstriji. NAŠ ČAS:?! Milanšek: "Vse leto sem trdo delal in si zaslužil teden dni smučanja, a ne." NAŠ ČAS: Na Golteh? Milanšek: "Tudi, tudi!... Ampak izkušnje so avstrijske, veste. Tokrat sem izbral Avstrijo, ker je tudi blizu in čista. Snega ni bilo veliko, podobno kot pri nas ne, sem pa lahko dodobra spoznal njihovo čistočo in urejenost." NAŠ ČAS: Potemtakem si lahko obetamo, da bo Velenje že kmalu kot Avstrija? Milanšek: "Ja, seveda, če ste gledali VTV, ste videli, kakšno je Velenje in slišali moja stališča o tem. Plan je sprejet. Izvršni svet bo poskrbel za koordinacijo, ljudje za delo, komunalno podjetje pa za... Veste, Avstrija je na zahodu, biznispaje biznis." NAŠ ČAS: Bo Velenje spet takšno kot je bilo nekoč? Milanšek: "Ne, kot Avstrija bo!" NAŠ ČAS: Hvala za pogovor. Milanšek: Ni za kaj, če ste gledali VTV, sem to že tam rekel." ■ Mejajeblizu press mm — — ——————J Najnovejše, najnovejše iz Rdeče dvorane Vendarle kapnil teniški tolar Velenjska Rdeča dvorana si je le opomogla od hudega šoka, za katerega so poskrbeli tenisači. Poravnali sojim še zadnje stroške velikega kvalifikacijskega evropskega turnirja. Kje paje kapital, ki seje takrat oplodil v Velenju, pa niti prvoaprilski optometer ni uspel izbrskati. Našel paje fotografijo zaskrbljenga organizacijskega odbora, ki jo je imel direktor Rdeče dvorane Marjan Klepec vse do zdaj skrbno zaklenjeno v pisalni mizi, daje ne bi videl tudi kdo izmed delavcev in kaj posumil. Danes nam je priznal, da se je vedno prestrašil, ko je odprl predal. ■ Nikollnlprepozno press Zadnja vest: V Šmartnem rušijo staro šolo! Peripetije, ki so burile Šmarčane v zadnjih nekaj mesecih, so končno pispele tja, kamor bi morale že pred časom. Staro Šmarško šolo danes rušijo. Vegrad je pripeljal vso mehanizacijo, krajevna skupnost Šmartno ob Paki bo prispevala malico in pijačo, lastniku, ki je staro šolo kupil, pa so poiskali nadomestno lokacijo, krajevna skupnost je dala k projektu soglasje in že naslednji mesec lahko prične graditi. Vegrad mu bo odstopil nekaj še uporabnega gradbenega materiala iz zidov stare šole. To je dokaz, da se da stvari, ki so na prvi pogled precej zamotane, z dobro voljo vseh prizadetih, pametno rešiti. ■ Kupčija press Matjaž Natek, šoštanjski župan: "Če Sever pravi najprej Šoštanj, pravim jaz: najprej Športna dvorana pri moji šoli, Dom pa lahko še počaka!" Franc Avberšek: "Zdaj, ko sem poslanec, si pa lahko privoščim kaj boljšega." NSZS zbira podpise pied Pivnico Generalni tajnik Nacional socialne zveze Slovenije Matjaž Gerlanc je po tem, ko je moral kar dvakrat odpovedati okroglo mizo, ki naj bi govorila o socialni bedi in podarjenih državljanstvih v Sloveniji, ukrepal. Odločil se je, da ne bo več čakal na okroglo mizo, ampak bo pred Pivnico v Velenju sestavil štirioglato. Tam načrtuje, da bo že kmalu dobil še manjkajočih 213 podpisov, ki jih še potrebuje, da bo v Sloveniji prišlo do referenduma o zakonu o državljanstvu. Seveda nas je zanimalo, zakaj si je stranka izbrala prav prostor pred Pivnico. Matjaž Gerlanc pravi: "To je najlepša lokacija v samem strogem centru. Že dolgo je znana po tem, da se tu zbirajo najbolj svobodomisleči, zato smo se jim pridružili še mi." Na velenjski policijski postaji pa so nam povedali, da bodo sedaj, ko bo Pivnica zbirno mesto NSZS, poskrbeli tam za red in mir - tako kot je treba. ■ Organizator press 1 aprila 1993 ■ v:; .■ i: ^^•'• •'':: : ■^ ■'':■: ^: '■;- .: • . /V ::•■■■ • ■••v/'■: 11 V Evropo Velenjski Gost gre v korak s časom. Samo naprej! Vse za tujce! je vse bolj tudi njihovo geslo. Oni onkraj Karavank in še višje na Severu jih bodo zlahka najdli ter se nabasali njihovih speci-alitet. FAST FOOD je že ena izmed njih. Zaradi lažjega prepopznavanja naj bi nekdanji Delavski klub dobil spet internacionalno ime VVORKERS CLUB, Restavracija jezero pa ASHLA.Comlngpress Selektror Prašnikar v Rudarju Prvovrstno presenečenje Po dvakratni poroki in ločitvi z Muro je selektor državne nogometne reprezentance prof. Bojan Prašnikar spoznal, da fizično ne zmore sedeti na treh stolčkih: redno predavati, se voziti v Mursko Soboto in skrbeti za državno reprezentanco, za sprostitev pa igrati pri Trhlih vejah. Po krivdi nekaterih nogometnih strokovnjakov iz Ljubljane, je (moral) odplaval iz Murske Sobote. Ni pa se mogel upreti skušnjavi in izzivu, ki so mu ga ponudili Velenjčani. Rudarje v prvih treh spomladanskih kolih kot utapljajoči. Samo skromna točka proti Izoli. Nov ali dva spodrsljaja in utopil se bo. Uprava je hitro zagnala vik in krik in v dogovoru s Kostanjškom odločila, da pritegne v klub prof. Bojana Prašnikarja. Ker je bila njegova, že nekaj let pritajena želja, difbi se v Velenju dokazal tudi v športu, ne le na šoli, jc ponudbo takoj sprejel. Prof. Bojan Prašnikar o tem, za njega velikem za svet pa majnem zamahu, posebej za prilogo Našega časa ugotavlja: "Res sem izjavil, da do konca spomladanske sezone ne bom treniral nobenega kluba. Res je tudi, da sta moji skriti srčni želji prevzeti krmilo Olimpije ali vsaj Maribora, vendar sem na koncu spoznal, Tandem Kostanjšek - Prašnikar si je najprej ogledal, kje igrajo njuni otroci. Prašnikar: "Igrišče je kar v redu, bo pa treba obnoviti pomožni teren, predvsem pa, če želimo v Evropo, pokriti tribune. Pa trava bi lahko rasla malo bolj temno zeleno." Kostanjšek: "Ja, ja, ja... Bojan. Pa kakšnega igralca bi še potrebovala. Zakaj bi jaz vzgajal, drugi pa jemali?" da je povsod lepo, doma pa tanco. Marsikaj pa bo treba najlepše. Tu sem, čaka nas težko delo. Verjamem v te otroke. Vem, da se bova s Kostanjškom izredno ujela in tako nadaljevala tudi odlično delo z reprezen- postaviti na novo. Tiste, ki skrbijo za klub, prepričati, da jim več ambicioznosti ne bi škodilo." ■ Rudarradteimam press Lir vendarle rešuje: ■■■■■■■■■■■■■■a Rokometašice splavale Velenje Končno mladinski klub Mladi si v Velenju že nekaj časa močno želijo, da se jim ne bi bilo treba v tistih redkih prostih urah zbirati v "kafičih" z zasoljenimi cenami, ampak bi imeli svoj mladinski klub. Ta je svoje čase v Velenju že bil, pa žal ni trajalo... Nova vlada je takoj po nastopu svojega mandata spoznala, daje mladinski klub krvavo po- treben. Sploh, ker je interes med mladimi velik, ustvarjalnosti jim prav tako ne manjka, prav gotovo pa jih ne morejo več pustiti pod milim nebom (beri v parku). Zato je sekretar sekretariata za družbene dejavnosti občine Velenje, g. Peter Kovač, na prvo mesto v svojem mandatu postavil ravno to. Lokacija je že znana -garaže pod stekleno direkcijo RLV (nasproti centralne banke), saj te že dalj časa niso več prav izkoriščene, so v samem centru, prav tako pa v okolici ni stanovalcev, ki bi jih motil nočni hrup. Prostor je dovolj velik, da bomo končno dobili tudi primerno dvorano za koncerte. S/tiskarna, dosedanji mladinski klub, bo tako postala last ŠŠK-ja, saj je Plač premajhen za vse njihove aktivnosti. Dela se bodo pričela že v aprilu, tako, da bo letošnji dan mladih (25. maja) otvoritveni dan novega zbirališča velenjske mladine. ■ lepojevnašidomovinibitimlad press Med najboljše reči na svetu sodi smeh. Gube na človekovem obrazu bi morale biti le sledovi smeha. Mark Tvvain Sedaj, ko naj bi bilo spet vse po starem, pa menda odhajajo Odrova in Hudejeva (na sliki spredaj) ter Faleto- va. Njihova pot - Primož. Kot v zakonu tudi v pogodbah med klubi in sponzorji ne gre vse gladko. Na začetku so velike besede, na sredini so male besede, na koncu pa ostane "pur1. Tako se je zgodilo tudi velenjskemu ženskemu Rokometnemu klubu, ki se pač ni mogel ujeti z Lirom. Nastale so težave, ki so se najbolj vidno odražale v prazni blagajni. Dekleta so priigrale okoli milijon tolarjev dolga, vodstvo je na izredni seji najprej razmišljalo o izstopu iz lige, prevladal pa je razum, da bo lažje pokriti dolg kot pa začeti znova. Kje dobiti denar? V igri je bila tudi prodaja stanovanja. Izbrali pa so najboljše. Prepir še nikomur ni koristil, pametno so se pogovorili s sponzorjem in rešitev je tu! Lir je %e zagotovil obljubljeni denar za nazaj, znova pa je napovedal veliki came back. Ne le v boljšo skupino, tu so že, ampak naravnost v Evropo. ■ Urpir press Elektra nazaj v Šoštanj! Po Iztoku Pucu je gotovo najboljši velenjski rokometaš minulih ,,, let, Borut Plaskan, čeprav tudi (pre)staremu, a še vedno mla-.1 dostnemu Ivu Vajdlu, kapo dol. 1 Plaskan je v Velenju dosegel vse. Postal je reprezentativec, poseb-1 no proiznanjeje dobil minuli teden, ko so ga izbrali za športnika leta 92 , občine Velenje. Zakaj ne bi svojega znanja in položaja vnovčil po zgledu ■ Iztoka Puca ali odličnega vratarja Ota Gradišnika? Sprejel je mamljivo ■ ponudbo državnih prvakov Pivovarne Laško in že po tem prvenstvu bo ' zapustil Velenje ter s svojo odlično igro pomagal Celjanom k čimboljši uveljavitvi v Evropi. ■ P.S.: Po novi dobri igri v ponedeljek proti Jadranu ga gledalci ne dajo. ■ ■ nekajbokanilo press Po dolgih letih želja in dela je Elektra nekaj sezon spet igrala v prvi slovenski ligi. Njena igra pa je bila bolj neigra, saj je izpadla tudi iz slabše skupine in bo začela znova v drugi. Čelniki: Bogataj, Kokolj in Breznik niso obupali. Hitro so se sestali in odločili: Elektra si zasluži igranje v najvišji ligi, zato jo je treba spraviti nazaj! Poklicali so Matjaža Natka, ki je ob predsedovanju sveta KS Šoštanj, dobra štiri desetletja, konkretno delal in živel z Ele-ktro vse do njene selitve v Velenje. nazaj. Ustregel jim je, saj med tem in prav zaradi njih vlaga v Zaupali so mu, da si želijo plan kj^jevne skupnosti gradn- Rokometne zvezde uhajajo Ža Pucem še Plaskan Slovo bo turi za očeta (predsednika kluba) težko, a cvenkje cvenk. jo nove športne dvorane pri njegovi šoli. ■ trese press - Krave so rekle NE! Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da je eno od zasebnih podjetij iz Mozirja na vsak način želelo mleko iz Šaleške doline. V kmetijski zadrugi Šaleška dolina so takoj ukrepali, ponudba je bila mamljiva in za sosede so izbrali krave z Loma. Vendar s pogodbo in prodajo ne bo nič. Krave rekorderke izpod Loma so se odločno uprle in so rekle ne. "Če že dajemo, hočemo plačilo, tega pa od tam ni in ni. Naš zaščitni znak Formula NE se utegne obnesti!" ■ Fredl press Dvakrat Zeleni Slovenije 83® I istični Kljub razprtijam - enotni v boju Zeleni Slovenije se na minulih volitvah niso prijazno smehljali z velikih reklamnih panojev, na državljanke in državljane niso usmerjali donečih stavkov in gromoglasnih parol, kot ostali politiki in stranke, ki so obljubljale vse mogoče. Zavedali so se, da naklonjenost njim (Zelenim) pomeni naklonjenost naravi, človeku in drugim živim bitjem. Zato so tudi ob zadnjih volitvah na svoje kandidatne liste uvrstili ugledna, strokovna in zaupanja vredna imena. Dr. Dušan Plut, Vane Gošnik, dr.Leo Šešerko, mag.Mitja Bricelj in drugi nekdanji in sedanji parlamentarci ter ministri so vsak na svojem področju primeri zagnanih, a treznih in modrih načrtovalcev in usmerjevalcev razvoja. Kljub vsem zadnjim razprtijam in razdorom - razdelitev na dve stranki - so svojim trdnim in skupnim načelom vendarle ostali zvesti. Takoj so namreč želeli ukrepati, ko so zvedeli, da bodo na Golteh na podlagi najnovejše in zagotovoljene naložbe postavili 12 snežnih topov, od katerih bo vsak imel trikratno zmogljivost edinega sedanjega in bodo z njimi zasnežili vsa smučišča. Dr.Plut, Vane Gošnik, dr.Šešerko in mag.Bricelj so zaradi preprečevanja nadaljnjega onesnaževanja Golt in narave na njih, včeraj obiskali to smučarsko središče in v razgovorih z vodilnimi v tem centru znova poudarili enotno stališče, da umetno zasneževanje škoduje naravi in tako tudi v praksi potrdili uvodoma navedene trditve s predvolilnih letakov. ■ Ubranonaprejpress! Na zadnji seji sveta Mestne skupnosti v Žalec v ponedeljek 29. marca je bil sprejet projekt preureditve mestnega jedra v Žalcu in investicijsko prostorski plan izgradnje novega plavalnega bazena v Žalcu. Projekt je bil sprejet po žolčnih razpravah predstavnikov krajanov. To je seveda razumljivo, kajti z novo urbanistično dokumentacijo se uvajajo v prometni režim v Žalcu kar velike spremembe. Tako bo cesta skozi Šlandrov trg najbrž v celoti zaprta, uredila se bo kot sprehajalni trg, s prostori za dogajanjem na prostem (ponudba trgovin na prostem, vrtna postrežba za lokale ipd.). Promet bo sedaj tekel desno mimo tehnične trgovine v Cankarjevo ulico in po Velenjski mimo šole na obvoznico. Dve hiše, ki so preblizu ceste, bodo porušili, lastnikom pa postavili nove na Škafarjevem hribu. Problematičen je promet mimo šole, toda to bodo uredili z velikimi dušilci zvoka in zaščitnimi zidovi. Prometni režim se bo po zagotovitvah predlagatelja strogo nadzoroval in z ustrezno prometno signalizacijo brez vsakih težav izpeljal. Pokrit plavalni bazen bo v Žalcu vsekakor dobrodošel, kajti na ta način morda že v zimi 1995 ne bo potrebno več organizirati šolskih prevozov v zimskih počitnicah do hale Golovec v Celju. Interes za bazen je v Žalcu res velik, glavni delničar v športno rekreacijskem objektu pa bi naj bil novi lastnik Hotela Žalec. Za krepak zalogaj, ki so si ga v vodstvu mestne skupnosti zadali, jim vsekakor želimo obilo uspeha in poslovne spretnosti. ■ HoruknapreJ press Rušenje še danes Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov v Žalcu, so gradili mrliško vežico na Gomilskem na črno. Do črnograditeljev pa so oblasti stroge. Odlok o rušenju tega objekta je bil izdan pred osmimi dnevi, danes pa je stopil v veljavo in vežico že podirajo. Naša fotografija pa je od takrat, ko so vežico še gradili. ■ Minerji press Občina Mozirje ■■■■■■■■■■■■ Odstopil predsednik izvršnega sveta! Senzacionalno odkritje Govorili so o snegu, pogovori pa so bili vroči odstopil s položaja. To je storil prav pred jutrišnjim (petkovim) zasedanjem vseh treh zborov občinske skupščine, ko naj bi odborniki razpravljali o delu občinskega izvršnega sveta in o vprašanju zaupnice. To točko so na dnevni red uvrstili na februarskem in kasneje prekinjenem zasedanju. Predsednik bo podrobno obrazložitev podal na zasedanju, sicer pa seje menda odločil za ta korak - tako smo zvedeli - zaradi vse pogostejših in vse bolj ostrih napadov nanj zaradi delitve sredstev po poplavah. Lep primer za to so Podvolovljek in anonimni klici ter pisma, pa tudi dejstvo, da so vprašanje zaupnice sprožili prav kolegi iz njegove stranke. Na vprašanje, kaj bi se utegnilo zgoditi, če odstop ne bi bil sprejet, ali če nezaupnica ne bi bila izglasovana, ni odgovoril. ■ Tlhltedenpress! Danes zjutraj, tik preden smo Naš čas deli v tisk, smo se o tem nenavadnem načrtu pogoarjali s slovenjegraškim županom Ivanom Uršičem Korošci se že dolgo prepirajo, kje bo sedež bodočega okraja oziroma regije, najbolj resni kandidati zanj so Slovenjegračani, na vse pretege pa to namerno poskušajo preprečiti na Ravnah. Etnično čisti Korošci na Ravnah namreč trdijo, da sedež koroškega okraja ne more biti na Štajerskem, Slovenjegračani pa so mnenja, da bi okraj na Ravnah bil prava sramota za te kraje. Slovenjgraški župan Ivan Uršič je v pogovoru, posebej za Naš čas, razgrnil okoliščine, v katerih si v tem mestu obetajo sedež okraja, kamor naj bi, to zdaj prvič objavljamo, sodilo tudi Velenje. Gospod Uršič, prejšnji teden ste se v Ljubljani menda srečali s sestavljaki bodoče slovenske lokalne zakonodaje, še prej pa menda z gospodom Rigelnikom in gospodom Kučanom. Kakšne vesti prinašate iz prestolnice? "Najpomembnejši sklep, ki smo ga sprejeli na usklajevanju, je, da bo sedež ukraja oziroma regije zagotovo v Slovenj Gradcu. Gospod Kučan je bil tako ali tako za to, ker je naš velik prijatelj, gospodu Rigelniku pa seje tudi posvetilo, da si z Ravnami ni mogoče pomagati. Parlamentna komisija, ki pripravlja predlog nove regionaliza-cije Slovenije oziroma koncept nove lokalne samouprave, pa je potem tudi spoznal, da druge rešitve kakor Slovenj Gradec praktično ni." K slovenjgraškemu okraju naj bi sodilo tudi Velenje? "Ja, to je novost. Mi smo to v preteklosti sicer že večkrat predlagali, da bi Velenje, ki praktično nima svoje indentitete, priključili k slovenjgraškemu okraju, a se Velenjčani niso mogli prav odločiti. Niso vedeli, ali naj gredo k Celju ali k Slovenj Gradcu. Razmišljsli so sicer o svojem ukraju oziroma regiji, a za to nimajo pogojev. V Ljubljani so mi potrdili, da bo Velenje spadalo pod Slovenj Gradec in prepričan sem, da se jim bo z nami lepo godilo." Menite, da se bodo sosedje na Ravnah in v Velenju lahko sprijaznili s takšnimi odločitvami? "To nas niti ne zanima. Lahko pa vam rečem: čimprej se bodo sprijaznili s takšnim načrtom, tem boljše bo za njih. Pričakujem, da bodo na veliko pisali proteste, a v Ljubljani imajo za to pripravljen velik koš. Slovenj Gradec je kot nalašč za sedež okraja. Kaj pa mislite, da zastonj gradimo nov Koroški trgovski center in da smo v središče mesta kar tako postavili Kogojevega Venetskega konja. Okraj bomo nastanili v sedanji stavbi občine, če pa bo treba, bomo zanj postavili tudi novo hišo. Mi to zmoremo." Teh novic še ni objavil noben slovenski šasnik, Naš čas je prvi. Ker vidimo, da veste vse, nam zaupajte še, kdo bo prvi predsednik naovega koroško-šaleškega okraja! "Vsega vam pa res na morem zaupati, nekaj svežih novic moram prihraniti še za Koroški radio. Njegov direktor Franjo Murko bo spet rekel, da so oni zadnji, ki zvedo najpomembnejše zadeve. Nekaj podatku o novem predsedniku pa vam vseeno zaupam. Visok je 185 cm, stanuje v Slovenj Gradcu na Celjski cesti številkaa 60, nosi čevlje številka 44 in je tvorec vseh slovenjgraških občinskih podvigov zadnjih pet let. Njegovo ime ima tudi veliko drugih Slovencev." ■ KaranTanecPepi press Žalec iremembe V Šentilju namesto V KS Šentilj si krajani že dolgo želijo, da bi se nekaj naredi lo s staro šolo. Prizadevanja so rodila sadove in v soboto ob 9. uri dopoldne bo šola zletela v zrak. Strokovnjaki za miniranje bodo pričeli delati že v zgodnjih jutranjih urah. Naprošajo vse krajane, da upoštevajo navodila policistov, ki bodo pri projektu sodelovali in se po nepotrebnem ne približujejo temu mestu. Gordijski vozel KS Šentolj bo tako vendarle razrešen. Sliši pa se, da bodo na tem mestu postavili farmo donosnih in popularnih nojev. 1 I 1 šole noji Po igriščih in v dvoranah Začnejo z II. mesta Rokometna igra je v Velenju trenutno najbolj vabljiv šport. Kljub ponedeljku se je v Rdeči dvorani na zaostali zadnji tekmi rednega dela prvenstva zbralo več kot 1.000 gledalcev. Ti so na koncu pozdravili zasluženo zmago ekipe Gorenja nad Andor Jadranom (25:24) in osvojitev drugega mesta, pred prvimi osmimi ekipami paje sedaj na sporedu šc končnica. Gorenjčani bodo že v soboto gostovali v Trbovljah, vse ekipe pa se bodo sestale dvakrat. Ob morebitnem enakem številu točk bo o uvrstitvi v naslednje kolo odločala razlika v golih. Čeprav sta obe ekipi v ponedeljek v Rdeči dvorani igrali slabše v obrambi, so gledalci videli zanimivo igro, v zadnjih sekundah pa izredno razburljivo. Kazalo je že, da si bosta ekipi razdelili točki, kar bi pomenilo, da bi gostje osvojili drugo mesto, toda...V zadnji napad je skupaj s soigralci krenil tudi kapetan in vratar Vajdl, napravil prekršek in žoga za goste. Cvetko paje prestregel njihovo podajo, zadel in nepopisno veselje v Rdeči dvorani. ■ VOS Velenjčanke spet med najboljšimi Tekmovanje so sklenile tudi rokometašice v beli skupini. Prvo mesto so osvojile igralke mariborskega Branika s tremi točkami prednosti pred Velenjčankami. Tretja je ekipa Novega mesta, četrte pa so igralke Žalca. Rokometašice Velenja sov zadnjem kolu gostovalev Novem mestu in tesno izgubile (24:25). Ne giede na ta poraz so se skupaj z Mariborčankami uvrstile v boljšo skupino slovenske rokometne lige. Tradicija, ki res velja Zanašanje na tradicijo je lahko tvegana stvar, trener velenjskega Rudarja Drago Kostanjšek pa se lahko po nedeljskem gostovanju pri Publi-kumu v Celju vendarle smehlja. Tradicija je namreč zares na njegovi strani. Z upoštevanjem nedeljskega neodločenega izida (0:0) Celjani "rudarjev" niso uspeli premagati v zadnjih 14 prvenstvenih in dveh pokalnih tekmah, ali časovno - Velenjčani s Celjani niso izgubili že več kot šest let. Točka v Celju je seveda "pokrila" v predprejšnjem kolu izgubljeno na domačem igrišču proti Izoli, pravo vrednost pa bo seveda dobila šele, če bodo Velenjčani v nedeljo na igrišču ob Jezeru premagali Živila Naklo. Seveda bodo za kaj takega morali nasprotnikovo mrežo v najboljšem primeru zatresti vsaj enkrat; v štirih pomladanskih kolih so namreč dosegli vsega en zadetek. Šmarčani se rešujejo Nogometaši ERE Šmartno so s prvega letošnjega gostovanja prinesli zasluženo točko. Ta je toliko več vredna, ker sojo odvzeli neposrednemu tekmecu v boju za obstanek, ekipi SET v Vevčah. Prvi polčas je minil v enakovredni igri, brez pravih priložnosti na eni in drugi strani. V nadaljevanju so bili Šmarčani sicer nekoliko boljši, niso pa si uspeli priigrati lepše prilike in morebitne druge točke. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala tretjeuvrščena ekipa Avto Bum iz Kočevja. mj.G. Pejkunovič državni prvak Na Polzeli je bilo člansko kate-gorijsko prvenstvo v karateju. V lahki kategoriji je M.Pejkunovič osvojil tretje mesto, v srednji pa je zmagal P. Pejkunovič. S tem sije že zagotovil mesto v državni reprezentanci, ki bo maja nastopila na evropskem prvenstvu v Pragi. ■ D.B Urška Radanovič Športnika marca KIlIttIRIIISl Radanovičeva in Kolenc Veliko pisem smo dobili za naš izbor NAJ športnice in športnika. To dokazuje, da mnogi vestno spremljate dogajanja na področju športa. Takole pa ste se odločili za mesec marec: največ glasov ste podelili igralki tenisa Urški Radanovič in smučarskemu skakalcu Petru Kolencu. Pri dekletih ste na drugo mesto uvrstili Tanjo Oder (rokomet), Jolando Steblovnik (atletika) in Petro Podpečan (plavanje) z enakim številom glasov, pri fantih pa ste na drugo mesto uvrstili Simona Veternika (streljanje), na tretje pa skupaj Boruta Plaskana (rokomet) in Jureta Slatinška (namizni tenis). Naš žreb je izbral takole: 1. Marko Zlodej.Prešernova 2, Velenje (vstopnica za TRIČ-TRAČ Radia Velenje 17.aprila v Vinski gori), 2. Franc Žumer, Vodnikova 14, Celje (enaka nagrada), 3. Boris Klančnik, Foitova 8, Velenje (teniške žogice), 4. Mihael Volk, Lilijska 8, Velenje (vstopnica za ogled Rudarjeve tekme v Velenju), 5.Janez Veternik, Prešernova 20, Velenje (vstopnica za ogled Rudarjeve tekme v Velenju). Čestitamo. Predsedstvu ŠZ Velenje Presenečeni in ogorčeni smo ob letošnji izbiri športnika leta 92. Ne vemo, kakšni so bili motivi in kriteriji pri tej izbiri, zato zahtevamo podrobno pojasnilo kriterijev in imena članov komisije, ki je opravila izbor. Za prjtest se nismo odločili zaradi nevoščljivosti, temveč na podlagi primerjave dosežkov Boruta Plaskana (Naš čas, 25.2.93), kije odličen športnik in za izbor ni kriv ter Simona Veternika (vloga za "športnika leta" 4.12.92, dopolnjena 7.12.in22.12.92). Primerjamo rezultate: Borut Plaskan je za reprezentanco Slovenije nastopil šestkrat in s svojo ekipo osvojil 5.mesto v državnem prvenstvu; Simon Veternik je za reprezentanco nastopil enajstkrat, od tega devetkrat v tujini, nastopal je tudi na tekmah za svetovni in evropski pokal, v državni ligi je z ekipo osvojil 2.mesto s pištolo, na državnem ekipnem prvenstvu je z ekipo osvojil 1 .mesto, postavil je štiri mladinske državne rekorde, je državni prvak v mladinski kategoriji z zračno pištolo in "drulov" pištolo, za reprezentanco in klub je v letu 1992 nastopil 31-krat in v posamični konkurenci lani dosegel devet zmag. ■ Strelska družina Mrož, Velenje Skupaj z Našim časom izbiram NAJ športnico, NAJ športnika občine Velenje V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in nc navijaški. Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca. "S KUPON ŠPORTNICA TEDNA: ŠPORTNIK TEDNA:... Vaši podatki: Ime in Priimek:............. Točen naslov:................ I I I I I I I i J Začetna teniška šola Šaleški teniški klub bo v maju in juniju organiziral teniško šolo za otroke. Starši lahko otroke prijavijo do 15.aprila in sicer vsak dan od 17.do 19.urc v Beli dvorani. ■ A.B. Spomladansko - jesenska liga v malem nogometu Klub malega nogometa "Fori" Škale bo letos že tretjič organiziral spomladansko - jesensko ligo v malem nogometu. Ekipe se lahko prijavijo na naslov KMN "Fori" Škale,Božidar Repnik, Škale 47/a, 63320 Velenje; plačati je treba 10.000 tolarjev prijavnine, ki jo ekipe lahko poravnajo še na žrebanju, ki bo v soboto, 3.4.93, ob 18.uri v prostorih GD Škale. Število ekip je omejeno na 20. Goool... Publikum:Rudar 0:0 RUDAR: Čanic, Polovšak, Bula-jič, Doler, Oblak, Muslimovič, Javor-nik (Arlič), Omerovič, Spasojevič, Cvikl, Golač (Mešanovič). Set Vevče:ERA Šmartno 0:0 ERA ŠMARTNO: Magrič, Fajdi-ga, Žurej, Brajdič, Irman, Maglica, Novak, Mašič, Malus, Rudnik, Kolišek. Gorenje:Andor Jadran 25:24 (12:15) GORENJE: Stropnik, Radšelj, Krejan 8, Ocvirk 3, German, Ojsteršek, Plaskan 7, Redžebašič, Tome 2, Milačak, Cvetko 5, Vajdl. Novo mesto:Velenje 25:24 (14:14) VELENJE: Grudnik, Ferfolja I, Brelih 1, Topič 3, Katic, Oder 14, Fale 2, Stefanovič 2, Nojinovič 1, Lakič, Kranjc, Matič. Informacijski inženiring Kvalitetna in kompleksna ponudba s področja informatike in računalništva Zasebno podjetje Mak, Informacijski inženiring d.o.o., obstaja že tri leta. Zaposleni v podjetju so v teh letih pridobili veliko izkušenj na področju ekonomike in informatike. Le-te so pripomogle k temu, da vam danes v tem podjetju nudijo resnično kompleksno ponudbo. Podjetje ima svoje poslovne prostore v Velenju, na Efenkovi 61/C/lll ( Dom učencev). V podjetju so trije redno zaposleni in več zunanjih sodelavcev. Zaradi odpiranja novih dejavnosti načrtujejo v prihodnosti tudi odprtje novih delovnih mest. Če želimo podjetje Mak d.o.o. predstaviti v skopih besedah, je to podjetje, ki trži programsko opremo, projektira in vzpostavlja informacijske sisteme, organizira in izvaja izobraževanje s področja informatike in računalništva, ter svetuje uporabnikom na omenjenem področju. Za vsem tem se skriva veliko segmentov, ki so jih v času delovanja podjetja dodobra izdelali. Sicer pa nam je Evgen Vodopivec, direktor podjetja, povedal naslednje: "Živimo v času hitrih sprememb, sploh na področju računalništva in informatike. Podjetjem je potrebna kvalitetna in učinkovita informatika. V našem podjetju vam ponujamo preproste ter kvalitetne rešitve. Z gotovostjo vam trdimo, da ne ustvarjamo dobička na nevednosti uporabnikov. Kako pomembna je kvaliteta, se dobro zavedamo tudi v našem podjetju. Zagotavljamo jo s strokovnim znanjem in prizadevanostjo sodelavcev, kot tudi z ustreznimi informacijami, na podlagi katerih se uporabniki odločajo." Osrednja naloga podjetja Mak d.o.o. je seznanjanje strank oz. partnerjev z prednostmi sodelovanja na različnih področjih. Konkurence se ne bojijo, ker je zdrava in zato so se vedno pripravljeni primerjati na trgu. Sodobno opremljena lastna učilnica Poglejmo dejavnosti podjetja Mak d.o.o. nekoliko podrobneje. 1. Projektiranje in izgradnja računalniško podprtih informacijskih sistemov - Na osnovi strateških usmeritev podjetja ter analize obstoječega poslovanja vam izdelajo program izgradnje informacijskega sistema podjetja. Na teh osnovah nato izdelajo projekt izgradnje informacijskega sistema kot celoto in po posameznih poslovnih funkcijah. 2. Svetovanje na področju informatike in računalništva -Pri projektih izgradnje informacijskih sistemov nudijo pomoč in svetujejo pri izdelavi modelne rešitve za postavitev konkretnega informacijskega sistema, na osnovi katerega se lahko stranka sama odloči za nadaljno izgradnjo v lastni ali tuji izvedbi. 3. Izdelava programskih produktov (softvvare) - Programske produkte izdelujejo po naročilu, potem pa tudi uvedejo v delo z njimi. Vsak programski produkt je opremljen z navodili, uporaba je možna brez prehodnega predznanja, nudijo pa tudi preizobraževanje oseb, ki bodo program uporabljale. 4. Prodaja računalniške opreme - Po želji vam dobavijo računalniško opremo (osebni računalniki, tiskalniki, Laptop in Notebook prenosni računalniki) firme Acer in Hewlett Packard, ter vseh ostalih proizvajalcev opreme... 5. Izobraževanje s področja računalništva - V sodobno opremljenih učilnicah v svojih prostorih v Velenju in Celju izvajajo izobraževanje s področja računalništva in informatike. To lahko na vašo željo izvajajo tudi v drugih krajih ali v Vašem podjetju. Izobraževanje poteka pod strokovnim vodstvom na osebnih računalnikih, pri čemer ima vsak udeleženec svoj računalnik znanega proizvajalca (Acer in HP), uporabljajo barvno grafiko, sliko projicirajo preko datoskopa. Ob tem uporabljajo kvalitetno gradivo, za posamezna kompleksna področja pa pridobijo tudi zunanje strokovne sodelavce. Dosedaj so v svojih tečajih usposobili že preko 500 slušateljev, skupina pa redkokdaj presega 6 ljudi. V podjetju vam poleg številnih ugodnosti nudijo tudi pomoč preko kontaktne osebe, obnovitveni tečaj za reševanje problemov nastalih med uporabo paketa... Direktor Evgen Vodopivec Če se v podjetju odločijo za večje število tečajnikov, v podjetju Makd.o.o. nudijo še posebne ugodnosti. Spisek podjetij, kjer so se že odločili za izobraževanje pri njih, je dolg. 6.Poletne računalniške delavnice - V podjetju so se odločili, da svojo izobraževalno dejavnost popestrijo in izpopolnijo s ponudbo programa za mladino oz. mlajše udeležence. V ta namen so pripravili zanimiv program, ki bo predstavljen v eni izmed naslednjih številk Našega časa. 7. Predstavitve in prodaja licenčnega softwar-a - V podjetju Mak d.o.o. so se odločili, da vam ponudijo licenčni softvvare znanih svetovnih proizvajalcev Microsoft, Borland,... Ker pa vam produktov ne želijo le prodati, so vam pripravili predstavitve. Zavedajo se, kako pomembna je odločitev, kateri produkt kupiti za obvladanje določenega problema. Kot prvi produkt bo predstavljen Quatro pro (za okolje DOS in Windows) iz družine Borland. Predstavljen bo 8. aprila 1993 ob 10.00 v predavalnici na sedežu podjetja. Vse interesente vljudno vabijo, da nasedež podjetja pošljejo izpolnjeno prijavnico zaradi omejenega števila udeležencev na naslov: MAK d.o.o., Efenkova 61, 63320 Velenje. Predstavitve so informativnega značaja in so brezplačne. Za informacije glede predstavitve lahko pokličete na tel. številko 063 852-460. Prijavnica: Mak d.o.o., Efenkova 61, Velenje Podjetje:___ Naslov in telefon: Ime in priimek:_ Delovno mesto: Policijska postaja Velenje Pekarni manjkajo košare za kruh Pekarna Klasje iz Velenja je konec marca na Policijski postaji v Velenju prijavila, da so neznanci od leta 1991 pa do sredine marca, odtujili kar 61 košar za kruh. Košare so vredne blizu 46 tisoč tolarjev. Spet perilo, zraven pa še čevlji Prejšnjikrat smo pisali o novosti, ki jo beležijo velenjski policisti: o perilu, ki ga neznanci jemljejo v sušilnicah za perilo. V dneh med 1 B. in 22. marcem je nekdo iz sušilnice na Starem trgu 22, odtujil zimsko trenerko, vijoličaste barve, vredno okoli deset tisoč tolarjev. Na Kidričevi 8 v Velenju, paje neznanec 25. marca, izpred vhodnih vrat v stanovanje, odnesel nizke moške čevlje, vredne 2 tisoč tolarjev. "Ordiniral" v čakalnici Doslej še neznani storilec je 22. marca, ordiniral v čakalnici Zdravstvenega doma v Velenju. Iz ženske jakne je odtujil usnjeno denarnico z vsebino in tako oškodoval Sonjo J., 32 let, iz Kal pri Žalcu, za okoli 6 tisočakov. Uspešni varnostniki 24. marca okoli 10. ure dopoldne, so varnostniki v tovarni Gorenje zalotili D.P., 35 let, iz Latkove vasi, s štirimi programa-torji za pralni stroj, vrednimi 16 tisoč tolarjev, ki jih je hotel odpeljati iz tovarne. D.P. je v tovarno pripeljal repromaterial. Zoper njega bodo policisti napisali kazensko ovadbo tožilstvu. Dva dni kasneje, 26. marca, paje vratar Rudnika lignita Velenje zalotil M.G., 32 let, iz Polzele, ki je v obratu Jamske gradnje odtujil dve tlačni cevi, vredni okoli 20 tisoč tolarjev. Poškodovan voznik kolesa z motorjem 26. marca, ob 16.20, seje v Si-lovi na lokalni cesti pripetila prometna nezgoda, v .kateri se je poškodoval voznik kolesa z motorjem, 17. letni Edvard J., iz Pod-kraja. Vozil je kolo z motorjem iz Laz proti Silovi, v križišču s prednostno cesto paje želel zaviti levo. Pri tem je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Jožefu J., 51 let, iz Ponikve pri Žalcu. Na obeh vozlih je nastalo za okoli 200 tisoč tolarjev škode. Policijska postaja Mozirje *«•*«■ Tatvina dveh oken 22. marca so na policijski postaji v Mozirju prijavili tatvino dveh oken, last Gorenja Glin iz Nazarij. Doslej še neznani storilci so tovarno oškodovali za okoli 15 tisoč tolarjev. Poskus vloma Poskus vloma, ki se gaje lotil doslej še nez- nani storilec, 22. marca, četrt pred 10. uro dopoldne, Ljubiji, ni uspel. Neznanec je skušal priti v stanovanjsko hišo skozi garažna vrata. V Mozirju dve prometni nezgodi 24. marca ob 8. uri seje v kraju Prihova pripetila prometna nezgoda, v kateri se je poškodoval voznik osebnega avtomobila Jože Š., 51 let, iz Žalca. Zaradi neprimerne hotrosti je trčil v vozilo Boštjana B., 20 let, iz Bočne. Dan kasneje, paje do nezgode prišlo na trgu v Mozirju. Ob 13. uri je Mirko R., 44 let, iz Mozirja parkiral svoje osebno vozilo, ni pa poskrbel za to, da vozilo ne bi "vozilo" brez voznika. Samo se je premaknilo in trčilo v cvetlično korito. Nekaj materialne škode je pri tem nastalo in pa sodnika za prekrške čaka na voznika. Policijska postaja Žalec • • a • a Ni bil umorjen Kot smo že poročali, so 11. marca našli mrtvega v svojem vikendu v Kalah pri Šempetru 61-letnega Ivana Štamola. Zaradi poškodb na glavi policija ni izključila možnosti umora. Vendar paje obdukcija pokazala, da je Štamol umrl zaradi padca v kuhinji. Rana na glavi sicer ni bila smrtna, je pa zelo krvavela, saj se kri zaradi slabega zdravstvenega stanja pokojnega ni strjevala. Po padcu se je Štamol gibal še kakšno uro, vendar pomoči pri bližnjih sosedih ni poiskal. Vlom v auto Neznani storilec je v noči na ponedeljek, 22. marca, vlomil v leseno uto v zaselku Brnica v Li-bojah. Lastnik ute je Blaž Potočnik iz Celja, ki je bil tako oškodovan za več orodja in ele- ktromotor. Spet z Mavrice Že drugič letos je prišlo do poškodovanja osebnega avtomobila s kamenjem, ki ga očitno mladi storilci mečejo z nadhoda Mavrica v Žalcu. Božo Bašič iz Polzele je v ponedeljek, 22. marca, ob pol osmih zvečer obvestil žalske policiste, da mu je neznanec zalučal več kamnov v avtomobil v trenutku, ko je na magistralki Arja vas - Ljubljana zapeljal pod nadhod. Storilcu oziroma storilcem so že na sledi. Odnesel avtoradio V noči na sredo, 24. marca, je neznanec vlomil v trgovino N.2 na Šlandrovem trgu 9 v Žalcu, katere lastnik je Danilo Arčan iz Letuša. Vlomilec je razbil okno izložbe in iz nje odnesel avtoradio, za katerega bi sicer moral plačati 20.000 SIT. Izpraznili gostinski lokal Verjetno več vlomilcev je v noči na čertek, 25. marca, vlomili v gostinski lokal Brunarica v Železnem. Lokal je v lasti Mira Petre iz Železnega. Neznani storilci so odnesli različne tehnične aparate, med drugim avtomat za kavo, mikrovalovno pečico in glasbeni stolp. Padla s traktorja V soboto, 27. marca, se je v Brnici pri Libojah zgodila delovna nezgoda s traktorjem, v kateri sta se huje poškodovali dve osebi. Ob enajsti ure dopoldne je po gozdni cesti peljal 63-letni Jožef Lesjak iz Levca traktor s prikolico proti svoji parceli. Na sicer prazni prikolici je sedela njegova 72-letna žena Lucija Lesjak. Ko je zapeljal na neutrjeni del cestišča, se je traktor začel prevračati po strmini, pri čemer sta se oba zakonca hudo telesno poškodovala. Pešec podlegel poškodbam V nedeljo zvečer, 28. marca, ob 20.45 seje pripetila smrtna nezgoda na lokalni cesti v Topolšici. Po cesti iz smeri Šoštanja proti Topolšici je vozil osebni avto 29 - letni Feliks Vertačnik iz Topolšice. Ko je pripeljal v bližino odcepa za gostilno Kolavter, je s sprednjim desnim delom vozila trčil v pešca, 83 - letnega Martina Kumra iz Florjana. Pešec se je v nezgodi tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel. Policija svetuje • a»(i»aa»«*i Zmanjšajte možnost tatovom! V prejšnji številki Našega časa smo navedli nekaj nasvetov, kako preprečiti vlome in tatvine v avtomobile in iz vozil. Ker je tega veliko, bomo danes nadaljevali s tako imenovano avtomobilsko problematiko. Ne puščajte zlatnine, denarnic, gotovine, kreditnih kartic, čekov in drugih vrednejših papirjev v predalih avtomobila. Tudi dokumenti so lahko predmet zlorabe. Pomislite samo na obveznosti, ki jih boste imeli pri preklicu veljavnosti odtujenih dokumentov in pridobitvi novih. Posebaj opozarjamo na puščanje čekov skupaj s čekovno karto, saj "novi" lastniki hitro poskrbijo za to, da postane stanje na tekočem računu kmalu negativno. Čakajo pa vas tudi neprijetnosti pri odškodninskem zahtevku na vaši banki. V avtomobilu tudi ne puščajte dokumentov o vozilu (prometno dovoljenje, zavarovalna polica, zelena karta, servisna knjižica) in osebnih dokumentov (potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje...). S tem boste zmanjšali možnost odtujitve in legalizacije vašega vozila. Tudi, če ste vozilo ustavili le za kratek časa, za skok do trgovine recimo, ne puščajte kontaktnega ključa v ključavnici. V takšnih primerih storilec potrebuje le nekaj sekund, da vstopi v vozilo, spravi motor v pogon in se odpelje. Posebaj opozarjamo lastnike koles, koles z motorjem in motornih koles, da so pozorni, kje puščajo svoja vozila, in da jih pred tem na ustrezen način zavarujejo. Nezaklenjeno kolo pred vhodnimi vrati gostinskega lokala ali trgovine je idealna priložnost za tatvino. Če vam vozilo ukradejo, pa to ni bilo zaklenjeno ali zavarovano po vseh predpisih, boste imeli neprijetnosti tudi pri odškodninskem zahtevku na zavarovalnici. Pomisliti morate na možnost, da lahko tat z vašim vozilom povzroči prometno nezgodo ali pa ga uporabi za izvršitev kakšnega kaznivega dejanja (vloma, ropa...), kar se je že zgodilo. ■ Adil Huselja jg** ^ jgg ALESIO RENTA CAR CEUE Po konkurenčnih cenah vam nudimo najem novih vozil: VITARA Sidekick 1,6-5 vrat FORD Escort RENAULT 19 Pričakujemo vas v poslovalnici ALESIO RENT A CAR d.o.o., Čuprijska 13b, Celje Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. (063) 26 035. Pekarna v Mozirju Slaščičarna v Šoštanju IZREDNO UGODNO! KREMNE TORTE že od 1200 SIT dalje Izbirate lahko med naslfednjimi oblikami: okrogla, ovalno, srček, avto, zajček, ovčka, medvedek, muca, račka, kužek, ježek, ježkova družina, pikapolonica, metuljček, hiška, kitara, žoga, svinčnik, deteljica, rožica, številka, knpga, za doplaalo pa tudi druge oblike. SMETANOVE TORTE od 1600SIT dalje Izbirate lahko med sledečimi oblikami: okrogla, ovalna, medo, muca, zajček, račka, avto, rožica, deteljica, veliki in mali srček P0R0ČNET0RTE, VELIKONOČNE TORTE, POTICE VSEH VRST, RAZNOVRSTNI KRUH IZ M0ZIRSKE PEKARNE■ PEKOVSKO PECIVO Obišate nas v slaščičarni v Šoštanju ali v pekarni v Mozirju. Posvetujte se s prodajalko in naroate torto po vašem okusu. Okrasili vam jo bomo kot boste želeli. Ne pozabite, da se morate oglasiti vsaj tri dni predno želite imeti torto. NAŠ KRUH LAHKO NAJDETE TUDI V TRGOVINAH P0CAJT, POSEBNE VRSTE PA VTRGOVINIČERVENJAK. ^ V \w/ muc POCITNICE 93 TUDI L ET0S VAM NUDIMO POČITNICE V MESTU KRKU V HOTELU K0RALJ (B KATEGORIJE) TERMIN POLPENZION 3. 4. -25. 5. (1. majski prazniki) 19. 9. - dalje___________________________________________23,00 DEM 29. 5. -10. 7. 21. 8. -18. 9._________________________29,00 DEM 10.7.-21.8. 39,00 DEM Cena je v DEM in se računa po prodajnem menjalnem tečaju Splošne banke Velenje. Za otroke posebni popusti. Informacije: dobite v službi marketing, Dragica Knez, Ingeborg Bolič Tel.: 063/853-743, 063/856-712 (44) Vegrad Trgovina: Zdenka Kovačevič: 063/853-364 maruridoo vodovod centralno ogrevanje elektro material Veleprodaja: Štrbenkova 10.Velenje tel: 063/854-312, fax 854-745 Maloprodaja: Železnina Martin, Prešernov trg 5, Šoštanj tel: 063/881 -307 UGODNA PONUDBA: ■ ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE AR M AL KROM BARVNE/ZLATE za umivalnik 11221,10 SIT 18514,10 SIT za kuhinjsko korito 12109,90 SIT 19971,60 SIT za kopalno kad 12545,50 SIT 20706,40 SIT WC školjka bela 3.999,00 SIT ventil kroglični 1/2" 364,10 SIT koleno poc. 1/2" 60,52 SIT ventil podometni 1/2" 891,00 SIT Tkospoc. 1/2" 84,70 SIT filter za vodo 3/4" 643,00 SIT reducir 3/4"-1/2" 57,60 SIT kroglična pipa za sod 1.248,00 SIT pluta za talno oblogo 6 X 300 X 300 1.771,00 SIT/m2 DVOOSNI TRAKTOR KURGON S PRIKJUČKI 294.000,00 SIT Oprema: - plug za oranje zemlje - plug za osipovanje - kosilnica z grebenom - motor 16 KS - kardan spredaj in zadaj - hidravlično dviganje priključkov Vljudno vabljeni! 1. aprila 1993 t ■ « > j v,-.- .v •". . ■ '.-. i NAŠ CAS 15 ČETRTEK, 1. APRILA TV SLOVENIJA 1 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Kajev rojstni dan, danski film 13.00 Poročila 14.00 V športnem duhu, amer. nad. 1/15 14.25 Občutek za smrt, 6. zadnji del 15.15 Zgodba očeta Clementsa, amer. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.35 Iskanje Salome, 2/6 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.53 TV spored za petek TV SLOVENIJA 2 10.15 10.30 10.45 13.00 16.20 17.20 18.00 18.45 19.15 19.30 20.05 21.20 23.00 00.20 Turizem Mexico city, dok. serija 4/12 Športna sreda, ponovitev Poročila Oči kritike, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon Že veste Risanka TV dnevnik 2 Arthur Miller Vsi moji sinovi, amer. film SOVA: ON IN ONA, amer. nadalj. 4/13; Rose zmaguje, avstral.nad. 1/4 Videostrani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Povejte kaj naj delam (6) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odmevi, 3/4 15.45 TheBigBlue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara, 366. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Spektar 20.50 Večer"Luči odra", 2/2 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Stika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.35 TV koledar 17.45 Lovci časa, amer. film 19.05 Risanke 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevniki 20.05 Bruklinski most, humor, oddaja 11/11 20.35 Odmevi, 4/4 21.35 Lepotice, ki plešejo, dok. film (Filipini) 22.05 PEPSI DJ MAG 23.05 Horoskop 23.10 TV spored za petek PETEK, 2. APRILA TV SLOVENIJA 1 08.55 Ovčar Hobo, amer. naniz. 10/12 09.20 Videošpon 10.05 Arthur Miller 11.25 Vsi moji sinovi, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.40 ON IN ONA, 4/13 15.05 Rose zmaguje, 1/4 16.00 Vrnitev na otok zakladov, 9/10 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Huckleberry Finn, 4/26 17.40 Prvi uspehi: galerijska zgodba 17.45 Skrivnosti življenja, ital. naniz. 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.30 Črni petek za gangsterje, ang. film 22.20 TV dnevnik 3 22.44 Šport 22.53 TV jutri 22.55 Večerni gost: sestra Vida Žabot TV SLOVENIJA 2 11.05 11.40 13.00 16.50 17.30 18.00 18.45 19.22 19.30 20.05 22.10 22.40 01.25 Že veste, svet. namen, program Gospodarska oddaja Poročila Osmi dan Mostovi TOK TOK Znanje za znanje, učite se z nami TV nocoj TV dnevnik 2 Studio city Glasbeni utrinek SOVA: Popolna tujca, 24/28; Rose zmaguje, 2/4; Jenatsch, švic. film Video strani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Otroštvo v Agramu, 2. del 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odmevi, 4/4 15.45 TheBigBlue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika,26/26 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Duhovni klic 18.10 Alpe-Ounav-Jadran 18.40 Santa Barbara, 367. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Film-video-film 20.45 Papirnata maska, brit. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 16.10 16.20 18.00 19.15 19.20 19.30 20.05 20.35 21.40 22.30 23.15 03.00 03.05 SOBOTA, 3. APRILA TV SLOVENIJA 1 09.15 Radovedni Taček: darilo 09.25 Erazem in potepuh, 5/5 10.00 Oscar Junior: čarobna flavta 10.10 Oscar Junior: skrivnosti življenja 10.25 TOK TOK 11.10 Črni petek za gangsterje, ang. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.00 Popolna tujca 24/28 14.30 Rose zmaguje, 2/4 15.15 Baletka, češki film ČB 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet odkritij, 1/11 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV Mernik 19.00 Risanka 19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.30 Eurosong'93, kvalifik. za Millstreet 22.15 TV dnevnik 3 22.39 Šport 22.45 Na dnu, 5. zadnji del 23.40 Sobotna noč 01.10 Videostrani TV SLOVENIJA 2 10.00- 10.15 10.40 12.10 13.00 15.55 17.00 17.55 19.00 19.22 19.30 20.05 21.05 21.30 22.35 Jakec in čarobna lučka, 25/26 Pet prijateljev, 1/13 Klub klobuk, ponovitev Zgodbe iz školjke Poročila Moški, ženske, ponovitev Košarka, NBA liga SP v krosu (M) Moja knjiga o džungli, 25/27 TV nocoj TV dnevnik 2 Blaznost, 2/5 Slovenski magazin Bravo, dok. film SOVA: Alo, alo, ang. nad. 5/18: Rose zmaguje, 3/4: Jimmy Reardon, amer. film HTV 1 TV koledar Francoski film Turbo Limach Shovv Risanka Glasba in EPP TV dnevnik 1 Hitro minljivi čas, humor. serija 2/6 Velika potovanja CR0-P0P-R0CK Lovejoy, nadalj. 3/12 Družina Addams, 2. del; Ma- gia, 12/12; Strašiti Julio, brit. kanad. film Horoskop TV spored za soboto 10.30 Parlaonica, (5) 11.30 Magia, 12/12 12.00 Poročila 12.05 Obstati v divjini, 5/8 12.35 Družina Addams, 2. del 13.05 Večer "Luči odra" 13.50 Pozdravi iz domovine 14.20 Glasba 14.25 Poročila 14.30 Multinacionalni magazin 15.15 Čile 16.05 Tv spored 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-llmach show 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara (368) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.30 Evrosong '93, kvalifik. 21.35 Francoski film 23.00 TV dnevnik 2 23.25 Slika na sliko 00.10 Poročila v nemškem jeziku 00.15 Poročila 00.25 Sanje brez meja HTV 2 NEDELJA, 4. APRILA TV SLOVENIJA 1 08.35 09.20 10.15 10.40 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.35 15.00 15.50 16.50 17.00 17.10 19.05 19.17 19.30 20.05 20.25 21.30 22.10 22.35 23.20 ŽIVŽAV Mala in velika luna, gled. predstava Huckleberry Finn in prijatelji, 4/26 Moja knjiga o džungli, 25/27 Pevski festival: Zlata Obzorja duha Begunci tu z nami Domači ansambli: Štirje Kovači Poročila Eurosong '93 (kvalif. za Millstreet) Alo, alo, 5/18 Rose zmaguje, 3/4 Velika pričakovanja, 3/6 Poslovne informacije TV dnevnik 1 Velike počitnice, franc. film Risanka Slovenski LOTO TV dnevnik 2 Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Galahat z Everesta, dok. ser. 2/3 TV dnevnik 3 Športni pregled Video strani TV SLOVENIJA 2 09.20 10.20 11.10 11.40 13.00 13.05 13.05 14.25 17.15 19.00 19.22 19.30 20.05 22.15 00.45 Poglej in zadeni Na dnu, nad. 5/5 Mostovi Kobilček Jaka in žabica Žogica, ris. film Poročila Športna nedelja: SPvdresuri EP v gimnastiki Nogomet Kolesarska dirka po Sloveniji TV nocoj TV dnevnik 1 Opera: Simone Boccanegra (G.Verdi) SOVA: Hal Roach predstavlja, amer. burles. 4/29; Rose zmaguje, 4/4; Hiša iz kart, fin. nadalj. 5/5 Videostrani HTV 1 CRO-POP-ROCK šport 19.15 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Črno-belo v barvi: Feather o Jazzu, 7/26; Sredina stoletja, 6/13; V avtobusu, 33/51; Top lista; Film 00.00 HITDEPO 02.30 Horoskop 02.35 TV spored za nedeljo HTV 2 PONEDELJEK, 5. APRILA TV SLOVENIJA 1 10.35 11.00 11.15 11.30 12.30 13.00 13.05 14.25 14.45 15.35 16.50 17.00 17.15 17.30 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.30 21.30 22.15 22.40 22.45 23.15 Ovčar Hobo, 11/12 Forum TV mernik Nedeljskih 60 Domači ansambli Poročila Blaznost, 2/5 Hai Roach predstavlja, 4/29 Rose zmaguje, 4/4 Veliki Flamarion, amer. film ČB Poslovne informacije TV dnevnik 1 Radovedni Taček: par Pet prijateljev, 8/13 Regionalni studio Maribor TV igrica: 16 črk Risanka TV dnevnik 2 Sedma steza Magija in moda Dosje TV dnevnik 3 Šport Gospodarska oddaja Brane Rončel izza odra Video strani TV SLOVENIJA 2 11.15 11.45 12.15 13.00 16.30 16.45 17.00 17.30 18.00 18.45 19.22 19.30 20.05 21.05 22.35 23.55 Znanje za znanje Pevski festival: Zlata Športni pregled Poročila Utrip Zrcalo tedna Dober dan. Koroška Obzorja duha, ponovitev Alter Univerzitetni razgledi TV nocoj TV dnevnik 2 Znanstvena oddaja Herakleja v drugo, drama MTV SOVA: Najstrašnejši umor, ang. nadal. 5/6; Hollywo-od se jih spominja, 13/14 Videostrani HTV 1 09.30 Huckleberry Finn in prijatelji, 26/26 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Cvetna nedelja, prenos maše 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Palček David, risanka (13) 13.55 Oskar med detektivi 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Rokerska poroka, amer. film 18.50 Zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Mamica, otrok moj, norveška drama 21.00 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja OPOMBA:V primeru da ne bo prenosa svete maše iz Rovin-ja- Ulica Sezam (10) HTV 2 Nedeljsko športno popoldne 19.30 TV dnevniki 20.05 Dokumentarna serija 21.00 Srečali se še bomo, 9/13 22.00 Šport 22.20 Hrvaška nogometna liga 23.30 Jazz 00.00 Horoskop 00.05 TV spored za ponedeljek 16.55 TV spored 17.00 TV koledar 17.50 Francoski film 19.10 Risanka 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Korak za korakom, 10/13 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 Serijski film 22.20 Dokumentarna serija, 6/8 23.05 Vox 23.35 Horoskop 23.40 TV spored za torek TOREK, 6. APRILA TV SLOVENIJA 1 09.35 Ovčar Hobo, 12/12 09.55 Alter 10.40 Slovenski magazin 11.10 Svet odkritij, 1/11 12.00 Znanstvena oddaja 12.30 Znanost, 14. del 13.00 Poročila 13.05 Dosje 15.30 Najstrašnejši umor, 5/6 16.00 Hollywood se jih spominja, 13/14 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Tudi to je Amerika, 1. del 17.50 Oskar Junior 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: 16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.35 Glasba, shovv in cirkus 21.40 Lepotna plesalka, nem. dok. serija 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje TV SLOVENIJA 2 10.15 Sedma steza 10.35 Herakleja v drugo, drama MTV 12.00 Magija in moda 13.00 Poročila 16.30 Sobotna noč, ponovitev 18.00 Srečanje z Jankom Glazer-jem 18.45 Iz življenja za življenje 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Mozart, koprodukc. nadaljevanka 1/3 20.55 Osmi dan 21.45 Svet poroča 22.30 SOVA: Jezus iz Nazareta, ital.ang. kroprodukc. 1/4 00.05 Videostrani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 8/8 11.45 Mala kinoteka 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Še se bomo srečali, 9/13 15.45 Thebigblue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara (369) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Liebelei, avstrij. franc. film 22.40 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.15 TV spored 17.20 TV koledar 17.30 Filmi J.P.Belmonda: Roparski napad 19.20 LOTO 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Dragi John, 22/22 20.35 Vi in vaš video 21.05 Serijski film 22.00 Umetniški večer 23.00 Izven toka 23.30 Horoskop 23.35 TV spored za sredo SREDA, 7. APRILA TV SLOVENIJA 1 10.00 10.25 11.10 12.00 12.10 13.00 13.05 13.15 15.15 16.50 17.00 17.15 18.50 19.15 19.30 20.05 20.35 22.15 22.38 22.50 Najlepše pravljice sveta, 1/9 Sračenje z Jankom Glazer-jem Mozart, koprodukc. nadal. 1/3 Novosti založb Osmi dan Poročila Poslovna borza, ponovitev Galahad z Everesta, 2/3 Jezus iz Nazareta, 1/4 Poslovne informacije TV dnevnik 1 Klub klobuk TV igrica -16 črk Risanka TV dnevnik 2 Žarišče Filmi študentov AGRFTV TV dnevnik 3 Šport Akcent Video strani TV SLOVENIJA 2 10.05 10.35 11.40 12.10 13.00 16.00 18.10 18.45 19.22 19.30 20.00 22.20 22.35 00.10 Iz življenja za življenje Nocoj o popevki Lepotna plesalka.nem. dok. serija Glasba, show in cirkus Poročila Omizje, ponovitev Beverly Hills, 14/22 Krakov« TV nocoj TV dnevnik 2 Športna sreda Glasbeni utrinek SOVA: Jezus iz Nazareta, 2/4 Video strani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Serijski film 15.45 Thebigblue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Aiša in Danijela, poučni program 18.35 Santa Barbara, (370) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Churchill, dok. serija 4/4 21.00 V obsežnem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Tom in Jerry kot otroka 11.55 TV spored 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Serijski film 15.45 Thebigblue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 14/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara (371) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Bapteme, franc. fil 22.05 Hrvaška knjiga 22.50 TV dnevnik 2 23.15 Slika na sliko 00.00 Poročila v nemškem jeziku 00.05 Poročila 00.15 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV spored 17.30 TV koledar 17.40 Film 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Pravi igralci, humor, serija 14/15 20.40 Izkušnje življenja, dok. serija, 12. del 21.35 Serijski film 22.35 Glasbeni večer 00.00 Horoskop 00.05 TV spored za četrtek Četrtek, 1. aprila_ TVSl ZGODBA OČETA CLEMENTSA, amer. film, 1988 Igrajo: Louig Gossett, Ron McLar- ty. Leon Robinson Režija: Ed Sherin Filmsko zgodbo so navdihnili resnični dogodki. V enem od ameriških mest je deloval duhovnik, ki so ga človeške tegobe še posebej prizadevale, in ki se ni hotel sprijazniti z veljavnimi načeli, ker je bil v dno duše prepričan, da ima prav. Najbolj ga je mučilo vprašanje črnskih otrok in mladoletnikov, ki niso poznali pravega družinskega živlnjenja in so bili prepuščeni samim sebi. Vernike v svoji farije v ognjevitih pridigah poskušal prepričati, da bi svojo vero in svoj čut do sočloveka dokazali s pravimi dejanji in zato jih je pozival, naj se odločajo za posvojitve otrok. Ker pa je naletel na gluha ušesa, se je odločil, da bo s svojim zgledom dokazal, da je to mogoče in edino prav. Vendar je naletel na hud odpor cerkvenih oblastnikov in kardinal mu je celo zagrozil, da mu bo vzel faro... Petek, 2. aprila_ TVSl ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE, ang. film, 1980 Igrajo: Bob Hoskins, Hellen Mir- ren, Dave King Režija: John Mac Kenzie Harold Shand je mogočen, samozavesten šef gangsterske organizacije v Londonskem East Endu. Prav v času, ko hoče registrirati posle z obsežnimi gradbenimi deli, kijih financira tudi ameriška mafija, se njegov vodilni položaj začne majati. Serija atentatov in okrutnih umorov povzroča vse večjo paniko medgangsterji, ki prepozno dojamejo, da novemu, nepričakovanemu sovražniku ne morejo biti kos... Sobota, 3. aprila_ TVS 2 JIMMY REARDON, amer. film, 1987 Igrajo: RiverPhoenix, Ann Magnu- son, Meredith Salenger Režija: VVilliam Richert Je avtobiografska zgodba. Gre za portret sedemnajstletnega mladeniča, kije v najbolj kočljivem življenjskem obdobju pred odločitvijo kako naprej. River Phoenix -eden najbolj perspektivnih igralcev mladega rodu igra mladea Jim- myja Reardona, ki bi po končani srednji šoli rad živel drugje kot želijo starši. Razpet med različne interese, tudi v odnosu do deklet, nikakor ne more najti ravnotežja... Nedelja, 4. aprila_ TVSl VELIKE POČITNICE, franc. film Igrajo: Louis de Funes, Marthe Kel- ler, Ferdy Mayne Režija: Jean Girault Sin direktorja šolskega internata ima cvek iz angleščine. Tega si seveda očetu ne upa povedati, zato zbeži s svojo mlado "damo" na vesele počitnice. Njunega brezskrbnega počitnikovanja pa je kmalu konec, saj se je oče namenil, da bo mulca poiskal in mu pošteno privil ušesa. Toda direk- tor gor, direktor dol - prav v svoji vzvišenosti oče naleti na kup nepredvidenih zapletov in nerodnih situacij, ki so seveda komične narave... TVS 2 KOBILČEK JAKA IN ŽABICA ŽOGICA, Šved. risali film Režija in animacija: Jan Gissberg Glavna junaka sta simpatični kobilček Jaka in žabica Žogica, ki bosta družno skakljala od dogodivščine do dogodivščine, ene bolj napete od dmge. OB njima je še prepametni kovinski Niki, ki s svojo umnostjo razreši vse probleme... Ponedeljek, 5. aprila TVSl VELIKI FLAMARION, amer. film ČB, 1945 Igrajo: Erich von Stroheim, Mary Beth Hughes, Dan Duryea Režija: Anthony Mann Film prikazuje nevarne intrige med vanudevillskimi igralci. Čeprav gre za spletke, ki so se v podobni obliki odvijale že v mnogiIp ameriških filmih, pa je ta film zanimivil iz igralske plati. Naslovnega junaka igra slavni Eric von Stroheim, kije v ta, sicer komercialni film, vnesel vse svoje igralske veščine. Kot tragični junak je v tem filmu prav-tako dober kot artist, ki govori iz trebuha ali strelja s puško, kot je v zasebnem življenju nenavaden in nevaren mož... Torek, 6. aprila_ TVS 2 JEZUS IZ NAZARETA, ital. ang. film, 1976 Igrajo: Robert Povvell, Olivia Hus- sey, Anna Bancroft Režija: FrancoZeffirelli Filmska pripoved sledi vsem postajam Jezusovega zemeljskega življenja, od Mrijinega oznanjenja in Jezusovega rojstva v pn/em delu, Jezusovega krsta in mučeniške smrti Janeza Krstnika v drugem delu, Jezusovih čudežev in njegovega prihoda v Jeruzalem v tretjem delu, do velikonočnih dogodkov v četrtem delu. V osnovi se drži Janezovega evangelija, ki za razliko od ostalih treh, ki predvsem opisujejo Jezusov nauk. Sce-naristični dodatek je nekaj izmišljenih scen in dialogov, kljub temu pa delo prežema spoštovanje do biblijske snovi in tako predstavlja pomemben prispevek k popularizaciji Jezusovega lika. 16 K ASUIS 1. aprila 1993 SKY MOVIE PLUS 15.00 The revolutionary 17.00 GrandLarency 19.00 Triumph of the heart 21.00 Over her dead body 23.00 Thursday night horror 00.30 Maniac cop 2 02.00 GrandSlam MOVIE CHANNEL 13.15 A challenge for Robin Hood 18.40 Dot and Keeto 19.00 Bullshot 21.00 Web of deceit 23.00 Q &A 03.40 Heart condition EUROSPORT_ 14.00 Košarka, NBA liga, posnetki 16.00 Gimnastika 17.00 Konjeništvo 18.00 Tenis 19.30 Športne novice 20.00 Hokej na ledu 22.00 Nogomet: posnetki tekem Ir- ska:ČSFR in Turčija:Anglija 00.00 Tenis 01.00 Športne novice PRO 7 14.10 Abu Andar, junak iz Damaska 15.30 Neusmiljena, a prisrčna 16.25 Risanka 18.05 Parker Lewis, serija 18.35 Bili Cosby Shovv 19.05 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Vrtnice maščevanja 22.45 T.J.Hooker 23.45 Mission Firegame RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj glavni? 17.30 Strašno prijazna družina 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila 19.15 Ekplozivno, magazin 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Delovno mesto za življenje 20.45 Na pomoč, moja družina je ponorela 21.15 Klic v sili, magazin 22.15 Reportaža o zvezdnikih 22.45 Dirk Bach Show 23.15 Gottschalk, show 00.00 L.A.Lav/ SATI 14.55 Pod kalifornijskim soncem 15.50 Trijo s štirimi pestmi 16.45 5x5 17.20 Stavi vse, kviz 18.00 Regionalna reportaža 18.30 Šport 18.45 Poročila 19.00 Pika, pika, pika 19.30 Kolo sreče 20.15 Zarota - V imenu pravice 21.15 Halli Galli 22.15 Ura zavratnih morilcev 00.00 Drakulov lov na čarovnice 3 SAT 14.15 Chick Corea & Electric Band 17.00 Mini čas v sliki 17.35 Oktopusi, kviz 18.00 Šport 19.00 Poročila 19.20 3 sat studio 19.30 Sporno 20.00 Stari 21.00 Fragment 21.45 Kultura 21.51 Šport 22.00 Čas v sliki 22.25 Nebo brez zvezd PREMIERE 14.15 16.00 17.25 19.00 19.25 19.30 20.15 21.50 22.50 00.10 01.40 Vrnitev v Plavo laguno Pocestnica Družinska čast Kino '93 Šport 0137, magazin My blue heaven Stuntmasters Nered v zaporu Namenless Poljub pred smrtjo AVSTRIJA 1 15.00 Otroški spored 15.05 Knjiga o džungli, risanka 15.30 Am dam des 15.50 Čarovnica, risanka 16.15 Otroški kulturni klub 16.30 Risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Prijteljl za življenje 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.15 Belo modre zgodbe 21.20 Ambo terno, svet številk 21.30 Red River, amer. vestem 23.35 Čas v sliki 23.40 Obišči mamo, oče mora delati, franc. film SKY MOVIES PLUS 15.00 The angel levine 17.00 Hello donw there 19.00 Rocky V 21.00 Descending Angel 22.40 USTopTen 23.00 Silverbullet 00.35 Black Eagle SKY MOVIES PLUS 15.00 Brenda Starr 17.00 A girl of the Limberlost 19.00 Look who's talking II 21.00 Hudson Hawk 23.00 New York city 00.40 Velvet dreams THE MOVIE CHANNEL THE MOVIE CHANNEL 15.00 Themaid 17.00 Peter &Pompey 17.55 Dot and the smuggle 19.00 Ishtar 23.00 Carotine sceletons 00.40 To kili the priest EUROSPORT_ 12.00 Nogomet: posnetki tekem Ir- ska:ČSFR in Turčija:Anglija 13.30 Eurofun, magazin 14.00 Tenis 19.00 Motorizem 19.30 Športna poročila 20.00 Moto šport, posnetki 21.00 Hokej na ledu 22.00 Košarka 22.30 Boks 00.00 Tenis, posnetki 01.30 Športna poročila PRO 7_ 14.05 Matlock: Fotomontaža 15.35 Trd, toda prisrčen 16.30 Risanke 18.10 Parker Lewis ne more pomagati 18.40 Bili Cosby show 19.10 Booker 20.00 Poročila 20.15 Pobeg, amer. krim. 22.00 Mike Hammer 23.00 Obred, amer. krim. 01.10 Jake in McCabe RTL TELEVISION 13.20 Kalifornijski klan 14.10 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.15 Eksplozivno 20.15 Domača melodija 21.15 Opoj alp in pršič 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschalkov show 00.00 Black Emanuelle, ital. erot. film 01.40 Black Snake, amer. erot. film SATI SAT 3 13.45 Sporna zadeva 14.15 Festival popevk 17.00 Mini čas v sliki 17.10 J. Kwak, serija 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 3 sat borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Tujina, magazin 20.00 Dežela gora 20.45 Nagrada Adolfa Grimme 21.45 Kulturni žurnal 21.51 Športna poročila 22.25 Pogledi s strani 22.50 Schilten PREMIERE 14.15 Materinsko moštvo, amer. komedija 15.45 Samosodstvo, amer. krim. 17.25 Medved, fran. film 19.00 Showbiz '93 19.25 Šport 19.30 0137, magazin 20.15 Super zastoj 21.35 The kids in the hali 22.10 Mission of the shark, amer. vojna drama 23.45 The Hitman, amer. film 01.15 Omen IV., amer. grozljivka AVSTRIJA 1 15.00 Otroški spored 15.05 Heidi, risanka 15.30 Am dam des 15.50 Ketchup vampirji 16.15 Cool pogled od blizu 16.30 Vif-Zack 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Prijetelji za življenje 19.22 Znanje 20.15 Nerešeni akti XY 21.15 Avstrijska kulinarika 21.20 Pogledi s strani 21.30 Stranski bodlj^ji, komedija 22.55 Čas v sliki 23.00 Večerni šport 23.30 Morilska noč v Manhatta-nu, kriminalka 15.00 Inspector Clouseau 17.00 Mattersof the heart 18.30 Xposure 19.00 Father, son and the ml- stress 21.00 Awakenings 23.05 Thehotshot 01.20 Scissors EUROSPORTS 09.00 Moto šport 10.00 Motorizem 10.30 Košarka, NBA liga, posnetki 11.00 Hokej na ledu, posnetki 12.00 Boks, magazin 13.00 Tenis, ATP tumir, posnetki 17.00 Ritmična gimnastika 18.00 Plavanje 19.00 Tenis 22.00 Boks 00.00 Košarka, NBA liga - Phoe-nix:Philadelphia PRO 7 13.40 Sence strasti 14.30 Sosedje 14.55 Pod kalifornijskim soncem 15.50 Trojica s štirimi pestmi 16.45 5x5 17.20 Pojdi na vse 18.30 Športna poročila 19.00 Kancler, prosim k stvari! 19.30 Kolo sreče 20.15 Od obale do obale, amer. komedija 22.00 Ran. oddaja o nogometu 23.00 Danish bedside, danski erot. film 12.55 Booker 13.50 V carstvu divjih živali 14.40 Človek z druge zvezde 15.40 Vojna med ženskami in moškimi, amer. komedija 17.35 Blagoslovljena dvojica, amer. krimirjalka 18.30 Normani, ital. franc. pustol. film 20.15 Kramer proti Kramerju, amer. film 22.25 Sedmo znamenje 00.15 Nero VVolfe, amer. detek. nadalj. RTL TELEVISION 14.15 Policijsko poročilo 14.45 Knigth Rider 15.40 Ekipa A 16.40 21. Jump street 17.45 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beveriy Hills 20.15 Gledališka predstava 21.40 Žrelo ti., amer. grozljivka 23.45 Črna nimfomanka, brit. erot. film 01.45 Moški magazin SATI 14.35 Posodi mi svojega moža, amer. komedija 16.45 5x5 17.20 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Noč polna nasilja 22.00 Mann-o-mann, show 23.00 Učenka v samostanu, nem. erot. film 00.30 Danish bedside, erot. film 3 SAT 13.40 Nasveti 14.10 Zgodbe 14.40 Cirkus mojega življenja 15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 Formula II. 17.20 Pred sončnim zahodom. nem. film 19.00 Danes 19.30 Kaos 20.00 Katja Kabanova. opera v treh dejanjih 21.40 Aspekti 22.25 V novih državah 23.35 W.A.Mozart 00.10 Šport PREMIERE 15.10 Nogomet 17.40 The prize V, reportaža 18.35 Franken prašičji kabinet groze, risanka 19.00 Airplay 20.15 King Ralph, komedija 21.50 Brez skrivnosti 23.20 Saturday night live, special 23.50 Mračno sonce 01.40 Company business, komedija AVSTRIJA 1 15.00 kraj srečanja narave, dokumentarec 15.30 Blundersi, risanka 15.35 Ko so živali zapustile gozd, risanka 16.00 Otroški spored po željah 17.10 Mladinski magazin 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.30 Prijatelji za življenje 20.15 Grand prix narodne glasbe 22.00 Zlata dekleta 22.25 Vrnitev Eliota Nessa, amer. kriminalka 00.00 Čas v sliki 00.05 Trije obrazi strahu, ital. franc. grozljivka SKY MOVIES PLUS 15.00 Grand Larceny 17.00 Kruli 19.00 Working trash 20.30 Xposure 21.00 Air America 23.00 The first power 00.40 GrandSlam THE MOVIES CHANNEL_ 15.00 Goingape! 17.00 Short tirne 19.05 Star Trek - the next gebera-tion 21.00 Crimes and misdemeanours 23.00 Classaction 00.55 Disturbed EUROSPORT_ 09.00 Motorizem 11.00 Boks 13.00 Motorizem 13.30 Kolesarstvo, prenos 14.00 Tenis 16.00 Kolesarstvo, prenos 17.00 Motorizem 18.00 Plavanje, EP 19.00 Tenis, ATP turnir 22.00 lndy cars, prvenstvo, prenos 00.00 Motorizem PRO 7_ 14.05 World Safari, avstal. dok. film 15.05 Bombnik B-52, amer. film 17.05 Kačje gnezdo in nihalo, nem. film 18.35 Matlock 19.30 Reporter 20.15 Bud, ital. amer. akcijski film 22.20 Če poštar zvoni dvakrat, amer. kriminalka 00.35 Nero VVolfe RTL TELEVISION 15.35 Rdeči blisk 16.35 Skrivnost mojega uspeha, amer. komedija 19.10 Dan, kot noben drug, potovalni kviz 20.15 Bo naredil ali ne, igrani show 21.50 Spieglov TV magazin 22.35 Prime time - pozna Izdaja, magazin 23.00 Playboy's love and sex test, erotika 23.30 Ljubezenske urice 00.00 Kanal 4 SATI 13.25 Pot prekletih, amer. vestem 15.10 Neukroten, amer. melodrama 17.00 Povprek skozi galaksijo in nato levo 17.30 Beywatch, nadalj. 18.30 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Pustolovščine ob Riju Ver- de, pust. serija 22.00 Kontaktna oddaja 23.55 King Kong In belka, amer. film ČB 3 SAT 13.45 Šport, Formula 3 16.15 Pozor, ponaredek? 17.30 Nasveti za ljubitelje živali 18.15 Tednik 19.10 Znanost in zaslišanje 20.15 Govorno omizje 21.15 Pomisli, vsakdanji teror 01.10 Šport PREMIERE 14.00 Košček nebes 15.30 Prekleti prvi krat 17.10 Oscar, komedija 19.00 Kino'93 19.30 TV-TV 20.15 Povsem normalna poroka 21.40 New Jack city, drama 23.20 V senci dvoma 00.55 Noč brez konca AVSTRIJA 1 15.15 Livarji zvonov iz Innsbrucka 15.25 Četrti kralj 15.30 Kviz 15.55 7xjazinti 16.15 Beverly Hills 17.00 Mini čas v sliki 17.10 PowerPlay 18.05 Mladinska reportaža 18.30 Prijatelji za življenje 19.30 Čas v sliki 20.15 Potovanje, zgodba berlinske modne firme 21.20 Karajan, TV dokumentarec 22.25 Schalom 22.30 Mr. North - ljubljenec bogov, amer. film 00.00 Čas v sliki EUROSPORT 14.00 Tenis 17.00 Motociklistični šport 18.00 Motošport 19.00 Eurofun 19.30 Eurosport poročila 20.00 Tenis, turnir v Osaki na Japonskem 22.00 Nogomet 23.00 Boks 00.00 Golf PRO 7 SATI 12.55 Baywatch 13.40 Mlad in nemiren 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.25 Pojdi na vse 17.55 5x5 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Na noževi konici 22.15 Akutno, afere, analize 23.00 Magazin 23.45 Kanal 4 00.45 Riptide SAT 3 AVSTRIJA 1 15.00 Otroški spored 15.05 Delo in igra, lutkovna igrica 15.30 Am dam des 15.50 Blazni otrok, nadaljevanka 16.15 Strelovod 16.30 Risanka 17.10 Program po željah 18.05 Mi 18.30 Prijatelji za življenje 20.15 Športna arena 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogledi s strani 21.25 China town, amer. kriminalka 23.35 Polno srce in prazen žep, TV _komedija_ EUROSPORT 13.00 Nogomet 14.00 Tenis 16.00 Tenis 18.00 Nogomet 19.00 Eurofun 19.30 Novice 20.00 Teniški magazin 22.00 Boks 23.00 Snooker 01.00 Novice 13.55 Normani, film 15.25 Hartovi 16.10 Trik 7 18.00 Parker Lewis ne more izgubiti 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Z železnimi pestmi, film 22.20 Marseillska pogodba, kriminalka 00.00 Zlomljena značka RTL TELEVISION 14.10 Kliv v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Smrt na plaži, kriminalka PRO 7 SATI 15.50 Slavnostno poletje 16.15 Klub seniorjev 17.10 J. Kwak, risanka 17.35 Ulrik in Ulrika 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes 19.30 Hiteč, magazin 20.00 Reportaža o mladih alkoholikih 20.45 Sunny, dokumentarec 21.51 Clip, videoglasba, videopo- snetki 21.51 Športna poročila 22.25 Ali se spominjate? DSF_ 14.30 Največji viseči most na svetu 15.15 Trening 17.00 Tops, možen prenos tenisa iz Barcelone 18.05 Hop ali top 18.35 Športni kviz 19.25 DSF studio v živo 20.00 Mednarodni nogomet 22.05 Talkshovv 23.05 Ženski wresling 00.00 DSF studio 3 SAT 14.15 15.00 15.45 16.15 17.00 17.10 18.00 18.30 19.00 19.20 19.30 20.00 21.15 DSF Parada uspešnic Disco '73 Bryan Adams Mona Lisa Mini čas v sliki Mladinski magazin Podobe iz Nemčije Preživeti v Sarajevu Danes 3 sat studio Kultura Sibirija, TV film Šport 15.15 Trening 15.30 Svetovni šport 17.00 Nemški nogomet 18.05 Hop ali top 18.35 Športni kviz 20.00 Tenis 22.05 Talkshow 23.05 Boks 00.00 DSF studio AVSTRIJA 1 15.05 Sanjski kamen, risanka 15.30 Am dam des 15.50 Blazni otrok 16.15 Detektivi za okolje 16.30 Gameshow 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Prijatelji za življenje 20.15 Dežela gora 21.00 Pogledi s strani 21.20 Pustolovci 22.50 Lep videz bogastva, franc. komedija 00.25 Model in vohljač TRGOVSKO PODJETJE IZBIRA LAŠKO r poslovalnica DEBRO - gradbeni odd. tel.: 731 335 GRADITELJI! Zelo poceni vam nudimo: -armaturne mreže - kritino BRAMAC -izolacijske trakove -modul ter ostale proizvode TIM -ter ostali gradbeni material Pri tranzitni prodaji so cene še nižje. Nakup možen na 6-mesečni potrošniški kredit. i Postanite naš naročnik in gradili boste poceni! ^^mmmmmm^mmm^^m^^mmmmmmmmmmtmmmmm^^^^^^^^^^mmmmm^^ EUROSPORT 14.00 Tenis 15.30 Kolesarstvo 17.00 Tenis 19.00 Eurofun 19.30 Novice 20.00 Košarka, poročilo s tekme New York-San Antonio 22.00 Go-Kart 23.00 Nogomet, poroč. s tekme za EP 00.00 Boks 15.25 Hartovi 16.20 Trik 7 18.05 Parker Lewis ne more pomagati 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Vražja kariera, komedija 21.55 Dvojica 23.00 Grozljiva moč, film 00.50 Nero Wolfe RTL TELEVISION 14.10 Klic v sili. Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.15 Eksplozivno 20.15 Highlander 21.15 Kriminalni magazin 22.15 Eksplozivno 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina PRO 7 12.50 Halli Galli 13.40 Mlad in nemiren 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 15.50 Riptide 17.20 Pojdi na vse 18.00 RR 19.00 Klipklap 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 21.15 Kriminalni magazin 22.00 Ulrich Meyer 23.00 Spieglova reportaža 23.40 Vroče postelje, erotična serija 15.20 Hartovi 16.14 Trick 7 18.00 Parker Lewis ne more pomagati 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Matlock, amer. film 22.05 Jack in McCabe 23.00 Film 00.55 Zlomljena značka RTL TELEVISION 14.10 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Mesto v plamenih, film 22.15 Sternov magazin 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Prav, Aljaska! SATI 13.30 Mlad in nemiren Sosedje ..... Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in melono 16.45 5x5 17.20 Pojdi na vse 18.30 Šport 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Poroka na Immenhofu 22.00 Schreinemakers v živo 23.25 Profesionalci SAT 3 11.00 En dan v zaporu, prenos iz nekega švic. zapora, v katerem je 140 zapornikov. 80 % od teh je tujcev iz tridesetih držav. Oddaja bo tekla v živo do poznega večera 21.45 Danes 22.15 Kako bi odličili? 00.05 Deset pred deseto DSF 15.15 15.30 17.00 18.05 18.35 19.25 20.00 23.05 00.00 Trening Športna poročila Svetovni šport Hop ali top Športni kviz DSF studio Tenis v Barceloni Moški vvresling DSF studio AVSTRIJA 1 15.05 15.50 16.15 16.20 16.30 17.10 18.05 18.30 19.22 20.15 21.50 22.00 22.45 Risanka Blazen otrok Helmi Nekoč je bilo Ding dong Spored po željah Me, ženske Prijatelji za življenje Znanje Na ostrini noža Pogledi s strani Pa prav, Aljaska! Prerekanje, amer. film Majke & Res Nullius v Žalcu Glasbena skupina Majke je pred letom dni nastopila v telovadnici na Gerbičevi v Ljubljani. V soboto, 3. aprila bo pripravila koncert v dvorani Hmezada v Žalcu. Kot predskupina se bo na omenjeni prireditvi predstavil tudi velenjski Res Nullius. Koncert bodo začeli ob 20. uri. 1. aprila 1993 .;; •.■■, : . __MS CAS 17 In treba se je bati Vladota Vrbiča, avtorja sestavka Človek človeku volk (Naš čas, 25. marec 1993), prosim za manjšo obrazložitev njegovega teksta. S Stanetom Jeršičem sodelujeva že sedmo leto, že od skupnega druženja na področju fotografije v fotoklubu Zrno, katerega član je bil tisti čas tudi V. Vrbič. Leta 1989 je fotoklub s svojo predstavitveno kolekcijo fotografij zasedel na razstavi 12. kup jugoslovanske fotografije šesto mesto in bil hkrati najbolje uvrščen slovenski fotoklub. To mesto si je priborila portfolija katero sta zastavila, izdelala in uredila Stane Jeršič in Barbara Jakše. Ostali sodelujoči z izjemo V. Vrbiča in P. Marinška, ki sta prispevala vsak po eno fotografijo, so bili Se tisti čas učenci OŠ Anton Aškerc. Jasno in brez strahu lahko napišem, daje bil to največji predstavitveni in promocijski uspeh fotoklu-ba Zrno. Po tistem sva s Stanetom Jeršičem pričela sodelovati in še sodelujeva na področju profesionalne in umetniške fotografije. Status samostojnega kulturnega delavca sva si uspela pridobiti s trdim delom, kot tudi včlanitev v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Poleg številnih razstav doma in v tujini, sta izšli opremljeni z najinim delom dve monografiji, prva Iluzija besed, leta 1990 v založbi Papiro-grafike Ljublana in druga Slike iz življenja, leta 1991 v samozaložbi. Morda bi morala V. Vrbiču razložiti, daje bilo za vse to potrebno ogromno dela in odpovedovanja, karje v nekaterih primerih mejilo že na nečloveško zahtevnost do samega sebe. Vendar vsemu navkljub sva s Stanetom Jeršičem uspela ohraniti svoj lastni jaz ali drugače rečeno, uspela preživeti v delu katerega občudujeva in obožujeva. Ni za zanikati sodelovanja s KC Ivan Napotnik, po razstavi Iluzija besed lata 1990 v Moderni galeriji Ljubljana, je bila predstavitev v galeriji KC Ivan Napotnik in predstavitev fotografij Slike iz življenja v galeriji- velenjskega grdu, kot tudi ne odkupa določenega števila knjig kot oblika nadomestila za razstavnino. Da nadaljujem. Nikoli nisem dvomila v lastno delo, kot tudi nisem nikoli popustila pod grobimi podtikanji katerih seje treba bati. Ves čas sva s Stanetom Jeršičem delovala in še delujeva kot umetnika, fotografa. Vse, mirno lahko rečem vse, sva dosegla izključno z lastnim delom in ne podejlujeva nikakršnih zaslug V. Vrbiču kot del najine zgodovine. Naloga Kulturnega centra Ivan Napotnik bi morala biti razvoj kulture in umetnosti. Neumestno, žaljivo je očitati pošteno delo, krivično je lastiti si pravico uničevanja in podcenjevanja tujega dela. V. Vrbič v svojem sestavku navaja, daje bil Stane Jeršič odstavljen kot urednik fotografije pri monografiji Velenja. To ne drži povsem. Res je, da sva s Stanetom Jeršičem bila urednika za fotografijo, kot je tudi res, da studio Rebernik, stalni sodelavec V. Vrbiča, še sedaj zadržuje najino delo (147 barvnih diapozitivov), da je razrešitev uredniške funkcije prišla s strani V. Vrbiča. Res je, da so prevzeli najino fotografsko delo, naju razrešili funkcije urednika fotografije in da še vedno zadržujejo najine diapozitive. Jasno je, da prepuščam bralcem, da si ustvarijo lastno mnenje. Namen mojega pisanja je ljudem razjesniti določene odnose, ki v našem (ne)kulturnem prostoru in kateri so osnovni razlog razprtij, sporov in zablod. Moralo pa bi vedeti, veljaš toliko kolikor znaš. In prednost človeka pred psom, volkom je, da skuša življenje narediti prijetnejše in lepše, na žalost pa se te stvari prevečkrat spreobrnejo v lastno nasprotje. Zato sprašujem Vladota Vrbiča, kdo je v njegovem spisu volk? Vlado Vrbič kot glavni urednik in urednik besedila monografije Velenja v njej na strani 88, navaja: "V Velenju seje predvsem v osemdesetih letih močno uveljavila umetniška fotografija, k čemur je največ prispeval fotoklub Zrno. Iz Zrna izhaja tudi Stane Jeršič. Njegovo delo na področju črnobele umetniške fo- tografije je danes cenejeno v slovenskem in evropskem prostoru." In tu se citat konča. Mar V. Vrbič kot nekdanji član fotokluba Zrno in sedanji v.d. direktor KC Ivan Napotnik, zanika umetniško delo Barbare Jakše? Kakorkoli že, kot človek in umetnik svetujem, da fotografije katere omenja v pripisu, sname z zidov svoje dnevne sobe. Fotografije, katere so soustvarile njegove deklice kot foto-modela, lahko prestavi v njuni sobi ali jih častno vrne avtorjema. Pridružujem se mnenju Staneta Jeršiča, da kultura niso samo zidovi in sodobni računalniški sistemi znotraj njih, dodam, da kultura ni uničevanje dela drugih in njih in da kultura je bila, je in bo vedno rezultat človeškega pozitivnega ustvarjanja. ■ Barbara Jakše Proračun do polletja? Ne glede na anonimna pisma in telefonske klice bom napisal nekaj misli. V tedniku Naš čas, dne 18.3., ste lahko prebrali vprašanja, ki jih postavljajo v velenjski skupščini. Osredotočil se bom samo na dve. Najprej na vprašanje g. Milice Kovač, ki sprašuje, ali člani IS izpolnjujejo zakonske pogoje, po katerih bi bili lahko tudi načelniki upravnih organov. Kakšen bo odgovor, bomo videli na naslednji skupščini, če bo odgovor sploh dobila. V enem izmed člankov sem že navedel, da v večini ne izpolnjujejo pogojev. To je razvidno tudi pri sestavljanju občinskega proračuna, ki jim ga sestavljajo zunanji sodelavci. Predlog g. Natka je naletel na plodna tla, ko je želel, da bi se sestali predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Predsednik zbora KS g. Melanšek je povedal, da načrtujejo skupni sestanek delegatov in predsednikov KS 24. marca. Do 29. marca pa še nismo dobili vabila za skupni sestanek. Res je, da v odgovoru ni bilo napisano, katerega leta. Če je bil sestanke načrtovan že za letos, to pome- ni, da vlada ni sposobna realizirati nalog skupščine. Dne 25. marca je v rubriki Naši kraji in ljudje predsednik sveta KS Šoštanj g. Natek, sicer član SDP, tako kot predsednik IS g. Meh, kritično spregovoril o občinskem proračunu. Navedel je, daje v proračunu 7 milijonov namenjenih za politične stranke (dodajam, kijih ni niti 10), karje ravno toliko, kot sredstev za 27 krajevnih skupnosti, je to za njega, mislim pa, da tudi za večino ostalih predsednikov KS, prava burleska. Njegovim mislim dodajam, da politične stranke ščitijo lastne interese in v večini skregajo ljudi, mi v KS pa rešujemo krajevne probleme ter prepričujemo ljudi, da ni sredstev in je potrebno veliko narediti z lastnim delom in lastnimi sredstvi. Po podatkih, ki jih imam, naj bi KS dobile za komunalno dejavnost vsaj petkrat manj, kot v času od g. Meha tako kritizirane vlade g. Bartolca. ■ Franc Sever "Bilje dan, kot ga še ni bilo" V velenjskem Kulturnem centru je bil organiziran dobrodelni koncert ob materinskem dnevu 25. marca. Na dobrodelnem koncertu je gostovala "Beltinška banda" s pevcem Vladom Kreslinom, ki so osvojili vso številno zbrano publiko. Zvrstile so se Kreslinove znane pesmi, meni pa je bila med ostalimi najlepša "Spominčice". Izkupiček dobrodelnega koncerta je g. Marjan Marinšek med koncertom predal predstavniku Velenjskemu Karitasu gospodu Jožetu Hrastniku. Moram povedati, da spadam med starejšo generacijo žena-mater, ki imam že skoraj odrasle vnuke in sem uživala od navdušenem sodelovanju mladih med koncertom. Mladi iz Župnije SV. Martina Šmartno Velenje, pa so nas ob odhodu iz dobrodelnega koncerta obdarili s šopki lastno nabranega pomladanskega cvetja. Res bil je dan kot ga še ni bilo! ■ mama-AN A Večer za življenje Polna dvorana. Potrebni so bili dodatni sedeži. Mlado in staro po letih. Na koncu koncev vsi rosno mladi in otroško razposajeni. Vlado Kreslin s svojimi "mladci" nas je tako prijetno ogrel. "Miiozvočne cimbale" so se počasi, z mehkobno bolečino prekmurske jutranje in večerne zarje, zažirale v naše duše in kosti. Rahel zvok inštrumentov in človeških glasov, nas je božal kakor tih šepet vetra. V kolikor je bila kakšna pesem bolj živa, je bila dobra v toliko, da nas je prebudila iz sončne kopeli. Notranje nabit večerje bil. Napetost lepega je bila prisotna tudi v preprostih šopkih iz zvončkov in resja. V njih so skrita tiha nabiranja po dežju. Nabirali so jih od Bevč, Velenja, Skal - tja do Mozirja. Spominim se malega dečka, pet let starega, ki je padel v potok in blato. Hotel je doseči bolj sveže cvetje. Malo čudno je pogledal in zajokal... Tudi naša Karitas se zahvaljuje vsakemu obiskovalcu. V njegovi kupljeni vstopnici je skrit delež, daje Karitas lahko prejela celih (stoentisoč 101.000,00 SIT). Bil je zares večer mater, torej večer za Življenje! Hvala še enkrat - Vladu Kreslinu in njegovim "mladcem"! Hvala gospodu Marjanu Marinšeku in njegovim sodelavcem! Ta večerje bil zadetek v polno; v vseh pogledih! Hvala! ■ Za Karitas Jože Hrastnik Rešitve nagradne križanke "TOPLOTNE ČRPALKE" 1. nagrada (stikalna ura): Irena Horvat, Šentlenart 34, 62382 Mis-linja, 2. nagrada (sobni termostat): Manan Beškovnik, Škale 190,63320 Velenje, 3. nagrada (ekspanz.ijska posoda): Srečko Švajgel, Efenkova42, 63320 Velenje. Nagrade lahko dvignete v TERMO SHOP, Partizanska 4, 63320 Velenje, s predložitvijo osebne izkaznice. Nagradna križanka "AVTOKLEPARSTVO MURŠIČ JOŽE" 1. nagrada: 3.000,00 SIT, 2. nagrada: 3.000,00 SIT, 3. nagrada: 3.000,00 SIT Izrezano geslo križanke iz Našega časa pošljite po pošti ali prinesite v uredništvo (Nas čas, Foitova 10.63320 Velenje) do 12. aprila 1993. zadnje predivo, tulje avtor križanke r.hoc KROJA oejavnostI sponzorja križanke! pisatelj ("groga in drugi" oalhat. žen.tke sl.baletka (lane) igralka derek tone ernan K 21 glasbenik soss reka v švici stiskalnica prebivalka irske potohci po noski strani sokratov tožnik rrsnjT" den.enota ton okker 2.9 pisatelj tavčar 2.5 janez albreht soha, statua Poletna rastlina z lepini cvetovi slovenska pesnica cernej 20 preproščina an6l. drobiž rudolf maister rassEir znak 22 oprena s KATfcRO se žival vpreze nela erzisnik nek. izum- rus.reka, telj noto- tece v rja z notr.ladosko izgorev. jezero preskus psihofiz. sposobnosti urejen kahp v istri 30 sl.hlad. pisateljica peroci anton ingolič zgor.del stopala prenik navzgor, kvišku 1? 13 zgooen avstr1j. alpska snucarka (stlvia) fin.tekač (las5e) % kdor dela zdrahe slov.alp. snucarka z bleda (spela) 18 tdv.avt.v sarajevu del elekt, rotorja nasprotje zhage zidarska :a japonske razdalja, ki jo se 00se2en0 atol v m konponist kar obsto ji kot združeno an.pevka popevk lear otok ca- rovnice kirke hribovje v belgiji 24 fltnn srbsko nos.ine položaj ribje jajcece rajko urši c indonez. i ne nove ivineje egipt.bog neseca, tehut gorovje v bolgariji značaj del nolekule brezre-pa 0v0-zivka naključno snidenje volovska antilopa oborožen čuvaj 32 uspesna popevka trinitro-toluol kit."rune ka" neznanka v haten. vrsta konj.teka 31 igralka rina erhardt večja violina 28 rar lan6e sl,skladatelj in urednik ra slov. vrsta dvij re pri tek-novanju s konji izklica-na barva kart pri kartanju podelitev .dovolitev pravice 12. 11 A4 pes,ki neprestano laja ju2n0an. kanela 19 NAS C AS slavko eržen bo albert einstein 10 grška boginja nesreče 1 2 l3 - 1 1 t 5 fc |7 i & 9 10 11 12 15 \Vt i t 15 17 18 19 20 21 11 S ;24 i i 25 26 27 1% 11 50 ■52 mm šse% m najde.* 853-451,855-450 Oglase za podjetnike, obrtnike... sprejemamo po telefonu 063 855- 450, 853-451 in telefaksu 063 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v tetrtek. mali OGLASI NUDIM OPREMLJENO STANOVANJE v okolici Velenja mirni ženski ali zakoncema srednih let. Pogoj: Slovenca, nega hiše in da imata veselje obdelovati vrt. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "OSKRBNIK". R-4 GTL, letnik 1984,bele barve, 110.000 km, prodam za 2300 dem. S 893-622. UVOŽEN ŠPORTNI VOZIČEK kot nov, prodam 50 % ceneje. S 851-276. GARSONJERO V VELENJU PRODAM. S 29-693. ŠALEK, 150 let staro grafiko, v okvirju, prodam za 300 dem. Marjan Marinšek, S 855-052. V CENTRU MOZIRJA prodam stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi 160 m2, z vso komunalno opremo za 90.000 dem. S 061-267-142. HIŠO NA IZJEMNI LOKACIJI V CENTRU ŠOŠTANJA PRODAMO. 230 m2st. pov., parkirni prostor, dvorišče, garaža, vrt, mestni toplovod. Primerna za gost. ali trg. dejavnost. Cena 140 000 DEM. » 854 090 JUGO 45, letnik 86, prevoženih 65.000 km, prodam. » 721-279. TOVORNI AVTO TAM 110 T10 in WV kombi oboje zelo poceni prodam. S 854-327. DOBRO OHRANJEN KAVČ, raztegljiv in dva fotelja, prodam za 20.000 sit, Več informacij dobite vsak delovni dan dopoldne po telefonu 857-118. STEKLO - KERAMIČNO PLOŠČO prodam za 700 dem. S 853-310. PRALNI STROJ PRODAM. S 857-552. ŠTEDILNIK 30 x 60, na trdo gorivo, otroško posteljico zjogijem, zakonsko posteljo 140 X190 z brezplačnim jogijem, prodam. S 858-796 zvečer. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Jože Der-mol Lokovica 95, Šoštanj, S 881-391. FRANCOSKO POSTEUO UGODNO PRODAM. 8 856-577. FIAT 750, letnik 1981, registriran do 93/5 in rezervne dele, ugodno prodam. S 882-342 od 20. do 21. ure. 180 KOMADOV SIVIH STREŠNIH SALONITNIH PLOŠČ, zelo ugodno prodam. S 895-231 zvečer. BARVNI TV GRUNDING PRENOSLJIV in dobro ohranjen kavč ter preprogo, poceni prodam. S 857-187. FRANC IN MARIJA PUČKO iz Zavodenj 24, preklicujeva neresnične besede, ki sva jih izrekla o družini BURJAK,(posebej o Zvonku in Zlat-ku). Opravičujeva se in se zahvaljujeva, ker sta odstopila od tožbe. NA KOZJANSKEM PRODAM KMETIJO, velikosti 1,3 ha. S 062-771-849. DOMAČE VINO IN ŽGANJE PRODAM. S 858-751. INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA SREDNJE ŠOLE. S 857-944. PRIREDITVE K.C. "IVAN NAPOTNIK" SVATBA PO SILI V petek, 16. aprila, ob 20.00 bo v domu kulture v Velenju gostovala Drama Ljubljana s komedijo Mo-liere: SAVTBA PO SILI. Režiser: Vinko MOderndorfer. Igrajo: Danilo Benedičič, Maja Končar, Silva Čušin, Jerica Mrzel, Zvone Hribar, Roman Končar, Meta Vranič, Iva Zupančič, Marko Okom in drugi. Svatba po sili je preprosta komedijska spletka. Njena sodobna aktualnost je predvsem v Molierovi pesniški in gledališki genialnosti, kije presegla vse čase. "In največja škoga bi bila, da umremo butasti" (Moliere). Vstopnice po 500 SIT so že v prodaji. Sicer je predstava namenjena imetnikom gledališkega abonmaja. OBISKI V DRUGIH KULTUR-NIH SREDIŠČIH_ Mladinski orkester GUSTAV MA-HLER, Dunaj, bo koncertiral dne 20. aprila ob 19.30 v veliki dvorani Cankarjevega doma. Cena aranžmana za mladino je 1.200 SIT, za odrasle pa 1.500 SIT. Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Avtobusne postaje. ■ ^FRIZERSKI SALON Nataša tm Šalek 84, tel. 856 947 MisraiM Šalek 20, Velenje tel.: 857 558 Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje, Šaleška 3 objavlja na podlagi programa razvoja in na podlagi sklepa sveta zavoda RAZPIS za izbiro investitorja za preureditev dela Rdeče dvorane v poslovno-zabaviščne prostore 1. Predmet razpisa: - preureditev balkona zahod v Rdeči dvorani površine cca 500 rrf v poslovne prostore v dveh etažah - preureditev prostorov mora biti izvedena tako, da ne bo motila glavne dejavnosti zavoda (šport in rekreacija) -preurejeni prostori so lahko namenjeni zabaviščni, trgovski oz. uslužnostni dejavnosti. 2. Dokumentacija, ki jo predloži ponudnik-naziv ponudnika - idejni projekt preureditve - način obračuna oz. vračila vloženih sredstev in predlog najemnih odnosov ŠRZ Rdeča dvorana -ponudnik. 3. Dodatne informacije ŠRZ RDEČA DVORANA, Šaleška 3 Velenje, tel. 063855-741, fax063 854-641-g. Kiepec 4. Predvideni pričetek del je junij 1993 5. Pisne ponudbe morajo ponudniki poslati na naslov: ŠRZ RDEČA DVORANA, Šaleška 3 Velenje, v zapečateni ovojnici z vidno oznako "Ponudba o razpisu - ne odpiraj "do 16.4.1993do 12.00 ure. Za dostavo po pošti je veljaven žig 15.4.1993. 6. Ponudbe bomo odpirali23.4.1993 ob 10.00 uri v prostorih IS SO Velenje. 7. Ponudniki bodo o izbiri izvajalca obveščeni do30.4.1993. PARCELO NAD ŠMARTNIM OB PAKI na lepi sončni legi, 852 m z urejeno vso dokumentacijo in izdelanimi temelji in nekaj materiala, prodam. S 885-823 ali 881-007. SENO PRODAM. S 894-550. GRADBENO BARAKO, RAZSTAVLJENO KUPIM. 8 858-052. OTROŠKO KOLO BMX in Kekec, prodam. S 857-031 zvečer. UREJENO ŽIVO^MEJO? Pokličite po telefonu 857-257. 15. in 16. aprila 1993 med 10. in 12. uro v Dijaškem domu in v šolski stavbi C. Prometni davek plača kupec. Podrobnejše informacije in cena na telefonski številki 853-181. Z NAJNOVEJŠIMI PROGRAMSKIMI ORODJI urejam vse vrste tekstov. STUDIO B, Podkraj 10 k, Velenje, » 854-582. SUROVINA MARIBOR PE VELENJE, išče stanovanje 55-60 m2 v Velenju. S 855-744. JARKICE PASME ROSS, stare 2 meseca, prodam po 300 sit/kom. Drofenik, Paška vas 11,« 885-155. ZASTOPSTVO ŠVICARSKE FIRME išče komercialne zastopnike za vaše področje. S 061-103-134 ali 061-171-046. CSŠ VELENJE OBJAVLJA PRODAJO ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV IN MATERIALA: Osnovna sredstva: fotokopirna stroja Ornega in Canon, kamera, omare, klubske mize. Material: iverne plošče, predali za omate, krila vrat. Prodaja bo MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 4.4.1993 prodajala kokoši ne-snice ob 9. uri v Šaleku pri Stropniku, pri Šaleški cerkvi. Kokoši so stare po 6 in 3 mesece, rjave in grahaste, pasme Hisex, dvakrat cepljene in krmljene z domačo hrano. Vse informacije dobite po telefonu 0602-61-202. BOBTAILE MLADIČE Z RODOVNIKOM, prodam. S 858-723. NOVO TELEFONSKO TAJNICO PANASONIC prodam za 9900 sit in nov daljinski telefon Panasonic za 11.900 sit. « 850-552. RENO -4, letnik 79, solidno ohranjen prodam. S 850-395. KOZLA ZA NADALJ NO REJO ALI ZAKOL PRODAM. S 856-347. GORSKO KOLO IN OTROŠKO KOLO KEKEC, prodam. S 852-172. POSOJAMO DO 500 DEM. « 881-174, Roman. V ŠOŠTANJU PRODAM NOVO TRO-SOBNO STANOVANJE v Velenju pa stanovanjsko hišo v četrti gradbeni fazi. S 856-899 od 7. do 14. ure. KINC KINC IKIINC i...................... DOM KULTURE Nedelja, 4. aprila ob 9. uri dopoldan PREDPREMIERA!!!! (Ni matineja!) VONJ PO ŽENSKI (Scent of a Woman) - tragikomična pustolovščina podpolkovnika Sladea in mladega Charlia, ki se mu nerad pridruži v njegovih pustolovščinah v New Yorku. Film je nominiral za 4 glavne OSCARJE in pred dnevi dobil oskarja za glavno moško vlogo (Al Pacino). Ponedeljek in torek, S. in 6. aprila ob 17. uri NAPIHNJENCI - amer. komedija, ki poči od smeha! Parodija na filme Rocky, Devet tednov in pol, Pleše z volkovi, Top gun! Vloge: Charile Sheen, Cary Elwes Ponedeljek in torek, 5. in 6. aprila ob 20. url PRVINSKI NAGON - ameriški triler Film, ki ga še vedno želite videti! Film, ki ga boste morda gledali že drugič! Film, ki vam bo pustil odprta vprašanja! Vgl. vlogi: Sharon Stone in Michael Douglas V aprilu še: POSLEDNJI MOHIKA-NEC, TELESNI STRAŽAR in verjetno tudi OSCARJEVCI'93! KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 5. aprila ob 19. uri NAPIHNJENCI - komedija, ki poči od smeha! KINO ŠMARTNO OB PAKI Torek, 6. aprila ob 19. uri NAPIHNJENCI X Hj i: JJ| 107,8 MHz j* *** mm- mL m -jet - -Oitš - '«flf - it» um -m ^H * IMIMO VGLGK.li: JUTEKS JUTEKS HMELJARSKA 1,63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117 ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m? Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA. Vinil obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog. IGRAČE, IGRAČE, IGRAČE! Otroci, to res morate videti! SEZAM Šoštanj, tel. 882-264 Sava Kranj trgovina SVIT vam od 29. 3. do 30. 4.1993 poleg ugodnih cen avtopnevmatik nudi še dodatni 10% gotovinski popust. I II K,IB mHvvtf mrmrm 107,8 MHz (oddajnik Pleavec) in 88y9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK,1.APRILA: 6.00 Dobro jutro: 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Okrogla miza o problematiki vodnega gospodarstva; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK,2.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. SOBOTA, 3. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kva-zi kviz; 18.00 V imenu Sove, vmes ob 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 4. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30Trič trač; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi ( vmes ob 15.30 Poročila; ob 14.50; 15.50; 16.50 epp blok); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. PONEDELJEK, 5. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. TOREK, 6. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidneje. SREDA, 7. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poeočila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. LeSNO PROIZVODNO IN Pfl€D€lOVfilNO PODJCTJ« d.o.o. C€U€ MARIBORSKA 116, C€U€ Fox In tel.: (063) 31 731 P™ PROIZVODNJA HRASTOVEGA LAMELNEGA PARKETA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI VAM NUDIMO HRASTOV LAMELNI PARKET ŽE OD460,00SIT DALJE NOVO! - JAVORJEV PARKET KOLIČINA JE OMEJENA! d.o.o Vrnjačke Banje 6, tel. 063/850-182, 855-900 int.132, fax.063 / 853 - 455 (skladišče v prostorih Interevrope) Gostici, podjetniki, obrtniki in potrošniki pozor! Ugodna ponudba za vas: kivi kg 95 sit solata endivija kg 85 sit mandarine kg 95 sit banane kg 100sit slive kg 120sit pomaranče kg 55 sit krompir kg 28 sit fižol kg 125sit čebula kg 35 sit in še mnogo več... Vljudno vabljeni! GRAD VOBOVEC NAZARJE tel. 832 800 V izjemno lepo urejenem amSientu v starem gradu cUr6ovec vas vaBijo z bogato izbiro lqdbiaTil(e in širofo ponudBo Slovenskih vin. V gostišču je tudi poročna dvorana! oj glas,obstalo tvoje srce, ostali so sledovi dela pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage stare mame in prababice ANTONIJE KOLENC v iz Podgore 50, Šmartno ob Paki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, sveče ter svete maše. Zahvala velja vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, posebej dr. Stuparju in patronažni sestri Faniki Krbavac, govorniku Ivu Rakunu ter pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala gospodu prodekanu Ivanu Napretu za opravljen obred. Žalujoči: snaha Marija, vnuki Marjan, Franja, Zvonka in Martin z družinami ter enajst pravnukov. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice ŠTEFKE MIRT se skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Pirtovšku, govorniku, godbi in pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Mož Alojz, hčerke Minka, Zora, Nada, Gelca in Ana. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: HIIII B I1»«I in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Avstrijski kulturni svetnik v Velenju Ko sem na začetku mcseca zapisla prve informacije o letošnji Gim-nazijadi, še ni bilo dorečeno, ali bo trajala dva ali tri dni. Zaradi velikega zanimanja sc bo dogajala tri dni, saj seje bo udeležilo kar 31 gimnazij in tudi gimnazijci iz francoskega mesta Vienne. Na lanski prvi Gimna-zijadi seje predstavilo 22 slovenskih gimnazij, skupno 300 udciežcncev; letos bo udcleženccv vsaj 400. Vse, kar bodo predstavili, se skriva za isto idejo. Druženje gimnazijcev in predstavitev njihovih kulturnih dosežkov. Na Gimnazijadi se srečajo tudi ravnatelji gimnazij in mentorji kulturnih skupin. Letos jc predvideno tudi srečanje z ministrom za šolstvo - mag. Slavkom Gabrom. Na ogled vsga, kar se bo v teh prvih treh aprilskih dneh dogajalo v Velenju, vas KUDUC (Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar -Gimnazija Velenje), glavni "krivec" za to krasno prireditev, vabi z besedami: " Nismo zanimivi zaradi denarja, zlata, kapitala, ki bi ga imeli. Zanimivi smo zaradi MLADOSTI, ki jo imamo. Saj boste prišli, saj boste gledali, saj boste pomagali..., da bo Gimnazijada res Gim-nazijada, da bo njena reaktivnost velika." ČETRTEK, 1. april, 1993 12.00 Predigra za sonce (otvoritev Gimnazijade) pred gimnazijo Velenje 14.00 Gimnazija Grange, Vienne (Francija) Le village ensorcele (Zacoprana vas) gledališka predstava dom kulture 15.00 Gimnazija Celje -Center Igrajmo se komedijo (učna ura kot gledališka uprizoritev) glasbena šola 16.00 Gimnazija Franc Miklošič, Ljutomer: Fiziki ("Komedija" v dveh dejanjih) dom kulture 16.30 Gimnazija škofja Loka: Brbotajoči psihohonder (odrska igra) glasbena šola 17.30 Gimnazija Šentvid, Ljubljana: The possibilities (angleški skeči) glasbena šola 18.00 Gledališka in lutkovna šola: Gilš - Kodum - Hotel (horrororr) dom kulture 19.15 Gimnazija Trbovlje: Naše deviške misli so posiljene (proza, glasba, poezija) glasbena šola 20.00 Gimnazija Ravne na Koroškem: Ples (ples) Gimnazija Velenje: Mavrična kača (lutkovna predstava) dom kulture 20.00 Gimnazija Josipa Jurčiča, Ivančna Gorica: Ta svet je pač ta svet (Menartova satirična poezija) Gimnazija Murska Sobota: Larina pesem (recital) glasbena šola 21.00 Copa ca bana (koncert) glasbena šola 21.00 II. gimnazija Maribor: Samorastniki Zez - Mozirje (ročk) Stiskama PETEK, 2. april 1993 10.00 Gimnazija Brežice: Koncertna poezija (poezija in glasba) glasbena šola 11.00 Gimnazija Jurija Vege, Idrija: Serenada; Allegro (klasična glasba) Srednja zdravstvena šola in gimnazija: Kulturni utrinek (glasba, recitacija, balet) glasbena šola 11.00 I. gimnazija Maribor: Po kom je... (gledališka predstava) dom kulture - mala dvorana 12.00 Srednja šola Veno Pilon, Ajdovščina: Živimo isti dan in gledamo v različne smeri (kratka proza in poezija) glasbena šola 13.00 Gimnazija Vič: Bog (komedija) dom kulture 13.30 Gimnazija Kranj: Picko in Packo (otroška predstava) glasbena šola 15.00 Gimnazija grange, Vienne (Francija): Le village ensorcele "Zacoprana vas" (gledališka predstava) glasbena šola 16.00 Gimnazija Ptuj: Pegam in Lambergar (gledališka predstava) dom kulture 16.30 Gimnazija Poljane, Ljubljana: Mali bog (komedija) Kantavtorica (kitara & petje) glasbena šola 18.00 Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija, Ljubljana: Grenki sadeži pravice (tragikomedija) dom kulture 19.00 Gimnazija Jesenice: Projekt T (gledališka igra + razstava) Stiskama 20.00 Gimnazija Celje: Dan ljubezni (šanson) dom kulture SOBOTA, 3. APRIL 1993 10.00 Zbor mladosti (risanje, pisanje, piskanje, vriskanje, stiskanje, igranje) Titov trg 12.00 Gimnazija Koper Driada (gledališka uprizoritev) dom kulture 14.30 Gimnazija Moste: Orgije (dramska uprizoritev) dom kulture 17.00 Non, je ne regrette rien (zaključna prireditev gimnazijade) dom kulture RAZSTAVE Gimnazija Bežigrad: Razstava likovnih del (glasbena šola) II. gimnazija Maribor: Razstava slik (glasbena šola) Gimnazija Lava Celje: Plakati in druga propaganda (dom kulture) Gimnazija Šentvid: S poti življenja (fotografije) (dom kulture) Gimnazija Jesenice: Projekt T (fotografije) (Stiskama) Gimnazija Moste, Ljubljana: Nasilje, droge (plakati) (avla stavbe "C" CSŠ) Srednja zdravstvena šola in gimnazija, Ljubljana:Risba - Keramika (terasa gimnazije) Vse gimnazije: Prepisali bojo ves svet (razstav šolskih časopisov) knjižnica Prejšnjo sredo je Velenje obiskal avstrijski kulturni svetnik g. VValter Simon iz avstrijske ambasade v Ljubljani. Takoj po prihodu ga je sprejel velenjski župan Pankrac Semečnik, sprejema v prostorih skupščine občine pa so se udeležili tudi predstavniki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, mag. Ivo Marin in prof. Ciril Vertačnik ter sekretar sekretariata za družeben dejavnosti Peter Kovač. V sproščenem pogovoru je župan gostu predstavil kulturno dogajanje v občini. "Vesel sem, da našo občino spoznavate z žlahtnejše strani, s strani kulture. Nimamo ne vem kako Med pogovorom sta gost VValter Simon In gostitelj Pankrac Semečnik izmenjala simbolična darila Ob mednarodnem dnevu invalidov Denar tudi ni vse Predsednik velenjske vlade Srečko Meh, predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik ter sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Peter Kovač so ob letošnjem mednarodnem invalidov pripravili sprejem za predstavnike invalidskih društev v velenjski občini. V sproščenem pogovoru je Glede tega je bila izdelana že Pankrac Semečnik poudaril, daje število invalidov v Šaleški dolini nad slovenskim poprečjem. Temu botrujejo delovni pogoji (Rudnik, Gorenje) in proizvodnja sama (vpliv S02). Čeprav bi morala družba nameniti invalidni populaciji več pozornosti kot ji sicer, vse kaže, da do bistvenih "zasukov" na bolje tudi v prihodnje ne bo prišlo. Invalidske delavnice so sicer nekaj, vendar so se tudi te morale podrediti tržnim zakonitostim. Predstavniki posameznih invalidskih društev so gostitelje (poleg finančnih težav) opozorili še na hude arhitektonske ovire. posebna dokumentacija, kam dlje od te pa v občini še nismo prišli. Tako invalidi še vedno ne morejo povsod v velenjskem zdravstvenem domu, tudi do župana in predsednika izvršnega sveta ne, v stavbo sodišča, v kulturni dom in še kam. Med drugim pa so menili, da denar ni vedno vse. Včasih bi bila dovolj le dobra volja in interes. Ob koncu so izrazili zadovoljstvo, da je do srečanja prišlo. Za boljše razumevanje invalidskih vprašanj so nujna. Je pač tako, da dokler človek ni invalid, težko razume invalidnega. tp bogate kulturne tradicije, imamo pa dolgoletno. Imamo priznano godbo na pihala, ponosni smo na glasbeno šolo, mednarodno priznano folklorno skupino, zelo razvito zborovsko petje..."... G. VValter Simon je povedal, da bodo vezi kmalu še bolj trdne, saj se bodo gojenci velenjske glasbene šole kmalu predstavili v Gradcu. Gost sije v nadaljevanju popoldneva ogledal še muzej na velenjskem gradu in zvečer prisostvoval koncertu dveh mladih avstrijskih virtuozov v dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. bš, foto:A. V. ——-................. " 1 RK dobil avto -—- Preložili protest za nedoločen čas [ Šoštanj- Slovenski kmetje, z njimi vred tedi kmetje Šaleške de-line, so protest proti neustrezni vladni politiki do kmetijstva preložili za nedoločen čas. Vsi sprejeti vladni ukrepi zanje niso sprejemljivi, sploh tisti, ki govore o zaščiti domače proizvodnje. Do konca tega tedna, pravijo, ns t vedeli o nadaljnjem razpletu dogodkov. Di takrat pa z napovedano brezplačno delitvijo mleka in jabolk v mestu Velenje, v Šmartnem ob Paki ter Šoštanju ne bo nič. llllllP Hf "-v; " -"T- ■ ~ - .... - _ - v Članstvo samo iz doline I Šoštanj-Kj j doline so si ob 1 uustai vttvi te) "BK^" zadtažneotsanfa^ Vai\joje trenutno vključenih približno330kmetijcev velenjske občine, | kar je 8 odstotkov več kot jih jc prej združev al naor jakooperantov.Medi#nujetel9zapodei^ tisdl velik pritisk za včlanjevanje kmetov iz Spodiye Savinjske doline. Na nedavnem zboru so zadružniki Šaleške doline sklenili, da zaenkrat anstva izven občinskih meja ne bodo širili Strok25"raZSt3Va ^^ Šoštanj - Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj bo g .jubilejna, že 25. | Razstavo bodo odprli to soboto (3. aprila) ob 11. ari v prostorih kulturnega doma v Šoštanju. Likovna dela mladih ustvarjalcev I s šol Širom po Sloveniji bodo na ogled celo leto. Petkovi večeri ^mm Velenje - Že kar nekaj časa so pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje tožili, da nimajo vozila za prevoz blaga iz osmih skladišč. Od konca minulega tedna dalje razloga za to nimajo več. Dobili so Renault ekspres, milijon 400 tisoč tolarjev paje zanj odštela spet Lady Miloška Nott iz Velike Britanije. IWIW|| y» mmvm Bq»vnosn v | govi okolici se bodo vsak prvi petek v mesecu vedeli, kam padati. V Soštanjski dom kulture na petkove večere. Jutri (2. aprila) bodo bodo začeli i«b 19, uri, m i. MMMHHBBMK_" * ■'.i ■'..■ Pavličevo sedlo v Logarski dolini Prehod še letos? Prejšnji teden sta se v Globasnici na avstrijskem Koroškem sestala notranja ministra Slovenije Ivan Bizjak in Avstrije Franz Loschnak. Poleg nekaterih aktualnih vprašanj o beguncih, meji ter varnostnih težavah nista obšla tudi odprtja mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Bizjak jc na novinarski konferenci omenil, da se razmere spreminjajo na bolje, njegov avstrijski kolega paje izrazil celo možnost, da prehod odprejo še letos. Zelo blizu so tudi dogovorili o slovensko - avstrijskem sporazumu o planinsko - izletniškem turizmu ob meji. Slovenija predlaga, da bi ob teh planinskih poteh bil mogoč prestop meje samo s planinsko izkaznico, (tp) Anketa. Trikrat višje kazni niso rešitev Od minule sobote dalje velja za prometne prekrške nov cenik. Trikrat višje kazni od dosedanjih se obetajo vsem, ki si bodo varnost v cestnem prometu predstavljali in tudi izvajali po svoje. Bodo kazni učinkovite? So previsoke, morebiti prenizke? Odgovore na vprašanja smo iskali na velenjskih ulicah. In kaj so menili naši naključno izbrani sogovorniki? Marija Kolar: "Malo več reda v cestnem prometu mora biti. Če ne zaradi drugega, tu razmislili, preden bodo močneje pritisnili na sklopko za plin. " Franc Rotnik:" O novih, kar trikrat višjih kaznih za prekrške v cestnem prometu še nisem bolj dosledna kot je in višino kazni odmeriti po storjenem prekršnu, ne po obrazu. Še pred m- IjMfjgg|SIS ! t P**^- zaradi varnosti. Kazni so povsem na mestu, ne vem pa, če bodo kaj pomagale. No, vsaj na začetku bodo najbrž vsaj nekateri udeleženci v prome- razmišljal. Sam sem zmeren voznik. Dejstvo pa je, da bodo spet "ta kratko" potegnili kršitelji, ki bodo storili manjše prekrške. O anarhiji na naših cestah ni vredno izgubljati besed. Vprašanje je, koliko bodo nove kazni zalegle. Pri vseh že ne." Lojze Bačovnik:" Represija nikoli ne rodi željenih sadov. Če bi bile kazni za vse sprejemljive, bi bilo drugače. Tako pa bodo za nekatere previsoke, za druge spet prenizke. Policija bi morala biti i JiU> uveljavitvijo novega cenika bi morala na teren prometna inšpekcija, da posebej ne omenjam povsem drugačne prometne ureditve v občini kot celoti." Ida Jelenko:"Kazni bodo že res udarile po žepih kršilcev, koliko pa bodo učinkovite, bo pokazal čas. Najbrž ne tako kot so se "podražile" sedaj. V prim- erjavi z zahodnimi državami so še vedno prenizke. Kazni že, kaj pa ceste in druga prometna ureditev? Vse bi moralo ubirati isto pot skupaj." Aleš Petan:" Kazni niso pravo sredstvo za dosego željega cilja. To naj bi bila večja varnost udeležencev v cestnem prometu. Pri tem ubiramo napačna pot. Najprej bi morali več narediti na področju vzgoje, nato preventive in šele potem pridejo kazni. Posebnih učinkov si z globljim posegom v žep zaradi storjenega prometnega prekrška ne obetam. " ■ tp, foto: A. V.