iospodarstvo« VINARSTVO. Viiiarski in sadjarski odsek Knietijske družbc za Slovcnijo v Mariboru je imel v soboto, dne 13. t. m. o<lborovo scjo s siedečim dnevnim redom: 1. Poročilo in obračun o vinski razstavi, ki jo je prirtdil tKisck x>ovodom obrtne razstave v Mariboru od 8.-24. septembra 1922. 2. Posvetovanje o udeležbi odseka na vinski raz-r stavi, oziroma vinskem sejinu, ki ga priredi Srpsko poljoprivredno društvo za rcio Jugoslavijo priliodnjo pomlad v Beogradu. 3. Posvetovanje o korakih proti nameravani uvedbi trošarine na vino v znesku 12 dinarjev za vsaki litor vinskega mošta. | 4. Posvetovanje o izvozu viiia v Čehoslovaško. i 5. Slučajnosti.  Seje se je udeležilo 26 članov odseka, oziroma \inogradnikov. Glasom poročila predsednika vin. ravnatelja A. Puklavea je bilo za vinsko razstavo v Maril)oru 78 prijav z 204 vin-Aimi sortami. Od teh se razstave ni udcležilo 7, razven tega so nekateri manj vrst vina razslavili, nego so jih prijavili, ker je vino biio v vrenju, tako, da je odpadlo 20 vrst vina. Od 184 vrst vina se jc vsled sklepa preizkuševalne komisije izlo-čilo vslcd bolezni in pogreškov 11 \rst vina. Ostalo jih je torcj na razstavi 173 vrst. Od teh je preizkuševalna komisija ocenila 10 vin kot navadno namizno vino, 17 vin kot boljše namizno vino, 33 vin kot navadno steklenično vino, 40 vin kot boljše steklenično vino in 64 vin kol vinske špecijalitete. Razstava je končala vzlic velikim stroškom z majhnim prebitkom. Odsekova imovina znaša danes 335000 dinarjev. Sejni sklepi so sledeči: a) Izreče se najlepša zahvala vsem, ki so omogočili vinsko razstavo, nadalje vscm darovalcem vina za «Propagandni fond« vsem sodelovalccm in sodelovalkam z njih trud in požrtvovanje. b) Vse razstavljeno vino se izplača razstavljalcem po 5 dinarjev steklenica, kakor se je svojčas že obljubilo. Po cna stcklenica se od vsake sorte odšteje za preskušnjo. c) Razstavljalci, ki so darovali en del razstavljenega vina v svrho kritja deficita, ki ga pa ni, se naproSajo, da se sme za to darovano vino prepisati na propagandni fond. d) Uslanovi se pri odseku «Propagandni fond«, ki bo skrbel za primerno reklamo za naša vina, v ta namen se dotira 20.000 dinarjev iz odsekove iniovine. V dclovni odbor se določita ravnatclj Puklavec in višji nadzornik Zabavnik ter en delegat drž. vinarske in sadjarskc šole. e) Udeležba naših vinogradnikov z boljšimi vini na vinski nmtavi v Beogradu je potrebna. Pozovc naj se vinogradnike, ki so lani v Maribora razstaviii boljSa vina,. da se tudi beograjske razstave udeleže pod odse- kovini vodstvom na stroške razslavljencev. Odsek se tudi odpove morebitnemu dobičku v prid razstavljal- cem. Odsck naj bo pri razstavi zastopan po vsuj Lreh osebah. f) Odsek protestira proti nameravanemu zvišanju dižavne trošarine na vino. . g) Zahteva se, da pokrajinska uprava za Slovenijo opusti svoje stališče glede odobrenja občinskih prora; čunov z ozirom na obdačenje vina. Opozarjanje občin- skih zastopstev, da naj navržejo do 250 odstot. državno trošarino na vino, naj se od strani pokrajinske uprave ; z ozirom na vinsko krizo opusli. ; h) Pozivajo se vsi okrajni zastopi, občine in lane- tijske organizacije, da istotako protestirajo v smislu točke sub f) in g). : i) Odsek se naj obrne na vlado, da ustanovi v Pra- gi državno vzorno klel v svrho propagande za izvoz naših vin v Čehoslovaškb. I j) Da se vcže izvoz naših svinj z izvozom vina; istotalo naj se kompenzira z vinom uvoz češkega tek- stilnega blaga in strojev. j k) Doseže naj se, da se bo od prijateljskih nam ; držav, kamor izvažamo, oz. bomo izvažali vina, zniI žala uvozna carina na vino in se odmerjala po vsebini : aiKohoia. i) železnišlu tarifi naj se pri uvozu vina znižajo. izvozničarjem pa se naj priznajo izvozne nagrade. Južni vinski trg. Vinska krii;a se širi dalje. Potreba našega vina v inozemstvu se je popolnoma ustalila in vsi gostilničarji v inozemstvu tožijo, da ne prodajc 1 letos niti polovico toliko vina kot lani. Vinski produ¦ centi v Dalmaciji so imeii dne 10. t. m. sestanek v Splij tu, vendar niti cna njihovih želja in zahtev ni imela ! uspeha pri merodajnih vladnih krogih. Vagoni, ki so bili natovorjeni z dalmatinskimi vini dne 20. deceinbra v Bakru, še do danes niso dospeli v Zagreb in baš ravno to dejstvo najbolj osvetljuje ono žalostno stanje, kateremu se približuje naše južno vinogradništvo. Naj-. bolj pereče pa je vprašanje: Kaj bo z našimi lanskimi vini? Na Madžarskem je znižala vlada vinskirn producentom davek na žganjekuho, tako da bodo labko mafi scarski vinogradniki z dobičkom prežgali slabša vina. Ravno isto bi morala storiti ludi naša vlada, ker imamo tudi pri nas po južnovinorodnih krajih miiijoae heklolitrov vina, ki se radi pomanjkanja alkohola ne bodo držala, ampak sc bodo na spomlad pokvariia. In ravno ta slaba južna vina bi se lahko uporabila za žganjekuho. Žganjarnam bi bilo treba popustiti glede davka, da pokupijo slaba vina in jih prežgejo, da bo narod vsaj nekaj dobil od lanskega slabega vinskega pridcLka. Južna lanska vina nazadujejo v ceni dnevno. Hrvatska kmetska vina se kupujejo J-o 10 čo 12 K, ona iz Bijele Crkve in Vršca pa ponujajo celo po 4 da 5 K 1 liter. Dobro slivovko prodajajo v Slavoniji, po Vojvoddini in Bosni po 38.75 do 40 dinarjev 1 Hter. Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca februarja sledeče poučne tečaje in predavanja na Štajerskem: Na svečnico dne 2. IL: V Petrovčah pri Vodeniku: o umni svinjerejt. živ. instr. Zupanc. V nedeljo, dne 4. II.: 1. V Laškem, v šoli ob 9. uri: o reji plemenjakov, o stavbi gnojišč in o travništvu, žvinor. instr. Zupanc. 2. V Marenbergu: o pospeševanju živinoreje in sadjarstva, okrajni ekonom Wen\ig. V nedeljo, dne 11. II.: 1. V Šent Ilju pod Turjakom: o gnojenjtr krmnih rastlin, o uporabi umetnih gnojil in o oslcrbovanju živine, okr. ekonom Wemig. 2. V Rogatcu pri Spornu, po rani maši^o kletarstvv!, pomočnik okr. eko*noma Štamberger. — Kokor slišimo, skušajo Pucljevi ekonomi pri svojih predavanjih širiti tudi svojo ničvredno politiko Samostojne. Opozarjamo naše zaupnike, da narii poročajo točno o takih slučajih. Da bi se izrabljal kmetijski pouk v svrho volilrie agitacije za Samostojno, si odločno prepovedujemo. Redna letna skupščina Sadjarskegs druSU-a za Slovenijo bo nepreklicno na Svečnico, dne 2. februarjit (ne pa 4. kakor je bilo pomotoma objavljeno v <Kine tovalcu«) in siccr ob pol 11. uri dopoldnc pri Kmetijš&i družbi na Turjaškem trgu št. 3 v Ljubljani. Na tc, skupščini je najražnejša točka preustroj društva v Sadjarsko in vinarsko društvo. Ker gre torej za važnuodločitve, se člani Sadjarskcga i^iutva opozarjajo, db se v čim večjem številu udeleže te skupsrine. Ob enem pa vabimo tudi vse druge sadjarje in vrtnarske interesente, ki doslej še niso biii člani Sadjarskega društva, da s svojo navzočnostjo in s stvarnimi nasveti in predlogi podpirajo naše stremljcnje: postaviti sedanjo organizacijo na širšo in trdnejšo podlago Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 3 konje, dva bika, 120 volov in 213 krav. Skupaj 347 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 23. jan. 1923 so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže od K 38 do 43, poldebeli voli 30—37, plemenski voli 24 do 30. biki za klanje 24—30, klavne krave (debele) 30— 34, plemenske krave 18—23, krave za klobasarje 18— 22, molzno krave 20—28, brcje krave 20—28, mladn živina 24—34 kron. Živinske cenc so na mariborskeni scjmu dne 23. 1. m. zelo poskočile. Vole plačujejo po 40 do 48 K 1 L-^ žive teže. Tržne cene v Mariborn. (Cene v dinarjih). 1 kg govejega mesa I. 14, II. 12, III." 10—11 din. 1 kg teletine L 15, II. 14. 1 kg prašičjega mesa 20—22. 1 komad konjske kože 150 din., 1 kg goveje kože Din. 12.5O, telečje 16.25, svinjske 4.75, gornjega u?nja 90—120, podplatov 120 din. Perutnina 1 kcmad: piščanec majhen 16, večji 30, kokoši 32—36, race 15—20, gosi 50—55 dinarjev. Zifco: 1 kg pšenice 4.50, rži 4, ječmen.a 4, oves 3.50, korur» 4, proso 1, ajde 3, fiiol, navaden 1 —5 dln. 1 kg pšenične r.-toke niarice 7.50 din, 1 kvintal sladkega sena 185—240 din. Karivo: Im' trdih *75. mehkih 120 d!n. ¦ >Ski žiini trjj. Paaaiije aašega dvnarja jc •>•-•ciaj giavoi v- .., da se ne upa prav nobcnden žitni trgoree kupiti, niti prodati količkaj večjih žitnih količin. iaazemski žitai prt-Uupci so s<- pojavili po naših južvtih žitorodnih krajih, kjer kupujejo našo moko po visokih cenah, domači konzum pa čaka na nakup, ker sa ae more prilagoditi novim, povišaiiim cenam. Pšeuica je biia šele komaj pred nekoliko dnevi po 450 din., % sedaj je niti veliki mlini n« dobijo po 475 dinarjev. floka miiarica se je prodajala pred dnevi po 6.50 din.. a sedaj zahtevajo za njo inlini 7 din. Nova koruza je po 285—270 din. Povpraševanje po naših žitih je zelo veIflco, a žitr.e robe prihaja na trg zelo nialo. Treba pa je pribiU, da je cela Vojvodina zavita v debelo snežeiio odejo in da je železniški promct iz vojvodinskih postaj po večini ittiemogočen in to posebno za tovorni promet. Veinost denarja. Ameriški dolar stane 112—114 D, traneoski trank stane 7.20 din. Za 100 avstrijskih kron je piačati 0-155—0.162, za 100 češkoslovaških kron 312— >15, za 100 nemških nvark 0.54—0.56 in za 100 laških lir 545—548 diiv. V Curihu znaša vrednost dinarja 4.15 cent (1 centim je 1 pera.)