-Številka 134
TRST, v četrtek, 16. maja 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vitki dan
ta« rt nedeljah in praznikih eb 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj r«c«ml?ne Storilke se prodajajo po 3 nv6. (6 stotink) w mnogih tobakarnah v Tratu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, £t Petru. Sežani, NabreŽini. Sv. Lndji, Tolminu,
AjdovBfini, Postojni, Dornbergo, Solkanu itd. TBKE OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm, visoke r;, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stoti nk; sa osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov f 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka na-daljna \rsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa p« 40 stot. — Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprave Bdinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost"
za Primorsko.
V edinosti Je moč!
SaroSalaa znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, ■»
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. V bi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan*
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo luta
UREDNIŠTVO: uL Giorgio Galatti 18. (Narodni dom} Izdajatelj in odgovorni nredoik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciia lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. cssssss; PoStno-hranilnlčni račun St. 841*652. cccc^:
- TELEFOS attT. 1167. ---
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
brzojavne vesti. Državnozborske volitve.
Nančni minister Marchet odstopi.
DUNAJ 15. Naučni minister dr. Mar- 1 chet je v Badnu propadel proti krščanskemu socijalcu in socijalnemu demokratu in zato podal že demisijo. Sliši se, da cesar demisijo tudi sprejme in da bo začasno imenovan le voditelj naučnega ministerstva.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 15. Glasom brzojavnega poročila sta dne 15. t. m. dospeli vojni ladije „St. Georg" in „Aspern" v Anapolis, kjer ostaneti dva dni. Na brodu vse zdravo.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON 15. Spodnja zbornica je v drugem čitanju vsprejela finančni zakon s 304 proti 54 glasovi. Popravek predložen od opozicije je bil 306 proti 108 glasovi odklonjen.
Francoska zbornica.
PARIZ 15. Zbornica je končala debato o splošni politiki vlade ter je s 343 proti 210 glasom sklenila vsprejeti dnevni red mini-sterskega predsednika Clemenceaua, s katerim se izreka vladi zaupanje.
Kolonijalna razstava v Berolinu.
BKROLIN 15. Danes predpoludne je bila v navzočnosti prestolonaslednika, presto-lenaslednice in princesinje Eitel Friderik ter vojvoda in vojvodinje Ivana Alberta Albrehta Meklenburškega otvorjena razstava armade, mornarice in kolonij.
Ifatijanska zbornica.
RIM 15. Pri razpravi proračuna ministerstva za vnanje stvari je minister Tittoni izjavil : Razgovori v Rapallu, obisk v Atenah in sestanek v Gaeti so izzvali povsem kriva tolmačenja. Med Rapallom, Atenami in Gaeto ni nikakih nasprotstev, marveč le harmonija. Italijanska politika je povsem jasna in določena, požrtvovalna, odkritosrčna in lojalna. Iz razgovora Tittonija z Biilowom v Rapallu in z Hardingom v Gaeti je razvidno, da želita Nemčija in Angležka, da bi se njuni odnošaji boljšali ter da bi se vsak interesni spor poravnal mirnim potom ter da ostane Italija zvesta zvezi z Nemčijo, ne da bi se s tem zamerila Angliji. Stara formula neomajane zvestobe nasproti tro zvezi in odkritosrčno prijateljstvo s Francijo in Angležko ter prisrčni odnošaji do vseh držav ostanejo vedno podlaga italijanski politiki. V bližnjem času pride baron Aerenthal v Italijo, da dokaže, kak pomen imajo razmere med Italijo in Avstrijo, ki postajajo čim dalje bolj intimne in prisrčne ter so sedaj prav izvrstne. Minister je polemiziral proti onim, ki se spodtikajo nad tem, da ne pride minister Aehrenthal v Rim. Pripo-znanje združenja Italije z Rimom kakor prestolnico, je mej drugim že v tem, da je Avstro-Ogrska pristopila k trozvezi, ohranjenje poslaništva pri kralju in -pri Vatikanu.
Glede balkanske politike je minister rekel, da balkanska politika Italije temelji na priznanju celokupnosti Turčije v sporazumu z Avstro-Ogrsko, Rusijo in . signatamimi velesi lami berolinske pogodbe. Glede haažke konference obstoja sporazum v načelih med Bii-lowom, Aehrenthalom in Tittonijem ; Italija se pač udeleži razprave o vprašanju glede raz-oroženja s pridržkom poznejega odloka. (Pohvala).
PODLISTEK.
VOHUN
63
Amerikanski roman, —Spisal J. F. COOPER.
To je nagnalo majorja, da se je še bolj požuril, in ko se je približal dvorcu, je stal naenkrat pred njo, na katero je mislil neprestano.
Tam na kamenu je sedela in ihtela, kakor da ji hoče počiti srce.
Dunvud je skočil s konja in pokleknil pred deklico.
„O Fanika! Moja ljubljena Fanika! Zakaj to obupavanje? Ne žalujte zaradi brata: nobene nevarnosti ni zanj ! Kakor liitro bo izvršena moja sedanja naloga, pohitim sam k Vošingtenu in ga poprosim za Henrika... On me ima rad, on mi take milosti ne odreče !"
Fanika je bila vstala in si naglo obrisala solze. In zdaj je rekla, z nekoliko drhtečim glasom pač, toda ponosno:
„Hvala Vam za sočutje z mojim vbogim bratom, major Dunvud ; toda ... reči moram, da se tako govorjenje, kakor se ga poslužujete Vi naspcoti meni, ne spodobi !"
Dal maci j a.
Zader 15.
ŠIBENIK, TIESNO [III. vol. okraj]. Potrebna ožja volitev, med Dr. Antonom Dulibić (hrvatska stranka) in Iljadica [samostojnim kandidatom].
SPLJET (VI. vol. okraj). Potrebna ožja volitev med Franom Bulic [čista stranka prava] fin Dr. Smodlaka [demokratična stranka].
MAKARSKA [9. vol. okraj.] Izvoljen dr. Anton vitez pl. Vuković (hrvatska stranka].
RAB, ZADER [1. vol. okraj] Ožja volitev med dr. Ivanom Prodan (čista stranka prava) 5079 glasov in dr. Alojzijem Ziliotto (italijanska stranka j 3087 glasov dr. Alačevic [hrvatska stranka] je dobil 2997 glasov. Kompromis med hrvatskimi strankami glede ožje volitve je že sklenjen.
Kranjska.
Ljubljana 15.
LITIJA. [8. vol. okraj.] Izvoljen Fran Povše [slov. ljudska stranka].
KRŠKO [9. vol. okraj]. Izvoljen Dr. Janko Kočevar [slov. ljudska stranka].
KOČEVJE [12. volilni okraj.] Izvoljen princ Auersperg (nemški naprednjak].
VELIKE LAŠČE, RIBNICA, ŽUŽEMBERK [10. volilni okraj]. Izvoljen Fran Jaklič [slov. ljudska stranka].
METLIKA. [11. volilni okraj]. Izvoljen Suklje [slov. ljudska stranka].
VRHNIKA, LOGATEC, IDRIJA, CIRK-NICA. [6. volilni okraj.] Izvoljen Josip Go-stinčar |slov. ljudska stranka].
POSTOJNA, SENOŽEČE, ILIRSKA, BISTRICA, VIPAVA, LOŽ. [7. volilni okraj] Izvoljen Dr. Ignacij Žitnik [slov. ljudska stranka].
Štajerska.
Celje 15.
BREŽICE [29. vol. okraj.] Izvoljen je bil Dr. Ivan Benkovič [slovenska kmetska stranka].
PTUJ [26. vol. okraj.] Izvoljen je dr. Ploj [slov. konservativec].
MARIBOR 15. 25. volilni okraj Maribor: izvoljen je bil Fran Pišek [slovenski konservativec.]
Koroška.
BELJAK 15. V beljaškem okraju zmagal socijalni demokrat Riese s slovenskimi glasovi proti nemškemu nacijonalnemu kandidatu.
CELOVEC 15. V velikovškem okraju je dobil slovenski kandidat Ellersdorfer 1547 glasov, nemški nacijonalec Nagele 1753, socijalni demokrat Eich 1509. Ožja volitev je med Slovencem Ellersdorleijem in nemškim na-cijonalcem Nagelem.
CELOVEC 15. V celovški okolici je dobil slovenski kandidat Podgorc 1297, nemški nacijonalec Kirschner 1899 in socijalist Lu-kas 1414 glasov. V ožjo volitev prideta Kirschner in Lukas
CELOVEC 15. Grafenauer je dobil 4622 glasov, nemški nacijonalec Seifriz 2777, Kristan 1436 glasov.
CELOVEC 15. V Rožekuje med krščanskim socijalcem dr. Pupovacem in nacijonal-cem Kirchmayerjem ožja volitev.
Češko.
PRAGA 15. Od 75 čeških volilnih okrajev je znanih 69 izidov. Izvoljeni so bili 4 mladočehi, 4 agrarci, 17 socijalnih demokratov, 1 staročeh, 1 naroden socijalist; potrebnih je 42 ožjih volitev, katerih se udeleži 32 socijalnih demokratov, 17 agrarcev, 6 katoliških agrarcev, 9 nacijonalnih socijalistov, 11 mladočehov, 2 državnopravna radikalca, 1 izven strank (grof Sternberg), 1 klerikalec, 1 staročeh, 1 realist, 2 radikalna naprednjaka, 1 nemški naprednjak; manjkajo poročila o 6 okrajih.
PRAGA 15. Od 55 nemških volilnih okrajev na Češkem znano je 54 rezultatov. Izvoljenih je 12 socijalnih demokratov, 6 agrarcev, 3 svobodni vsenemci, 8 nemških naprednjakov, 5 kršč. socijalcev, 4 vsenemci, 2 pripadnika nemške ljudske stranke, 1 neodvisen socijalist, 1 prosto-vsenemški agrarec. En rezultat še manjka.
Istra.
KLANEC 15. Mandić dobil 407, Pan-gerc 2 glasa. Dve glasovnici prazni.
Moravsko.
DUNAJ 15. V 19 nemških volilnih okrajih Moravske je bilo izvoljenih 5 nemških naprednjakov, 2 nemške ljudske stranke, 2 socijalna demokrata. Potrebnih je 10 ožjih volitev, katerih se udeleže 7 socijalnih demokratov, 3 nemški naprednjaki, 3 krščanski socijalci, 3 nemške ljudske stranke, 2 Vse-nemca, 1 nemški agrarec in 1 samostojni kandidat.
V 30 čeških volilnih okrajih so bili izvoljeni 4 kompromisni kandidatje krščanskih socijalcev in konservativne stranke, 3 socijalni demokratje, 2 staročeha in 1 agrarec. Potrebnih je 20 ožjih volitev, katerih se udeleži 14 socijalnih demokratov, 11 kompromisnih kandidatov krščanskih socijalcev in konservativne stranke, 6 mladočehov, 4 agrarci. 2 staročeha, 1 pristaš obrtne stranke, 1 realist in 1 samostojen kandidat.
Galicija.
LVOV 15. Finančni minister Korytovski je v ožji volitvi s socijalnim demokratom.
Bukovina.
Cerovnice 15.
V 14 bukovinskih volilnih okrajih je bilo izvoljenih: 5 mladorutencev, 1 svobodo-mislec, 1 konservativni Rutenec, 1 nemški naprednjak, 1 brez stranke, 1 rumunski demokrat ; potrebne so 4 ožje volitve.
N iže-A vst r i j sko.
DUNAJ 15. Do 12. ure opoludne so bili znani iz 367 okrajev sledeči rezultati: 154 ožjih volitev in 213 izvoljencev, med temi 1 poljski minoritetni kandidat. Med izvoljenimi poslanci nahaja se 7 nemških naprednjakov (med njimi prvi podpredsednik gospodske zbornice princ. Auersperg), 5 nemških nacijonalcev, 56 krščanskih socijalcev, 56 socijalnih demokratov, 26 členov katoliškega centruma, 3 mladočehi, 2 staročeha, 4 klerikalni Čehi, 1 češki narodni socijalist, 4 češki agrarci, 8 nemških agrarcev, 3 prostc-vsenemci, 1 Poljak, 1 poljski klerikalec, 1 Rumunec, 5 Malorusov, 9 Lahov, 14 pripadnikov slovenske ljudske stranke, 2 narodno-napredna Slovenca. 2 Hrvata, 1 izven strank, 1 nemški svobodomislec in 1 nemški radikalec.
„Ne spodobi ?" je ponavljal major, ki je bil tudi vstal, in jo gledal ves osupnjen. „Kaj. Fanika, ali mar niste moja?"
„Major Dunvud, jaz ne maram stopati med Vas in koga drugega, ki utegne imeti pravice do Vašega srca !" je odvrnila Fanika, prizadevajoča si, da bi govorila trdo in odločno.
„Nihče — prisegam Vam pri Bogu — nobena druga nima do mene pravic in jaz ljubim samo Vas ... Vi ste gospodarica mo jega srca in moje duše!"
„Major Dunvud, Vi ste tako izvežbani v varanju, da ni čudo, ako znate izkoriščati lahkovernost mojega spola tako nespodobno..." je rekla Fanika s prisiljenim usmevom.
„Ali sem lopov, gospica, da me sprejemate s takimi besedami ? Kdaj sem Vas varal, Fanika? Kdo se je igral s čistostjo Vašega srca?"
„Zakaj se je major Dunvud v poslednjem času izogibal hiše svojega bodočega očeta? Ali je pozabil, da mu biva pod njeno streho prijatelj na bolniški postelji in drug v globoki nesreči ? Ali je pozabil, da živi tam njegova nevesta ? Ali pa se boji da najde tam več nego eno, ki ima pravico do tega naslova ? O Dunvud ! Kako zelo sem se va-
rala v Vas ! Z lahkovernostjo svojih let sem Vas imela za hrabrega, plemenitega, velikodušnega !"
„Fanika, vidim, da ste se Vi sami varali!" je vzkliknil Dunvud, ki je ves gorel v obraz. „Krivični ste napram meni. Prisegam pri vsem, kar mi je najdražje, da mi delate krivico!"
„Ne prisegajte!" ga je prekinila Fanika. iz katere potez je govoril ženski ponos. -Čas je minul, ko sem verjela na prisege ..."
„Gospica Hvartonova ! Ali me hočete pripraviti do tega. da se pokažem tu pred Vami ničemurnega gizdalina, domišljavega norca ? Ali naj se osramotim v lastnih in v Vaših očeh, hoteč Vas prepričati, da se motite?"
„Ne laskajte si, da je ta naloga tako lahka, gospod!" je odvrnila Fanika in se okrenila, da bi šla.
„In tako naj se ločiva?" je zaklical Dunvud v smrtnih mukah. „Ali sem ničvred-než, da morete ravnati tako kruto z menoj ? O, Vi me niste ™1rrl»r ljubili in hočete le svojo lastno nestanovitnost skriti za obdol-žitvami, katerih ne morete opravičiti. .
(Pride še.)
Predarelsko.
BREGENC |15. V 4 volilnih okrajih Predarelske so bili izvoljeni samo krščanski socijalci.
Solnograška.
SOLNOGRAD 15. Od 7 solnograških mandatov so bih izvoljeni: 1 nemški naprednjak [Sylvester], 4 konservatci [med temi Fuchs], razun tega sta potrebni dve ožji volitvi, in sicer ena med nemškim nacijonalcem in konservativcem in druga med nemškim nacijonalcem in socijalnim demokratom.
Po zmagi.
Slava in hvala bratom Dalmatincem!
Kakor se nam zatrja od vseh strani, so naši bratje tržaški Dalmatinci na predvčerajšnjih volitvah v polni meri storili svojo narodno in slovansko dolžnost. Navdušenjem so stopali na volišče, z navdušenjem so z nami slavili zmago pred „Narodnim domom". Dokazali so, da je res, da kri ni voda. Na dostojen in odločen način so dali odgovora na provokacijo, ki so jo hoteli uprizoriti tržaški Italijani s .Ziliottovo kandidaturo ! S to kandidaturo so Italijani dosegli ravno nasprotno, kar so hoteli doseči: hoteli so utrditi vez in bratstvo med tržaškimi in dalmatinskimi Italijani, ali utrdili so vez in bratstvo med tržaškimi in dalmatinskimi — Slovani!
To pot smo videli na volišču in na našem zmagoslavju pred „Narodnim domom" bratov Dalmatince v, ki se niso doslej nikdar še politično javno izpostavljali. Ko so z balkona čitalnice zrli doli na nepregledno množico pred „Narodnim domom", so se jim oči iskrile svetega narodnega navdušenja.
Osvedočeni smo, da je nas in Dalmatince predvčerajšnji dan sklenil v trdno falango, ki bo mogla vspešno kljubovati vsakemu navalu nasprotnikov.
Po tem smo že dolgo hrepeneli in k izpolnitvi te želje je nemalo pripomogla italijanska objestnost.
Slava in hvala našim vrlim dalmatinskim someščanom, ki se zavedajo gesla, izraženega v znani lepi Vilharjevi pesmi in ki se glasi: S 1 o v e n a c i H r v a t za uvijek brat i brat!
Barkovlje. Popoludne po izvršeni volitvi se |je velika dvorana našega „Narodnega doma" napolnila z volile i do zadnjega kotička. Vsem sta bila radost in ponos čitati na obrazu, ker smo v sekciji, rojanski — kamor spadajo Barkovlje — izvojevali toli časten vspeh. Ljudstvo je z nervozno nestrpnostjo pričakovalo sporočila iz Trsta o skupnem izidu volilnega boja v okolici. A ko je prišlo to sporočilo je zagromel po dvorani orkan navdušenja: vse je vsklikalo, godba je svirala in pevci „Adrije" so pevali. Bilo je blizu polunoči. Noč mirna. Rahlo in tajnostno se je zibalo morje ob naši obali, kakor da šepeta pripovedke iz davnih časov... Ta nočni mir, to tajinstveno tišino je kar Daenkrat motil svetni šum in hrup... Kaj je bilo to ? Srca so bila prepolna kipečih čutstev zbog veselega dogodka — naše sijajne zmage. To je sililo ven in je hotelo imeti odduška v[poe-tični nočni naravi. Občinstvo, ki je polnilo dvorano „Narodnega doma", je prišlo na piano in se razvrstilo v | sprevod, ki se je pomikal po Barkovljah ob sviranju godbe in pevanju pevcev. Navdušeni živio-klici našemu Rybahi so doneli tja v tiho noč preko morske gladine. A potem smo se povrnili v „Narodni dom", kjer smo se kipečih src in v bratskem soglasju radovali na doseženi zmagi.
In tu nam vhaja misel v usodno leto 1897, ko so se okoličanska srca krčila žalosti, ker sta nas sleparstvo in nasilje oropala naše lasti, našega državnozborskega mandata. Kipelo je tedaj v opravičenem ogorčenju, a zgodilo se je, da so mestni organi — mesto da bi bili blažili — izzivali ljudstvo, daje prišlo do hude eksplozije narodnega srda, vsled katere je mnogo našincev ječalo v ječi. Specijalno nas Barkovljane so razkričavali za barbare... Ali način, kakor smo sedaj dali izraza svoji radosti, dokazuje, da nismo barbari marveč miroljubni ljudje in pošteni sinovi kulturnega naroda slovenskega. In iz srca hvaležni smo našim voditeljem, lokalnim in onim v mestu, da nas tako lepo vzgajajo uče in nas vodijo pod milo slovensko zastavo.
Iz Skednja. Pri nas se je *ršil volilni čin ob ogromni udeležbi, ali povsem mirno in dostojno. Vseh glasovnic je bilo oddanih 1862, med temi 8 belih in 7 uničenih. Zmagali smo z ogromno večino. Čim je bil proglašen izid volitve — katerega trenotka je pričakovalo pred voliščem na stotine ljudij — je godba zasvirala „Naprej" in je uprizorila obhod po krasno razsvetljeni vasi. V prostorih „Gospodarskega društva" je bil velik sestanek
Stran )I
»EDINOST« štev. 134
V Tre tU ^ dne 16. maja i 907
voiilcev. Nad vhodom je bil prirejen traspa-reat v narodnih barvah z napisom n1897 Amen ? — 1907 ? Živio Rvbar !"
Razvila se je krasna zabava ob pevanju in sviranju godbe. Radovanje je trajalo do popolunoči. Ljudje se kar niso mogli raziti zbog velikega veselja.
Ob 11. uri je priredila godba obhod do „Konsumnega društva", da tudi tam razveseli zbrane volilce. Vseh je navdajal nekak ponos,
hodu so se volilci sestali v prvi vrsti v r Narodnem domu", v krčmi konsumnega društva na Ferdeniču in v društveni krčmi pri cerkvi, a tudi po drugih gostilnah. Povsodi je bila prisrčna zabava in je vladalo največe veselje in sicer so bila ta radovanja v kontaktu med seboj na ta način, da so ljudje hodili eden do druzega v sprevodu z godbo na čelu. Ves sv. Ivan je bil razsvetljen do pozno v noč in so bile ulice polne občinstva
da si je naš prvi okoličanski okraj na toli; radostnih obrazov, sijajen način osvetlil lice pred slovenskim V „Narodni dom" so došli tudi uzorno svetom. Na velikem shodu v nedeljo smo dali i značajni naši Lonjerci s svojo godbo na čelu. besedo, da hočemo kakor en mož izvojevati Ta bratski obisk v veseli uri narodnega nav-ta volilni boj in pošteno smo držali dano be- dušenja je povzdignil zabavo našo do viška, sedo. Naš izvoljenec more biti ponosen na toli Lonjercem v pozdrav in o pomenu današnjega zveste volilce, kakor smo tudi mi ponosni na dne za našo okolico je govoril naš narodni svojega dičnega zastopnika.	trgovec Hanibal Skrlj. In zopet smo pokazali,
Od sv. Ivana: Izid volitve pri nas — da je naš sv. Ivan nepremično zvest narodni
822 glasov za Rvbara in 510 za oba nasprotna kandidata — govori, da smo pošteno storili svojo dolžnost. Število glasov, oddanih
naši zastavi. Čast našemu poštenemu ljudstvu in slava našemu novoizvoljenemu zastopniku ! Z Opčin : Naše domače ljudstvo je uzorno
izlasti za socijalno-demokratičnega kandidata,	I izvršilo svojo narodno dolžnost. Kajti glasovi
je umeti po dej stru, da je pri nas mnogo	oddani za talijanskega kandidata, so prišli
organiziranih delavcev zidarjev. Volitve so se	deloma od Italijanov, ki imajo tu svoja po-
vršile vseskozi mirno in brez najmanje ne-	sestva, deloma od nezavednih ljudij izven
prilićnosti. Lepi vspeh, ki smo ga dosegli,	Opčin. Po vseh gostilnah je po dovršeni vo-
je silno razveselil vse naše rodoljubno ljudstvo,	litvi mrgolelo občinstva, ki je nestrpno priča-
Zmago smo proslavili na radosten in dosto-	kovalo skupnega izida volitve,
janstven način. Ko je bil proglašen skupen	A ko je prišel radostni glas. da slavi-
izid — pri nas je bila namreč centrala za	mo zopet velik narodni triumf, je povsodi
okolico — in smo izvedeli, da je naš kandidat izvoljen z veličastno večino, smo priredili obho«! po vasi ob velikanski udeležbi in z godbo in zborom „Mladine" na čelu. Po ob-
vskipelo ljudstvo od radosti in je vsklikalo navdušeno.
Na divnem sosednjem Konkonelu, od koder je krasen razgled po vsem mestu in
po morju je bila prirejena razsvetljava, katere glavna točka je bil 4 metre visok in 24 metrov dolg napis, sestavljen iz lučic : „1897 Amen — 1907." Pri obelisku je bilo zbranega ogromno občinstva, ki se je naslajalo na tem krasnem prizoru ob pevanje naših vrlih deklet. Pozneje je društvo „Zvon" pe-valo v konsumnem društvu zbranemu občinstvu. Vse je nazdravljalo našemu poslancu dru. Rybaru. Bil je to zopeto naš dan.
Došle so nam nastopne brzojavke : SPLIT. Iz divnega hrvatskega Spijeta kličemo gromoviti _ „Živio" našemu dičnemu dr. Ryb;«ru. Živeli tržaški Sokoli. Slava zmagovalcem po desetletni orjarški borbi. Z Vami se Vam divijo bratje Hrvati. Spljetski Slovenci : Godina, Praprotnik, Kvartič, Gaber-šček, Skrinj ar. Žnideršič, Ferjančič, Plut, Kramer, v Gerdevič.
SEŽANA. Neustrašenim živeli!
Neodvisni volilci.
ST. PETER. Radostni na sijajni zmagi kličemo.': Živeli vrli branitelji Slovanstva ob obalah Jadranskega morja.
V imenu šempeterskih napred-njakov : Mankoč.
DUNAJ : Veseleči se zmage narodnega kandidata navdušeno čestitamo. Živel Rvbar!
Dunajski narodno-radikalni visokošolci.
BUZET. Na prekrasni zmagi čestitajo navdušeni Slovenci in Hrvati.
Fojačev.
zmagovalcem:
nimi državami, proti katerim ne vzdržuje več močnih brodovij (Japan, Francija, Italija.)
Kakor koli opazujemo položaj, drugega izhoda ni, kakor pomnoževati moramo in sicer nemudoma v veliki msri vojno mornarico.
Brez njs ne moremo voditi kolonijalne politike; za druge države jo lažje, ker jim omogočajo to ugodae zveze in pogodbe.
Dalje govori avtor še mnogo o Bis-marku. kolonijah itd.
Sklepa pa :
Bi li ne bilo možno spraviti našo vojno mornarico na tako višino in do take moči, kakor je angležka ?
Odgovori pa : Ne.
Francija, soseda nam (pravi nemški av-ktor), lahko vodi kolonijah.'o politiko tudi brez močne mornarice, ker se opira na pogodbe, miroljubnost drisgih, na svoj ugled i t. d.
Nam ne zadostuje pa taka mornarica, kakršno Ima Francija.
Je-li nam res nemogoče priči enkrat na višino nekdanje Portugalske, Holacdije, »Španije, sedanjih Zjedinjenih držav severne Amerike, da celo Rusije ?
Je-li Nemčija res nezmožna; da bi zgradila brodovje, ki bi prekašalo vs« druge mornarice razen angležke in francozke skupaj ? (Nekoliko pripomb prihodnjič.)
>
tf A
O £> ti Q
*9
H h ti H
H ti H H
< O
M
»4
O *
O
<8
0
JC
01 «/»
II
m
IV
vi
vil
vni
IX
x
XI
XII
XIII
XIV
XV
XVI
XVII
XVIH
XIX
9 o I i 1 n i kraj
Vpisani volilci
Šola v Starem mestu
Teatro Comunale
Sola v via Paolo Veronese
Podruž. realke v Sv. Jakobu
Skupaj v I. okraju
Občinska gimnazija
Šola v Novem mestu
Občinska realka
Šola v via Giotto
Skupaj v II. okraju
Šola v via G. Parini
Šola v Ferrieri
Skupaj v III. okraj
Telovadnica v via della Valle
Mornarska vojašnica
Skupaj v IV. okraju
Škedenj
Rocol
Vrdela
Rojan
Bazovica
Opčina
Prosek
Skupaj v V. okraju
Skupaj za Trst in okolico
1540
1696
2324
2139
7699
3654
2147
2876
2380
11,057
3758
4273
8031
2248
2191
4439
2468
1330
1721
1122
392
685
883
Veljavni glasoTi
1162
1176
1812
1632
5782
2029
1517
2034
1657
7237
2421
2869
5290
1463
1671
3134
1851
1044
1354
880
362
572
650
8601 6713
39,827 I 28,156
Glasovi, ki so Jih dobili
Slofenci
71
86
456
298
911
647
209
290
468
1614
296
364
660
154
331
485
1276
574
822
613
342
452
417
4496
8166
italijani
Socijalisti
444
568
546
279
376
1645
567
908
1072
574
3121
1042
907
1949
687
310
997
176
149
121
78
104
66
694
8406
448
992
894
2902
648
233
460
451
1792
833
1345
2178
324
803
1127
396
306
389
176
20
15
167
1469
-soc.
78
87
Razni
73
52
290
160
157
190
157
664
246
253
499
292
213
505
9468 I 1958
12
12
34
10

46
14
20
15
22
13
54
158
31
42
26
99
11
29
40
14
14
12
16
/ 1
40 i
202
Mednarodni položaj Nemčije.
i.
številki militarističnega v Berolinu, sem čit&l
V 27. letošnji tednika „Ueberall" sledeči odstavek pod naslom : „Bismark", katerega se mi zdi vredno podati v prevoda cenjenim čitateljem. Evo ga:
Prvega aprila je minolo deset let, od kar je največji državnik XIX. stoletja stopil v zadnje leto svojega življenja.
Nikdar se še nismo spominjali tako živo nanj in na njegovo delovanje kakor ravno v tem času, ko doživlja vnanja politika Nemčije krizo za krizo, blamažo za blamažo. Gotovo so pa le zadnja leta, v katerih tako pogrešamo Bismarka, ker je ugasnila po njegovem odstopu v naši manj i politiki zvezda sreče. Ravno sedanjost je pokazala, da bo se [ vsi Bismarkovi vspehi razgubili in ugled države padel.
Ko je on odhajal, tedaj je bilo težišče evropske politike v Berolinu; danes je v Londonu. Ko je Bismark stopil v pokoj, je bila trozveza močna in trdna, na videz nerazrušljiva, Francija je bila osamljena ▼ sovraštvu z Anglijo, ločena od Rus^e. Rusija pa je bila navezana po tajnih dogovorih na Nemčijo.
Sredozemsko morje je bilo torišče an-gleško-francoske rivalitete. Italija je imela
krepko mornarico in bi bila v slučaju konfliktov postala tam merodajni faktor. Španija ni mogla prikrivati svoje jeze na Anglijo in je upala, da pridobi polagoma Gibraltar.
Kako pa je zdaj ?
Trozveza obstoji sicer še ali le forma 1 n o, zveza pa je popolnoma trhla. Italija in Avstrija si stojita z nabrušenim orožjem na mejah nasproti. Armada in mornarica slednje pa trpite škodo radi notranjih kriz. V prihodnjih velikih evropskih vojnah pa se bosta ti dve državi vojskovali med seboj ali pa si grozili na kopnem in na moiju z vojsko in mornarico. V obeh slučajih pa je izključeno, da bi mogla Nemčija računati na dejansko vojaško pomoč od ene ali pa obeh imenovanih držav. Niti na to ne more nemška država računati, da bi jej imenovani državi indirektno pomagali z nevtralnostjo.
Na drugi strani pa je Italija v prijateljskih odnošajih s Francijo in zelo intimna z Anglijo.
Francka in Rusija tvorita dvozvezo, Anglija in Francija sta sklenili vojaško pogodbo (konvencijo) naperjeno proti Nemčiji, rusko-angleški dogovor pa je tudi vprašanje najbližje bodočnosti. Celo več se je doseglo. Spretna angleška balkanska politika je dosegla približanje z Avstrijo in javno mnenje ▼ Turčiji ni več tako zanesljivo za nas, kakor je bilo.
To so dejstva, katerih ne moremo utajiti. Pesimizem nas pa ne sme prevzeti, ker smo delaven in boja vajen narod.
Dalje ima avtor še mnogo nasvetov in tolažilnih besed za Nemce, vendar ne podajam vseh čitateljstvu. Le bolj karakteristične sem izbral.
Avtor spominja na Bismarkove besede, da je le vojna moč (armada in mornarica) podlaga političnemu delu. Ako hočemo — pravi — si lahko ustvarimo silno vojsko in nobena država nam ne more tega zabraniti.
Naša mornarica ni radostna pa tudi armado (vojsko na kopnem) moramo še pomnoževati in ravno nevarnost, ki nam preti od morja, nas sili, da smo in moramo biti na kopnem v premoči in sicer tudi proti vsakrš-nji koaliciji.
Mornarico moramo pridno graditi in le z močno mornarico se otresemo politične izolacije z njenimi slabimi posledicami. Armada, (militarizem) je vstvarila nemško državo in le ona jo more tudi vzdržati, ohraniti.
Če imamo močno vojsko na kopnem, nas ne more prisiliti niti uničenje njene mornarice, da bi upogniH koleno pred sovraž-I niki. —
Anglija ima zbrano sedaj vso boljšo | mornarico proti Nemčiji v domačih prista-1 niščih, kar je dosegla le s pogodbami z raz-
Tržaško volilno $1 Hirale.
VOLILCI II., III. IN IV. VOLILNEGA OKRAJA POZOR! Ker
se bo dne 23. t. m. v vaših okrajih vršila ožja volitev, Vas opozarjamo, da hranite volilne legitimacije za to volitev. Kdor je nima več, naj se poda pravočasno na namestništvo, kjer mu izdado duplikat.
Lov na volilne legitimacije.
Kakor se nam poroča>, hodijo agitatorji okoli naših voiilcev ter skušajo izna-miti iz njih volilne legitimacije. Kakor je razvidno iz poziva na drugem mestu, so legitimacije za volilce II., III in IVf volilnega okraja potrebne za ožjo volitev. Ako je kdo legitimacijo oddal, lahko dobi drugo na namestništvu ter ostane prva brez vsake veljave.
Dnevne vesti
Važna seja odbora pol. društva Edinost bo nocoj ob 7. uri v pisarni odvetnikov Dr. Gregorina in Dr. Slavika. Naj ne izostane noben odbornik. — Predsedstvo pol. društva Edinost.
Nočejo rabiti sveč. Italijanski liberalci, ki so si pričakovali zmage, sa vkupili za 1000 K sveč, da prirede na večer dne 14. sijajno razsvetljavo. A revčki so sveče poskrili. Mesto razsvetljave je vladala na njih oknih popolna tema.
Tudi „Piccolo" je bil napravil na svoji palači trasparente, kakoršne smo imeli mi, a jih ni hotel rabiti kajti služili bi mu bili le v to, da bi bil ž njimi razglašal svojo in svoje klike sramoto.
Pa saj jim ni treba sveč, kajti tržaško ljudstvo jim je že dovolj posvetilo.
Volitve V mestu. Pišejo nam : Animoziteta, ki je vladala 14. maja po mestu, je bila nepopisna. Mesto je svoje lice popolnoma spremenilo. Posebno okoli volilnih lokalov je ljudi kar mrgolelo a [v bolj obljudenih okrajih je bila gnječa že taka, da ob splošni nervoznosti ki je dalje bolj naraščala čim bolj se je približevala ura razglasitve volitev, tako da se je bilo bati za lastno kožo. Splošna je bila pritožba proti prepičlemu številu volilnih lokalov, posebno v III. okraju, kjer je bilo treh* imeti zares takovo potrpežljivost, ko je moral volilec čakati kar po 5 ur preden je pri šel na vrsto, da je oddal svojfglas.
Moretom je huda predla, da pa niso bili tako nedolžni, kakor poročajo, laške novine, dokazuje dejstvo, da se je pri njih našlo okolo 900 glasovnic.
S švindlanjem pa ni šlo prav gladko. Socijalisti so prežali na njih, kakor tiger na svojo žrtev in par njih je prejelo dobro lekcijo radi švindlarije z glasovnicami.
Zvečer pa, ko je vojaštvo zasedlo velik in lesni trg ter trg della Barriera, je kar na mah nastala velika razlika med enim delom mesta in drugim. Tu pred „Narodnim domom" vse razsvjetljeno, nepopisno navdušenje veselje, tam pred „Piccolom" pa bajonete, tema in prazne „gavge", ponesrečeni transparent.
Kdor je hotel kaj izvedeti o izidu volitev, je moral priti pred „Narodni dom", ki je bil prevzel svoječasno vlogo „Piccolove palače". O quae mutatio temporum!! In pomisliti treba, da od 1897 do 1907. je minulo le deset let!
tržaška mala kronika.
Zasačen tat. Mehanikar Josip D. je prišel teh dni v Trst iz Linca. A mesto da bi si tu poiskal dela, je skušal živeti s tatvino. Predvčerajšnjim popoludne ga je gosp. Vid Pompilio zasačil v svojem stanovanju v hiši št. 1 v ulici Kandler, in sicer ravno, ko je odpiral neko ormaro.
Neznani vlomilci so predminolo noč s ponarejenimi ključi odprli žganjarno gospoda
V Trstu, dne 16. maja 1907
»EDINOST« št. 134
Stran III
Martina de Martini v ulici a Montorsino št. 11. Tu so vkradli za 20 kron raznih likerjev, a ker niso hoteli oditi s tako malim plenom, so prevrtali zid in skozi tako napravljeno luknjo so zlezli v poleg nahajajočo se gostilno gospoda Boleta, kjer so vkradli 50 kron denarja. Drugih 2000 kron denarja, ki ga je bil gospod Bole skril v pesku v kleti, pa niso našli.
— Istotako so neznani zlikovci vlomili v prodajalno jestvinčarja Riharda Novaka v hiši št. 11 v ulici Donato Bramante. Tatovi so najprej odprli hišna vrata, a v veži so napravili veliko luknjo v vrata prodajalnice, ki se nahajajo v veži, in skozi to luknjo so zlezl v prodajalnico. kjer so vkradli za kakih 440 kron raznega blaga.
Obdolževal se je sam, česar ni kriv. 36-letni zidar Edvard Fabbris, Rudolf Orešič in Še dva druga človeka so se bili predsinočnjim stepli v ulici dei Capitelli. V pretepu je pa prišlo do krvi: Edvard Fab-bris je bil z nožem ranjen na glavi, a Orešič je bil zaboden v želodec. Morali so ga nemudoma jirenesti v mestno bolnišnico, kjer jer bil vsprejet v IV. kirurgični oddelek. — Po končanem pretepu je pa šel Fabbris sam na redarstveno stražnico v ulici Tigor, kjer je povedel da je on ranil Orešiča. A ko so Orešiča v bolnišnici vprašali, da li ga je res ranil Fabbris je Orešič to najodločneje zanikal, rekši da ga je ranil nekdo drugi. Orešič je bil izpuščen.
Demonstracija. Sinoči so socijalni de-mokratje priredili sprevod po mestu. Sprevoda se je vdeležilo gotovo preko 30.000 oseb. Nosili so velikanske rudeče zastave. Imeli so seboj tudi godbo. Sli so celo na Greto. V ulici del Belvedere se je pa sprevod razdelil v dva dela. En del, iz godbo na čelu, je šel na Greto, drugi del je pa zavil na ulico Miramar. V ulici Giovanni Boccaccio je nekdo zlil na demonstrante škaf vode. Malo je manjkalo, da se ni vsled tega zgodilo kaj hujšega
Mej potjo so socijalisti pevali delavsko himno in neke nalašč za to priliko zloženo pesem, ki opeva Pittonija, Scabaija, Pagninija in Oliva. Idoči mimo narodnega doma, so socijalisti vsklikali „Evviva" in »Živijo Rybar«.
Demonstracija, ki se je vršila povsem mirno in dostojno, je končala še [le popo-lunoči.
Vrelo vodo na demonstrante, socijaliste, je vrgla predsinočnjim malo pred 11. uro s III. nadstropja hiše št. 34 v ulici Gio-sue Carducci neka tam stanujoča ženska. De-monstrantje so hoteli nato razbiti hišna vrata, kar je pa policija preprečila.
Radi volilne sleparije je bil aretovan včeraj tudi neki Ivan Scherzut, ko je šel z legitimacijo nekega Ruggero Penso glasovat na volišče v ulici della Ferriera. A tam so ga spoznali in bil je aretovan.
Na slabi poti. Služkinji Mariji Miha-lič, ki je v službi pri družini Fabbri v ulici Giuseppe Parini, je 12 letna Marija C. predvčerajšnjim popoludne v neki pekarni v isti ulici vkradla 10 kron denarja'
Smeinica. Nekdo je bil že štirikrat volo-vec a oženil se je petič. Na dan poroke mu je dejala žena: „Torej jaz sem že tvoja peta žena !a — ,-Da — je odgovoril on — bilo bi pa res smešno, da bi dosegel poi ducata!"
Koledar in vreme. Danes: [Ivan gNepomuk, mučenec ; Vnkovaj ; Mladena. — Jutri: Paskal, pastir: Pušoj; Smiljana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 26° Celzius. — Vreme včeraj : lepo.
Društvene vesti in zabave.
Akad. tehn. društ. „Tabor" v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor dne 16. V. ob 8. zvečer v lokalu Stefansturm. Vspored : 1. čitanje zapisnika. 2. poročilo odborovo, 3. predavanje t. Munde, 4. slučajnosti. Gostje dobrodošli !
Pevsko društvo „Kolo" v Trstu priredi dne 2. junija svoj koncert. Toliko na-znanje bratskim društvom.
Ob enem opozarja gg. tamburaše da bo tarnb. vaja v soboto ob 8. uri zvečer in ne v petek.
i demo tu samo en slučaj. Sicer malenkosten, ali vendar značilen. Neki naš mal trgovec, ki naroča svoje blago le pri Italijanih in ki v našem glasilu inserira pod geslom »Svoji k svojim«, je kupil za velikonočne praznike pri dotičnem laškem trgovcu gnjat po 2 K G0 stot. kilo, slovenski trgovci pa so gnjati enake vrsti prodajali po 2 K 40 stot. kilo, torej ceneje, nego italijanski trgovec. Za božjo voljo, kaj hočete še več — nečastnega za zavedne Slovence ? !
Kje je tu narodno stališče, če se kupuje pri italijanskih trgovcih razne potrebščine, mest > da bi slovenska inteligenca prednjačila z lepim izgledom. Kaj pa, ko se zahteva od slovenskih trgovcev podpore za to ali ono narodno podjetje ? ! Hodi e li v takih slučajih k drugorodnim trgovcem ? ! Tedaj vam niso naše trgovine preveč „zaduhle" ! Tako je in nič drugače, gospoda !
Konečno bodi omenjeno, da bi se tudi nBŠe trgovine spopolnjevale in lepšale — kar tudi mi želimo — ako bi jih Slovenci prid-neje podpirali. Je pač tako : trgovec in odjemalec morata v tej smeri vršiti svojo dolžnost!
Volitve v goriški okolici.
Fon Gatoljeliič A. Streielj Milost Čepovan 102 99	1 —
Bilje	151 29	35 35
Dornberg 360 23	8 —
St. Ferjan 167 45	161	1
Grgar	98	2 104 —
Kojsko 358 402	47 —
Miren	219 106	3 59
Osek	133	1	44 —
Ozeljan	40 88	61 —
Opatjeselo 177 35	89 16
Št. Peter 134 118	36	9
Podgora 263 133	44 215
Prvačina 52 112	74 —
Renče	164 155	13 — j
Solkan 291 118	50 60 :
Sovodnje 172	52	20 23 1
Šempas 110	4	52 — \
Štandrež Tribuša Trnovo Vogrsko Vrtojba
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez H vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. J. Čermak»(j. Jusdier
TRST
ulica della Casarma štev. 13, II. »Uit,
Fratelli Rauber ££JJV?!r
S kladite« ustrojenih kož, kože za Čevljarje in gedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje). — XX* IiTrluje naroČim za vse kraje t pokrajini-
Tovarna pohištva
ulica delta Eesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračun
Najbuljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti" T*
163 9
130 152 143
28 1 10 33 62
6 105 103 — 67 —
175
99
Skupaj 3587 1652 1203 622 Izvoljen je torej klerikalec Fon. Izid volitev na Goriškem je močno presenetil. Da-si je bilo prcej gotovo, da zmaga v gorah dr. Gregorčič, vendar ni nihče pričakoval, da bo razlika tako velika. Znamenje je to, da ima dr. Gregorčič še vedno dovolj vpliva v deželi. Ravnotako pa je presenetljiv
(Dalje na 4. strani.)
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 15. maja:
Jelinek B., slikar in soproga, BEROLIN ; Kvneil J., duhovnik in sestra, BARKE; Soldan W., trgovec, BERNA ; Dr. Vuković, odvetnik in soproga, SPLJET; Zenišek V., častnik, PRAGA; Schlosser J., trgovec in Sommer D., trgovec. DUNAJ ; Kapus F., posestnik in Pogačar S., pos . BLED; Marčič B., jurist. HVAR; Gawronski V. posestnik in Gliop C., inžener, JANOW; Lutz I*., inžener, PULA; Dvornik A., trgovec, TRST; Tržaškovvski J., zdravnik, JAKOSLAV. Herbig A., trgovec, FKANKOBROD; Witnik J., uradnik. LVOV; Lagjenich L., zasebnik. ZAGREB ; pl. Leeb H., častnik, GORICA ; Smejkal. GRADEC ; Mihačič U-, trgovec, SPLIT; Schuller M., zasebnik, VIGON; Konvalinka A., zasebnik, GRADEC. — Hotmail, LandowBki, Trampus. Dr. Fische, Malina, Podboj. Mende, Urban in Gregorič častniki iz GORICE,
i iz Goriške.
Odlikovanje. Župnik-dekan v Devinu g. Josip Skočir je imenovan papeževim ko-momikom ; kancelar nadškofijskega ordinarijata v Gorici g. Aleksander Zamparo pa nadškofijskim konzistorijalnim svetnikom.
Iz Gorice nam pišejo: Dovolite, da dadem nekoliko odgovora dopisnika iz Gorice, ki je govoril nekako zaničljivo o goriških slovenskih „kramarjuh". Naj gospod dopisnik pomisli, da vsak začetek je težak in da se vsako podjetje le polagoma razvija. Tako je tudi z našimi trgovinami.
Dopisnik pravi, da so naše prodajalne „zaduble", majhne ter da nimajo dovolj blaga na izbiro.
Jaz nisem trdil in ne trdim, da so naše trgovine Bog si ga vedi kako založene in velike, kakor želi dopisnik in kakor bi želeli tudi mi. Toliko blaga pa vendar le imajo na izbero, da zadostuje za slovensko pošteno družino. In poznamo prav uglednih narodnih rodbin, ki se čutijo povsem zadovoljne in kupujejo le v naših trgovinah. Zakaj pa gospod dopisnik ne udriha po italijanskih trgovcih. Saj niso njih trgovine po veliki večini nič boljše od naših v vseh obzirih. In vendar mnogi Slovenci prav pridno podpirajo te drugorodne trgovce.
Izgovor, da slovenski trgovci dražje prodajajo od italijanskih, je prazen. Naj nave-
Izbero darov • l Z za birmo
po konkurenčnih cenah
v prodajalnici zlatanine :::::'.::::::
jtorsa S fano
TRST, Corso 22, vogal ulice S. Lazzaro
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente
Provzroča voljo do jedi, utrjuje žeiodeo in ojačtvje organizem. 1H
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
== TRST =
v
I
i
RAFFAELE SPAZZALI
Posebnosti:
Slikanje na emailu.
4. OZ. J A
Povlake za
-I
TRST
vi* Cassa dl Rlsparinio št. 11 ogel Via liuova
pode. Povlake za ladije, jahte itd.
i
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement,
Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. * —
za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, »krilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna Maiiin, asfalti in drogi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registriran«) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za čevlje itd.
Tovarna in pitama r TRŽIČU (Monfalconc) pri Trstu.
Ugodna prilika
Za trgovino in gostilno dam v najem
v svoji hiši na Rakeku štev. 61 Vs v ugodni legi ob glavni cesti in v bližini kolodvora 1.) v pritličju prodajalnico s shrambo, 2 sobi, pripravni za gostilno, kuhinjo in drugi 2 sobi, j veliko skladišče in hleve. 2.) eventnelno tudi i 7 sob in kuhinjo v I. nad., vse v dvbrem sta- ( : uju. V omenjenih prostorih je bila nekdaj tr-; govina in gostilna. Natanjčneje pove :
Fran Laurič	j
trgovec v Trstu, Riva Mandracchio štev. 2 S
Za birmo!!
Volneno blago, belo in creme, fg
visokost cm 120, od 82 krajcarjev naprej Batisti beli, črtani in gladki,
od 23 krajcarjev naprej
Svile bele, črtane in gladke,
od 68 krajcarjev naprej
Dobi se pri
Succ. Pietro Touoloto
TRST — CORSO štev. 19.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspeftneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LKKARS4B-
revmatizmu in protin
TEKOČINA GODINfl v™**** t Tista ***** ^ ******
Stran IV
»EDINOST« Štev. 134
V Trstu, dne 16. maja 19C7
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji Cene zmerne.
HOTEL BALKAN
l
izid v goriški okolici. Tu ie vse trdno pri Čakovalo ežje volitve mej Fonom in Gabri-jelčičem. Agrarci so seveda upali, da pride Strekelj v ožjo volitev, a te kalkulacije ni vzel nihče resno. Da pa ^abrijelčič ni prišel do tega, je v prvi vrsti vzrok, ker so doslej odločno napredne občine, kakor Solkan, Renče, Opatjeselo, Vrtojba, Bilje, dale jako veliko glasov klerikalnemu kandidatu. Iz volilnih po* datkov je pa tudi razvidno, da takozvana agrarna struja ni vzela nič klerikalni stranki, ampak z malimi izjemami (Grgar, Št. Ferjan) vse napredni stranki. Razmeroma lepo število so dosegli socijalni demokratje. Nihče ni mislil, da pridejo sploh na 400 ^glasov. Pridobili pa so nad 100 glasov v Štandrežu in 100 glasov v Vrtojbi, kar je tudi nekaj nepričakovanega.
V hribih dosegel je v nekaterih krajih dr. Gregorčič naravnost čudovite rezultate. Tako je dobil v Tolminu večino skoro 60 glasov (385—328)! Večino je dobil tudi v občinah Št. Viška gora, Kal, Ročinj, katere je napredna stranka vedno smatrala za svoje postojanke. Velikanske večine je dobil v Cerknem, pri sv. Luciji, v Volčah, v Drežnici, v Anhovem. Volitve so pokazale, da so gore izključna domena klerikalne stranke.
Vesti iz Kranjske.
Zgodnja nevihta. Pretečeno nedeljo bila je v raznih krajih na Dolenjskem huda nevihta. Grmelo je in treskalo, v Dobrniški okolici pa se je vsula toča, ki je napravila velikansko škodo. Oklestila je sadno drevje in vinograde ter uničila žitna polja.
Angležki časnikarji na Gorenjskem. Zastopniki uglednih angležkih listov, ki obiščejo v kratkem Avstrijo, pridejo tudi na Gorenjsko, kjer si ogledajo romantičen Bohinj in divni Bled.
Državnozborske volitve na Kranjskem. Poročajo nam iz Ljubljane: Kakor sem že brzojavno poročal, končale so državnozborske volitve v kmetskih volilnih okrajih s klerikalno zmago na ^celi črti. Izvoljen je klerikalni general dr. Šusteršičv ljubljanski okolici s 4210 glasovi; narodno-na-predni protikandidat nadučitelj Žirovnik je dobil 587, socijalni demokrat Petrič 991 glasov. Nadalje so bili izvoljeni dvorni svetnik S u k 1 j e, veleposestniki Povše, Pogačnik in dr. Hočevar, profesor dr. Krek, urednik dr. Žitnik, posestnik Demšar, učitelj Jaklič in uslužbenec „Zadružne zveze" Josip GostinČar, Na Notranjskem sta dobila narodno-napredna kandidata Dekleva in Gruden znatne manjšine. Sicer pa je bilo tudi drugod opažati, da zadobiva ustanovlja-joča se agrarna stranka vedno več tal in da utegne že pri prihodnjih volitvah postati nevarna konkurentinja klerikalne.stranke. Socijalna demokracija ni pokazala posebne življenjske moči ne na dežeb", ne v Ljubljani, kjer je ostala volitev brezvspešna in se bo dne 23. maja vršila ožja volitev med županom Hribarjem in pasaijem K r e g a r j e m. Županu Hribarju, ki je imel tri protikandidate, manjkal je en sam glas do absolutne večine in je torej njegova izvolitev dne 23. maja popolnoma osigurana. Na Kočevskem je iz-Toijen knez Karel Auersperg.
Zadnje brzojavne vesti.
Tirol.
Trident 15.
MALE [19. vol. okr.] Izvoljen je Dr. Emanuel Lanzerotti [laški konservativec].
FASSA [20. vol. okraj]: Izvoljen je Paulazzi [laški konservativec].
Nemško Tirolsko.
KUFSTEIN [8. vol. okraj]. Izvoljen je kandidat prof. Stumpf [kršč. soc.]
Goriška.
GORICA 15. Volni okraj Kormin Gradiška : izvoljen je stolni prošt dr. Alojz Faidutti (ital. klerikalec].
Žrebanje.
DUNAJ 15. (Srečke Bodenkredita iz leta 1880, I. emisija) Glavni dobitek 90.000 K je dobila serija 2646 št. 31, drugi dobitek 4000 K ser. 59 št. 8.
BELIGRAD 15. (Srbske državne ta-bačne srečke). Glavni dobitek 25.000 K je zadela ser. 972 št. 19.
BUDIMPEŠTA 15. (Ogrske dr. srečke) Glavni dobitek 200.000 K je zadela seria 3489 št. 9, drugi dobitek 10.000 K ser. 2882 št. 36.	_
Razne vesti.
Delo enega človeka. Na Angležkem je neka cerkev, katero je zgradil en edini delavec. Zidar Georges Griin je položil temelj tej cerkvi leta 1900 in po sedmih letih jo je srečno dovršil.
FOpnlf«) prodaja kuhinjsko opravo: omare " Wl/Ul%d mize itd. iz p^e roke. Trat, ulica
Trgovski pomočnik ^SSL
slovenskega, italijanskega, nemškega in hrvatskega jezika zmožen, želi sedanje mesto premenitL Pojasnila daje „Inseratni oddelek Edtnosti".	j34
Išče
qP kmeta ali vrtnarja kot najemnika za velik vinograd v jako dobrem stanu in ugodni legi. Ponudbe pod „Greta" na „Inseratni oddelek Edinosti".	530
Za letoviščarje.
Odda se lepo stanovanje v romantičnem kraju blizu Trbiža. — Andrej Ker5tanj, Rateče p. Belapeč Kranjsko.	439
Josip Rože
mizar v Zrstn, ulica 6inlia štev. 10
H daje na posojilo ■
razne scenerije za odre, male in velike.
(Sobe, gozde, trge, morje z valovi, jezera s hribovi, hiše, čoln in razne potrebščine). Pošilja tudi v katero-sibodi vas na deželo, ter prireja odre po okolici --- — in dežeb'. ■ ■ . ■	_
Plačilo na obroke
ali me- j prodajemo !
družinam: blago za gospe, platno, dvojne tkanine, perkal, zefir, dežnike, solčnike, slike, zrcala itd. itd. Levi Bicchi, Trst, ulica Madonnina 43,1, n. (637
Kdor ISče službo ali kakoršno-koli za p o šl en je; kdor ISče n radnike ali službeno osobje; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, kdor ima za prodati feiSe, polja, dvorce ; kder Zeli posojila, vknjižbe itd. prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd., naj se posluži VALIH OGLASOV * „Edinosti4*, ki so najceneji, najveć čitani
SliI^AH - DEKORATER
Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje vsako j ako slikanje sob v| različnem modernem sklada
— Tapeciranje s papirjem. -
in najbolj pripravni v dosego namena.
DELO DOVB8HO.
CENE 7.IHKKHE.
r
[
MALI OGLASE.
T
Mali oglasi računajo se po S stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat Naj manj ga pristojbina 40 stotink. : Plača se takoj. ==
Veselica v Moražu
Buzetu priredi veselico dne 19 t. m. ob 3. uri popol
z godbom in petjem. Svirala bo sokolova glazba iz Buzeta.	(532)
f. pertote
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne are najboljših tovarn Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah.
Usojam si naznaniti \ a>emu Blagorodje, da seni otvoril v Nabrežini štev. 142
novo trgovino
z modnim in konfekcijskim blagom
V zalogi imam BOGATO I2BER0 gotovih oblek za moške in dečke, volneno blago in bombaževino, perilo, pletenine (maje), nogovice, srajce, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice, ovratnice, robce, dežnike, klobuke itd. itd.
Z ozirom na svojo dolgoletno izkušnjo v imenovani stroki ter z ozirom na direktno zvezo, katero imam z najboljšimi viri, zagotovljam Va-e Blagorodje da bom lahko izvrševal vsako cenj. naročikT točno, natanjčno in po zmernih cenah.
Se toplo priporočam odličnim spoštovanjem udani
DRAOOTIN FURLAN
Nabrežina St. 142
Agencija MERKUR
TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874
Komisije in zastopstva
======= Informacijska pisarna. =====
Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo maslo, med itd. itd.
Zržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma sfeu. 2 v IasfDi palači
(Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952
ima na razpolago
Jekleno varnostno oelico
ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer :
za celo leto kron 30 , pol leta „ 20 četrt .. „ 12
„ vvm« tf
za en mesec
6
Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke.
Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno
shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. = Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. =
OBOGERJJA Josip ZiOOfl »i term*
• •••	■	w	• • • •
Filijalka na Froseku štev. 14«
Izbor drog, barv, čoplćev, pokoatl parfumov, fin: mile. — Zaloga minerala« vod«, roaka sa parkete, aa mrzlo pripravljenega ■trapa tamarlado, maliaoToa itd. Itd. "Vg
V gostilni „Al Bivio
a
pri av. Ivanu
CA
co o
co
(9

ZA BIRMO!
ZA BIRMO!
V*
.j^V''

m
Nor dohod n, verižic zlati in sreH in kovinastih ur
vse po jako nizkih cenah
pn

Bogomila Fino v Trstu
ulica Vincenzo Bellini štev. 13 (nasproti cerkve sv. Antona novega.)

o
0» CD
CO
(P
ZALOGA POHIŠTVA TOVARN

v bližini tramvajsie postaje, vrši se Tsafco nedeljo jn prainii
javen ples
na prostem v prostranem senćnat em vrtu. — V salonu je na razpolago občinstva najmodernejši veliki Orkestron. — Izbrana vina ; Dreherjevo pivc I. vrste. — Točna postrežba.
Za mnogobrojen obisk se priporoča lastnik
Nazarij Grižon.
Trgovina z urami
Gjusto Crevisnn
TRST
ulica delle Poste Št. 3 (tobakarna)
O priliki birme ima na razpolago ogromno izbero ur, verižic, srebrnih in s kovine, po najnižjih cenah in z jamstvom. Prodaja, kupuje in zamenjava
Sprejema in iz?ršnje točno in z jamstvom vsaiovrstne poprare
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi avedeneo.
Trst - Carlo Goldonijer trg it. - Trst
Zastopnik tovarnejoles w_mot§keles „M"
■V Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljnčl in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogrsifor Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje iivalnih »trojev, koles motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovamliklh cenah.
TELEFON Itev. 1734.
Jtndrej f|udeš, miza?
mm- in izdelovaieo pohištva
(ulica Ireneo della croce 4, in ulica Scusa 8j
Ima vedno v zalogi zakonske in obedovalne i«b » Mjflnejie in trdno delane t lastni delalniel. Posebna izbera kuhinjske oprave.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
Spiejemlje kakorSno-koli naročilo za ta in m canaj, kakor tudi poprave.
M DRUGE
vGoRICI-SoLKrtN
V JTrst DEIRETT0RI1 (ROSflRIO)
rv " - CfN, T\rr„* PALAČ« rt ARENAMI Po&RUiNI«:OPUET, KEKA TELEFON Nt 1651,
Odlikovana tovarna glasovirjev
E. Warbin8k
Trst, Piazza Carlo Goldoni 12
(vogel Corso-Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-jev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v fiew~Yorku, Schweighofer itd.
€lekt. pianini, orkestrom, harmoniji
Izposojajo. — 3!mjuje. — Daje na obrok«. Popravlja. — Akordlra po zmernih cenah.
tSterniftovSkrilJlM
je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZAIiOGE V VSEH GIiAVNlH MESTIH-
===: Vprašajte vzorce in kataloge v	=
Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Stala }{elve9ere št. 1, Ćelejon 1057