Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Harocnina listu:
Celo leto		12 K
Pol leta			6 K
četrt leta ......	3 K
Mesečno		1 K
Posamezne številke 10	V.
Zunaj Avstrije celo leto	17 K.
Inserati aji oznanila	
se računijo s 15 van. od 6 redne	
petitvrste ; pri večkratnih	Ozna-
nilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 102
Maribor, dne 4. septembra 1912.
Letnik IV.
Denar davkoplačevalcev
mečejo skozi okna,
'	Sv. Vid pri Ptuju, 3. sept.
V Vašem cenjenem listu ste že večkrat ostro bičali gospodarstvo nemških n ac ion alce v;, ki režejo iiam Slovencem, mnogokje prav po mačehovsko kruh, — ia mečejo drugače denar davkoplačevalcev kar skozi okno. VI vseh zastopih, kfier Imajo nemški nacional ci odločujočo besedo,1 je gospodarstvo pod psom Krvavo zasluženi denar davkoplačevalcev 1 se ' lahko miselno in brezvestno zapravlja in razsipava, če je treba pomagati lastnim somišljenikom in vzdržati z denarj'em korumpirani, kritični sistem. Kadar je pa treba ustvariti kaj1 splošno koristnega,, se ali sltopar ri, da je že umazano, ali pa se dela tako brez glave, da so stroški dvakrat, trikrat, štirikrat večji * k a (kor potrebno in imajo majat ne dobičke samo nekateri ko-ritarji. Ce se ,pa zgodi, dia pri kakem zastopu, v katerega. se steka tudi denar slovenskih davkoplačevalcev, potrka slovenski davkoplačevalec, naljde zar prta vrata in, zamašena ušesa. Nfai ta način so nemr ški nacionalci spraznili deželne bl, 4?ajne do zadnjega beliča., potisnili deželo v neznosne dolgove, da je že blizu propada in s svojimi krivičnim postopanjem prisilili slovenske poslance, tla so stopili iv obstruk-cionistični boj. V Grldcu, 'Mariboru, Celju, Ptuju in drugih spodnještajerskih nemških gnezdih je občinsko gospodarstvo povsod, v najjobupnejšem/ poibžajju, in davkoplačevalci zdihujejo pod težo bremen, ki so jih jim navalili nemško-naciopalni kolovodje.
Kavno tako škodljivo in pogubno kot v deželi, ter po mestih in trgih, gospodarijo naši „Nemci“;, ki se rekrutirajo po večini iz neznačajnih narodnih odpadnikov, po kmečkih občinah, V katerih jih nezavednost ljudstva drži na krmilu. Posebno kričeč vzgled za( to našo trditev nam nudijo razmere 1 v l naši šentvidski Župniji. Posvetimo za danes1 vi gnilobo, ki razjeda, naš krajni Šolski svet.
Po milosti okrajnega šolskega sveta, i£T( je , v nasprotnikih rokah, ' je prišel v krajni šolski svet znani posilinemec Sosterič: kjer je pa ta Človek, letam gre navaldno vse narobe, \ bržčas, !qer si domiš-ljuje, da je najpametnejši in najvplivnejši ter da mora vse biti ravno tako, kalkor hoče on. Evo vam zo-
pet nov slučaj, ki stane veliko denarja in Še več pa sitnosti,. Krajni šolski svet pr,i Sv, Vidu je razpisal učiteljsko mesto in je naznanil pri razpisu, da da krajni šolski svet učiteljski moči na razpolago stanovanje, (obstoječe iz dveh sob, kabineta, 'kuhinje in kleti. Tla razpis je bil v seji enoglasno sptrejet in je zanj glasoval tudi Sosterič. Učiteljsko mesto je pa dobil učitelj, o katerem je Sosterič vedel, da ne bo maral zahajati v njegovo gostilno in trgovino. Vsled tega se je sklenilo, da novi učitelj ne dobi stanovanja, katero je bilo razpisano, temveč se ga je hotelo potisniti nekam, drugam. Otmenjeno stanovanje pa je bilo oddano neki učiteljici s pristavkom: 1 ,,jNo.vi učitelj ne dobi tega stanovanja, pojdite Vi vanj na našo odgovornost!“ Učiteljica je ubogala in šla v stanovanje., katero je bilo n?)mepjeno novemu učitelju. Ko je ta prišel, ni imel stanovanja, kakor i]e bilo v dekretu in je bil primoran, iti stanovati v gostilno. Učitelj je seveda zahteval stanovanje in ker ga ni dobil, je bil primoran, tožiti krajni šolski svet, ki se je pri obravnavi dal zastopati po dr. Plachkyju, /a je vkljub temu imenitno pogorel.
Načelnik krajnega šolskega sveta Werdnik ni sklical seje, ko j,e dobil tožbo, temveč ije 'dal brez v-prašanja in dovoljenja drugih članov pooblastilo dr. Plachkyju. Wording in njegov politični varuh Sosterič sta torej brez dovoljenja krajnega šolskega sveta za istega procesirala, proces zguoila ' in ! sedaj naj plačajo davkoplačevalci?! Zadeva pa stane, nad 500 kron! Samo ker je dotičpi učitelj del tirjatve odpustil in ker je tudi gostilničar nekaj popustil pri svp-jih zahtevah, ! bodo stroški nekaj manjši, a znašali boah kljub temu okrog, 350 K. In to svotico je plačal ali jo bo moral plačati Wer dni g iz blagajne krajnega šolskega sveta! Dragi (davkoplačevalci, glejte, kako slabo nam že itiak gre! Letine so slabe, vse tie drago, izhaja.se težko, a sedaj naj bi bili tihi, da ise, meče denar, M smo ga krvavo zaslužili, na — stezo. Sosterič in Werdnik sta delala, na lastno pest, zahtevajmo zato vsi od njih, da naj povrneta, teh 350 K krajnemu Šjolsikfemu svetu. Mi ne bomo donašali prispevkov, za to da bi posilinemci lahko brez, ozira na nas gospodarili,, Zahtevajmo, da se na vsO,k način vrne omenjeni denar!
Človek bi mislil, da bodo mirovali sedaj) „Nemci“ . (Bog nam grehe odpusti, Če tako imenujemo lju-
di, ki jih je rodila, slovenska mati), kol so se tako o-pekli. Ä blamaž še niso doživeli zadosti. 'Sedaj so Sosterič, potem veleposestnik, tki plača 30 vinarjev davka, Hriberšek in župan Žejni jak sprožili predlog, naj se začne tožba s cerkvijo, da mora organist svoje stanovanje oddati šoli. [Tla vam je pa res lepa! Tega stanovanja ni imela nikdar šola, kakor takrat, ko je bil pred 40 leti učitelj tudi organist. Tjakjrat je imel res učitelj to stanovanje, pa ne kot učitelj, temveč v svoji lastnosti kot mežnar in organist. Radovedni smo, kdo bo za ta, neumestni predlog glasoval! Vi pa, dragi farani, sami sodite, je li bilo organiste-vo stanovanje kdaj last krajnega) šolskega sveta — ali ne.
Sosterič in drugovi bi bržčas zopet radi videli, da bi krajni šolski svet prajvldo zgubil in imel o-gromnih stroškov. Do tega pa ne bo prišlo in ne sme priti, saj nimamo denar, da, bi ga razmetavali. 'Seja krajnega Šolskega sveta, ki se vrši v nedeljo dne 8. t., m. je zato velevažna. Strogo pazimo, rda; ne bomo glasovali po želji in namenih Šoštariča in njega vrednih tovarišev. Kdor se bo dal vjeti na limanice, bo pljuval v lastno skledo in si bo nalagal sam sebi novih bremen. [Za to so pa res časi preslabi in prete-žavni. Ljudje, sodite trezno in zapodite ljudi, ki vam silijo v vaš žep!
Shodi*
Creta nad Vranskim.
Vkljub 'slabemu vremenu se je zbralo na s' ne ljudstva, osobito mladine, |v nedeljo dne 1. t. na prijazni Greti k mladinskemu shodu. Pridigi je v cerlcvi gospod dr. K o r otš e c. Po sv. maši se je takoij (začelo pod lipo zborovainja, katero je vpdil g. kaplan Sirec,
Govorili so dr. Korošec. Lukman, Pečovnik F.. Šalamun Marija* Šketa Trezika, Ocvirk Julijana* — Vse je bita s shodom zadovoljilo.
'Sv. Križ tik Slatine.
V nedeljo dne L t, m. je bil pri nas v čitalnici shod, S. K. Z. Poročal (je gospod deželjni poslanec in naš državni poslanec gospod dr. Fr, J a n k o v i č. Govoril je eno uro in nad 150 volilcev ga je z izrednim zanimanjem poslušalo, Ntajprej je konstatira!, da
PODLIHTJSK.
Narodni p ritane j v Liliputu.
.(Satira slovenska. Spisal dr. Leopold Lenakd.)
—	Salam alejkum! — pozdravil me je po jugo-slovansko.
—	Al,ejkum salam, ua rahma, natabaraka t allah ; — odgovoril sem mu.
„iSede sedi ravnatelj Harambaša, sede sed, iz svoje pipe vleče, sede sedi, pogleda, me in vpraša: odkod si prišel, tujec moj neznani, odkod si prišel, kaj med nami iščeš, povej kaj 'hočeš in čemu isle diviš ?
Mar občuduješ fajfo dolgoeefvko, ki vlečem jag iz nje dišeči knaster?
Podšito občuduješ ti copata, lici vidiš jo na moji potni nogi?
Li 'auštergam se čudiš zavozlanim, ki se na hrbtu križajo širokim?“
EHiigiiravno mi srce kipi poezije in bi najraje nar daljeval v. verzih, vendar hočem .pripovedovati v suhi prozi, da bo nit pripoveđov'anjja šla hitreje.
—	Poglejte, gospod — začel je Haramibaša, ko sem se mtu predstavil in povedal namen svojega prihoda — vas bodo gotovo zanimale te-le stvari, katere imam na sebi in radi tega vam Jih hočem naßprej razložiti. Tarle lajfa na primer je relikvija ,po našejn največjem pesniku Prešernu, 'iz nje je kadil dišeči knaster, ko je zdihoval za svojo izvoljenko Primičevo Julijo in zložil tista pesem:
/	„Luna sije,
ki agivo bije.“
—	Te-le copate je nosil naš prvi pesnik Vodnik, ko ga je poslal ljubljanski vladika ! 'gori v Bohinj „lovce in kozle past“, kakor se je izrazil Vodnik sam, ali pa „Bistro pit Savico
poezije hladni vir“, kaikor so rekli drugi.
— Te-le aušterge je pa izgubil naš prvi (pisatelj Primož Trubar, ko je amoral1 pred ljubljanskim vladiko iTomažoin Hrenom iz Ljubljane bežati na — Nemško. Radi teh aušterg sem imel nekoč hudo polemiko z nekim, našim starinoslovjcem, jki se je pre-drznil dvomiti nad njihovo pristnostjo. Dotični gospod je dokazoval v dolgi razpravi sledeče reči:
Moje Trubiarjeve aušterge niso res 'Trubarjeve, ker:
1.	takrat ljudje sploh še niso nosili aušterg,
2.	ker je Trubar, ko je začel pisateljevati, (nehal nositi aušterge in si je omislil pas, da bi se iar žje (zadrgnil čez trebuig ker sloVensko pisateljevanje preslabo 'redi človeka;
3.	Trubar je odnesel svoje aušterge s sabo na Nemško in je bil ž njimi pokopah v Derelingu;
4.	pristne Trubarjeve aušterge se nahajajo v kraljevem muzeju v Draždanih.
'Jaz sem pa krepko zavrnil vse njegove dokaze točko za točko in tako r nepobitno dokazal ; pristnost Trubarjevih aušterg, da se od lenega časa nikdo ni več upal nad njimi dvomiti. Povedal in razložil sem, kako so te aušterge prišle na moj hrbet. Bilo je to tako-le :
Doli v Istri se dobe še rodoljubni župniki, k!i radi dajo pitir in se znajo dobrovoljno 1 razgovarjati. Prišel sem nekoč k župniku v; Vovcji vasi, ki me je sprejel jako gostoljubno in postregel fe Črnim | feltri-janskim vinom. Ko sva ga oba že nekoliko občutila v glavi, je postal 'gospod jako zgovoren, jezik se mu je razvozljaj in nobene skrivnosti ni bilo več med nama. Saj pravi pregovor: In vino verità^.
Ako Še enkrat pribijem, da sva pila pristno slovansko listrijainsko vino, piotami pač 1 ne morete dvomiti, da (je tudi njegovo pripovedovanje ! bila sama pristna resnica.
Naenkrat je postal njegov; glas slovesen in mehak, pričel me je nazivati „pobratime“, razpel je svoj jopič In pričel snemati te-le naramnice, katere sedaj vidite na meni.
Jaz sem ga začudeno gledal, ön mi je pa) kar
rekel :
— Nikar ‘sle ne divi, pobratime Ivane! Te nar ramnic.e so časti.ljiv naroden spomenik, kakoršnega nimate več drugega v vašem mestu, Tje naramnice je nosil praočak našfega slovstva Primož Trubar ter jih je I izgubil, ko je moral' (pred (vladiko Tbmažom Hrenom bežati iz Ljubljane.
Verjemite, da mi je oko postalo solzno, ko sem to zaslišal, rokja mi je 'pa zatrepetala in se iztegnila po naramnicah.
Gospod je pa nadaljeval:
— Da že vnaprej izpodbijem vse mogoče pomisleke neverjetnih Tomažev, hočem, povedati, kako so te naramnice prišle v moje roke.
Trubar je imel v Ljubljani kuharico Uršo, ki je bila goreča privrženica novega evangelija m navdušena. častilka Trubarjeva. Vzela si je naramnice za spomin in jih celo življenje obdržala pri sebi, ne da bi komu povedala svojo skrivnost, ker se je bala, da ne bi ji odvzeli njenega (zaklada. Umrla |je neporočena in zapustila je vse svoje premoženje in tudi naramnice svoji nečakinji Metki. Tla je vzela nekega tudi Trubarjeve naramnice
vinskega (trgovca v Ljubljani in mu prinjesla v doto
Tako so ostale dotične naramnice več rodov v hiši 'onega trgovca. Bila je to. neka. spoštovana ljubljanska narodna hiša, ki je pai sedaj že prišla na kjajnt. Potomec te rodbine je v Istri kupoval vino. Pri neki priliki mu je pa zmanjkalo gotovine, da bi dal are. Pustil je torej v zastavo svoje naramnice in je pri tej priliki povedal, odkod prihajajo.
Prodaijaleo je bil nek star istrski rodoljub in naroden prvoboritelj. Ko je slišal Častitljivo Trubarjevo ime, je pustil Ljubljančanu vzeti vino in je sprejel v zastavo stare naramnice. Ljubljančan se sicer ni več zglasil, da bi poravnal svoj dolg, naša tužna Istra je pa na ta način prišla v posest .Častitljivega narodnega spomenika.
(Dalje prih.)
so nekateri župani in c. Jkr, okrajno glavarstvo v Ptuju krivi, da radi lanske suše in bede do, sedaj še ni nobene podpore. Nato je zjanimivo opisal svoje in
S.	L. S. 'delovanje v državnem zboru, posebno je pa še vse zanimal novi vojaški zakon. Slednjič je raldi deželnega zbora pošteno okrcal naše slovenske liberalce, te politične sleparje in sklenil, da poslano» S.
K.	Z. z ljudstvom držijo in tudi ž njim padejo.
Na predlog gospoda župana M. Debelaka, se je z velikim navdušenjem; izrekla gospodu poslancu zar hvala in neomajno zaupanje.
Pri raznih predlogih se je> ‘ostro obsojalo delovanje sedanjega rogaškega živinozdravnika, ki, misli, da je tukaj samo za rogfaške in slatinske ' vele-nemee [!).
Gospod poslanec ‘je obljubil odpomoč, samo natančno se mu naj vsak inkorekten slučaj naznani.
S klicem;: „Bog živi gospoda idr, Jankoviča! in vse poslance Slovenske kmečke zveze!“ sklenemo to poročilo.
Videm.
Pretečeno neöeljo smo tudi posavski mladeniči dostojno proslavili ÖOletnico Slomfäekove smrti.
Cerkveni govor je imel častiti gospod Gaberc, kajplan rajhenburški. Z njemu lastno zgovornostjo je v prekrasnih besedah vspodbujal mladeniče k poštenemu krščanskemu življenjih.
Takoj po cerkvenem opravilu se je vršilo slavnostno ■' zborđvajije, katerega! » se, jje vkljub slabemu vremenu udeležilo še precejšnje število vrlih posavskih ! fantov. Shod je jako spretno vodil navdušeni mladenič Jožef Šetinc iz Brežic. Pozdravil je zbrane mladeniče tudi naš vrli župan gospod M. Planinc.
Na shodu so govorili gospod Špindler, gospod Gaberc, gospod Lasbaher, bogoslovec gospod Vrečko. V imenu katoliškega cUjaštva je pozdravil zborovalce gospod abiturijent Jože 'Mirt Rajhenburga, Nastopilo je tudi več fantov govornikov.
Celo zborovanje je prevdvaT | 'Slomšekov duh. Dal Bog, da bi se navdušenje, ki je vladalo, ne poleglo, temveč obrodilo obilno sadu!
Poljaki in Avstrija,
Poljakj hrepene po samostojnosti,, po združenju sedaj razcepljenega poljskega naroda v mogočno e-noto. Vse njihovo stremljenje, vse njihovo hotenje gre za tem, upostaviti zopet Veliko Poljsko, Nič presenetljivega niso te težnje.. fŽe posamezen človek 1 se ne počuti dobro, če je vtesnjen v ozke spone odvisnosti. Vsakdo — skvarjenih, hlapčevskih duš ne vpoštevarno — : dela n,a to, da bi svojo lastno usodo določal kolikor mogoče sam, svobodoljubnost je vsakemu z materinim mlekom vcepljena, v^ srce. IŠe bolj kot pri posamezniku pride do izraza to hrepenenje po svobodi pri narodu. Kakor hitro se narod zave svoje sa-mobilnosti, |se vzbudi v njem želja po samostalnosti, vse njegovo delovanje se strne v boj za ta vabljiv idol. S še veliko večjo in silnejšo močjo kot-, v ta-koimenovanih narodih brez zgodovine plamti želja po svobodi v narodih, ki imajo veliko preteklost.
in med temi narodi zavzema eno najodličnejših mest poljski narod. Njegova, zgodovina je pestr,a| in raznolika. Mnogo strani je popisanih z zlatimi črkami, mnogo strani govori o slavnih in mogočnih;, dejanjih samostojnega poljskega naroda, mnogo strafai pa pripoveduje o žalostnih, tudi sramotnih činih, pri katerih oblije ponosnega 'Poljaka» rudečiea. ’Vendar, žarka svetloba, {/ki prodira iz prošlosti v sedanjost poljskega naroda, je veliko mogočnejša, jkot temni, mračni spomini in več kot naravna je, ' Ida preveva vsakega Poljaklai ( nevkrotljivo hrepenenje, ustvariti svojo domovino zopet veliko, mogočno in slavno, kot je bila nekdaj. ICasi kralja Jajna Sobieskiega, 'ko je cela Evropa proslavljala ( poljski narod 1 kot rešitelja krščanstva pred polumesecem, časi slavnih Jagelon-cev, ko je poljska kraljevina igrala; vlogo ene najmogočnejših držav, so preblesteči, tÖa bi ne postalo vzhičeno poljsko srce. In še potem v dobi propada. Poleg brezmejne propalosti in sramotnega izdajstva vedno še mnogo heroičnega domoljpbja f in brezmejne požrtvovalnosti. Tudi na to tužno dobo veže Poljaka toliko plemenitih vzgledov, toliko za svobodo domovine se borečih mož-vzorov, ' da je umevno, » če vzljubi lepo misel: tudi jaz bi žrtvoval za svobodo domo Jin e vse. Podžgati pa mora v vsalkem Poljaku to ljubezen do velike in samostojne domovine še sedanjost. Ni prijeten pojožaj, v katerem živi poljski narod dandanes. Razcepljen v tri dele, podvržen trem državam, ne more zjediniti svojih narodnih moči in ne more ne na kulturnem, ne na gospodarskem in ne na narodnem polju doseči one veljave, ki bi jo lahko imel; po svojem (številu. Razbit v tri kose, absorbira glavni Sel svojih moči v obrambo svoje narodne individualnosti in je velik samoli v hrepenenju po združitvi. Res, Avstrijski Poljaki se ne morejo pritoževali. V državi imajo besedo, veljavnejšo kot jo zaslužijo in vsaka vlada pazi na nje kot mati nat svqjega najgbolj razcartanega otroka. Toda jarem, pod kjaiterim ječijo v Nemčiji in Rusiji, je težak, v Malokateri narod » se mora boriti za svoj obstanek s tako brezobzirnim in nasilnim nasprotnikom, kot Poljaki v Nemčiji in pa Poljaki v Rusiji. Na stotine milijonov je že razmetala nemška vlada,, da bi pregnala Poljake iz nfhove zemlje in nobenih persekucij se ne vstrajši Rusija, da bi zatrla, med Poljaki katoliška vero. 'Vse bes tiše o narodnem, značaju, o narodni! individualnosti, ,*o narodni skupnosti bi bile prazne puhlice, I če bi mu-
kepolna borba rodpih bratov s prusovskim junkerijem in ruskim absolutistom j ne ' vzDudila ; sočustvovanja Avstrijskih Poljakov. Ko vidijo trpljenje svojih rojakov/, pozabijo na udobnosti, v katerih žive sami in trpljenje postane tudi njihovo. Kako p njihovi v rob-stvu zdihujoči bratje' zahrepene tudi oni po združenju, ki bi jim naj ci^lo moči, fda bi otresli [ žuleči f jarem, kakor njihovim bratom, zalebdi tudi njim pred očmi velik in lep ideal: samostojnost.
Da teže vsi Poljaki po neodvisnosti, je splošno znano. Spomini na veliko preteklost, ko je poljski narod združen sam vodil svojo usodo,, (so preživ,ahni, da bi jih bilo mogoče potlačiti. Včasih pa bukne želja po osvoboditvi celega naroda f s preveliko : vehemenca na dan in vzduh presecelo strastni klici po revoluciji. Pred par dnevi so zborovale v -Ziakopamii poljske napredite stranke, Ca so pod \ odstiram posl, SJivvinskega 1 proglasile, da hočejo z izobrazbo in z organizacijo poljskega ljudstva izvojtevati neodvisnost Poljskle. Izjavili so se za revolucijo, Mi naj bo v prvi vrsti naperjena proti Rusiji,
Z ozirom na to bojevito razpoloženje,, ki vlada v poljskih krogih na,pram despotični Rusiji, je pričelo rusko časopisje i z grdo, intrigantsko i kamipanijo proti Avstriji. .„Novo Vreme“ je pred dnevi objavilo daljši članek, v katerem, ! izvajja, da bo* v kratkem, koj po smrti cesarja Franca Jožeta, prišlo do vojske med Avstrijo in Rusijo. Po zatrdilu tegki, lista se bo šlo za obnovitev, nekdanjega poljskega kraljestva pod vlado Habsburžanov. Za prusko Poljsko bo Avstrija odstopila Nemčiji nekaj nemških deželai.
Te vesti ruskega lista so seveda; brez, resnejše podlage. Landra se jih v svet, da se vzbuja neza-upnost med nami, in Rusijo in s prozornim namenom, s sumničenjem opravičiti krivično zatiranje Poljakov po ruski vladi. Bilo bi več kot neopravičljivo, n. Favn ost, zločinsko, če bi se hotela, naša vlada, spuščati v pustolovščine radi Poljakov, za katere so avstrijski, narodi prinesli že mnogo žrtev. Cenimo in spoštujemo poljski naroct, umejemo njegove težnje in jih tudi odobrujemo, v kolikor ne gredo predaleč ter se gibljejo v okvirju monarhije — saj tudi mi hočemo ustvariti veliko hrvajško-slovensko domovino pod o-kriljem habsburškega orla — vendar odklanjamo, da bi mi nosili za vsepoljsko idejo, ki je zdaj še iluzori-čn,a, svojo kožo na trg za, Poljake. (Quod non ! Z,a vspešnost naše zunanje, zlasti balkanske politike je nujno potrebno,, cüa je naše razmerje do Rusije neskaljeno in kolikor najbolj mogoče prijateljsko. Bil bi političen i ssmoumor, ; če bi se naša država spuščala na severu v ekstravagantna, donikjišbtstiva, ki so za njo kot celoto brez pomena, a bi s tem, zanemarila in uničila svojo misijo na jugu, kjer je njena; bodočnost.
Evharistični kongres.
; Slavnostno z b o r o v a n j e.
Slavnostna zborovanja se bodo, vršila v veliki Rotundi v Pratru, ki ima 10.000 sedežev in kjer ima
50.000	ljudi dovolj prostora. Pri otvoritvenem zborovanju 'v sredo, dne 11, t. m, ob 5. uri popoldne bodo pozdravili kongres: papežev legat kardinal van Ros-sum, dunajski kardinal ISPajgl, njaučni minister Hus-sarek, deželni maršal princ Liechtenstein, dunajski župan Neumayer. Za temi pozdravi ‘ bodeta dva govora. Prvi gefror bo imel vseučiliščih profesor dr. Swoboda. Za njim bo govoril ' kranjski deželni glavar dr, Šušteršič o : „(Sprejemu, razširjanju in obrambi dedščine Kristusove^“
(V četrtek od 6. do 8, ure pridige in potifik/alne maše v raznih dunajskih cerkvah ; f dopoldne shodi raznih sekcij ; zvečer od Si. do 7, ure slavnostno zborovanje v Rotundi. Govore: dr, Josef 'Bugatto:	V
spomin na P. Marka d’Aviano; Msgr. Josef Rainer iz Amerike:	Tjrildentinski cerkveni zbior; dr,. Adolf
Donders: Nebeški in zemeljski kruli dela/včev.
Zvečer ob 8. uri ima v stolnici pr\ sv. Štefanu nemško pridigo dr. Mihael N a p o t n i k. knezo-škof lavantinski.
V	petek dne 13. t. mt, od 6. db 8, ure pridige in
pontifikaine maše. Dopoldne In popoldne molitvene ure in zborovanja odsekov. iZivečer od 15). do 7. ure slavnostno zborovanje v Rotundi. Govore: Monsigr. I/vian (Stöber:	Sv. Alfonz in sv. Klemen Hofbauer;
Dr. Mihael 'Hoffmann S, J,: Evharistija in redovno življenje; grof Alfred Resseguier: Mir narodov pred tabernakeljnom ; P. Bonaventura Krotz: Obnovljenje pastirskega delovanja.
V soboto dne 14. t. m. od 6, do ‘8, ure ' pridige in pontifikaine maše. Dopoldne old 11. do 1., ure slavnostno zborovanje v Rotundi : Govore : dr, P. Kiin-zle: Ma,ti lepe ljubezni in evharistija; profesor Geza Somnich: Evharistija in bodočnost cerkve.^ (Sklepni govor kardinala v|a,n Rossum., Popoldne ob pol 3. uri slavnostni koncert v dvorani f Uglasbenega društva (Musik vlereinssaal) : Klafsky: Rosa mystica. Hartmann: Zadnjja večerja.
V	nedeljo dne 15. t. m. zjutraj pontifikaine maše in obhajila.
Štajerskim udeležencem.
Kn.-šk. lavantinski odbor je določil in naprosil sledeče vic., gospode za dekanijske voditelje župnik Alojzi! Cižek za dekanijo Staritrg, župnik dr. Jančič za dekanijo Celje, dekan M. Tomažič za dekanijo Kozje, župnik J, Ozmec za dekanijo Dravsko polje, kaplan J. Vogrinec zai dekanijo Braslovče, župnik J. Menhart za dekanijo Velika Nefetelja, kaplan Podpečan za dekanijo Konjice, dekan Josip Cižek Zg,
dekanijo Jiarenina, P. Kajsijan Zemljak z|a( dekanijo Sv. Lenart, kaplan Andrej Lovrec za dekanijo Ljutomer, kaplan Fr. Božiček za, dekaniji Maribor levi breg in Marenberg, kaplan Fr. Sinko ; za dekanijo Šmarje, župnik J. PotovŠek za dekanijo Novacerkev,
P.	Pius Vakselj za dekanijo Ptuj, župnik Fraine Gomilšek za dekanijo Rogatec, župnik J. Vogrin za dekanijo Zavrč, j dekan J. Rotner za dekanijo Šaleška dolina, župnik, Franc Casi za dekanijo Laški trg, župnik Fr. Doberšek za dekanijo Videm, župnik A. Cilenšek za dekanijo Slov. Bistrica, Vrlitega prosi odbor vse vlč. gg. duhovnike, ki se udeležijo kongresa, da gredo na roko udeležencem iz svojih krajev. Doma pa je že opozoriti \ vse udeležence, da ( podpišejo lastnoročno železniške legitimacije in ne pozabijo nobene kongresne listine doma. Na, ponovno vprašanjp se odgovarja;, da velja ena in ista železniška legitimacija tudi za Marijino Celje in iz Marijinega Celja Nazaj na Dunaj, in iz Dunaja; domov. ;Viak se pa plača na železniški postaji, kjer kdo vstopi, % železniško legitimacijo za polovično ceno,
—■ ■	^-- ■	-—— —— -n-mr-ff1 r.-m-n r.rvTTi -»Trmrriin'n-|Hiiiir»nifMnnrHrr^»
Politični pregled.
K položaju.
Precej zanimanja zavzema vprašanje o usodi Stiirgkhovega ministrstva. Kaikor smo enkrat že poročali, je Štiirgfkhovo ministrovanje odvisno od razvoja njegove, bolezni, Ce bo ozdravil, bo ostal, če ne, bo šel, K h ulj tej nejasnosti je vendar citati že vse polno ugibanj o Stiirgkhoivih naslednikih in sploh o preosnovi ministrstva.
Veliko je Čitati v zadnjih dneh tudi o ratememh v poljskem taboru in o spravnih pogajanjih med Rusini in Poljaki. Težkoče dela sedali največje | needi-nost v poljskem taboru. 1
Berchtold.
Raizgovor, (konverzacija o Berchtoldovih predlogih velevlastim se je že pričela, 'Vse je strogo tajno in bo javnost o teku razgovorov 1 malo I izvedela, ker je zadeva preveč kočljiva.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
-NU agrarskem shodu, ki se je vršil v, nedeljo v Pr%i, je izjajvil poslanec Udržal, načelnik češke agrarne stranke: Izkušnje, ki, jih ima češka delegacija s1 slovansko Enoto, so take, da mora priti do če-škio-nemškega sporazuma, ' v; kolikor se to strinja; s čo/stjo Češkega; naroda. Ta sporazum bo osnova za trdno, veliko n zanesljivo češko-nemšjko ' parlamentarno večino in za; novo vlado.
Poslanec Kotlar ; se je v bistvu pridružil Udr-ža,lovim izvajanjem,, pac pa je sprožil misel, ali bi se ne dal doseči sporazum - med Cehi in alpskimi Nemci, kakršen je obstojal vsled taktike dr, Riegerja celih 14 let pod vlajita Taaffeja.
V
* *
Na kongresu narodno-sociajlnih občinskih svetnikov na Češkem se je sklenila» resolucija, ki se načelno izreka za to, da sklenejo Cehi in Nemci naroden mir. 'S spravo se pa mora istočasno tudi spremeniti volilni red za češki deželni zbor, 1 za okrajne i;n mestne zaistope in naj se tulli izvede obramba na-rodnih manjšin.
Češko.
Češka /narodno-socialna stranka je. slavila v nedeljo dne i. t. m. v Pragi ^vojo loJLetbic.0 ter imela manifestacijšho zborovanje, ki je je zaključil pohod po mestu, katerega se je udeležilo nad 5000 oseb, IV sprevodu so bili tudi alegorični vozovi. Sprevod je šel skozi mesto na vystaviSte, kjer, je govoril poslar 5iec Klofač 'o razvoju stranke. Popoldne se je vršila velika veselica.
Iz socialne demokracije.
Voditelji socialistov najvgčjih držav na svetu se sedaj posvetujejo o predlogu, Če kaže proglasiti splošno stavko v slučaju, da izbruhne v Evropi kaka vojska.
Ogrsko.
Vodilni krogi ogrske delavne stranke izjavlja-jo, (daj je delavni program, ogrskega parlamenta do spomladi že izgotovljen. Dne 17. in 18. septembra se vrše volitve v delegacije ; dne 20. septembra se sestane parlament* da se posvetuje o proračunu in novem volilnem zakonu, dne 28. decembra, bo četrta in zadnja sej,n v tein letu ter bo palrjament dovolil šestmesečen proračunski provizorij. Pričakovati je, da bo opozicija vse te seje motila. Z;a ta slučaj pa namerava delavna stranka sprejeti vse zakonske predloge sredi hrupa opozicije ' s pomočjo ' najostrejšega hišnega reda in brez sile. Ce bi se opozicija vendar ne hotela viđati, bo parlament do marca in potem do junija odgođen.
« *
V nedeljo dne 1. t. m. popoldne se je vršilo v Požunu protestno zborovanje združene opozicije. — Grof Apponyi je izjavil, i dai želi mir, vendar p;j je neobhodno potrebno, da odfstopita, Lukacs in Tisza. Grof Kurolyi ,pa je izjavil: Združena, opozicija ima nalogo, rda ustvari v življenju ogrskega; pari >tnenta novai velika pota, Gre za to,, da pade stena, med 48. in 67. tako, da bo politično življenje na Ojgrskem delamo^no. Mi, ki prisegamo na, program iz leta 1848, uvidevamo, da» jfe težko izvojevati ^ zmiago,, kakor leta 1848, tam, kjer je treba, ćelo principe leta 1867 vedno braniti. Principi leta 1848 in 1867 se dado združiti v pošteni, odkritosrčni in demokratični volilni pravici.
48.niki (delajo danes ravno tako za, dinastijo, 'kakor 67.milici in je treba samo, da pade monopol ene posamezne stranke, da oživi na Ogrskem čila impulzivna moč.
Rusija in Vatikan.
Med Vatikanom, in rusko vlado je prišlo do hude napetosti zaradi represalij ruske vlade n apr am katoliški cerkvi. Formalno bo najbrže Rusija prekinila vsako zvezo z Vatikanom, kar je razvidno iz tega, ' da še 'do 'Sedaj ni odposlala svojega novoimenovanega. poslanika v Rim,
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Na* trirazredni | mešalni šoli pri Sv. Roku ob Sotli (drugi plačilni razred) se odda mesto učiteljice. Prošnje do dne 25. septembra t. 1.
Iz srednješolske službe. '(Profesor na deželni realki v Pazinu Ernest Bonmiassar ' je 1 dobil ' mesto profesorja nai državni gimnaziji v Pulju; . profesor na nemški državni gimnaziji v 'Moravski Orlici Gustav Müller je premeščen na državno realko v Maribor; stalni učitelj na državni realki v Idriji dr, I. Pregelj je dobil mesto na državni gimnaziji v Kranju ; profesor na državni gimnaziji v Pulju Peter Sa-goj je dobil mesto-'* ' na državjni gimnaziji1 v Kopru ; profesor na državni gimnaziji V Kranju Anton Sušnik je nastavljen n o, državni gimnaziji v Ljubljani. Stalnim učiteljem na srednjih šolah' so imenovani: dr. Franc Kolnik za državno gimnazijo v Celovcu! dr. Oton Leitgeb za državno gimnazijo v Mariboru; Vinko Marinko na državni gimnaziji v Ljubljani ža državno državno gimnazijo v Kranj; Anton Rabuza na državni gimnaziji v Mariboru za samostojne gimnazijske razrede v Celju, in Franc Voglar m St. Pa*-vlu v Labodski .dolini za drzjavno gimnazijo v Mariboru.
Družba vednega češčenja. Duhovniki,, ki. želijo podpore za svoje cerkve iz letošnjih pridelkov para-mentne družbe za lavantinsko škofijo, naj predložijo odboru tozadevne prošnje do dne 9. t. m.
Umeščen je. V soboto dne 31. avgusta je bil v stolni cerkvi v Mariboru po stolnem župniku kanoni-ško umeščen za župnijo sv. Jošta na Kozjaku vie. g. Franc Letonja, 'kaplan pri sv. Ani na Kr enih ergu. Ad multos annos!
Vpisovanje učencev v c. kr. samostojne nemš-ko-s lo venske gimnazijske razrede v Cehu se bo vršilo dne 16. t. m. od 8, do 12. ure dopoldne in sicer od 8. do 10. ure v I. razred,, od 10. do 12. dre pa; v IL—IV. razred. Po vpisovanju i v I. razred, sledijo sprejemni izpiti. - Vodstvo.
Socialni tečaj za katoliško narodno dijaštvo se je vršil dne 2., 8. in 4. septembra na 'Oljki. Predavali so gospodje: kr. Hohnjec, idr. Korošeci in dr. Krek,
Dr. Hudnik f. A nedeljo dne 1. septembra je umrl v Postojni na komu svoje soproge dr. Hudnik, bivši ljubljanski odvetnik in načelnik Glavne posojilnice, o katerem smo zadnjič porocjali, da je bili povodom cesarjevega rojstnega dne pomiloščen, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, Pogreb se je vršil včeraj popoldne v Postojni.
Kongres sodnikovi in juristov. Na Dunaju so se pričela v pondeljek dne 2. t.. m. pod predsedstvom justičnega ministra medna/rodna posvetovanja splošr negai kongresa sodnikov in juristov, kateremu prisostvujejo sodniki iz Avstrije, Ogrske, Nemčije in iz Italije.
> Koroški deželni zbor bo, kakor se sliši, dne
23.	t. m. sklican na šest- ali osemdnevno zasedanje.
Ciril»Metodova 'družba ima letos dne 22. t. m. v Trstu svojo glavno skupščino.
Dr. Kukovca zaifrkujejo v, luštnem taboru. „,S1. Narod“ piše v Številki 200 iz Celjla: ' „Dr. Benkovič je advokat, tam se naj poskuša v svoji modrosti in delu, za drugo pa. naj prepusti poslafejiško čast in delo bolj zmožnim, ljudem.“ Kaj, ko bi ustavili ime dr. Kukovca? Kdor pozna častihlepnost in sebično ljubosumnost V liberalnem taboru, ve, da) se je tjen neroden napad na dr. Benkoviča 1 zgodil Isamo radi postranskega najine n a. Liberalci, so advokatu in poslancu Kukovcu namignili s kolom.
Jubilejna razstava Slovenskega Čebelarskega društva za Spodnje-Štajersko. To društvo ‘obhaja letos lOletnico svojega obstanka in hoče to dobo trudar polnega delovanja zaključiti na posebno slovesen nar čin. Vrhunec te slavnosti bo tvorila čebelarska razstava, kajtera se vprizori pri grajščaku g. Sušniku, grad Zgornji Lanovž, na Lavi pri Celju. Razstava se bo slovesno otvorila dne 15. septembra ob 9. uri predpoldne in zaključila dne 19. septembra popoldne, Namen te razstave je, da bo občinstvo imelo priliko videti moderne naprave, tikajoče se čebelarstva, kakor' tudi pridelke,, kateri se (dosežejo potom modernega čebelarsitva. Pridobili se bodo na ta) način ne sar mo 'vneti1 čebelarji, 'ampak tudi odjemalci ■ domačih pridelkov. Da bodo imeli čebelarji priliko svojo vedo v, tej stroki izpopolniti, se bodo vršila ! predajanja. Potom, razstave pa se hoče tudi višje kroge in oblasti opozoriti na, važnost te idealne panoge poljedelstva, in si na ta način pridobiti f njih .naklonjenost. Razstavili set bodo vsakovrstni čebelarski pridelki, panji različnih sistemov s čebelami in prazni, stroji in Še Srago čebelarsko 'orodje, Čebelarske knjige in časopise. Da je društvo s tem p ret vzelo velikansko nalogo, katere reši,telv bo stala veliko truda in skrbi, je
gotova stvar, tem bolje pa računi na ‘naklonjenost občinstva in upa, da bo isto v častnem številu pose-tilo razstavo in s tem pripomoglo k sijajnemu vspe-hu. — VJLbor.
Hmelj. Kakor se ceni, se bo pridelalo v letošnjem letu v Nemčiji naslednja, množina, hmelja, in sicer: Bavarska od 210,006 do 234.000 stotov po 50 Kg, Virtemberšica od 45.000 do ,50,000 stotov,1 ( Elzacija od
85.000	do 95,000 stotov, Badensko od 10,000 do lv.000 stotov, Praskal od 15,000 do 16.000 stotov. Torej skupaj od 371,000 do 412,000 sitotov po 50 kg. Poprečno bi izamogla letos znašati hmeljska, žetev na Nemškem okroglo 400,000 stotov, med tem ko se je lanskega leta pridelalo le 212,554 stotov, leta, 1910 p,a| 408.220 stotov". Hmeljska, žetev na Nerojškem ne bode v najboljšem slučaju iprekajšala hmeljske žetve iz leta 1910, če se tudi vzame zgorajšnje najvišje število. Dosegla,nje neugodno vreme na Nemškem bode še bržčas nekaj dni trajalo, vsled česar se pozni hmelj ne bo mogel zadosti razviti in že sedaj je vi očigled, temu trebil rar čunati na Nemškem z manjšim pridelkom, kakor se je cenilo, če bi bilo vreme ostalo trajno ugodno. Istotar ko velja o Belgiji, v kateri deželi cenijo letošnji pridelek na 70.000 do 75,,000 stotov, Če bi bilo | ugodno vreme, j— V Savinjski dolini je že končana trgatev srednje-zgodnjega hmelja in nai vrsti 'je pozni hmelj. Ceni se, da se bode letos pridelalo v Savinjski dolini okrog 30,000 stotov hmelja izborne 'kakovosti. V Savinjski dolini se je prodalo dne 1. septembra 1 kg hmelja za 1 K 60 v do 1 K 60 v, ter za 1 K 90 vin. do 2 K.
Za „Slovensko Stražo“ je nabral gospod Jože Bende 4500 obrabljenih poštnih znamk. — Hvala lepa!
Zvišanje obrestne mere. Tistim, ki rabijo mnogo tujega denarja, pretijo še slabši časi, grozi še večje pomanjkanje denarja in vrhutega še zdatno zvijšanje obrestne mere. Že sedaj imamo vjisoko obrestno mero. Dne 28. avgusta je znašala bančna obrestna mera j6%, zasebni diskont pa 4 in 13 šestnaj-stink, približal se je torej že zelo obrestni meri in to je nekako predznamenje za bližajoče ' se zv; sanje splošne obrestne mere. V Nemčiji znaša, bančna obrestna mera 5%, zasebni diskont pa 4%. jNa; Francoskem znaša 3%, zasebni diskont pai 2 in 5 osmink odstotkov. Na Angleške m je Še znašala bančna, obrestna mera ' dne 28. avgusta 3'% , toda zasebni diskont je znašal že 3 in 5, šestnajjsitinkl 'odstotkov. Bil je nekaj Časa tedaj iže vjišji, kakor bančna obrestna mera, T.o nesorazmerje bi bilo imeio za posledico,, da iji se bili denarni zavodi zatekali k angleški banki, ker bi ji plačevali za mejnice samo 3%, med tem ko bi dobivali od svojih dolžnikov 3 in 5 šestnajstink i%, Da se zabrani večje navale na angleško blanko in da se s tem zabrani močno znižanje zakladov v zlatu, je bila dne 29. avgusta angleška, banka.f primorana, zvišati svojo obrestno mero od 3%; ina 4%. Tla korak bo -bržčas vplhjal tudi na večje avstrijske bianke, — kajti če Anglija, začne, potem ji navadno sledi Pariz, Berolin in Dunaj. 'Tudi v Avstro-Oigrski se pričakuje zvišanje bančnih obrestnih 'mer. Avstro-ogrska. banka je imela dne 29. avgusta sejo, v katferi se je opozarjalo 1 na veliko 1 narašjčalnje potrebe; ( denarja. Celoskiupno eskomptovianje je znašalo od dffie 2. januarja pa do dne 23. avgusta 4948.2 milijonov kron, torej za 568.2 milijonov kron več, kakor lansko leto. Devize stoje baje visoko. 'Na podvigi slanja) 'notnih rezerv je ugotovljeno, da se letos ne bo izognila bafa-ka davčni obveznosti. Predlog za zvišanje bančne obrestne mere se pa vkljub Visokemu bančnemu obroku ni stavil. lOlbrt, trgovina, industrija in narodno gospodarstvo, vse bo vsled zvišanja obrestne mere zopet prav občutno prizadeto.
Štajersko.
Maribor. (Požar.) Včeraj okrog % na drugo u-ro zjutraj) je izbruhnil požar vj delavnici krpja|kega mojstra Kapuna v Freilmusgasse štev. 5. Došla, požarna hramba j'e sicer udušila požar, Kapunu je v delajvnici zgorela vsa zaloga sukna in, vse pohištvo. Skoda znaša 3000 do 4000 K, ki je le deloma pokrita z zavarovalnino.
Maribor. Ea porotno zasedanje izžrebani porotniki, Z*a tretjo porotno zasedanje mariborskega) b-krožnega sodišča so bili izžrebani naslednji porotniki in namestniki:	Franc Narajt, čevljarski mojjšter;
Alojzij Peheiml, lesni trgovec; 'Julij Pfrimer, vinotr-žeo; Henrik 'Wjirth, rovinateli paromilijna; Herm|ann Wögerer, prekajalec mesa, vsi v (Maribora ; 3|an. Rott-mlann, veleposestnik v, Spodnjem G aste raju ; Franc Sumann, posestnik in župan v Srednjem Gašteraju; Jurij Glaube, trgovec, Jurjev dol. ; Franc Koller, posestnik v Krčevini; Karol Soss, posesttnik v Krčevini; Franc Dreissiger, gostilničar v LajjterŠpergu ; Fraine Nekrepp, posestnik v, Rošpahu; Mihael Cilenšek, 'posestnik, Vrtičbreg; (Janez Vollmeier, posestnik v Selnici ob Dravi; ' Ivan Pihler, ' posestnik v Ciglencih; Alojzij' Kollnig, posestnik v Studencih; Pavel Wernìg, posestnik v, Spodnjih Hočah; Franc Peitler, veleposestnik v Recemjaku; Peter Komam, posestnik, Kumen; Stefan Trafella, posestnik, Pobrežje! Martin Pukl, posestnik, Razvanje; /Alojzij Widder, posestnik, Rudečbreg; Mihael Lesjak, gostilničar;, Slivnica; Jožef Mohoritsch, posestnik, Pekel: Franc Skerbiseh, posestnik, Slov. Bistrica; K. Wiitt, trgovec, Slov. Bistrica; 'Maks Ulm, grajščak, Zavrč ; Franc Lorber, uradnik hranilnice, Ormož ;
Jakob Zadravec, lastnik paromlina v Središču; Tomaž Senjor, stotnik v pokoju, Senežica; Oton Zorzi-ni, grajščak, Gornja Radgona; 'Jakob Zemljič, posestnik. Radenci; Viktor Kukovec, lastnik paromlina, Ljutomer ; , Marko Cajnko, posestnik, Koračiće ; Tomaž Hölbl, posestnik, Sv. Primož. Kot nadomestni porotniki: Jožef Beranitsch, hišni posestnik, Martin Fuchs, gostilničar, Frano HaViiček, hišni posestnik, Peter Hochenegger,, I mizarski mojster, Karol ‘Jar-tsohitsch, čevljarski mojster, Karol Jellek, gostilničar, Karol Kiss, trgovski sotryd^nik, Jožef Kollarič, mizarski mojster, in Albert Lončar, hišni posestnik, vsi v Maribora,
^Središče« (Prigodbica, 'kako je neki liberalni Sokol vasoval pri 141etni deklici.) Sokol kliče: Mici-ka, spiš? Micika, spiš? Cuješ, Micika? To klicanje sliši bratec Micike in reče materi: Mati, jam ga po-lejo, 'Mati:; Vanček, naj ga, nej se Micika spominja. Mati, bom ga, Vanček, ne smeš ga! In Micika se je spominala. Vanček pa je bil bolj pameten, kakor mati in je očetu povedal, da so rekli mati, naj še Micika spomina. Oče pa bi skoraj mesto 'Micike mater natepli, Oj, nesrečna deca, ki imate tako — čudne matere !
Kam bomo šli v nedeljo, dne 8. septembra??? Vsi na veliko Slomšekovo slavnost k Sv, Frančišku! Na vsporedu je mnogo zanimivosti, med temi naj o-menimo:, govore, deklamacijo, godbo na pihala itd. Predstavljala se bo tudi krasna, narodna igra: „Divji lovec“ v štirih dejanjih, Katero bodo povzdignili posebno še krasni kostumi (narodne noše). (T]udii z,a zabavo bo vsestransko 'preskrbljeno, kakor: Ì srečelov, Šaljiva dražba, ribji lov itd. Začetek ob 543, uri popoldne.
Kaindorf pri Lipnici, Tiukaj je umrla dne 13. avgusta žena tovarniškega delavca v) predilnici Marija Sirnik. Bila je Slovenk?);. 'Zapušča žalujočega moža in enega otroka. Pogreb je bil dne 15. avgusta popoldne. Udeležilo se ga je č.ezi 200 Slovencev. Naj v 'miru počiva! — Tukaj imamo knjižnico, ali žali-bog premajhno. Knjig nam, primanjkuje in tudi časnikov. Tukaj Je veliko ip 'širno polje, na katerem bi se dalo delovati za naš narod. Slovencev je 400—5Ö0, ki so večinoma delavci in ubogi. Želeti bi bilo, da bi se slovenska javnost malo bolj pobrigala, za naš kraj, Knjižnica šteje blizu 50 udov, ki plačujejo po 30 vinarjev, na mesec. [Izvoljeni odbor knjižnice je sledeči: predsednik Jožef Berlič, podpredsednik Ji. Kotnik, blagajniki J. Tušek, odborniki L. Žlak, Al. Juhart, F. Omahner. Odbor se vrlo trudi za prospeh knjižnice.
Špitalič pri Konjicah. V nedeljo dne 8, t. m. se vrši tukaj shod S, K, Z, Poslanec Pišiek bo poročal o nameravanem vodovodu ; živinorejski inštruktor g, Mauchler govori o živinoreji in skupni (prodaji živine. g. Potnik bo poročal o cestah. Pripite!
Št. Janž na Vinski gori. Ustanovni občni zbor našega izobraževalnega društva se vrši v nedeljo 8. septembra popoldne. Govorit pride poslanec dr, Karl Verstovšek.
ßomilsko. Pevsko društvo v St. Rupertu pri Gomilške priredi 15. sept. t. 1. veliko veselico. Spored na lepakih. Prosi se, da se sosedna društva blagohotno ozirajo na to prireditev.
Bližnjemu v pomoč!
Predstojništvo usmiljenih bratov v Gradcu se je odločilo, da sezida novo bolnišnico na SpoSnjem-Stajerskem, in sicer pri Žalcu v) Savinjski dolini, a-ko bo aafelo v ljudstvu samem za to primerno podporo.
Mogoče je, da bo kdo rekel: Ziakaj pa ravno v Savinjski dolini?
Razlogi so sledeči:
1.	Savinjska dolina je ena izmed najlepših dolin Spodnjega Stajerja.
2.	Zgoraj omenjeni kraj, kjer se bo bolnišnica stavila, je višja posvetna oblast pripoznaLl f za. najprimernejši kraj.
3.	Moramo se ozirati tudi na stransko ljudstvo, kateremu bo dobrodelni zaMod v veliko pomoč; in to je ljudstvo, katero prebiva v, okrajih: Vransko, Gor-njigrad, Šoštanj, (Slovenjgradec, Konjice, Šmarje Kozje, Brežice, Sevnica in Laško. Žalec je pai nekako v sredini teh okrajev.
Spodnještajersko ljudstvo naj torej blagohotno podpiral ta blagi namen, ! da, mu v prihodnje ' ne oo treba pomoči iskati po tujih krajih,» kakor do sedaj.
Da se bo ta prepotrebni, človekoljubni zavod lažje in hitreje mogel postaviti, se predstojništvo u-smiljenih bratov obrača, ' s ponižno prošnjo na vele-častito duhovščino, slavne občinske urade, okrajne z,Jtstope, vse denarne zavode, 1 in blago ljudstvo Sp. St|ajerj(a, da bi nas ti po svoji moči izdatno podjpirar li in v težkem! položaju šli na roke,il kar se nam je tudi obljubilo od višje duhovne in posvetne oblasti. Le pod teni pogojem se spodnještajerskemu ljudstvu zagotovi, da se začne zicifati bolnišnica { na spomlad leta 1913.
Slavinemu občinstvu , pa se s ponižno prošnjo naznanja, da bodeta nabirala milodare zia stavbo nove bolnišnice v Savinjski dolini gospoda, o. Kajetan Popotnik in br. Jožef Majcen, ! katera sta pooblaščena od c. kr. namestnije v Gradcu I z, legitimacijo in zbiralno Idnjigo, v katero vsak dobrotnik podpiše lar stnoročno svoje ime in prispevek, katerega daruje za zidanje človekoljubnega; zjavoda.
I
zobražena, slovenska, krščanska obitelj sprejme jeseni majhnega
v popolno vskrbo. — Naslov v upravništvu.	185
yjx_ y Rušah na prodaj v 1^159 v lepem in prijaznem kraju blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 3 sobe spodaj in 1 pod strešno sobo in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in skedenj, vse v najboljšem stanu. K hiši pripadate tudi 2 lepi njivi, nov sadonosnik in vrt z brajdami. Zelo pripravna je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v najemu, se plača 30 kron mesečno, (jena je 12.000 kron, 4400 kron je vknjiženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več se izve pri Francu Repolusku, posestnik v Rušah.
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvora pričakuje gostov domači omnibus.
Loiska in Pepes Lean.
v Celovcu
Vetikovika cesta št. 5
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
* - Kateri I
X
♦
❖
1
kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko po n ud človeka naravnost zbega!
Širite Stražo.
Uljudno opozarjamo, da imamo v zalogi najboljša spodnještajerska vina vseh vrst, katera prodajamo sedaj po izjemno nizkih cenah, da se pripravimo za nakup novih vin. Opozarjamo pa čisto posebno nato, da prodajamo mi le ::
zajamčeno pristna štajerska vina,
medtem ko vinski trgovci razpečavajo slabejša ogrska in hrvaška vina pod imenom naših štajerskih. — Imamo tudi veliko, dobro uvinjenih transportnih in založnih sodov, katere oddamo po lastni ceni.
Prva jušnoštajerska vinarska zadruga v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. 186
Vsi, ki ste skrbni molle in
ožetie ! -- ........—,--===
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
i Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? Jaz sem in born ostala pri preizkušenem
pravem : Franckovem : pridatku
za kavo
s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne ;
od tega zadostuje : manjša: množina; on j. povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo!
❖
❖
♦
X
❖
❖
I
❖
!
I
#
❖
S
♦
!

V nedeljo, dne 8. septembra
vsi k sv. Arehu !
Slov. Straža“ v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod
„Ljudsko zavarovanju“ na Slov. Sfrato v Ljubljani.	1^1
arstvo proti požarom !
V
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
as&esfnim škriljem • - -
»ZENIT«
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana.
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje n c g. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko.
Mesina Sikama pri c. kr. ,Orlu“ ¥ Mariboru
Glavni trg tik rotovža. ibi
ki žele preskrbeti svojim hčerkam & faPa S «g S temeljito času primerno izobrazbo, store najbolje, ako je pošljejo v zavod, šolskih sester v Celje. — V osemrazredni dekliški šoli se nče vsega, kar zahteva sedanja ženska izobrazba. Poleg predpisanih predmetov za ljudske in meščanske šole vadijo se deklice v vsestranskem gospodinjstvu, posebno šivanju in kuhanju. V zavodu je tečaj za učiteljice ženskih ročnih del in otroške vrtnarice. Pudučuje se tudi umetno ročno delo, risanje in godba. — Sprejemajo se deklice vsake starosti, ako so zdrave in lepega vedenja. — Pojasnile daje
Vodstvo šolskih sester v Celju.
in
Prevzamem vsa dela
cekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Misel Dobravc « Celja
Gospodska ulica 5.
Franc Pleteršek ■
£££ » Zaloga
cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Trgovina s špecerijskim blagom Pozor Slovenci ! Trgovina i moko in detel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Gradatisi«;» cest». 2S1.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na drobno l Točna in solidna pcstresstoa, I Na debelo !
I Spodnještajerski ljudska posojilnica v Maribora
*	registrirani zadruga z neomejen® zavezo/
Stolna ulica štev. 6 (med slavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
«e sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4V,“/ „ proti tri mesečni odpovedi po 43/«%- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo sploh po 57,%! na vknjižbo in poroštvo po 5%°/o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. đo 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tiolr tialrnrnn