PoStnina plačana T gotovinL Leto XI., št. 46 Liubljana, torek 25* februarja 1930 II. 1333 it Cena t Din Naročnina znaša »nesečno 23— Din, za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5- Telefon st 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te« lefon št 440 Celie: Koccnova ul 3 Telefon St 190 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Koeenova ulica št 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« liana šl 11.842: Praha čislo78.180; Wien št 10S ?41 Besedilo jugoslovansko-bolgarskega sporazuma „Začetek nove dobe medsebojnega zaupanja In dobrega prijateljstva" Beograd, 24. februarja, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo besedilo sporazuma, sklenjenega na podlagi pogajanj mešane komisije v Sofiji, ki je bil podpisan dne 14. t. m. V uvodu se naglaša: Kraljevina Jugoslavija in kraljevina Bolgarija sta v želji, da se preprečijo vsi obmejni incidenti, osigura dober red na meji in njeni okolici, kakor tudi v želji, da se ustvarijo kar najboljši pogoji za varno in mirno žrvlienie obmejnega prebivalstva ter globoko uvedeni, da bo značiio to začetek nove dobe medsebojnega zaupanja in dobrega prijateljstva med sosednima državama in trdno podlago za tesnejše in prisrčnej-še odnošaje, sklenili sporazum, ki ureia vsa tozadevna vprašanja. V besedilu sporazuma, ki ga objavljajo »Službene Novine« v srbo-hrvatskem in bolgarskem jeziku, se naglaša med drugim: Obe vladi bosta, najbolje poznavajoč razmere na svojem ozemlju, podvzeli vse potrebne mere uspešnega in traj- nega značaja za ohranitev in osigura-nje dobrega reda na meji in njeni okolici, kakor tudi za to, da odstranita vse vzioke eventuelnih incidentov. Svojim podrejenim organom na meji bosta naročili, da vzdržujejo medsebojno dobre in lojalne odnošaje ter da vrše svojo službo strogo po določbah pravilnika B o službi, na meii. Če pa bi se kljub vsem tem ukrepom vendarle dogodil kak incident, ki bi ga ne mogli likvidirati lokalni činitelji, to so komandanti mest in sreski načelniki, se bo sestala v najkrajšem času mešana komisija, ki bo na licu mesta izvršila anketo. Ta komisija bo stalna ter jo bodo tvorili po en uradnik zunanjega ministrstva, notranjega minnistrstva in po en višji oficir. Nadaljnji členi sporazuma vsebujejo določbe o delu. delokrogu in načinu dela te komisije. Kočno določa snorazum. da se smatrajo vsi obmejni incidenti, ki so se dogodili do dneva podpisa tega sporazuma, za likvidirane. Program Chautempsove vlade Vlada bo znižala davke in predložila v ratifikacijo Youngov reparacijski načrt Pariz, 24. februarja, s. Ministrski predsednik Chautemps je dal zastopniku »Quotidiena« intervju, v katerem je pri razmotrivanju o zunanje-političnih problemih izjavil med drugim, da bo predložil Youngov načrt takoj za Nemčijo v ratifikacijo zbornici. Na vprašanje, ali bo tej ratifikaciji sled la izpraznitev Porenja, je ministrski predsednik Chautemps odgovoril, da bo Pore-nie po nepriklicnih obveznostih izpraznjeno, čim bodo izpolnjeni določeni pogoji. Chautempsova vlada je imela danes prvo sejo, na kateri je bilo določeno besedilo vladne izjave, ki jo bo jutri podal ministrski predsednik pred zbornico. Ministrski svet se je dalje bavil z notranjim in zunanjim položajem, predvsem pa z londonsko razorožitveno konferenco. Jutri ob 10. dopoldne se bo vršila v Elysejski palač: pod predsedstvom predsednika republike Doumer-gueja ponovna seja ministrskega sveta, na kateri bo končnoveljavno izdelana vladna izjava. Glede davčne in finančne politike je napovedal Chautemps, da v tem pogledu ne bo sled'1 smernicam Tardieujeve vlade. Prihranjene milijarde državnega zaklada morajo pomagati pri obnovi narodnega gospodarstva. Dalje je treba izvesti čim večje znižanje davkov, ker ima Francija mnogo visokih davkov, katerim se bo treba popolnoma ali vsaj deloma odpovedati, če se noče gospodarstva popolnom zatreti. Pred sejo francoske zbornice Pariz, 24. februarja d. Z veliko napetostjo pričakujejo francoski politični krogi jutrišnjega glasovanja in razprave o vladni deklaraciji v parlamentu, na kateri se bo pokazalo, s kako večino razpolaga vlada g Chautempsa. Borba bo v parlamentu najbrž dokaj burna, kar je mogoče sklepati po pisanju desničarskih listov, ki pozivajo desničarske poslance, nai že prvi dan po-medejo z levičarsko vlado. Krogi, ki so naklonjeni vladi, smatrajo, da bo vlada zbrala dovolj veliko večino in da bo lahko pričela z izvajanjem svojega programa. Tako menijo, da bo dobila najbrž pri glasovaniu o zaupnici okoli 300 glasov od 520. dočim se bo kakih 20 poslancev vzdržalo glasovanja. Nasprotniki vlade pa zopet napovedujejo, da ne bo dobil Chautemps več ko 270 glasov. Najbrž pa večina ne bo posebno velika ter se bo morala vlada boriti vedno z velikimi težavami. če bo hotela izvrševati stavljeni si program. Po deklaraciji vlade bo-nadaljevala zbornica z razpravo o finančnem zakonu, ki bo znatno izpremen.ien posebno v noeledu reduciranja davčnih obveznosti. Izključeno pa ni, da bo ravno tia tem vprašanju padla, kakor vlada Tardieuja. Londonska konferenca bo odgodena? Odgoditev konference zavisi od zaupnice Chautempso-vi vladi - Prihod francoske delegacije London, 24. februarja, AA. Kakor poročajo, bo francoska delegacija v primeru, da dobi ministrstvo Chautemps v zbornici zaupnico, v sredo odpotovala y London. Italijanski zunanji minister Grandi, ki je preživel konec tedna v Rimu, se vrne v London jutri. Konferenca prične zborovati v četrtek. Ta teden najbrže ne bo plenarne seie, ker je delo v odboru zaradi odložitve konference zastalo. Delegacije, ki so ostale med odmorom konference v Londonu, so izmenjale o raznih vprašanjih mnenja. Edini formalni napredek v delu se je dosegel s tem, da je odbor strokovnjakov, ki proučuje vprašanje posebnih ladij, sestavil poročilo o tem vprašanju. Danes so tehniki proučili neka vprašanja, katera so jim predložili strokovnjaki, ki se bodo sestali jutri, da sestavijo svoje poročilo. Snoči .ie posetil bivši ministrski predsednik Baldwin vodjo ameriške delegacije Stimsona. Vrnil se ja davi v London. Upajo, da bo konferenca lahko nadaljevala ta teden delo in da prisiljeni odmor ni ostal brez-usoešen. London. 24. februaria AA. Pomorski stroVovmaki so imeli davi sestanek. Jutri se bodo ti s+mVovn'>Vi: tvmovno sestal'. V pončenlti kroelh odMsmiajo razgovor o vesteh, da bo konferenca odgodena. Njihove izjave se omejujejo na to, da bo odločitev padla šele prihodnje dni. Splošen vtis je ta, da je mnogo odvisno od jutrišnjega sestanka francoske zbornice. London, 24. februarja, AA, »Sunday Times« objavlja članek Steeda. ki dokazuje. da je usoda pomorske konference koncem koncev odvisna od miroljubnih stremljenj posameznih narodov. Pisec poziva Stimsona, Macdonalda in Hooverja, naj mirovni pakt ne potrdijo samo z deklaracijo o svojih dobrih naklepih, nego tudi s pozitivno obvezo, da hočejo nacijonalno politiko usmeriti v smislu teh izjav. Francoska delegacija Pariz, 24. februarja. AA. Francoska delegacija, fci se bo napotila v London na pomorsko konferenco, bo zdaj sestavljena tako-le: Chautemps, Briand, Sairraut, Lamoureus, Deftenriau. Sprememba statutov DN. London, 24. febr. AA. Danes se je sestal v Ženevi ob 11. uri odbor, ki je razpravljal o korakih, potrebnih, da se splavi statut Društva narodov v sklad s Kelloggo-vim mirovnim paktom. Odbor je bil imenovan na zadnii skupš-ini Dmštva naro-iov na ln5c"fl*5vo anol^ke vlade Potres v Grčiji Atene, 34.. februarja. AA V Votosn je b:1 danes potres, ki ie trajal 10 sekund. Tri hiše so se porušile. Škoda je znatna. OBNOVITEV STARE TROZVEZE? Kot nadomestilo za priključitev Avstrije k Nemčiji bo obnovljena stara trozveza med Italijo, Avstrijo in Nemčijo - Schobrove izjave v Berlinu-Pred podpisom trgovinske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo Varšava, 24. februarja, M. Organ krščanske demokracije »Reč Pospolita« piše pod naslovom: »Avstrijska pogajanja — Trojna zveza zopet na vidiku«: Obiskom avstrijskega kancelarja dr. Schobra je treba posvetiti vso pozornost. Gre za zbližanje med Avstrijo in Italijo in preko Avstrije za zbližanje med Italijo ijeli. znan dobrotnik, ki ie zapustil preceirm.io imovino. Andjeli se je peSal z urarsko obrtio in trgovino optičnih predmetov ter je živel Prav aristokratsko. V svoii mporoki ie odredil, da se osnu'e fond Luke in fele Andieli, kakemu zapušča vse svoje nepremičnine, ki obsegajo več hrš velike vrednosti Fond ima poslati vsako leto na *>olanie dva g^enca Hrvatske Radiše, ki naj se izobrazita v tr- govski aH obrtniški stroki. Dečka morata biti rimsko-katoliške vere in doma s področja bivše dubrovniške republike. Mladeniči se bodo šolali po štiri leta. Razen tega je pokojnik naklonil mnogoštevilna volila v različne druge dobrodelne namene. Zagrebška afera Zagreb, 24. februarja, n. V aferi železniških pragov na zagrebški železniški direkciji je zabeležiti nekaj novih momentov. Policija je danes aretirala trgovca Vojisla-va Milojeviča zaradi prevare na škodo Srbske privredne bnke. Kakor smo že poročali, je izdal železniški uradnik Stankovic trgovcu Milivojevacu garancijsko pismo. Policija je nadalje ugotovila tudi, da je železniški uradnik v Karlovcu Potoč podpisal akt, s katerim ie bilo potrjeno, da je prejel od Biščana gotovo količino železniških pragov, kar pa ni odgovarjalo resnici. Uradnik Potoč je zaradi tega izvršil v Karlovcu samomor. Od svoje soproge se je poslovil s posebnim pismom ter ji je v oporoki zapustil vso svojo imovino v znesku 300.000 Din. Povišan ie krušnih cen v Beogradu Beograd. 24. februarja. 6 Beograjski peki so povišali cene kruha za 1 Din. Predsednik Udruženja pekov ie izjavil novinarjem, da to prav za prav ni nobeno povišanje, ker je večina pekov pekla doslej hlebce po 600--800 mesto tOnO gramov Sedaj se bo vršila stroga kontrola, da bo vsak kruh res 1 kg težak. Nove cene znašajo za bel kruh 4 50 Din. za polb°l kruh 4 Din in za črni 3 Din za kg. Kbub temu ie to ■*ovišanje cen zelo razburilo beograjsko meščanstvo, ki je prepričano, da ni nobenega pravoga povoda za povišanje cen kruhu, ker je notorično, da cena pšenici pada. Youttgov načrt pred nemškim parlamentom Da stopi Yungov načrt v veljavo, je predvsem pot^bna ratifikacija haašlkih sklepov od strani Nemčije. Ratifikacije ostalih sil bodo sledile nemudoma. Nemški državni zbor je že končal prvo čitanje zakonskega predloga, ki se zdai obravnava v odsekih. Nato prične drugo čitanje. Prvotno so upali, da bo predlog sprejet že do 24. t. m. zdai t>a ni misliti na ratifikacijo pred prvim tednom marca. Youngov načrt gotovo ni idealen za nikogar. Kompromis ie in kot tak ne zadovoljuje popolnoma nobene izmed prizadeti n držav. Tudi Nemčije ne. Vendar ii nudi največ:« ugodnosti, ki iih ie v danem rre-mrtku mogla doseči. Ta moment so poudarjali vsi govcrnčki vladne večine pri prvem braniti. Preprosti novega Youngovega pred dosedaj veljavnim Dawesovim plačilnim načrt^ so v glavnem naslednie: Povprečne nemške da;atve bodo znatno manše. za letne poj milijarde zlatih marn Od celotnih antrtet bo morala Nemčija brezpogojno plačevati samo 660 milijonov zlatih mark. za ostalo bo mogla v primeru akutne gospodarske in finančne krize zahtevati odgoditev plačila ali celo moratorij Dawesov načrt je določil samo. kolike mora Nemčija plačevati letno na račun reparacij, ni pa povedal- koliko časa bo to trajalo. Your.gov načrt odpravka to negotovost. »Večne rente« ni več. Po Davvesn-ve-m nlinu fr morala Nemčija v primeru da se njeno blagostame zboliša zvtšatj r?-paracrske dajatve. Sedaj to odpade Za prvih deset let so letna plačila priRčno nizka kar naj omocoči Nemčiji ozdravljenje m okrepitev gospodarstva. Vsa dosedanja jamstva 'in nadzorstvo odpadejo. Nemčiin postane gospodarsko popolnoma prosta. Z (izpraznitvi ;o zadn'e cone zasedenega ozemlja pa zadrbi tudi neomejeno teritori-i.iino suverenost. I>xim ie nrej m^gla vsaka upnica v primeru, da Nemčija ne bi hot-ela več plačevati sama ukreniti prisilne korake. se mora sedai "'brnita' na »prej na mednarodno sodišče v Haagu Nemci sami pa povrh vsega vidijo v neki dokaj neiasni določbi Voungovega načrta celo možnost njegove revizije, »če se izkaže kot neizvedljiv« in se tolažijo z upanjem, da vsaj drugi generaciji ne bo treba več plačevati ker bo morda dotlei Amerika zavzela drugačno stališče v vpra^antu medvojnih dolgov in bi potem odpadel naivečii de! tena-racij k' oo zda' služil amortizacij teh dolgov. Tudi se zanašajo na ugodnejšo svetovno kcnstelacrio v bodočih desefetirh. Vse te gotove in negotove ugodnosti novega načrta so dovoli rr-^čan argument, da večina nemškega parlamenta ratificira haa-ško pogodbo ter reži Nemčijo in Evropo zmešnjave, ki bi nastala, če bi se nrenre-čilo uveljavli-enje Youmgovega načrta Trdno je upati, da se bo spričo uvedivnosti večine nemškega narodnega oredstavn' 5tva iz:alovH tudi zadnj; Hugenbergov ma never proti finančni likvidaciji vome. Prav tako ni nobenega vzroka za domnevo, da h-o državni predsednik Hndefbnre no spre-;et;u zakona odrekel svoj podo:s. Predsedniku — feldma^šalu ie treba nriz-nati, dn ie bil dosle.i vedno strogn korekten v izvrševanju svoie visoke dolžnosti in da !e pri vsak? pril"'k; upošteval ustavo v nieirih besedah. pa tud' v n;ene-m duhu Zelo pre-senetliivo b: bilo. če b; sedaj zavzel dtu-,T3rnr stališče kot vlada. parlament >n na--od Končno ie nu;no potrebno. se pre-oreči poskus izločki doeovor s Polisk-i r? "•elote. ki sp ceda' obravnava v Berlm Afront proti Po';sk; bi moral ntrno 'zzvat dvo"n g'ede i«krennst: nemške polit:ke in hi oisrrn-z.il ratifikacijo V^unigovega načrt« no dri'C?h državah. To pa ni v interesu niti Nemčije same. Berlin. 24 febr g. Upanje, da bodo d" 1 ma'ca rešeni Youneovi zakoni in tudi pogodb* s Poljsko o likvidaciji, se ni uresničilo. Doč:m bo državni zbor z drug m "itaniem zaposlen ve« feden, se bo trefi'> nitanie vrši'o šele pr'h'>doii tede" ker odbori niso končali svoieča dela Rizen tega od^o-i ne moreio prprt «red~ gNso^sti -> nrpd'ogu ali nai se poleta likvidacijska nortodba loči od Youngovih zakonov. Silna neurja nad Grčijo Nevihte so povzročile veliko škodo kinjene brzojavne in Atene, 24. februarja AA. Hudo neurje divja že nekaj dni po Trakiji in Makedoniji. Nevihta ie povzročila veliko škodo v samih Atenah in v predmestju beguncev Danes se je doznalo tudi za interesanten primer poroda med nevihto. Neka ženska — begunka je imela poroditi v kolibi, kjer se je že podirala streha. Mož io ie na rokah odnesel skozi burjo in vihar v drugo kočo. kamor se je zateklo pred viharjem mnogo ljudi. Tam je žena porodila zdrave- v Atenah in po Makedoniji — Pre-telefonske zveze ga sina. Niti njemu niti materi se tri nič hudega zgodilo. V Lakoniji je morje vdrlo 200 m globoko na kopno in poplavilo pol;a. V velikem delu Grčije je prekinjen telefonski in brzojavni promet. Vlada je odposlala v poplavljene pokrajine ekspedioiie in nekaj bataljonov pijoivriev. da pomagajo bednemu prebivalstvu. Vlada sprejema neprestano iz različnih krajev prošnje za pomoč. Boljševiško zdravstvo Moskva. 24. februarja g. Po zadnjih odredbah zdravstvenega komisarijata duhovniki in drugi člani prejrniih visokih slojev prebivalstva nimajo pravice za spreiem v bolnice, dokler niso spreleti vsi proletarci. ki potrebujejo zdravniške nege. Ker se sprejemajo v bolnice proletarci tudi samo zaradi konzultacij, ie sprejem neproletar-cev skoraj izključen in so navezani samo na zdravniško nego v hiši. Komunistični izgredi v Rumuni ji Bukarešta. 24. febr. s. V Galacu je prišlo včeraj do spopadov med komunisti in poličjo. Komunisti so priredili zborovanje, na katerem so imeli tudi propagandne govore za sovjetsko Rusijo. Policija je hotela zborovanje razpustiti, čemur pa so se udeleženci uprli. Stražniki so oddali nekaj strelov za strah in aretirali tri osebe. Balkanski kongres mravoalavra nreitadiite Atene. 24. febr. AA Od 25. do 28. t. m. bo tu kongres balkanskih organizacij pravoslavne omladine, na katerega pr:dc jo delegati vseh pravoslavnih balkanskih cerkva. Srbsko pravoslavno cerkev bodo zastopali episkopi Irinei. Nikolaj in Dositej ter bivši minister za vere Janiič. Vodja zaiednice krščanskih mlad h ljudr Mote je sklical ta konvoval.a t"di jugosio-vensiki poslanik Palugd^č ;n tajnik Rašič. Hmeljni trg Žatec. 24 februarja h Povpraševanje močr j-še. Cene neizpremenj-ene od 720 do 825 Kč. Spopad med »Slovencem in „Hrvatsko Stražo" Konflikt med »Slovencem« in »Hrvatsko Stražo« postaja vse ostrejši. Vzrokov ni prav spoznati, zdi pa se, da so tudi principijelnega značaja. Krogi okrog »Hrvatske Straže« že dolgo očitajo »Slovencu«, da zapostavlja v svoji praksi čista katoliška načela To obtožbo je. kakor znano, proti glasilu ljubljanskega škofa iznesla v najostrejš:h besedah tudi krš:ansko-soci-alna »Delavska Pravica«. V zadniem času r»b'ožu.ie »Hrvatska Straža« »Slovenca«, da razširja vest iz kalnega — framazon*: kega vira! Stvar ie v ceni. da je »Slovenec« v resnici aboniran na ooroči'a nemške liberalne agencije Ul'.stein. v kaferi se po zatrjevanju »Hrvatske Straže« boriio za nad-oblast socijalistični in framazonski krosri, vsekakor pa po pojmovanju »Hrvat' ke Straže« brezverski elementi. V posebrem članku »Verodostojnost novinskili informa ciia« obtožuje »Hrvatska Straža« na indi-rekten način »Slovenca«, da za ceno senzacij oriobčuje vesti iz »motnega«, t. j. neka*olii-kega vira ter svari svojega ljubljanskega kolego: »Po ebne dolžmvti ima-io katoliški novinarji, ki morajo biti kar najboli previdni v objavljanju vesti, ki izgledajo nesiirurne že no svojem izboru in Po svoji obliki. Res je d3 bodo čitatelji kato'iških novin tako orišli ob mar-ikatero senzacijo toda človeku, kateremu je resnica nad vse. se bo tak oostooek samo do-"adel.« V neki p-nlem:ki z zagrebškim »Večerom,, aludira »Hrvatska Straža« oonov-no na »Slovenčeve« »framazonske vesti« Ullsteino^-ega izvora. Kaj se vse skriva za napadi zagrebškega katoliškega glasila proti listu liubljanckega škofa, še ni povsem iasno. tem manj ker »Slovenec« na vse aluzije in očitke trdovratno mo'či in 'udi "e ni pojasnil. zakaj je »Hrvat-ka Straža« nedavno na tako osfer način javno prekinila vse stike z njim. Kriza v Društvu prijateljev Vel. Britanije Zagreb. 24. februarja, n. »Hrvaška Straža? javlja pod naslovom »Kriza društva prijateljev Velike Britanije«: »Potem ko je dr. Trumbič odklonil članstvo in odborni-štvo v Društvu prijateljev Velike Britanije v Zagrebu, se je pojavila v društvu nova kriza, ki je imela za posledico izstop dr. bvetozarja Rittiga, kiparja Ivana Mošt rov i ča, predsednika upravnega sodišča dr. Zoričita in mestnega načelnika dr. Srkulja. Izstop tako odličnih članov in odbornikov resno ogroža uspešno delovanje te?n društva.« Gospodarska organizacija vibaske banovine Banja'uka, 24 febr. n Tu se je vršila ustanovna seja upravnega odbora gospodarski zastopnikov iz v~baske banovine. V ožji odbor so bili izvoljeni štirje člani. Na seji so bila sprejeta pravila, ki bodo poslana v proučevanje gospodarskim organizacijam posameznih sre^ov. Sestavljen je bil tudi načrt memoranda, ki bo poslan vsem merodajnim krogom in ki govori o gospodarskih ter ku'turn'h potrebah banovine. Podrobnosti bodo izdelane v desetih dneh, nakar bodo pravila predložena binu vrbaske banovine Milosavljeviču v odobritev. Na seji so prečitali tudi pismo gospodarskih krogov primorske ban-ovine, ki pozivajo svoje tovariše iz vrbaske banovine k sodelovanju pri reševanui vprašanj večjega in skupnega interesa. Na to pismo ie doše! odgovor, da gospodarski k-o2i vrbaske banovine rad: sprejemajo ta poz:v in da se bo v kratkem vršila skupna konferenca. Nov rekord Ledovskega Brrgrad. 24. februarja, č. Znani svetovni rekorder pri icm-nju na klavir, dr. L-?Hei Slovani* ter našo državno himno. Po zakliučonem igranju mu je občinstvo navdušeno česti'aio na novem iepe-hu. Pr. L^dov-ski je pot.ol!cel svoj lastni zagrebški rekord, kier ie sviral nčdavno 85 ur. Zdravniki so ga tak.ij noto preiskali in ugotovili lirezMbno zdravje. Le (lovski odno-tuj-e v kratkem v Ameriko kier bo skušal za nagrado loOOO Hplariev postaviti nov rt vet ovn i rekord lOOurnoga neprestanega igranja. d na turiste Sarajevo, 24. febr. n. Ko so se sno"i vračali skozi selo M-orioci neki tu^sti prori mestu, j'h je napr.dla skupina 15 seljakov. ki so zahtevali od turistov 500 Din odkupnine. ako želijo oditi brez neprilik. Po daljšem pogajaniu ie turist Madža"ov'č dal napadalcem 150 Din. kolikor je ime! pri sebi. Seljaki so mu vzeli še nekatere druge predmete ter izjavili, da mu iih bodo v-nili, čim pošlje še ostalih 150 D'n. za kol kor so se kontno zed nili. Madžarov je bil ob tei pri'iki tudi lahko ranjen. Neobičaini nanad je b:l iavljen žandarme-riji, ki je uvedla najstrožjo preiskavo. Pogreb Vojislava Šole Mostar, 24. februarja, n. Včeraj popoldne so pripeljali semkaj posmrtne ostanke pokojnega Vojislava Žoie, k-i je umrl v Beogradu .zadet od srčne kapi. Na kolodvo-ru se je zbralo ob tej priliki ogromno število občnstva, na.kar se je razvil veličasten sprevod na pokopališče. Nagrobni govor je imel pokojnikov prijatelj in sodelavec Aleksa Spasojevič. Protest patrijarha Dimitriji. Beograd, 24. februarja AA. Poglavar srbske pravoslavne cerkve patrijarh Dimitrij je poslal poglavarjem vseh avtekefalnih pravoslavnih cerkev in nadškofu v Canter-burviu pismen protest proti preganjanju vernikov -v sovjetski Rusiji. Odlikovanje Beograd, 24. februarja. AA. Povodom 20-teinice tehničnega oddelka ministrstva notranjih zadev je Nj. Vel. kralj n-a predlog predsednika ministrskega sveta in ministra zunanjih zadev odUkoval z redom sv. Save III stopnje Aleksandra Antono-viča. policijskega inšpektorja v ministrstvu notranjih zadev, a z redom Belega orla V. stopnje Pe-rija Pregubo-va. Upokojitev Beograd. 24. februarja AA. Z ukazom Nj. Ve', ie bil u^okoien na "redlog ministra notranjih zadev Mate Mažuran uradnik okrožnega inšpektorata v Varaždinu. Zavraten umor prijatelja pred sodniki Veliki senat v Novem mestu je včeraj obravnaval zagonetni umor Ivana Kržana na Vrhovem pri Ra lečah — Obdolženi Jernej Zupan obsojen na 15 let robije Novo mesto, 24. februarja Na n-ovomeTkem okrožnem sodišču se je danes pred senatom petorice vršila velika razprava proti mesarju Jerneju Zupancu, rojenem 10. avgusta 1904 v Dolskem. Obtožnica mu očita, da je lani 3. decembra zvečer z dvema streloma v glavo usmrtil posestnika Franceta Kržana z Vrhovega pri Radečah. Med razlogi navaja obtožnica naslednje: Lani 4. decembra so olizu Save pod Vr-hovim našli Franceta Kržana mrtvega. Obdukcija ie ugotovila, da sta bila nanj oddana dva strela iz neposredne bližine v glavo. Blizu trupla so naš'i 'ulec samokres-tie patrone s kalibrom 7.65 mm. Zločina je bil takoj osumljen mesar lemei Zupane, ki se je prejšnji večer nahajal v pokojnikovi družbi in se ie o niem med ljudstvom splošno govorilo da je hote! ljubimkati s K.ržanovo ženo. Jernei Zupane se ie spomladi 1927 priselil v Radeče in skupno s Francetom Kosmom otvoril mesarijo. Kosem je roslov-nega tovariša kmalu uvede! v družino *vo-iega bratranca Franceta Kržana na Vrhovem. Vrstili so se razni obiski in Zuoan je postal v Kražnovi hiši prav domač ter je z njo redno vzdrževal stike tudi "e potem, ko se ie s Kosmom razdružil. Dobrodušni Kržan je veljal za njegovega prijatelja, a takisto ie Kržanova 24-!etna žena Frančiška bila napram Zupancu vedno prav prijateljska. Priredila ie z njim na motorju celo tudi več izletov v razne kraie. Od lanske jeseni ie bil Jernei Zupane stalen gost v Kržanovi hiši. Tako se je tudi 3. decembra pripeljal h Kržanu s kolesom in ie v hiši sklenil s posestnikom Si-mončičem kuočijo za teleta. Pobili so dva litra jabolčnika in žena Frančiška je postregla tudi s kavo. Končno so se možje podali še v Kranjčevo gosti'no. kjer so spili dva litra vina, nakar sta Zupane in Krži?wik izrazila, da morata oditi, in sicer je Zupane navajal, da se bo odpeljal z vlakom v Zagreb. Kržišnik pa je navedel, da bo Zu"anca soremlial. ker ima z njim "e neko kurčijo. Okrog 20. so se dvienili in sta Zunanc in Kržan odšla po ce*ti. posestnika Simončič in Sotler. ki sta bila v njuni družbi, pa sta se zopet vrnila v gocti!no. Fantje so peli na vasi in jih je okrog 20.45 presenetilo dvoje strelov od Save. Za oba strela pa se niso mnogo brigali, meneč. da kdo strelia na štajerski strani. A naslednje jutro ie Kržanova žena Frančiška naš'a svo;ega moža ustreljenega rod njivami blizu Save in še tisti dan je sledila aretacija Jerneja Zunanca. V preiskavi ie obtoženec priznal vse. kakor opisuje obtožnica d-o njegovega odhoda iz gostilne odločno pa ie zanikal krivdo na usmrtitvi. Navaja' ie. d.a sta se on in pokojni Kržan Dodala iz Kranjčeve gostilne peš proti Radečam ter sta v bližini Krža-nove domačiie opazila, da se premika neka 'uč. Zupane ie opozoril Kržana, da se nekdo suče pri kozolcu. Kržan pa se za to ni mnogo menil. češ. da pač nihče nima opravka pri njegovem kozolcu in da si z lučjo gotovo sveti kak ribič. Še povabil je_ Zu-panca. naj stopi z njim domov na pijačo, nato Pa bi šla ribe lovit Toda Zupane je povabilo odkloni' in se s kolesom odpravil dalje proti Radečam. Spotoma se ie zgla-sil 5e pri posestniku Zimšku. ker ie potreboval vode za karbidno sve'il'ko. Ob 20.20 je nato nadaljeval pot proti Radečam.^ a pred Videlcevim grabne.m je cev na ko'esu r»oTnistila in ie moral Peš dokončati not do Radeč, kamor je prišel okrog 21. Odločno ie obdo^enec že v preiskavi zavračal očitke. da bi imel z ženo pokojnega Kržana kako razmerje, češ. da je. gojil znanje z neko Kristino že celi dve leti in ie zgolj zaradi pomanjkanja stanovanja še ni utegnil poročiti. Zatrjeval 'e tudi. da nikoli ni imel samokresa s ka'ibrom '-65 ml. marveč samo strašilno pištolo, ki so jo orožniki pri njem zaplenili. Nadaljnji potek preiskave pa je v marsičem zavrge' obdolženčeve navedbe. Kržanovi domači so izpovedali, da se pokojni Kržan niko'i ni pečal z ribolovom, da je vedno imel nekak strah pred Savo in zatorej ni mogel Zupanca vabiti s seboj na ribji lov. Takisto je bilo točno dognano. da usodnega večera nihče ni svetil z lučjo okrog Kržan-ovega kozolca. Obdolženec ie tudi danes v svojem zagovoru izključeval možnost, da bi bil usmrtil Kržana. ponovno zatrjujoč, da je prišel v Radeče okrog 21 in da je torej moral oditi z Vrhovega pol ure prej. ker je mora! zaradi pokvarjene cevi na kolesu hoditi peš. Odšel bi bil torei prej, preden je padel usodepoltii strel ob savskem bregu. Glede na ta zagovor obstoja samo eno ugotovljeno dejstvo, da je obdolženec zapustil Zimskovo hišo ob 20.20 ter se obrnil v smeri preti Radečam. Ali ie obdolženec to pot nadaljeval, priča Zimšek ne more povedati. ker ga je spremil samo do vežnega praga. Ob času. kdaj je prišel obdolženec v Radeče, si pričevanja močno naspro.ujelo. Obdolženec sam trdi, da je moral priti domov okrog 21. Pavlini Cotovi se zdi. da je slišala njegov glas na dvorišču med 20.40 in 20.45. kar pa gotovo ni res. Obdolženčev vajenec Fran Kozorog trdi. da je razsvetljena šolska ura kazala na 21., ko je bil z obdolžencem v sobi. Priča Fran Kosem pa se spominja, da je prišel ob 21. s Štu: e-jeni, ki ga je prosil za tehtnico, na dvorišče Erjavčeve hiše. v kateri ie imel obdolženec mesarijo. Zadržal se je tamkaj pol ure. Obdolženca tedaj ni bilo doma. Prav tako trdi tedanji obdolženčev pomočnik Fran Štusej. da je prišel domov okrog 21. Stopil je nato v hotel Jadran po mesarja Kosma, da si izposodi od njega tehtnico, nato pa je odšel z njim v obdolženčevo klavnico ter so se tam zamudili samo četrt ure. Ker obdolženca tedaj še ni bilo domov, ga je šel priča iskat v Simončičevo gostilno. Štusejevo izipoved podpira tudi gostilmčar-ka Simončičeva. ki pravi, da je prišel Stu-sej v njeno gostilno nekako ob 21. ter se razgovarjal z brivcem Korenom, nato na od-^el večerjat Po pričevanju zadnjih treh prič obdolženca ob 21. še ni bilo v Radečah. Nihče, ki je šel tedaj po cesti iz Radeč proti Vrhovem. ni srečal od 20. do 21. moškega, ki bi v smeri proti Radečam peljal kolo ob sebi. Zagovor obdolženca, da mu je že pred Videnim jarkom Po:ila cev na kolesu, da je moral kolo torej peljati peš in hoditi proti Radečam dobre pol ure ne drži Mehanik, ki si ie ogledal poškodbo na cevi. je izpovedal, da bi $e prav lahko oripeljal do Radeč na kolesu, ako bi le cev napolnil z zrakom. Nasprotno je iz-« povedal priča Josip Kranjc. da je srečal na po'j proti Radečam v bližini mesta med 21. in 21.30 uro nekega kolesarja brez luči. ki je vozil z veliko brzino Iz navedenih dokazov se more sklepati, da obdolženca sploh ni bilo ob 21. ali pa celo prej v Radečah in da ni prišel peš iz Vrhovega; ker bi moral v jasorotnem primeru pred 21 uro na cesti koga srečati. Tudi obdolženčev zagovor o samokresu se je izkazal kot neresničen. Tako se ie ugotovilo. da je kuni! 5 novembra r92r' od Leopolda Debel.iaka v Radečah za 800 Din avtom-.tično pištolo, katce kaliber od?o-varja oatroni ki s0 io na"li poleg mrtvega. Zatrjeval je sicer obtoženec da je zamenjal pištolo 1. decerr>ra 1929 v vlaku ko se ie peljal v Sevnico, za tako zvano strašijo r'štolo. Pri če"ner ie doplačal 400 Din. Ta trditev pa ie očividno 'ažniva. Priče so izpovedale, da je imel veliko pi«to'o. ki '-o je kupii od Debel.iaka. še 1 decembra 1929 zvečer. Naslednjega dne io ie tudi v svoj« mesnici kazal pomočniku Štuseju. kar je videl tudi vajenec Kozorog. Motiv za ob-toženčevo de'"anie ie iskati v želji, da bi prišel na Kržanovo nose^tvo čigar mlada gospodinja mu ie bila všeč Na ta način si je hotel ustvariti s.igurno eksistenco ter se obenem rešiti dolgov. V svo'em zagovoru je sicer zatrjeval, da na to niti ni micT in da bi se moral v kratkem poročiti s Kristino Oorrkovo. s katero ie imel že dalje časa znanje. Marija Goriškova. njena mati, Pa ie izpovedala da ie prišel snubit z njenim sinom Jožetom in vprašat, koliko ima dote. Sodišče je na rodlagi i^povedb prič ugotovilo da ie obdolženec kriv in ga je obsodilo na 15 let ieče. Razid škofov Zagreb. 24. februarja, n. Vsi udeleženci škofovske konference so se razšli v sve-;a d-omovalnšoa. V Zagrebu je ostal edrino splitski škof Ronefač;č. ki odnoituie v Split šele čez nekaj dni. O sklepih škofovske konference čuvajo najstrožjo tajnost. Mednarodne tekme profesionalov v rokoborbi ' Ljubljana. 24. februaria. V nedeljo so se v Unio-nu pričele mednarodne tekme profesionalnih rokoborcev. Nastopili so trije pari, in sicer kot prvi Italijan Nino Fquatore ter Dun-ajčan Froi-ler. Po zelo napeti jn ogorčeni borbi je Equatore z double-Nelsonom položil Dir najčana na tla. Publika ie protestirala, ker je Italijan nasprotnika često nepravilno atakiral. Kot drugj ie nastopil Pero Kop proti mazurskemu prvaku Budrusu. Borila sta se polnih 25 minut, a je bo-rba ostala neodločena in se bo morala ponoviti. Občinstvo je Kopa živahno aklamiralo. Tretji par -sta bila Banratty, prvak Avstrije ter črnec Johnson. Stasiti iti miši čast o razviti črnec je Avstrijca kmalu položi! im pleča. Drugo kolo. •Včeraj se ie vršilo drugo kolo rokoborts. Kot prvi par sta nastopila avstrijski prvak Bahratty ter Pero Kop. Prvih deset minut ie ostala borba po precej enakovrednem berenju neodločena, kasneje pa je Kop v 14. min. Bah-rattyja dvignil iz položaja in ga z mlinom vrgel na pleča. Publika je zmagovalcu prirejala navdušene ovacije Kot drugi par sta nastopila Dumaičan Frol-ler ter češkoslovaški šampijon Mrna. Borba je bila zelo ogorčena, občinstvo se je opetovano vmešalo in dalo duška svojemu nezadovoljstvu nad bo-renjem Mrne, ki ie nasprotnika često nepošteno napadal. Borba je končala neodločeno. Tretji par sta b7!a Italijan Nino Equatore ter C-eLian Do-beri. Po 15 mimitnj borbi je šibki Dober! podlegel velikemu Italijanu. Borbe so d "kaj ostre ;.n pride-io tudi športniki na svoj račun. Vendar menimo, da bi bilo treba opustitj razne nesportne trike, ki so preračunjeni le na živce gledalcev. Danes premijera! Priljubljeni umetnik, lepi Nils Asf her v velikem ljubavnem filmu „Ljig&avm sen" Kot partnerica JOAN CRAWFORD Režija: FRED NIBLO Danes ob 4., y28. in 9. uri. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2930 Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogL žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12 HOTEL UNION, 8.15 ZVEČER. Danes v torek se vršijo: 4 NAPETE BORBE. \Vehram Bachratty Nemčija protl Avstrija PrSller Doberl Dunaj Pr0tl Celje Equatore .. Johnson [talija prou Afrika VELIKA ODLOČILNA BORBA. ?op , .. proti Budrus Jugoslavija y Mazurija Vstopnina: Din 10.—, 15.—, 20.—. Naši kraji in ljudje Poslednje slovo od poslanika dr. Kosterja Nemški državni kancelar Miiller spremlja soprogo pokojnega poslanika na pogrebnem sprevodu v Berlinu. Na levi pokojnikov najstarejši sin. Zborovanje jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev Ljubljana, 24. februarja Občni zbor Zveze jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev v Ljubljani se ie vršil v soboto 22. t. in. pri »Činkoletu« ob večji udeležbi kakor druga leta. Razprave, ki se jih ie udeležilo veliko število članov, so bile 7elo živahne in so pokazale, da vlada med dobrovoljci popolna enotnost v vseh vprašanjih, tičočih se njihovega pokreta in organizacije. Izčrpno se je obravnavalo vprašanje dodelitve zemlje in novih uverenj. V Prvem ie dobil dosedanji odbor pozitivna zagotovila kr. banske uprave, tako da bo po prejemu novih uverenj nekaj zemlje v Sloveniji na razpolago za slovenske dobro-vol.ice. Nova uveren.ia je ministrstvo vojne in mornarice že pričelo izdajati. Dostavi-tev se bo vršila potom Zveze jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev. Tudi tisti, ki so se r-bniili naravnost na ministrstvo, bodo dobili irverenja pri najbližji krajevni orea-riizaciji, v kateri morajo seveda biti včla-n j eni. Sprejeta je bila cela vrsta resolucij in sklepov, ki gredo za tem, da se poživi do-brovo'qski pokret in zagotovi boliše upoštevanje tistih, ki so za Jugoslavijo prelivali kri. Dolžnost domovine je. da pravilno ceni in dostojno uvažu.ie njihove žrtve, ki so mnogo pripomogle, da smo danes svoboden narod v neodvisni državi. Govorniki so ostro žigosali mlačnost javnosti. Med drugim se ie sklenilo preskrbeti za dostojen spomenik narodnemu junaku dobrovolj-«ru Gosariu iz Stare Loke. ki so ga avstrijske ob'asti dale ustreliti v Beogradu. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: Alfonz Lorger. zasebni uradnik. Vladislav Fabiančič, mestni arhivar, Stanko Velka-vrh. zasebni uradnik. Milan Mravlje, urednik. Franio Goreča n, sodnik, Valentin Starman, kmet, Fran Radešček. korektor. Odbor se bo konstituiral na prvi seji. Nadzorni odbor sestavljajo: dr. Mirko Kam-bič. zobozdravnik. Pavel Krečič, trgovec, in Ivan Zore. trgovec. Namestnika: Edvard Prinčič. učitelj, Anton Habe, služitelj univerze. Z občnega zbora se je poslala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Vzorna cirilmetodarska edinica Kranj, 23. februarja V petek je imela kranjska podružnica CMD svoj redni občni zbor. V prošlem le tu je združena volja podružničnega od bo ra dala delu za CMD velik razmah. Podružnica je lahko na svoje uspehe ponosna, izkazala se je vredna, da se nahaja na njenem teritoriju tuskulansko bivališče očeta CMD. čestitega 90-ietnika msgr. Toma Zupana. Zborovanje je vodil prof. dr. Simon Do-lar, ki je duša cirilmetodarskega gibanja v Kranju. Podružnica je zbrala lepo vsoto 12.000 Din. Zaslužnemu monsignoru se je oddolžila s skladom, ki nosi ime »Toma Zupana sklad«. Sam Kranj je nabral nad 7000 Din. Ta gesta je izzvala pri vseh bratskih podružnicah ljubezniv odziv in znaša ta sklad danes že nad 20.000 Din. Zgledno agilrto je bilo pri teh zbirkah narodno ženstvo. Važen vir je bila tudi prodaja razglednic CMD. Članov šteje podružnica okrog 200. Lani je organizirala odlično uspelo redno skupščino CMD v Kranju, ki je vsakemu udeležencu v najboljšem spominu. Vedno zvesta cirilmetodarja g. B. An-doljšek in g. Roje sta se ponovno zavzemala za združitev narodno obrambnih društev. Če ie morda težko izvesti oficiielno združitev, naj to krajevni odbori store s skupnim delovanjem. V nadaljnji debati se je predsednik zavzemal za poživitev nekdanjih in za ustanovitev novih podružnic na Gorenjskem. V novi odbor so bili izvoljeni predsednik prof. dr. S. Dolar, odborniki: ge. Znidar-čičeva. soproga sreskega načelnika. J. Mi-klavčičeva. Emmrova, soproga gradbenega svetnika. M. Fajdigova, soproga zdravnika, Olga Šavnikova. učiteljica, N. Majdičeva in prof. Ivan Kolar. Zborovanje jeseniške podružnice SPD Jesenice. 24. februarja V nedeljo dopoldne se je vršila v salonu restavracije g. Tancarja letna skupščina naše podružnice SPD. Člani so se udeležili tega zborovanja v povoljnem številu. Po pozdravnem nagovoru je predsednik podružnice g. Ivan Šetinc v glavnih obrisih poročal o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu ter se z lepimi besedami spominjal med letom umrlih članov Ivana Poljšaka. Rudolfa Marušiča in Nandeta Feriana. Pregledno tajniško poročilo je podal g. Franc Kosmač, blagajniško pa g. Franc Bohinc. Podružnica šteje 396 članov. V preteklem letu ie bilo 19.882 Din dohodkov in 4.796 Din izdatkov. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je odbor jako dobro gospodaril ter prištedii v svoji poslovni dobi podružnici lepo vsoto. Preglednika računov gg. Pohar in Stopar sta izjavila, da so knjige v nailepšem redu ter predlagala odboru absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika g. Ivan Šetinc, za odbornike pa gg. Franc Pavlin Franc Bohinc, Jaka Čop, Jože Čop. Franc Kosmač, Ivan Finžgar, Ivan Velepič. Franc Torkar ml. in Ludvik Ravnik. Namestnika sta gg. Stane Zoreč in Miha Pikon. računska preglednika pa gg. Ivan Pohar in Valentin Stonar. Ob zaključku zborovanja se ie živahno in stvarno debatiralo predvsem o reševalnih ekspediciiah Po soglasnem sklepu je bil odbor pooblaščen naj deluje z vsemi silami, da bi se vse gorenjske podružnice Senzacija za vso Ljubljano! Le še nekaj ilnl nas loči do premijere prvega zvočnega Singing Fool Premijera te dni! Elitni kino jtiatica filma v Ljubljani The sporazumele in organizirale v reševalnih ekspedicijah po svojih skušnjah rn potrebah ter da bi postale čim bolj samostojne v finančnih in tehničnih straneh tega, za naše planinstvo velevdžnega vprašanja. V dolenjskih toplicah Toplice, v februarju. Nedavno ie poteklo 25 let. odkar se ie ustanovno v Toplicah »Bralno in pevsko društvo Topdice«, ki rma za narodni in kulturni razvoj Toplic neprecenljive zasluge. Ustanovitev teza društva spada v ono dobo, ko se je po navodilu narodnih voditeljev orrčelo med narodom podrobno delo. Tega se je tudi tedaj novoustanovljeno društvo dobro zavedalo ter vsestransko vršilo svoje kulturno poslanstvo. Seveda ie društvo takoj ob ustanovitvi postalo trn v peti ne-prijateljem piavega narodnega napredka, ki so skušali društveno delovanje zatreta, kar se jim pa ni posrečilo. Mlado društvo je svoje naloge v težkih okoliščinah zelo redno vrši?o pridobivalo od leta do leta več pristašev in tako vestno pripravljale ugodna tla za leo prosvetni napredek. 25 letnica Bralnega in pevskega društva je za Toplice velikega pomena. Novoizvoljen;* odbor, ki si ie stavil nalogo, da hoče v zadnjih dveh letih nastale neprijetne in nezdrave razmere popraviti, ie sklenil, da se 25 letnica čim siovesmeie proslavi. Velika proslava se bo vršila v poletju. Na Svečnico na se ie vršila primerna proslava v sokolski telovadnici z govorom, igro. petjem in prosto zabavo V slavnostnem govoru se je mnogoletni predsednik dm-štva šolski upravitelj Gregorc spominjal vseh važni ii dogodkov v društvenem življenju. omenjal zasluge, ki si iih ie steklo društvo v svojem četrtstoletne-m obstoju za izobrazbo svojega članstva kakoT tudi v narodnem in kulturnem pogledu za napredek domačega kraja. Dne 5. februarja ravno na 25 letni ustanovni dan. pa se ie vršil pri Sitarju slavnostni izredni občni zbor. ki se ga ie udeležilo malone vse članstvo. Občni zbor je s pozdravom otvoril predsednik g. Kari So-štaiDč in nato podal besedo društvenemu ustanovniku šol. uprav. g. Gregorcu, ki se je v daljšem govoru spominjal vseh veseliti pa tudi nevesetlfih dogodkov v četrtstolet-nem poslovaniu. Kot starosta Sokola je častital društvu k 25 letnemu iuMeju, poudarjajoč, da je bralno in pevsko društvo pripravljalo več let ugodna tla Sokolu. Sokol je za svoj razveseljivi razmah v Toplicah dolžan hvalo današnjemu juMantu Zeli, da bi oibe društvi delovali roko v roki in se tako zdravo in krepko razvičali sebi v korist in narodu v ponos. Končno je govornik vzkliknil jubilantu krepki sokolski »Zdravo!« Po govoru je g. predsednik zaključil lepo uspeli zbor. pevci pa so zapeli »Lepo našo domovino« in še nekaj drugnii pesmi. Tudi naše sokolsko društvo se pridno grMje in vrši svoj začrtani program v zimski seizjija točno. Skoro ni nedelje, da se ne bi vršila kaka prireditev ali lepa zabava. Kakor čujemo, pripravlja Sokol tudi za pustno nedeljo upnizoriltev burke v 3 dejanjih »Moč uniforme«. Tudi pozmeje v postnem času je na programu par prireditev, ki Mh hoče društvo točno izvršiti Agilnemu društvu želimo mnogo uspeha! Jeseniški proračun Jesenice, 22. februarja V sredo zvečer se je \wšila v mestni posvetovalnici na magistratu seja občinskega zastopa, katere se je od 32 odbornikov udeležilo 24. Glavna točka dnevnega reda je bila sestava novega proračuna, ker je prejšnjega kr. banska uprava razveljavila. Proračun se mora v toliko popraviti, ker ni dopustno na vino vzeti lansko podlago 1 Din od litra. Zato je bilo proračun mestne občine zelo težko spraviti v sklad, ker so se med tem občini naložili še novi izdatki, predvsem stanarina za učiteljstvo in kate-hetske nagrade, kar obremenja občino letno za 103.500 Din, da'je preskrba stanovanja orožnikom, povišanje nagrade živi-nozdravniku ter izplačilo po občinskem za-stopu sklenjenega prvega letnega obroka v znesku 100.000 Din za Zdravstveni dom. Da se vse to krije, je treba naložiti na dopustne doklade 130 % povišek davka, kajti edino na ta način je mogoče proračun spravit' v sklad. Daljša razprava se je vršila tudi glede preselitve uradov sreskega načelstva na Jesenice, ker so uradni prostori sreskemu načelstvu v Radovljici bili odpovedani. Občinski odbor je sklenil, da postavi na Je-sericah lastno poslopje, ki bo ustrezalo nastanitvi uradnih prostorov sreskega načelstva na Jesenicah ter bo zaprosil kr. ban-sko upravo in vsa pristojna ministrstva, da KULTURNI PREGLED Repertoar}! ljubljanska drama. Začetek ob 20. Torek, 23.: Zaprto. Sreda, 26.: Don Carlos. B Četrtek. 27.: Za ljubezen so zdravila. C. Petek, 28.: Zaprto. ljubljanska opera. Začetek ob pol 20 Torek, 25.: Ernani. C. Sreda, 26.. Netopir. D. Četrtek, 27.: Zaprto. Petek, 28.: Hasanaginica. a. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 25.: Sne?. B. Kuponi. Zadnjič. Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek, 27.: Takrat v starih časih. a. Gostovanje gdč Marice Lubejeve. Petek, 28.. Zaprto. Sobota, 1. marca: Netopir. Znižane cene. Kuponi. Ljubljanska opera? Opereta »Netopir« Po daljšem presledku smo videb' v nedeljo zvečer zopet »Netopirja«. Čas je pred. pustni; ples, zabava, flirt, smeh na neštetih prireditvah. Naravno je torej in popolnoma v redu, ako se pozabavamo in pove- selimo tudi v gledališču. Vzlic vsemu viha-nju modrih nosov tudi naj resnejši človek rad sliši veselo, živahno muziko, ss rad nasmeje ter pozabi vsaj za nekaj ur na vsakdanjo enoličnost in moro. In če imaš priliko slišati še celo Johanna Straussa, pa ti mora to privoščiti največji misantrop. Dunajčanje, Nemci sploh, štejejo od 1. 1925, to je od stoletnice rojstva sina Johanna Straussa med klasike plesne muzike in to po vsej pravici. Dandanes srečamo na vseh programih ljudskih, pa tudi še resnejših koncertov poleg Haydna, Mozarta, Beethovna itd. tudi Straussove valčke in operetne uverture. Pa ne samo Dunajčani se vesele njegove muzike, ampak vsi evropski muzi-kalni krogi so Straussa proslavili s koncerti in uprizoritvami njigovih boljših operet. Pri nas ga slišimo, žal, igrati z ne baš najboljšimi orkestri, slišimo ga pa tudi v operi (Cigan baron, Noč v Benetkah) in še enkrat je prav, da smo vnovič dobili »Netopirja«, najboljšo Straussovo, a tudi najboljšo nemško opereto. Njegova muzika je vedno sveža, mlada, poleg mehkobe venderle tudi krepko ritmična, v »Netopirju« mestoma čudovito aromatična, duhovita, tipična za tedanjo dobo, a ob sedanji renesansi valčka iznova nad vse prjjetna in zaželjena. G. Neffat je »Netopirja« prijel neposredno impulsivno ter ga podal na živahno su-gestiven način. Imel je opravka 1 deloma novo, predvsem prav dobro zasedbo. »Ne- topir« zahteva izvrstnih pevcev, pa jih tudi zasluži. Sodelovala sta v njem gdč. Majdičeva in g. Gostič, v katerem slutimo našega bodočega slovenskega Iličiča. Prepričan sem, da je to ona smer, ki njegovemu poklicu in glasu najbolj prija. Včeraj pa je tudi pokazal, da se ba razvil v temperamentnega igralca. Seveda eo vsi ostali ru-tinirani sodelavci, kot ga. Poličeva, špano-va, Peček, Janko, Mohorič, Povhe, Simon-čie itd. zaokrožili »Netopirja« v brezhibno in močno ugajajočo celoto. Ves večer je bilo mnogo zabave smeha, plo6'kanja in cvetjic. »Netopir« bo v predpustuem času še marsikateri krat napolnil gledališče. —c. Dr. Milan Savie f. V Beogradu je umrl v starosti 80 let dolgoletni tajnik »Matice Srpske« in ipsatelj dr. Milan Savič. Bavil se je mnogo s književnim delom in je razen v srbščini pisal tudi v nemščini. V srbščino je prevel Fausta, Ifigenijo in druge pesnitve ter ve« poučnih spisov. »Universal-Bibliothek«, znana Reclamova knjižnica, ki je ostala v dobrem spominu tolikim rodovom slovenskih dijakov, še vedno izhaja in je z zadnjimi zvezki pravkar prekoračila častno število 7000 zvezkov. Ema Dc*tinnova kot libretistka. češki skladatelj Karel Baling komponira satirič-no-komično opero »Anatol se ženi«. Libreto za to opero je spisala sloveča pevka Ema Destinnova, ki je umrla pred nekaj tedni. Stoletnica Karoline Svčtle. V ponedeljek dne 24 t. m. je minilo 100 let, kar se je rodila v Pragi Johana Rottova, ki je pozne- 9MO ELI DA se sedež sre.za premesti na Jesenice G. župan je pooblaščen, da stori vse mogoče, da se premestitev čim prei izvede. Predlog je bil soglasno sprejet. V domovinsko zvezo so sprejeti: Ivan Picaj, Franc Legan, Anton Peršič, Ivan Drolc in Helena Roblek. Francetu Rutarju je zagotovljena bodoča občinska domovinska pravica, čim si pridobi naše državljanstvo. Narodnemu izselieniškemu odboru se dovoli 500 Din nagrade. Tragična smrt otročička Litija, 24. februarja Družino vojaškega referenta pri litijskem sreskem načelstvu g. kapetana Frana Meda je zadel bridek udarec usode s tragično izgubo- sinčka-edinca, dveletnega Bubija. V soboto popoldne se je vsa Medova družinica nahajala v kuhinji. Ker je bilo treba nekaj malega oprati, je bil na štedilnik postavljen lonec z lugoin. Ko je lug zavrel in je bil lonec postavljen na tla, je naneslo usodno naključje, da se je loncu približal mati Bubi in zadostoval je le kratek hip za usodno nesrečo: fantek se je oparil z vrelim lugom. Trpel je grozne bolečine, katerih ga je danes zjutraj rešila smrt. A kdo bi mogel opisati duševno trpljenje staršev ter dedka in babice! Tragična smrt ljubljenega otročička. ki ga je poznala vsa Litija, je vzbudila sološ-no pomilovanje Ln sočustvovanje. Zdravniške razmere v Rogaški Slatini Zanimiva tiskovna pravda pred celjskim sodiščem Celje, 24. februarja. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se jc 22. t. m. vršila zanimiva razprava o tožbi ki jo je vležil državni zdraviliški zdravnik v Rogaški Slatini dr. Fran Kolterer proti dr. Mavru Grossu, zdravniku v Karlovcu. Senatu je predsedoval apelacijski sodnik Levičnik, prisednika pa sta bila s. o. s. dr. Baudek in s. o. s. dr. Dolničar. Toži-telja je zastopal dr. Kalan, obtoženca pa dr. Goričan. Septembra 1929 je izdal dr. Gross, ki v sezoni izvršuje zdravniško prakso v Rogaški Slatini, nemško brošuro o bistvu in zdravljenju žolčnih bolezni. V tej brošuri, kjer se avtor zavzema za zdravljenje z mrzlo slatinsko vodo, napada obenem dr. Kolter-erja kot pripadnika zdravljenja ; segreto vodo in ga imenuje »famoser Chefarzt«. Obtoženec je pri sobotni razpravi zanikal, da bi bil s tem hotel žaliti dr. Kol-tererja, ker so bili v Rogaški Slatini tudi drugi šefzdravniki, in je glede inkrimini-ranih besed zavzei stališče, da sploh niso žaljive, ker da je brošura znanstveno delo. v katerem je dovoljen tak način pisanja. Obtožitelj je dokazal, da je dr. Gross že večkrat nastopil proti njemu ter je predložil v dokaz uradno objavo Zdravniške zbornicc, ki ugotavjla, • kakšne so zdravniške razmere v Rogaški Slatini vselej, kadar dr. Gross tam izvršuje svojo prakso, ter je dokazal, da je Gross že enkrat bil kaznovan po § 104. s. k. z., ker je žalil dr. Koltererja. Nadalje je obtožitelj navedel, da ga je dr. Gross nedavno ovadil in zahteval kaznovanje zato, ker se na državni praznik ni udeležil svečane službe božje, dasi je rezervni častnik. Senat je obsodil dr. Grossa po čl. 52. zakona o tisku zaradi uvrede na 1000 Din globe, odnosno za slučaj neiztirljivosti na 17 dni zapora, kakor tudi v povračilo pravdnih stroškov. Pri hemorodalni bolezni, zagatenju natrganih črevah, abcesih, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« greneice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. o« Najboljše, naftrajnejše, zato najcenejše! 13 je zaslovela pod imenom Karolina Svetla kot nadarjena češka pisateljica. Pisatelje* vati je začela 1. 1858. in je dosegla višek v letih 1867—1873. Takrat so nastali njeni romani »Vaški roman«, »Križ ob potoku«, »Frantina« in dr. V slovenščino je med manjšimi povestmi preveden njen »Poljub«. Svetla j.e poleg Nemcove izmed pisateljic 19. stoletja najbolj vplivala na češko književno tvorbo. Umrla je 1. 1899. O njenem delu bomo še priobčili članek našega praškega sotrudnika. »Kritika«. V Beogradu je začel izhajati v časniški obliki mesečnik »Kritika«. List je namenjen izključno književnosti in umetnosti. Urejuje ga Miodrag" Stajic; zdi se, da finančno stoji za njim založništvo »Narodna Mi-sao«. V prvi številki, ki je izšla te dni, ni niti besedice o programu in smeri tega časnika, ki skuša posnemati inozemske slovstveno - kritične liste, kakor so »Die lite-rarisehe \Velt«, »Les Nouvelles Litteraires« in dr. Po prvi številki bi se dalo sklepati, da »Kritika« ne bo glasilo najmlajših. Uvodnik je spisala dr. Ksenija Atanasijevič, ki razpravlja v precej akademičnem tonu o kritiki. Tu pravi med drugim: »Obupen je pojav, ki se rad vdomači v deželah brez močnejših kulturnih tradicij: smelost, s ka. tero se oglaša kot kritik kdorkoli, ki čuti surovo polrebo, da na kakega stvaritelja izlije ob njegovem delu vso svojo slabo voljo ... Naši kulturi ba zasiguran nemoten razvoj šele tedaj, ko bodi njeni graditelji zavarovani pred izlivi sovraštva, ki se oblačijo v obliko ocen in pred brezvestnimi, grdimi napadi, ki prihajajo baš v trenutku, 1 ko utegnejo škodovali najbolj in najhujše...« Da bD »Kritika« glasilo srednjih in starejših pisateljev, pričuje med drugim tudi to, da se oglaša s književnimi aforiz-mi Marko Car in da se % listu kritično pretresajo metode nekaterih najmlajših, n, pr. Rade Drainca in Veliborja Gligoriča. Iz revij. Zagreška »Riječ« je objavila v številki z dne 22. februarja članek A. De-Hranceschija »Lainentacije«, ki obravnava razlike med občutjem mladega in starega redu. Stari lamentirajo, mladi pa žive in hočejo živeti. Hočejo bili celo boljši cd prejšnjega rodu. Mladi so svojo mladost drugače preživeli, njih obzorje je mnogo širše, izkušnje silnejše. Zato so mladi, ki so med vojno spoznali svet, Jugosloveni po občutju. Oni hočejo in morejo iti dalje nego so šli stari. O osebnosti in delu Milke Po-gačičevo piše dr. Zdenka Markovič. VI. An-gelus nadaljuje svoj članek »Petrolej, im-eprativ nacionilne ekonomije 20. vijeka... V feljtonu so gledališka, koncertna in književna opročila — »Narodna Odbrana« prinaša med drugim članek dr. V. Novaka o Ivanu Kukuljeviču; zanimiv je tudi prispevek dr. M. Petroviča »Za bigijensko pro-svečivanje naše žene«. — Praški ruski mesečnik X. dražba kož divjadi 23. marca 1930 na Ljubljanskem velesejmu. Kože sprejema do 23. marca »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem. Domače vesti * Ban in podban v Beogradu. Ker sta gg. ban inž. Dušan Serr.ec in pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer službeno odsotna, odpadejo do nadaljnjega običajni sprejemi na banski upravi. * Jugoslovenski kipar portretira predsednika Masaryka. Jugoslovenski visoko-šolci, ki študirajo v pragi, so sklenili, da poklonijo predsedniku češkoslovaške republike Masaryku ob njegovi SOletnici spominsko plaketo, ki jo ie izdelal v Pragi živeči jugoslovenski kipar Tihomrr Ivan-čevič. Ivančevič, rodom Dalmatin ec. živi in deluje v Pragi že od leta 1918. ter si je s svojima deli pridobil lep sloves. * Novost na dvornem plesu. Ko sta se v soboto zvečer pojavila na dvornem plesu Ni. Vel. kralj in kraljica, je godba po od-rgranju državne himne otvorila plesni spored s »Kraljevim kolom«. To je bila posebna novost na dvorskem plesu. V duhu edinstva in nt^oslovenstva se svečani plesi odslej ne bodo več otvarjali s »Srbijan-ko«. Kralj je prvi podal lep zgled in tako ie bil dvorni ples prvič otvorjen s »Kraljevim kolom«, ki ga je komponiral Staša Brniški V bistvu ie način plesa ostal isti, spremenjena sta samo ime in melodija. Dvorni ples, drugi v letošnji sezoni, ie bil seveda zopet polnoštevilno obiskan in poln sijaja. Kralj se je v cerclu dalje časa zadržal v razgovoru s predstavniki diplomatskega zbora in mnog mi uglednimi povabljenci. Ob 1. po polnoči so kralj in kraljica ter ostali člani kraljevskega doma zapustili dvorano. * Ljubiteljem petja! Slavnostna števdilka glasbene revije »Zbori« ob priliki 25 letnice pevskega društva »Ljubljanski Zvon« izide v začetku meseca marca z bogato glasoe-no in književno vsebino ter s številnimi slikami. Od 2. številke dalje bodo « Zbori« v posebni prilogi prinašal: tudi solospeve s klavirjem, kar bodo naši solisti in solistke gotovo z veseljem pozdravili. Razširjenje obsega lista pa bo omogočeno le, ako bo imel list večje število naročnikov kakor dosedaj. Vabimo torej na naroobo vse naše pevce in pevke! Naročnina na »Zbore« je za leto 1930. Ie 50 Din. Naročite list po dopisnici na upravo »Zborov« pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Lanski naročniki pa naj naročrino čimprej nakažejo po v zadnjem zvezku lanskega letnika priloženi poiožnrci. Pevci in pevke! Podprite svoj list s številnimi naročbami! * Dr. Laginja težko obolel. Bivši hrvatski ban in minister na razpoloženju dT. Matko Laginja je v zadnjem času ctiolel na srcu ter ga je razen tega napadla tndi težka gripa. Njegovo stanje je zelo resno. V krogu njegovih prijateljev m slasti Istranov je zavladala velika skrb za znanega borca in narodnega vodjo. Kakor j>oroča Avala je bil Nj. Vel. kralj obveščen da leži bolan v Zagrebu bivši ban dT. Matko Laginja Zato ie odrediH, da naj poseti bolnica armijski komandant v Zagrebu general Matic j.n v imenu Nj. Vel. kralia povpraša za bolnikovo zdravstveno stanje. * Desetletnica Strokovne zadruge zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani. V soboto 22. t. m. se je vršil v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani mnogoštevilno obiskan občni zbor Zadruge zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani, spojen s proslavo lOletnice obstoja zadruge. V imenu zbornice sta zadruo pozdravila podpredsednik g. Ogrtn in tajnik dr. Pretnar. Z velikim odobravanjem so bile sprejete čestitke, ki jih je sporočil v imenu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Milko Krapež. Strokovno zadrugo zidarski mojstrov v Mariboru je zastopal njen načelnik g. Spes. Načelnik zadruge g. Curk je opisal razvoj zadruge, ki je bila ustanovljena leta 1920. Iz malih početkov se Je zadruga razvila v močno organizacijo s preko 200 člani. V razpravi se ie zlasti poudarjalo, da so zidarski obrtniki v Sloveniji na visoki stopnji razvoja, kar pričajo lepi domovi in zgradbe v naši domovini. Zadruga je osobito v poslednjih letih vodila energično borbo za pravice zidarskih obrtnikov, katerim se v poklicu stavijo velike ovire. Ostro se je kritiziralo zelo razvito šušmarstvo, ki gospodarsko ubija legalne obrtnike. Menda ni obrta, v katerem bi šušmarstvo, tako cvetelo, kakor baš v zidarskem na kvar obrti in celemu narodnemu gospodarstvu. Zborovalci so soglasno izrazili željo, da naj se borba proti šu-šmarjem z vsemi legalnimi sredstvi nadaljuje. Po občnem zboru so se ziborovalci skupno fotografirali nakar so se podali k sk upnemu kos i hi * Poroka. V nedeljo 23. t. m. se je poročal v Zireh najmlajši posestnik in trgovec g. Janko Erznožnik z gdčno. Vilmo Mlakarjevo. Mlademu paru obilo Mlakarjevo. — Poročil se je pri očetih frančiškanih znam in ugledni ljubljanski trgovec g. Rudolf Drufovka z gdč. Anico Jurkovičevo iz ugledne družine iz Šrške. Kot priči sta fungirala ženinov prijatelj gosp. Franc Vokač. vetergo-vec in nevestin brat, znani ijdMianski kipar g. Jurkovič. — Nadalje sta se v frančiškanski cerkvi v nedeljo poročila g. Val-ter S a m i d e, upravni uradnik, in gdč. Jusbi Omladičeva iz znane savinjske narodne družine. Novoporcčenceim želimo oblo sreče! * Telef°nska služba v Evropi. Intemario-nal Standard Electric Corporation (član koncema Internationa! Telephone & Tele-graph Corp.) je sklenil dogovor s komenha-gensko telefonsko administracijo za dobavo daljnih avtomatskih telefonskih naprav, ki bodo v teku bodočih sedem let potrebne za razširjenje telefonske mreže v Ko^en-hagenu. Ta razširitev bo pridobila okrog 80.000 telefonskih naročnikov. Po svoii gosti telefonski mroži je Koppenhagen na drugem mestu v Evropi. Avtomatske naprave. ki jih bo izvršil International Standard Electric Cornp.. bodo ttoa Potary, ki se Je tudi do sedaj uporabljal v Ko^enha-genu. Ista sistem le tudi v toku instalacije telefonske shižbe Pariza. * Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornje-grajskera srezu bo v torek 25. t. m. in sicer: cd 11. do 12. v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne pri Veršnčku in od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. * Prelepo zbirko teloha, trobentic in drugih znanilk pomladi nam je poslala gdčna. Julka Smidova iz Selc nad Škofjo Loko z naslednjim pwmom: sNatrgala sem te cvetke v sdboto. Čeravno ie pri nas še sneg, je vendar že precej zgodnjega cvetja.« — Gdčni Julki se za srčkano pošiljko prav toplo zahvaljujemo. * Opozorilo vinogradnikom in vinskim trgovcem. Ker sta oblastna kmetijska ie-ferata v Mariboru in Ljubljani vs'ed razdelitve kraljevine na banovine utrinje.ia. izdaja predpisane certifikate glede izvora vina. ki se izvaža iz Dravske banovine v Češkoslovaško republiko od sedaj naprej kmetijski oddelek kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15. P Premijera! Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri! Senzacija! Kaj bi počele ženske, če bi se jim zaupalo vodstvo državnih poslov ? Velezabava! Smeh! Najnovejši film temperamentne Kathe v. Na*»v Republika devic Kino IDEAL,. * Smrtna kosa. Včeraj je umri na Grad« v Ljubljani grajski hišnik g. Jakob Lav t a r v starosti 66 let. Svojo službo je opravljal do zadnjega vestno in požrtvovalno. Uslužben ie bil kot grajski hišnik od 1. 1917. dalje. Bil ie poštenjak starega kova in vedno odločen naprednjak. Pogreb priljubljenega pokojnika bo danes ob po! 14., iz hiše žalosti na Grajski planoti 1 na pokopališče v Sv. Križu. — V Stročji vasi pri Ljutomeru je umrl 22. t. m. ugledni posestnik g. Jakob R a j h v starosti 56 let. Pokojnik ie bi'l daleč naokrog znan kot vzgled en gospodar. Bil ie večletni odbornik domače občne, član gasilnega društva, odbornik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru, član posojilnice v Ljutomeru itd. Bil je pri vseli, ki so ga poznali, priljubljen ter je vsakom-ur rad pomagal z nasvetom. — Na Jesenicah -Fužinah je preminula ga. Cilka P o n -g r a t z o v a, rojena Klinarjeva, hišna posestnica. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno so ž al je ' Zamorci napadli 'un^ka iz Uke«. Naš jugoslovenski rojak Marijan Matijevič, tudi v Sloveniji znan po imenom »junak iz Like«, se že več mesecev nahaja v Južni Ameriki. Junaštva »junaka iz Like« pa niso dala miru Indijancem in črncem, ki so ga 10. t. m v republiki Panama napadli in hudo ranili, tako da so ga morali prepeljali v bolnico Kakor poročajo, je malo upanja, da bi »junak iz Like« mogel kmalu ozdraviti in zapustiti bolnico Dogodek je v vrstah tamkajšnje jugoslovenske kolonije izzval iskreno obžalovanje. * Deček nad dve leti zaprt v oodsfeš'u. Zakonca Ivan in Roza A. v Trstu imata sina Frana, ki ie si'no neubogljiv deček. Sedaj šteje 12 let. Potepal se je okoli z izprijeno mladino, izostaial od doma dolgo časa. za šolo se ni brigal, zaman so bili vsi dobrohotni opomini in kazni s strani star"ev. Zakonca A. sta končno sklenila, da vtakneta dečka v podstrešje kier naj se spokori, da bo potem poslušen in dober. Zaprt je bil naiprvo od januarja 1927 do aprila 1928 in ker se potem ni nič poboljšal. zooet 1 mesecev, to ie do maia 1929. Pa tudi to ni Pomagalo. Zato je bi' znova v podstrešju od lanskega oktobra do letoš-naega februaria ko ga ie vzela od tam policija in spravila v zavetišče za mladoletne. Pri razpravi na sodišču ie državni pravdnik zahteval za zakonca kazen 5 mesecev zapora sodniki pa so upoštevali dober namen zakoncev, toda ker so podstrešni zaoor ne more smatrati za vo sred-stvo. so obsodili očeta na 6 dni in mater na 3 dni zanora. * Živa zgorela. Triletna deklica Danrela Bitežnikova na Banjšicah na Gori^m je bila par trenutkov sama pri o?n'išču Ogeni se je priie' niene obleke in dekVa je gorela v plamenu ko se ie mati vrnila v kuhinjo. Pomoč ie bila brezuspešna. * VlotfMec v Makovo hivePrsko trgovino pod ključem. Kakor smo svojedobno poročali, je bil nedavno izvršen vlom v juvelirsko trgovino Janka Mafka v Zagrebu ter je tat odnese! razne zlatnine v vrednosti nad 300.000 Din. Te dni je prišel v neko praško iuvelirsko trgovino sta-reiši človek, ki je za izredno nizko ccno ponudil v nakiro razne dragocenosti, med drugimi tudi zlato žepno uro znamke »Loghen«, vredno 15 000 Din. Neznanec ie bil aretiran in pridržan v preiskovalnem zaiporu. Draisnocenosti, ki jih je neznanec prodajal, so bile namreč ukradene zagrebškemu juvelrrni Matku. Prodaialec bo izročen sodnemu stolu v Zagrebu. * Obleke »n klohuke kemično čisti. bar. v, t« ""flfn tn.'•**■«,•) In« Dal/«h * Kdor se sam brfle, spozna že pri prvem poskusu velike prednosti originalne Ben-Hur britve, ki je izdelana iz svetovno znamenitega sn brnega jekla tovarne Kayser EMison v Sheffieldu. Kot sad tehničnega napredka združuje Ben-Hur klina višek kakovosti, ostrine !n pol'ture ter ie po osemkratni uporabi še vedno dobra. Dobiva se v večjih trgo-v irah- Razoečevafci pa dobivajo zalogo pr' 'ran-7-♦•nem skladišču Gustava Hausset & Sohn, W'nn Vli!.. R;ch?ergasse 10 305 * Časopisni katalog Rudolf Mosse 1910 je 'zšef v 56. izdali ter vsebuje najboljši pregled časopisja vseh držav Uvod te prvič v nemškem, francoskem in angleškem jez;ku ter da'e nazorno slMfo o vel-i-k ekspanzivnosli naiveč't anončrte ekspedic'je Rudolfa Mosse. Iz kataloga se tudi vidi ve P k pometi reklame v gospodarskem Žrvlieniu vseh kuJ- j nih držav. Vsi članki in rubrike so isto tao gledališki umetnosti«, ki smo ga morali v nedeljo zaradi nenadnih tehn ionih zaprek (defekta v skioptikenu) odložiti, vršilo v četrtek ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavanje bodo spremljale ski-optfčne slike. Vstop prost. u— Francoski institut v Ljubljani vabi vse prijatelje francoskega jezika na predavanje ge. C e I a r i e o otokih Cipru in Rodu. Predavanje, ki ga spremljajo lepe skioptiene slike, bo v sredo 26. t. cn. db 18. v univerzitetni zbornici. u— Dva onemogla na ulici. Predvčerajšnjim dopoldne se je zgrudil na Celovški cesti 76Ieini občinski ubožec Jože Bahar iz Zgornje Šiške. Na pomoč so mu priskočili pasanti. kj so ga prenesli v bližnjo vežo. Pozneje so odpeljali bolnika z rešilnim vozom v bolnico. Enako je padel v nezavest in sicer v Florfjar.ski ulici brezposeln; sod a raki pomočnik Ivan Zdravje. Mož nosi sicer lepo ime, vendar pa se ne veseli ljubega zdravja. Onemoglega sodar-ja so spravili v bolnico z rešilnim vozom. u— Prijeti vlačugarici. Policija je v nedeljo ponoči prijela dve znani ljubljanski ptički Marijo Z. in Pavlo S., ki sta se že dalje časa klatili po mestu, navadno vedno v sumliivi družbi. Posedali sta po raznih nočnih lokalih. Ker sta se pečali razen s taino prostitucijo tudi s tatvinami, ju ie polici;a spravila na varno. u— Ne odlašajte s priglasom za maškaraao »Ena obleka — tisoč duš«, sicer ne moremo izvršiti vseh naročil. Pisarna Atena, Dunajska c. 1-V u— Na pustno soboto bo ples »Grafike« v Kazini. Dostojne maske dobro došle. _ Godba dravske divizijske oMasti. Vstopnina 15 Din. u— Ena obleka — tisoč duš. Za originalno ma-škarado Atene za odrasle na pustni torek zvečer je živo zanimanje. Za sto dinarjev en večer zabave rn še obleko po vrhu, to se ne nudi vsak dan. Na plesu nobene razlike. Maska enaka za vse. belo-modri domino, ki ga prejme vsakdo, Jen se pravočasno javi v pisarni Atene, Dunajska cesta la-V. Stroga tajmost zajamčena. 308 u— Plesni venček učitelji senikov danes ob 8. Arena, Narodni dom. 309 n— Liublj insko občinstvo je splošno mnenja, da le Tabor preveč oddaljen od centruma Ljubljane. Da pa bo Taborski semenj, ki se bo vršil dne 1 marca ta.ko nrslečenru občinstvu lažje dostopen. se bodo — kakor vedno, ustavljali vsi vozov« cestne železnice od 20 ure dalče na križ'šču Škofje ulice 'n Št. Peterske ceste, od koder je !e še nekai korakov do Tabora Pozneje pa bodo vozili avtobusi iz vseh strani mesta na Tabor, po 2 zjutraj pa odvažal' zopet na vse strani občinstvo. Tako bo omogočeno Ljubljančanom v večji meri iskati zabave pri najnovejš h atrakcijah. Na;zna-menitc'š; jazzbatidi in najboljši svetovni pevci bodo skrbeli za čim :zvrstncišo zabavo v baru, ka-koršnega še n: imela L!ubliana In pa sejemski odpustki bodo še dolgo pozneje budili posetn^kom >e prireditve sladke spomine na letošnji predpust. Pa še mnogo druzega bo novo, kar bomo pa drugič izdali. 311 Iz Celja e— Proslava Masarykove 80 letnice na oel trikrat na teden. — Načelstver.a od-borova seia bo danes ob 20.30 v kavarni »Emona«. — Hazenska se>kcrca ima jutri ob 18.15 stroga obvezen treirnit za vse igralke v pavilionu. Pri treningu se bo pobirala članarina. Ker ima sekcija v programu osnovati posebno »HandbaTU družino, s katero namerava že v letošnji sezoni absolvirati nekaj tekem na Dunaju. Gradcu in v Nemčiji, je redno posečanje treningov s strani :gra!k nui-no potrebno Pri vseh treningih se snre-iemaVi nove članice. V svrho č:tti h:trejšeg-a fo-r-m-irania »Han-dbalN driiž:ne se spreime nekaj novih članic, ki so že kedaj gojile hazeno SK Svoboda. Danes v torek ob 19 30 sestanek I skupine v kleti Zidar. Navedene aros:m za točnost: F>nian. Zore. Novak. Prešern. Bone!. Zem-Ijak, Hab ht. Srečko. Bat:č. Ozebek. Mlosavlje-vič. Ma.kovec. Koser. la-nežič. Schlamberger. Fii-gina. — Istočasno trening II. skupine. Vsi in točno. GOSP Pol leta Privilegirane Agrarne banke V pptek «e ie vršila seja upravnega cd-bora Privilegirane agrarne banke, na kateri je predsednik aosp. Bogdan Markovič podal pregled o delovanju le važne kreditne institucije v šestih mesecih njenega obstoja. odnesno v petih mesecih njenega aktivnega delovanja. Uvodoma je opozoril na agitacijo proti banki, ki izvira od strani onih. ki jim ie o^čekiristno delovanje bloke prekrižalo račune, od strani zeleoriških "lenami'i zavodov in privatnikov, ki doslej živeli na račun kmeta in ga izkoriščali v njegovi težki situaciji in končno od strani rosame/nilov. kj ^o bili mnenja, da bo banka dajala posojila brez ozira na garancije. Ogromni posli, ki so v zvezi z organiza-■•ijo ieaa zavoda, z likvidacijo in prevzemom bivš» Direkcije za kmetijski kredit in s sestavo pravilnikov za poslovanje so končani. Izredno visoko število delmear-iev je povzročilo mnogo dela pri knjiženju vplačil na delniško g'avnico. Samo račun delničarjev Dbsega 16 debelih knjig s 117 tisoč posameznimi računi Od početka delovanja je banka prejela 27.290 pisem, od-poslala pa je 05 330 pisem. Pri reševanju prošeni povzroča mnogo težkoč različnost ge veljavnih zakonov v posameznih delih naše države in ok-olnosi. d^ imovinske razmere v znatnem delu naše države niso urejene. V zvezi s tem postaja aktualno vprašanje otvoritve podružnic. Tudi krediti zadrugam povzroča-io t-ežkoče, ker je. treba v vsakem posameznem primeru oceniti boniteto zadruge, kakor tudi imovinske in kreditne razmere Glede načina dajanja kreditov preko zadružnih zvez so se pogaiania vlekla tri mesece, ker je banka strogo zastopala s4ališče, da so potrebne realne in slroge garancije za nosojila. da se mora denar koristno naložiti in posojilo točno odplačevati. S Sa-vezom srbskih zemlioradniskrili zadrug je bil prav to dni dosežen končni sporazum. Pri reviziji zadružnih organizacij je zaposlenih 24 revizorjev, ki so do srede t. ni. izvršili 24() revizij, v reviziji pa se nahaja še 276 kmetijskih zadrug Da se pospeši delo. se bodo upoštevale pri dajanju kreditov tudi revizije, izvršene po zvezah Prošnje za kredite iz krajev, kjer obstoia kataster in zemljiška knjiga, so bile naglo re-š'ine; mnogo težkoč pa ie s prošnjami iz Srbije, kjer je zaradi neurejenih imovinskih razmer in zaradi zakonske omejitve zastavljalne m. žnost i posestva daanje posojil v številnih primerih onemogočeno. Ker pa je baš v tcm de!u naše države potreba pj kreditih naivečja. je bančna jjvra-va stavila kraljevski vladi več predlogov, od katerih so nekateri že dobili zakonsko moč. Predvsem ie potrebno, tla se ukine omfiilev zastavlialne možnosti po § 471. srbskega državljanskega sodnega pjstooka za kr-fidite od Privilegirane agrarne banke Navzlic vsem 'ežkočam je banka v svojem poslovanju aktivna. Banka je doslej prejela 56^0 prošenj za posojila; odobrila pa ie doslej 1659 hioo-tekarnih posodi za 5S.5 milijona Din. '2996 posojil zadružnikom v višini' 108 milijona Din. 4 rosoii!a produktivnim zadrugam v višini 4 milijone Din in 83 meničnih noso-"I 7a IS) milijona D;n Skupaj ie v posojilih plasirala doslej 75.2 milrona Din. Poleg tega je za zadružne organizacije odobren globalni kredit 133 milijonov Din. za nlasiranie pa ie še na razpolago nadaljnjih 94 miliionov Din (cd Direkcije za kmetijski kredit je bilo še r>red ustanovitvijo banke plasiranih 116 milijonov Din). BOHŽE 24. lebrnnria. Devizni promet na ljubiianski borzi danes ni bil znaten. Le v dpv;?.ab Praga in Berlin je bilo nekai več potrebe. Tečaji deviz so oslali v glavnem nespremenjeni. Danes so prvikrat notirala Blairova posojila ter se'je 8odsloino nudilo po 91.30. 7 odstotno na po 81 59. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil danes v Voini škndi prome'1 živahnejši. Zaključki so bili za aranžma po 402 do 402 75. za kaso po 402 50—403 in za februar po 403 V ostalih državnih papiriiii ni bilo prometa, vendar je razpoloženje dalje pri-lično čvrsto Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praš'erJioni po 930 in v Poljedelski banki no 65 Industrijski papirji so ostali brez zaključkov. Oevjjrp in valute. Ljubljana. Amsterd. 22 78. Berlin 13 545— 13.575 (13 56). Bruselj 7.9124. Budimpešta 9.93, Curih 1094.-1—1097.4 (1095 9). London 275.74 do 276.54 (276 14). Dunai 798.25—SOI .2S (799.7S), Newyork 56 60—56 80 (56 70), Pariz 222.22. Praga 167.77—168 57 (16S.17). Trst 295.30—29S.30 (297.30) Zagreb. Amsterdam 22.78, Dunai 898.28— 801.28 Bruseli 246—794.246. Budimpešta 991.50—994.50. Milan 295.407—298.407. London 275.74—276 54. Nevvvork kabel 56.60 do 56.80. Pariz 2? 1.22—22X22. Praga 167.77 do 16S.57. Ziirich 1094.40—1097.40. Curih. Zagreb 9.12S75 Pariz ?0.?7=\ London 25 1975 Nevvvork 518.^0 Bruselj 72.20. Milan 27.14. Madrid 64.50. Am°t°rdam 307.80. Berlin 123.715. Dunai 72.°7 Pra?a 15.34. Budimoe'ta 90.60. Bukarešta 3.0S Varšava 58.10 Sofiia 3.7575. Ffebti I jiihliana. 8% Blair 91.50 bi.. 7% Blair 81 50 bl„ Ce.ljsl.-a I7O d°n.. Ljublj. 1-redMnn 125 den.. Praštediona 030 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče 132 den.. Strojne 75 den., Ruše 250—260. Z«sxeb Državne vrednote; Vojna škoda aranžma 402.50 — 402.75. kaša 402.59 do 402.75, za februar 402 _ 403. investicijsko 81 — 81.5, agrarne 51.5 blago, 8% Blair 90.5 _ 9125, 7% Blair 80.5 — 81.25: Panč-ne vrednote: Praštediona 92S — 932 5, Union 205 5 den.. Jugo 87.5 — 88, Srsska 163 den., Zemaliska 137 _ 139. Poljo 65 do 00. Narodna 8530 den.. Ljubljanska kredi! na 125 den; industrijske vrednote: Narodna šuniska 40 blago. Gutmann 185 do 190. Slavclis 86 den.. Slavonija 203 den., Drava 'i.S0 — 285. Seč: rana 385 — 395, Brod vag;n 110 — 115. Union mlin 130 — 140. Vevče 125 den.. Isis 26 denar, Dubrovaeka 425 den., Jadranska 490 den., Trbovlje 470 do 480. Beograd. Vojna škoda 404 _ 4045. za april 409 — 411 zaklj.. investicijsko 84 zaključek. agrarne 52 zakli., Narodna 8530 do 8000. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni. in sicer 2 vagona bukovih drv, 1 vag. tramov in 1 vag. bukovih metiišč. Žito. -f Ponovni padec žitnih cen v Ameriki. Chicago, 24. t. m. Cene pšenici so danes pri slabi tendenci zopet močno popustile, in sicer za mare na 103 in pet osmink (v soboto 110) in za maj na 108% centa. -i-Žitni trg (24. t. m.) Dočim je na bu-dimpeštanski borzi pšenica danes ponovno popustila (za mare od 21.32 na 20.75) so pri nas ostale cene skoro nespremenjene. Pšenica se ponekod dobi sicer za nekaj par ceneie. moka pa je dalje čvrsta. Kakor se sedaj doznava so zadnjo baisso na ameriških žitnih trgih povzročile vesti o nadalje visokih vidnih zalogah Kanade. Zaloge pšenice v Kanadi se cenijo na 220 milijonov bušlov, od tega je skoro polovica iz letine 1928. Kanadski pool je v svoji lahkomiselnosti še v početku pret. leta nakupil ogromne količine pšenice po I.7O dolarja ža bušel in ni pričakovati, da bo mogel kedaj kriti izgubo napram sedanjim cenam. Tudi dovoz pšenice 'z Rusije na zaradnoevropsko tržišče ni ostal brez vpliva Kakor se zatrjuje, je Rusija primorana izvažati pše-rico, da si pribavi devize za plačilo velikih naroči! traktorjev iz Amerike,. -f Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov post., mlevska tarifa plač 30 dni): baška SO kg po 268 do 270. 78 kg po 265 5 _ 267.5. 77 kg po 260 do 262.5. moka: »0g* fco Ljubljana, plač? po prejemu po 415—420: koruza r baška 185 do 187.5. po mlev tar. 1S0—182.5; čas. prim. suha 157-5 — 160. ječmen: baški 63^4 b« 170 — 175: ovt>s: baški navadna voznina 205 — 210; rž: 72'73 kg 207.5 _ 210. 4- Novosadskn blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 7 vag. pšenice, 101 vagon koruze. 6 vagonov otrobov in 1 vagon ječmena. _ Pšenica: baška 77 kg 207-5 - 210; 78 kg 210 - 212.5; gor-njtbaška. 78 kg 212.5 — 215: banaška Tisa šlep 78 kg 215 — 217.5. gornjebanaška 78 kg 210 — 212.5; sremska 77 ka 202.5 do 205; 76 leg 197.5 - 200 Koruza: baška in sremska garantirana 100—102.5; za mare lPo — 107 5: za april 107 5 — 110; za maj 110 _ 112.5 Oves: baški. sremski. slavonski 140—142.50 Ječmen: baški 63 64 kg 122.5 - 125 Moka: baška »00« 350 - 360; »2° 316 — 320: »5« 250 - 260: »6« 1S5 — 195: »7« 145 — 155: »8« 112 - 115 Otrobi: bašk- 85 - 90 BudinmeštaRska term'nska borza (24. t. m.) Tendenca mlačna, oromet živahen. Pšenica: za marc20.74—20.75. za mai 21.75 do 21.76. za oktober 22.28—22.29; rž za mare 11.29—11.31; koruza za mai 13.22 do-13123 ti :t?1 i i 13.80—13.81. tranzitna za maj 12.28—12.29. in varuje ne samo belo temveč iudi barvano perilo. Pa tudi za volno isi svilo je idealno sredstvo za pranje Iz življenja in sveta Krasen skok na smučeh Švicarju Badruttu se ie posrečil nov rekord: skočil ie v daljavo 66, 71 in 75 m ne da bi padeL Svet, ki si želi prevare Srednjeveške vraže imajc trdna tla med nevedneži — Čarobna zrcala, ljubezenski pasovi in piiule za bistroumnost Današnje človeštvo živi v prijetni veri, da ie 20. stoletje doba neslutenega napredka ter da s tehničnimi pridobita vami roko v roki koraka tudi prosvit-ijenost med narodom. Od časa do časa pa prihajajo v javnost stvari, ki skeptika uverijo. da je vse naglašenie napredka pravzaprav prazno besedičenje in da je napredek in prosvitljenost last samo zelo ožjega kroga, med tem ko tavajo široki sloji v duševni temi. dasi jim v hišah sveti e!ektrika in dasi so obdani od vseh strani s pridobitvami moderne tehnike. Na Dunaj se ie od nekod iz Galicije priselil podjeten človek vzhodnega po-kolen.a in ustanovi! podjetje. ki nai izkorišča lahkovernost k mistiki in okul-tizmu nagnjenih ljudi. Imenoval je svoje podjetje s tajinstve-nim imenom »loža vzhoda« ter preplavil Avstrijo in sosedne nemške kraje s pismi, v katerih je ubogim na duhu ponujal razno b'ago. o katerem bi človek mislil, da v današnjem veku ni odjemalcev zanj. Vsak član njegove »lože« .ie mora! plačati 120 dinarjev pristopnine ter 160 dinarjev letne članarine. V zameno za denar so člani tajinstvene lože dobivali pisma oolna čarobnih izrekov in rotitev. s katerimi se da od krute usode izsiliti sreča, bogastvo, zdravje in vsak drug blagor. • Tudi talismane z neizrečeno tajno močjo je razpošiljal »veliki mojster lože«. ki si jc nadel veieznačilno ime Niksis. Člani lože. ki so poravnali vse prispevke. so dobili spisek čarobnih predmetov jz zaloge mojstra Niksisa. V tem katalogu so bili našteti naslednji predmeti: Nlagični porodni kamen, ki olajša porod; kamen je na zlati verižici (zlato je bilo mačje) in je stal od 240 do 4S0 dinarjev; ljubezenski pasovi po 160 dinarjev, ki so imeli čarobno moč. da so ohranili ljubezen vsaj tri leta, ako je nosila pas ljubavna oseba; tudi posebne pasove, ki prinašajo srečo v gospodarstvu in trgovini, je imel v zalogi ču-dodelnik. Nič manj pa odjemalci niso cenili čarobne krede — komad po 120 dinarjev — ki je imela to moč. da se ie izpolnila vsaka s to čudovito kredo napisana želja. Poleg magičnih predmetov ter čarobnih zlatih in srebrnih paličic ie slepar nudil svoiim got-ovo vsaj nekoliko omejenim članom tudi čarobno ogledalo, ki je baje človeku pokazovalo vse tajnosti in ga je celo storilo nevidnega. Mož bi bil svojo dobičkanosno trgovino izvrševal lahko še leta in leta ter strigel svoje bedaste ovčice, da se ni spotaknil ob »magične čarobne možganske piiule.« ki so bistrile um in napravile človeka sposobnega, da je z lahkoto prebil vsak izpit iz kateregakoli predmeta. Katalog je namreč prišel v roke tudi kmetu Mathiasu iz nekega Tuj gre mož j katerega muči ka- • šelj. Zakaj pa tudi ■ ne vzame S Kresiv ol-a? i j Priznani in okusni Bayer~ ■ 2 jev proizvod i un4 nemškega kraja na južnem Češkem in ta je takoj naročil teh pilul za svojega sina, ki je nedavno Padel pri izpitu na univerzi. Sedem let je že zapravljal zabiti sinko očetove stotake na univerzi, izpita pa ni mogel prebiti nobenega. Dijak je pridno jemal piiule zjutraj, opoldne in zvečer ter postal res bistroumen, pri izpitih pa je še vedno padel kolikor je bil dolg in širok. Očetu pa tudi ni pomagalo čarobno ogledalo, ki naj bi kmetu pomagalo iz gmotne stiske. Mathiase se ie v nesreči obrnil na samega mojstra ter dobil od njega sijajen horoskop, ki mu je obetal naslednje leto dve veliki dedščini. Za horoskop je nlačal 80 dinarjev, kupil pa je tudi prstan z rumenim kamenom, ki je imel oosebno moč. da privabi v hišo vso mogočo srečo — ako ga posetnik nikomur ne pokaže in ne izrablja tajnosti. Lahkoverni kmet pa se je pregrešil proti temu pravilu in razodel vso stvar nekaterim prijateljem, ki so svetovali Mathiasu, naj sleparja naznani dunajski policiji. Nerad je mož storil po nasvetu, vendar se je končno le uveril, da ie nasedel premetenemu sleparju. Policija je seveda takoj zaprla »velikega mojstra« in zaplenila vse čudežne predmete. Pri tem se je tudi izkazalo, da si je slepar namenoma izbral tako ime. ker si je bi! gotov brezmejne neumnosti svojih odjemalcev. »Nix is« pomeni v nemškem narečju »nič ni«, kar je slepar odkrito priznal. Iz zaplenjenih dopisov izhaja, da je bil »mojster vzhodne lože« v poslovni zvezi s par tisoč ljudmi, ki so za drag denar kupovali od njega njegovo čarobno blago. Zdaj so se ljudje tudi zavedli svoje smešne bedastoče in taje na vso moč svoje poslovne zveze s sleparjem, da bi si pri obravnavi ne nakopali splošnega smeha. Tako bo mojster morda dobil le toliko kazen, kolikor si je je zaslužil pri očetu Mathiasu in njegovem študentu. Zeileisovi »čudeži" Avstrijski in nemški listi posvečajo zadnje dnj dolge članke nepričakovanemu nastopu znanstvenih krogov proti znanemu »čudodelnemu doktorju« Zei-leisu iz gornjeavstrijskega kraja Galls-pacha. h kateremu se hodi zdravit ne-številno ljudi iz vseh delov sveta, dasi nima čudodelnik niti najmanjšega pojma o zdravilni vedi. Najznamenitejši nemški in avstrijski učenjaki priobčujejo svoja mnenja o Zeileisovi metodi in ta mnenja ji odrekajo večinoma vsako vrednost. Povod za te polemike pa je dalo predavanje profesorja Pavla Laza-rusa v Berlinskem zdravniškem društvu o čudnem zdravniku Zeileisu in njegovih sposobnostih, kakor so se mu pokazale na temelju osebnih doživljajev v Gallspachu. Malo avstrijsko mestece se je neverjetno razrastlo, od kar je otvoril Zeileis v njem svoj novi sanato-rij. Povsod gradijo nove hotele in vile, ki komaj zadostujejo za prihajajoče bolnike (ali romarje, ker bo slednja označba menda pravilnejša). Zgradili so celo novo postajo, novo lokalno železniško progo in avtomobilske, betonirane ceste. Sanatorij, veliko poslopje vrh griča sredi mesta, je res center vsega življenja v Gallspachu. Ima že dobro obiskane podružnice v Berlinu, Niirnbergu, Miinchenu in drugod. Čudežni doktor pripoveduje novinarjem, da je Indijec in da je zapustil njegov praded, maha-radža, domovino radi angleškega preganjanja. V resnici pa je doma v majhnem bavarskem mestecu, kier ima še vedno dosti sorodnikov. Prof. Lazarus je v vlogi »težko obolelega« po vrsti obiskal vse Zeileisove sanatorije. V prvem so mu povedali, da je jetičen, v drugem, da ima paralizo hrbtenice, v tretjem, da je vsega kriv rak. Zdravljenje in diagnoza sta se vršila vedno s pomočjo »čudežne palice«, ki je kmalu »odpravila« bolezen. Prof. Lazarusu se je posrečilo videti in celo preiskati to palico. Bila je navadna steklena cevka z 12 mgr. radija! V monakovskem sana-toriju jo je sukal kot »primarij« nekdanji voznik monakovske cestne železnice. Prof. Lazarus si je zabeležil nebroj povesti o ohromelih, ki so pričeli hoditi, o slepcih, katerim se je povrnil vid in o sličnem. A pravi, da temeljijo vsi ti »uspehi« v kolikor bi bili resnični samo na psihozi in ne morejo imeti nobenega trajnega učinka na zdravje. »Čudežni doktor« si je zaslužil težke milijone samo s tem, da izrablja človeško nevednost, lahkovernost pa dovzetnost za vse čudežno! Kipi svetnikov kot čebelni panji V šlezijski vasi Hofelu je prastar uij-njak, ki že nekoliko stoletiu nosi ime »dvanajst apostolov«. Danes jih sicer ni več dvanajst, marveč sta od vseh ostala le še sv. Peter in sv. Pavel, zato pa se je zbirka pomnožila za osemnajst drugih kipov, v katerih notranjosti se razvija zanimivo življenje čebel. Izmed biblijskih postav je med temi ulji tudi starec Simeon z detetom Jezusom ter brata Mojzes in Aron. Ti trije kipi so izmed vseh tudi najbolje ohranjeni. Drugi panji predstavljajo škofa, meniha, kmetice, čebelarja, tkalca in nočnega čuvaja. K:pi so izrezljani iz lipovine in najstarejši izhaja baie že iz 16. stoletja, ko je ta čebelarija bila še last tamošnje-ga samostana. Čebele izletajo in prile-tajo skozi odprtino, ki je na prsih kipa, zadnja stran pa se odpira, kadar je treba pridnemu narodiču pobrati med. Nov rekord francoskega letalstva Letalca Costes (zgoraj) in Codos, ki sta dosegla rekord na daljavo In na dolgotrajnost poleta pri obremenitvi s 1000 kilogrami. Dežela starih samcev in devic Svobodna irska država je deže.!a, ki ima nedvomno svetovno prvenstvo glede starih samcev in neporočenih devojk. Irci se ženijo tako pozno, da je bilo pri zadnjem štetju naštetih 80 odstotkov moških v dobi 25 do 30 let, ki so bili še neoženieni; 35-letnih je b;:lo samcev še vedno 62 odstotkov, 40-letnih pa še vedno polovica. Tri četrtine Ircev se tedaj oženi šele v zelo zreli dobi, kar je morda pripisati modrosti ali pa pojemajoči odpornosti zrelih let. Na Švedskem je odstotek samcev med 25. in 30. letom 65 odstotkov, vendar je Švedska zelo daleč za Irsko; ta odstotek znaša na Angleškem 45, v Ameriki pa 35. Kar se tiče irskih žensk se omoži komaj vsaka četrta. Zdi se pa, da se ta četrtina popolnoma zaveda svojih materinskih dolžnosti kajti na posamezno irsko mater odpade več otrok, nego v imenovanih državah. Število otrok irskih mater izpod 45 let starih je za 85 odstotkov višje nego onih v Angliji. Filmski glasovi Mikrofon spači po svoje vsak glas in tako je nastala nova umetnost: ponare-jevanje glasov za zvočni film. Ko so ujeli aparati ropotanje dirjajoeega vlaka za dramo »Poslanec iz Scotland-Yarda«, je bilo slično grmenju najtežje baterije. Pravi glas so dobili na ta način, da so na kolescih premikali po mizi kos stare vodovodne cevi. Ko sta morala trčiti dva oceanska parnika v igri »Strašni tovor«, so drgnili simolnat konooec ob rob lesenega zaboja. Otroška ustna harmonika zadostuje za koračnico vojne godbe in z ropotačo posnema režiser morske valove: izvirni glasovi so tako močni, da bi pokvarili občutljivo mreno v mikrofonu. Ko se je jokala Laura dela Plante ob mizi v »Plavajočem gledališču«, se je izgubljalo ihtenje v lesu, ne da bi prišlo do mikrofona. Naposled so v mizi prevrtali luknje; igralka je ihtela v luknjo in spodaj je stal mikrofon. Mary Pickford kot | »Porednica« je morala prebroditi majhen potok. Ta je grmel v mikrofonu tako, da ne bi moglo hujše razgrajati nobeno morje med skalovjem. »Naraven glas« so dosegli z drogom, ki je plesal v sodu, do polovice napolnjen z vodo. Tudi vse strele nadomešča navaden boben ali celo v usnje zavita palčica, s katero potrkajo po mizi. Pristen strel bi uničil vse po dolgih mukah ujete in zabeležene glasove. so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Zato uporabljajte na svečanostih ali predavanjih okusne ANACOT-PASTDLE dra. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! Napredovanja v železniški službi Z rešenjem generalne direkcije so napredovali uradniki 1. kategorije: iz S. v 7. skupino: inž. Mi-kuž Vladimir, gradbeni oddelek; iz 9. v S. skupino: inž. Rendla Franc, progovna sekcija Zidana most; inž. Lavrič Rudoli, kurilnica Ljubljana li. gor. kol.; inž. Završnik Josip, kurilnica Ljubljana 1. glav. kol.; uradniki II. kategorije: iz 4. v skupino: Lesar Anton, kurilnica Maribor; Gornik Karel, kurilnica Ljubljana IL, gor. kol.; Paar Ivan, kurilnica Maribor; Čermak Ferdo, strojni oddelek; inž. Emer Djuro, strojni oddelek; Dežela Viktor, strojni oddelek; Kovač Alojzij, Kranj; Florjančič Josip, Sv. fcovrenc na Pohorju; Iluo Ferdinand, Vuzenica; Lipovšek Franc. Bled-jeze-ro; Guzelj Jožei, Brežice; Maraž Ivan, Rake*, Vedernjak Maks, Maribor glav. kol.; Toporiš Ivan. Kranj; Trček Stanislav, splošni oddelek; Jamšek Janko, splošni oddelek; Zupan Ciril, splošni oddelek; Kuralt Anton, splošni oddelek; Milohnoja Baldomir, splošni oddelek; Sedej Ladislav. splošni oddelek; i;z 5. v 4. skupino: Golob Franc, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Ogorevc Franc, kurilnica Maribor; Gale Rudolf, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Trontelj Ivan, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Weber Viktor, Čakovec; Obal Štefan, Kotoriba; Žen Joško, Logatec: uradniki III. kategorije: iz 3. v 2. skup,-no: Slabima Ivan, kurilnica Ljubljana I. gia\. kol.; Kovanec Hinko, kurinica Maribor; Kreppek Maks, kurilnica Pragersko; Novak Terezija, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Slana Ivan, Drr,-vogrod-Meža; Smodiš Franc, Ivanjkovci; Cesar Jernej, Ljubljana gor. kol.; Golič Ivan, Ljubljana gor. kol.; Neiger Franc, Ljubljana glav. kol.; 2,e-lenko Ivan. Ljubljana glav. kol.; Šimenko Janez, p rom e t ijo -ko me rcij a ni oddelek; Ojstrež Blaž, Zidani most; Sattler-Šober! Kristina, Ljubljana gor. kol.; Škof Valentin, Čušperk; Bartelj Jakobina. Jesenice; čuk Amalija, Ljubljana glav. kol.: Ga-brič Alojzij. Ljubljana glav. kol.; Demark Franjo, Kranj; Jurjevčič Štefanija, Ljubljana glav. kol.; Benet Janko, Soteska; Černivec Engelbert, Ljubljana gor. kol.; Golob Jakob. Nomenj; Zaver-šnik Feliks, Črnomelj; Blaž-Poljanec Ana, splošni oddelek; iz 4. v 3- skupino: Ivariuša Matija, pro-govna sekcija Ptuj; Tešar Franc, kurilnica Novo mesto; Krašovec Franc, kurilnica Maribor; Šu-šteršič Josipina, strojni oddeiek; Narad Franc, Jesenice; Zlatnar Peter, Rakek; Dolžan Leon, Čakovec; Martinčič Leopold, Verd; Klešn:k Anton, Savski Marof; Grbavec Stanislav, Maribor glav. kol.; Zalokar Ciril, Vič; Adleršič Teocoi, Borovnica; Mokorel Josip, Lesce-B!ed; BeTgan; Slavko. Sv. Lovrenc na Pohorju. Za dom, Izprehod za slavnosti, za šport itd. primerne obleke, le prvovrstno blago in brezhiben kroj, nudi v največji izberi tvrdka I. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta IZ Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Torek, 25. februarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirama glasba. — 13: Napoved časa. borza reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iiz dnevnikov. — 17 30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Dr Lavrič: Iz finančnega gospodarstva — 19: Predavanje o Južni Ameriki. _ 19.30: Ruščina. — 20: Prenos rz Zagreba: Wagnerjeva opera ^Tanhauser«. — 22: Napoved časa in oorcč'la. Sreda. ?6. februarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Porodila ilz dnevnikov. — 17 30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Otroški kotiček — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. BEOGRAD: 11.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio - kvarteta. — IS: Popoldanski koncert. — 20: Koncertni večer. — 22: Poročila — 22.15: Lahka godba. — ZAGREB 12.30- Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Prenos simfoničnega koncerta slovaške glasbe. — Godba za ples. — BRNO 19.05: Prenos vsega programa iz Prage — 22.15: Lahka godba. — VARŠAVA 17.45- Baletna glasba. — 20.30: Koncert komorne glasbe — 21.45: Nadaljevanje koncerta. — 23- Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra — 17.15: Mladinski program. — 20.05: Mešan glasbeni večer. — 21.15- Koncert VVagnerjevih skladb. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 17.30: Pevski koncert — 18.55: Lahka godba orkestra. — 20.30: Komedija. — Godba za ples. — FRANKFURT 15.30: Koncert iz Stuttgarta. — 18.35: Prenos vsega programa iz Stuttgarta — LANGENBERG 17.30: Viiolinski in klavirski koncert. — 20.10: Mojstri operete. — 21: Mešan g'asbeJutras pod »Elektromonter«. 3694 prevzemamo po najugodnejših pogojih po dnevnem tečaju ter jih obračunavamo po 64 % ali po možnosti še višje. Vse s pošto dospele pošiljke obračunavamo takoj in pošljemo denar še istega dne. Depozitna banka d. d., Zagreb, Tomaši-čeva ul. 10. (Kraj Zbora.) Telef. br. 36— 80. Brzojav: »Depozit«. 3698 Cenjene g ospoclinje! Nabavil sem si moderni električni stroj za praženje kave. Pražim naenkrat samo 6 kg sirove kave, kar. Vam garantira, da dobite pri t. B. MOTOII Ljubljana Vodnikov trg št. 5 dnevno sveže praženo kavo po: ** Specijalno zbrana za moka % kg Din 27,— * Posebno fina za zjutraj % kg Din 22.— Extra (aromatična, za vsako kavo) li kg Din 19,— Ceylon mešanica, izdatna Vt kg Din 15.— Konzumna mešanica bi kg Din 12.— Na željo tudi zmeljem kavo na električnem stroju brezplačno. Se priporočam in prosim za obisk! CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod Miro je plačati pri-stojbrno za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tf€dor hoee da me mu pošlje po pošt* naslov aH fcafco druge informacijo ticoco se malih oglasov naj priloii v atnam/eah sicer ne bo prejel odgovora t Z*MMMW CENE MALIM OGLASOM. Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčil je jo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 'JJtlSL' Foto. pomočnika mlajšega, uyi> rt-ga retušer-ja .-prejme llugon Hibšcr v Ljubljani 5750 Korespondenta xa ita>i,an»ki jezik. poznavalca tU'li osia.ih pisarniških poslov, išče le»na industrija Predno-t imajo v lesni stroki i" izvežbani. Natančne ponudbe z n j-vedbo zahtevkov pod šilro r-Me=tc je cta no« na ogl. oddelek »Jutra« 5718 Žagovodio za turbin ko žago z dvema venecijankama išče lesna industrija Reflektira sc na popolnoma samostojno in vsestransko v vodstvu vodne žag t ve: z i ran o moč, i: i na,j t>o tudi v administrativnih poslih verzirana Naiančne ponudbe z referencami in zahtevki pod »Zagovodv«* na oglasni oddelek »Jutra«. 5720 Čevljar, vajenca rprejme Novak Ivan. Tacen št. 4 — Št. Vid nad Ljuhkjano. 5732 Delavke vešče šivan.a ženskih slamnikov na Jaquard stroje sprejme takoj Milkitsch Ili-ja, Beograd. Knez Miha j. lova ulica 3. 5610 Vajenko s premem za damsko kro-iašt-o. Vajene že nekoliko šivanja imajo prednost Fani Srebot, Sv. Petra c. št. 29. 5736 Prirezovalca *a izdelavo gornjih delov, ročnega dobro izurjenega, po dogovoru sprejme čev-Tarna Fabjan. Črnomelj 5722 Hlapca 7.a prevez lesa iz gozda iščemo Frosto stanovanje. Nastop 1. nit-ca Ponu ibe takoj na graščino Boštan' 5718 Fotograf, vajenca sprejme takoj Httgon Hib-fotograf v Ljubljani 5749 Hotelsko kuharico samo tojno. srednjih let. sprejmeir s 1 marcem za hotelsku kuhinjo — Ponudbe s sliko na p.družni-co »Jutra« v Celju pod značko »Samostojna kuharica^ 5506 Lesni manipulant in s-lališčnik. mlajša moč, kot pomoč poslovodju za parno žago in Icsao industt. vešč tudi v lesno stroko .-••a iajočib pisarniških dei ter manipulacije bukovine, dobi takoj službo Trezni in dciavoljni naj stavijo poru 1 he naznako svojih p'ači'nih zahtev na podružnico »Juira« v Celju pod šifro i Delaven in trezen« do najtesneje 10. marca 5700 Klepar, vajenca a brano in stanovanjem sprejme Ignac Tome, Mengeš 5636 Čevljarski učenec iz Vdjše hiše se sprejme ITrana in stanovanje v hiši. Naslov Acman Alojzij, čevljarski mojster v Šoštanju. 5560 Geodetsko delo Za tahimetriranje 150—200 ha redkega gozdnega zem Ijišoa z dobro daleko vizu-ro. na preglednem kraškem terenu se odda paušaino Event. se sprejme na leto dni spreten geodet v mesečno službo. — Ponudbe ra Sentjanški premogovnik And Jakil d d., v Kr-meljn na Dolen»-kem 5143 Fotogr. pomočnika (poslovodjo) z zadostno pomočniško dobo sprejmem Ponudb** z zahtevo p'ače na og'a-n. oddelek »Jut-rac pod šifro »Samostojen fotografi. 5410 Maserko in kopa-liščno mojstrico (»prejme lečilište • Klen-ov-nik« kod Ivanca (Ilrv Zagorje) Nastop službe 10. marca t 1. Stanovanje in popoina oskrha te, 800 do i000 Dir. p'ače. po sposobnosti PonudV na naslev: TTprava Leči'«t5- »Klen*->v-V:k«. pošta Ivanec 5387 Kovaškega pomočnika starejšega in dobro izurjenega v podkovani« konj pprejme takoj Melhior Ko-šenina. Zagorje ob Savi 5262 Praktikanta tekstiln«- stroke v svrho priučen "a specijalnega pletilstva tako' sprejmem Pogoji- strojništvo ° potrebno strokovno predizobrazbo. — Ponudb® » natančnim popisom. us-treza'očim našim pogojem, na tovarno Jos Kune & Kom-p. Ljubljana. Poljanski nasiro štev. 40 5183 Učenca zdravega, krepkega, ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazi«, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Rozman & Puncer. Slovenjgradec. Hrana in stanovanje v _hi-ši. 5532 Perico na dom sprejmem Vprašati v Linhartovi ulici številka 12 5773 Mizarskega pomoč. dobro izurjenega, sprejme za stavbeno in pohištveno delo Frane Jlikuš, mizar. Notranje gorice 66, pošta Brezovica. 5763 Kuharico (služkinje). prav pridno, snažno in zdravo, sprejmem. znati mora kuhati in vsa v boljšo hišo spadajoča dela Pri IrSncmu lelu se jii pomagi. Biti mora izobražena. mirnega obnašanja in ljubiteljica 2 otrok v starosti 4 in 7 let Le dekleta katera stalno služijo. naj se javijo. Nas'ov v ogl. odd »Jutra«. 5784 Ugodna prilika za samostojnega pekovskega pomočnika, ki se sprejme takoj za stalno. Vešč mora biti od najfinejšega do navadnega peciva Izkazati se mora z vsemi spričevali vsaj za 6 let na zaj od obrti in občine in koliko premore v gotovini Prerlno t imajo !<■ trezni in prikupljivi Ponudbe je poslati na ogl odd. »Jutra- oon značko »Trezen m prikupljiv«. 5776 Potnike za požarni, stroko, proti fiksnim prejemkom išče v Soveniji najbolje vpel';ana zavarovalnica Osebe ki so v strok' že delovale, imajo prednost Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro -St. 25-71«. 5651 Za vinskega potnika začetnika grem Cenjene ponudbe po.si3t- na oglasni o Id »Jutra- pod šifro »Dobei organizator« 5801 Takojšen zaslužek :n dobiček z domačo indu strijo pletenja nogavic .n pletenin na švedskem krožnem p'etilncm stroju »Are« Pouk brezplačen. . T»hna. Ljubljana. Mestni t-rg 25-1. 34 Fiksum in provizijo nudimo potni om manu-fakturne stroke za obi k privatni"! strank v Ljubljani m okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5351 Boljša šivilja gre Šivat na dom Naslov r ogl. odd. »Jutra«. 5786 Trgovca izvOzničarja oziroma zastopnika, solidnega. ki bi posredoval prodajo celokupne produkcije, išče lesna industrija na Gorenj-kem Promet okrog 3000 kubičnih metrov. Ponudbe nod »Izvoz lesa« na ogl. odd. »Jutra« 5790 Trgovskemu potniku m'ajSemn. agi'nemn. kateri žc potu;p po Hrvatskem in spodnjem delu države, nudim v zastopstvo zelo dober predmet Posla s prodajo tega predmeta bi ime! le po vcc-rnib urah. a zelo lep postranski za lužek Potrebno bi bilo nekaj kavcije Ponudbe za takoj pod »Agilen in pošten« na podružnico »Jutra« v Celju z navedbo tvrdke. za katero sedaj potuje. 5810 Zastopnika solidnega, mamljivega sprejme prvorazredni zavod za povečanje slik ter slik za nagri-bno spomenike proti dobremu zaslužku. »Tran-fo«. Zagreb Ilica 71. 5802 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši koml=ar za šoferske izpite. Ljubljana. Blciv.eisova cesta 52. — Prihodnji redni tečaj p-'čno 1. marca. 5725 1. ob!as»v Koncesijonirana šoferska š<>la Čamernik. Ljubljana Dunajska cesta Stev 36 (Jugoavto). Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje 251 Šoferska šola Gojko Pipenbacher. Gospo-svetska cesta 12 Zahtevajte pojasnila. 5373 Francoščino, nemščino konvensacijo in teoretično uspešno poučujem. Stari trg m, desno. 5775 Za vsa hišna dela iščem službo Vešča sem line kuhe in vseh gospodinjskih del Imam dobra spričevala, pošvena in solidna. gevorm srbohrvat-ski Ponudbe prosim na ogas oddelek »Jutra« pod »Primerna za vse«. 5729 Plačiln« natakarica išče mesto za takoj, ali vzame tud: na račun. Naslov: M. Bregar. Višnja gora. 5734 Natakarica z večletno prakso v boljših gostilnah, išče mesto za takoj. Event prevzame tuli gostilno v najem Razpolaga i ofbno pravico in primerno kavcijo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izvežbana« 5463 Mlad fant izobražen, mirnega in poštenega značaja išče rac. -to slugf ali v skladišču. Cenjpjie ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten«. 5757 Za pospravljanje pisarn iščem mesta Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 5753 Urarski pomočnik tšč* službo Nastop takoj. Našlo i v oglasnem oddelku »Jutra« 5534 Absolvent konzularne akademije na Dunaju, vešč v govoru in pi-avi srbohrvaščne. nemščine francoščine in nekaj angVščine. išče temu odgovarjajoče nameščenje v Ljubrani Cenjene ponudbe na og!s'ni oddelek »Jutra« pod značko »Jugoslaven« 5443 Prodajalka poštena, z dobrimi spričevali. izučena v trgovini mešanega blaga, ki bi j>o-masrala tudi pn gospodinjstvu. išče nameščenja na deželi ali v m.ostu Naslov v oglas. oJutra« pod »Pekarna« 5765 Stavbeno parcelo v mestu ali bližnji okolici kupim. Ponu-dbe z navedbo lege in cene pod »Ljub'ia-na 1000«. 5767 Gostilno s posestvom, z 8 orali zemlje. hoste sadovnjak, eno-nadstronna hiša. gospodarsko DO~lop'c. vse v najboljšem stanju v bližini zdravilišča Dobrna, prodam za 160.000 Din. Oddam tudi r najem Na-lov v podružnici »Jutra« v Celju. 5811 20 % kronske bone kupuje .n plafiu.-e po naj-v.šjib dnevnih cenah Prometna baDČaa družba. Maribor, Cankarjeva ulica U 3297 Kronske bo ne kupujem. Franc ijiamič. Gospo.-vets.-a cesta 6. 5544 20% kronske bone kupi Fr Kliam, Mikloš čc- 20 odst. bone plačuje najbolje Uran Franc. Dunajska c. 46. telefon 28—20 68 Elegantno masko zamenjam za črno-be',0 rc-duto. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5781 tl jlluj&J. Dve gospodični sprejmem v centru mesta na dobro domačo hrano in lepo stanovanje. Na-lov v oglasnem oddelku »Jut-a«. 5724 Dalmatinci, pozor! Loka. primeren za vino-toč. na prometnem kraju. Vi ure ol Ljubljane takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 5752 Trgovski jokal dobro vpeljan, i opremo, pritiklinami in 4 - sobnim stanovanjem. pripraven za špecerijo. manufakturo, že-leznino ali drogerijo. oddam v najem v majihnem industrijskem mestu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dhro vpeljan«. 5730 Gostilno EKHlnar po domiie pri »Polonov-cu« v Po janab nad Skof-jio Loko, dobro idočo. stoječo tik glavne ce^te ter farne cerkve, prodam takoj proti polovičnemu plačilu Za ostali znesek se vkn::ižim Na dOT lise se ne oziram.. Oglasite se pri meni oeebn-o v gostilni ?5'7 Lokale v Litiji lepe, moderne, v sredini trga. za trgovino ah večjo obrt, oddam v najem s 1. aprilo Inž. P. Kobler. Litija. 5468 Večji lokal s kuhinjo in pritiklinami iščem v centru. Ponudbe pod označbo »Večji lokal« na ogl odd. »Jutra«. 5804 Skladišče v Kolizeju oddam takoij. Vprašati pri Rudolf Ko-kalju. Ljubljana, Beethovnova ulica 15. 5913 Gostilno na prometnem kraju t Ljubljani oddam v najem. Naslov pove oglas. odde'ok »Jutra«. 5760 Tovarniški objekt ve-l:k. svetel in suh solidno zgrajen, blizu železniške postaje na periferiji Ljubljane oddam po nizki ceni v najem. Pismene ponudbe na oiglas-ni o He'ek »Jutra« pod šifro »Tovarniški objekt«. 5269 Koncesijo avtotaksije dam pod ugodnimi pogoji v najem. Promet vevik. zaslužek dober Ponudbe pod šifro »Konce^ra« na ogla:-ni odd. »Jutra« 5762 ' Gostilno iščem v naiem v Mariboru ali okolici. Ponudbo na podružnico »Jutra«. Maribo-pod »Takoj«. 5807 n Orehe, suhe slive m jabolka vseh vrst ter krompir in grah v vsaki ko'ič:ni kupujem po dnevni ceni. — Pismene ponudbe na naslov B. Hajdin. Zagreb. Vlaš a št. 44. 5721 Vino za'amčeno pristno Stajer^o dolen''«ko in dalmatinsko se toči r gostilni T. Men c;nger. Ljubljana. Sv Petra cesta 43 5452 Vsakovrstno zlato kupuje do najvišjih cenah Čer ne — luvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3. 38 Hlode hrastove in smrekove kupuje stalno Lavrenčif & Čo.. L:ub!jana. Dunajska ce-sta 47 5789 Sobo in kuhinjo takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra<\ Najlepše stanovanje 3 sob. kuhinje kopalnice in vseh pritikiin o d d a m prve dni marca Ponudbe na og'a«ni 0'de'ek »Jutra« pod šifro »Mesečno 1800-. 5759 Stanovanje 2 sob in kuhin;e oddam s 1. marcem stranki brez otrok, ki rdača za več mesecev naprej Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 5735 Stanovanje na Jesenicah po možnosti v bližini kolodvora. obstoječe iz dveh sob. kuhinje in pritikiin. ' S č e mirna stranka brez otrek. Pi mene ponudbe na oglas oddelek »Jut-a« pod Šifro »Stanovanje na J»°e-nicafci- 5493 Stanovanje tri- oli dvosobno, s p-iti-Mrnami iščem za maj. Ponudbe na ogla-ni oddeVk »Jutra« pod šifro »Soli'no in stalno«. 57U3 Mirna družina išče za maj dvo- ali trisobno -tanovanje s pritiklinami. Cenj. ponudbe z navedbo cene na oglasni od-d-elek »Jutra« pod značko »Za maj«. 5667 Manjše stanovanje v bolišem delu mesta (v bližini Tivolija) šče za 1 april ali malo kasneje mlad zakonski -ar brez otrok. Cenjene .ionuIbe na o^la-ni oddelek »Jutra« pod Šifro »M. P. '11« 5538 Stanovanje 1—5 sob in pritikiin. suho in so'cčt.o samo v mestu išče dvoč'anska rodbina r.a takoj ali koncem maja. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Točen p'ačni' in nrrna stranka«. 49S5 Stanovanje dve pobi in ■ kuhinjo iščem za tako:. Ponudbe z navedi« bo nn:emnine na naslov: Borštnik. Rožna dolina, cesta 8, št. 14. 5792 Stanovanje v Mariboru oddam v naiem s 1. aprilom. 3 sobe. kuhinj v pritličju skupno z lokalom i-n velikimi skladišči ali delavnice. Na-slov v ogl. odd. »Jut-ra«. 5814 'i H 4 Lepo solnčno sobo od 'am s 1 marcem mirnemu gospodu. Grubar.ievo nabrežje št. 16. 5572 Solnčno sobo z ali brez oskrbe oddam po zmerni ceni v komfortni vili. Kopalnica, telefon. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5766 Sostanovalce sprejmem na Glincah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5758 Sobo oddam « 1. ali 15. marcem 2 gospodoma Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra« 5747 Opremljeno sobo oddam. Ponudbi na oglas, oddelek »Jutra« pod šif-o »Mirje«. 5739 Sobo z 2 posteljama takoj oddani 2 go podoma. Naslov pove og!a«ni o delek »Jutra«. 5742 Zračno sobo v centru me ta oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5738 Dijaka niijiešolra sprejmem na stanovanje l ali brez hrane. Naslov ▼ osi. odd. »Jntra«. 3777 Sostanovalca sprejmem v Medvedovi ul. št. 22. Ljubljana VII 5731 Sobo z 2 posteljama in strogo separiranim vhodom oddam na Poljanskem nasipu 32. 5746 Sobo z 2 posteljama in e1evtrično razsvetljavo oddam v sredini me«ta. — Na«do^ v oglasnem oddp'-kn »Jutra«. 5537 2 veliki, lepi sobi za pisarno, v centru mesta oddam. Cena 1200 Din — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutn<. 6471 Mesečno sobo takoj oddam v Strtliški u.ici 10/1. 5756 Sostanovalca sprejmem na Starem trgu 3/II., desno. 5774 Sostanovalca boljšega, sprejmem v polno oskrbo Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 5768 Opremljeno sobo 'eno. v obč Moste išče vojaški zdravnik, kjer name--ava ordinirati Ponudbe poslati na ogl odd. »Jutra« pod »Zdravnik«. 5780 Opremljeno sobo separiran vhod. parket, elektrika, oddam Naslov v ogl odd »Jutra«. 5787 Dva gospoda ali go=podične prejmem v vso »oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 578S Sostanovalca sprejmem na stanovanje. Izve se pr' hišnici, S"i*i trg U. 9 57S2 Sobo s hrano iščem. Ponudbe na 0«i. odd. »Jutra« pod »Študent«. 5795 Lepo sobo « separiranim vhodom iščem no možnosti bpzu Sv Petra cer've Ponudbe na ogl. odd »Jutra«. 5796 Sobo za 1. marec oddam v bližini poš»e Naslov v o"d. odd. »Jutra«. 5799 Lepo sobo z 1 ali 2 po=t"';ama oddam b'izu bolnice. Naslov v «•»' odd. »Jutrac 5797 Zlata zapestnica se je našla 9 t m. Dobi se p-i g. Pečarju, baraka št. 10 pri Koiinski tova-ni 5761 ''i/ Znanja s samosto.no gu;po ali gospo ..ično želi vsled pomanjkanja priložnosti tem potom zelo premožen gos]>od v najboljših letih, elegantne zunanjo ti. Stroga di-skrecija zajamčena. — Po-nudhe s sliko pod značko »Diskretno ra.zuierje« na ogiasni oddelek »Jutra«. 5741 Prvi sestanek 5687 Dvignite pismo. 5740 1S26 Čakaj danes (torek). Poljub Tvoja Muc-a. 5744 Milan! Popisala sem najino čudežno rešitev na severni tri-gavski steni, saj veš. tisto strašno noč lani poleti. Sporoči takoj, ali jo smem poslati v »Roman« Tam so razpi ali natečaj za tako resnične dogodke in 2000 dinarjev nagrad, pa'bodo gotovo objavili Te pozdravlja Tvoja Olga. 5791 Zahvala Srčno se zahvaljujem pedi-kerju I Dekaniču. ker mi je odstranil kurja očesa in v meso za-asl-e nohte brez bolečin- Sedaj je na razpolago v konališču S'on. Josip BeKTorevčnik, Medve. dova 8. Šiška. 5794 Gospod 47V4 godina star, zdrav i očuvan. neženjen i .-amac, akademski obrazovan i iniu-čan, — ovim putem traži 6ebi za žer.u; zdravu i le-pu devojku, srednjih godina i stasa. inteligentni! i blago-rodnu. boz ikakvih mana i poroka, iz čestite kuče i či=te prošlo ti, kao i sa idea'nim pogledom na odd. »Jutra« pod znakom »Beogradanin. i to najdalje do 14. ma-ca t. 1. 5S03 brak i domači život. Cenj. ponude sa r.ajnovijoni fo-tografijom poslati na ogl. IIIIZJaIIL Pianino skoraj nov. lep glas. ugodno naprodaj. Naslov nove o^la-ni od-delek *Jutra« 5672 Pianino črn. dobro olranjen poceni naprodaj. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 5671 Klavirje in pianin.- prodaja, izpo- sojuje. popravlja in iirto uglašuje najceneje — tudi na obrok,- — tovarna k'a- virjev VVARBINEK. L'ub- liana. Gregorčičeva 5. Rim ska cesta 2. 5670 Gramofon - kovček s ploščami kupim. Ponudbe na Plesničar, gostilna Ražem. Žabjak. 57 /0 Pletilni stroj 8/40. v popolnoma dobrem «tan'u poceni p-oda Angela Pe-hoj. Ribnica 129 — Dolenjsko. 5726 Šivalni stroj dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »šivalni«. 5748 Šivalni stroji Haid & Neu. na ugodne obroke »Centra«. Miklošičeva cesta 7/IIL L'ubl.ana 57 Pletilne stroje švedske, krožne, ima zastopstvo Tehna. Ljubljana. Me-tni trg 25'I. — Iščemo povsod zastopnike. 34 Pas-no mlatilnico zn»jTke »Hoiihet S.-'-:antzc •3 k. s., z lokomo&ilo prodam. Ponu 'be na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Mlatilnica«. 5707 Za obdelavo lesa prodam sledeče stroje: 2 tridelna s.-obelca stroja na jermenski ,>ogon. e ien 6iKtmm skobelae širine. Dopjlnoma nov. eden 5lK) mai skobelne širine, malo rabkjen; izravnalni m skobeini stroj z vdelanim elektromotor jem. 350 mm skobelne širine, kombiniran s krožno žago. vrta nim strojem ln hm iliiim aparatom; izravnalni in skobeini stroj 400 mm skobelne širine, kombiniran z rezkarjem in vrtalnim stro;em. Din 12.000; tež' i -kobe!ni stroj. 700 mvn skobelne širine; KetfnlrSse; tračno žago s lesenim podstavkom in elektromotorjem. OHOO Din; vrtalni stroi. ze'o malo rab- lien. 5000 Din: elektromotor 8 11P 220 Voltov vrtiln. tok. 5000 Diu Vs, stroji so v dobrem sta nju in damo tudi ugodne p'ačilne pogoje. Peter Angelo, dr. z o. z., Ljubljana, Poljanska 12. 5618 Dieslov motor 50 HP z elekt-ično cen iralo. proiamo zaradi preureditve obrata Naprava je primerna za privatno m javno električno centralo Vprašanja na ogl. odd »Jutra« v Ljubljan ood naslovom »Nenava 'no ugodna prilika« 3727 Fin stroj za rezanje papirja se zaradi selitve izredno ceno takoj proda Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 5769 POziv! Prosim v.-e osebe, ki so se vozile v ponedeljek dne 10. t. m. ob 1. uri popoldne z osebnim vlakom skozi Litijo ter bile priče neljubemu Aogo iku med sprevodnikom in nekim finančnikom v unilormi. ki je inoral izstopiti, da mi ba govolijo sporočiti svoj na -lov. Povrnem vse sftošk. Jos. žiberna. Stari trg 31 Ljubljana. 5785 Naznanilo. Naznanjam. ..a ni-em plačnik za dolgove, katere de-a moja ž na Marija Jure. Jakob Jure, Store. 5813 Vulkaniziramo avto gume, zračnice itd. Io na.večje velikosti -o-idno in poceni. Dolenc, Maribor Aleksandrova c. 35. dvorišče 4377 Volčji pes precej velik, sliši na ime »He-o«. se je izgubil. Brez znamke. Pro im oddati proti nagradi. Ravbar. Bežigrad, St-aničeva ulica 2. 5793 Slike za legitimacije izde'uje najhitreje Hugon Hibšer fotograf. Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 61 Sodavičarsko obrt z vsem inventarjem prodam v zelo prometnem kra'u. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5490 Poziv! Dofični, ki mi je odpeljal v soboto zvečer ob 7. uri kolo iz gostilne v Krojaški ulici, naj ga nemudoma vrne na isto mesto, drugače ga predam oblasti — ker je bil spoznan in viden z mojim kolesom. 5754 Kot najboljše ma-sažno in domače zdravilno sredstvo proti ]5 i* i ♦ *> zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust osvežitev ir kr\_> itev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja p i* iv.iia ii a MNTOL-DROŽENKA (francosko ž«r;^nje) Dohiva s« v originalnih plombiranih steklenicah v pri.-tni predvojni kakovosti v vseh drc^reri-ia trgovinah * mešanim hladom. iJS-a \l t ♦ * ♦ ♦ ♦ t t i ♦ * t l Ia. afrik, močno blago, Din 240.—, spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER, Marijin trg, štev. 2. — Zahtevajte vzorce! 68 a Smymu p&Gppo^e so najcenejše, ako jih napravite sami. Razpošiljam pričete z natančnim navodilom in risbo na Vaše sporočilo o velikosti. Za Vas je potem lahko delo. T©NIJAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. Msftfeavlcgi fesineelarif-skog* materlinis! Vojni Geografski Vojni Geografski Institut nabaviče putem prve ofertalne licitacije na dan 20. marta 1939.' godine potreban kancelarijski materijal. Spisak potrebnog materijala kao i uslovi mogu se dobiti u kancelariji Vojnog Geografskog Instituta svakog radnog dana od 8 do 14 časova. Predračunska suma za nabavku materijala iznosi do 15.000 (petnajest hiljada) dinara. Zainteresovani licitanti dužni su položiti kauciju po odredbama čl. 88. Zakona o državnom računovodstvu u el. 24. Pravilnika za izvršenje odredaba istog Zakona, na kaši Vojnog Geografskog Instituta u odredjene dane do 10. časova. Iz kancelarije Vojnog Georgrafskog Instituta G. Br. 599. od 14. februara 1330. godine. 3693 vojnega invali- Ob smrti mojega ljubljenega brata, da, trafikanta FILIPA ©GE1MA čigar pogreb se je vršil dne 23. februarja 1930, izrekam iskreno zahvalo Komandi mesta za vojaštvo, katero mu je izkazalo zadnjo čast, dalje prečastiti duhovščini, trafikantom za poklon venca, godbi Grada-ščica, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsemu občinstvu, ki ga je spremilo k večnemu počitku. ALBIN OGRIN, Glince. Emerson Hougli: MOŽJE Roman IX. POGLAVJE Vrtila sva se na okoli, nesena po jasnem, bleščečem toku valčka, ki je bil likratu otožen in radosten, po godbi, ki je bila vsa mlada, zakaj mladost je zmerom polna otožnosti, čudesa in skrivnosti. Plesala sva. Spet in spet sem videval njeno drobno nožico, kadar je pogledala izpod obleke. Čutil sem, kako ini njena teža lahno sloni na komolcu. Vdihaval sem nepopisni vonj njenih las; zdaj pa zdaj je blisnil dragulj v njenem zlatem glavniku; zdaj pa zdaj sem ji videl v napol privzdignjene oči', ki so sanjarile pod vplivom godbe. In kol-neni se, da sem skozi krinko videl jamice na njenem obrazu in poredni nasmeh njenih ust. Rekel sem že, da je imela obleko iz črnili čipk, nabranih nad tesnim spodnjim životkom. Okrasja ni bilo na njej skoro nikakega, razen zlate sponke na pasu. Med plesom sem ji jel delati poklone, poslužujoč se vseh tistih neslanih besed, ki jih navadno rabijo moški. Oh. nezmisel!« me ie ustavila. »Povejte rajši kaj novega. Ce bi moški le vedeli, kako pozorni so za nas! Povem vam, da smo nocoj vsa dekleta duhovi, ki ii'h bo treba jutri pozabiti. Nc učite nas. da bi vas pozabile, še preden pride jutrišnji dan.« A jaz vas ne bom pozabil,« sem vztrajal na svojem. i Tem slabše za vas.«- »Ne morem.« »Pa morate!« »Nočem. Ne dopustim —« »Kako trdoglav in neotesan zna biti moški, kadar ga prime,« je odvrnila. ■ Ce ne boste pridni, vas takoj pustim na cedilu.« »Zdelo se mi ie, da vidim rdeče srce,« sem dejal. »A to je mcrala biti pomota, zakaj kazno je, da ga vobče nimate.« »Ne,« se je zasmejala. »To so bile samo sanje.« »Nu kakopak, nocoj sanjamo.« Po teh besedah je umolknila. »Poznal sem vas od prvega trenutka,« sem spet pričel. »Kai, ali vam je mar Kitty kaj povedala o tem?« Zdaj ic bila na meni vrsta,da se zasmejem. »Aha!« sem dejal. »Mislil sem, da so vsa imena prepovedana. A končno, če je Kitty kaj povedala, je jaz gotovo ne bom izdal. Vsekako pa vem o vas, da ste najlepše dekle v tem mestu. Kitty je mnogo govorida o tem.« »Hvala ti, ljubeznivi gospod!« »Kako veste, da sem kvaker? Ali je Kitty govorila tudi o tem? Nocoj sem na to pozabil — in seveda tudi na to, da kvakerji ne plešejo. Trdil sem, da ne bi smel iti semkaj, a zdaj vidim, da je usoda tako sklenila. Tako mi je, kakor da vse svoje življenje nisem delal drugega. Toliko da še vem zase, kdo sem.« »Častnik in gentleman,« se je zasmejala. Ta slučajni poklon mi ie zadel kakar udarec. Častnik nisem bil. Le preoblečen sem bil v uniformo, do katere nisem imel niti najmanjše pravice! Iznova sem se vprašal, kam tne zanaša brezumje. In začutil sem, da sem mahoma postal žalosten. »Imenovala vas bom zamišljenega viteza,« me je pokarala zala spremljevalka. »To ime je dobro kakor vsako drugo, moja imenitna prijateljica.« »Nisem vaša prijateljica.« »Res je, niste in morda tudi nikoli ne boste.« Njena duša je začutila hlad teh besed. Naglo se ie obrnila proti kraju plesišča. »Zdaj moram iti,« je dejala. »Tcliko je gospodov, ki sem jim obljubila, da bom plesala z njimi.« Rad sem ji verjel, da govori resnico. Po mislih mi je rojilo marsikaj. Ugibal sem, ali se je ravnala Kitty po svoji lastni volji; ugibal sem tudi, ali je neznanka res zagonetna Ellen in ali ie tudi to, kar se godi med nama, vse volja gospe Ste-vensonove! Oh, kako malo mi je bilo treba, da sem padel! »Zamišljeni gospod, odvedite me nazaj!« je rekla moja spremljevalka. Podala mi je svojo malo ročico in obli komolec, čigar lepoto sem dobro čutil. Dolgi rokavi kasnejših dob takrat še niso bili znani, tako, da so bile njene lakti neomejeno predane mojemu občudovanju. Nerad sem odhajal z njo iz blažene gneče na plesišču. Na kraiu ozarjenega kroga je za trenutek obstala in globoko zasopela. Ce je bila v tem koketnost, je bila dovršena! Vzravnala se je in kolnern se, da sem šele zdaj opazil rdeče srce na njenem životku! »Mademoiselle,« sem ji rekel v slovo, »vem, da ste Ellen in da imate srce. O poli enajstih se vrnem. In nekega dne vam vzamem oboje: krinko in srce!« »Oh, hvala ti,« se je spet zasmejala. Izpolni! sem obljubo in se o poli enajstiili vrnil k šotoru. Sedeži so bili prazni, vojaki so tam nekaj urejali. Nekaj v stran jc sedela plava krasotioa majhne postave, ki ie govorila z globokim kontral-tovim glasom; kar čudno ga ie bilo slišati pri takem nežnem bitju. Mlad poročnik ji je dvoril na vse pretege. Sklenil sem, da mora biti Toodie Devlir.ova iz Kentuckyja. Tista, ki sem jo imel za »Evansovo dekle s Severa«, ie pravkar odhajala z mladim človekom v večerni oblike. Temnoilaska, o kateri sem si predstavljal, da utegne biti Sadie GaIlowayeva od desetega polka, se je naslanjala na hrbet stola in se razgovarjala z mladim moškim, ki ga nisem mogel videti, ker mi ga je skrival zagib šatora. Ko sem se ozrl sem zagledal vrsto vzne-ievoljenih gentlemanov, ki so nervozno stopali sem ter ja. Hvala Bogu, tudi drugi so bili razočarani! Spet sem pogledal na plesni oder, a takoj sem se skesal, da sem to storil. Zagledal sem jo, kako je plesala z visokim, slokim meškim v uniformi. Prav nič se ni potuhnil pred menoj. Ogorčenje me je popadlo, ko sem videl, da nosi višnjevo uniformo naše vlade. In prav tako — če ne še bolj — me ie zabolelo, ko sem pomislil, da pleše Ellen, kraljica nocojšnjega večera, z Gordonom Ormeorn, pridigarjem, kapetanom angleške armade in opravljačem še Bog zna kakšnih drugih poklicev, ki so mi bili neznani. »Jack, bodite mož,« sem začul glas zraven sebe. »Ušla vam je, kaj?« Oglas 3-522 Na osnovu rešen ja Gospodina Ministra Socijalne Politike i Narodnog Zdravja S Br. 56373'29 god. od 5. februarja 1930. god. i rešenja Uprave Vrnjačke Banje Br. 609 od 11. februarja 1930. god. održaee se treea ofertalna licitacija radi izdavanja pod 15 — petnaesto godišstji zaktip eksploatacije hladne kisele mineralne vode u Vrnjačkoj Banji, na dan 6. marta 1930. god. u 11 časova pre podne u kancelariji Uprave Banjsbe. Uslovi po ko jima se voda izdaje pod zakup mogu se videti svakog radnog dana u kancelariji Uprave, a mogu se i pismeno tražiti od Uprave koji se prodaju po ceni od 20 Din u korist Upravine kase. Kaucija se polaže na kasi Uprave Vrnjačke Banje u sumi od 500.000 Din u gotovom novcu, ili državnim ili državom ga-rantovanim papirima (čl. 88. Zak. o Drž. računovodstvu) naj-dalie do 10 časova pre podne na dan licitacije. Licitanti su dužni da uz oferte podnesu i dokaze o svojoj podobnosti kao i uverenje o plačenoj porezi. Iz kancelarije Uprave Vrnjačke Banje. 11. februarja 1930. god. Br. 609. Najbolje vpeljana velika odlična, tvrdka kraike robe grosistka v Vojvodini sprejme ZASTOPSTVO JE A PLETENINE. Samo prvovrstne res zmožne tvrlke pridejo v poštev. Ponudbe pod „Sicherer Erfolg" Vsakovrstno OGAN POHIŠTVO LJUBfUANA za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 t Meetni pogrebni zavod občine Ljubljana Naša nad vse ljubljena, zlata mama. stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Josipina Ssmonišek je dne 22. t. m. nenadoma v Ljubljani, boguvdano preminula. Truplo nepozabne pokojnice prepeljemo v Celje, kjer se bo vršil pogreb v torek, 25. februarja 1930, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 26. februarja 1930 v cerkvi Sv. Danijela v Celju. Celje — Ljubljana, 23. februarja 1930. RUDOLF, IDA in LUCI, otroci. — MARIJA, sina-ha. — RUDI, FREDI, vnuka, in ostali sorodniki. Občiua Ljubljana Mestni pogrebni zavod 3o96 1885 na oglasni oddelek Ju ra. Znižane cene Oslejte si igraSne ra otroške vozičke, trloikine. holerrferje, mete avtomobile, šivalne stroje najnovejša dvekolesa. pnevmatiko itd. Velika izbera. Prodaja aa obroke. Cenik: franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokotes Ip otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta 4. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Jakob Lavtar hišnik ljubljanskega Gradu v nedeljo, dne 23. t. m., po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 25. februarja 1930, ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Grajska planota št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. februarja 1930. Globoko žalujoči ostali. O . ' . - . " ' v* i. • ;>" % • V ' ' • v Zahvallujemo se toplo in iskreno vsem, ki so spremili na poslednji poti našo drago mamico Ivano Piškurievo in ji deli cvetja na prezgodnji grob, nam žalostnim pa tolažilnih besed. Še se zahvaljujemo vsem, ki nam s tihim sožaljem stoje ob strani v teh bridkih dneh, ko smo tako sami. 3675 Soprog s hčerkami »orost! NovojH Železnr služinska Brozovič. patent postelja zložljiva, s tapeciranim ma-dracom. zelo praktična za vsako hiša hotele, prenočišča, nočne službe (n za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po poštnem povzetlu. Lesena patent postelja tložliiva, s tapeciranim madraiom, zete praktična sune Dia 880.— Lclalfc« ta vinčanje — ftie-destufal) najnovije vrsti »tace Din. 150.— L. BROZOVZO. Zagreb, Uica SI. Ce nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuc, Ljubljana \Volfova ulica 12. " 242 Konkur 3657 Ministarstvo Saobracaja ovim raspisuje konkurs za Direktora Direkcije Rečne Plovidbe Kandidat mora ispunjavati ove uslove: 1. Da je državijanin Kraljevine Jugoslavije; 2. da ima fakultetsku spremu iz tehničkih ili ekonomsko finansijskih nauka; 3. da ima najmanje 7 godina državne ili druge javne službe; prvenstveno pri sličnim komercijalnim preduzečima; 4. da vlada potpuno, sem službenog jezika, bar jednim stranim jezikom, prvenstveno nemački; 5. da je dobrog zdravi ja; 6. da je ispravnog vladanja. Kandidati koji ispunjavaju prednje uslove treba da podnesu svoje ponudbe najdalje do 25* marta 1930. gotiine Ministarstvu Saobracaja, pri komu se obrazuje naročiti žiri radi ocene ponuda. Svaki kandidat ima uz ponudu priložiti odnosna dokumenta, kratak opis života kao i uverenje o svom imovnom stanju. U ponudi potrebno je naznačiti pod kojim bi se uslovima kandidat primio za Direktora Direkcije Rečne Plovidbe i koliku nagradu traži, s obzirom, da je u budžetu Direkcije Rečne Plovidbe na ime plate Direktoru odredjena suma od 150.000 godišnje. Direktora Direkcije Rečne Plovidbe postavlja Ministar Saobracaja, rešenjem i ovim reguliše njegove materijalne odnose. Iz Ministarstva Saobracaja 10. februara 1930. godine u Beogradu MC Br. 2015. 20% kronske bone 32'4 v okvirju svoje potrebe kupuje po 60M/« Pngka štedfona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Požnrite se! Ocarinjenje vseh uvoznih ln izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po nai-nižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. - .. -' V v..:: * . ,, - ' V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta in svakinja Cilko Ponjr ro]. Klinar hišna posestnica v nedeljo, dne 23. t. m., po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospdu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jesenice — Fužine št. 43, na pokopališče na Jesenicah. Jesenice — Fužine, dne 23. februarja 1930. ANČKA KLINAR, sestra. Rodbine: ANTON KLINAR, Ljubljana. JOSIP KLINAR, Most, ČSR, in KARL BACHMANN, Jesenice — Fužine. Ureiuje Davorin Ravlien. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.