NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 3 - LHO 52 - CEUE, 23.1.1997 CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Ljudožerca ubili nad Šmarjem Končan večmesečni lov na divjo svinjo, ki je konec leta strašila in klala po Štnarskem. Reportaža na strani 8. Kmečice žensice letindvafsetic na morje Začenja se tradicionalna akcija NT&RC - v tej številki že prvi kupon. Stran 10. Za bolnike in vriiunslce športnilce Vsestranski razvoj Rogle in Term Zreče v prispevku na strani 7. Iey, man! Kje je pivo? z rekordno zmago rokometaši Pivovarne Laško prvi v skupini D lige prvakov. Stran 16. Je greli biti lepo oblečen v cerkvi? Izidor Pečovnik, dve leti po modni reviji v cerkvi sv. Ruperta nad Laškim. Reportaža na strani 23. Izletnik naj pomete pred svojim pragom Zasebni avtoprevozniki odgovarjajo na članek iz prejšnje številke v vroči temi na strani 20. Dama iz doline belega snega Armada kupuje hotel Aktualni temi na strani 24. Baloni nad Štafersko Prerokovanje - da ali ne Ob usodi v zvezdah v Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. Priloga s pregledno podobo programov slovenskih, tujih in satelitskih programov. DOGODKI Nejevoljni diabetiki Celjska bolnišnica želi čimprej pod svoje okrilje spet spraviti vse tiste bol- nišnične ambulante, ki sedaj delujejo na drugih lokacijah. Kot prve se je lotila diabetične ambu- lante, zaradi česar je med sladkornimi bolniki pov- zročila nemalo nejevolje. Diabetična ambulanta je bila doslej organizirana v prostorih zdravstvenega doma. Bolnišnica bo najka- sneje v treh mesecih celot- no ambulanto preselila v nove, bolj urejene prostore v eno od svojih zgradb. Do takrat bodo morali diabeti- ki laboratorijske preiskave opravljati v bolnišnici, pre- glede pa še naprej v dose- danji ambulanti, to je v zdravstvenem domu. »Opravičujemo se,« pravi dr. Štefan Tiselj, »če bodo imeli naši pacienti zaradi teka kakršnekoli neugod- nosti.« Preselitev laboratorijskih preiskav v bolnišnico je pr- ve dni povzročila med dia- betiki veliko negodovanja, kritik pa je bilo deležno predvsem vodstvo zdravs- tvenega doma. »Ne bi rad, da očitki, ki so po moje upravičeni, letijo le na nas,« pravi direktor zdravstvene- ga doma dr. Brane Mež- nar. »Prav tako kot pacienti tudi sami nismo vedeli, da bo bolnišnica drugače or- ganizirala svojo diabetično ambulanto. Ker vemo, da hoja od ene do druge stav- be povzroča bolnikom ne- malo nevšečnosti, jim po- nujamo, da laboratorijske preiskave še naprej oprav- ljajo pri nas.« JI Jedro je zdravo V celjski bolnišnici so Ioni zaustavili naraščanje izgube - Popolni zagon novih operacijskih blokov in centralne intenzivne terapije bo predvidoma v začetku jeseni Mag. Franc Hočevar, ki ga je vlada leta 1995 imenovala za sanatorja celjske bolni- šnice, je lani, ko je zaključe- val svoje delo v Celju, pouda- ril, da bo bolnišnica lahko izplavala iz težav le, če bo stabilizirala poslovanje in zmanjšala tekoče izgube ter hkrati začela smotrneje izrabljati kadre in zmanjše- vati zaloge. Jasno bo morala opredeliti svoje poslanstvo in cilje, ki jih hoče uresničiti ter v čimkrajšem času odgo- voriti, kaj bo z nedograjeno bolnišnično zgradbo. Pred- vsem pa mora, je še dejal mag. Hočevar, dobiti novega direktorja ter nov poslovod- ski in strokovni tim. Te dni bo minilo pol leta, odkar je direktorsko mesto v Splošni bolnišnici Celje prev- zel dr. Samo Fakin. Čeprav gre za dokaj kratko obdobje, je bolnišnica v tem času nare- dila precejšnji korak naprej. Tako je vsaj soditi po vsem, kar so te dni za naš časopis povedali dr. Fakin ter njegova pomočnika za strokovne za- deve ter za finančno-ekonom- ske zadeve dr. Štefan Tiselj in Marjan Ferjanc. »Še vedno smo v rdečih številkah,« pojas- njuje dr. Fakin, »vendar izgu- bo nadzorujemo. Zelo je po- membno, da smo v tem času ustvarili dobro poslovodno ekipo, ki končno ve, kaj se dogaja na vseh najbolj kritič- nih točkah v bolnišnici, obvla- dujemo stroške zdravil in sa- nitetnega materiala, kar po- meni, da imamo nadzor nad zalogami, na finančnem po- dročju pa je najbolj pomem- bno to, da smo dosegli dogo- vor Z' dobavitelji za odpis za- mudnih obresti.« Med prvimi ukrepi vodstva bolnišnice je bil tudi pričetek kadrovske sanacije. Dr. Fakin trdi, da obvladujejo kadrovske razmere in jih poskušajo čim- bolj prilagoditi standardom zavarovalnice. »To počnemo na negrob način z upokojeva- njem, sporazumnimi prekini- tvami delovnega razmerja in s tehnološkimi presežki. Proces bo trajal le še kakšno leto.« Glede na obseg dela celjska bolnišnica nima preveč zapo- slenih, preveč jih je le glede na sredstva, ki jih dobi od zavaro- valnice. Od januarja do de- cembra se je število zaposle- nih zmanjšalo za 14, število zaposlenih iz ur pa za 40. Šte- vilka sicer ni velika, pomem- bnejša je njena vsebina, pravi dr. Štefan Tiselj. Dokončne številke o ■ lan- skem poslovanju bolnišnice še niso znane. Zagotovo pa je, da bodo rdeče. »Mogoče bo sliša- ti rnalce neverjetno, vendar ocenjujem, da smo lani kljub izgubi poslovali pozitivno,« pravi Marjan Ferjanc. »Ob pol- letju je bolnišnica imela za 260 milijonov tolarjev izgub, ob koncu leta jih bo za manj kot 300 milijonov. To pomeni, da se je izguba zmanjšala, ozi- roma, da smo jo zajezili. Tako menijo tudi v ministrstvu za zdravstvo, saj so nam prav za- radi pozitivnega poslov^ja v zadnjih mesecih dali sredstva, ki so nam jih še dolgovali po pogodbi za sanacijo izgub iz preteklih let.« Zaradi tekoče likvidnosti bolnišnica že od decembra plačuje obveznosti do dobaviteljev ob rokih in tako naj bi bilo tudi naprej. Ker ni več agonije dolžništva do dobaviteljev, v bolnišnici ocenjujejo, da tudi stara izgu- ba ni več tako nevarna. »Bolni- šnica se je finančno okrepila, to pa smo dosegli predvsem z racionalizacijo porabe in naše- ga dela v meje možnega,« do- daja Ferjanc. »Pri tem pred- vsem pazimo, da stroški ne bi bili preveliki in da naših ukre- pov ne bi občutili pacienti.« Ker bolnišnica nima več te- žav z dobavitelji in obrestmi. se je odločila, da bo pri dokon- čanju novogradnje, to je pri opremi operacijskega bloka in centralne intenzivne medici- ne, sodelovala tudi sama. Na- jela je posojilo in celotna vred- nost naložbe znaša sedaj 1,8 milijarde tolarjev. Dobro mili- jardo je prispevala država, »Za novo zadolžitev smo se za- vestno odločili, saj ielimo, da bolnišnica obdrži oziroma dvigne strokovno raven svojih uslug,« pojasnjuje dr. Fakin. Ko bo naložba končana - po gradbenih rokih bodo dela končana v maju, popolni za- gon pa je mogoče pričakovati v začetku' jeseni - bo imela celjska bolnišnica najbolje opremljeno intenzivno nego in operativni blok v taki veli- kosti v Sloveniji. »Pet operacij- ski dvoran bo opremljenih z najmodernejšo tehnologijo, česar nima niti ljubljanski Kli- nični center,« pojasnjuje dr. Štefan Tiselj. »Zaradi novih prostorov in opreme se bodo občutno izboljšali pogoji dela ortopedskega oddelka, ki pod vodstvom dr. Vilibalda Ven- gusta s svojimi najbolj zahtev- nimi ortopedskimi operacija- mi slovi po vsej Sloveniji. Ena- ko velja tudi za oddelek za centralno intenzivno med no, ki ga vodi dr. Gorazd ^ ga, vodilni strokovnjak t( področja v Evropi. Že seda oddelek eden od paradnih njev naše bolnišnice, ven( se ambicije pri tem še n končale, saj želi postati re ■ renčni center za intenzivno rapijo v tem delu Evrope.« Celjska bolnišnica nan ; rava veliko narediti tudi ; svoj strokovni razvoj. Ed prvih korakov je bil storj že pred kratkim, ko je v Ce i prišel dr. Nikša Šegota, doi danji šef pulmologije v 1 polšici. V bolnišnici opravljajo urgentno puln logijo, republiški kolegij pi mološke stroke pa je ugoi vil, da ni prav nobenih 2 držkov, da celjska bolnišni glede na svojo velikost ne imela tudi pljučnega oddi ka. To pomeni, da zavarova cem celjske regije ni več ti ba hoditiV Topolšico. Z izgradnjo tega, tako in novanega »srca bolnišnic« bodo v Celju naredili le pi, pomembnejši korak k svo;: mu novemu velikemu cilji postati medregijska bolniši ca s standardi kakovosti sre njeevropskih bolnišnic. Vizi takšnega razvoja so poleg p : slovnega vrha podprli tudi n jodgovornejši zdravniki. »Z: vedamo se, da bo treba sta: dardom kakovosti prilagod kadrovske, prostorske in m : terialne zmožnosti,« pravi c i Samo Fakin. »Eden prvih koi kov bo dokončni sprejem n vega statuta bolnišnice, končno razmejuje strokovr od poslovnega ter opredelju odgovornost posameznih v dij. Tega doslej v bolnišnici : bilo, saj sedanji statut govc le, kaj mora kdo delati, ne \ tudi o tem, kdo je odgovore če delo ni opravljeno.« Dr. F kin poudarja, da je ključ re^ tve in razvoja celjske bolnišr ce predvsem v spremembi nr. selnosti zaposlenih. Preprič£: je, da je v bolnišnici zdra\ jedro, ki se zaveda, da sta medicini poleg stroke pomer: bna tudi cfenar in zakoni. »Bc nišnica se sicer zaveda, da del družbenega sistema, pol goma pa prihaja tudi do spo : nanja, da se mora ravnati i< istih pogojih kot veljajo 2 gospodarstvo.« fe_JANJAINTIHAI Nov dom v starosti Šmarski dom upokojencev je med najlepšimi in najbolj urejenimi »Dom upokojencev v Šmarju pri Jelšah je za mar- sikoga postal nov dom, če- prav s solzo v očesu. Tisti, ki zna to sprejeti, je lahko sre- čen,« je na slovesnosti ob 20- letnici delovanja te ustanove poudaril župan Jože Čakš. Govorniki so omenjali, da gre za enega najlepših ter najbolj urejenih domov. Oskrbovanci so bili pred tem nameščeni v šmarskem dvorcu Jelšingrad. Sedanja glavna se- stra Majda Koren, ki je delala že v Jelšingradu, je spomnila na težke pogoje, na težaven začetek v novem domu. Govo- rila je o pomanjkanju kadra, nizkih plačah ter takratni viso- ki umrljivosti. V začetku so prihajali v novi dom starejši, socialno ogroženi občani, po- gosto brez dokumentov, umr- ljivost pa je bila zelo visoka. Takratni dolgoletni zdravnik dr. Bogdan Firšt je pri nekate- rih novih stanovalcih naletel na prste, ki so jim jih doma poško- dovali hišni glodalci. Danes beleži domska stati- stika podaljšano življenjsko dobo stanovalcev in nizko umrljivost. V šmarski dom želi veliko več stanovalcev, kot pa jih lahko sprejmejo. Pri tem so danes v ospredju zdravstvene, ne več socialne potrebe. Za stanovalce požrtvovalno skrbi domska zdravnica dr. Vera Čakš, pa tudi specialisti dr. Daniel Lajler, dr. Ilonka Rat- kajec, dr. Zdenko Zelič ter mag. dr. Ivan Žuran. »Hiši dajejo pečat ljudje, bolj kot poslopje samo,« je med ^slovesnostjo poudarila dolgoletna direktorica Terezi- ja Sramel. Podrobno je pred- stavila napredek doma, kjer so zaradi velikih potreb pridobi- vali nove in nove prostorske možnosti, obenem pa se veli- ko trudili za večje udobje ter čim boljše počutje. Slovesno- sti se je udeležil tudi nekdanji direktor Slavko Zupane, ki je vodil gradnjo sedanjega doma. Med slovesnostjo je nastopil domski pevski zbor pod vods- tvom Ferda Gobca, uslužben- ka Ivanka Jed je zapela in zaigrala na kitaro svojo pesem za 20-letnico doma, stanoval- ka Karolina Recelj pa je reciti- rala pesem Cecilije Golob o njenih Občutjih ob prihodu v dom. Objavljena je bila v zani- mivem domskem glasilu, ki izhaja že trinajst let. BRANE JERANKO Naj Katarina v velenjskem časopisno založniškem podjetju Naš čas so po izboru bralcev tednika Naš čas minulo soboto zaključili akcijo »Naj osebnost '96«. Velenjčani so za naj osebnost izbrali teniško igralko Katarino Srebotnik, razglasitev v velenjski Nami pa so izvedli s 14-dnevno zamudo, saj je Katarina uspešno nastopala na teniških turnirjih v Severni in Južni Ameriki. Mlada Velenjčanka je tesno premagala župana Srečka Meha, za nagrado pa ji je direktor Name Nikola Šmaigert podaril kolo. LOJZE OJSTERŠEK Za presojo ustavnosti Celjski svetniki so podprli stališče, da Mestna občina Celje zaprosi Ustavno sodiš- če za presojo veljavne zako- nodaje in svojega, lani spre- jetega odloka o odškodnini za onesnaževanje okolja. V Celju so namreč, podobno kot v nekaterih sosednjih ob- činah, ugotovili, da lani spre- jetega odloka o odškodnini za onesnaževanje okolja, ki bi v občinsko blagajno navrgel ne- kaj prepotrebnih tolarjev, pre- prosto ne morejo izvajati. Če- prav veljavna zakonodaja o lo- kalni samoupravi in financira- nju občin na eni strani obči- nam omogoča, da si s tovrstni- mi odloki povečajo lastne pri- hodke, je občinska uprava na- letela na gluha ušesa pri služ- bah, ki bi ji morale posredova- ti podatke kot osnovo za izva- janje odloka. S posebno takso so v Celju želeli obremeniti lastnike psov, vendar so jim iz Veterinarske- ga centra Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje odgovo- rili, da podatkov o registru pasjih lastnikov občini ne bo- do posredovali, saj imajo evi- denco zgolj zaradi prepreče- vanja in zatiranja kužnih bo- lezni živali. Dodatne finančne obremenitve pa bi lahko last- nike psov odvrnile od rednega cepljenja živali. Podobno so se odzvali tudi v Upravni enoti Celje, katero so v občinskih strokovnih službah zaprosili za podatke o izdaji dovoljenj 2 javne shode in prireditve, pc daljšan obratovalni čas gostil 1 skih lokalov in določena grac bena dela. Izdaja tovrstnih dc voljenj je v pristojnosti državn uprave, ki registra podatkov 11 dolžna posredovati lokalniri skupnostim. V Celju bi tako zdaj, skoni leto po sprejemu »spornega odloka, radi vedeli pri čem s in kako naj si celotno zakonci dajo razlagajo, saj se pos£ mezni zakoni med seboj kr žajo in nasprotujejo. To, al bodo Celjani plačevali od^ kodnino za onesnaževanji okolja, bo torej odvisno O' odločitve Ustavnega sodišča. I: SI. 3.-23. ianuar 1997 1. SNOPIČ DOGODKI Novo upanje za zdravilišče Kmalu javni razpis za zbiranje strateškega partnerja države pri oživitvi zdravilišča Rimske Toplice > V kraju si želijo turizma, nesociale Na Agenciji za prestruk- uriranje in privatizacijo se e prejšnji teden sestala Me- [resorska komisija za iz- edbo projekta oživitve ;dravilišča v Rimskih To- )licah in se odločila, da bo lo konca januarja objavila avni razpis za zbiranje po- ludb za sodelovanje v pro- ektu. V slabih treh mesecih, od- car je vlada imenovala komi- ijo, je to šele drugi sestanek, vla prvem je komisija določila erminski plan svojega dela, 'endar z roki zelo zamuja, saj e takrat objavo javnega razpi- ;a napovedala že za 15. no- vember. Zapletlo naj bi se pri )ravnem pregledu in ovred- lotenju premoženja, ki ga jredstavljajo nepremičnine lekdanjega vojaško medicin- skega centra v Rimskih Topli- ;ah. Premoženje, ki je v lasti ninistrstva za obrambo, bo iržava vložila v novo gospo- iarsko družbo, ki jo želi usta- noviti skupaj z najboljšim po- nudnikom, zbranim z javnim razpisom. Cenitev zdraviliš- umetniškem< kot v cenovnem smislu,« pojas- njuje Šarkanj in dodaja, da se je že v precej primerih doka- zalo, da to niso nakupi na dolgi rok. »Imeli smo primere, ko so se takšni kupci obračali name in mi v odkup ponujali dela, pa jih nisem vzel niti za tretjino cene, katero so prej plačali zanje. Zato v Galeriji Jiest, to lahko mirne duše tr- dim, ni naprodaj niti eno ne- kakovostno umetniško delo. In - po drugi strani - vsa so tudi takšna, da se jim bo dolgoroč- no cena dvigovala in so na ta način lahko tudi dobra in za- nesljiva naložba.« Dobra grafika boljša od slabe slike Menda ne bo preveč zgreše- na trditev, da se Slovenci v galerijah še vedno ne počuti- mo najbolj domače. Emil Šar- kanj pravi, da so galerije pro- stori, kamor si prideš polnit dušo, sam je resnično vesel vseh tistih obiskovalcev, ki po- gosto pridejo, poklepetajo, po- gledajo po novostih, se za dlje časa ustavijo pri slikah, ki jih poznajo že od prej, in morda kdaj pa kdaj tudi kaj kupijo. »Čeprav smo galerija, ki pro- daja zgolj visokokakovostna dela, pa seveda niso vsa tudi cenovno tako zasoljena, da bi bila le za izbrance. Za primer - v celjski galeriji imamo trenut- no izobešeno akrilno platno Jožeta Ciuhe Martin Krpan, za katerega je treba odšteti 9 ti- soč DEM, po drugi strani pa z enakim veseljem in prepriča- njem, da gre za kakovostna umetniška dela, obiskovalcem ponujamo tudi grafike cenov- nega razreda od 200,300 DEM naprej.« V Galeriji Hest je torej dovolj prostora za kakovost, zmanjka pa je za vse tisto, kar to ni. In zato so tako v Maribo- ru, Ljubljani kot tudi v Celju veseli vseh tistih, ki so obisk v galeriji pripravljeni združiti tudi z nabiranjem znanja in srkanjem sporočilnosti, ki veje z zidov galerij. Cene pa - lahko se vrtijo v deset tisočih mark, lahko v stotakih. Slike »na posodo« »Galerija Hest je na eni stra- ni razstavišče, na drugi proda- jalna. Kar nekajkrat se nam je zgodilo, da se je kdo od obi- skovalcev preprosto >zaljubil< v kakšno sliko, si jo hodil pogo- sto ogledovat, pa se za nakup ni in ni mogel odločiti. Prepro- sto zato, ker ni vedel, kako bo slika delovala v njegovem do- mu, kako jo bo začutil v do- mači dnevni sob],« se nasmeje Šarkanj in pove, da so v tak- šnih primerih sliko preprosto posodili za konec tedna, v za- četku prihodnjega pa sklenili posel, ali pa sliko sprejeli na- zaj na svoje zidove. Po drugi strani pa umetniš- ka dela sprejemajo tudi v ne- posreden odkup ali pa v komi- sijsko prodajo. »Sliko, v teh primerih gre zvečine za uve- ljavljena imena starih sloven- skih slikarjev od Jakopiča, Ja- me, Groharja, Sternena, Jak- ca. Kosa, Kobilce, Gasparija do Mušiča, ocenimo in odkupi- mo, potem pa v naših galerijah ponavadi zelo hitro dobi nove- ga lastnika.« Ob tem pa Šar- kanj omeni še tretjo možnost, ki pa v preteklih letih v Galeriji Hest niti ni bila redkost. »Zgo- dilo se je, da je kdo iskal po- vsem določeno delo znanega avtorja, pa mi je vnaprej odštel denar in čakal, da mu delo poiščem. Vselej, ko mi je to uspelo, sem bil vesel.« Akt'97 V dvajsetih podobah Konec lanskega in prve dni letošnjega leta so v celjski Ga- leriji Hest obiskovalce navdu- ševala dela Božidarja Jakca, v teh dneh, so že na ogled v Ljubljani. V treh sestrskih galerijah Hest je tudi sicer navada, da se umetniška dela selijo med Ma- riborom, Ljubljano in Celjem. »Zgodi se, da je kakšno v enem mestu razstavljeno tudi po več tednov in celo mesecev, ko pa ga preselimo v drugo, je proda- no že v pol ure. To se je zgodilo tudi z Groharjevo sliko, ki smo jo imeli v Celju razstavljeno še nekaj tednov po odprtju galeri- je, v Ljubljani pa je nismo niti dobro obesih na zid, pa je bila že prodana,« se nasmeje. V Galeriji Hest so kakšnih pet let pripravljali likovne kolo- nije, avtorji, sicer stalni part- nerji galerije, so slikali na mari- borskem Lentu, v tem času us- tvarjena dela pa so potem pred- stavili na skupni razstavi. »Ko so tovrstne likovne kolonije v Sloveniji postale masovne, smo se jim odrekli in lani uved- li tematske letne razstave. Lan- ska - tema vsem našim partner- skim umetnikom je bila Mari- bor - je ostala zgolj v mestu ob Dravi, za začetek letošnjega poletja pa pripravljamo novo na tematiko akta, ki jo bomo na ogled postavili v vseh treh gale- rijah. Vseh 20 naših avtorjev bo ustvarjalo akte in namen letne razstave je primerjati 20 del v različnih tehnikah, a s povsem prepoznavnimi značilnostmi vsakega od njih.« EP Visokokakovostno ponudbo Galerije Hest je težko ukalupi- ti v posamezne, med sabo strogo ločene predalčke. Vendar pa njihovo ponudbo zaokrožujejo dela sodobnih, živečih avtorjev, ki so svoj umetniški izziv uzrli tako v figuraliki kot abstrakciji, ter na drugi strani priznanih starih slovenskih slikarjev. Glavnina del je vsekakor slovanskega izvora, prav nič sramežljivo pa ne skrivajo niti tujcev. Povsem brez vrstnega reda (niti abecednega) vam v pokušino ponujamo le tiste, ki z Galerijo Hest najtesneje sodelujejo: slikarji France Slana, Mersad Berber, Jože Šubic, France Mihelič, Jože Tisnikar, Vasilije Jordan, Safet Zec, Jože Ciuha, Boriš Zaplatil, Josip Generalič, Ivan Rabuzin, Viktor Šest, Zmago Jeraj, Nikolaj Beer, Ivo Prančič, Ludvik Pandur ml., Rudi Španzel, Croata in Matteo Massagrande ter kiparji Zmago Posega, Peter Černe in Janez Boljka. Emil Šarkanj v kotu prvega galerijskega prostora, ob sliki Mersada Berberja. avtorja, ki ga Šarkanj zastopa pri slovenskih galeristih. Galerija Hest v Stanetovi ulici v Celju je dnevno odprta med 9. in 13. ter 16. in 19. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. Kaj izbrati, kako se odločiti - v prijazno pomoč še neodločenim obiskovalcem celjske Galerije Hest je tudi Mirjana Bubulj. Šf.3.«23.i«iitfor1997 VROČA TEMA Izletnik naj pomete pred svojim pragom Zasebni prevozniki avtobusov so ogorčeni zaradi očitkov, ki letijo na njih po nedavni nesreči avtobusa na mariborskem Pohorju Nesreča avtobusa, polnega otrok na mariborskem Po- horju, še vedno odmeva v slovenski javnosti, polemi- kam o tem, kako varni so naši avtobusi, ni videti kon- ca. Direktorica celjskega Iz- letnika Ana Jovanovič je v prejšnji številki Novega ted- nika zagotovila, da so Izlet- nikovi avtobusi zelo varni, vrsto pomislekov je povedala na račun zasebnih prevozni- kov. Kakšna pa je njihova plat zgodbe? Direktorico skrbi posel, ne pa varnost otrok Miha Marolt je zasebnik iz Mozirja. »Imam pet avtobu- sov, starih od dveh do trinajst let, dejavnost imamo registri- rano od leta 1980. Za prejšnjo številko Novega tednika je di- rektorica celjskega Izletnika Ana Jovanovič govorila, kako jo skrbi za varnost otrok. Sam trdim, da je sploh ne skrbi varnost otrok, njo skrbi samo posel. V javnosti ni bilo nobe- nih informacij o nesreči njiho- vega avtobusa 16. novembra lani, ko se je približno ob 23. uri pri Lukovici preobrnil av- tobus poln otrok, konkretno celjskih srednješolcev. Zdaj, ko se je preobrnil avtobus za- sebnika na Pohorju, pa to iz- korišča za svojo reklamo, češ, ne se voziti s privatniki, ker imajo slabe avtobuse. Svoj av- topark naj pogleda v Mozirju, tam poznam razmere. Izletni- kovi avtobusi so stari tudi po 15 let. Direktorica nadalje go- vori, da imajo 70 ali 80 odstot- kov sodobnih avtobusov, kar je čista laž. Izletnik ima samo dva avtobusa znamke Merce- des, pa še ta sta bila ob naku- pu stara 5 let, vse ostalo je j ugo proizvod ali pa so bili izdelani v Turčiji in v Tamu. S tem zavajajo javnost. Ne zani- kam, da so tudi v naših vrstah izjeme, toda za svoje avtobuse in avtobuse večine mojih kole- gov trdim, da jih lahko dajo na tehnične preglede kadarkoU hočejo. Lani smo na primer imeli 36 voženj v Španijo in niti enkrat nismo imeli težav. Tri kvalificirane šoferje ima- mo redno zaposlene, avtobusi so brezhibni, v tem času so opremljeni z zimskimi guma- mi. Ne moreš se igrati, še pre- hitro se lahko kljub dobro opremljenemu avtobusu zgo- di nesreča. Mi vozimo na delo tudi delavce in otroke v šole. Zdaj smo začeli voziti še sred- nješolce, pa nas je ravno Izlet- nik začel prijavljati, češ da te- ga ne smemo opravljati, pa čeprav imamo od leta 1990 obrtna dovoljenja, na katerih jasno piše, da se lahko ukvar- jamo s prevozi šolskih otrok, delavcev in vsemi drugimi prevozi. Od leta 1985 vozim delavce na delo v Elkroj. Niko- li nisem imel niti ene nesreče, vedno so bili pravočasno na delu, zdaj pa mi inšpektor pre- poveduje vožnjo. Pri Izletniku pa sami pol prog nimajo regi- striranih. Če bi Jovanovičevo skrbela varnost otrok, bi ukre- pala, ko so nekateri šoferji ce- lo pretepali otroke na šolskih avtobusih. Mi smo začeli de- cembra na pobudo staršev vo- ziti srednješolce v Celje, ker jih Izletnikovi avtobusi niso pobirali na postajah. Zaradi tega so bili sestanki na občini, pa ni bilo nobenih sankcij. Po- nudili smo 20 odstotkov nižjo ceno in ko so za to zvedeli na Izletniku, so takoj znižali svo- je cene za 10 odstotkov in po- šiljali pisma po domovih, naj se otroci ne vozijo z nami, ker da nimamo zavarovanih avto- busov. Za to imam dokaze. Sam sem v avtobuse vložil več sto tisoč mark svojega denarja, naj direktorica Izletnika pove, kohko svojega denarja je vlo- žila v nakup kakšnega avtobu- sa. Naj pove, če si upa, prepri- čan sem, da ni vložila niti pa- re. Še to bi povedal. Enkrat samkrat sem imel predlani v Španiji okvaro, da mi je špan- ski avtobus pripeljal ljudi do- mov, sem plačal 8 tisoč mark. Menda je jasno, da je v mojem interesu, da so avtobusi iz- pravni.« Javnost izve le za nesreče zasebnikov Branko Koštomaj je Žalčan, ima en avtobus, z njim vozi pretežno na turističnih progah doma in na tujem. »Z avtobu- snimi prevozi se ukvarjam 10 let, v tem času nisem imel nobenih težav niti na cesti niti s potniki. Poleg tega se s trans- portno dejavnostjo ukvarjam že 25 let, tudi pri tem nisem imel nobene nesreče in redno skrbim za svoja vozila, da so tehnično izpravna. Ne samo zaradi predpisov, temveč predvsem zato, ker tudi sam vozim svoj avtobus in moram skrbeti za lastno varnost. Do- godek na Pohorju obsojam, ker je imel voznik neustrezne gume in ker je potekel rok za tehnični pregled. To naj razči- stijo institucije, ki so plačane za svoje delo, ni pa ^rav, da se zdaj po dolgem in počez obso- ja vse prevoznike. Na Celj- skem nas je približno 20 za- sebnikov, ki se ukvarjamo z avtobusnimi prevozi in v zad- njih letih nihče od nas ni imel prometne nesreče. To dokazu- je, da skrbimo za varnost, da se nesreča lahko že jutri zgodi vsakemu od nas, je pa tudi resnica. Zakaj pri Izletniku molčijo o nesreči pri Lukovici, kar je že prej omenjal Marolt? Tudi toliko časa si niso vzeli, da bi se opravičili otrokom in staršem, za to so potrebovali dva tedna in to šele potem, ko sb sestanek zahtevali starši. Zakaj molčijo o avtobusu pol- nem otrok, ki je zagorel pri Krškem? To zagotovo ni bil tehnično izpraven avtobus. Tudi pri Izletniku se bodo mo- rali sprijazniti s konkurenco in dejstvom, da večno ne bodo mogli imeti monopola. Zakaj se Izletnik, ki razpolaga z 256 avtobusi, boji 20 zasebnikov in njihovih 40 avtobusov? Sam delam pošteno in se ne bojim nobene poštene konkurence, me pa moti nelojalna konku- renca z druge strani.« Izletnik še vedno hoče monopol Milan Padežnik iz Zreč je lastnik petih avtobusov in turi- stične agencije v Slovenskih Konjicah. »Moj najstarejši av- tobus nosi letnico 1989, zad- njega znamke Volvo smo ku- pili lani. Ukvarjam se v glav- nem s turističnimi prevozi, so- delujem tudi s petimi šolami. kjer so zadovoljni z našimi uslugami. Doma imam zapo- slenega človeka, ki stalno skr- bi za avtobuse, jih sproti pre- gleduje, imam pralnico, gara- že, imam kanal, skratka, avto- busi so brezhibni. To, kar se trenutno dogaja, ni več podob- no pravni državi. Zasebnemu sektorju ne pustijo delati, še naprej želijo nekateri ohraniti monopol. Če je pri meni kaj narobe, kličejo mene, vedno sem prvi na udaru. Če kličejo ljudje na Izletnik, so ljudje ne- dosegljivi ah na dopustih. Nam očitajo, da zasebniki vo- zimo pod ceno, v resnici nam Izletnik zbija ceno. Če na pri- mer meni primanjkuje avto- busov, prosim za pomoč Izlet- nik, pa ne dobim avtobusa. Ko pokličejo iz šole namesto me- ne, ga takoj dobijo in to po isti ceni, kot bi jo sam zaračunal. Ali pa je cena še nižja. Če bi bili pametni, bi delali skupaj in se dogovorili za sodelovanje. Po- leg tega avtobus stane 500 tisoč mark. Mi jih kupujemo sami, plačujemo drage lizinge. Izlet- niku pomaga država z ugodni- mi krediti in nizkimi obrestmi. Ne dovolijo nam, da stojimo na avtobusnih postajališčih, pa če- prav so postaje gradile krajevne skupnosti in občine same. V Sloveniji nas je približno 200 zasebnikov, to je vsega skupaj za eno malo podjetje, pa se nas tako hudičevo bojijo. Motijo me tudi izjave, da starih avtobusov Izletnik in ostale nekdaj druž- bene firme ne prodajajo v Slo- veniji. To ni res, prodajajo jtlj doma, konkretno ta nesrečni avtobus na Pohorju je bil prej v lasti Alpeturja. Če vedo, da je zanič, naj ga ne prodajajo, tem- več naj ga razrežejo in uničijo. In še tole bi povedal. Zasebniki smo takoj na udaru, če imamo pa avtobusu kakšnega potnika več kot je sedežev. Ko so Izletni- kovi avtobusi zjutraj natrpani do zadnjega kotička, pa nikogar ne skrbi varnost otrok. Že eno .močno zaviranje je dovolj, da bodo otroci leteli skozi šipo. Mi stojišč sploh ne smemo imeti, "po drugi strani pa vemo, da Izletnik na medkrajevne proge daje primestne avtobuse, ki imajo registrirana stojišča. Naj vozita dva avtobusa ob isti uri, pa naj se ljudje sami odločajo, s katerim se bodo peljali.« • Lastna propaganda na tuj račun Mnenju treh sogovornikov se je minulo nedeljo na skup- nem sestanku pridružilo J nekaj zasebnikov s celjskeg območja. Fantje razmišljajo ustanovitvi svoje sekcije, c bi s skupnimi močmi razreši kup problemov, ki se očitn pojavljajo v njihovi dejavn( sti. Tokrat so pripravili tuc izjavo, v kateri med drugii pravijo: »Ko je imelo podjet^ Izletnik nesrečne slučaji smo vsi zasebniki globoko s( čustvovali z njimi, šoferji t( ponesrečenci in si rekli hval bogu, da se je srečno končah brez žrtev. Niti na misel i nikomur prišlo, da bi nesreč uporabili za antipropagand tako umazano kot je to storil direktorica Izletnika pro nam, zasebnim avtobusnii prevoznikom. Zasebniki pr mer na Pohorju obsojamo a radi neizpravnih pnevmati na vozilu, prav tako obsoji mo razmere na cestišču, pra^ i vzrok za nesrečo naj pokaž ' preiskava. Smo pa drugačnt ga mnenja kot direktorica I: letnika, ki zasebnikom tak zelo privošči in stvari poter cira ter zavaja javnost, da s Izletnikovim šoferjem kaj U kega ne more zgoditi. P02 dravljamo pa poštene izjav vodje tehničnih pregledov Avto Celje, ki ne dela razU med družbenimi in zasebn mi vozili ter njegovo zahteve da morajo za vse veljati enal kriteriji in da vseh zasebnike ne gre metati v isti koš. Tuc policijske izjave so po na; oceni korektne in upamo, d bo tudi v prihodnje tako,« s zapisali avtobusni prevozn ki. Star pregovor pravi, da vsa hvali svojega konja. Direktor ca Izletnika Ana Jovanovič st veda zagovarja svoje avtobi se in šoferje, zasebniki svoji Ne gre pa dvomiti v številke ki jih je povedal vodja odde ka za tehnične preglede v A\ to Celje Drago Horvat. P njegovih podatkih so lar opravili 611 tehničnih pregle dov, od tega je bilo pri prver pregledu tehnično neizpra^ nih 99 avtobusov. Ob tem si zastavlja eno samo logičn vprašanje. Na Celjskem j približno 40 zasebnih avtobi sov. Tudi če bi bili na prver tehničnem pregledu nei/ pravni prav vsi zasebni avtci busi, čigavih je potem preci stalih 50? I IRENA BAŠi iFoto: GREGOR KATK Miha Marolt Branko Koštomaj Milan Padežnik vabi na 19. šoferski ples v dvorano Celjskega sejma, ki bo 25. januarja s pričetkom ob 19. uri. Za ples bosta igrala ansambla KRISTALI in CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET Program bosta povezovala humorista LUKA in PEPE, kot gostje pa sodelujejo: ansambel BOHORČ S PRIJATELJI in VESELE ŠTAJERKE BOGAT SREČOLOV Šl.3.>23.|aituiff 1997 2. SNOPIČ PISMA BRALCEV PREJELI SMO Izjava za javnost Ob prestopu poslanca Cirila Pucka, ki je kandidiral na listi SKD in takoj po volitvah pre- stopil v ideološko povsem nas- proten tabor, izražamo svoje globoko ogorčenje. Pojavi, kot so kupovanje po- slancev in prestopi poslancev, imajo svoj model že v prejš- njem sklicu državnega zbora in resno načenjajo temelje de- mokracije v tem, da pomenijo izdajo volje volivcev in postav- ljajo vprašanje smisla volitev. Dejanje gospoda Pucka sma- tramo v vsakem primeru za nemoralno. Še bolj nas skrbi početje stranke, ki je temu po- slancu »strla srce« z izključ- nim namenom obdržati se na oblasti. SKD, Občinski odbor Šentjur Zahtevamo pravno državo Po ustavi ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Izvršuje jo neposredno ah z volitvami. Na volitvah se daje zaupanje in pooblastilo poslancem za izvrševanje oblasti. Poslanci so dobili zaupanje po volil- nem sistemu, v katerem so voljeni v okviru strankarskih list. Gospod Pucko je dobil zaupanje in pooblastilo voliv- cev SKD. Gospoda Drnovšek in Puc- ko sta sklenila pravni posel, po katerem se je gospod Puc- ko zavezal podpreti gospoda Drnovška kot kandidata za sestavo vlade. To je storil pro- ti volji stranke. Zlorabil je zaupanje in pooblastilo voliv- cev, katerih glasove je prejel. Gospod Drnovšek ga je nape- ljal k temu dejanju. Oba sta že delovala v organih oblasti in oba poznata v ustavi in zako- nu postavljena načela izvaja- nja oblasti. S svojim ravna- njem sta ta načela grobo krši- la in postala nevredna javne- ga zaupanja in izvajanja jav- nih pooblastil. Okoliščine, v katerih je opotekal postopek imenova- nja kandidata za predsednika vlade, od razglasitve volilne- ga izida dalje, dajejo uteme- ljen sum, da je bila za Pucko- vo ravnanje dogovorjena in sprejeta nagrada ali kakršna- koh druga premoženjska ko- rist in s tem storjeno kaznivo dejanje. Po 168. čl. KZ RS se kaznuje z denarno kaznijo ah z zaporom do enega leta tisti, ki za to, da pri glasovanju glasuje za določen predlog, sprejeme nagrado, darilo ah kakšno drugo premoženjsko korist zase ali za koga druge- ga. Po 26/1 čl. KZ RS se kaz- nuje tudi tisti, ki drugega na- klepno napelje, da stori kaz- nivo dejanje. V primeru, da je storjeno kaznivo dejanje, je po zakonu potrebno začeti kazenski pre- gon. Ravnanje obeh pomeni zelo hudo obliko kaznivega dejanja. Če se izkaže, da je bilo storjeno," je posledica te- ga dejanja imenovanje prvega nosilca izvršilne oblasti v R Sloveniji, s čimer se posega v osnovno strukturo slovenske države. Da je vlada pod pred- sednikom Drnovškom že se- daj po svoje pojmovala ustav- no ureditev R Slovenije, kaže vrsta protiustavnih zakon- skih predlogov in na osnovi teh sprejetih protiustavnih zakonov, kar je dokazano z odločbami ustavnega sodišča in državnozborskega gradiva (zakoni s področja lokalne sa- mouprave). Prvič v novi državi se poču- timo ogrožene in v skrbeh za eksistenco in osebno integri- teto. Ne ve se, kaj so še spo- sobni ljudje, tisti za njimi in tisti, ki si na takšen način pridobivajo oblast. Kje se bo- do zaustavili? Sprijenost, če- tudi se opravičuje z državni- mi interesi, je treba zatreti na začetku! Zahtevamo pravno državo. SLS, SDS, SKD, Občinski odbori Žalec Skrb za celjske borce Borci in drugi udeleženci NOB se staramo. Glede na to se pojavlja vedno več zdravs- tvenih in drugih težav, vedno bolj je prisotna potreba po sprosthvi, družabnosti in pri- merni športni aktivnosti. Zato smo v občinskem odboru us- tanovili komisijo za prireditve, družabna srečanja in športne aktivnosti, ki naj bi poživila tovrstno delo. Boljša povezanost z upoko- jensko organizacijo je omogo- čila udejstovanje številnih udeležencev NOB na področ- ju športa, in sicer v kegljanju, balinanju, šahu in strelstvu. Tudi na kuhurnem področju je aktivnost udeležencev NOB številna, zlasti v 50 članskem mešanem pevskem zboru, ki nastopa na različnih priredi- tvah. Tudi poživitev izletništva je rezultat dobrega dela komisi- je. Udeležence NOB smo po- peljali na srečanje interniran- cev na Ljubelj, nepozabni so bili izleti v Šmihel nad Mozir- jem, na Roglo in v Logarsko dolino. Omenimo naj še tradi- cionalno srečanje udeležen- cev NOB na letališču v Levcu, številne komemorativne' in druge slovesnosti, našo ude- ležbo na svečanostih po poteh pohoda 14. divizije, na poho- du Domnove čete na avstrij- skem Koroškem, na srečanju na Čreti... Udeležih smo se drugih srečanj aktivistov OF Savinjskega okrožja in dali po- budo za organiziranje briga- dirjev. Komisija se je lotila tudi drugih aktivnosti, na primer organiziranega kopanje v Ter- mah Zreče, omeniti pa je treba še uspešno silvestrovanje v hotelu Celeia. Vse naštete ak- tivnosti predstavljajo našo skrb za dobro počutje članov naše organizacije. MILAN BATISTIČ, Celje Kako zmanjšati brezposelnost Kako velik in kako težak problem je za državo brezpo- selnost, ni potrebno posebej poudarjati. Glede na dejstvi, da je Slovenija relativno majh- na in da imamo približno 120.000 brezposelnih ljudi, dajem slovenski vladi in DZ brezplačen predlog, kako zmanjšati število brezposel- nih. Po hitrem postopku je treba sprejeti zakon, ki bo urejal: -da ne bi upokojenci (o njih govorim z velikim spoštova- njem) še vedno delali. Njihova dela naj opravljajo tisti, ki ni- majo službe in nobenih do- hodkov. -da se tisti gospodje, ki dela- jo v državnih podjetjih in ima- jo poleg tega še eno ali dve firmi, odločijo, kje bodo dela- li, saj v službi ni od njih nobe- nega haska, -da ne bi imeli gostinski de- lavci natakarice tako dolgo, da jim poteče borza dela, potem pa vzeli drugo, itd. Isto velja tudi za druge dejavnosti, -da podjetja ne bi bila nenor- malno visoko obremenjena z dajatvami do države, -da se maksimalno preganja siva ekonomija, -da je delavec na zavodu za zaposlovanje tako dolgo, do- kler se mu ne najde ustrezno delo in ne samo za določen čas, potem pa ga vržejo dobe- sedno na cesto. S tem bi se hitreje reševala problematika brezposelnih, kar bi bilo v interesu vseh. To je le nekaj predlogov, verjetno je teh še več. Če bi se ti upošte- vali in dosledno izvajali, sem globoko prepričan, da se dru- go leto ob istem času ne bo govorilo o 120.000 brezposel- nih. SREČKO KRIŽANEC, Štore ZAHVALE- Hvala vsem Rdeči križ Slovenije izraža iskreno zahvalo vsem posa- meznikom, organizacijam, institucijam, strokovnjakom, prostovoljkam in prostovolj- cem za prispevek v prizade- vanjih za uresničevanje naše- ga človekoljubnega poslans- tva. Zahvaljujemo se za razu- mevanje in sodelovanje pred- sedniku republike, državne- mu zboru, vladi in njenim ministrstvom, političnim strankam, nevladnim in dru- gim organizacijam, še pose- bej pa državljankam in držav- ljanom. Brez te podpore ne bi bili tako uspešni pri lajšanju tegob vsem prizadetim in po- moči potrebnim. Brez 100.000 krvodajalcev bi bila ogrožena življenja in zdravje na tisoče ljudi. Brez te širše pomoči nam ne bi uspelo nuditi pomoči preko 70.000 ogroženim družinam in 20.000 beguncem ter priza- detim ob naravnih in drugih nesrečah in vojni. Odločilno vlogo pri uspe- šnemu opravljanju našega humanitarnega poslanstva pa so imeli mediji; državni, na- cionalni, lokalni, regijski, za- sebni, vsi, ki so samo v akciji »Nikoli sami«, v kateri smo zbrali preko šestdeset milijo- nov tolarjev, darovali čas in svoj prostor v vrednosti pe- tindvajset milijonov tolarjev. Ob tej iskreni zahvali vsem pa Rdeči križ Slovenije poziva in prosi politične stranke, po- slance in druge politične de- javnike, da presežejo medse- bojna nasprotja, -se čim prej sporazumejo o vladi in nacio- nalnem programu. Umirite napete politične strasti, saj napeti družbeni odnosi, ne- gotovost in nestabilnost ob- čutno vplivajo na zdravje lju- di, njihovo počutje in občutek varnosti. Vsi si žehmo varno, moderno, stabilno, evropsko usmerjeno Slovenijo. Naj se te želje uresničijo v letu 1997. RDEČI KRIŽ, Slovenije Bioenergetik Pire zares pomaga Rodila sem se s hudim izpa- hom obeh kolkov. Pri treh le- tih sem bila na zdravljenju v Šempetru pri Novi Gorici.-Vsa sem bila v mavcu. Po letu zdravljenja sem prišla domov in lepo hodila. Ko sem odraš- čala, so se v kolkih pojavile bolečine. Vedno težje sem ho- dila. Pri 40-ih letih sem lahko hodila samo še s pomočjo opornic. V kolkih sem imela neznosne bolečine. Pri vsta- janju in sedanju mi je pokalo v sklepih. Bila sem čisto brez volje do življenja, ko sem mi- slila, da se bodo ustavih moji koraki. Po 25. letih delovne dobe so me invalidsko upokojili, ker nisem več zmogla svojega de- la. Kljub obupu mi je bila sreča naklonjena. V časopisu Nedeljski dnevnik sem zasle- dila naslov bioenergetika Iva- na Pirca iz Hrastnika in se odločila ža zdravljenje pri njem. Že po drugem obisku pri njem se je moje zdravstveno stanje vidno izboljšalo. Zače- la sem vstajati in sedati brez pomoči opornic. Nikoli ne bom pozabila 22. januarja 1996, ko sem po šestih letih hoje s pomočjo opornic, na seansi pri gospodu Pircu na- redila prve korake brez njih. Tega občutka in sreče, ki sem jo doživela takrat, se ne da opisati z besedami. Boleči- ne v sklepih so se pojavljale redkeje in v blažji obliki. Po zdravljenju se je moje stanje vidno izboljšalo in počutim se, kot bi se znova rodila. Gospodu Pircu se iz srca zahvaljujem za zdravje, ki sem ga pridobila z njegovo pomočjo. Ljudem s podobni- mi težavami pa želim, da bi spoznali moč bioenergije in si olajšali bolečine. MARINKA KOMPARE, Šmartno ob Dreti Dobra volja združuje ljudi Zadnjo nedeljo pred novim letom smo se v organizaciji RK Sedraž zbrali krajani stari nad 70 let, nekaj pa je bilo tudi mlajših. Dan nam bo os- tal v nepozabnem spominu. Pevci, šolarji in muzikanti iz našega prelepega Sedraža so nam pripravili čudovit pro- gram. Vsem sodelujočim se zah- valjujemo za požrtvovalnost, delo in skrb, še posebna hvala pa za pogostitev in obdaritev starejših. Zahvaljujemo se tu- di predsedniku KS Sedraž za izkazano denarno pomoč, gospe Hedviki Černoša in vsem, ki so kakorkoli pripo- mogli k tako uspešni priredi- tvi. KRISTINA GOLOB, Sedraž Nepozabna in lepa doživetja Vsako leto se stanovalci Do- ma upokojencev Šmarje pri Jelšah lepo pripravimo na de- cembrske praznike. Lanski so bili združeni z obeležjem 20. letnice doma. Pridna delovna terapevtka Franja je ves dom lepo okrasila. Med številnimi prireditvami je bilo najprej miklavževanje, ko je Miklavž obdaril vse oskrbovance s parkeljni, pečenimi v domski kuhinji, spremljal pa ga je otroški cerkveni zbor. Nato so nas obiskali člani mešanega pevskega zbora iz Bistrice ob Sotli, sledilo je za- ključno srečanje vseh skupin za samopomoč in obisk čla- nov organizacije »Hare Kri- šna«, proti koncu decembra so nas obiskah člani mešane- ga pevskega zbora DU iz Celja in kasneje še mladi Šentjurča- ni z gospodom kaplanom, ki so znova dokazali, da ljubijo in spoštujejo starejše ali kako drugače prizadete ljudi. Tak obisk nam osamljenim in bol- nim na jesen življenja veliko pomeni. Višek vsega je bila božična sveta maša, ki jo je daroval gospod kaplan iz Šmarja. Po zaslugi pridnih negovalk, bol- ničark in medicinskega oseb- ja so se sv. maše lahko udele- žili tudi oskrbovanci na vo- zičkih. Med mašo je pel otroš- ki pevski zbor iz Šmarja, gos- pod kaplan pa je obiskal vse nepokretne oskrbovance. Ka- sneje so nas obiskali še prvo- šolčki iz Mestinja in otroška folklora, z lepo pesmijo pa so nam praznike popestrili upo- kojenci iz Šmarja. Prijetno je bilo tudi silve- strovanje, ko nam je sprego- vorila direktorica Zinka Šra- mel, ki je nekaterim najza- služnejšim stanovalcem po- delila priznanja in pohvale. Glavna sestra Majda Koren in sestra Marina sta uprizorili krajšo igrico, nato pa nas je obiskal dedek Mraz v sprems- tvu zajčka in Rdeče kapice. Za veselo razpoloženje je po- skrbel znani »Pepi Josepini« iz Kozjega, ki je poleg igranja tudi lepo pel. Ob dobri kaplji- ci, prigrizku ter spremljavi harmonikarja se je pod vods- tvom medicinskega tehnika Ferda Gobca kmalu razlegala vesela pesem. Rada bi se iskreno zahvahla upravi Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki omogo- čila vse te lepe prireditve, ki nam bodo ostale v prijetnem in nepozabnem spominu. HILDA LOKOŠEK, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah ŠK3..23.ibiznis< center, kjer bi se srečevali ljudje na relaciji Maribor- Ljubljana ali Ljubljana-Celje. Da bi se poslov- neži lahko nekje srečali, ne da bi jim bilo treba skrbeti za parkirišče in vse drugo, kar je po- trebno za takšno srečanje. Zamišljen je res interesanten objekt.« Z mislimi se je dama iz Logarske doline ponovno vrnila v svoj hotel, kjer si vsi zaposle- ni prizadevajo, da bi čimveč naredili za trenut- no belo dolino. V zadnjem času pripravljajo vse več prireditev, s katerimi privabljajo nove go- ste. »S številom gostov smo zadovoljni. Imamo svojo ciljno skupino in mislim, da smo v tem letu in pol kar precej dosegli,« pravi gosp^ Martina in zatrjuje, da so njeni gostje same gostje. »Nobenega svojega gosta še nisem niče sar prosila. Zavedam se, da če bi s svojim idejami ali skrbmi obremenjevala goste, bi jih takoj izgubila. Hočem, da naši gostje ostanejc samo gostje, da si pri nas odpočijejo, ne pa d£ bi jih jaz morila s svojimi skrbmi.« V tistem trenutku se je Martini na roke naslonil 10-mesečni angleški mastif Adon, 12 restavracije so jo vabili gostje, ki so zaključil seminar o promociji v turizmu, v avlo Plesniko vega hotela pa je prihajalo vse več ljudi. Ir gospa Martina, dama kot se šika, je z nasme hom pozdravila nove goste, jim predstavile hotelsko ponudbo in se zapletla v pogovor c čudoviti Logarski dolini. Že kmalu pa se j« začela pripravljati na vrnitev v Munchen, kjei jo je čakalo drugačno delo... »URŠKA SELIŠNIK »Želimo, da hotel Plesnik ostane hotel viš- je kategorije, kar je dobro za celo Logarsko dolino. To pomeni, da gostom poleg kako- vostnih objektov nudimo drugačen način turizma, kot so ga vajeni v podobnih sloven- skih dolinah. V Logarski dolini je lahko naenkrat približno 300 ljudi, tako da se med gosti in domačini izoblikuje nek pristen od- nos. Gostom ponujamo obilo dodatnih aktiv- nosti in se s penzionom Palenk in turistični- mi kmetijami trudimo za skupen nastop. Načrtujemo, da bomo v vsakem letnem času pripravili športno ali kulturno prireditev, primerno za to okolje. Za uvod v sezono bi l)il to na primer nastop simfoničnega orke- stra mariborske opere. Sicer za vsako skupi- no gostov pripravimo specifičen program. Lani so naš hotel obiskali gostje iz 37 podje- tij, saj povezujemo poslovni turizem z oddi- hom, počitkom in rekreacijo. Skupaj z drugi- mi v Logarski dolini si želimo, da postanemo pomembna točka, kjer bi se srečevali poslov- neži z obeh strani Evrope. Tudi za indivi- dualne goste pripravljamo programe, s pou- darkom na pohodništvu, kolesarjenju in iz- leti. V zimskem času omogočamo predvsem tek na smučeh, sankanje, v hotelu pa imamo bazen, savno, solarij, vodno in vse vrste ročnih masaž. Hotel je med najbolj kakovost- nimi v Sloveniji, tudi goste imamo precej zahtevne,« je hotel Plesnik predstavila direk- torica marketinga v podjetju Javico Marjetka Jeraj. »Svojih gostov še nikoli nisem ničesar prosila,« zatrjuje dama iz Logarske doline. Armada kui^uje hotel Hotel v Preboldu bi rada kupilo Marija Arcan iz Kasaz že kakšnih pet let je hotel v Preboldu zaprt in žalostno propada. Mnogi menijo, da gre v tem primeru vzroke za to iskati v nesposob- nosti vodstva Hmezadovega Gostinstva ozi- roma firme Golding. O tem, kaj se dogaja s tem objektom in kakšno je tudi mnenje sklada za razvoj, smo pisali že v decembrski številki Novega tednika, medtem pa smo izvedeli, da se za nakup hotela zanima podjetnica Marija Arčan iz Kasaz, direktorica firme Armada, ki pač nima nobene zveze s kakšno vojsko, kot bi kdo sklepal iz samega imena, pač pa gre za začetnice priimka in imena Arčanove ter njenega mladega sina Davida. Ali Arčanova resno misli z nakupom hotela, glfede na to, da v vseh petih letih ni bilo niti enega resnega kupca? »Povsem resno mislim, kajti prepričana sem, da bi ta objekt lahko znova zaživel in privabljal goste iz vse Slovenije, pa tudi tujine. Že sam Prebold leži tako rekoč v središču naše države, na ugodni prometni legi in v izredno lepem naravnem okolju. Sprva sem se zanimala za nakup Agate pri Lenartu, vendar sem prepriča- na, da ima Prebold več prednosti in ugodnosti.« Po petih letih je hotel v zelo slabem stanju. Tega se najbrž zavedate in v obnovo bo treba vložiti precej denarja. Seveda potem, ko bo- ste hotel kupili in boste postali njegova last- nica. Koliko ste pripravljeni vložiti? Za nakup sem pripravljena dati milijon mark, vem pa, da bo obnova potem stala vsaj še dvakrat toliko. Izklicna cena za hotel je, sicer večja od milijona mark, vendar mislim, da ni realna, in da ga je v vsakem primeru bolje prodati za milijon mark, kot pa da vse skupaj ostane tako kot je sedaj. Prevladati mora zdrav razum. To je precej denarja in vaša odločitev je kar pogumna, če vemo, da doslej ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen vložiti toliko denarja, pa če je imel še toliko pod palcem. Verjetno že imate načrte, kaj naj bi se dogajalo v prebold- skem hotelu, da bi se vam odločitev splačala... Gostinski del bo na primerni ravni in name- njen predvsem poslovnežem, pa tudi drugim ljudem, uredila bi mini kavarnico, nočni klub, v katerega bi imeli vstop samo člani z izkazni- cami, fitness center s savno in še kaj. Sama sem ljubiteljica konj in jezdenja. Poskrbljeno bo za jahanje, saj okolica Prebolda v tem pogledu kar vabi. Izredno lepe so poti na Žvajgo ter druge hribe nad krajem. Okolica je fantastično lepa in kdor prvič pride v Prebold, je presenečen. Morda se tega ne zavedajo niti krajani sami, saj se mi zdi, da so doslej premalo storili za promocijo svojega kraja. No, povrnem naj se k ponudbi v hotelu. Poskrbljeno bo tudi za dru- žabnost. Gostom bodo družbo delala dekleta. ki jim bodo znala ustreči in se bodo obnašala na primerni ravni. Sobe v hotelu pa bodo urejene tako kot se to dandanes spodobi za evropske razmere. Diskoteke ne boste uredili? Pred leti je bila med najbolje obiskanimi v tem delu Sloveni- je. Dogajalo pa se je marsikaj, kar je motilo bližnje sosede, ki jih še danes preleti srh, če kdo sploh omeni, da bo hotel znova zaživel Prenesli bi kvečjemu to, da bi v hotelu uredi- li dom za ostarele z nekoliko debelejšimi denarnicami, o čemer so v celjski občini intenzivno razmišljali. V hotelu ne bo nobene diskoteke. To kraja- nom javno obljubljam. Ponudba v hotelu bc takšna, da bodo vanj prihajali solidni gostje, ki jim ne bo na kraj pameti padlo, da bi okrog hotela razbijali, se pretepali in sploh kalili nočni mir. Kot vse kaže, bom morala pred hotelom postaviti protihrupno ograjo, ki pa bo narejena tako, da se bo lepo ujemala v okolje. Na sploh ne vidim nobenega razloga, da bi ljudje nasproto- vali mojim načrtom. Navsezadnje bo od vsega skupaj imel več tudi sam Prebold. Ljudje bodo obiskovali tudi druge gostinske lokale, industrij- ske in druge prodajalne. V kolikšnem času predvidevate, da bo ho- tel Prebold znova zaživel? S sinom Davidom, ki je kljub mladosti že zelo resen in mi je v veliko oporo, računava, da bi se to lahko zgodilo že sredi jeseni. Vse pa seveda ni odvisno samo od mene. Zagotavljam pa, da bi bila škoda, če iz kakršnih koli razlo- gov hotela ne bi prodali meni. mgmmBmmma^MmMmsm JANEZ VEDENIK Š».3.-23.ianuar 1997 2. SNOPIČ TEMA TEDNA Begunci za sedaj le do konca aprila V preteklih dneh si je 5000 začasnih beguncev moralo urediti svoj status - V Celju izjemoma do 31. januarja v organizacijah Rdečega križa Slovenije in v zbirnih centrih za začasne begunce je do 10. januarja potekalo podaljševanje začasnega za- točišča. V Sloveniji je trenut- no registriraiiih pet tisoč za- časnih beguncev, začasno zatočišče, do katerega so v skladu s sklepi slovenske vlade upravičeni le državlja- ni Bosne in Hercegovine, pa je vsem podaljšano do 30. aprila 1997. Izjema so le tisti, ki so pribežali z območja Re- publike Srbske. Po podatkih območnih or- ganizacij Rdečega križa je na širšem območju celjske regije še vedno več kot tisoč zača- snih beguncev. Največ jih je v občini Celje. V zbirnem cen- tru na Ribarjevi uUci, kjer je v pretekUh letih našlo zatočišče okrog tri tisoč beguncev, je trenutno še 350 odrashh in otrok. Skoraj polovica jih je z območja Republike Srbske, kamor se, kot je marsikdo od njih že sam ugotovil na lastni koži, za sedaj ne morejo vrni- ti. Vladni urad za begunce je zato ljudem iz teh krajev že decembra lam' podaljšal sta- tus do konca tega leta. Med preostalimi begunci, ki imajo za sedaj podaljšan status le do konca aprila (kako bo na- prej, bo odvisno od pogovo- rov med slovensko in bosan- sko vlado), je veliko takšnih, ki se najverjetneje ne bodo več vrnili domov. Gre pred- vsem za družine, v katerih je oče že pred pričetkom vojne delal pri nas. Poleg zbirnega centra skrbi za začasne begunce v celjski občini še območna organiza- cija Rdečega križa. Trenutno ie pri Rdečem križu prijavlje- nih še 164 oseb, vendar je med njimi le slaba polovica že uredila svoj status do 10. ianuarja. Vzrok je v tem, da si mnogi še vedno niso pridobili bosansko-hercegovskih do- kumentov, ki jih je bilo treba predložiti ob tokratnem po- daljšanju začasnega zatočiš- ča. Ker so v celjskem Rdečem križu prepričani, da gre pred- vsem za neiznajdljivost ali pa nerodnost, so republiški urad zaprosili, naj dovoli urejeva- nje statusa do konca januarja, beguncem pa naložih, naj si t^imprej priskrbijo enega od dokumentov. Tistim, ki so te dni pri bosanski ambasadi že vložili zahtevek za izdajo pot- rtega lista, so status začasne- ga begunca že podaljšali. V Celju ocenjujejo, da bodo inieli potem, ko bodo podalj- šali status tudi vsem »zamud- nikom«, na seznamu zača- snih beguncev le še največ 110 oseb, od katerih pa se Večina najverjetneje ne bo ^eč vrnila domov. Nekateri bodo ostali, drugi želijo domov v občini Laško je od 16. do 24,decembra lani ter do 10. ja- nuarja letos podaljšalo začasno zatočišče le še 25 beguncev. Večina živi pri sorodnikih ali znancih, gre pa predvsem za osebe, ki bodo najverjetneje ostale v Sloveniji in si bodo kmalu poskušale urediti svoj status. V preteklih letih so v območni organizaciji Rdečega križa registrirah 515 beguncev, prvi, ki so prišli v Laško, pa so bili tudi sicer med prvimi' v Sloveniji. Sprva so prihajali sa- mo iz Hrvaške, aprila leta 1992 pa so se jim pridružih še be- gunci iz Bosne in Hercegovine. Za 35 hrvaških beguncev so v Laškem uredili začasno biva- hšče v eni od depandans zdra- vilišča v Debru, vendar so zato- čišče kmalu zaprli. Begunci so namreč v depandansi povzro- čili za milijon tolarjev škode, ki jo zdravilišču še do danes ni nihče povrnil. Kasneje so zato begunci živeli le pri sorodnikih ali tujih družinah. Rdeči križ pa jim od začetka lanskega le- ta, ko je bila ukinjena organizi- rana pomoč, občasno pomaga s hrano in oblačili. V kozjansko-obsoteljskih občinah, kjer se je v času vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini zvrstilo na stotine beguncev, jih je danes še blizu štirideset. Na območju, ki ga pokriva Območna organizacija Rdečega križa Šmarje pri Jel- šah (občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Pod- četrtek in Kozje) je trenutno 31 beguncev iz Bosne in Hercego- vine, z urejenim statusom. Ve- čina je pribežala iz občine Mo- driča, in kot ugotavljajo v Rde- čem križu, se želijo vrniti do- mov, takoj ko bo mogoče. Od začetka preteklega leta ne do- bijo več organizirane pomoči, nekaterim najrevnejšim pa nu- dijo v Rdečem križu občasno pomoč. V času vojne so na območju bivše šmarske občine pomagali 364 beguncem iz BiH, največ, 600, pa jih je bilo iz sosednje Hrvaške. Veliko manj beguncev je pri- bežalo na območje šentjurske občine. V organizaciji Rdeče- ga križa se jih spominjajo približno 170, trenutno pa jih je v občini še 6. Vsi so iz BiH ter imajo urejen status. Orga- nizirane pomoči ne prejemajo več. Rdeči križ jim pomaga z občasno pomočjo, s hrano ali z oblačili, podobno kot social- no ogroženim slovenskim dr- žavljanom. Nekateri od preo- stalih beguncev v šentjurski občini nameravajo ostati v Sloveniji, za kar iščejo različ- ne možnosti, zaenkrat pa jim pripada status begunca. V Območni organizaciji Rde- čega križa Žalec so največje število beguncev zabeležili leta 1992, takrat jih je pred vojno vihro v južnem delu nekdanje Jugoslavije v Savinjsko dolino pribežalo kar 565. V prvi polo- vici januarja je bilo na območ- ju žalske občine registriranih še 21 beguncev, ki so zatočišča našli pri posameznih druži- nah. Za pomoč beguncem tudi v žalski občini primanjkuje de- narja. Lani so jim dvakrat pri- skočili na pomoč s paketi hra- ne, po svojih močeh pa jim v območni organizaciji pomaga- jo tudi z oblačili. Malce drugačen je položaj v Velenju, kjer precejšnje število beguncev čaka na pridobitev statusa, o čemer pa odločajo v Ljubljani. V 00 RK Velenje so status lahko podaljšali le tistim, ki imajo veljavni potni list Re- publike BIH, izdan do 6.4.1992, veljavno osebno izkaznico, po- trdilo o državljanstvu, izpisek iz rojstne matične knjige ^i potr- dilo o vpisu v volilne imenike. V Velenju je veliko število begun- cev z dokumenti Republike Srb- ske ali Republike Herceg Bosne, kar seveda ni dokaz o bosan- skem državljanstvu. Te prošnje rešujejo v Ljubljani, večina teh beguncev pa ima v Velenju svoj- ce. Sicer je bilo v Velenju naj- več, 8 tisoč, beguncev od leta 1992 do poletja 1994, sedaj pa jih je še približno 400. V Rde- čem križu menijo, da se bo ta številka bistveno spremenila, ker vsi ne bodo dobili statusa begunca. Za begunce od aprila lani ni humanitarne pomoči, z junijem pa je ugasnilo sploh vsako delo z begunci. V območ- ni organizaciji pomagajo' be- guncem pri urejanju »papirjev«, v zbirnem centru pa je ostalo od 180 do 200 beguncev, za katere skrbi vlada. Foto: GREGOR KATIČ MESTNA OBČINA CELJE na osnovi 7. člena Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe na področju gospodarjenja z javnimi objekti v Mestni občini Celje (Uradni list št. 46/96) objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE ZA UPRAVLJANJE LETNEGA KOPALIŠČA V CELJU 1. Koncesija se podeljuje za izvajanje: -osnovne dejavnosti; -drugih dejavnosti, ki so po naravi združljive s kopališko dejavnostjo in to na območju ograjenega kompleksa kopališča, vključno s površino solarnih naprav. 2. Koncesija se podeljuje za pet let, lahko pa je ta doba daljša, če ponudnik z razvojnim programom in ekonomskim izračunom daljšo dobo utemelji. 3. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje minimalne kadrovske, tehnične in druge pogoje: -da so registrirani za izvajanje te dejavnosti in da imajo za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov; -da predložijo dokazila, reference ipd., s čimer potrjujejo, da imajo potrebna znanja in izkušnje; -da predložijo najmanj 1 milijon SIT zavarovanja - varščino za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe. Če izbrani kandidat v roku ne plača varščine, se odločba o izbiri razveljavi; -da predložijo razvojni program za čas koncesije. 4. Koncesionar mora: -zagotoviti nemoteno in prioritetno izvajanje osnovne kopališke dejavnosti; -urediti odnose s Plavalnim klubom Neptun zaradi športne vadbe oziroma športnih programov; -zagotoviti primerno gostinsko ponudbo; -najpozneje do 20.5.1997 opraviti vsa vzdrževalna dela ter pridobiti potrebno obratovalno soglasje. 5. Med prijavljenimi bo Komunalna direkcija izbrala ponudnika na osnovi naslednjih kriterijev: -izpolnjevanja minimalnih predpisanih pogojev; -kvalitete in realnosti predloženega razvojnega programa in poslov- nega načrta, s katerim se bo del prihodkov namenil za investicijske naložbe; -predlagana kvaliteta in obseg storitev; -dosedanje reference ponudnikov; -višina letne odškodnine za koncesijo. 6. Vsa potrebna dokumentacija ter dodatne informacije so na voljo na Komunalni direkciji Mestne občine Celje, Prešernova 27, 3000 Celje. Razpisna dokumentacija se plača v višini 10.000,00 SIT na žiro račun Mestne občine Celje, številka 50700-630-9010105. Kontaktna oseba je Jože Smodila, dipl.ing., telefon (063) 484- 822, vsako sredo od 8. do 10. ure. 7. Rok za prijavo je trideset dni od objave v Novem tedniku. 8. Prijave na razpis je potrebno poslati v zaprti ovojnici na naslov: MESTNA OBČINA CELJE, KOMUNALNA DIREKCIJA, PREŠERNOVA 27, 3000 CELJE s pripisom »PONUDBA ZA LETNO KOPALIŠČE - NE ODPIRAJ.« Javno odpiranje ponudb bo deset dni po zaključku objave, točen datum bo ponudnikom pisno sporočen, o izbiri pa bo odločeno deset dni po odpiranju ponudb. Mestna občina Celje STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za uporabo dela objekta - bivša Samopostrežna restavracija Gaberje, Kidričeva 6 v Celju. Objekt je namenjen oddaji v najem. Pri opredelitvi oddaje je poudarek na dejavnosti neživilske trgovine. Dokončna namembnost prostorov bo določena na osnovi izbranih ponudb interesentov. 1. RAZPISNI PODATKI IN POGOJI Predmet oddaje so poslovni prostori v 1. nadstropju v izmeri 420 m^ - predvidena trgovska dejavnost - možnost razstavnih prostorov. Po dokončni opredelitvi namembnosti poslovnih prostorov na osnovi tega razpisa bodo izbrani interesenti pridobili pravico do najema poslovnih prostorov. Cena najema poslovnega prostora bo določena na osnovi pravilni- kov za določitev najemnin za poslovne prostore za oddajo poslov- nih prostorov. 2. PISNA PONUDBA IN NJENA VSEBINA Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »Ponudba na razpis za oddajo poslovnih prostorov Samo- postrežna restavracija Gaberje« do vključno 6.2.1997 na naslov: Stanovanjski sklad občine Celje, Trg Celjskih knezov 8. V okviru pisne ponudbe mora interesent predložiti naslednje podatke: a) potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije (za fizične osebe) oz. sklep o registraciji v Republiki Sloveniji (za pravne osebe). b) podatke o dejavnosti, ki se bo opravljala v poslovnem prostoru: -opis programa oz. dejavnosti; -posebne zahteve za realizacijo programa; -načrtovani želeni rok realizacije dejavnosti. c) dokazilo o plačanih družbenih dajatvah za fizične osebe oz. dokazilo o plačilni sposobnosti za zadnjih šest mesecev ža pravne osebe. 3. IZBOR INTERESENTOV TER NJIHOVE PRAVICE IN OBVEZNOSTI Izbor ponudb bo opravila posebna komisija na osnovi naslednjih kriterijev: -skladnost programa uporabe rosnovno namembnostjo poslovnih prostorov; -tehnično-tehnološke možnosti; -rok realizacije programa; -pripravljenost vlaganja sredstev v prenovo objekta. Vlaganja se bodo upoštevala v najemnini za poslovne prostore. V objektu, ki se daje v najem, ni možna gostinska dejavnost. Izbrani interesenti bodo povabljeni k podpisu predpogodbe. Ob podpisu predpogodbe bodo morali izbrani interesenti vplačati varščino v vrednosti treh mesečnih najemnin, izračunanih za površino poslovnega prostora posameznega interesenta. Varščina se bo upoštevala pri sklenitvi najemne pogodbe. Izbrani interesenti bodo s predplačilom varščine pridobili: -pravico do najema prostorov v obstoječem objektu; -možnosti sodelovanja pri izdelavi namenske prostorsko-izvedbene dokumentacije za posamezne poslovne prostore. Za vse potrebne dodatne informacije in oglede se interesenti lahko oglasijo na Stanovanjski sklad, Trg Celjskih knezov 8, g. Arnuš ali ga. Hren, telefonska šte^lka (063) 481-511. St.3..23.[anuar1997 MALI OGLASI - INFORMACIJE Šl.2.-16.ianwar1997 2. SNOPIČ MAH OGLASI - INFORMACIJE Sl.3.-23.ii»itfar1997 MALI OGLASI - INFORMACIJE Šl.3.-a3*ianuar 1997 2. SNOPIČ MALI OGLASI - INFORMACIJE INFORMACIJE ŠI.3*>23.iaR«i» 1997 2. SNOPIČ KRONIKA NOČNE :VETKE } v sredo, 15. januarja, je Ja- jz T. uprizoril dopoldansko ružinsko idiliko, ko se je, pri- lerno alkoholno podprt, spra- J nad svojo zakonsko družico r jo za malo južino počastil z ekaj krepkimi udarci. » Naslednji dan je bil podob- 0 razpoložen Borut S., ki si je jtrtkovo popoldne popestril ta- 3, da je pretepal svojo ženičko. t V petek je nabavni greh oril Anton O., ki je udaril svojo lamo Antonijo. Odpustka za to ejanje ne bo dobil. 1 V bistroju Mini bar je prejš- ji petek popoldne strašil Igor 1., ki si je zavrelo kri hladil s arado ostrih metov v tla. V robne koščke je spremenil ne- 3j kozarcev in pepelnikov. » V petek zvečer je bilo nape- ) vzdušje v Zlatorog klubu, am so se štirje moški osebki pravili nad gosta Dejana V. in a obdelali z vseh strani. t V soboto popoldne sta se akonca Adolf in Štefka najprej :do gledala, si v nadaljevanju menjala nekaj sočnih zmer- vk, družinski hlevček pa sta v Dnčni fazi onečedila tako, da a se stepla ter drug drugega nemogočala s hišnimi razpršil- » V stanovanjskem bloku, jer bi moral po 22. uri zavladati lir, je bil v soboto ponoči mote- 1 element Miran R, ki je navijal /ojo akustiko do onemoglosti, lekateri stanovalci so nemočno rpeli, sosed Alojz pa je zbral oliko poguma, da je Mirana 'pozoril na nevzdržno stanje, '.er si je dovolil to nezaslišano otezo, ga je Miran nadri in retepel. • V nedeljo ob pol treh zjutraj ta se pred stanovanjsko hišo v bšnici srečala, se grdo gledala 1 stepla Pavel K. in Franc N. • V nedeljo popoldne je Bo- an N. pretepel svojega očima Gregorja. Dejanje je storil v do- lačem okolju. • Matej O. je v nedeljo zvečer zel zakon oziroma pooblastila svoje roke. Zaradi prometnega rekrška, ki ga je na Vojkovi oril Anton 1., se je Matej zapo- il za njim in ga nazmerjal, ideva pa se je končala z bok- irskim duelom brez zmagoval- 1. M.A. Obsodili enajslerico ponarejevalcev Pod predsedovanjem sod- nice Darje Pahor se je v po- nedeljek, 20. januarja, na Okrajnem sodišču v Sloven- skih Konjicah končalo soje- nje enajstim mladim Konji- čanom, ki jih je obtožnica bremenila kaznivih dejanj ponarejanja listin in prikri- vanj. Gre za znano konjiško afero s ponarejanjem in pre- prodajanjem vozniških do- voljenj, ki je razburkala tamkajšnjo javnost lani spomladi. Obtoženega Alojza Založ- nika ki je opravljal posred- niške posle med kupci in po- narejevalci dokumentov, je sodišče spoznalo za krivega kaznivih dejanj ponarejanja listin in prikrivanj. Za prvo kaznivo dejanje ga je senat obsodil na dva meseca zapo- ra, za drugo pa na štiri mese- ce ter mu izrekel enotno ka- zen petih mesecev zapora. Kazen od dveh do treh mese- cev zapora, pogojno za dve leti, je sodišče (za prikriva- nja) izreklo obdolženim M.R, D.H., K.B., H.E., RK., RŠ., A.B., 1.0., B.G. in V.K. Alojzu Založniku je bilo do- kazano, da je kupcem prodal 3 potrdila za dvig vozniških dovoljenj za vsa tri pa je vedel, da so ponarejena. Ugotovili so tudi, da je zase uporabljal po- narejeno rusko vozniško do- voljenje. Ponarejena potrdila, s katerimi so posamezniki na upravnih enotah dvigovali originalna vozniška dovolje- nja, so bila zelo kakovostno izdelana, kupci pa so zanje morali odšteti od 500 do 1500 nemških mark. Založnik kaz- nivega dejanja sicer ni priz- nal, mu je pa sodišče, poleg zaporne kazni, naložilo tudi denarno kazen 4.200 nemš- kih mark, kolikor znaša pre- moženje, ki si ga je s prodajo ponarejenih listin pridobil protipravno. Predsednica senata je ob koncu sojenja opozorila, da je imela ta afera mnogo večje razsežnosti, saj je veriga vple- tenih v takšne posle segala tudi v Slovensko Bistrico in na Ptuj, a so glavni protagonisti, tisti, ki so izdelovali ponared- ke, še vedno na prostosti. Pri izreku kazni ostalim obtože- nim je senat upošteval njiho- vo priznanje, obžalovanje in pa dejstvo, da so bili doslej nekaznovani. Sodba še ni pravnomočna. mmmmmmmmmm m. agrež GORELO JE Zgorel sterilizator štirinajstega januarja pono- či je zagorelo v prostorih Vete- rinarskega centra na Trnovelj- ski cesti v Celju. Preiskovalci so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi pregretja na na- pravi za sterilizacijo operacij- skih instrumentov. Napravo je ogenj povsem uničil, neupo- rabni pa so tudi jiekateri vete- rinarski pripomočki. Škoda, ki je nastala, znaša okoli 2 milijona tolarjev. Požar v dvigalu v sredo, 15. januarja nekaj minut pred 21. uro, je izbruh- nil požar v dvigalu stanovanj- skega bloka na Prešernovi ce- sti št. 4 v Velenju. V dvigalu je zagorelo, ko ga je nekdo »po- klical« v osmo nadstropje. Kljub takojšnjemu gašenju stanovalcev in velenjskih ga- silcev, je kabina v celoti zgore- la, na stopnišču pa je popoka- lo nekaj okenskih šip. Skupna gmotna škoda znaša približno 3 milijone tolarjev, preiskoval- ci pa so ugotovili, da je požar povzročila napaka na električ- nih vodnikih dvigala. Zgorelo je vse v četrtek, 16. januarja okoli 1.50 ure je v kraju Dobrnež nastal požar na lesenem ob- jektu konjeniškega društva Golič, ki ga uporabljajo v go- stinske namene. Zgorel je ce- loten objekt in vsa oprema v njem, škodo pa so ocenili na približno 3 milijone tolarjev. Gasili so gasilci iz Slovenskih Konjic in Tepanja. Nevarno početje v garaži Prejšnji petek popoldne je zagorelo v garaži Sulje A. v Celju, ko je Igor D., prebivalec BiH, ki začasno živi v Celju, s petrolejem odstranjeval rjo na karoseriji prijateljevega oseb- nega avtomobila. Med delom je plastenko s petrolejem po- stavil v bližino zakurjene pe- či, petrolej pa se je čez čas zaradi vročine vnel, ogenj pa se je razširil tudi na avtomo- bil. Požar so bližnji stanoval- cu pogasili še pred prihodom gasilcev, gmotna škoda na ga- raži in avtomobilu pa znaša okoli 250 tisoč tolarjev. Voznika zajeli plameni Prejšnjo soboto zjutraj je v Bukovljah zagorelo na oseb- nem avtomobilu zn^ke VW Passat. Voznik, 41-letni Vlad- ko Š. iz Križevca, je stanovanj- sko sosesko precej vznemir- jal, ko je z vso močjo pritiskal na plin in s tem prebudil mar- sikaterega občana. Eden od stanovalcev je pogledal skozi okno, pa je opazil, da zadnji del passata gori. Ko so še osta- li očividci prihiteli do vozila, je bil le-ta že ves v ognju. V avtomobilu pa je še vedno se- del Vladko, ki so ga plameni zajeli, a so ga ljudje še pravi čas izvlekli iz notranjosti in tako do najhujših posledic, na vso srečo, ni prišlo. Hudo opeklega Vladka Š. so nemu- doma odpeljali v celjsko bol- nišnico. M.A. MINI KRIMICI Vlom v skladišče v dneh od konca lanskega decembra do sredine januarja je neznani storilec vlomil v Ingradovo priročno skladišče na Opekarniški ulici v Celju. Ukradel je devet gasilnih apa- ratov znamke Pastor, vrednih okoli 85 tisoč tolarjev. Vlomilec v šoli v noči na minuU četrtek je nekdo vlomil v osnovno šolo na Dobrni, v notranjosti ob- jekta pa je vlomil v nekaj pi- sarn, omar in predalov. Bil je razočaran, saj ni nič takega našel, kar bi mu prišlo prav, je pa zgolj z vlamljanjem pov- zročil za okoli 200 tisoč tolar- jev gmotne škode. Okradel Lipo v noči na 16. januar je bilo vlomljeno v prodajalno Lipa v Loki pri Žusmu. Vlomilec je odnesel nekaj steklenic žga- nih alkoholnih pijač in 21 za- vojčkov različnih vrst cigaret. Lastnik Lipe je oškodovan za približno 45 tisoč tolarjev. Prepolna denarnica v slačilnici kopališča v Ter- mah Zreče se je v soboto po- poldne smukal neznanec, ki je izkoristil nepazljivost Vla- dimirja L., mu ukradel denar- nico z dokumenti in denar- jem. Dolgoprstnež je ugoto- vil, da so devizni in tolarski bankovci v denarnico vredni okoh 120 slovenskih tisoča- kov. Izginule elanke Na Rogli so v soboto po- poldne izginile smuči znamke Elan MBX, ki jih je lastnik Vilko P. z Gorenjske odložil in pustil pred picerijo Planja. Ko se je vrnil ponje, sta ga čakala presenečenje in jeza. Tat v bifeju v noči na minulo nedeljo je neznani storilec vlomil v bife Kegljišče v Štorah. Iz registr- ske blagajne je ukradel nekaj tisoč tolarjev gotovine, nabral pa si je tudi več steklenic z žganimi pijačami in nekaj de- set škatlic različnih vrst ciga- ret. S tem je lastnico Nevenko C. oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. Drobiž in žganje v noči na 19. januar je nek- do vlomil v bistro Lessie v Šoštanju. Ukradel je nekaj menjalnega denarja in štiri steklenice žganih pijač. Last- nik Matjaž L. je oškodovan za približno 65 tisoč tolarjev. Peter jo je popihal v nedeljo okrog enih ponoči je prometna policijska patru- lja v Konjicah ustavljala voz- nika osebnega avtomobila Opel Kadet, ki je vozil prehi- tro. Pa se voznik ni hotel usta- viti; še bolj je pritisnil na plin in zapeljal naravnost proti po- hcistu. Ta je pravočasno od- skočil in se izognil nesreči, voznik pa je peljal dalje in se znašel v eni izmed konjiških slepih ulic. Tako »ujetega« ga je patrulja le uspela ustaviti in se pogovoriti s kršiteljem in ubežnikom. Pri pregledu do- kumentov so ugotovili, da gre za 20-letnega Petra S. iz okoli- ce Oplotnice, ki je povedal, da pred policijo ni bežal zato, ker bi bil pijan, ampak zato, ker je vozil brez vozniškega izpita. Zaradi te neumnosti se bo znašel pred sodnikom za pre- krške in pred sodnikom na sodišču, saj so zoper mladega storilca podali tudi kazensko ovadbo. Ukradeni konjički v noči na 14. januar je nek- do ukradel osebni avtomobil znamke Opel Vectra l,8i, z registrsko oznako CE 12-lOH. Vozilo, ki je bilo parkirano pred stanovanjskim blokom na Ljubljanski cesti, je vinsko rdeče kovinske barve, lastnik Džoni E. iz Celja pa je oškodo- van za približno poldrugi mi- lijon tolarjev. V popoldanskem oziroma večernem času 14. januarja je nekdo ukradel osebno vozilo znamke VW Golf JX. Vozilo je bele barve, z reg. tablicami CE 44-64F. Avtomobil je stal na parkirišču na Cesti na Dobro- vo, lastnica Vilma M. pa je oškodovana za približno 850 tisoč tolarjev. S parkirišča Glazija v Celju pa je 16. januarja dopoldne neznano kam izginil osebni avtomobil znamke Renault 4 GTL, svetlo sive barve, z reg. oznako CE D8-046. Ukradeno vozilo je last Antona D. z Do- brne. Rokometaši brez dresov v dneh od sobote do pone- deljka je neznani storilec v Rdeči dvorani v Velenju vlo- mil v garderobno omaro roko- metnega kluba Gorenje Vele- nje. Ukradel je 16 kompletov dresov omenjenega kluba, vrednih okoli 170 tisoč tolar- jev. Tat v cerkvi v ponedeljek, 20. januarja med 13. in 17. uro, je neznani storilec vstopil v cerkev svete- ga Danijela na Slomškovem trgu v Celju in ukradel 3 večje svečnike, izdelane iz brona, težke okoli 10 kg in visoke 60 cm. Odnesel je tudi veliko sve- čo za krstni obred, z dveh kipov angelov pa je odtrgal glavi. Vrednost odnesenih predmetov je okoli 400 tisoč tolarjev. Policisti domnevajo, da je dejanje storil moški, star od 20 do 30 let, visok okoli 180 cm in temnejših normalno pristriženih las. Oblečen je bil v modro ali zelenkasto bun- do. Kdor bi kar koli vedel o dejanju oziroma storilcu, naj to sporoči na tel št. 113 ali številko Policijske postaje Ce- lje. Udaril prodajalko v drogerijo Hartnam na Krekovem trgu v Celju je mi- nuU ponedeljek ob 18.50 uri vstopil neznan moški, ki se je pri prodajalki zanimal za par- fume in ure. Med ogledova- njem ročnih ur je prodajalko udaril, pobral dve uri in zbe- žal. Policisti iščejo moškega, starega od 20 do 25 let, viso- kega okoli 175 cm, svetlih kratko pristriženih las, na le- vem uhlju pa ima tri luknje za uhane. V času dejanja je bil oblečen v belo-modro bundo, na glavi pa je imel belo šport- no kapo z napisom USA. Vsa- ka informacija občanov bo po- licistom olajšala delo pri iska- nju storilca. M.A. Klub borilnih veščin v novo obdobje člani Policijskega kluba borilnih veščin iz Celja so minuli Petek opravih svojo redno skupščino, ria kateri so delo v minulem obdobju ocenili kot zelo dobro in pri tem izposta- i^ili odlične dosežke na najrazličnejših tekmovanjih. Izvolili so tudi vodstvo kluba. Predsedniške naloge bo še f^adalje opravljal Marko Gaber, za podpredsednika kluba so' ^volili Dušana Verbovška, za sekretarja pa Ludvika Petriča. ^ pomembne dosežke so podelili 20 priznanj, bronasta znaka ^uba pa sta prejela Peter Petrovič in Mirjana Jurič. M.A. POKLIČITE ^Če ste ogroženi ali potrebujete pomoč policije KRONIKA Pritožbe roparjev niso zalegle Višje sodišče je obtoženima Mladenu Motericu in Dušanu Sobočanu zvišalo zaporno kazen, vsakemu za eno leto, kazen za Dejana Koprivo pa je ostala nespremenjena. Na lansko valentinovo se je v stanovanj- ski hiši v Škofji vasi pri Celju zgodil rop, ki so ga trije zamaskirani mladi fantje izvedM na izredno grob in zastraševalen način. Eni od dveh tam stanujočih starej- ših žensk, sester, je obtoženi Mladen Ma- terič grozil z nožem, ki ji ga je nastavil na vrat ter s tem dosegel, da jim je njena sestra izročila vse prihranke, 27 tisoč nemških mark in 380 tisoč slovenskih tolarjev. Vpletenost v to kaznivo dejanje so vsi trije obtoženi zanikali, senat Okrož- nega sodišča pa jih je junija lani obsodil na zaporne kazni. Na sodbo so se pritožili okrožna državna tožilka ter zagovorniki obtoženih, Višje sodišče v C^lju pa je ugodilo le zahtevi tožilke in dvema obto- ženima zaporni kazni zvišalo. Kljub vztrajnim trditvam o nedolžnosti, je petčlanski senat Okrožnega sodišča Celje, ki mu je predsedoval sodnik Miran Pritekelj, vse tri obtožene spoznal za krive in jih za kaznivo dejanje ropa obso- dil: Dejana Koprivo na pet let zapora, Mladena Materiča na šest let zapora in Dušana Sobočana na petletno zaporno kazen. Vsem trem je senat tudi naložil povračilo denarja oškodovanki, 27 tisoč nemških mark in 380 tisoČ tolarjev. Prvoobtoženi Dejan Kopriva je v času preiskave kaznivo dejanje v celoti priznal ter natančno opisal, kako so se vsi trije na rop pripravljali, kako so ga skupno izvedli in kako so si naropani denar med sabo razdelili. Na glavni obravnavi je Kopriva trdil, da pri ropu sploh ni bil udeležen ter da je v preiskavi govoril pod prisilo polici- stov. Na sojenju sta kaznivo dejanje zani- kala tudi Materič in Sobočan. Sodišče je v dokaznem postopku zaslišalo vrsto prič in zagotovilo materialne dokaze ter na koncu vse tri spoznalo za krive ter jim izreklo navedene kazni. Tožilka se je v pritožbi zavzela za zviša- nje kazni vsem trem, vsi trije obtoženi pa so se v pritožbah sklicevali na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, na bistvene kršitve določb kazenskega postopka in na kršitve kazenskega zako- na. Seveda so bili vsi trije v pritožbah tudi prepričani, da jim je senat izrekel neu- strezne kazni. Zagovornik Dušana Sobo- čana je predlagal oprostilno sodbo ali pa vsaj razveljavitev sodbe in s tem vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo soje- nje. Enako sta predlagala tudi zagovorni- ka ostalih dveh obtoženih. Kopriva in Sobočan pa sta podredno predlagala tudi izrek milejše kazni. Višje sodišče v Celju je pod predseds- tvom višjega sodnika svetnika Franca Dušeja obravnavalo' vse pritožbe ter del- no ugodilo le pritožbi okrožne državne tožilke. S tem je Mladenu Materiču zapor- no kazen zvišalo na 7 let, Dušanu Soboča- nu na 6 let, kazen za Dejana Koprivo pa je ostala nespremenjena, torej 5 let zapora. V vseh ostalih delih je višje sodišče potr- dilo sodbo sodišča prve stopnje in s tem pritožbe oziroma pritožbene razloge ob- toženih ocenilo kot neutemeljene in jih zavrnilo. ■■MHMHHffHHHHM^^ AGREŽ Tudi gasilci pomagali Med številnimi težavami, ki jih prineseta zima in sneg, so tudi ledene sveče, ki visijo iz žlebov na strehah in so lahko zelo nevarne. Posebno nevarno je to v mestih, kjer hodijo po pločnikih številni pešci. V Žalcu so se tega lotili tako, da so pričeli s streh spravljati sneg in led. Pri tem so jim pridno pomagali domači gasilci, ki so tudi primerno opremljeni, da lahko delo opravljajo varno in učinkovito. T. TAVČAR Nezgodo v jami V Rudniku lignita v Vele- nju se je 15. januarja zvečer pripetila delovna nezgoda, v kateri je bil huje telesno poš- kodovan delavec Jožef O. (36) iz Mislinje. Do nezgode je prišlo v jami Škale, kjer je omenjeni dela- vec - ključavničar opravljal de- montažo odkopne in trans- portne opreme. Med delom je razstavil hidravlični vod, ki je bil pod pritiskom okoli 300 barov. Pri tem je sneta cev (bila je tudi pod pritiskom) Jožefa O. udarila v glavo in desno roko ter mu povzročila hude telesne poškodbe. V nesreči tudi srečo V vikend hišici v kraju Ka- le so 16. januarja okoli 20.30 ure našli nezavestnega Dar- ka Š. (38) iz Šempetra v Sa- vinjski dolini. Darko Š. je ob prihodu v vikend zakuril peč na petrolej in se čez čas spravil spat. Med spanjem je vdihaval strupene pline, ki so nastajali pri gore- nju in se širiU po prostoru, a so se na kraju še pravi čas znašli bližnji sosedje, ki so razbili okensko steklo in prezračili prostor, kjer je spal Darko. Le malo je manjkalo, pa bi se bilo vse skupaj tragično končalo. M.A. Tretjina motnih glav Ko so policisti UNZ Celje v noči na 19. januar (v času od 22. do 6. ure) preverjali psi- hofizično stanje voznikov, ki so se podali v promet širom celjske regije, so na koncu akcije ponovno ugotovili, da sta kultura in zavest naših voznikov še vedno na zelo nizki ravni. Skoraj tretjina voznikov, ki so jih v omenje- ni noči ustavili, je namreč vozila pod vplivom alkohola. Poostreni nadzor je izvajalo 51 policistov, ki so med akcijo ustavili 859 vozil ter pri vozni- kih opravili kontrolo ter ugo- tovili 210 različnih kršitev cestnoprometnih predpisov, to pa pomeni, da je bil kršitelj vsak četrti ustavljeni voznik. Hujših kršitev, ki jih bo obrav- naval sodnik za prekrške, je bilo 119, za lažje kršitve pa so morali kršitelji plačati denar- ne kazni kar na kraju prekrš- ka. Zaradi suma, da vozijo pod vplivom alkohola, so policisti kar 334 voznikom odredili preizkus z alkotestom. Rezul- tat je bil porazen, saj je bilo kar 92 voznikov pod vplivom alkohola (28 % kontroliranih) oziroma takih, ki so sedli za volan s stopnjo alkohola nad 0,5 promile. Vsi ti se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške, najvišjo stopnjo alkoholiziranosti pa so v tej akciji izmerili pri vozniku Dar- ku L., ki je na območju Žalca vozil osebni avtomobil znam- ke VW Polo in je imel v orga- nizmu 2,9 g/kg alkohola. M.A. PROMETNE NEZGODI Povozil pešca, pobegnil Na Aškerčevi ulici v Celju se je v četrtek, 16. januarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil lažje ranjen pe- šec, voznik osebnega avtomo- bila pa je po nesreči pobegnil. Drago R. (49) iz Lok pri Mozirju je vozil osebni avto- mobil po Aškerčevi ulici v smeri Mariborske ceste. V bli- žini stanovanjske hiše Ašker- čeva 11 mu je z leve strani, izven prehoda za pešce, nena- doma prečkal vozišče 48-letni Alpjz G. iz Rakitovca. Vozilo je pešca zadelo s sprednjim de- lom, pri tem je padel po voziš- ču in utrpel lažje telesne poš- kodbe. Voznik je peljal dalje v smeri Levstikove ulice, nekaj ^ur po nesreči pa so ga izsledih mo^irski policisti. Pobeglega pričakali doma V križišču Kidričeve in Ko- roške ceste v Velenju, kjer je promet urejen krožno, se je v petek, 17. januarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela lažje tele- sne poškodbe, povzročitelj pa je s kraja nesreče pobegnil. Stanko P. (39) iz Velenja je v omenjeno križišče pripeljal v trenutku, ko ga je zapuščala manjša skupina pešcev. Pri tem je voznik s sprednjim de- lom vozila trčil v pešca, 43- letnega Velenjčana Milana E. Pešca je pri trčenju odbilo v kup snega, zaradi česar je utr- pel lažje telesne poškodbe, voznik pa je peljal dalje po Kidričevi cesti. Policisti so ga kmalu po nesreči pričakali na njegovem domu. Trije ranjeni Na magistralni cesti Šmar- je-Rogaška Slatina, zunaj naselja Mestinje, se je v so- boto, 18. januarja ponoči, pripetila nezgoda, v kate bila ena oseba hudo teh poškodovana, dve pa sta lažje ranjeni. Škoda na v lu znaša okoli 2 milijona tisoč tolarjev. Branko S. (36) iz Kristai ha je vozil osebni avtomol smeri Šmarja proti Podp Ko je v Mestinju pripelja vrh klanca, je v ostrem le ovinku zapeljal na desno, zanašanjem je trčil v zašč ograjo ter zapeljal na obet nasip, kjer se je vozilo nt krat prevrnilo. V nesreči je nik utrpel hude telesne kodbe, lažje ranjena pa sta I sopotnika, Leopold B. (2C Svetega Florjana in 17-letni nej V. iz Žahenberca. Trčenje v Locici Na regionalni cesti zi naselja Ločica ob Savinj je v ponedeljek, 20. janu. popoldne, pripetila nezgt v kateri je ena oseba utri hude telesne poškodbe, pa sta bili lažje ranjeni. Kristina Š. (57) iz Ločict Savinji je z osebnim avtom lom zapeljala s parkirišča regionalno cesto v smeri Š petra. Takrat je iz smeri Š petra prehiteval nek drug a mobil 20- letni voznik oset ga avtomobila Robert C. iz riželj, kljub zaviranju vozi in voznika pa je prišlo do t nja, v katerem je Kristina utrpela hude telesne pošl< be, voznik Robert C in nje sopotnik, 19-letni Aleksam K. iz Pariželj, pa sta bila h telesno poškodovana. »^»^■I.I.III.IIL.J Urednica Petice Tatjana Cvirn Ko se zaljubiš v stenske ure ' V Icvizu Zimske 'adosti tokrat Golte Pestra ponudba novih avtomobilov ^ Zdravljenje z mavrico Zoper mraz in za okras Jezero Enriquillo, polno krokodilov. Na|več|a kolonija krokodilov Narodni parki na Karibih - zavetje za številne živali ■Dominikanska republika obsega večji il drugega največjega karibskega otoka ispaniola. Ponaša se z zelo raznoliko )krajino in tropskim podnebjem ter seve- i dolgimi peščenimi obalami, ki so naj- Jčji magnet za vedno večje število Evro- ijcev. Domačini so se k sreči zgodaj zavedli, da je 3trebno naravne lepote še posebej skrbno irovati in tako so najbolj zanimive dele oka razglasili za narodne parke. In to ne ^olj formalno, saj je dostop vanje omejen in "aviloma dovoljen le organiziranim skupi- nam, seveda pod vodstvom upravnikov par- kov. Večina zaščitenega ozemlja je k sreči tudi težko dostopnega, tako da so kršitve redke in pravzaprav nepotrebne. Obiskoval- cem so na voljo čolni, s katerimi je dostop do obal najlažji in ekološko najmanj oporečen. Pri tem vodiči pazijo, da čim manj vznemir- jajo živali, predvsem pa, da je obiskovalci ne bi mahnili v gozd kar po svoje. Iguane so se bolj zanimive Eden zanimivejših parkov je jezero Enri- quillo, ki leži v globoki kotlini kar 30 metrov pod morsko gladino. Pravzaprav je pozor- nost obiskovalcev usmerjena le na otok,Ca- britos, na katerem živi največja kolonija ameriških krokodilov na tem koncu sveta. Krokodih še zdaleč ne spominjajo na krvo- ločne zverine, saj so-veliki le do dveh metrov in plašne narave. Pred obiskovalci se najraje umaknejo v mlačno plitvino, iz katere štrlijo le pari zaspanih oči in nazobčani hrbti. Skoraj bolj zanimive so iguane, veliki kuščar- ji, katerih grozeč videz še najbolj spominja na majhne dinozavre. Vendar niso nevarni. Hranijo se predvsem z različnimi žuželkami in ptičjimi jajci. Pred človekom jo hitro uc- vrejo v varno zavetje najbližjega kaktusa in opazujejo, kaj se dogaja. Z dolgim mesnatim repom puščajo v pesku prav nenavadne sle- di. Videti je, kot bi čez otok divjala skupina pijanih kolesarjev, saj se ozke črte brez pravega reda vijugasto vlečejo med grmičev- jem in kaktusi. Med borno vegetacijo so slednji še najbolj zanimivi. Različnih vrst so in raztreseni vse- povsod. Nekatere krasijo majhni rdeči in rumeni cvetovi, drugi presenečajo z dolgimi bodicami, največ pozornosti pa zbujajo prek dva metra visoki orjaki, ki so od daleč podob- ni čudnim drevesom. Z na videz negostoljubnimi razmerami so zadovoljni tudi razni ptiči, saj tod živi kar okoli 60 vrst. Majhni in veliki, dolgočasno sivi ali pa elegantno obarvani, postopajo po slanih obrežjih, sedajo na g^le veje posuše- nega drevja in oprezajo za morebitnim ple- nom. Med pticami so najvehčastnejši flamin- gi, ki z žarečimi roza krili jemljejo dih vsako- krat, ko elegantno vzletijo. Jezero Enriquillo je največje na Karibskih otokih. Voda v njem je zelo slana in ne posebno globoka, zato se pod močnim trop- skim soncem vsak dan spremeni v toplo mlakužo, ki omogoča življenje le skromne- mu številu rib, s katerimi se hranijo krokodili in ptiči. Domačinom jezero ne nudi praktič- no ničesar in morda tudi to pripomore, da razen posameznih obiskovalcev nihče ne vznemirja živali na otoku. I _ i IGOR FABJAN ai^mii.i.iii.iiL.uj REPORTAŽA Ko se zaljubiš v stenske ure Ingo Rozman iz Vrbnega pri Šentjurju izdeluje stenske ure po vzorih starih mojstrov - Za to se je odločil, ko se je veliko naučil iz lastne zbirke starinskih stenskih ur »Za to se moraš roditi, prinesti s seboj na svet,« pravi izdelovalec stenskih ur po starih vzorih, Ingo Rozman iz Vrbnega pri Šentjur- ju. Samouk je. Že v najmlajših letih ni mogel naravnost mimo kakšne urarske delavnice. Še vedno je tako. Na kmetiji, kjer je odraščal, si oče ni upal daleč, saj se je bal da bo ob vrnitvi doma našel odprto uro. Ko je iz Prožinske vasi obiskoval šentjursko šolo, se je vmes ustavljal na nekem »podu«, kjer je ustvarjal urar. Včasih mu je podaril kakšen urni kolešček, ki ga je Ingo doma vrtel in vrtel. Vedno ga je zanimalo, kaj je v uri, čemu ne teče... Zaradi velike radovednosti ter nadarjenosti se je kmalu naučil uravnavati ure, čas. Ko mu je stari oče pozneje podaril starin- sko stensko uro, je začel ustvarjati svojo zbirko starinskih ur. Med najinim pogovorom se je Ingo Rozman spomnil domače budilke, iz očetove hiše. Nekoč so ji rekli »vekarca«. Očeta, ki je odha- jal na delo v Štore, kjer je izdeloval šamotno opeko, je opozarjala, daje treba vstati. Ingov uCe jt? iiiiei luai žepne ure, eno aanes s ponosom nosi sin. »Meni se zdi da je ura kot človek, živo bitje. Če si prijazen z njo, je ura s teboj. Premika se, gre. V tem je zame prijaz- nost. Ko ura teče, uživam.« Trma in potrpežljivost Ingo Rozman je začel z zbiranjem starinskih ur pred dvema desetletjema, danes ima lepo zbirko, ki jo (hkrati s stenskimi urami, ki so v celoti njegovo delo) trenutno razstavlja v šent- jurski Ipavčevi hiši. Nekatere je našel v poraznem stanju, tudi takšne, ki so mu jih prinesli v popravilo prijate- lji. »Ni ure, ki je ne bi bilo mogoče popraviti. Le trmasti in potrpežljivi mojster jo mora dobiti v roke.« Ugotavlja, da se izplača popraviti vsako staro uro. V vseh teh letih se je Rozman veliko naučil. Spominja se, da je vse urarsko znanje pridobil med ljubiteljskim popravljanjem ur, nikoli mu ni nihče ničesar povedal, našel je le malo literature. Pred desetletjem se je odločil, da bo izdelal prvo lastno stensko uro, po vzorih starih moj- strov. Delo je trajalo kar dve leti, vmes je delal še marsikaj. To je bila lesena stenska ura, takšna, kot so jo nekoč poznali v bogatih kmečkih hišah. Uporabil je vse pridobljene izkušnje z lesenimi urami, vse znanje o tem, kako lesena ura v različnih prostorih različno diha. Nato, leta 1989, se je lotil še izdelave svoje prve železne ure. Staro železo najde na kak- šnem divjem odlagališču, nato ga kuje. Med štiriletnim zdomstvom v Nemčiji je precej ko- val, tudi to delo ga veseli. Po prvi železni uri se je v njem prebudil nov urarski izziv, lesena ura, kombinirana z medenino* Vsak zob je obliko- van ročno, z malo ročno pihco. V nekem kamnolomu ima prijeten kotiček, ki ga noče izdati, tam poišče ustrezni kamen za uteži. V takšnih stenskih urah je skritih na tisoče delovnih ur, veliko volje. »Ko se odločim izde- lati uro, točno vem, kaj hočem ustvariti.« Nari- še načrt, poišče primeren material... Pri izdelo- vanju številčnic starinskega videza sodeluje s prijateljem Hinkom Papom, pomaga tudi hči Lidija. V svetu ur Stenske ure, ki so ročno delo Inga Rozmana, so doslej štirikrat predstavili na razstavi doma- če in umetne obrti v Slovenj Gradcu. Tam s najprej predstavil s svojo leseno uro, nato :■ železno ter z leseno, ki vsebuje tudi meden: Njegovo delo dobro pozna etnolog dr. Ja Bogataj. Na povabilo obrtne zbornice so Rozman ure razstavili tudi v ljubljanskem Cankarjev domu, lani pa na velikem sejmu v avstrijsl: Salzburgu. Bilo je septembra, na 52. Mec rodnem sejmu daril in življenjskega sloga. ( skovalci so bili na Rozmanova dela pozoi njemu pa je bilo tako všeč, da se je odpr domov ter pripeljal še svojo družino. Na sej je bilo veUko najrazličnejših ur z vseh kon sveta, ročno izdelanih stenskih ur po sU vzorih pa ni nikjer opazil. Letos se prvič pr stavlja na celjskem območju, v domačem Š( jurju, v razstavišču Ipavčeve hiše. Pravi, dn najbolj boli, ko ga kdo ob njegovih izdel vpraša, ali predstavlja obnovljene ure. V Sle niji ne pozna nikogar, ki bi poleg njega izdc val ročno izdelane stenske ure. Ingo Rozman je zdaj, po več kot treh deset jih službe, doma. Po poklicu je varilec bar stih kovin, obiskoval je tudi ekonomsko šc Večino delovne dobe je delal v šentjursk Alposu. Zjutraj, preden je odšel na delo doma pregledal svojfe ure, posebej nazad obnovljeno ah ročno izdelano. Dolgčasa pozna. Pomaga na očetovi kmetiji, včasih s veliko ukvarjal z zajčerejo, desetletje in po sodeloval v celjskem klubu za vzgojo služ nih in športnih psov. S psom je tudi nastoj enega od psov so v Cerknici kupili za policij potrebe. Prav tako se ukvarja s fotografijo, smuča ter ljubi glasbo. V nekem ansambli igral ritem kitaro, igra še harmoniko, sinte: zer in orgle. Ingo Rozman trenutno izdel železno uro, delo gre proti koncu. Med izdelovanjem ali obnavljanjem stens! ur mu je družina v oporo. Vse domače zani njegovo ustvarjanje, svet ur. Tako ženo Ma;i no, ki je zaposlena v upravi šentjurske Res ne, hči Lidijo, komercialistko, ki je trenutno tujem, ter sina Mitjo, ki se v Celju izobražuje finorhehanika. Svet ur zanima vse več ljudi, opaža. P: dvema desetletjema, ko je začel zbirati st. ure, se je posameznikom zdelo čudno, dane; vse drugače. »Zadnja leta se ljudje izred zanimajo zanje. Tistih, ki starih ur ne bi zr ceniti, je resnično malo.« Toda na bolšjih j mih je praznina, Ingo Rozman ne opazi svojo zbirko ničesar posebnega. Mnogi sc preteklosti stare ure zmetali med staro ša prodali v tujino. BRANE JERAN] mgo Kozman. v laKSni ročno izaciuni SLCimKt ui t Jc sKrlUU vdihu acluvnih ur, volje in ljubezni. Svet ur zanima vso družino. Na lanski predstavitvi Rozmanovih izdelkov na salzburškem sejmu. Iz zbirke obnovljenih stenskih lepotic. Zadnja leta je zanje med ljudmi izredno zanimanje, včasih so končale med staro šaro. - »Zame je ura kot živo bitje,« pravi izdeloi lec iz Vrbnega pri Šentjurju. SI. 3.-23. ianuar 1997 PETICA PO DOMOVINI SLOVENSKE CERKVE Skaručna \e pipd nekaj desetletji 10 dajali krajinsko podobo aručne (naselje ob cesti lartno pod Šmarno goro - dice) s planinami v ozadju s tistim znanim kamnitim amenjem ob lipi spredaj zgled, kakšen naj bi bil pokvarjen obraz domovi- . Potem pa je zraslo tam jdaj pod cerkvijo prav ob irem znamenju nekaj no- 1 stavb, posnetih po pred- ;stnih hišah, ki so to podo- še dopolnile. I' -T:- \ ; , -" pravimo Skaručna, am v mislih cerkev in njene Dmeniške vrednote, pred- am slikarije, ki krasijo njeno tranjščino. Stavba sama je kakor več podobnih na anjskem. Na zahodno stran je postavil zvonik z živahno igibano rdečo streho, razde- n s kamnitimi zidci v troje dstropij in z dvojnimi lina- pod vrhom. Sicer pa je :kev v tlorisu potegnjen os- ?rokotnik z prezbiterijem na hodni strani, obdaja pa jo hno« obzidje. Koliko lepše kot če bi bilo iz betona, saj s strešico zliva z naravo, bkaruška cerkev ne sega v ?dnji vek. Na njenem mestu bila nekdaj kapelica sv. Luci- , ki so se ji radi priporočali ^esiii bolniki, saj so slikarji to etnico navadno uporabljali s parom oči na krožniku. Tej za- vetnici so se ljudje namenili postaviti namesto kapelice cer- kev, da bi se ji v njej lahko še bolj priporočali za zdravje svo- jih oči, tega dragocenega člove- kovega okenca v svet. Graščak z bližnjega Smlednika je dal na razpolago prostor in leta 1662 so začeli gradnjo. V petih letih je bila cerkev gotova in leta 1667 so jo lahko že posvetili. Do leta 1774 so jo skoraj na novo postavili, tako da je od prejšnje ostal le zvonik. Tisti čas je terjal oblikovno in barv- no bogastvo, pa čeprav le navi- dezno, le da je bilo mnogo paše za oči. Ker je Lucijina božja pot med tem že cvetela je prišel znani slikar Jelovšek, da okrasi cerkev. Naslikani prizori so v glavni kupoli razporejeni med najrazličnejšimi bogatimi stav- bami, dogajajo se na stopniščih in ob kamnitih ograjah pa pod stebriči in vrtnimi paviljoni, kakor jih vidimo, iz kulis se- stavljene. Nad vsem tem pa se odpira nebo, po katerem se spreletavajo angeli in spremlja- jo sv. Lucijo. V slikarskem pogledu gre za večkrat omenjeni način, da sli- j<.ar odpira z naslikanimi loki, stebriči in celimi stavbami po- glede v nove, namišljene pro- store, ki pa se še naprej odpirajo v samo nebo in zlate dalje. Pri- zore lažje razumemo, čc poz:ii: Sides«. Bralci revije Bravo pa prejšnji teden izbrali še i pevca in naj pevko lanske leta. Med nemškimi najstn je bil lani najbolj priljublj avstralsko-angleški osladn PETER ANDRE (na sliki), je za sabo pustil celo kra popa Michaela JACKSONA princa lahkotnih štanc D BOBOA. Med pevkami je p močno zmagala nemška pc ka BLUMCHEN, za njo se uvrstila Alanis MORISSETI tretje mesto pa je zasedla ^ riah CAREY. STANE ŠPEG Miles Copeland, nekdanji član zvezdniškega tria Police, je pripravil kompilacijski album z nekaterimi največjimi uspešnica- mi, ki jih je v skoraj štiri desetletja dolgi glasbeni karieri napisal angleški kitarski heroj HANK B. MARVIN (The Shadovvs). Na plošči, ki bo objavljena pod naslovom »Twang - A Tribute To Hank Marvin And The Shadovvs« so njegove skladbe, poleg nekaterih pri nas manj znanih kitaristov, odigrali Neil Voung, Brian May, Mark Knopfler, Ritchie Blackmore in Peter Green. GLASB A JE ŽIVL Jim Tomaž Cerkovnik - smučarji prisegajo na rap Smučarska sezona je na višku, smučarji še vedno v središču pozornosti, zato sem povabila v našo oddajo smučarja starejše generaci- je, ki se od tega športa ver- jetno nikoli ne bo povsem ločil. Najprej je bil tekmovalec v slovenski reprezentanci, po- tem profesionalni smučar v Ameriki, trener in sedaj ko- mentator ob Igorju Bergantu. Tomaž Cerkovnik pravi, da imajo smučarji zelo radi rap, ker je to uporniška glasba in tudi športniki so pretežno uporniške duše. Skozi rap lahko izrazijo svoje misli, že- lje in strasti. Pa še pretiranega pevskega talenta ne potrebu- ieio... Glasbeni anekdot Norveškemu skladate Eduardu Griega se je pripet, na pariški ulici majhna nt goda. Nepreviden šofer je svojim avtomobilom zaL obenj in ga lahno poškodov, H Griega stopi prometnik ga vpraša: »Ali ste si zapomnili štei ko avtomobila?« »Tega ne,« odgovori glasi > nik, »spomnim se pa, da je. ton hupe v a-molu.« Francoska varietejska igr ka in pevka Vvette Guilbert bila zelo suha. O svoji fotogra ji s psičkom je duhovito deja, »To je pes, ki pazi na kost Simona H Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propaganc slogan za naravno mineralno vodo EDINA. PETI CA GIASBA Drugačna kaseta in koncert Zoran Zorko in Multi Harmo Show Zoran Zorko iz Laškega je s skupino Multi Harmo Show izdal kaseto z naslo- vom »To pa je«. Čeprav sam igra na diatonično harmoni- lio, kasete ni usmeril čisto v narodnozabavne vode. Jutri zvečer jo bo predstavil na koncertu v Golovcu. »Na kaseti je nekaj primesi narodnozabavne glasbe. Moj cilj je bil kaseto narediti v drugi smeri in jo z diatonično harmoniko približati mladim. Na kaseti smo dodali rahel pridih tistega, kar bomo še naredili, kajti to je lahko tudi Šok za ljudi. Harmonika je lahko prav tako popularna kot kakršnakoli kitara.« Zakaj je naslov kasete »To pa je«? »Naslov prve moje kasete je >Za začetek<, >To pa je< pa je prav tako malce dvoumen na- slov, ki si ga lahko ljudje pred- stavljajo tako kot njim ustre- za.« Si vse skladbe naredil sam? »Na tej kaseti so moje pesmi in v bistvu izdelki cele skupi- ne. V njej sodelujeta še Bošt- jan Podlesnik in Slavko Boj- nec, oba iz Rečice ob Savinji. Sta odlična glasbenika in od- lična aranžerja.« Zakaj ste se poimenovali Multi Harmo show? »Hočemo biti med mladimi, med starejšimi in med srednjo generacijo. Če hočeš te ljudi dobiti skupaj, ne moreš biti ansambel Zorana Zorka ali trio Zorana Zorka ali trio Sonček oz. kaj podobnega, temveč se mora iz naslova videti, da to ni vsakdanja zadeva, temveč, da se dogaja nekaj več.« Koliko časa ste že skupaj in katere inštrumente igra- te? »Skupaj smo toliko časa, ko- likor je kaseta nastajala, to pa je tri leta. Sam igram diatonično in klavirsko harmoniko, Boštjan igra bas kitaro, bariton, Slav- ko pa igra akustično in elek- trično kitaro.« Zoran, tebe poznajo po od- ličnem igranju na harmoni- ko in po tem, da na odru gledalce presenečaš z igra- njem s steklenico piva oz. stoje na glavi. »To je v moji krvi. Show programi so nekoliko drugač- ni od tistih, ki so jih ljudje navajeni. Mi se trudimo, da prikažemo res tisto, kar ni vsakdanje.« Pojete sami? »Pojemo sami, pri nastanku pa smo imeli tudi posebno gostjo. To je bila Irena Vrčkov- nik. Zanjo sem naredil val- ček.« Kaj ste želeli ljudem pove- dati s kaseto »To pa je«? »Pokazali smo, v katero smer bo šlo igranje diatonične harmonike. Čeprav smo mla- di in zagreti za inštrument, imamo drugačne ideje kot na- ši idoli. Starejši glasbeniki so igrali in igrajo glasbo, ki je sedla ljudem v srce, jaz pa sem si zastavil projekt, ki bo šel v drugo smer, s popularizi- rano glasbo.« Kakšne pa so reakcije pri ostalih glasbenikih narod- nozabavne glasbe? »Do zdaj je bilo vedno tako, da so z zanimanjem poslušali. Nekateri pravijo, da se norču- jem iz glasbe, drugi, da se norčujem iz inštrumentov, ampak v bistvu ta glasba ni norčevanje. Vsak človek dela glasbo tako kot živi, tako kot čuti. Ne držim se nobenih za- konov, igram kot čutim in kar mislim, da bodo ljudje moje generacije in tisti, ki prihajajo za mano, v drugačni luči spoz- nali diatonično harmoniko.« Boste posneli kakšen vi- deospot? »Videospot bomo naredili na malce drugačen način.« Drugačna je kaseta, dru- gačen bo videospot in druga- čen od običajnih bo verjetno koncert, ki ga pripravljate v dvorani Golovec? »Koncert bo drugačen od tistih, ki so jih ljudje vajeni. To bo show koncert. Prikazali bomo akrobatske elemente, ki se jih da izvesti z diatonično harmoniko in ostalimi inštru- menti. Povabili smo tudi go- ste, med katerimi bo Boutique Mopped show, Irena Vrčkov- nik in Alpen Vagabunden. Vsi ti, razen Irene, so usmerjeni v show, tako da se bodo ljudje lahko tako naposlušali, na- smejali in videli marsikaj za- nimivega. Koncert bo jutri, v petek, ob 19.30 v modri dvo- rani hale Golovec.« SIMONA BRGLEZ Črne vrane, tri icače in šarm Koncert ameriške neo-hipijske zvezdniške zasedbe The Black Crowes v Ljubljani Po precej uspešni lanski beri koncertov (Sex Pistols, David Bowie, Dog Eat Dog, Foetus, Green Day...) največ- ja slovGnslc.a Iconcortr».a ngon cija ŠKUC ROPOT (z Igorjem Vidmarjem na čelu) letošnjo koncertno sezono otvarja z glasbenim dogodkom, ki bo razveselil predvsem ljubite- lje starega, »ta pravega« roč- ka. V ponedeljek, 3. februar- ja, bodo namreč v Hali Tivoli v Ljubljani godli ameriški rockerji The Black Crovves, ki že vse od začetka devetde- setih uspešno poosebljajo zvok in razpoloženje iz za- četka sedemdesetih. S trdim rockom, ki precej spominja na bend Bad Com- pany, pomešanim z bluesom in countryem, ter kančkom psihadelije iz šestdestih, se Čr- ne vrane vseskozi gibljejo iz- ven trendov. Z doslednostjo, trdnim delom in živimi nasto- pi, ki so vedno daljši od dveh ur, so si v sedmih letih delova- nja zagotovili množico zvestih privržencev po vsem svetu, kar nedvomno potrjujejo tudi prodajni rezultati njihovih plošč - dosedaj so jih prodali že skoraj 15 milijonov. Brata Robinson, pevec Chris in kitarist Rich, bobnar Steve Gorman, basist Johhny Golt in drugi kitarist Jeff Cease so svoj prvi album »Shake Your Mo- ney Maker« posneli leta 1990 za založbo Def American, ka- teri so ostali zvesti vse do da- nes. Deset klasičnih rockov- skih skladb je produciral znani George Drakoulias, med po- slušalci pa se je najbolj prijela priredba Reddingove »Hard To Handle«. Po skoraj dveh letih neprestanega koncertiranja so leta 1992 objavili drugi album »The Southern Harmony And Musical Companion« in z nje- ga nanizali uspešnici »Re- medy« in »Sting Me«. Spet je sledil dvoletni diskografski premor do nove plošče »Amo- rika«. S slednjo so se The Black Crovves koijčno le znebili glas- benega predalčka »retro«, saj so prej omenjeni kombinaciji več kot dva desetletja starih žanrov dodali precej novih lastnih idej. »Amoriki« je sledi- lo povabilo megazvezdnikov The Rolling Stones na evropski del njihove svetovne turneje »Voodo Lounge«. Leto 1995 je bilo za Črne vrane najbolj črno. Mnenja bratov Robinson o prihodnji usodi benda so se vedno bolj razhaljala, po odhodu Jeffa Ceasea pa so se v ameriškem glasbenem tisku razširile vesti o skorajšnjem razpadu skupi- ne. Po pritisku založbe Ameri- can Records so se The Black Crovves v nekoliko spremenje- ni zasedbi konec pomladi leta 1996 spet sešli in v lastnem studiu Chateau de la Crovve v Atlanti začeli pripravljati ma- L,r onaiN.c3 rviiu One Charm«, na katerem se je sredi jeseni znašlo dvanajst skladb, zgrajenih na spet trd- nem avtorskem partnerstvu bratov Robinson. The Black Crovves na koncer- tih stalno spreminjajo vrstni red in pa tudi aranžmaje skladb, zato je skoraj nemogo- če napovedati, kaj bomo lahko slišali v Ljubljani. Poleg skladb z njihovega zadnjega albuma pa bodo tam prisotni zagotovo deležni visoko kaloričnega za- logaja klasičnega ameriškega ročka, s kakršnim se ukvarja tudi vedno bolj opazna pevka Patti Rothberg, ki bo s svojimi spremljevalci poskrbela za do- stojen uvod v glasbeni izlet v rockovska sedemdeseta. stane špegel FULLCOOLDEMOTOP Januarja se na lestvici Full Cool Demotop predstavljajo fantje iz skupine Kings of the rap - Denis Zontič, Boštjan Posedi, Haso Lutolli in Rok Urleb - s skladbo Full Cool. Fantje so si sami zamislili glasbo in besedilo, ga zapeli in zaigrali. Klavdija Vinder se uči solo petje, v glasbenem studiu Coda pa je posnela demo posnetek skladbe Še si tu. Katarina Šketa si želi, da bi opazili njeno petje, ob spremljavi Grega Koželja na kitari pa je nastal demo posnetek skladbe More than vvords. Kupončke pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. _ Viktorji'96 V sodelovanju z revijo Stop objavljamo tokrat drugo serijo kuponov za televizijske, radijske in glasbene Vik- torje, največja priznanja za medijske dosežke v minulem letu. Nekaj vaših predlogov smo že prejeli, poslali jih bomo reviji Stop, kjer jih bodo uvrstili v končni seštevek vseh glasovnic. Po decembra zbranih glasovih so med vodilnimi na radij- ski lestvici: Sašo Hribar, Janko Ropret, Andrej Karoli, Jure Sešek, Dušan Uršič, Simona Juvan in Pavle Plahutnik. Med naj televizijskimi obrazi šo največ glasov dobili: Mario Galunič, Desa Muck, Miša Molk, Igor E. Bergant, Stojan Auer, Nataša Pire, Rosvita Pesek, Deja Mušič in Gregor Kraje. Na glasbenem področju so decembra največ glasov prejeli: Adi Smolar, Čuki, Šukar, Pop Design, Vili Resnik, Vlado Kreslin, Jaij Plestenjak in Faraoni. Predlagate lahko tudi kandidate za strokovne Viktorje ter za Viktorja za življenjsko delo in za posebne dosežke. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, do 30. januarja 1997. $l.3.«23.|aiitMirl997 USODA V ZVEZDAH Prerokovanje - da ali ne? Usodo lahko deloma napovemo Od kod črpajo vedeževalci svoje prerokbe, ali je mogoče usodo napovedati? O tem je bilo že veliko povedanega, pa vendar nihče ne da na- tančnega odgovora. Dandanes lahko na vsakem koraku srečate človeka, ki vam ^ bo na nek način prerokoval. Inte- ' resi prerokovalcev pa so r^lični. Med njimi najdemo dobre, take, ki s svojim znanjem resnično želijo ljudem pomagati in tiste, ki jim je to le kanal, po katerem priteka denar. Ponudba prerokovalcev je torej velika, ko pa se ustavimo ob kvaliteti, je zadeva povsem drugačna. Že samo ob vpraša- nju: »Kaj je usoda?« boste do- bili zelo različne odgovore. Ti odgovori pa so lahko delni po- kazatelji dejanskega vedenja o mejnih področjih. Poleg tega vam noben prero- kovalec ne more dati stood- stotnega zagotovila za svoje prerokbe. Če vzamemo trdi- tev, da je čas iluzija in vse, kar je, le ta trenutek, potem bi lahko rekli, da je tudi usoda iluzija.Tega seveda ne more- mo trditi, kajti ob rojstvu vsa- ' kega posameznika so postav- ljene neke smernice, določni- ce našega bodočega življenja. Vendar pa lahko vsak posa- meznik v toku teh smernic zanimivo krmari svoj čolnič po reki življenja.Če se bo vaš čolnič razbil na čereh ali boste lep dan izkoristiU za uspešno plovbo, je torej odvisno od vsakega posameznika. Torej je astrološki zapis le nevtralna tendenca, od nas pa je odvi- sno, kako se bomo odzivali na neko situacijo. Pri vsem tem imajo velik vpliv miselni vzor- ci, ki smo si jih krojih v različ- nih življenjskih situacijah, družini, šoU, družbi, pri prija- teljih sorodnikih itd. Kakšen pomen imajo torej vedeževalci, če le ni vse naprej določeno in ne morejo v celoti napovedati vaše prihodnosti? Svetujejo in napovedujejo prihodnost, kolikor pač more- jo. Pomagajo na poti osebne rasti, da postanemo trdni v se- bi, da živimo v skladu s celoto, pomagajo nam, da postanemo stabilni, da odkrijemo sami se- be, pomagajo nam k popolni odgovornosti. Kajti beg pred odgovornostjo ustvarja nepri- jetno notranjo napetost. In ko postanemo trdni v sebi, ko za- živimo v skladu s celoto, naši vedeževalci odidejo iz našega življenja. Če ste imeli srečo in ste naleteli na prave vedeževal- ce, ki so črpali iz višjih ravni in ne iz vaših strahov, potem jih imate gotovo še danes v lepem spominu.Verjetno so pravilno prerokovali tok vaših življenj- skih dogodkov. Mogoče ne toč- no določeno,vendar pa v okvi- ru tendenc, ki so vam jih na- menih planeti. Usodo torej lahko napove- mo, vendar ne točno določe- no.Ne pozabimo na lastno vo- ljo, ki jo imamo znotraj določ- nic. CARMEN VEDEZEVALEC DENIS Šifra: ievinja in oven Spoštovana Ievinja! Najprej hvala za vaše lepe želje, ki ste jih izrazili na začetku pisma. Tlidi sam vam želim vse najlepše v tem letu. No, naj vam povem, da je odločitev za skupno pot z vašim ovnom popolnoma na va- ši strani. Mislim, da ste že opazili njegovo neodločnost v takšnih odločitvah, torej je vloga gonilne sile tukaj popolnoma zaupana vam. Sam vidim, da bo prišlo do skupnega življenja, toda nikar ne prehitevajte časa. Vso srečo! Šifro: iulij Glede zaposlitve vidim pozi- tivne spremembe v roku štirih mesecev, čeprav se bodo mož- nosti kazale prej, vam predla- gam, da počakate in za vsak korak premislite. V ljubezni pa boste v tem letu doživeli precej sprememb, ki bodo dober bal- zam za vašo dušo. Spoznali bo- ste prijatelja, s katerim boste lah- ko pozabili neprijetne spomine ter izkušnje, ki ste jih imeli do zdaj. V zdravju ne vidim kak- šnih hujših težav Zato so preve- like skrbi popolnoma odveč. Šifro: dvomi Pri odločitvi, kot je tale, ki jo imate sedaj pred seboj, je potreb- no trezno premisliti ter pred- vsem poslušati svoje srce in že- lje. Če pravite, da imate določene predsodke do partnerja, je naj- bolje, da razmislite o njih, šele nato pa o skupnem življenju. Sam na vašem mestu ne bi pri- stal na kaj takšnega, kajti, če to ni vaša želja, ni osnove za vašo srečo. Seveda je odločitev popol- noma vaša. Pa srečno in oglasite se še kaj. Šifro: upanje Vidim, da ste precej potrpeli ter ob tem tudi trpeli in to vse v upanju, da bo boljše in da ne bi kogarkoli prizadeli. Zdaj je re- snično čas za križpotje, ko se končno morate odločiti kam in kako. Osebno menim, da bi bilo najbolje za vas, da dobro premi- slite o svojem položaju in kaj bi bilo dobro narediti. Sam mislim, da se za selitev še ne mudi, kajti prej so tukaj še druge stvari - denar, služba in podobno, sa- mostojna pot je ponavadi precej težka. Predlagam vam, da o teh' stvareh razmislite in potem •ukrenete po svojih močeh, koli- kor boste pač zmogli. Bodite po- gumni in močni, kajti to bodo koraki za vašo srečo. Šifro: novo leto Najprej hvala za prelepo če- stitko, ki sem se je zelo razvese- lil. Tukaj pa so moji odgovori: verjetnost, da se bo mož vrnil domov, je dokaj velika, toda pre- mislite, če še vedno čutite do njega enako. Le-to zna potem precej vplivati na vajino nadalj- nje življenje. Kajti, ko se bo vrnil, mislim, da vi sami ne boste naj- bolj navdušeni nad njegovo pri- sotnostjo. Zveza z vašim prijate- ljem pa se bo v tem letu precej poglobila, zato je bolje, da se je veselite, saj lahko preraste v kaj " več kot le občasno videvanje. ASTROLOŠKI VPLIVI v FEBRUARJU Pomen znakov: + pozitivno, -negativno, O nevtralno Gibanje planetov v februarju Sonce - 12.09 Vodnarja - 9.26 Ribe, v katero vstopi 18.2. Mesec - 14.17 Škorpijona - 10.52 Škorpijona Merkur -18.46 Kozoroga - 29.43 Vodnarja, v katerega vstopi 9.2. Venera - 2716 Kozoroga - 1.02 Ribe, v Vodnarja vstopi 3.2. Mars - 5.46 - 2.49 Tehtnice, od 72. naprej bo retrograden Jupiter - 2.26 - 8.35 Vodnarja Saturn - 3.36 - 6.28 Ovna Uran - 5.04 - 6.34 Vodnarja Neptun - 28. - 28.56 Kozoroga Pluton - 5.15 - 5.36 Strelca Rahu (severni lunin vozel - 1.25 Tehtnice - 29.59 Device Ketu (južni lunin vozel) - 1.25 Ovna - 29.59 Ribe Lunine mene v februarju Prazna luna - začne se7.2. ob 16.06 uri Prvi krajec - začne se 14.2. ob 09.58 uri ^ Polna luna - začne se 22.2. ob 11.27 uri Ezoterični abecedarif Lama - običajen izraz za tibetanskega meniha. V direkt-1 nem prevodu pomeni > duhovni prijatelj. Vendar pa izraz predstavlja tudi titulo (doseženo duhovno stopnjo učitelja) in ne običajnega budističnega meniha, čeprav ga iz spoštova- s nja večkrat uporabljajo tudi za navadne menihe. Še višja stopnja je Gešc ah doktor filozofije, od obeh stopenj pa je najvišji izraz za Lamo - Rimpoče, kar predstavlja inkarnira- nega duhovnega učitelja, ki prepozna svoje bivše učence,: predmete, okolje. Eden najvišjih duhovnih učiteljev je Dalaj lama, ki je že štirinajsta prepoznana inkarnacija, vnovično poosebljanje Bude sočutja - Avalokitešvare. Lakšmi - indijska boginja sreče in blagostanja, ki jo drži v svojem naročju Narajan, ki je manifestacija Višnuja, Lakšmi pravijo, da obstajata dve vrsti bogastva: eno daje Lakšmi svojim duhovnim Častilcem - tako bogastvo je duhovno čisto in imetniku ne prinese nobene slabe karme. Običajno bogas- tvOi ki ga ljudje dobijo brez devocije, pa poklanja kruta boginja Durga ali Kali - takemu denarju v duhovnih krogih rečemo, da je to karmičen ali včasih tudi krvav denar, saj ga ni prineslo oboževanje, ampak le trdo delo ah špekuliranje. Lila - kozmična igra ali ples od stvarjenja svetov do njihovega uničenja. Lila je lahko včasih tudi izraz za indijske religiozne zgodbe - npr. Krišnove lile ali duhovne igre so zapisane v Šrimad Bhagavatamu. I.Š. KNJIGA MESECA Deseto spoznanje kultura napredovala od gole izmenjave gospodarskih infor- macij do sočasne izmenjave duhovnih resnic. Tedaj bodo nekateri posamezniki in sku- pine dosegli raven tik pod raz- sežnostjo življenja po življe- nju in izginili za večino, ki bo ostala na Zemlji. Te izbrane skupine bodo namerno stopi- le v drugo razsežnost, a se bodo naučile prehajati vanjo in iz nje - natanko tako, kot napoveduje deveto spoznanje in kot so predvideli svetopi- semski preroki. Ljudje, ki bodo ostali na Zemlji, bodo razumeli, kaj se dogaja. Mirno bodo sprejeli svoje bivanje v fizični razsež- nosti, saj bodo vedeli, da bo prav kmalu prišel tudi njihov čas.« Deseto spoznanje pa ne go- vori le o teh velikanskih spre- membah, ki čakajo človeštvo, ampak je knjiga, ki nas vzpod- budi tudi k sočutju, odpušča- nju in vztrajnosti, ki jih potre- bujemo za ohranitev lastne duhovne vizije v tem zemelj- skem svetu. IVANA ŠALAMUN ZANIMM)SI Pomelo pri psihiatru Lepi Pameli Andersoi zvezdi Obalne strciže, i prekipelo. Naveličala se prekomernih pivskih uži kov in mamil soprof Tommyja Leeja. Zagrozila mu je celo z loi tvijo. Soprog je obljubil, da! bo poboljšal, Pamela mu i ponudila zadnjo priložnoi Radovedneži so ju opaž 1 med iskanjem hollywoodsl i zakonske svetovalke za pn membneže, psihiatrinje d: Margaret Paul, ki računa r uro več kot petsto mark. P mela Anderson je napoved i la, da bo o norih letih s ro kovskim glasbenikom naf i sala knjigo. Najbolj občudovano HiUary Clinton je prva d i ma ZDA, doslej pa ji ni usp lo pridobiti naslova najbcl občudovane ameriške žen ske. Bralke neke revije 2 gospodinje so že sedmič zi pored izvolile za najbolj ol čudovano Barbaro Bush, nj: no predhodnico v Beh hiši. Zaskrbljeni Monako V Monaku, ki izgublj nekdanji sijaj, praznujej letošnjo 700-letnico kneži vine slabe volje. Podaniki knezov Grimald jev so zaskrbljeni, saj je pni stolonaslednik pred 40. roj s nim dnem še samski, bre: resne družice, vladajoči kne: pa slabega zdravja. Knez A bert naj bi imel strah pre; zakonsko zvezo, zato je prci padla njegova zveza z vrhuii sko manekenko Claudii Schiffer. Claudia, ki ga je pi stila na cedilu, ga je. pre; kratkim kljub temu spremljii la na odprtju ene od razstav počastitev 700-letnice Monji ka. Alberta trenutno najbo zanima vožnja z bolDoni šport, ki se mu je lani uradn: odpovedal Tobak, alkohol, mamilo v Nemčiji so objavili pc razno statistiko. Vs^ dvajsc ti 12-letnik že kadi, vsai dvajseti IS-letnik se opija alkoholom, vsak dvajseti 16 letnik uživa mamila kot j ectasy. Strokovnjaki univerzi v Bielefeldu svetujejo, naj si v šolah bolj potrudijo z os veščanjem mladih. Knjigarna in antikvariat d.o.o. Linhartova 5, 3000 CEUE Najbolj iskana in prodana literatu ra s področja ezoterike, duhovno sti in mejnih znanosti: Phil Bosmans: Sreča se skriva v tebi, Jiddu Krishnamurti: Plamer pozornosti, Jiddu Krishnamurti Življenje pred nami, Jiddi Krishnamurti: Svoboda je on kraj znanega, Deepak Chopra Mlado tele in neodvisen um James Redfieid in Carol Adrienne Vodnik po Celestinski prerokbi James Redfieid nam ponu- ja v branje že drugi »podalj- šek« Celestinske prerokbe, ki je mahoma preplavila svet in s svojim sporočilom osvo- jila srca milijonov ljudi po vsem svetu. V samem naslo- vu je zapisano, da je Deseto spoznanje ohranjanje vizije in obenem nadaljevanju pu- stolovščine, imenovane Cele- stinska prerokba. Dogajanje v knjigi je razde- ljeno v deset delov, skozi kate- re se bralec približuje same- mu epicentru svoje biti in spoznava duhovni svet, ki nas obdaja. Odgrinjanje teh tančic poteka v modernem svetu, v katerem vsi živimo, pa vendar na prastar, intuitiven in misti- čen način. Potovanje se nada- ljuje v mogočnih gozdovih Apalaških gora in nas popelje v druge razsežnosti, v spomi- ne na prejšnja življenja in pre- tekle čase ter v trenutek pred spočetjem in k vizijam na sam prag naslednjega življenja... In v eni od vizij je zapisano: »Vi- deli smo, kako bo zavest člo- veštva stopila na naslednjo ra- ven, saj bo skupna človeška $K3.»a3*|aiHi«i>1997 PETiCA NAGRADNI KVIZ Kjer gnezdijo orli ZIMSKE RADOSTI Danes se selimo iz zasne- žene Rogle na novo prizoriš- če našega smučarskega kvi- za, Golte. m. Samo smučarsko središče predstavlja kraško planoto na vzhodnem robu Savinjskih Alp severozahodno od Mozir- ja z najvišjim vrhom Boskov- cem (1.587 metrov), ki zaradi odličnih smučarskih terenov slovi kot zelo privlačna zim- skošportna postojanka. Golte so ne samo v zimskem času, marveč celo leto velik prijatelj naravnih lepot. Dostop in lega če se nameravate z gondol- sko žičnico povzpeti na plano- to Golte nad Mozirjem, se mo- rate pripeljati do bencinske čr- palke na glavni cesti pred Mo- zirjem in tam poiskati kažipote za RTC Golte in Žekovec. Spod- nja postaja žičnice je od Mozir- ja oddaljena 4 kilometre. Od tam naprej pa se z gondolsko žičnico odpeljete do hotelskega kompleksa na Golteh. Žičnica vozi vsak dan od 8. do 18. ure na vsako polno uro, po potrebi v sezoni tudi pogosteje. Zima - cas smučarskih radosti Mozirske planine so vse leto priljubljena izletniška točka. Še posebej živahno pa je na Golteh pozimi, saj so tam gori imenitna smučišča. V sezoni zaženejo pet vlečnic v skupni dolžini 8.619 metrov in dve sedežnici (1.563 in 1.577 me- trov) z zmogljivostjo 6.200 smučarjev na uro, zelo obiska- ne so tudi tekaške proge po idiličnih poljanah, kadar so urejene v celotni dolžini 24 kilometrov. Tekaške steze na Starih stanih se nadaljujejo proti Smrekovcu in Krnesu. Če ni naravnega snega, s topovi naredijo umetnega. Manj in bolj izkušeni smučarji lahko uživajo na 60 ha redno in skrbno vzdrževanih smučišč s tremi tradicionalnimi progami na Medvedjaku, Starih stanih in Ročki planini. Letošnje cene Cene prevoza z nihalko (gondolsko žičnico) s povrat- no vozovnico se gibljejo od 600 (otroci) do 900 (odrasli) SIT, v primeru enosmerne vo- zovnice pa vas bo vse skupaj stalo od 420 do 600 SIT. Cena ene vožnje s sedežnico je od 200 do 300 SIT Dnevna smučarska vozovni- ca stane od 1.800 (otroci) do 2.500 (odrasli) SIT, preko SZS od 1.600 (otroci) do 2.250 (odrasli) SIT, za invalide in člane ZVUTS in GRS pa je cena 2.000 SIT. Dopoldanske in popoldanske vozovnice sta- nejo od 1.200 (otroci) do 1.800 (odrasli) SIT. Cene sezonskih vozovnic se sučejo od 35.000 za otroke, 40.000 za upoko- jence, 50.000 za odrasle do 100.000 SIT za prenosno vo- zovnico. Možni so tudi nakupi 3,4,5, 6, 7, 10 in 14-dnevnih vozov- nic, ki pa stanejo od 5.150 (otroci) in 7.100 (odrasli) SIT do 18.900 (otroci) do-26.250 (odrasli) SIT S padalom v dolino Pri žičnici vam preskrbijo tudi jadralna padala in gorska kolesa. Najbolje je, da dan ali dva pred nameravanim obi- skom pokličete na telefonsko številko 063/831-111 ah 831- 383, pa vas bodo čakali vod- niki in oprema. Na Golteh so ugodni tereni za začetnike, ki šele spoznavajo jadralna pa- dala; zanje prirejajo tečaje na Starih stanih. Lahko pa se s padalom v tandemu z izkuše- nim pilotom spustite prav z vrha do tisoč metrov niže le- žečega travnika blizu spodnje žičnice; za polet ne boste od- šteli preveč denarja, za pod- vig pa si boste prislužili diplo- mo. V dolino drvijo tudi z gor- skimi kolesi. Na tistih poteh so trenirali tudi člani naše držav- ne reprezentance v gorskem kolesarstvu; ti junaki do spod- nje postaje žičnice švignejo kot izstrelek, saj so v dolini v pičlih 16 minutah. Golte ali Mozirske planine so najvzhodnejši konci Kam- niških ali Savinjskih Alp. To je kraška planota na višini od 1200 do 1500 metrov nad morjem, kjer so našli več jam in brezen, pa kaj redke stu- dence. Proti jugu se nagibajo prepadna pobočja, kjer gnez- dijo planinski orh. Površje je podobno Veliki planini nad Kamnikom, se pravi kot na- lašč za sprehode ah pa pa za brezskrbno poležavanje v senci debelih smrek, za kramljanje s planšarji, nabi- ranje gozdnih sadežev in ze- lišč. Stoletnica planinske koče Od zgornje postaje žičnice (1.410 metrov) ste v dobrih 20 minutah pri Mozirski koči (1.356 metrov). To je ena naj- starejših planinskih posto- jank v Sloveniji: prvo kočo na tistem kraju so postavili pred 100 leti. Planinskim gradnjam pa sreča ni bila na- klonjena. Stare koče so nemški okupatorji požgali med 2. svetovno vojno leta 1942, nova koča, ki so jo pla- ninci zgradili kmalu po osvo- boditvi, pa je pogorela v veli- kem gozdnem požaru leta 1950. Mozirsko kočo so nazadnje preuredili lani. V 19 sobah je 50 postelj, imajo tudi prhe s toplo vodo. V koči, ki je odprta vse leto, zvoni telefon na šte- vilko 063/831-121. Mozirske planine so izho- dišče za planinske ture do do- ma na Smrekovcu (3 ure ho- da) in naprej na Raduho (še 7 ur hoda) ah na Uršljo goro (tudi 7 ur); na teh poteh se nikjer ne boste spustih pod tisoč metrov nadmorske viši- ne. Najvišji vrh je Boskovec (1.587 metrov), najlepši raz- gled pa je z Medvedjaka (1.563 metrov), približno tri četrt ure hoda od zgornje po- staje gondolske žičnice v sme- ri ob sedežnici navzgor. Z Medvedjaka boste na zahodu videli Kamniške in Savinjske Alpe z markantno Ojstrico na sredini in Raduho v ospredju, proti severu Peco in Uršljo go- ro, proti vzhodu Pohorje in Paški Kozjak ter Goro Oljko, Dobrovlje in Menino planino na jugu. Namestitev in dodatna ponudba Turistični center Golte iz ponudbe izdvaja kvalitetno namestitev v hotelu B-katego- rije s 60 ležišči, dopolnjeno s savno in trim kabinetom. Na- mestitev je možna še v depan- dansah z 100 ležišči apart- majskega tipa. Potešitev žeje in lakote je mogoča v resta- vraciji, kjer bodo mojstri kuli- narike znali prisluhniti tudi KaKsni vasi doi] zanievni že- lji. Niso pa na Golteh pozabili niti na tiste, ki prisegajo na specialiteto iz italijanske ku- hinje, pizzo pripravljeno v lastni pizzerii, v slogu film- skega zvezdnika Sylvestra Stallonea, ki je bil včasih raz- našalec le-teh. V dodatni ponudbi se lahko nadejate organizacije smu- čarskih tekmovanj, šole smu- čanja, turne smuke z vodni- kom, servisa in izposoje smu- čarske opreme, vrtca na sne- gu ita. Sicer pa RTC Golte poskrbi tudi za alpinistične vodnike, v dolini organizirajo šole ja- hanja, kajakaštva in loko- strelstva. Ob Savinji se lahko ukvarjate z ribolovom in lo- vom. Popotniki si v alpskem predgorju na Štajerskem po- magajo z izletniško karto Sa- vinjska dolina in širša okolica (1992, 1:50000) ter odličnim vodnikom Zgornja Savinjska dolina (Založba EPSI Nazarje, 1991). Kviz »RTC Golte« Pri vsaki številki zastavlja- mo vprašanje in navajamo tri odgovore nanj. Odločite se za pravilni odgovor in s črko, ki je pri njem, nadomestite povsod v liku tisto številko (še enkrat vas opozarjamo, da naj vas višje številke pri posameznih vprašanjih ne motijo, ker so tam izključno zaradi dvojnega gesla - časopisnega in radijske- ga!). Vse črke v liku, brane po vodoravnih vrstah, vam dajo geslo našega pokrovitelja. Te- ga vpišite v nagradni kupon in nam ga skupaj z radijsko mre- žo pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, Celje, z ob- veznim pripisom Kviz »RTC Golte« do 3. februarja 199z Med reševalce s pravilnimi rešitvami obeh ugank bomo razdelili tri vikend pakete za eno osebo s smučarsko vo- zovnico na Golteh, za reše- valce samo radijskega kviza pa imamo pnpravijrae ino- nevne smučarske vozovnice za smučanje na Golteh (dve nagradi). 8. V turističnem centru Gol- te se lahko namestite v hotelu B-kategorije s 60 ležišči, po- nudbo dopolnjuje savna in trim kabinet in 100 ležišč v depandansah. Kakšna pa je nadmorska višina tega turi- stičnega centra? Z=1.360 m, V=1.410 m, T=1.563 m; 9. Najvišji vrh RTC Golte se bohoti na nadmorski višini 1.587 metrov. Kako se imenu- je? U=Boskovec, 0=Smrekovec, I=Žekovec; 10. Koliko ha zavzema celot- na površina smučišč na Gol- teh? Ž=60, Š=50, Č=100; 11. Ena od prog na Golteh vsaj malce spominja na eno izmed zverin. Kako se imenu- je ta »zverinska« proga ? L=Zverinjak, E=Lisička, A=Medvedjak; 12. Tri različna imena v mo- zirski planinah imajo isto koč- nico »kovec«, pa nobeno nima enakega pomena (kraj, vas, dom). Kakšno ime nosi kraj, od koder vas gondolska žični- ca popelje do GoU? S=Smrekovec, N=Žekovec, V=Boskovec; 13. Kolikšna je zmogljivost vseh smučarskih naprav na Golteh, če so vsa na razpolago oziroma obratujejo? J=6.200 smučarjev/h, K=5.000 smučarjev/h, L=3.500 smučarjev/h; 14. Koliko kilometrov je vseh tekaških prog, če so vse hkrati urejene? 1=10, 0=38, E=24. MARJAN GRABNER Šf. 3.-13. i«fi«ar 1997 ZAAVTOMOBILISTE Novosti salona v Detroitu Volkswagen kupe CJ, corvette in EV 1 Detroitski avtomobilski salon, ki ga v ZDA imenujejo tudi severnoameriški mednarod- ni avtomobilski salon, je predstavil nekaj novosti, ki utegnejo biti v prihodnosti zani- mive tudi za evropski in s tem slovenski avtomobilski prostor. Tako je nemški Volksvvagen ponudil na ogled študijo kupeja z oznako CJ. Avto je narejen na A osnovi, kar med drugim pomeni, da bo ponujal veliko možnosti pri vgradnji različnih motorjev. Kupe všečne oblike je dolg 437 centimetrov in z 2513-milimetrsko medosno razdaljo, dokazuje pa med drugim ustrezen posluh za kupejevske oblikovalske linije. Kdaj naj bi se kupe pojavil na trgu, za sedaj še ni jasno. Američani so veliko pozornosti namenili peti generaciji tudi pri nas znanega kupeja chevrolet corvette, za katerega na drugi strani morja pravijo, da je sestavni del ameriške avtomobilske tradicije. Avto so prvič postavili na trg leta 1953, potem pa ga postopno spreminjali in dodajah različne motorje. Nedvomno drži, da gre za ameriško avtomobilsko legendo, a je tudi res, da s kakšno večjo prodajo na evrop- skih trgih ne računajo niti se- daj. Čeprav v Detroitu ni bil na ogled kot novinec, pa prav se- daj v ZDA namenjajo veliko pozornosti saturnu EV 1, pr- vemu velikoserijskemu elek- tričnemu avtomobilu na sve- tu. EV 1, ki nastaja znotraj koncema General Motors, naj- večje avtomobilske skupine na svetu, so začeli pred nedav- nim protldjati v ameriški Kali- forniji in v Arizoni. Za EV 1 je treba sedaj odšteti nekako 30 tisoč dolarjev, kar je za avto- mobil te velikosti in tudi upo- rabnosti veliko. Vendar pri ^ tem ne gre zgolj za denar, pač pa dejstvo, da se hoče koncem GM tudi tako prilagoditi ame- riškim ekološkim predpisom, ki so prav v Kahforniji še pose- bej ostri. Avto je dvosedežnik z izjemnim količnikom zrač- nega upora (0,19), elektromo- tor ga požene do 100 km/h v pičlih devetih sekundah, naj- večja hitrost pa je 129 km/h. Toda bistveni so podatki o zmogljivosti EV 1. Za njegovo avtonomijo skrbi 26 dvanajs- tvohnih baterij, ki jih je mogo- če popolnoma napolniti s pri- ključitvijo na 220 voltov in to v pičlih treh urah. Njegov doseg je od 110 do 145 kilometrov, marsikaj pa je odvisno od na- čina vožnje in od vremenskih okoliščin. Kolikšna bo tržna uspešnost tega avtomobila, je sedaj težko reči, res pa je, da postajajo ekološki predpisi vse zahtevnejši. In to velja tudi za avtomobile. Chevrolet corvette Volksvvagen kupe CJ EVI Japonsica ne načrtuje večje proizvodnje vozil Združenje japonskih proi- zvajalcev avtomobilov je pred nedavnim objavilo na- poved o domači, torej japon- ski proizvodnji motornih vo- zil v letu 1997. Po teh napovedih je očitno, da se proizvodnja menda ne bo povečala, kajti iz japonskih to- varn naj bi pripeljalo malen- kost več kot sedem milijonov vozil, kar je nekako toliko kot v letu 1996. Doma naj bi tovarne prodale 4,6 milijona motornih vozil (sem vključujejo tudi to- vorna vozila, avtobuse in gos- podarska vozila), večji proda pa ni v prid dejstvo, da je ji ponska vlada 1. aprila 1996 pd večala davek na potrošnjo. Vs. i za sedaj, še niso objavili poda kov o tem, koliko vozil naj 1 izdelale posamezne tovarni vendar je logično pričakovat da bo povsem v ospredju Toyc ta, ki na lestvici največjih tc varn zaseda tretje mesto (ti koj za ameriškima GM in Fo dom), medtem ko naj bi bil toyota corolla (na sliki) še m prej eden najbolje prodajani avtomobilov nasploh. Kolikšna bo Roverjeva izguba? Nemški BMW napoveduje za prihodnje leto veliko trž- no ofenzivo, kajti na trg bo ob drugem pripeljal touring serije 5, pa Z5 (kupejevska izvedenka Z3), morda tudi že obnovljena serija 3 in ver- jetno še kaj. Sestavni del BMW pa je tudi britanski Rover, kajti nemška avtomobilska hiša je njegov 80-odstotni lastnik. Medtem ko doslej sama tovarna BMW ni imela izgube, je z Roverjem povsem drugače. Vprašanje je, ali je bil to res »nakup stoletja«, kot so leta 1993, ko je BMW kupil Roverja, imenova- h ta posel. Po sedanjih napo- vedih naj bi imel Rover letos izgube za nekako 270 milijo- nov mark, kar pa bo manj kot lani, ko jo je bilo za 335 milijo- nov mark. Ob tem je treba povedati, da Rover vlaga veliko denarja v različne projekte, saj ocenjuje- jo, da gre pribhžno devet od- stotkov denarja od skupne vrednosti prodaje prav v te namene. To pa je nad seda- njim povprečjem skupine BMW-Rover. Kljub temu drži, da je britanska tovarna v po- slovnem pogledu vendarle na slabšem kot matični BMW. Rover 200. Ugoden začetek, slab konec Lani so v Sloveniji prodali največ Renaultovih vozil V letu, ki je za nami, so na sloven- skem trgu prvič registrirali 60.181 oseb- nih avtomobilov. To je za 1,8 odstotka manj kot leto prej (61.192), kar pomeni, da leto 1996 vendarle ni bilo tako neus- pešno, kot je bilo mogoče pričakovati po slabih zadnjih lanskih mesecih. Drži pa, da se je leto 1996 zelo slabo končalo, kajti decembra je bilo prvič registriranih 2609 novih osebnih avto- mobilov, kar med drugim pomeni, da je bil to najslabši lanski mesec. Lani torej rekord iz leta 1995 ni bil presežen, če- prav bi lahko po prvih mesecih to po- vsem upravičeno pričakovali. Vrstni red tovarn je ostal nespremenjen oziroma je bil bolj ali manj enak skozi vse leto. Najuspešnejši je bil Renault, ki se mu je lani posrečilo prodati 15.988 renaultov in si prilastiti 26,5-odstotni tržni delež. Ta dosežek je spoštovanja vreden, kajti pre- prosto drži, da je Renaultov lanski tržni delež skoraj tolikšen kot v matični Fran- ciji (nekako 30-odstoten). Tudi skupna oziroma končna številka renaultov, ki so jih prodali na slovenskem trgu, je za to veliko francosko avtomobilsko hišo do- volj pomembna, saj med drugim pome- ni, da so prodali skoraj toliko vozil kot v veliko večji, bogatejši in tržno pomem- bnejši Avstriji. Toda tolikšen tržni delež je bil na določen način pričakovan, kajti novomeški Revoz je v večinski lasti Re- naulta, poleg tega v Novem mestu nare- dijo približno 80 tisoč renaultov, zapo- slenih je skoraj 3000 ljudi ipd. Na drugem mestu je skupina Volksvva- gen (brez Škode), ki je lani pri nas proda- la 10.282 avtomobilov in osvojila 17-od- stotni tržni delež. Italijanski avtomobilski koncem Fiat je lani slovenskim kupcem prodal 4412 avtomobilov in si pridobil malenkost več kot triodstotni tržni delež. 'Zanimivo je, da je na četrtem mestu južnokorejski Hyundai, ki je v letu 1996 prodal 4391 avtomobilov, njegov lanski tržni delež pa je bil pribhžno sedemod- stoten. Na petem mestu je bil lani Opel s skupno prodajo 3794 osebnih avtomobi- lov in s skoraj sedmimi odstotki sloven skega avtomobilskega trga. Kako je bilo pri posameznih avtomobi lih? Lani je bil po pričakovanju najbolj( prodajani avtomobil renault clio, ki na staja v Novem mestu (5353 vozil). Koma kaj je zaostajal renauh megane (4706) medtem ko je volksvvagen polo osvoji tretje mesto (3468). Med deseterico lan najbolje prodajanih vozil so bili še škod< felicia (3414), pa hyundai accent (2966) volksvvagen golf/vento, renault 5, forc fiesta, fiat punto in Oplova astra. Najus pešnejši japonski avtomobil je bila hon da civic (985), najuspešnejši južnokorej ski pa hyundai accent (2966). Honda civic, najuspešnejši japonski avtomobil na slovenskem trgu. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prod. 382 avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil. Organizatorji so izdc 12 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev na sejmu bilo 1000. SI. 3.-23. ianuar 1997 PETICA ZAAVTOMOBILISTE Pestra ponudba novih avtomobilov Novosti, ki jih pripravljajo avtomobilske tovarne za leto 1997 Kaj bo novega v letošnjem •tu? Vprašanje se zdi pre- rosto, odgovor težak, vseka- or pa zelo raznovrsten. Začnimo pri italijanski avto- lobilski tovarni Alfa Romeo, ako naj bi postavili na ogled fo giulio, s katero bodo nado- lestili ne izjemno uspešno al- ) 155. Ime je torej staro in veljavljeno, upanje, da bodo žni časi temu avtu bolj naklo- jeni, pa prav tako. Pri BMW aj bi luč dneva ugledalo nekaj ovih motornih izvedenk road- erja Z3, pa morda tudi Z5, upejevska izvedenka Z3. Veli- 3 novost bo tudi karavanska ziroma touring izvedenka se- je 5. Pri Audiju bodo imeli omembno rojstvo: povsem novi A6 naj bi na ceste pripeljal sredi leta. Pri južnokorejskem Daevvooju, ki je bil lani pri nas razmeroma dovolj uspešen, bodo obnovili tako nexio kot espara, menda pa ta južnoko- rejska avtomobilska hiša pri- pravlja tudi enoprostorsko vo- zilo, ki naj bi bilo prvič na ogled na letošnjem frankfurt- skem avtomobilskem salonu. Pri japonskem Daihatsuju, ki spada med manjše japonske avtomobilske tovarne, bodo ponudili dve izvedenki daihat- suja move, nekako štiri metre dolgega avtomobila, ki naj bi ponujal prostor štirim ljudem, značilna zanj pa naj bi bila precejšnja zunanja višina. Fiat palio, prvi tako imenovani glo- balni avtomobil italijanske av- tomobilske tovarne (izdelujejo ga v Braziliji), bo dobil še kara- vansko izvedenko, ki bi bila lahko zanimiva tudi za sloven- ski avtomobilski prostor. Evropski Ford bo ponudil pu- mo, majhen kupe na osnovi fieste in z željo po konkurira- nju Oplovi tigri. Pri Mazdi naj bi povili povsem novo limuzi- no z znano oznako 626, pri Hondi prihajajo te dni na trg z novim preludom in civicom v velikoprostorski izvedbi. Ru- ska Lada naj bi končno »rodila« svojo serijo 2110 (o kateri smo že pisali), je pa seveda veliko vprašanje, ali bodo lahko že letos ponudili tri karoserij ske izvedenke tega že dolgo znane- ga avtomobila (ker so ga doslej predstavili vsaj na dveh ali treh avtomobilskih salonih v Evro- pi). Mercedes se bo letos s kupejem CLK (o katerem smo prav tako pisali) in o najmanj- šem mercedesu razreda A, o katerem je tudi že veliko zna- nega. Peugeot bo na trg pripe- ljal kupe na osnovi modela 406, pri Oplu bodo nekoliko obnovili corso, povsem nova pa bo astra, vendar je na cestah skoraj zanesljivo ne bo videti pred sredino leta 1998. Renault bo nadaljeval širjenje družine megane s kabrioletom in mor- da tudi karavansko izvedenko, obnovljeni espace pa se bo na slovenski trg pripeljal do pom- ladi. Seat bo pripeljal aroso, novi avtomobil majhnih di- menzij, Škoda se bo postavila z octavio, ki naj bi jo pri nas začeli prodajati marca ali mor- da kakšen teden prej. Pri Volks- wagnu veliko pričakujejo od novega golfa oziroma golfa če- trte generacije, pojavil se bo tudi polo v karavanski varianti in passat variant alias karavan. Malo ali vehko? Sodili bomo ob koncu leta. Obnovljeni opel corsa. Bo VW dobil želeni denar? Čeprav se o tem ni veliko isalo, je znano, da je nemš- i Volkswagen prišel v navz- riž z Evropsko komisijo pri ,U zaradi državnih subven- ij- Nemška zvezna dežela 'podnja Saška je namreč kon- ?rnu Volkswagen obljubila recejšnjo denarno spodbudo, tem denarjem naj bi VW po- [avil nove tovarne predvsem a območju nekdanje Vzhod- e Nemčije. Omenjena komisi- 1 pri EU oziroma v Bruslju pa e bila mnenja, da bi šlo v tem 3rim^ru za kršenje konkurenč- mti, kajti Volksvvagen bi tako Jobil denar, ki bi mu v bistvu lomagal v boju proti avtomob- ilski konkurenci drugih avto- lobilskih tovarn. Najprej je omisija ostro nasprotovala iz- lačilu subvencij, dr. Ferdinad iech, prvi človek VW, pa je ploh dejal, da se za vsa opozo- ila ne bo zmenil. Sedaj sta obe strani pokazali določeno mero prilagodljivosti in spravljivosti, saj naj bi VW vendarle dobil 240 milijonov mark, kolikor naj bi tovarna dobila še pred nedavnim, pa seveda manj kot 780 milijonov mark, kolikor naj bi VW dobil na začetku. Kljub temu ostaja preprosto dejstvo, da je koncem VW s svojimi tovarnami povsem v ospredju tedaj, ko gre za tržne deleže, hkrati pa drži, da se mu tudi ob pomoči novega passata obeta velik uspeh ne le v Nem- čiji, pač pa tudi na številnih drugih evropskih in neevrop- skih trgih. Kolikšno izgubo ima Ford? Ameriškemu Fordu kljub vsemu ne gre tako dobro od rok, kot bi morda, upošteva- je podatek o prodaji, priča- kovali. Tako je pred nedavnim zna- ni ameriški finančni časopis Wall Street Journal objavil, da je imela tovarna samo v tret- jem lanskem kvartalu izgube za 472 milijona dolarjev. To naj bi bilo za polovico več od načrtovane oziroma pričako- vane izgube. Po drugi strani naj bi imela tovarna v Južni Ameriki, ki je za tovarno vse- kakor dovolj pomembna, iz- gube ^a 226 milijonov dolar- jev, kar pa je še enkrat več kot so pričakovali. Ob tem iz For- da prihajajo vesti, da podatki, ki jih je navedel časopis, niso ustrezno predstavljeni, kajti, kot je bilo rečeno, nekateri novi avtomobili, kot fiesta, že prinašajo dobiček. No, na pra- ve podatke bo torej treba poča- kati vsaj še nekaj mesecev. Prodajna uspešnica iz Volksivagena - novi passat. VW golf, pa f iat punto in ford fiesta Znana je tudi že lestvica najbolje prodajanih avtomobilov na evropskih trgih v letu 1996. Tako je po pričakovanju povsem v ospredju volksvvagen golf, saj se je zanj lani odločilo T^alenkost manj kot 700 tisoč kupcev ali za 3,8 odstotka manj kot leta 1995. Sledi mu fiat punto s 'kupno prodajo 567 tisoč avtomobilov, kar je znova za 12,3 odstotka manj kot leto prej. Na tretjem "nestu je Fordova fiesta (558 tisoč), katere prodaja je bila lani za 15,3 odstotka boljša kot leta 1995. -etrta je Oplova corsa (plus tigra), saj so lani prodali 534 tisoč avtomobilov ah za 1,6 odstotka več Bistveneje je, da bomo s pra\: nim vodenjem umetne va čimbolj imitirah naravno »fi potovanje« piškurnikov. Va: vržemo poprek v smeri pr; vodnemu toku in jo pustimo, ; jo vodni tok prosto nese. Zar£ i težje svinčene glave vaba poi i ne na dno, nakar jo s krajšii i trzljaji dvigujemo z vodne; dna. Navijanje ribiške vrvice sme biti enakomerno kot primer pri lovu z blestivko, tudi trzljaji in sunki ne sme biti preveč kratki in energični vršičkom pahce sunemo na\: gor vsake toliko časa, nakar p časi navijamo ribiško vrvic Sunek naj bo mehkejši in dalj i Ta lov je še najbolj podobi lovu salmonide s potezankan: predvsem imam v mislih lov graševcem. Še najbolje pa je, i ob prvem izmetu opazuj en gibanje naše umetne vabe. ( deluje naravno, živahno in p: skočno, potem bo morda vš: tudi izbirčnemu sulcu. Ali i drži, pa nam bo nakazal sam morebitnim prijemom. , MIROSLAV ŽABEf Anton Pančur iz Spodnjih Grušovelj, član Ribiške družin Šempeter, je pred dnevi v Savinji pri Parižljah ulovil sulco dolgega 87 cm in težkega 7,5 kg. Foto: MILAN VRSAJKOVU: St.3..23. januar 1997 nejše telesnf, duševne m psi- hofizične motnje, najpogoste- je pa se zdravljenje z Isarvami v zahodnem svetu uporablja kot samostojna ah dopolnilna PETICA NASVETI NEDELJSKO KOSILO S SESTRO VENDELINO Perutninska juha s fritati Goveji zrezki z ohrovtom, krompir s čebulnimi kolobarčki, sirovi piroški, solata Ananasova hladetina Perutninska juha Potrebujemo: 6 dag masla, 4 dag moke, sol, 15 piščanče- vih želodčkov, peteršilj, 2 1 kostne juhe ali juhe iz kocke. priprava: piščančje želodč- ne kuhamo pol ure, ohladimo, olupimo in meso narežemo. Vre naj 15 minut. Preden po- strežemo, zamešamo peteršilj in fritate. Fritati: nesladkane omlete prerežemo po dolgem in po čez, zavijemo in narežemo na rezance. Osušimo jih na 180 stopinj ogreti pečici. Goveji zrezki z ohrovtom Potrebujemo: 6 govejih zrezkov, 2 žlici olja, manjšo ohrovtovo glavo, sol, poper, žličko gorčice, žličko seseklja- nih kaper, pehtranove listke, limonin sok, 1 žlico moke, Wortschestrsko omako. Priprava: ohrovtovim li- stom porežemo rebra in jih blanširamo. Zrezke potolče- mo, osolimo, popopramo, rah- lo namažemo z gorčico in ope- čemo v vročem olju na obeh straneh ter preložimo v drugo posodo. Na ostalo olje v ponvi prilijemo veliko zajemalko kropa ali juhe in naj počasi vre. Zrezke zavijemo v ohrovto- ve liste in jih položimo v po- nev. Priložimo še ostali ohrovt. Dušimo do mehkega. Proti koncu dušenja prilijemo podmet iz del juhe in žličke moke, po okusu prilijemo Wortschestrsko omako, doda- mo pehtranove liste, kapre in limonin sok. - Krompir s čebulnimi obročki Potrebujemo: 1 kg krompir- ja, sol, ščep kumine, 10 dag na obročke narezane čebule. Priprava: krompir olupimo, operemo, prerežemo in ga ku- hano z dodatkom soli in kumi- ne 30 minut. Odcejenega da- mo na ogret krožnik, potrese- mo z rumeno ocvrtimi čebul- nimi obročki. Sirovi piroški Potrebujemo: 40 dag moke, sol, 10 dag masla, 2 dag kvasa, 3 rumenjake, toplo mleko. Nadev: 50 dag skute, sol, 2 'jajci, 4 dag masla, 2 žlici sme- tane, 2 žlici drobtin. Priprava: zamesimo kvaše- no testo, vzhajano zvrnemo na pomokan prt in zvaljamo za pol prsta debelo. Ob robu v vrsti položimo žlico nadeva tako, da je dober prst prazne- ga testa med nadevi. Testo prepognemo preko nadeva in ga odrežemo po dolgem in med nadevi. Robove stisnemo in piroški izgledajo kot žepki. Položimo jih na z mastjo na- mazan pekač, vzhajane na- mažemo z jajcem in pečemo pri 180 stopinjah, 30 minut. Nadev: pretlačeno skuto oso- limo, zamešamo jajci, tekoče maslo, smetano in drobtine. Ananasova hladetina Potrebujemo: 1 liter pinjen- ca ali kislega mleka ali jogur- ta, 20 dag sladkorja v prahu. sok ene limone, 7 lističev žela- tine, 1/4 1 sladke smetane, 8 kolobarjev ananasa. Za okras: 2 rezini ananasa, spenjeno sladko smetano, za vsako porcijo žlico malinove- ga soka. Priprava: pinjenec ali kislo mleko ali jogurt zmešamo s sladkorjem, limoninim so- kom, dodamo na majhne koc- ke narezan ananas, v vodi na- močeno in ožeto ter v nekaj žlicah stopljeno želatino in polovico spenjene sladke sme- tane. Hladetino porazdelimo v kompotove skledice, jo ohladi- mo in preden postrežemo jo okrasimo s koščkom ananasa, pokapljamo z malinovim so- kom in spenjeno sladko sme- tano. Piše: sestra VENDELINA Ohranimo moč narave v času industrializacije in masovne proizvodnje se ved- no več ljudi zaveda pomena zdravega in naravnega nači- na življenja. Danes nas ogro- žajo stres in druge bolezni civilizacije kljub prostemu času, ki ga želimo čim aktiv- neje preživeti. Za zdravje lahko največ naredimo sami. Tbdi medicina prisega na na- ravno in zdravo prehrano, s čimer si lahko izboljšamo te- lesno in duševno počutje. Rek »nazaj k naravi« naj ne bo generalni obrat proč od tehnike, ampak moramo prednosti tehnike in narave pozitivno združiti. Marsikate- ro domače opravilo iz davnine lahko danes brez težav opra- vimo s sodobnimi aparati. Posebej zdaj pozimi, ko pri- manjkuje vitaminov in drugih zdravih hranilnih snovi, si lahko kar sami doma meljemo različna žita v poljubne moke in iz njih pečemo domač kruh. Pomagamo si s kuhinj- skimi mlini za pripravo različ- nih domačih mok. Peka kruha kar doma Veliko dobrih razlogov je za lastno peko kruha. Pri nas se na trgu dobi že veliko vrst kruha in nekateri, posebno še polnozrnati, so bogati s hran- ljivimi snovmi, toda če hoče- mo vedeti, kaj jemo, moramo sami speči svoj vsakodnevni kruh. Zrna različnih žit lahko sami zmeljemo v namiznih mlinih, ki so namenjeni doma- či uporabi. Nato takoj zamesi- mo testo in si spečemo hleb- ček v pečici. Tako se ohranijo vse hranljive snovi v moki, ki se sicer v trgovini izgubijo. Moka, ki dalj časa stoji v skla- diščih, je »prazna« in tudi okus kruha ni poln. Užijemo takorekoč samo škrob. Naš kruh, pripravljen iz sveže zmlete moke, pa še ima okus »po mlinu«. V kuhinji diši po moki in kruhu, kar nam vzbu- ja poseben tek in veselje. To je pravi dosežek za vso družino in tudi za gospodinjstvo. Kuhinjski mlini za pripravo domačih mok če si priskrbimo namizni mlin za mletje moke, si lahko vsak dan doma pripravimo svežo moko. Tak mlin omogoča mletje fi- ne in grobe moke. Narejen je iz naravnega in zdravega lesa. Mletje oziroma drobljenje naj- razhčnejših žit omogočajo kamni mlina, ki so izdelani iz zelo trdih sestavin. Kamni mli- na so izdelani iz zlitih kam- nov. Zliti kamen je sestavljen iz korunda in magnezijevega cementa. Tak kamen ima zelo dolgo življenjsko dobo in ni občutljiv za tujke, ki se bi slu- čajno pojavili med mletjem ži- ta. Naravni kamen je za mletje premehak in pregladek. Se ze- lo hitro obrabi. Zliti kamen za mline je raz- vil Francoz Sorel v drugi polo- vici 19. stoletja. Njegova tež- nje je bila, da bi mletje žit dajalo moko enake kvalitete. Do takrat so poznali samo na- ravne kamne za mletje žita, ki pa so dajali spremenljivo kva- liteto moke. Kvaliteta moke je glavni po- membni kriterij za izbiro pra- vega mlina za pripravo doma- če moke. Ko kupujemo take mline, jih moramo preizkusi- ti. Preizkusimo jih tako, da zmeljemo nekaj pšenice in rži. Preizkusimo finost mlet- ja. Zmleto moko presejemo v posebnem situ, ki ima pre- pustnost 0,3 mm. Najmanj 80 odstotkov te zmlete mešanice (pšenica, rž) mora iti skozi tako sito. Tak mlin bo dobro mlel tudi ostale vrste žita. Kaj lahko meljemo z namiznim mlinom? Meljemo lahko: pšenico: če želimo iz pšenične moke na- rediti pecivo, žemlje..., pšeni- co zmeljemo zelo fino, če pa želimo narediti kosmiče, kašo itd., pa pšenico razdrobimo na grobo. Rž: meljemo zelo fino za vse vrste rženega kruha. Ječmen: lahko poljubno meljemo, fino ali grobo (za kašo ali juho z žličniki). Oves: za kosmiče ga zmelje- mo zelo grobo, za juhe pa kot zdrob. Proso: pecivo iz prosa je zelo okusno. Proso se zelo dobro melje. Za proseno kašo pustimo proso nezmleto. Riž: riž se zelo dobro melje s hišnimi mlini. Koruza: koruzo lahko zmeljemo na zelo mala zrn- ca. Laneno seme: vsebuje veli- ko olja in ravno zato se lahko samo grobo drobi. BOJAN SEŠEL ZDRAVA PREHRANA Namizni električni žitni mlin. Ročni žitni mlin. MOJ PES Pred izbiro psa Ko se odločate za nakup psa, trezno preudarite, kaj mu lahko nudite. Koliko časa boste kužku lahko posvetili? Ne pozabite, da so psi dru- žabna bitja. Potrebujejo veh- ko pozornosti. Posebej pri mladičih si boste morah vzeti dovolj časa - za učenje, giba- nje in nego. Če bi psa morali večino dneva puščati samega, potem še enkrat premislite - mogoče bo za vas primernejši maček. Koliko prostora imate? Velikost vaše hiše in vrta ter dostopnost travnikov ali dru- gih odprtih površin bosta vplivali na velikost, rod in pa- smo psa, ki ga boste izbrali. Novofundlandec se bo v majhnem stanovanju počutil ujetega in dalmatincu, ki si mora včasih dobro pretegniti noge, tudi ne bo všeč sredi bloka. Koliko gibanja boste vi in vaša družina psu lahko omogočili? Ste telesno sposobni psu nuditi toliko tekanja, kot ga potrebuje? Nekatere pasme potrebujejo veliko razgibava- nja (npr. husky), druge bis- tveno manj. Kakšnega psa si lahko pri- voščite? Na začetku se boste morali sprijazniti z nabavno ceno zverinice, zavedati pa se mo- rate, da vas bodo vseskozi spremljali drugi izdatki. Samo po sebi umevno je, da bodo dnevni stroški hranjenja manjši pri kužku kot pri kak- šni veliki »zverini«, vendar bo- ste morah plačati tudi veteri- narja - tako pri rutinskih pre- gledih in cepljenjih kot v nuj- nih primerih. Nekaj bo stal pasji hotel med počitnicami in, pri nekaterih pasmah, red- na dodatna nega (striženje itd.). Ni neumno pozanimati se za pasje zavarovanje - zlasti za nujno zdravniško pomoč in za primere, ko je udeležena tretja stran. Koliko izkušenj s psi ima- te? Če prvič kupujete psa, se izogibajte pasem, ki potrebu- jejo zahtevno in dolgoletno ur- jenje, pa tudi takšnih, ki s človekom težje vzpostavijo pristen stik. Zakaj si želite psa? Večina ljudi živi s psi, ker potrebujejo tovariša, razlogi pd SU idimu ae uiugi; zeiitfc Čuvaja, delovnega psa, bi ga radi pokazali na kakšni raz- stavi, morda vam gre za odlič- ne potomce? Na vsa ta vprašanja si mo- rate odgovoriti, preden se od- ločite za hišnega prijatelja. BIO KOLEDAR Sejte, presajajte, sadite, zalivajte, negujte rastline,-rahljajte in prezražujte tla, pobirajte in predelujte pridelke v času, ki je najugodnejši zo posamezne tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja. ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO FEUTON - ROMAN Branko GOROPEVŠEK OD^I^^NIH DRUŠTEV DO LJUDSKE KN'|IXNICI Skice Iz raz^voja ItiiJI|cnl£ar,«tvii, knjižnic Ijp bralne kulture v Cel|i I Pod svobodnim soncem Da so mesta, kakršno je bilo takrat Celje, potrebovala javne knjižnice, dovolj zgovorno pri- čajo podatki o obisku. Že prvo leto, ko še knjižnica ni bila niti bogata po fondu niti še ni bila povsem urejena, je knjižničar- ka izposodila preko 10.000 knjig. Že v naslednjem letu je to število naraslo na 17.797 in leta 1929 na 18.680 izposoje- nih knjig. Po treh letih poslo- vanja na magistratu se je knjiž- nica zaradi prostorske stiske, štela je že okrog 7000 knjig, morala preseliti v nove prosto- re. Te ji je za nekaj časa brez- plačno odstopila Mestna elek- trarna na Vrazovem trgu (da- nes Gledahški trg). Ko je Vera Levstik s pomočnico Marijo Fi- lipič knjižnico dokončno ure- dila, so bile uporabnikom na voljo knjige že v dveh oddel- kih: leposlovje (s posebnim oddelkom za mladino) in znanstvo. Knjige so bile uvrš- čene po številčnem zaporedju (zaporedje nakupa), uporabni- ki pa so knjige že lahko iskali po avtorskem abecednem ka- talogu. Pogoji za delo so se s tem zelo izboljšali. Knjižnica je bila odprta že petkrat teden- sko, in sicer ob torkih, četrt- kih, petkih in sobotah od 18. do 20. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure. Čeprav je bilo potrebno plačati vsako leto vpisnino (5 din) in od vsake knjige še obrabnino (0.50 - 1 din, dijaki polovično ceno), si je že prvo leto 1528 članov izposodilo 25.592 knjig. Od te- ga je bilo največ leposlovnih (13.320 knjig v slovenščini in 11.064 (!) v nemščini, ostalih 548 v srbohrvaščini), »študij- skih« pa le okrog 660. Zanimivi so tudi podatki, kaj so »delavci, trgovci in obrt- niški nameščenci, uradniki in seveda tudi dijaki« v teh časih najraje prebirali. Med sloven- skimi avtorji so bralci najraje posegali po Jurčiču, Tavčarju, Podlimbarskem in Finžgarju. Roman slednjega. Pod svo- bodnim soncem, je bil po pri- čevanjih Vere Levstik v tride- setih letih pravi hit. Celjani so radi posegali tudi po literaturi nemških avtorjev ali knjigah v ------^.»»JV Jjiciac;- vanje je bilo po delih Walla- cea, Greya, Branda in Londo- na ter Manna, Kellerja, Salte- na in Ludvviga. Ženskemu svetu pa so drhtele roke in tekle solze ob branju takrat najbolj priljubljenega dela v nemščini Kristin Lavranstoch- ter norveške avtorice in nobe- lovke Sigrid Undset. Navdušenje, realnost, upanje... Po prvem valu navdušenja je Mestno knjižnico že zelo kma- lu doletela podobna usoda, kot so jo doživljale vse institucije, ki so se financirale z javnim denarjem. Dotacije celjske ob- čine so bile iz leta v leto manj- še. Ko je knjižnica praznovala deseto obletnico obstoja, ji je občina namenjala komaj še po- lovico prvotnega zneska. Ta dotacija je zadostovala le za plačilo najemnine Mestni elek- trarni, za kurjavo in razsvetlja- vo. »Za nabavo novih knjig ostane silno malo denarja na razpolago, kar je tem usodne- je, ker bi knjižnica rabila celo poseben fond, da se izpopol- njuje zlasti takrat, kadar so kake antikvarične knjige na ponudbo«, je o težavah knjiž- nice poročala Nova doba. Tudi prostori so postajali vse tesnejši. Nekaj nad 10.000 Kiijig, KuUKoi jih jc Mestna knjižnica premogla 1. 1937, je bilo natrpanih do stropa »in tudi že ob vmesnih stenah«. Kljub omenjenim težavam pa se je Mestna knjižnica še vedno uspešno razvijala in us- pešno opravljala svoje po- slanstvo.- Leta 1937 je že bila razdeljena*v pet oddelkov, in sicer v slovenski (s pododdel- ki: romani in povesti, drame. pesnitve in mladinski spisi) in srbohrvatski oddelek, nemško leposlovje, znanstveni odde- lek ter oddelek revije. Za bral- ce je še vedno bila odprta pet- krat tedensko,-novost je bila le ta, da je bila odprta tudi poleti. Razloge, zakaj so knjižnico od- prti tudi v poletnih mesecih, nam prinaša zapis v Novi dobi, ob desetletnici obstoja knjižni- ce. »Knjige, ki bi ostale izpc jene preko celih počitnic, bi pokvarile ali izgubile: dija ki se že po dveh tednih nava jo lenarjenja, iščejo knjig imajo za čitanje ravno v po nicah največ časa in bi nikai ne bi bilo prav, če bi tak knjig ne bi mogli dobiti; v, letnih mesecih pa se zatek , tudi letoviščarji v knjižnico. : Mestna knjižnica Celje je la ena najboljših predvoji slovenskih ljudskih knjiži za kar ima največ zaslug gc vo njena knjižničarka V' Levstik. Čeprav se je mor vseskozi boriti z velikimi te' vami zaradi pretesnih pros rov in pičlih denarnih sr' ste v, je s svojo iznajdljivos znala zbrati bogat in razne ^ sten knjižni fond. Med njin: bilo tudi veliko število staii ših celjskih tiskov. Knjižnica ustrezala vsem vrstam brale ki so vanjo zahajali. Prvim ponujala branje za razvedril drugim za širjenje splošne obzorja, zrelejšim bralce predvsem izobražencem, i tudi zahtevnejšo literaturo. Nadaljnji razvoj Mesli knjižnice je preprečila nemJ okupacija, ki je ni samo zapi ampak je velik del njenega I gatega fonda tudi uničila. Na: ti, ki so si jih zadali ob p desetletnici obstoja, so moi počakati na osvoboditev. KONEC Starosta celjskih Slovencev dr. Juro Hrašovec je po smrti dr. Josipa Serneca prevzel vodenje Narodne čitalnice. Lastniški znak v knjigah Javne mestne knjižnice v Bolnica je počasi hirala. Njen zadnji duševni udarec je bil zlom monarhije. Tadi Viljem, dvorni svetnik, je bil tako prizadet, da se je pogreznil v popolno otopelost. TU je bila še grofica, rojena pl. Schwarzer. Ta je bila tudi na svoj način prizadeta. Še zelo mlada se je poročila s silno bogatim grofom. Po enoletnem srečnem zakonu je ta padel s konja in se smrtno ponesrečil Pri mladi, bogati in lepi plemkinji so se drug za drugim vrstili snubci, toda ona je vse odslovila, samo da ne bi izgubila ponosne krone. Tej je posvetila vse svoje življenje, živela v svoji palači kot dama visoke družbe in bila spoštovana, toda nedostopna. Bila je voditeljica dobrodelnih ustanov, kar je izpolnjevalo njeno življenje. Plemstvo - krona, njen ponos, je^bilo tudi zanjo izgubljeno in lahko sije misliti, kako neznaten se ji je zdel sedaj njen podpis. To je bila torej usoda najožjih Schwarzerjevih sorodnikov, o katerih je gospa Pavlina lahko ure in ure pripovedovala. Medtem je prišla nova valuta - dinar v promet. Banke so zamenjale 4 avstrijske krone za 1 dinar. Za zamenjavo je bil določen termin. Po tem roku je krona^izgubila vso veljavo. Na srečo i% imela gospa Schwarzerjeva večino denarja v zlatu in srebru, a tega ni hotela zamenjati. Imela pa je še poštno hranilno knjižico svojega sina. Tik pred prevratom je dvignila denar iz hranilnice, vrednostne listine pa je položila v hranilno knjižico in to s plemiško diplomo vred zaprla v komodo. To je bil Ernestov denar, ki ga je skrbno hranil za poročno varščino. Da bi zopet ne odprla boleče rane, tega predala sploh ni več odpirala, saj je hranil najgloblje spomine na čas sreče in blišča. S tesnobo v srcu je stopila v sobo in se obotavljaje bližala komodi. S tresočimi rokami si je odklepala predala, da bi vzela iz njega hranilno knjižico. Skrivnostno boječ občutek, ki se jo je ob sličnih prilikah zmerom polastil, jo to pot začuda ni prevzel. V mislih, da je čas zacelil rano, se je globoko oddahnila. Previdno je listala v knjižici in strmela nad to, s toliko ljubeznijo prihranjeno vsoto. Bila je že skoraj polovica zahte- vane vsote za častniško kavcijo. Ob prvi priložnosti je hotela svojemu sinu postaviti lep nagrobni spomenik. »Kako žalostno!« je zopet zaslišala skrivnostni glas. »Bil je določen za mojo srečo, sedaj pa naj bo samo nagrobnik!« Prijela jo je hipna omotica, da se je morala oprijeti stolovega naslonja.la. Ko ji je malo odleglo, se ji je zdelo, da so se številke v hranilni knjižici spremenile v črke, iz katerih je brala: sedaj ne. bi bila več potrebna kavcija, sedaj bi bil brez plemstva prost človek, sedaj bi lahko delal na našem posestvu ter bi sprejel vse dolžnosti svojega očeta, sedaj bi... »Da, sedaj!« je vzdihnila gospa Schivarzerjeva in stokajoč sedla. Prvič se je zavedela, da je najbrž prehitro ukrepala in da ne bi bila smela sina pognati v obup. - Kadarkoli se je opravičevala in skušala krivico odriniti od sebe, je vendar čutila, da je v njenem srcu pričela brleti iskrica, ki se je imenovala »krivda«. Z vrta je zazvenel vesel smeh. Nehote je pogledala tja in videla svojo Gudulo in gospoda kaplana. Zdelo se ji je, da sta imela vesel razgovor, saj so to razodevale njune živahne kretnje. Pred njenimi zamegljenimi očmi pa sta se postavi izoblikovali v dve drugi. Kot v sanjah je videla Ernesta in Ito, kako se z roko v roki srečna sprehajata po vrtu. Zaprla je oči in je v mislih videla še druge slike. Poštni urad v Koprivnici je odprl in vodil Emil. njen mož. Po njegovi smrti ga je upravljala ona. Sedaj je v mislih videla, kako vse to dalje vodi Ita. Videla je tudi Ernesta jezditi od enega konca posestva do drugega, daje nadzoroval delo, kot je nekdaj delal njegov oče. Videla je ljudi, ki so prišli k njemu po nasvet. Vse je šlo isto pot dalje kot nekoč, samo z mlajšo generacijo... Življenje je bilo zopet lepo in sama se je počutila srečno. Budnost je bila seveda tem grenkejša. Ta kratki čas sreče pa ji je nekaj zapustil. Njena mržnja do Ite je zginila, in če bi ne bilo prepozno, bi bila najraje ka po njo, da bi jo obdržala pri sebi. Žal, pa je spoznala, da seje tudi tu prenaglila in daje ta misel prišla prepozno. Kakor bi občutila prenos misli, seje tudi Ita v duhu mudila pri gospe Schvuarzerjevi. Premišljevala je, kako je gospe pri srcu, ker so odpravili plemstvo. To je bil vendar njen konjiči na katerem naj bi nekoč jezdil njen sin. Po njenem mnenju bil njegov lepi pridevek, vsaj delno -spodbuda, ki mu je odj vrata k baronici Liani. In ker njegovo srce ni hotelo prestop njenega praga, je nastala zamera v družini. »Toda ljubezen se ne da zatreti s silo!« je premišljevala h ki je prav tedaj stala pred podobnim problemom. Prišel vladni svetnik, da bi dobil odgovor na svojo snubitev. I oknu njene sobe sta si sedela nasproti. Ita je bila v težkem mučnem položaju. Po ukazu stroge matere ne bi sme snubca odsloviti, preko njenih ustnic pa »da« ni prišel. Čutila je poglede svojega snubca in vedela, da bo vsak h spregovoril. Da bi se temu izognila, je vstala, se naslonila i balustrado in se zagledala na cesto. Toda to ji ni veli: pomagalo. Vladni svetnik je stopil za njo in jo stoje neprem no gledal. Kar je s tem dosegla, je bilo. da ji je bil sedaj bliže. »Ko bi vsaj znanci prišli mimo. da bi mučno zade zmotili,« je mislila. Toda nihče ni prišel. Snubec pa je uživa' pogledu na lepo deklico, ki je tako sveža in ljubka k nerdzcveten popek stala poleg njega. Samo temen oblak i njenem čelu je pričal o njeni notranjosti. Kako rad bi ga t izbrisal, toda kako? Zaupljivo je položil svojo roko poleg njei in že pri 'dotiku se je stresla. Nalahko, skoraj neopazno odmaknila svojo, v lica pa ji je zaplala lahna rdečica, kar celo dober opazovalec komaj zaznal. Tudi vladni svetnik je stal pred uganko^ Ali njegovega dotil ne trpi ali je samo tako boječa? Mislil je raje na drugo, saj mu njena mati zbudila najlepše upanje, da bo uslišan. To ga izpodbudilo, da jo je nalahko prijel za roko in peljal do stola Tu se je deklica za trenutek počutila bolje, ker je bila ma. bolj oddaljena od snubca. Ko je dvignila oči, je videla njegc nežni pogled in njegove ustnice, ki so se pravkar odprle. »Ne bojte se. gospodična Ita. Poznam rano vašega srca i sem pripravljen čakati, da se bo ta vsaj nekoliko zacelil Toda prosim vas, ne izognite še mi in ne odklonite m Neizmerno vas ljubim in življenje ob moji strani bo za ve popolnoma brezskrbno. Pomanjkanje boste komaj poznali. Ko je videl, kako je pobledela. je pristavil: »Zaradi vas vc prosim, opustite sanjarjenje in glejte trezno v življenje. Senl mentalne želje niso vedno primerne.« »Vem,« mu je segla v besedo z glasom, ki je prišel kot i daljave. »Mislim, da to velja le za poslovne zadeve. Srce. bol rečeno, srčne rane pa ne spadajo v način poslovanja?« Njegov obraz je izražal nezadovoljnost; videlo se je. da gaj prizadela. Iskal je besede, nastal je majhen premor, potem p je z dvignjenimi obrvmi odgovoril »Globoko čustvo se rt more meriti z denarjem, to je res, toda kaj ste mislili besedami način poslovanja?« ŠI.X»a3avšeav...< potem pa rečejo >še<.« Vprašanje za Pavlo Smolej iz Loč: »Zakaj so običajno fantje večji od deklic?« Pavlin odgovor: »Kolikor se jaz na naravo spoznam, plevel hitreje raste kot rožce.« Vprašanje za Jureta Krašovca iz Laškega: »Zakaj imajo sosedje Hrvati plehnate žepe?« Juretov odgovor: »Po mojem zato, da jim kune >jajc< ne razžrejo.« Vprašanje za Lojza Oblaka iz Šentjurja: »Kaj je hujše: bolezen ah ljubezen?« Lojzov odgovor: »Ljubezen je hujša, i spravi v posteljo dva, bolezen pa samo eneg Vprašanje za Slavico Aužner iz Dramelj »Zakaj konji ne morejo biti krojači?« Slavičin odgovor: »Zato, ker bi ves »fu požrli.« Vprašanje za Ireno Krampršek iz Zg. T skega: »Kaj se pogovarjajo angeli na nebu?« Irenin odgovor: »Pogovarjajo se o vremei ko bo oblačno, bodo lahko sedh...« Vprašanje za Marico Lesjak iz Laškega: »Kateri je pošteni jecljač?« Maričin odgovor: »To je tisti, ki vpraša pr telja, če ima pol ure časa, da bi se za pet mii pogovorila...« Vprašanje za Miro Mileč z Dunaja: »Kaj je delovna skupina?« Mirin odgovor: »V delovni skupini vsak dt kar hoče, nihče ne dela, kar bi moral, vsi sodelujejo.« Vprašanje za Lidijo Smole s Polžansl gorce: »Zakaj ima policaj m.okre hlačnice?« Lidijin odgovor: »Zato, ker je goreč čik vr; v vodo, potem pa ga še pohodil.« Vprašanje za Jožico Kralj iz Tinskega: »Kakšna je razlika med žensko in ognjem; Jožičin odgovor: »Žensko je treba pih: prej, preden se vžge, ogenj pa potem.« Vprašanje za Zlatko Budna iz Dobja: »Zakaj mora imeti vsako motorno vozi ogledalo?« Zlatkin odgovor: »Zato, da ob nesieči pogi daš, kako imaš razbit obraz.« Vprašanje za Cilko Lipnik iz Rogaške Si tine: »Zakaj so imeh na kmetih včasih tako veh otrok, sedaj pa tako malo?« Cilkin odgovor: »Včasih so imeli hlap( sedaj pa imajo traktorje.« Vprašanje za Lidijo Toplišek iz Laškega: »Kdo je optimist?« Lidijin odgovor: »To je tisti, ki po petih lel zakona upa, da mu je poročni list že potekel ŠALA TEDNA Kup predlogov za šalo tedna v prvi letoši številki smo dobili v naše uredništvo. M: preštetimi je zmagala šala Na novega leta, smo jo priredih iz rokopisa Jasmine Simler Celja, med glasovalci na kuponih, pa je žr: določil enodnevni izlet z agencijo Dober dan: Marinki Rojnik s Polzele 89 a. Na novega leta dan Na novega leta dan je bilo mesto ko\ okamenelo. Nič odprtega. Še gostilne ne Slavcu je bilo dolgčas. Pa se spomni in naredi sprehod proti pokopališču, če hi med mrtvi mi le našel kakšnega živega. In glej gc zlomka, vrata pogrebnega podjetja so bile odprta - izložba je vabila. Ustavil se je pr krstah in prijazna prodajalka mu je tako ponudila prijazno besedo. »Vidim, da izbirate krsto. Bi kovinsko ah leseno - hrastovo?« »Ja, no, mogoče bo pa še kdaj prišla prav Katere pa so boljše?« »Kovinske dlje trajajo - hrastove so pa bol zdrave...« SI. 3.-23. ianuar 1997