SkASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ GLASNIK iOKTOBER 1985, ŠTEVILKA 4 vfP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP-Industrijska montažna podjetja v 7.500 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Anka Brezec, Janez Dolinar, Matjan Ganta, >,adimir Jambor Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač (predsednik), Jelka Mayer, Bogdan Sagaj, Majda Slapar, Ivan Šuligoj, Dragica Vake (namestnica predsednika) m Helga Vovk. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Posebna priloga s Predlogom Temeljev plana Ta številka ima na sred-, M straneh posebno pri-Predlog skupnih te-eljev plana sozda IMP za ®“dobje 1986 — 1990. ^divo je pripravljeno po sklajevanju na seji Komi-l,e za nlaniranje. Predloga SKupnih teme-Jev plana sozdov delavski 'e* v času, ko to poroča-710! še ni obravnaval, pač p® je seja sklicana za 15. 'tober 1985. Predvideno da bo Sozdov delavski et na tej seji posredoval redlog skupnih planskih etneljev v javno obrav-, ?v® in sprejemanje, ki naj 1 bilo na zborih delavcev ■ttati z obravnavo zak-Jecnih računov, to je do K°nca oktobra. Konec oktobra je predvideno sprejemanje Skupnih temeljev plana Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose pri Sozdo-vem delavskem svetu je 30. septembra obravnavala pripombe iz javne razprave o osnutku srednjeročnih planskih smernic in na osnovi usklajevanja tudi določila Predlog skupnih temeljev plana sozda IMP za obdobje 1986 do 1990. Predvideno je, da naj bi predlog, če se bo z njim strinjal tudi Sozdov delavski svet, sprejemali delavci na zborih ob obravnavi devetmesečnih poslovnih rezultatov, to je do konca oktobra. Prva novost je, da se je v skladu z novim zveznim Zakonom o planiranju spremenilo ime tega osnovnega planskega dolu-menta. Prej smo govorili o Smernicah srednjeročnega plana, zdaj o Skupnih temeljih srednjeročnega plana, ki se sprejemajo na zborih delavcev. Samoupravnega . sporazuma o osnovah srednjeročnega plana novi Zakon ne predvideva več, torej bo skupnim temeljem sledil kar srednjeročni plan. Na Komisiji je bilo tudi nekaj različnih mnenj, kdo vse v IMP-ju pripravlja skupne teme- lje. Predlog skupnih temeljev za sozd kot celoto imamo, ali potrebujemo tudi skupne planske temelje v posameznih delovnih organizacijah? Odgovor je bil, naj .o tem odločajo v samih delovnih organizacijah glede na svojo spe-. cifiko. V nobenem primeru skupni temelji planov delovnih organizacij ne morejo mimo v sozdu dogovorjenih skupnih planskih usmeritev, lahko pa konkretizirajo način sodelovanja in odnose med tozdi v delovni organizaciji. Pregled javne razprave o Osnutku smernic je pokazal, da je bila v žarišču pozornosti prihodnja organiziranost v sozdu. Samo načelno razmišljanje, da je v sozdu potrebno skrčiti trinivoj-sko odločanje v dvonivojskega, niti ni zbudilo kakšne posebne pozornosti, mnogo pa je bilo po- lemik o predlagani organizacijski shemi, ki je nekateresedanje delovne organizacije z več tozdi spremenila v celo vrsto enovitih delovnih organizacij. V vrsti okolij so se tej shemi uprli, ponekod pa so že sprejeli prve pobude, da začno z reorganizacijo v skladu s predlogom (Emond) ali pa tudi mimo njega (Ovejev predlog, da bi se reorganiziral v enovito delovno organizacijo, kar pomeni reorganizacijo celotnega Promonta). Že sozdov ožji strokovni kolegij je 20. septembra ugotovil, da so mnenja o bodoči organiziranosti preveč različna, da bi jih lahko poenotili v povsem precizno shemo, kot je bilo prvotno predlagano. Zato je kolegij 1 menil, naj bo shema iz predloga Planskih temeljev umaknjena, pač pa naj bodo razširjena organizacijska načela in jasneje postavljeno, kakšne cilje zasledujemo pri organizaciji. Na kratko povedano je organizacijski cilj formirati delovne m Selena luč za dolgoročno združevanje ’ f *n*crne banke IMP je 25. septembra sprejel Pravilnik o zdru- i |z' sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. lil* , omo v IMP-ju združevali sredstva za naložbe, združevala pa f ve$tj> !fnel' dve možnosti: ali bodo ta denar namenili za konkretno in-r "»So 1,0 ?° samoupravnem sporazumu in na osnovi dohodkovnih od-’al* Pa 8a bo plasirala Interna banka. V drugem primeru bodo J vloženi denar po sedmih letih. Na isti seji je Zbor In- ka j anke že tudi sprejel sklepe, da se prvi kredit iz tako zbranih f lnrn *v nameni za modernizacijo in razširitev Livarne sive in nodu-/ '«ine v Ivančni gorici. Š Vi,nPreie|Ti Pravilnika o združeni1' ra?_šjr;.SreC*Stev za zboljšanje in de]a^anje materialne osnove »>nicPomeni pomembno prelo-He ° ydelovanju poslovnegasi-;{n^alMp. Odkar je IMP orga-y K ^stavljena organizaci ^Vestic** cvanJem uenarJa za SHn ■ združevanjem denarja za hcije U)r '*° vedno tako. KoSj ■ tor Interne banke Lojze K, v Itop ^e*e8ate spomnil, da se je Pj val0 'l.u prejšnje čase združenj narja *n celo 70 odstotkov de-i stotei a n aložbe. Po tem je ta od-}<»t 0dt*; Padal do 30 v letu 1973. ji j Vra‘pa dolgoročnega zdru-w. 'et n: ia.,Sredstev do osemdesetih p: ob 110 več- L PednjJP^jemanju sedanjega L; že 0 J rpcnega plana je bilo to i j »iouDrnjeno kot slabost. V sank? «0vih,avnem sporazumu o njeni ' ^0o ?meUih je bilo torej dolo-t$ Po 2o ^°do tozdi združevali i:v 'halog • amortizacije (mini-j "ega 'b Pospešene) ter poslov-•*g vajan xklada (brez obveznih izd-Pravn/' *^er je bil ta Samouki ypreiPtSP0razum referendumsko , ^ d^Va Sf’ Pričakovali, da bo za-11 eta l9[®kla, pa ni bilo tako. Od Va*' den ^ Sm° v IMP-ju združeni ^ drjr *e za nekaj projektov 's' I'alnišv' tak> Alchrom in raču-,jit ^«rjj __° Podprt informacijski si-eK elodolLaŠ?tu ie vedno trajalo Zen^- ®°’ da je bil denar zdru-.5' h.Kov:n ^Praviloma ne od vseh. UC'nlcoVjtlravilni„k zdaj uvaja ejsi način za zbiranje naložbenega denarja, seveda pa je združevanje denarja le en sklop naložbene problematike. Enako pomembno je vprašanje, kako določati način njegove uporabe. To pa rešuje Pravilnik o investicijah, ki ga je sozdov Delavski svet sprejel junija. Vsak investicijski program je treba temeljito preveriti in oceniti po metodologiji, ki jo določa Pravilnik. Cilj tega ocenjevanja je izbrati tiste projekte, od katerih si zares lahko obetamo dobre gospodarske rezultate. Končno mnenje o investicijskem programu sprejme Komisija za presojo investicij, ki jo je imenoval delavski svet in je njen predsednik Anton Kralj iz celjske Klime. Zbor Interne banke pa sprejme sklep o odobritvi posojila za naložbo. Po Pravilniku bomo letos v IMP-ju za naložbe združili 374,5 milijona dinarjev. Čeprav se to sliši veliko, je v resnici glede na cene sodobne tehnologije malo. Seveda pa dolgoročno združevanje v sozdu ni edini vir za investicije. Kot določa IMP-jev temeljni samoupravni sporazum o združevanju sredstev, naj bi na tak način zbrali praviloma največ 30 odst. predračunske vrednosti, ostalo pa z lastnimi sredstvi, bančnimi posojili itd. Ta Pravilnik bo veljal manj kot leto dni, saj določa izvedbo določb iz Smernice srednjeročnega plana 1980—1985. Interna banka bo takoj zbrala investicijski denar za letos, združevanje po zaključnem računu 1985 pa mora biti opravljeno do 31. maja 1986. Kako bo z investicijskim Za livarno letos 256 milijonov združenih sredstev Na isti seji, kot je Zbor Interne banke sprejel Pravilnik o združevanju sredstev za izbol jšanje in razširjanje materialne osnove dela, je tudi že odobril prvasredstva in sicer za modernizacijo in razširitev Livarne sive in nodularne litine. V IMP-ju bomo letos združili za to investicijo 256 milijonov dinarjev, od tega pa skoraj dve tretjini na dohodkovni osnovi. Samoupravni sporazum so z Livarjem podpisali O V Klima montaža, Elektromonta-ža, Livarjevi tozdi, vsi Izipovi tozdi in delovna skupnost, Klima Celje in sozdova delovna skupnost. Prihodnje leto ostane za združevanje še 80 milijonov dinarjev. V Ivančni gorici so gradnjo že začeli, končana pa bo konec prihodnjega leta, saj naj bi poskusna proizvodnja v njej stekla decembra 1986. Livarna bo tako dobila najsodobnejšo opremo, s katero bodo precej izboljšali tako količino kot kvaliteto. Investicijski načrt je bil temeljito preverjen in obeta nadpovprečne gospodarske rezultate. . Predračun projekta znaša 2 milijardi dinarjev od tega le 16,3 odstotka za gradbena dela. združevanjih vnaprej, bo določeno v Temeljih srednjeročnega plana 1986 do 1990. Uvedba dolgoročnega združevanja v IMP-ju ima tudi to prednost, da bo Interna banka lahko dajala garancije za dolgoročne kredite. Čeprav ima velik finančni potencial, Interna banka doslej teh garancij ni mogla dati, ker pač ni imela nobenih dolgoročnih virov, pač pa le kratkoročne. V Livarju pravijo, da je že s tem, ko bo možno garancijo dobiti doma, precej pridobljenega, ker odpade zamuden postopek v banki. Razen tega Gospodarska banka zaračuna za tako garancijo 2 promila vsako trimesečje — tako pa se pri dolgoročnem kreditu nabere precejšnja vsota. Pravilnik na Zboru Interne banke ni bil sprejet soglasno. Proti so bili trije PMI-jevi delegati, ki so menili, da je treba najprej opredeliti vrstni red investicij in šele nato združevati denar. V odgovoru na ta pomislek je Lojze Kosi spomnil, da imamo Pravilnik oinvesticijah, ki natančno določa, kako je treba vsak načrt preveriti in imamo tudi samoupravno komisijo, ki ji je zaupana ta naloga. Torej ni razloga, zakaj ne bi izvajali dobrih načrtov, čim so pripravljeni. Proti združevanju sta glasovala tudi delegata celjske Klime, ki sicer svojih ugovorov nista pojasnila. Pet glasov proti pa ne pomeni, da je združevanje denarja za naložbe ogroženo — za sprejem bi zadoščala večina, je pa zanj glasovala velika večina — to je 24 delegatov (trije so manjkali). Torej je v IMP-ju zavest o nujnosti dolgoročnega združevanja sredstev le postala večinska. LOJZE JAVORNIK organizacije kot subjekte poslovne politike — kot določa tudi Zakon o združenem delu. Na ravni delovne organizacije naj bi padale vse bistvene poslovne odločitve, tu morajo biti skoncentrirane tudi osnove poslovne funkcije (trženje, razvoj itd.). Na višji, to je sozdovi ravni, naj bi bile le strateške in pa skupne funkcije za vse tozde. Pomembna usmeritev je tudi, da se doseže pri operativnem delu čvrstejšo naslonitev Inženiringa, Marketinga in drugih tozdov skupnega pomena za vodstvo sozda. In kaj ostane potem tozdom? Tozd je tista enota, kjer delavec odloča o ustvarjenem dohodku. Od drugih funkcij pa je v tozdu le organizacija proizvodnje, medtem ko je vse drugo skoncentrirano na višjih ravneh. V tem smislu so opredeljena organizacijska načela v Predlogu planskih temeljev. V primerjavi z osnutkom so dopolnjene zlasti tiste točke, ki se nanašajo na tozde in delovne skupnosti skupnega pomena. Konkretne organizacijske sheme pa, kot že rečeno, v dokumentu ni več. In kaj bo zdaj z že sprejetimi organizacijskimi pobudami? Tako Kolegij kot tudi Komisija za planiranje sta se strinjala, naj te pobude začasno mirujejo. Pot je jasna: najprej razčistiti in opredeliti načelna izhodišča, določiti in potrditi način našega nadaljnjega sožitja v sozdu — in šele, ko bodo podani ti temelji, dopolnjevati in spreminjati organiziranost. Na Komisiji za planiranje so tudi ugotovili, da so ta hip nekatera zelo pomembna vprašanja še odprta. To sta zlasti naslednja dva sklopa vprašanj: 1. ) Vprašanje proizvodnih programov, s katerim se povezuje vprašanje takšnih proizvodnih usmeritev, da bomo odpravili podvajanje. 2. ) Razvojni načrti — iz katerih bodo izšli prioritetni investicijski programi. Člani Komisije za planiranje so menili, da je treba ta vprašanja rešiti v srednjeročnih planih tozdov, delovnih organizacij in sozda. To pa pomeni zelo kmalu, saj so na seji Komisije menili, da morajo biti srednjeročni plani sprejeti do 31. decembra. Če se vrnemo k Temelju srednjeročnega plana, sta še dve področji, ki sta zbudili pozornost v javni razpravi. 1. ) Precej je bilo pripomb, da so opredelitve o načinu prodaje (tako montažnih storitev kot proizvodnje) presplošne. Te določbe so zdaj v končnem besedilu močno razširjene in konkretizirane. 2. ) Ravno tako je bilo precej pripomb na predvideno združevanje sredstev, zato so bile te določbe tudi spremenjene. O tem pišem več o posebnem članku na 3. strani. LOJZE JAVORNIK Za enotno vredno- tenje del Do 4. novembra je rok, ki ga je Sozdov delavski svet določil za referendume o sozdovih aktih za osebne dohodke. Sprejem sozdo-vega Sporazuma o delitvi in o skupnih osnovah za individualno ocenjevanje pa zahteva, da tudi v tozdih in delovnih skupnostih sprejmejo nove Pravilnike o osebnih dohodkih in na novo vrednotijo vsa dela. Marsikje hitijo, da bodo svoje akte dali na referendum hkrati so sozdovimi — ponekod so na to nalogo kar nekoliko pozabili. Komisija za planiranje je na zadnji seji menila, da je treba pripravo Pravilnikov o osebnih dohodkih povsod pospešiti. Poleg tega je Komisija tudi naredila nekaj primerjav že opravljenega vrednotenja del, da bi tako postavili meje, s katerimi bo možno doseči načelo: Za enako delo tudi enako plačilo, to je enako ovrednotenje osnove. L. J. IZ VSEBINE • # Ukrepi za odpravo gospodarskih motenj v Tenu-Energetiki str. 2 • V PMI-ju z dopolnitvami samoupravnih aktov utijujejo povezave v delovni organizaciji str. 2 s • Računalniška mreža v IMP-ju se širi str. A • Objekti, ki jih gradimo: Color, HE Mavčiče, Perutnina Ptuj, ogrevanje v Rabelčji vasi str. 4 in 5 • Z zveznega srečanja gradbincev: Ekipa mariborske Montaže je za Slovenijo osvojila drugo mesto str. 6 • Planinske novice str. 7 • Poročilo s petih letnih iger IMP: Spet so zmagali klimovci str. 8 Sklepi 7. seje sozdovega delavskega sveta Sozdov delavski svet na 7. redni seji, ki je bila v torek, 3. septembra, je sprejel naslednje sklepe: 1.) Delavski svet sozd potrjuje zapisnik in sklepe 6. redne seje z dne 21. 6. 1985 2. ) Samoupravni sporazum sozd IM P o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sVedstev za osebne dohodke in skupno porabo se spremeni oz. dopolni kot sledi: 3. člen, 2. odstavek 1. točke se glasi: »1. kot razlika med ustvarjenim korigiranim čistim dohodkom na delavca tozd za poslovno leto, za katero se ugotavlja zaključni račun in trikratnim čistim dohodkom delavca v gospodarstvu SRS, doseženem v prvih devetih mesecih istega leta.« 36. člen, 1. odstavek se glasi: Za delo na dan plačanega zveznega ali republiškega praznika pripada delavcu dodatek v višini 135 % od osnove za živo ter minulo delo, poln delovni čas. V 38. členu se v tč. 2 doda besedilo: ... krvodajalske akcije. Opravijo naj se tudi potrebni redakcijski popravki (3. člen, zadnji odstavek. Korigiran ustvarjeni čisti dohodek...). 3.) Spremeni se 66. člen samoupravnega sporazuma o skupnift osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tako, da se glasi: »Sporazum velja v delovnih organizacijah, ki so ga sprejele, ter stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme najmanj šest delovnih organizacij. Sporazum sprejme delovna organizacija, če tako odloči večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji oz. enoviti delovni organizaciji.« 4.) Delavski svet sozd IMP določa predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter metodologije za vrednotenje zahtevnosti del v besedilu po predlogu komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose in komisije za samoupravljanje z dne 10. 6. 1985 ter s spremembami in dopolnitvami po sklepih št. 2 in 3 s te seje. 5.) Na predlog komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose in komisije za samoupravljanje se sprejme naslednje spremembe in dopolnitve besedila Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev: 4. člen: 2. odstavek: črta se »in pripravnikov« 12. člen: v 2. alineji 1. odstavku se »55« popravi na »50« 12. člen: v 3. alineji 1. odstavku se »60« popravi na »55« 12. člen: zadnji odstavek se črta 16. člen: za koncem 1. odstavka se postavi vejica, za njo pa sledi tekst: »... s tem, dase dokončni obračun po normi zadrži do višine 20 % do tehničnega prevzema.« 16. člen: doda se nov odstavek, ki se glasi: »V primeru, da je obračun montaže iz naslova živega dela negativen, se montažni skupini, ki je delala na tej montaži, obračuna odtegljaj«. 43. člen: se črta 44. člen: se črta 50. člen: popravi se »2/3« na »vseh« Ustrezno se popravijo številke členov od 43. člena dalje 2. Odpravi se naslednje redakcijske popravke: 10. člen: z besedami se izpiše: »... ter faktorju kvalitete in gospodarnosti (KG) ! 1. člen: Tekst se prenese v prvi odstavek. Sledi novi odstavek z besedilom: »Korekcijo ugotovimo na naslednji način:«, nato sledi formula 27., 28. in 29. člen: enotno se uredi oblika. 3. Spremeni se naslov samoupravnega sporazuma sozd IMP o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti del a delavcev na nivoju sozd IMP, tako da se črtajo besede »SOZD IMP« in na »na nivoju SOZD IMP«; 4. Spremeni se 50. člen samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev, tako da se glasi: »Sporazum velja v delovnih organizacijah, ki so ga sprejele, ter stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme najmanj šest delovnih organizacij. Sporazum sprejme delovna organizacija, če tako odloči večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji oz. enoviti delovni organizaciji.« 6.) Delavski svet SOZD IMP določa predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev v besedilu po predlogu komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose in komisije za samoupravljanje z dne 10. 6. 1985 ter s spremembami in dopolnitvami po sklepu št. 5 s te seje. 7.) Predloga obeh aktov iž skl.epov št. 4 in 6 se skupaj z metodologijo objavita v septembrski številki IMP Glasnika. 8.) Delavski svet SOZD IMP 'razpisuje referendum o predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in o predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev. (Ta sklep je bil v celoti objavljen že v prejšnji številki Glasnika.) 9.) 1. Delavski svet SOZD IMP ugotavlja, da je v zemljiško knjigo Temeljnega sodišča v Mariboru, enota v Mariboru, še vedno vpisana družbena lastnina z imetništvom pravice uporabe v korist IMP Ljubljana, Titova 37, obrat Maribor za nepremičnino pare. št. 401/32, v naravi gozd v izmeri 683 m2 in nepremičnino pare. št. 95. v n..ravi stavbišče, v izmeri 29 m2 s pripadajočo stanovanjsko zgradbo, vse vpisano pod vi. št. 223 k. o. Hoč ko Pohorje. 2. Delavski svet SOZD IMP ugotavlja; da se je v 1973. letu v podjetju IMP Ljubljana, Titova 37 izvedel postopek reorganizacije v delovno organizacijo z osmimi temeljnimi organizacijami, na podlagi česar se je tedanji obrat podjetja v Mariboru organiziral kot temeljna organizacija Projekt — montaža-inženiring Maribor, Ljubljanska 9 (vpis konstruiranja temeljne organizacije opravljen pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. reg' vi. 503/02, pri sodišču vpisa Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru pa je bila temeljna organizacija vpisana pod št. regi. vi. 559/02), ter da se na podlagi samoupravnega sporazuma o razmejitvi sredstev, pravi in obveznosti z bilanco stanja z dne 31. 12. 1973. ki so ga sklenile vse v novo delovno organizacijo združene in tudi na novo organizirane temel jne organizacije, nepremičnine iz 1. tč. tega sklepa dodelile temel jni organiza-ciji Projekt — montaža-inženiring Maribor. Ljubljanska 9. 10.) Delavski svet SOZD IMP imenuje tov. Žerjal Boruta, dipl. oec. iz TOZD Inženiring v Odbor samoupravne delavske kontrole pri Jugoslovanski banki za mednarodno sodelovanje. 11.) Delavski svet SOZD predlog za mesečno spremljanje gibanja vrednosti točke za delavce na deloviščih v tujini posreduje v reševanje strokovnim službam. 12.) Delavski svet SOZD IMP imenuje za namestnika člana v Odbor za spremljanje in izvajanje samoupravnega dogovora o obnašanju pri prevzemu graditve objektov pri Splošnem združenju gradbeništva in IG M Slovenije1 tov. Kecman Dušana, dipl. prav. Bolj uskladiti delo proizvodnje, prodaje in razvoja 16. septembra je delavski svet tozda Ten — Energetika na izredni seji sprejel program za odpravo gospodarskih motenj v tozdu. Obenem so sprejeli odstop direktorja tozda Riharda Pompeta, za vršilca dolžnosti pa imenovali od 23. septembra Rada Šegulo. Kaj je pripeljalo tozd Energetiko v takšne škripce? V tozdu in delovni skupnosti delovne organizacije so analizirali polletno analizo poslovanja in probleme strnili v dve skupini: 1. ) Direktni vzroki slabih polletnih rezultatov so: 126 milijonov neplačane realizacije, nezadovljivo sklepanje pogodb (preveč je naročil z veliko osebnostjo stroškov materiala, izvoza skoraj nimajo), veliko povečanje zalog nedokončane in končane proizvodnje, slaba likvidnost tozda, neizkoriščenost kapacitet (v 1. polletju je imela proizvodnja 10,000 režijskih ur zaradi neustrezne strukture naročil in zastojev pri dobavah materiala) in hudo konkurenco na trgu, zaradi katere Energetika podražitev repromateriala ne more prenašati v cene svojih izdelkov. 2. ) Globje vzroke Energetikinih težav pa vidijo v preslabi povezanosti razvoja, prodaje in proizvodnje. Prodaja ni uspela uresničiti cilja, da bi prodajali izdelke s čim več lastnih aparatov. Ocenjujejo tudi, da so predstavništva v Marketingu za Ten premalo prodala. Poleg tega razvojne naloge mnogo prepočasi uresničujejo. Ključne strokovne službe (razvoj, prodaja, priprava proizvodnje) so kadrovsko šibke, kar je predvsem posledica neustreznega vrednotenja visokostrokovnih del in odnosa do njih. Ocenjeno je tudi, da vodstvo tozda ni dovolj naredilo za učinkovito proizvodnjo, pa tudi niso dovolj hitro reagirali na primere, ko so posamezni izdelki zaradi podražitev repromateriala postali nedonosni. Zanemarjena je bila tudi skrb za tehnično — tehnološki napredek tovar- Finančno poslovanje Energetike bremenijo dolgoročne obveznosti, ki so jih zaradi nizke akumulacije spreminjali v kratkoročne. Neugodno za poslovanje je tudi, da so ob ustanovitvi tozda oblikovali svoje režijske službe in tako obesili na proizvodnjo preveč neproizvodne režije. In na koncu, a ne najmanj pomembno, je opozorilo, da je v tozdu premalo reda, discipline in spoštovanja hierarhičnih odnosov pri izvrševanju nalog. Skratka, problemov je mnogo, nekaj objektivnih, nekaj subjektivnih — tako v samem tozdu kot zunaj njega. Tako je predsednik delavskega sveta Franc Žgajnar ob odstopu Riharda Pompeta rekel: »Mislim, da ni direktor edini krivec naših težav, pač pa so tudi še drugi odgovorni,« in se mu je tudi zahvalil za dosedanje delo. , Glede ciljev in programa je novoimenovani v.d. direktorja Rado Šegula najprej opozoril, da predloženi program še zdaleč ni dokončen načrt dela. Zavzelse je, da v tozdu na začetku vse sile usmerijo v učinkovitejše uvajanje delovnih nalog, šele naslednja etapa naj bi bila zasnova nekega dolgoročnejšega načrta. Ali z drugimi besedami: V Energetiki so potrebne organizacijske spremembe tako znotraj tozda, kot tudi pri službah, ki so zdaj v Emondovi delovni skupnosti,- toda Šegula je predlagal, naj ne bi najprej usmerili vse sile v idealno organizacijo in potem v delo— pač pa ravno obratno. Prepričan je namreč, da bo priprava zares temeljite organizacijske sheme vzela precej časa,.zato je po njegovem bolje narediti vse, da bi iz obstoječe organizacije iztisnil čim boljše proizvodne učinke, ker se bodo pri tem verjetno prav kamlu tudi izkristalizirale pobude za smotrnejšo organiziranost. Delegati delavskega sveta so se s tem v celoti strinjali. To seveda ne pomeni, da ostaja vse po'starem: gre za nov način dela, toda v marsičem improviziran, prilagojen reševanju aktualnih nalog, kar pa bo gotovo tudi izkušnja za prihodnjo ustreznejšo organiziranost. V' programu je delavski svet sprejel za preostale štiri mesece obveznost, da mora biti realizacija 600 milijonov mesečno (in to dejansko realizacija lastne proizvodnje), kar je nujno, da bi popravili osebne dohodke in dosegli vsaj skromno aku-mulativnost. Obenem je treba zaloge od polletja do konca leta zmanjšati za 100 milijonov dinarjev. Od prodaje pričakujejo primeren obseg sklenjenih poslov, da bodo lahko te cilje dosegli. Novemu v.d. direktorju so kot prvo obveznost naložili, naj strogo spremlja, kako delavci s posebnimi pooblastili in vodstveni delavci opravljajo_ zastavljene naloge in naj po potrebi predlaga kadrovske spremembe, obenem pa tudi ustvarja pogoje za večje zaposlovanje visokostrokovnih delavcev. V Energetiki in Emondu so se dogovorili, da mora tov. Šegula voditi celovito poslovno politiko, se pravi doseči stalno usklajeno delovanje proizvodnje, prodaje in razvoja. Zato so v kolegij tozda poleg odgovornih za proizvodnjo vključili tudi vodji prodaje in razvoja jakega toka, ki sta za izvajanje akcij odgovorna v.d. direktorja tozda, čeprav sta sicer prodajni in razvojni oddelek v delovni skupnosti skupnih služb. Pričakujejo, da bodo tako odpravili dosedanje kratke stike na teh relacijah. Glavne prodajne naloge so: Okrepiti ponudbo predvsem za tipizirane in serijske proizvode z večjim deležem lastnih aparatov. Preko Marketinga in Inženiringa pospešiti prodajo v drugih republikah in tujini. Pripraviti potrebno prospektno dokumentacijo. Popravljati cene izdel- Dopolnitve samoupravnih aktov v PMi Utrjevanje povezav v delovni organizaciji V PMI-jevih tozdih in delovni skupnosti so delavci 27. septembra na referendumih potrdili vrsto pomembnih dopolnitev svojih samoupravnih aktov: Statuta delovne organizacije, Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD, Pravilnikov o delitvi dohodka in Metodologije za individualno ocenjevanje. S temi dopolnitvami samoupravnih aktov je bil v roku opravljen precejšen del nalog, ki izhajajo iz julijske pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja. Na vseh referendumih so delavci sprejeli vse predložene akte — v Montaži dodatno še spremembe in dopolnitve svojega Statuta in Samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v tozd — edino v delovni skupnosti ni bil sprejet en akt: Metodologija za individualno stimulacijo. Kot smo rekli uvodoma, gre za spremembe, ki izvirajo iz pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja. Ta je v obrazložitvi svoje pobude navedel, da želi z njo pospešiti izvajanje sklepov Izvršnega sveta Maribor—Tabor o urejanju odnosov v PMl-ju. izvršni svet je omenjene sklepe sprejel aprila lani in družbeni pravobranilec je ocenil, da se zadeve razpletajo prepočasi. Glavne smeri ukrepanja po mnenju odgovornih v družbenopolitični skupnosti so: 1. )Oživitev vloge delovne organizacije z vsemi nalogami, ki se po Zakonu uresničujejo na njeni ravni. 2. ) Poenotenje delitve osebnih dohodkov —- še posebej individualnega nagrajevanja. 3. ) Uveljavitev dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela. Skratka, gre za naloge, ki so si jih zastavljali samoupravni, politični in strokovni organi tudi v samem PMl-ju, pa doslej niso dosegli zadostnih premikov. Ko pa je družbeni pravobranilec naloge strnil v konkretne pobude, katere akte je treba dopolniti, so zadeve stekle zelo hitro. V PMI-jevih tozdih se seje samoupravnih organov vrstijo tako rekoč tedensko, tako da lovijo predpisane roke. Pri tem pa ni njihov namen le formalno spreminjati člene samoupravnih aktov, pač pa doseči vsebinske cilje, ki jih je začrtala pravobranil-čeva pobuda, so povedali direktor DO Janez Sterniša, direktorica Splošno kadrovskega sektorja Dragica Rudolf, in direktor Plansko analitskega sektorja Ernest Fujs. Z referendumi pa delo še ni končano. Pravobranilčeva pobuda bo našla svojo realizacijo v spremembah in dopolnitvah še nekaterih aktov: Skupnih temeljev plana ter Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. V tem članku ne bom navajal podrobnosti, kaj bo novega v posameznem aktu, pač pa le najpomembnejšo vsebino, ki jo z vsemi temi spremembami in dopolnitvami zasledujejo: 1. ) Ne bo več prekrivanja dejavnosti. 2. ) Delovna organizacija bo dobila večja pooblastila pri sklepanju pogodb za tozde. 3. ) Večji poudarek bo na usklajevanju delovnega procesa z nivoja delovne organizacije. 4. ) Pri družbenoekonomskih odnosih uveljavljajo dohodkovne odnose in združevanje sredstev, tako da so določili model in izhodišča za ugotavljanje skupnega prihodka, skupnega dohodka in za združevanje sredstev. Obenem so precizirali, za kaj združujejo: za naložbe, za osnovna in obratna sredstva, za pospeševanje. naložbe v kadre in razvojno dejavnost. 5. ) Svobodna menjava dela bo v prihodnje dosledno izpeljana tako, da bo družbenoekonomski položaj delovne skupnosti neposredno odvisen od ekonomskih rezultatov proizvodnih tozdov. t 6. ) Spremembe v sistemu nagrajevanja bodo uveljavljene v dveh etapah: a) Zdaj šo predvsem opredelili individualno stimulacijo in uskladili nekatere razlike, ki so bile v različnih tozdih in delovno skupnostjo. b) V drugi fazi sprememb bodo vnesli v samoupravne akte vse splošne družbene usmeritve (iz družbenih dogovorov, strokovnih podlag in panožnih sporazumov), pa tudi določila IMP-jevega sporazuma. Te novosti naj bi začele veljati s 1. januarjem 1986. ZAHVALE Ob boleči izgubi moje drage mame Frančišče Dolinar se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in OO sindikata DO Promont za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. - ANICA SEMEN Ob smrti moža se kolektivu tozd Telekomunikacije iskreno zahvaljujem za vso pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. MARIJA KOROŠEC Ob smrti mojega očeta Šima Vrkiča se zahvaljujem delavcem tozda Projektivni biro z oddelka v Kopru za darovani venec in spremstvo na očetovi zadnji poti. MILENA RAKAR kov, da bodo spremljale draze tdjje materialov. " N, k Na razvojnem področju bodo pr verili ves sedanji proizvodni Pr0§1 •„ HoVj, ter opredelili naloge za v prihodnji; I *ie Vso pozornost bodo namenil' boljši organizaciji dela in odpravi z a y, stojev med raznimi proizvodni^ bodo j Tak, sektorji. Za prihodnje leto pa o°u naredili tudi program za nabav nujne tehnološke opreme. „ , Da bi blažili likvidnostne težave, bodo uvedli strogo načrtovanje natančno spremljanje financ težav. Seveda bodo tudi ,terlg. kupce, ki jim dolgujejo plačila^2^ slovnemu odboru za Irak pa poslali vlogo za predčasno P<^a navo terjatev do iraških projektov. . Pri osebnih dohodkih so zap>sa_' da jih bodo povečali v skladu z dos® ganjem zastavljenih ciljev. Ob sp* f.------------------„0v,.ten de jemu tega programa, so nekateri legati menili, da osebni dohodki Energetiki preveč zaostajajo, z precej delavcev tozd zapušča. J a so se postavile zahteve, po povišan) vrednosti točke. vreunusu iuunc. n, .[Jnn Rado Šegula je menil: »Danes p C povišanje plač ne morem pristati. . ^<-3 nimam nresleda nad situacijo, ruVji nimam pregleda nad situacijo. . lagam, da počakamo devetmesec 2Q bilanco, naredimo podrobno anali odo doseženi rezultati to om in če bodo doseženi rezultati to o>““ rit-erni gočali, povišamo osebne dohodke.« eti ^ Delegati delavskega sveta so ^ pristop podprli, prav tako kot vs«. še i" predlagane ukrepe. Seveda to precizen operativen program, paC ’■ le opredelitev smeri za delo v p . IV UpiVVJVUlVV 3111VI l /-C1 - .1 hodnje. Nekatere naloge so že pre^, ,r jasno opredeljene, drugje pa l6 n .. teta področja, kjer bo akcije šele trebno opredeliti: »Obljubljalo, ^ bomo vsi vodilni dali vse od sebe, bomo vse naloge kar najbolje izp® 1 Nf f ____1__1 t_ v ____1 _ .. ^a\rQQd> Y ljali,« je rekel inž. Šegula, »seve ni odvisno le od nas, pač pa potre |0, jemo podporo in sodelovanje ga kolektiva.« Delegati delavski svetasojoob,|ubilLEjAVORN|l(j- » Zahteve tozdov v PMI-ju so precej odločne, da je predvsem treba zagotoviti učinkovitost poslovnega sistema ne glede na to, kje se opravlja posamezna funkcija,« je rekel Ernest Fujs. »Oziroma še konkretneje: osnovni motto organiziranosti mora biti večja učinkovitost v izvedbeni fazi, to je v tozdih.« * Poleg že opisanih organizacijskih sprememb in načel v družbenoekonomskih odnosih je v PMI-ju zelo akutno vprašanje, kako organizirati skupne dejavnosti. Strokovni kolegij se je zdaj poenotil, da je treba povezati te funkcije, toda ne z menanično združitvijo Inženirskih birojev, Pro-jektive in razvoja, pač pa obenem doseči tudi novo vsebino dela, je rekel Janez Sterniša. V PMI-ju imajo torej namen ustanoviti nov tozd skupnega pomena, ki pa naj ne bo le seštevek prej navedenih enot, pač pa dejansko nova kvaliteta. Zato bo ta naloga v Temeljih srednjeročnega plana, da bi najprej postavili kadrovske in druge potrebne temelje in nato ustanovili tudi novo organizacijsko obliko. Rok: Dve leti, po možnosti prej. LOJZE JAVORNIK Nekaterim počitek škodi Z dopusta na bolniško Zdaj si že lahko delimo do pustniške vtise, ki jih ima sk raj vsak drugačne, kakor si l pač kdo pripravil počitms pač kdo pripre... ,,— , življenje izven delovnega oK h- Med dopustom naj bi o" novili svoje moči za vanje dela. V času, ko mjjj kartic žigosati ali drugače do kazovati delovnega reda, 0 nekateri privoščijo pravo JP ranje. V primerjavi s sluz'^ drugim pa je pri srcu popolnu lenarjenje, gretje kje na sonc in vneto gašenje žeje, saj I vendar dopust. Rekreativk (šport, tek, hoja. kolesarjevi itd.) dopustuje le maloka ■ Zato so kar redki, ki prid*!0, po dopustu na delo kot Prl’r0,.: jeni, spočiti, polni energije, naj bi se sprostila v večjem d lovnem poletu. A neki imajo z dopustcj* tudismolo. Poznam moža- je delal, je bila roka dobra, ^ smola, dopust je podaljša vleče } . »bolniško«, ki se nekaj tednov. Pa to ni primer. V tozdu smo P°.,-a. trem in površnem razmtsJ nju našli kar štiri, ki se po ^ pustu niso mogli vrtuP' u delo. Nekateri kar po telej ^ sporočijo, da jih ne Kakšna smola, da se ti tako pokvari med dopust0 Vzrokov verjetno ne bo zvedeli, sicer pa kaj naS]g0-tudi to se lahko zgodi, da ^ vek med odmorom zbom delu pa se krepi. Ti naši sodelavci se nam lahko smilijo, celo do met , ^ bi jih le povprašali, zakail ^ dopust tako škodljiv, lahko potem opozo nasve‘ druge, kajti dober ru“,~j0: slaba stvar. Res se Bil je na morju, zdaj Pa :e. ljuje bolniško: ko. bi go v namestnik šel na lc"J r(j nje, pa mora reveža še n P nadomeščati. FRAN VOD- M&bo v Skupnih temeljih sozdovega piana urejeno združevanje sredstev Učinkovita podpora dobrim investicijskim programom Ličila o združevanju sredstev so v Predlogu skupnih temeljev ™njeročnega plana doživela precej sprememb v primerjavi z do ločin kijih je vseboval osnutek. Tako so izenačili obveznosti tozdov in «! !*'h delovnih organizacij (v osnutku je bilo predlagano, naj bi i '*e delovne organizacije združevale več). Sredstva za razvojni , "le bodo nepovratna, kot je bilo prej predlagano, bo pa vračilna a Večja — deset let. Mo predvideva Predlog .kih temeljev naslednjega Sevanja. * Razvojni sklad IMP. To je 11 k* je v sozdu doslej ni- ftl; ' ■u. Namen razvojnega LQa je pospešiti razvojno razi-h ,a‘n° delo in uvajanje novih hov' ' ^ ta sklad bodo tozdi in L ,e delovne organizacije : jitift2evai' po 20 odst. skupne ; /hzacije in 25 odst. dohod-je nastal kot rezultat izred-. §°dnosti na trgu. Doba vra-a teh sredstev je 10 let. i,* * Združevanje za investicije j ga in prioritetnega pome- j. te bodo tozdi in enovite ,o jo 2?e organizacije združevale ro L., ' odst. netto poslovnega o- L a; Ta sredstva se zberejo v U 1,1 banki, združevalci pa v j! |ere Mesecih povedo, v korist ka-S; kep konkretnega investicij-Načrta jih namenjajo. Ce i0(j ru?evalec ne odloči podpreti MM3 °d v sozdu preverjenih fantov, Interna banka pla-Mla sredstva kot dolgoročni obveznosti od prihodnjega leta dalje seštevale. A ni tako, v resnici gre za kontinuiteto: to je da (sicer pozno uveljavljeno) združevanje sedanjega srednjeročnega ohranimo tudi v prihodnje. Nekaj pomisleka pa zaslužijo tudi kritike predlaganega sistema, češ da uvaja avtomatizem, namesto da bi temeljil na neposrednih sporazumih med dajalci denarja in tistimi, ki potrebujejo sredstva za uresničitev razvojnih načrtov. V resnici je tudi po novem , predviden dohodkovni odnos kot glavna oblika združevanja. Za vsako naložbo bo pripravljen samoupravni sporazum, h kateremu bo lahko vsak pristopil po načelu interesa. To seveda ni avtomatizem. Avtomatizem je pri zbiranju, da se zagotovi reden dotok denarja, pri porabi pane. Tudi če se nek tozd ne pristopi k nobenemu dohodkovnemu samoupravnemu sporazumu, se investicijska sredstva ne plasirajo avtomatično. O tem sklepa Zbor Interne banke, potem ko je predlagan investicijski program šel skozi gosto sito,,internega preverjanja v skladu s Pravilnikom o investicijah. To pa je tudi odgovor tistim, ki menijo, da bi morali v IMP-ju najprej sestaviti zelo natančen spisek vseh naložb, za katere bomo združevali sredstva v naslednjem srednjeročnem obdobju. Takega spiska v tem hipu ni mogoče narediti, saj v IMP-ju razen Livarjevega investicijskega programa, za katerega je združevanje pravkar steklo,, nimamo nobenega drugega že pripravljenega. V kratkem bo pripravljen program Trate Avtomatike, ostalo pa so zgolj ideje, na 7 let. tno je v Skupnih temeljih h 11 2°°da ož(jj Predpisana obveznost, da ajj tudi v delovnih organizaci-kj^žujejo 20 odst. netto po-£)§a sklada. j, ,Sedanja razprava pa je polt ju ?> da obstaja ob združevala Se nekaj nesporazumov. )SpaJ*mešnjave je nastalo, ker as| Podlogi, kako združevati v jo^.011 jem srednjeročnem ob-,>vPojavili ravno v času, ko ‘ dn!Čujemo združevanje, kot "'Mu eno v Sporazumu o te-L-Plana 1980—85. Nekateri re) menili, da se bodo oboje Računalniška mreža v IMP se širi Izgradnja IMP-jevega računalniško podprtega informacijskega sistema napreduje. Najpomembnejša oprema iz druge faze je dobavljena, zmogljivosti računskega centra na Titovi (sicer z zamudo razširjene, v kratkem bodo na računalnik priključene številne nove organizacije, stekle bodo nove obdelave. VD° EMOND tozd Elek-°ntaža vabi k sodelovanju *av6o*t' ^kdišč in pomožnih de- fc>č!vdat' moraj° poleg splošnih tijeS lev izpolnjevati še nasled- ?a ‘majo srednjo šolo, elek-°tehniške ali ekonomske s,heri !r' leta ustreznih delovnih iz-ku$enj gnusno delo traja tri me- z} ‘ima delo v našem jitjj . "u 'n ste pripravljeni s svo-Ijum: e'°m, znanjem in izkušan Prispevati svoj delež za Pošij:.0 doseganje rezultatov, ISgl e Ponudbo do 31. oktobra £\ln.,rna naslov IMP DO Ža J'D TOZD Elektromonta-Ljuhiadrovska služba. 61000 ,a,la, Vojkova 58. rahljali že doslej na IBM-u. Uvajalni seminarji so bili zelo intenuivm, o čemer obsežneje pišemo v posebnem članku. Povejmo le, da bodo morali novopečeni računalnikarji kar hitro sesti za terminale. Prva od novih obdelav bo stekla na delti obdelava osebnih dohodkov. Pionirji so spet v Iku, kjer so že doslej prvi preizkušali obdelave na delti. Ikovi tozdi (razen Skipa) in delovna skupnost so že ta mesec »v ‘ živo« obdelali osebne dohodke na -delti. Ostali tozdi pa so najprej izračunali osebne dohodke na IBM-u, n ato p a j i h bodo p aral el no še n a d el ti. Tak uk s paralelno obdelavo bo trajal največ dva meseca, tako d a bo najkasneje decembra šlo že zares. Ob tem naj še spomnim, da računalniški obračun OD. terja poleg same obdelave osebnih dohodkov tudi računalniško vodenje kadrovske evidence, saj je ta osnova za izračun osebnih dohodkov. Druga obdelava so saldakonti in glavna knjiga. Tozdi, ki bodo od 1. januarja 1986 na delti vodili kompletno materialno poslovanje, bodo začeli najprej obdelavo saldakontov in glavne knjige — in sicer 4. novembra s stanjem 1. 10. Saldakonti in glavpa knjiga so razmeroma preprosta obdelava, ki teče na Trati že nekaj časa. Računalniško vodenje materialnega poslovanja pč je kompleksnejša obdelava. Saldakonti in glavna knjiga so njen del, sicer pa pomeni ta projekt celovito računalniško obdelavo nabave, prodaje in proizvodnje. Kot vedno doslej bodo tudi to obdelavo začeli na Trati in sicer v tozdu Itak — 14. oktobra. Naslednji tozdi jim bodo sledili. kot smo že rekli, 1. januarja prihodnje leto. LOJZE JAVORNIK katerih razdelava bo trajala še precej časa. Nedodelani načrti pa -najbrž ne sodijo v Temelje plana. Iztekajočem se srednjeročnim planom so bili našteti tudi taki prioritetni programi, toda ostali so na papirju. Ali ima to smisel? Tako so zdaj opredeljeni prioritetni programi in tehnologije, ki jih bomo v IMP-ju razvijali. To je en kažipot za bodoče investicije. Drugi je v Pravilniku o investicijah, ki predpisuje, s kakšnimi merili je treba vsak program vsestransko preveriti, da bi naložba prinašala dobiček. Zamisel je’ zagotoviti primeren dotok sredstev za investiranje, da bi lahko čim hitreje pod-, pirali dobre investicijske programe. Kakšen smisel bi imel narediti lep seznam perspektivnih naložb, če bi ugotovili, da zanje ni denarja? Ali ni bolje, da se dober investicijski program podpre takoj, ko se pojavi? Čas je denar pravijo Angleži. In za denar pri naložbah tudi gre. L. J. Udeleženke seminarja iz Panonije in PMI pri delu na terminalu. Šola je uspela Zadnje septembrske dni smo v Službi za elektronsko obdelavo podatkov videli nenavadno gnečo. Ob vsakem terminalu je bila gruča, ki se je vneto ukvarjala z elektroniko, še precej časa potem, ko smo mi odšli iz službe. Le kakšno čudo bodo zvabili ti ljudje iz računalnika? Poglejmo najprej kakšno računalniško opremo imamo! Že iz prve faze smo imeli računalnik delta 4780 s 4 megabvti spomina, 6 diskontnih enot RMOS z 256 megabvti spomina, dve tračni enoti in 56 priključkov za terminale. V drugi fazi se je ta oprema razširila še z enim računalnikom —- delta 4785 s 4 megabyti spomina. Dobili smo tudi dve diskovni enoti RA 81 s 456 megabyti spomina,-pa še 20 tiskalnikov in 99 video terminalov. Poleg Trate, ki je dobila videotermi-nale in tiskalnike že v prvi fazi, so jih zdaj dobili še v Panoniji, PMI-ju (na Ljubljanski cesti in v Montaži) v Livarju in Promontu, v kratkem pa jih bodo priključili tudi na Vojkovi. Poleg tega so razširili prostore Računskega centra na Titovi z vsemi potrebnimi deli — od klimatizacije do elektroinstalacij, kjer je še zlasti pomembno, da so uredili rezervno napajanje z baterijami, tako da bodo podatki varni tudi, če bi zmanjkalo elektrike. Z vso zgoraj našteto opremo so torej dane možnosti, da se priključijo na računalnik novi uporabniki širom Slovenije. Zato pa je bilo treba izšolati delavce, ki bodo delali na terminalih. Tako je Sozdova služba za elektronsko obdelavo skupaj z Izobraževalnim centrom konec septembra organizirala tri seminarje in sicer: • Za referente, ki bodo vodili saldakonte kupcev in dobaviteljev ter glavno knjigo. • Za kadrovsko evidenco in obračun osebnih dohodkov. • Za razpis proizvodnje. Prva dva seminarja sta bila tridnevna, zadnji pa enodnevni udeležili pa so se ga kadri iz tistih tozdov, ki so računalniški razpis proizvodne upo- No, v resnici so bile to udeleženke in udeleženci uvajalnih tečajev, ki jih je pripravil Seop skupaj z Izobraževalnim centrom. V veliki večini ženske. Pridružil sem se eni od skupin — bila so ravno dekleta iz obdelave osebnih dohodkov in kadrovskih služb, pa jih je vprašal, kakšno je bilo prvo srečanje z del ti ni mi terminali. »Zelo zanimivo...« je rekla Slavica Šijanec. Potem pa beseda nekako ni stekl^ Počasi se je pokazalo, da jih skrbi. Se bo dalo v treh dneh naučiti vse, kar bodo potrebovale? Kaj bo, ko bo treba delati zares, »v živo« kot pravijo. Gre za osebne dohodke, kjer je človek najbolj občutljiv. Tam napak ne bo smelo biti in očitno je bilo, kako se dekleta zavedajo hude odgovornosti. Potem je Marjeta Dikavčič iz PMI-ja obrnila pogovor nazaj na se-mittar in rekla: »Seminar je res dobro pripravljen. Dobili smo dokumentacijo, razlaga je bila jasna in naredile smo še same prve korake na stroju. Poprijele bomo z vso silo, mislim, da nam bodo tudi organizatorji stali ob strani, pa bo šlo.« Delale so res intenzivno, kar niso in niso hotele od terminalov, kjer so preverjale dopoldne pridobljeno teoretično znanje. Seveda so morale precejkrat poklicati koga iz Seopa, a vedno več problemov so rešile tako, da so same staknile glave skupaj. Res, v Službi za elektronsko obdelavo podatkov so se potrudili, da bi udeleženci seminarja čim uspešneje delali. Pripravili so pisno gradivo: splošna navodila za uporabo terminala in navodila za uporabo aplikacije, na kateri bo seminarist delal. Na predavanjih so seminaristom pojasnili novo vsebino in način dela. Teoretični del programa so imeli v Iskri — DO Zorin, kjer imajo primerno opremo za demonstracije. Kar približno 60 odst. vsega časa pa so porabili za vaj e, kjer so seminaristi v Seo-povih prostorih delali s programi, ki jih bodo uporabljali tudi kasneje — le podatki so bili poskusni. Torej res povsem konkretne vaje. Ko sem prišel ob koncu seminarja še enkrat pogledat seminaristke, seje izkazalo, da je imela Marjeta prav. Dekleta so bila zdaj mnogo bolj samozavestna. »Ja, vtisi so mnogo boljši kot prvi dan,« je rekla Tanja Kožar. Ko sem jo vprašal, kakšne novosti prinaša novi računalnik v kadrovsko evidenco, je menila, da pravzaprav ni nobenih bistvenih sprememb, le da se na IBM-u podatki vnašajo enkrat mesečno, na delti jih bodo vnesli takoj, ko se bo delavec zaposlil ali zapustil organizacijo. Torej bodo podatki vedno sveži. Pomeni to več dela? »Niti ne.« Pa je takoj vskočila Marjeta Dikavčič: »Počakaj, bova videli!« Tanja je vendarle menila: »Začetno vnašanje bo najbrž res zahtevalo več, ko pa bo osnova kadrovske evidence ustvarjena in se bo delo 1 uteklo, pa tega ne bo več.« • No, Marjeta ni čisto prepričana, da bo res. Zdaj le imamo luknjačice, ki tudi opravijo neko delo — na novi opremi prevzemajo vmes same referentke. Pa se še Marjeta jezi, da ima kadrovska evidenca le najnovejše podatke, ne pa tudi, kakšna dela je delavec opravljal prej. Z vnosom novih podatkov se ta zgodovina briše — se pa večkrat potrebuje, recimo za varstvo pri delu in podobno. »To je najbrž zato, ker je kadrovska evidenca zdaj razvita le do te mere, kolikor je potrebna za obračun osebnih dohodkov,« je menila Tanja in najbrž bo res tako. Mnogo več skrbi imajo referentke za obračun osebnih dohodkov. Pa ne, ker bi imele občutek, da ne bodo kos terminalu. Skrbi jih že to, kako bodo vnesle vse podatke če jih bodo detajli še vedno dajali tako pozno in pomanjkljivo. »V Panoniji imamo čez 5.000 proizvodnih in okrog 2.000 montažnih delovnih nalogov mesečno, je rekla Mari a Karba. Vsak, ki daje podatke, pa čaka do zadnjega hipa ali še malo dlje — delavec pa mora dobiti plačo točno. . Potem so se pokazale še razne posebnosti, ki jih imajo v vsakem tozdu zdalj pa bo obdelava ena in vsi bodo morali delati enako. In ponekod bodo referentke dobile naloge, ki jih doslej niso poznale. Za ljubljanske tozde, na primer, so doslej vse odtegljaje obračunali v Interni banki, zdaj to prehaja, kot drugod že je, na referentke v posameznem tozdu. Predvsem lahko pričakujemo, da bo še posebej na začetku nastalo ozko grlo pri vnosu podatkov, pravi tudi vodja Službe za elektronsko obdelavo podatkov Gabriel Erzin. To se da rešiti s prilagajanjem uporabe terminalov. Ko postavljajo mrežo, sicer rečejo ta terminal je za saldakonte, ta za osebne dohodke itd. — toda v praksi bo na posameznih obdelavah prihajalo pri vnosu podatkov, kar se da rešiti s tem, da se sprosti terminale za kritično delo. Poleg tega Erzin opozarja še na to, da je treba organizirati sproten vnos podatkov, kar je povsem drugače kot doslej na IBM-u, ko so podatke vnašali enkrat do trikrat mesečno — odvisno od obdelave. In tudi zelo pomembno: Bolje kot doslej bo treba pripravljati dokumentacijo. Vsi podatki morajo biti zaključeni in popolni, ne pa da jih mora referent še dopolnjevati in zbirati. No, saj tako bi moralo biti že tudi doslej, a žal ni. Razpored dela na terminalih, predvsem pa zagotavljanje pravočasne in popolne dokumentacije, to so stvari, ki jih ne bodo mogli rešiti ljudje za terminali. Potrebno je širše sodelovanje in jasne usmeritve vodilnih. Zato hi čudno, da so nekatere seminaristke imele tudi na koncu deljene občutke. Same so na tečaju spoznale računalnik in prepričane so, da bodo znale delati z njim. Kaj pa drugi, od katerih bo njihovo delo odvisno? L. J. Pogled v računski center. Levo: Oba računalnika, desno komunikacijska oprema. ZAHVALA Ob boleči izgubi svojega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata tozda Ten energetika za darovano cvetje. Obenem se zahvaljujem sodelavkam iz tozdov Energetika in Telekomunikacije za izraze sožalja in denarno pomoč. Posebna hvala pa velja vsem, ki ste mojega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. MAJDA BUR JAK OBJEKTI, KI JIH GRADIMO : *r..."Z Color: Stroge varnostne zahteve Ovpjevi monterji gradijo za Color v Medvodah skladišče za tekoče surovine. Color je znana tovarna barv'in lakov, njene surovine so torej vnetljive, zato je to gradbišče spedfično in izredno zahtevno zaradi požarno varnostnih zahtev. OV lahko prevzema tako zahtevna dela, kerima strokovno usposobljene varilce. ki obvladajo specifična dela na takih objektih, ima pa tudi potrebno opremo in orodja. V Colorju v Medvodah, kjer so lani in letos razširili proizvodnjo, so se pokazale potrebe po novih skladiščnih prostorih za tekoče surovine. Zato so se odločili za postavitev nadzemeljskega cistemskega skladiščnega prostora s prostornino 1600 kubičnih metrov prostornine in z možnostjo nadaljnje razširitve do 6000 kubičnih metrov cistemskega prostora. Ob zgraditvi cistemskih prostorov je moral Color zgraditi tudi vso transportno, energetsko in ekološko infrastrukturo. Gradnjo sta financirala oba Color-jeva tozda Premazi in Smole v razmerju 1:1. Zagotovitev finančnih sredstev je potekala sukcesivno iz različnih virov — od lastnih do kreditov. Med črpališči in obrati ter med starim delom črpališča in starim cistem-skim prostorom so tehnološke p.ove-- ko da dajejo maksimalno fleksibilnost oskrbe obratov s tekočimi surovnimami. Pri g, ud nji skladišča topil so bili upoštevani vsi požarnovarnostni predpisi. Kot so povedali v Colorju, z deli na tem gradbišču nekoliko zamujajo, ker so projekti prihajali z zamudo — večkrat so bili tudi nepopolni. Zato izvajalci del niso mogli pravočasno začeti z delom oziroma so zamujali z naročili potrebnih materialov. K;rso na gradbišču delali različni izvajalci, je bilo težko uskladiti kontinuiranost izvajanja del. Investitor gradnje je Color Medvode. Projektiranje, koordinacijo in nadzor nad vsemi deli opravlja Inženirski'biro Elektroprojekta Ljubljana. Gradbinec Ljubljana bo opravil gradbena dela, električna dela bo izvedla Elektromontaža iz Ljubljane (iz Rožne doline). IMP-jev tozd OV pa je izvajalec strojno montažnih del, za katere je sklenil pogodbo z investitorjem. Dela naših monterjev, ki so na tem gradbišču od letošnjega junija, so montaža strojnih instalacij za tehnološki razvod topil (benzin, benzol, kislin, propilen glukol itd.), ki se uporabljajo za končno izdelavo in-pregnacij barv in lakov; montaža strojnih instalacij za ogljikov dioksid, montaža inštalacij za protipožarno zaščito rezervoarjev — kompletno s črpališčem in s celotnim ra-• zvodom vodovodnega in hidrantnega omrežja. Na gradbišču je delalo povprečno 10 naših monterjev pod vodstvom vodilnega monterja Srečka Serjanika in Viktorja Peterlina. Vodja montaže je Franc Jenko. Do druge polovice septembra so Ovejevi monterji opravili približno 70 odstotkov del. Skupna vrednost IMP-jevih del na tem gradbišču, ki jih bodo končali novembra, je 50 milijonov dinarjev. Zaradi zelo kratkega roka in pomanjkanja monterjev delajo Ove-jevci tudi v podaljšanem delovnem času, da bodo ustregli investitorjevim zahtevam glede izpolnitve pogodbenih rokov. Na tem gradbišču naši monterji dobro sodelujejo z investitorjem in z drugimi izvajalci del. Vsak teden se vsi izvajalci na koordinacijskem sestanku dogovorijo o delu. Zato ne prihaja do nesoglasij in do.zastojev pri delu. Največji problem je dobava reprodukcijskega materiala (brezšiv-nih jeklenih cevi z domačega trga), pomanjkanje monterjev in atestiranih varilcev. Delo je zelo zahtevno, sai morajo biti skladno z zahtevami projektanta vsi zvari rentgensko pregledani. Tovarna ima 4 nevarnostne cone za izvajanje ukrepov požarne varnosti. Prav to gradbišče se nahaja v prvi coni nevarnosti za požar, zato je na gradbišču stalno prisoten en gasilec ali pa jih je tudi več. Naš vodilni monter pa mora biti stalno povezan z varnostno službo investitorja in z njihovo poklicno gasilsko brigado. Color proizvaja sintetične smole za potrebe premazne industrije — večji del za lastne potrebe, poliester-ske smole za različne namene (za po-liestreske cisterne za različne namene, čolne, različne plošče za fasade itd.), premazna sredstva za gradbeništvo, avtomobilsko industrijo, belo tehniko ladjedelništvo, lesno industrijo itd. Color, ki ima 650 zaposlenih, bo letos proizvedel 14.500 ton sintetičnih smol ter 26.000 ton premaznih sredstev. MARIJA PRIMC Posnetki iz Colorja: Zgoraj levo energetski most s črpališčem, skupina monterjev OV, spodaj varilci pri delih na cevovodih, veziiieio rezervoarje s tonili. Na levi: Strojnica HE Mavčiče, v kateri so začeli z montažo generatorjev. Zgoraj: Pogled na jez He Mavčiče H E Mavčiče: Težko je uskladiti toliko izvajalcev Zadnje mesece je gradbišče hidroelektrarne Mavčiče zelo živahno. Gradbinci hitijo zaključevat strojna dela, prihaja oprema, delavci Geološkega zavoda postavljajo eksploziv, da bodo podrli zajezitev prve gradbene jame. Hidroelektrarna je kompliciran objekt, kjer se srečujejo številni dobavitelji specializirane opreme in zato seveda tudi mnogi različni izvajalci. Med njimi ima dovolj pomemben delež tudi IMP. Pogodbo je Inženiring podpisal z investitorjem. Delovno organizacijo Savske elektrarne, junija 1684, kasneje pa še dva aneksa, tako da je za zdaj vrednost poslov, kijih je prevzel IMP v Mavčičah 238 milijonov dinarjev. Za izvedbo tega posla je znotraj IMP-ja sklenjen Samoupravni sporazum med Inženiringom, Tenom-I nergetiko in Elektromontažo. Preko IMP-ja potekajo naslednja dela: • Dobava in montaža lOkV opreme lastne rabe v hidroelektrarni. • Dobava in montaža 0,4 kilo-voltnc opreme lastne rabe. • Dobava in montaža elektroo-preme v generatorskih zvezd išči h. • Dobavain montaža 220 in 48 voltne enosmerne napajalne opreme (akumulatorskih baterij) in pripadajoči usmerniki. • Dobava in montaža diesčl električnega agregata 350kVA. • Dobava in montaža sistema za daljinsko unravljanje. • Dobava in montaža avtomat-‘■ze .elefo.nke centrale, malokanal-rega mul tipleksorskega sistema in telegnilske opreme. Vse to so posli, s katerimi ima IMP pogodbo neposredno z investitorjem. Poleg tega p: smo v Mavčičah udi kot Gradisovi podizvajalci, kjer ..osti: OV in Klima montaža moliti' lala vodovod, ogrevanje in prezračevanje v hidroelektrarni. 'Geprav je spisek dobav, ki tečejo preko IMP-ja dolg, je to razmeroma majhen del opreme za Mavčiče. Tu je še cela vrsta drugih izvajalcev, od katerih so najpomembnejši Gradis, ki izvaja gradbena dela, Geološki zavod (injekliranje), Metalna (hi- dromehanska oprema — to je zapornice dvigala), Litostroj (turbini), Rade Končar (generatorje in del druge elektroopreme) in Minel (elektroinstalacije). Vidimo torej, kako zapleten je tak objekt, toda to še ni vse. Večina teh glavnih izvajalcev, ki imajo pogodbe z. investitorjem, ima potem špe svoje podizvajalce in dobavitelje. Tako tudi IMP dobavlja v Mavčiče le del opreme iz svojih tovarn. Agregat, na primer, so naredili v Uljaniku, oprema za daljinsko vodenje bo Iskrina in delno uvožena itd. Kakšen smisel ima torej, da se pojavljamo na gradbišču tudi kot posredniki za dobave materiala in opreme drugih dobavitel jev? Odgovor je nakazal Drago Polak, ki vodi elektronadzor, ko je rekel: »Usklajevanje dela na objektu je izredno težko, ker imamo preveč različnih glavnih izvajalcev. Po mojem ni dobro oddajati del tako, ker nastajajo komplikacije.« Tozd l en Energetiku je nekaj elektroopreme z.a HE Mavčiče že dobavil. Roman Dermelj iz Inžiniringa je vodja izvedbe v Mavčičah in tudi že od prej ima izkušnje na energetskih objektih. Na osnovi teh izkušenj pa pravi: »Vsak investitor takšnega objekta želi skleniti pogodbe s čim manj partnerji,,ker ima tako prihranjenih mnogo sitnosti. Z naše strani to pomeni, da nimamo prav nobene možnosti skleniti posel na takšnem objektu, če hočemo nanj prodati samo lastne izdelke. Edini način je. da investitorju ponudimo kompleksno dobavo določene funkcije, v kar vključimo seveda vse ustrezne lastne proizvode, pri drugih proizvajalcih pa poiščemo tisto, česar sami ne delamo.« Pri gradnji hidroelektrarne Mavčiče je mnogo težav že zaradi investitorjevega gospodarskega položaja. Znano je, da elektrogospodarstvu vsa zadnja leta manjka denarja za novogradnje. Tako so Mavčiče začeli graditi že leta 1980, pa vmes dela za dve leti prekinili. A tudi, če bi z denarjem ne bilo nobenega problema, bi bilo to težko delo. Hidroelektrarna je pač razmero ip a majhen objekt, v katerem je stlačeno ogromno raznovrstne opreme. V začetku oktobra, ko sem bil na objektu, je bilo tam dvesto delavcev iz cele vrste organizacij — od gradbincev, monterjev pa do obrtnikov. » Res jv, zaradi številnih izvajalcev in dobaviteljev je časovno usklajevanje dobave opreme in montažnih del izredno pomembno in zelo težko,« pravi Roman Dermelj. Dobave morajo slediti v pravem roku, delo je treba organizirati tako, da ne moti, drugih izvajalcev in jim pustiš prostor, ki ga potrebujejo. -s iitii Te probleme še zlasti f0i! Ovejevci, ki morajo spretnijat\giij' bene izvajalce. To pa pomeni- .^1 hovo delo ne more biti neprek'-eiJ' pač pa stalno prihajajo na 0 Lfij vso opremo, položijo na V^i nekaj metrov cevi in odidejo-že čez nekaj dni spet vrnili-y jčt! problem je, ker so gradbeni P jel# in projekti instalacij neus tako da prihaja do stalnih sPres0 Razveseljivo je slišati, da ^ fantje doslej vse te Rr0nra? uspešno reševali, saj je tudi Polak rekel: »IMP se je dobr zal.« .„ jan Mavčiče jj^t monterje opreme Uradbena dela so že P,e pl', koncu: Strojnica je zgrajen9’jj/‘ Hidroelektrarna težak objekt, glavno delo pa^ yt-j ce j. tuyv telje in Gradbena tako pretočni polji. kjer*“ M zmontirani zapornici. cav3 | priključna pregrada, pa bo jezena. Od opreme Je prva turbina m zaceli so zc ^ tir:iti !)»n^r.it,tr t-p se OU1CJ , tirati generator, če se srce elektrarne. ,(fl ln za konec še nekaj P°^.at^0vi tllj Mavčiče bo imel a dve Kap‘a ^g itn bini, moč. ki jo bo dala, pa b J H gavatov, Za primerjavo: Medvode je 20 megavatov'- gjfrP Mavčičah bo razmeroma ^fi1 akumulacija, zato bo ta e___y|c!j^., delala kot vršna elektrarna eK; čili jo bodo takrat, ko je p°f qo((% trike največja. To pa je ' sko, kjer je ogromno indu kako pomembno. u0 e'1:; Zanimivo je tudi to. da jfl ( trama v celoti avtomatizif bodo upravljali daljinsko v jjč da ^4 ) nega centra vodenja (^L cevem. .. vO^ LOJZE JA GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ GLASNIK OKTOBER 1985, PRILOGA -----------■ : : \ PREDLOG Skupni temelji za pripravo srednjeročnih planov SOZD IMF 1986—1990 l » • \. >: «< ■ . 'v '::>x ' * Skupni temelji za pripravo srednjeročnih planov SOZD IMF 1986—1990 l. UVOD 1. S skupnimi temelji za srednjeročni razvojni plan opredeljujemo delavci SOZD IMP izhodišča in usmeritve razvojne politike za obdobje 1986—1990, določamo skupne cilje in naloge ter urejamo medsebojna razmerja v tem srednjeročnem obdobju. Pri izdelavi temeljev plana izhajamo iz: — razvojnih izhodišč, opredeljenih v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, tako glede nadaljnjega razvoja jiroizvajalnih sil kot tudi nadaljne krepitve samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov — splošnejših oz. širših družbenih ciljev opredeljenih v smernicah za družbeni plan SFRJ, SR Slovenije in občin v katerih imajo sedež naši TOZD in DO —■ sprejetih sklepov o pripravi planskih dokumentov IMP 1986—1990 na vseh nivojih organiziranosti ter ustreznih delovnih programov — dolgoročne programske usmerjenosti IMP do 1. 1985 — analize uresničevanja srednjeročnega plana 1981—1985 po TOZD, DO in SOZD kot celote — analiz razvojnih možnosti po posameznih proizvodnih programih 2. Temelje planov sprejmejo delavci z osebnim izjavljanjem na zborih na osnovi predloga, ki ga določi delavski svet. II. RAZVOJNE MOŽNOSTI IMP V svetu in gospodarskem okolju, ki se hitro spreminja, in kjer so spremembe čedalje težje predvidljive bodo lahko uspevali le fleksibilni in trgu prilagojeni proizvajalci. Da bi zagotovili srednjeročno in dolgoročno konkurenčnost IMP-ja, je potrebno vse elemente sistema upravljanja podvreči temeljiti analizi in spremembe zasnovati tako, da v kar največji možni meri gladimo na naših prednostih (močnih točkah) in odpravljamo naše slabosti (šibke točke). Bistveno za razvojno planiranje je jasno postavljanje vprašanj med katerimi so 3 osnovna: — kaj smo in kje smo (analiza lastnih prednosti in slabosti) — kam gremo (cilj) — kako bomo to dosegli (strategija) * S skupnimi temelji plana želimo opozoriti ta vprašanja v vsakem posameznem delu poslovnega sistema, v vsaki delovni in temeljni organizaciji, v vsakem posameznem poslovnem procesu. Plan torej ni le zbirka bolj ali manj kvantificiranih ciljev in ne le stvar planerjev. Plan je integracija različnih odgovorov v konsistentno celoto je način razmišljanja o celoti poslovnega procesa. Trendi in smernice razvoja v svetu in pri nas nam pomenijo osnovno vodilo za konkretizacijo dolgoročne usmeritve SOZD IMP. Poudarek v prihodnjem razvoju bo zlasti na: — uvajanju mikro računalnikov in robotov v večini industrij in človekovih dejavnosti nasploh — ekspanziji svetovne informatike na podlagi razvoja računalništva in telekomunikacij —- relativnem zmanjševanju rabe energije in povečanem povpraševanju po napravah in tehnologijah, ki varčujejo z energijo oz., ki uporabljajo sekundarne alternativne oz. perspektivno cenejše energetske vire — okrepljeni skrbi ljudi in institucij za bivalno in delovno okolje, ki bo zahtevala povečane investicije — samooskrbi s hrano in racionalni ter ekonomsko smotrni pridelavi in predelavi hrane. Iz analize dosežkov IMP in sedanjega položaja je razvidno, da smti v dosedanji usmeritvi pokrivali potrebe pretežno na področju ENERGIJE delno na področju HRANE, EKOLOGIJE in zelo malo na področjih INFORMATIKE, ROBOTIZACIJE. Vidimo, da je naša dosedanja usmeritev v načelu pravilna. Naša osnovna usmeritev mora biti tudi vnaprej: — oskrba z energijo, racionalna raba energije (varčevanje) — reševanje problemov vode, zraka in odpadkov za prebivalstvo in industrijo ENERGIJA EKOLOGIJA sodelovanje v verigi proizvodnje ih predelave hrane HRANA — telekomunikacije in proizvodnja softvvare — mikroprocesorsko vodenje procesov, avtomatizacija in robotizacija INFORMATIKA ROBOTIZACIJA Da bi lahko konkretneje opredelili možnosti razvoja na teh področjih moramo poiskati še svoje prednosti (močne točke) in slabosti (šibke točke), videti priložnosti in spoznati probleme. Prednosti — osvojenost posameznih programov in širina njihovega asortimana v razvojnem, proizvodnem in tržnem pogledu — programska usmerjenost kot sredstvo za doseganje postavljenih ciljev skozi razvojno tehnološko povezanost in specializacijo ter zaokroževanje celovite tržne ponudbe — povezanost v poslovnem sistemu IMP skozi sistem skupnih dejavnosti ter integracijo interesov — finančna stabilnost in možnost visoke stopnje samofinanciranja razvoja ob pogoju združevanja sredstev. Navedene so le nekatere prednosti in to z aspekta SOZD-a. Prednosti pa je treba poiskati za vsak posamezen program, vsako DO, TOZD. tržišče itd. Slabosti Ko govorimo o slabostih, mislimo na tiste šibke točke, karakteristike obnaša gj a ali napake, zaradi katerih smo glede na konkurenco v slabšem položaju. To so: * — realno padanje akumulacije in rentabilnosti v — prepočasi se prebija dolgoročna usmerjenost in razvojna miselnost, kar je povezano s krizo razvojno raziskovalnega dela ter investicijske politike — prepočasi osvajamo nove programe in s tem nove proizvode — programska usmerjenost za seboj nima potrebne organiziranosti, zlasti je neustrezno organizirana marketinška funkcija — obseg in struktura prodaje na tuje sta nezadovoljiva tudi zaradi neustrezne prodajne organizacije — združevanje sredstev znotraj SOZD še ni dobilo ustreznih dimenzij — zaostajamo v pridobivanju in šolanju kadrov Tako kot velja za prednosti, velja tudi za slabosti. Potrebno jih je konkretizirati po programih, po delovnih organizacijah, po tržiščih itd. Priložnosti To so možne smeri naših akcij, da bi nam šlo bolje. Pri tem seveda izrabljamo naše prednosti in odpravljamo slabosti. — kompletirati celovito ponudbo, glede na kupce, katerih potrebe pokrivamo — programom moramo dati materialno in organizacijsko bazo — intenzivno delati na razvoju programov za pokrivanje družb, potreb na področju energetike v širšem smislu — regulacija in avtomatizacija — prezračevanje, filtracija zraka in klimatizacija .— oskrba z vodo, čiščenje in tehnološke priprave vode — uporaba sekundarnih in alternativnih virov energije — oskrba z energijo, distribucija in uporabe toplotne energije (ogrevanje, hlajenje...) in električne energije — stimulirati kreativnost in pripadnost IMP-ju — izšolati ustrezen strokovni in vodilni kader — vzpostaviti poslovno strategijo v evropskem oz. svetovnem merilu. Problemi Kot probleme razumemo zunanje faktorje, ki negativno vplivajo na naše delovanje: — ukrepi ekonomske politike, npr. prepoved uvoza opreme, kreditna politika itd. — teritorijalni interesi in neenotnost jugoslovanskega trga — nestabilnost odnosov na svetovnem trgu — močne oscilacije v nivoju povpraševanja — veliki odlivi akumulacije za nerazvite in infrastrukturo itd. Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in problemov nam pokaže na nujne spremembe nekaterih izhodišč našega delovanja na področju upravljanja in operativnega poslovanja. I. Izhodišča na področju upravljanja so: —- skupne vrednote — strategija — struktura — sistemi — sposobnosti — sodelavci • — stil del Zahteve, ki jih postavlja pred nas odprta ekonomija z vse močnejšo konkurenco, zlasti pa še prodor na svetovno tržišče, so visoke in se dotikajo vseh sedmih strateških segmentov s katerimi določamo osnovna izhodišča našega delovanja. Skupne vrednote so v opredelitvi jasne poslovne filozofi je, — ki vidi svoje družbeno poslanstvo v zagotavljanju družbi potrebnih investicijskih dobrin, , — ki vidi svoj cilj v čim višjem osebnem in družbenem standardu delavcev ob hkratni okrepitvi dolgoročne rasti stabilnosti in socialne varnosti v poslovnem sistemu IMP — ki vidi pot za uresničitev cilja v delu, znanju, želji za uspehom in tovariških medsebojnih odnosih. Strategijo razvoja in trženja bomo zasnovali na — koncentraciji na močnih točkah našega poslovanja — akcijski usmerjenosti, kjer je osnovna pozornost posvečena gospodarskem okolju, kupcem in konkurenci — odločenosti, da presežemo oz. odpravimo slabosti v našem poslovnem obnašanju in izboljšamo učinkovitost v proizvodnjj, trženju, raziskovalno razvojnem delu in procesu upravljanja, — si delavci IMP postavljamo naslednja dva temeljna cilja za obdobje 1986 do 1990: 1. Povečali bomo ekonomsko moč in uspešnost poslovnega sistema SOZD IMP, in sicer po kriterijih: — tržnih deležev na jugosiov. in tujih tržiščih za poglavitne proizvodne programe —■ stabilnosti rasti — rentabilnosti naložb — neodvisnosti od iunanjega financiranja Strukturo organizacije bomo prilagodili cilju — da mora življenje določati organizacijo in ne obratno — da moramo vzpostaviti decentraliziran sistem odgovornosti za poslovne rezultate. — da moramo vspostaviti tesno koordinacijo na nivoju SOZD IMP v vseh pomembnih funkcijah - Sistemi, ki jih potrebujemo so: — prilagodljiv, navzven usmerjen sistem informiranja planiranja in kontrole poslovanja, ki bo omogočil izboljšati donosnost proizvodnih programov — učinkoviti sistem usmerjanja strateških virov (ljudi, znanja, kapitala) V dejavnosti, kjer jih je mogoče najbolj rentabilno uporabiti. Sposobnosti, ki jih bomo razvijali kot organizacija so: — močna tržna orientacija (tržni konow-how) — sposobnost vodenja lastnega razvojno raziskovalnega dela — sposobnosti učinkovitega planiranja in kontrole operativnih proizvodnih funkcij Sodelavci, s katerimi želimo razvijati našo organizacijo so temelj našega prihodnjega razvoja, zato moramo — planirati kadrovske potrebe zagotavljati kader prek sistema, štipendiranja učencev srednjih in visokih šol in internega usposabljanja in izobraževanja ~ skrbeti za racionalno kroženje kadrov in izmenjavo izkušenj s kadri pri naših poslovnih partnerjih doma in zlasti v tujini skrbeti za funkcionalno usposabljanje kreativnega kadra, zlasti pa za spoznavanje metod in tehnike dela v marketingu in razvojno-tchnološkem procesu. skrbeti za kvalitetni kadrovski izbor in.selekcijo pri izvajanju najodgovornejših funkcij in za stalno izpopolnjevanje vodilnih in vodstvenih delavcev — stimulirati samoizobraževanje, izobraževanje ob delu in zlasti podiplomsko izobraževanje v tehničnih in ekonomskih strokah — skrbeti za opredeljevanje in krepitev motivov, ki stimulirajo k vedno boljšim dosežkom in krepijo pripadnost IMP. Stil dela. obnašanja in komuniciranja, ki ga bomo razvijali naj opredeljujejo naslednje značilnosti — poudarek na odprtem, neformalnem komuniciranju, timskem delu in kolektivnem odločanju — agresivnost na tržišču, ki temelji na tesnem stiku s kupci, spoznavanju in zadovoljevanju njihovih potreb — poslovno vodenje, ki je usmerjeno k prevzemanju tveganja in konkretni akciji — poudarke na samoiniciativnosti in možnosti sprejemanja poslovnih odločitev tudi na nižjih nivojih vodenja (samostojnost) ob hkratni krepitvi funkcije kontrole in odgovornosti za dosežene rezultate. II. Izhodišča pri razvijanju poslovnega procesa so: — močno osredotočenje na trženje — učinkovita kontrola stroškov — stalni boj za povečanje produktivnosti III. TEMELJNI CILJI SOZD IMP ZA OBDOBJE 1986—1990 Izhajajoč iz: — dosežene razvojne stopnje poslovnega sistema SOZD IMP. zlasti proi-zvodno-tehnološke osvojenosti in tržne usmerjenosti naših proizvodnih programov ter finančne stabilnosti in likvidnosti predpostavk o tržnih in institucionalnih možnostih, ki se nam odpira jo na jugoslovanskem in tujih tržiščih — objektiviziranega spoznanja o naših konkurenčnih možnostih in prednostih 2. Z učinkovitim gospodarjenjem bomo povečali naše realne osebne dohodke, tako da bodo ti nadpovprečni glede na teritorialne in panožne primerjave v SR Sloveniji V številkah izgledata ta 2 temeljna cilja (globalno za IMP) tako:1 — povečanje tržnih deležev v SFRJ in posebej v drugih republikah (konkretni cilji po sistemih in programih) — povečanje splošnega deleža izvoza na 20 % do 1. 1990 selektivno po sistemih in programih (v povprečju petih let 15%) — najmanj 9 % povprečna letna realna (kar pomeni nad stopnjo inflacije) stopnja rasti proizvodnje in dohodka. — najmanj 6.5 % povprečna letna rast produktivnosti dela — največ 2,3 % povprečna letna rast števila zaposlenih (neupoštevanje integracije) — doseči povprečno najmanj 10 % donosnost prodane proizvodnje, najmanj 2,5-kratni obrat kapitala v letu in najmanj 25 % rentabilnost naložb — doseči 70 % stopnjo samofinanejranja investicij — realne osebne dohodke na delavca povečati letno v povprečju za 5%. Tako bi dosegli po cenah I. 1984, leta 1990 (oz. 1986—1990) — 36 milijard fakturirane realizacije SFRJ (v petih letih skupaj 150 milijard) — 14 milijard dohodka (58 milijard) — 5.2 milijard osebnih dohodkov (22 milijard) — 3.8 milijarde akumulacije (15 milijard) — 10.000 zaposlenih — 42 milijonov U$ izvoza (skupaj 132 milijonov U$) — Fakturirane realizacije izven SFRJ (delovne enote in mešana oz. lastna podjetja) v petih letih skupaj za 250 mio U$. IV. NALOGE Za uresničitev obeh temeljnih ciljev je potrebno pretehtati in v določenih elementih zgraditi na novo celotno poslovno strategijo naše sestavl jene organizacije. zlasti pa: — Uveljaviti enotne principe upravljanja, vodenja in poslovne politike, to je dogovoriti se o merilih za ugotavljanje učinkovitosti posameznih poslovnih segmentov, opredeliti način ukrepanja ob odstopanjih od dogovorjenega. — Razviti celovito in usklajeno strategijo tržnega nastopanja, temelječo na naših prednostih pred konkurenco; na osnovi obstoječih izkušenj izdelati celovit program trženja na tujih tržiščih — Izboljšati delovanje operativnih poslovnih funkcij s ciljem izboljšati kvaliteto proizvodov, znižati stroške na enoto proizvodnje in povečati zanesljivost dobav — Povečati tempo vlaganj v novo tehnologijo in opremo. — Vzpostaviti poslovnemu odločanju prilagojene' sisteme informiranja, planiranja in kontrole — Prilagoditi organizacijsko strukturo SOZD IMP glede na strateške poslovne segmente (sisteme/programe). — Povečati tempo vlaganj v ljudi oz, v specialistična znanja, zlasti na področju teženj, raziskav in razvoja ter operativnega in strateškega vodenja — Preorientirati »filozofijo« IMP-ja oz. okrepiti pripadnost IMP-ju skozi sistem skupnih v vrednot. Proces krepitve povezovalnih elementov v SOZD se ne more omejiti le na nekatera posebna področja, npr. na dinarsko ali devizno financiranje, nastop v tujini, osebni dohodki, ampak mora potekati glede na vse najobčutijivejše elemente poslovnega procesa. Ti so: 1. PROIZVODNI PROGRAMI IN KONCEPT TRŽENJA 2. RAZISKOVALNO RAZVOJNA DEJAVNOST 3. OPERATIVNE POSLOVNE FUNKCIJE 4. FINANCIRANJE RAZVOJA IN POSLOVANJA 5. POSLOVNA ORGANIZIRANOST 6. SISTEM INFORMIRANJA. PLANIRANJA, VODENJA IN KONTROLE 7. KADROVSKA POLITIKA 8. DELITEV DOHODKA. OSEBNI DOHODKI, SOLIDARNOST 9. PROSTORSKA POLITIKA 1. PROIZVODNI PROGRAMI IN TRŽENJE V prizadevanjih za programsko ureditvijo poslovnega sistema IMP je potrebno upoštevati manjkrat poudarjeno, toda jasno dejstvo, da imamo v reprodukciji vendarle mnogo skupnega, kljub razvejanosti asortimana proizvodov n storitev. Za koncept trženja je izredno pomembno dejstvo, da se celotna produkcija usmerja na tržišča investicijskih dobrin. Povezanost temeljnih in delovnih organizacij v IMP se izraža v dveh ravneh, ki se medsebojno dopolnjujeta: pro-gramsko-tržna povezanost skozi prodajo sistemov in reprodukcijsko-tehnološka povezanost skozi selektivno aplikacijo tehnologij. V vse večji in ostre jši konkurenčni borbi postaja znanje odločilen proizvodni faktor. Temu ustrezno je potrebno temeljito spremeniti dosedanji prodajni koncept IMP, ki temelji na neizdiferenciranem ponujanju blaga in storitev. V industrijski proizvodnji se to izraža tako, da se izključna skrb posveča komponentam, v montažni proizvodnji se prodajajo »ure in material«, organizacije skupnega pomena, ki se ukvarjajo s tržnimi aktivnostmi, pa nimajo jasno profilirane tržne usmeritve. Osnova IMP-jevega tržnega koncepta in dolgoročne strategije do 1. 1990 sta trženje sistemov (funkcionalnih rešitev ali aplikacij) in inženiring kompletnih objektov. 1.1. Trženje sistemov je višja oblika prodajne aktivnosti, ki je utemeljena na zagotavljanju točno določene funkcije za uporabnika (kupca). Bistveno za to obliko trženja je: — da temelji na tesnem stiku s kupcem, spoznanjem njegovih potreb in ekonomskih možnosti in predlaganjem rešitev (svetovanje) — da okrog osnovne projektantske dejavnosti nadgrajuje druga potrebna znanja — da agresivno tržimo aplikacijo za posamezne industrije — večje kupce, ne pa le proizvodov in storitev. Tak nastop nam omogoča boljše izkoristiti potencial posameznega kupca glede na paleto proizvodnih programov IMP, hkrati pa omogoča z manjšim rizikom osvajati nove komponente, kjspadajo v sistem — aplikacija oz. sklepati tesnejše poslovne stike z dobavitelji komponent, ki jih ne proizvajamo sami. Trženje sistemov mora biti tesno naslonjeno na realizacijo IMP-jevega poglavitnega poslovnega gesla — Varčevanje z energijo ip zaščita okolja. Pomeni v globino osvojiti problematiko posameznih sistemov — aplikacij in se na tej osnovi uveljaviti kot vodilni tržni subjekt — specialist. Objekti trženja sistemov so inženiring organizacije, večje projektantske hiše in investitorji sami (če gre za ozko namenske modernizacije oz. rekonstrukcije). Pri postavljanju koncepta izhajamo iz tega, da je »projektantska« prodaja potrebna ne le za montažne storitve, ampak vse bolj tudi za industrijske izdelke (posebej avtomatika, klimatizacija, prezračevanje, ogrevanje, hlajenje, sušenje, tehnologija), kjer se pojavlja zahteva tako za tipskimi, funkcionalnimi rešitvami kot tudi individualnimi (po želji potenc.kupca). V IMP bomo oblikovali naslednja projektno in marketinško usmerjena jedra za sistemsko trženje. 1. Totalni energetski sistemi (sistemi daljinskega ogrevanja, toplarne, razvodi, podpostaje; dopolnjevanje z napravami za varčevanje z energijo, izkoriščanje odpadne energije in alternativnih virov) 2. Vodovodi (črpališča, priprava pitne vode, vodovodne mreže, odjem) 3. Protipožarna in protjdimna zaščita naselij in večjih stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov 5. Inženiring tehnoloških linij v živilski industriji 6. Energetske instalacije z avtomatiko za ladjedelništvo 7. Hladilništvo — hladilna oprema — hladilnice 8. Sistemi industrijskega odpraševanja in filtracija zraka 9. Klimatizacija za specialne namene (farmacija, mikroelektronika, rač. centri, laboratoriji...) 10. Protihrupna in protivibracijska zaščita v industriji 11. Irigacija, namakanje Trženje sistemov bomo organizirali projektno, s poudarkom na funkcionalni sestavi timov, na selektivnosti nastopanja glede na jasne konkurenčne prednosti in usmeritve. Sestava timov za sistemsko trženje (po funkcionalnih znanjih): a) raziskovalno-teoretično obvladovanje procesov b) projektantsko — funkcionalna znanja c) marketinška znanja č) usmerjenost na ekonomiko projektov z vidika investitorja d) kalkulacije e) financiranje projektov f) poznavanje pravne ureditve posameznih trgov in izdelava prod. pogojev g) ponudba ustreznega softvvarea — računalniškega vodenja Konkurenčne prednosti trženja sistemov — garancija funkcije — kvaliteten servis — pomoč investitorju — kreditni potencial — možnost cenovne konkurence zaradi večjega deleža lastnih komponent Nastop: — SFRJ (Slovenija in posebej intenzivno druge republike) — dežele v razvoju — selekcija — SEV — selekcija Usmeritve za trženje sistemov — hitrejši prenos znanj iz razvitih držav od vzornikov (kooperacija, licence, know-ho\V) — osvojiti marketinška znanja in koncipirati agresivni nastop — formirati jedra (ključni strokovnjaki), investirati v njihovo usposabljanje — izkoristiti obstoječe marketinške pozicije IMP — dohodek iz trženja sistemov vlagati za hitrejše osvajanje novih znanj in komponent V srednjeročnem planu SOZD IMP bomo določili delovne organizacije, ki bodo nosilci trženja posameznih sistemov in odgovorne za njihov razvoj. Trženje sistemov je tudi eden osnovnih povezovalnih motivov v SOZD IMP, saj se v posameznem sistemu vključujejo praviloma proizvodni programi večjih delovnih organizacij. Ob tem pa je pomembno, da je tako trženje široko odprto navzven, da je IMP-jev inciator poslovnotehničnih sodelovanj, prenosa znanja, integracij in investicij. 1.2. Če je trženje sistemov (aplikacij) neizogibna usmeritev za hitrejšo rast in preboj na nova tržišča, potem nam pomeni inženiring obliko učinkovite organizacije in posredovanja pri gradnji kompletnih gospodarskih in drugih objektov, ki zajema: — izdelavo tehnične dokumentacije — gradnjo objektov — izdelavo ali nakup in montažo naprav in opreme za navedene objekte — izročitev objekta v obratovanje, usposabljanje delavcev, servisiranje, nudenje tehnične pomoči itd. V dosedanjem razvoju IMP večinoma ni nastopal kot »pravi« inženiring, ki bi ponujal objekte po sistemu »na ključ«, ampak je s svojim delom sodeloval kot podizvajalec gradbenih firm ali drugih inženiring organizacij oz. je bil nosilec »delnega« inženiringa za instalacijski del (samostojna pogodba z investitorjem). Da bi v razmerah zmanjšane investicijske aktivnosti okrepili naš tržni položaj, se bo moral IMP v naslednjem obdobju kadrovsko in organizacijsko usposobiti, da bo na določenih vrstah objektov tudi sam prevzemal posle »na ključ«, s tega stališča pa bo potrebno ponovno pretehtati tudi cel splet poslovnih povezav z zunanjimi projektantskimi, gradbenimi in inženiring organizacijami, kakor tudi nosilci posameznih tehnologij. Inženiring objektov po sistemu »ključ v roke« zahteva, da se IMP vključi v posamezne projekte že v samem začetku, pri tem pa lahko zagotovi vse potrebne storitve (izdelava ekonomsko tehnične dokumentacije in elaboratov, projektiranje, tehnologije, nudenje bančnih in kreditnih aranžmajev itd.). Poudarek v razvoju Inženiringa mora biti v naslednjem obdobju ob relativno dobro razvitem izvedbenem delu zlasti na fazi pridobivanja poslov (investicijski marketing), financ, in nudenja raznih oblik poslovno tehničnih storitev, predvsem pa na širitvi poslovnih povezav izven IMP za skupno nastopanje na konzorcionalni osnovi. 1.3. Osnovni element v strategiji trženja je proizvodni program. Trženje proizvodnih programov poteka preko trženja sistemov, v katere je določen proizvodni program vključen, pa tudi samostojno, bodisi kot reprodukcijski element oz. faza predelave v IMP, bodisi eksterno kot trženje komponent. Obstoječe in nove proizvodne programe IMP uvrščamo v 2 področji glede na naravo proizvodnega procesa. a) področje industrijske proizvodnje 1. Armature in pogoni — TA, TRATA-Avtomatika, TEHNOMONT, BLISK, ITAK 2. Črpalke — TRATA-Črpalke, ALCHROM, TEHNOMONT 3. Toplotni in procesni aparati — ITAK, KLIMAT, EKO, TIO, IP, ALCH, TEHNOMONT 4. Regulacijske, optimizacijske in nadzorne naprave — TRAT A-Avtomatika, TEN, TEHNOMONT 5. Naprave za izkoriščanje sekundarnih in prevratnih virov energije — TIO, KLIMAT, IP, MM, ITAK, TRATA-Av. TRATA-Č 6. Ventilatorji — KLIMAT, IP, MM 7. Klimatizacijske in prezračevalne enote — KLIMAT, IP, MM 8. Naprave za-distribucijo zraka — TIO, KM, MM 9. Dušilci zvoka in vibracij — TIO, IP 10. Protipožarne in dimnoodvodne naprave — TIO 11. Naprave za vlaženje in razvlaževanje — KLIMAT, MM, IP 12. Toplotne črpalke — komprenente (KLIMAT) 13. Naprave za filtracijo zraka in odpraševanje — IP, KLIMAT 14. Naprave za čiščenje in pripravo vode — EKO 15. Stikalni aparati in naprave — TEN-E, ISO 16. Elektromotorji — TRATA-Č, palke, TRATA-Avtomatika 17. Industrijska elektronika — proizvodnja software — TEN-T, TEHNOMONT 18. Telekomunikacijske naprave — TEN-T 19. Signalno varnostne naprave — TEN-T , 20. Gradbeni stroji — SK1P 2-1. Transportne naprave —SKIP, DVIG 22. Dvigala — DVIG 23. Kmetijski stroji in oprema — KMP, BLISK, SKIP, IP, MM 24. Hidravlični cilindri in druge naprave —- SKIP 25. Livarski polizdelki — LSNL, LBK, BLISK 26. Orodja — PANONIJA, VIPO, TRATA-Avtomatika, TEN-E., TENT-T. TRATA-Č Proizvodni programi od 1 — 17 se uvrščajo v vejo proizvodnje energetskih in procesnih naprav. x b) področje projektantskih, montažnih in drugih storitev (usmerjanje, regulacija, zagon in servisiranje) 27. Strojne instalacije — instalacije ogrevanja — OV, MK, MM, BLISK, MP — instalacije prezračevanja in klimatizacije— KM, MP, MK, MM, BLISK — instalacije vodovoda— OV. MK, MM, BLISK, MP ' — cevovodi in plin — MM, OV — instalacija dvigal — DVIG — tehnološke instalacije — OV, MM, TEHN, EM, MP 28. Elektroinstalacije — elektroenergetske instalacije — EM — telekomunikacijske in šibkotočne instalacije — EM, BLISK, EKO — strelovodne in zaščitne instalacije — EM, BLISK, EKO 1.3.1. Programske usmeritve v industrijski proizvodnji Prioritetna razvojna področja v srednjeročnem obdobju 1986—1990 in naprej so naslednja: L Senzorji oz. fizikalni pretvorniki, telemetrija 2. Procesne regulacijske naprave in mikroprocesorski nadzorni sistemi za krmiljenje strojev in postrojenj v energetiki in industriji 3. Predležja, pogoni, izvajalni organi 4. Elektromotorji — vgradni, sinhronski, koračni, servo, krmilni, istosmerni 5. Pnevmatika, robotizacija 6. Toplotni aparati (menjalniki) 7. Črpalke, drsna tesnila, črpalčna postrojenja 8. Ventilatorji 9. Telekomunikacijske naprave, naprave za prenos podatkov Prioriteta pomeni za nosilce: — obveznost vlaganja najmanj 6 % od fakturirane realizacije programa v razvoj . — obveznost formiranja in financiranja razvojnega tima — sofinanciranje investicij iz združenih sredstev — obveznost vodenja koncentrirane tržne dejavnosti — obveznost dosegati nadpovprečne poslovne rezultate in prevzeti vodeči trzni položaj v Jugoslaviji na posameznem področju. Prioritetnega pomena za IMP so tudi tiste proizvodnje, proizvodni programi in izdelki, ki se vklapljajo kot elementi v sistemsko trženje « — protipožarne in dimnoodvodne naprave, signalnovarnostne naprave — plinska tehnika — naprave za čiščenje in priprava industrijske in pitne vode — naprave za odpraševanje in filtracijo zraka — naprave za protihrupno in protivibracijsko zaščito itd. .Za realizacijo navedenih programskih usmeritev bomo usmerili investicije zlasti v naslednje tehnologije: -— finomehanično obdelavo — livarstvo z zahtevnejšimi tehnologijami — orodjarstvo z vsemi tehnologijami (bazensko) — namenska tehnologija (npr. elektromotorji, toplotni menjalniki, specialna galvanika) — laboratorijska dejavnost v energetiki v smeri pooblastil za ateste — računalništvo v raziskovalno razvojni in komercialno tehnični sferi. Pospešeni razvoj prioritetnih področji in proizvodnih programov bomo realizirali: — z agresivnim pridobivanjem kreativnega tehnično-razvojnega kadra (stimulativni pogoji dela, opremljenost, nagrajevanje) — s pospešenim investiranjem in združevanjem sredstev —- s prednostnim uvozom opreme — s politiko dolgoročnega sodelovanja z znanstveno raziskovalnimi institucijami — s politiko nakupa oz. prenosa tujega znanja ali s tesnejšimi poslovno tehničnimi povezavami — s politiko integracij. 4«:1 1.3.2. Programske usmeritve v projektivni in montažni dejavnosti Montažna dejavnost bo do I. 1990 morala prilagoditi svoje kapacitete pričakovanemu zmanjševanju obsega investicijske dejavnosti v Jugoslaviji in Sloveniji. Ob 10 % zmanjšanju kapacitet, moramo v montažni dejavnosti okrepiti svoj položaj na tržišču, kar pomeni ohraniti vodilni tf#ni delež v Sloveniji in v rir,'"-. ----- »’ .......: " " •" • - / * zlasti vodilni položaj glede poslovne uspešnosti. Da bi ob pričakovani 2 % letni rasti tržišča dosegli ta cilj, moramo realizirati vsaj 3 % letno rast produktivnosti. To pa bo možno: ;i, 1. S pospešeno industrializacijo tehnologije montažnega procesa, kar pomeni: — razvoj enostavnejših izdelkov in sklopov (konfekcioniranje, predfabrici-ranje) 2. Z organiziranjem razvojno in tržno usmerjenih projektantskih skupin (jeder) za trženje sistemov na področju: — energetika (zlasti distribucije energije in racionalizacija porabe energije z računalniško optimizacijo ter uporabo sekundarnih in povratnih virov) — zaščita okolja pred onesnaževanjem (zlasti vode in zraka) — klimatizacija in prezračevanje 3. S hitrim povečanjem obsega storitvenih dejavnosti na področju regulacij in meritev sistemov. 4. S tesno koordinacijo prodajnih aktivnosti v skupnem Inženiringu in uveljavitvijo principa en kupec — ena ponudba IMP. 5. Z razvojem in osvojitvijo računalniškega vodenja montažnih del, ki vsebuje: — kalkulacije ‘ — predračun — nabavo materiala , — skladiščenje materiala , ' — planiranje izvedbe — izdaja situacij — obračun poenotenje in standardizacija tehničnih rešitev iznonolnitev nrinrav in orodii. V obdobju 1986—1990 bomo težili k temu, da nase poslovno navežemo več manjših montažnih podjetij, s pomočjo katerih bi lahko izravnali konjunk-turna nihanja na domačem in tujih tržiščih. Razvijali bomo naše prednosti pred konkurenco, ki jih vidimo zlasti v sistemskem pristopu (nuditi funkcijo oz. kompletno storitev), kvalitetni izvedbi in kapitalni moči. Največje perspektive vidimo v pospešenem osvajanju znanj in tehnologiji na področju zmanjševanja porabe energije (predvsem industrija) ter izkoriščanje alternativnih energetskih virov. Za izrabo možnosti pa bomo morali voditi agresivno kadrovsko in izobraževalno politiko ob zlasti pospešenem zaposlovanju inženirskega kadra. V projektivnih birojih bomo okrepili razvojne oddelke. 1.3.3. Delitev dela Dogovorjena delitev dela med DO in TOZD v SOZD IMP je predmet srednjeročnega plana SOZD IMP 1986— 1990. V tem dokumentu bomo opredelili nosilce proizvodnih programov ter njihove medsebojne obveznosti v reprodukciji, zlasti glede: — vlaganj v razvojno dejavnost — načjn nastopa in sodelovanje na tržišču — medsebojnih dobav , Naloge na področju trženja: 1. Nosilci marketinga za sisteme in proizv. programe so delovne organizacije. ki so tudi odgovorne za realizacijo planov v vnaprej dogovorjeni delitvi dela z obema organizacijama skupnega pomena Inženiringom in Marketingom. 2. Ža vsak sistem in vsak proizvodni program posebej morajo nosilci opredeliti jasno tržno strategijo in jo izvajati skozi konkretno politiko planiranja proizvodov, akvizicije, reklame in propagande. 3. V obdobju 1986—1990 bomo naša tržna, še zlasti pa izvozna prizadevanja osredotočili na tiste proizvodne tržne segmente, ki so privlačni in na katerih ima IMP jasne prednosti pred drugimi. Če upoštevamo, da so sredstva, s katerimi razpolagamo, omejena, je tako osredotočenje edini način, da izgradimo potrebna tržna znanja in poslovne stike in si s kvaliteto in spoštovanjem rokov dobave zagotovimo stabilen tržni položaj. 4. Koncentracija prodajnih aktivnosti na ključne proizvodnotržne segmente terja nove pristope in spremembe v vseh poslovnih funkcijah. 4.1. Raziskave in razvoj: — nujna je koncentracija razvojnih sil in sredstev za izbrane proizvode, — nujna je tesnejša povezava s tržiščem, ki mora nuditi povratne informacije- 4.2. Nabava, proizvodnja, distribucija: — poudarek kontroli kvalitete, — zagotovitev varnostnih zalog, kritičnih materialov, ,— izboljšanje planiranja proizvodnje in nabave. 4.3. Trženje: - — imeti tržnega eksperta Za vsako proizvodno skupino, — odgovornost za trženje postaviti bliže tržišču, — poročila pošiljati direktno DO in TOZD, ki kontrolirajo uspeh glede na jasno opredeljeno razmerje prodaja-dobiček in vložena finančna sredstva za marketing. 5. Obstoječe poslovne analize ključnih faktorjev uspeha, tržnih potreb in IMP-jevih konkurenčnih prednosti, kažejo, da je potrebno trženje koncentrirati v splošnem na naslednjih področjih: .. v---" - ha; s . 5.1. Domače tržišče: i .-) Poudarek na trženju sistemov in kompleksnejših tehničnih proizvodov ter inženiringa. Široko razvejanost proizvodnih programov in vodilno pozicijo v proizvodnji nekaterih komponent je potrebno uporabiti kot orodje za maksi-malizacijo učinkov poslovnega sistema kot celote. Poglavitna naloga na področju energetike in procesne industrije je hitra ekspanzija tržnih deležev ter ustvarjanje jasne in izdiferencirane tržne »podobe« (image) IMF. 7. Posebno pozornqst na domačem trgu in v izvozu bomo posvetili pazljivemu in pravočasnemu planiranju prodaje novih proizvodov — zlasti t. i. »produktnih šampionov« — ključnih proizvodov v ključnih proizvodnih programih. Prodaja naj sledi marketinškim akcijam, ne pa da marketinške akcije in napori sledijo že obstoječemu obsegu prodaje. 5.2. Izvoz Intenzivnejša usmeritev v mednarodno delitev dela — na svetovni trg pomeni eno poglavitnih nalog vodstev na vseh ravneh organizacije. Taka usmeritev ni pomembna samo iz devizno bilančnih razlogov, temveč nam predvsem pomeni nujen pogoj za nadaljnjo gospodarsko rast. Za realizacijo take usmeritve bo potrebno izdelati jasen koncept mednarodnega trženja,temelječ na naših prednostih, zlasti pa: — proizvodno-tržno selekcionirati izdelke glede na možnosti na posameznih tržiščih — izdelati konkretne plane nastopanja za posamezne izdelke—tržišča upoštevajoč pri tem vse možne prodajne poti (kooperacija, tržni pristop skozi zastopniško mrežo, komisijonarjenje lastna oz. mešana podjetja v tujini, naši predstavniki v predstavništvih in podjetjih v tujini, ki jih imajo druge organizacije ter v skupnih gospodarskih predstavništvih) — uveljaviti miselnost o nujnosti nastopanja na tujih tržiščih v razmerah močne konkurence — uveljaviti spremembe na vseh pomembnih komplementarnih področjih (zlasti operativnih funkcijah) z motom, da je temelj uspeha pri izvozu v ustrezni kvaliteti izdelkov, poslovnem obnašanju in usmerjenosti k inovacijam. 5.2.1. Izvoz v razvite dežele Poudarek in težišče izvoznih aktivnosti bo na izvozu proizvodov in komponent. podsestavov in delov, zlasti v obliki kooperacijskih odnosov z renomi-ranimi tujimi partnerji. Pri vzpostavljanju odnosov z zahodnimi proizvajalci bomo težili za tem, da čimbolje »prodamo« IMP-jev dober pristop na jugoslovansko tržišče in na posamezna atraktivna tržišča dežel v razvoju (Irak, Alžir). Posebnega pomena je izvoz v razvite dežele tudi glede prenosa tehničnih in marketinških znanj na jugoslovansko tržišče, v dežele SEV in dežele v razvoju. Zato se mora IMP »odlepiti« od drobnih posrednikov z nezadostnim lastnim kapitalom in poiskati večje partnerje, od katerih lahko pričakujemo sodelovanje pri ambicioznejših projektih. Močneje bo potrebno izkoristiti IMP-Metall kot oporno točko za izgradnjo smotrne mreže predstavništev in podjetij v tujini, s katerimi moramo v obdobju 1986—1990 na ključnih prodajnih segmentih doseči status evropskega proizvajalca. Posebno pozornost bomo posvetili razvijanju sodelovanja z večjimi inženi-rinškimi organizacijami v Zah. Evropi za skupno nastopanje v deželah v razvoju. Za realizacijo izvoznih ciljev bo potreben agresivnejši pristop na področju zastopanja tujih firm, obseg prenosa znanja v obliki licenc oz. know-how, in zainteresiranje tujih partnerjev za skupna vlaganja. 8. Skozi opredelitve pojmov nosilec trženja programov—sistemov in koordinacijo marketinške in komercialne politike na nivoju SOZD je potrebno brezpogojno uveljaviti enotnost tržnega nastopa (en kupec — ena ponudba) in to s striktno delitvijo pooblastil na osnovi nosilstva posameznih dejavnosti. 9. Okrepiti je potrebno sodelovanje med obema organizacijama skupnega pomena Inženiringom in Marketingom in sicer na osnovi medsebojne povezanosti in dnevne koordinacije v zvezi z realizacijo tržne strategije IMP. Cilj obeh organizacij ni in ne more biti lastni dobiček, temveč realizacija poslovnih ciljev IMP kot celote. Zato morajo biti njuni odnosi z DO—TOZD dosledno urejeni na principih skupnega prihodka in svobodne menjave dela. 10. V SOZD IMP moramo izdelati in uveljaviti enotne prodajne pogoje (ceniki, rabati, dobavni roki, kreditiranje), ki bodo obvezni za vse članice. Pri urejanju internih reprodukcijskih in komercialnih odnosov v IMP v smislu posebnih ugodnosti v dobavi (roki, cene) za interne kupce, ki vlagajo v posamezno proizvodnjo, ne sme priti do rušenja enotnih prodajnih pogojev navzven. 11. V funkcijo uspešnega trženja je potrebno postaviti tudi dosedanji Izobraževalni center IMP, ki mora dobiti v naslednjem obdobju poleg izobraževalne svojo poslovno usmerjeno vsebino, zlasti na področju tržnega komuniciranja. To vključuje prezentacijo programov—aplikacij in projektnih rešitev, ločeno glede na programe, strukturo uporabnikov in posebne prodajne akcije, za projektante, investitorje in sploh vse potencialne kupce, vključujoč tudi verigo tistih, ki na odločitev o nakupu lahko vplivajo. 2. RAZISKOVALNO-RAZVOJNA DEJAVNOST Konceptu poslovnega sistema IMP in njegovega trženja bomo v obdobju 1986—;1990 morali prilagoditi tudi strategijo razvojno raziskovalnega dela. Vzpostavitev lastne močne raziskovalno razvojne baze pomeni pomemben element naše tržne usmerjenosti in neodvisnosti. Čedalje bolj se povsod zavedamo, da je v razmerah eksplozivnega tehničnega in tehnološkega razvoja nujno bistveno povečati vlaganja v raziskave in razvoj novih izdelkov. Inovativnost izdelka je bistveni pogoj njegove tržne atraktivnosti čas razvoja pa osnovni element konkurenčne borbe. Jasno je, da poudarek lastnemu znanju in lastni organizaciji razvojno raziskovalnega dela ne sme pomeniti zapiranja pred tujim znanjem, sicer bi se izpostavili nevarnosti, da odkrivamo že odkrito oz. da neracionalno trošimo sredstva. Lastni razvoj je potrebno kreativno dopolnjevati s tujim znanjem preko nakupa licenc oz. know-howa od vodilnih svetovnih firm. ' 5.2.2. Dežele v razvoju Strategija nastopa bo temeljila na prodaji sistemov oz. kompleksnem inženiringu v sodelovanju z vladnimi in vojaškimi institucijami. Intenzivneje se bomo angažirali na pridobivanju t. i. »civilnih« poslov, zlasti s prodajo svetovalnih in inženiring storitev oz. prodajo tehnologij. Pomemben dejavnik uspeha na teh tržiščih je tesno sodelovanje z lokalnim partnerjem, za uspešnejši nastop na teh tržiščih bo potrebno vzpostaviti tudi finančni inženiring, saj mnoge dežele v razvoju niso plačilno sposobne in je ključni faktor tržnega uspeha možnost zagotovitve ustreznih finančnih virov. Ena najobčutljivejših nalog je opredebtev strategije poslovnega sodelovanja z inženiring organizacijami v Jugoslaviji in Evropi na relaciji skupni nastop—konkuriranje. Cilj je prav gotovo optimalizacija poslovnih učinkov in nastop v sodelovanju s partnerji, ki imaj najboljšo možnost za uspeh. 5.2.3. SEV Osredotočili se bomo na prodajo kompleksnih proizvodov, posameznih komponent in opredelili možnosti za trženje sistemov in inžen. nastop v teh državah. Primerjalne prednosti bo potrebno iskati v sferi izvoza izdelkov, ki so na visoki kakovostni ravni in vključujejo elemente najsodobne jše zahodne tehnologije, ki je sicer za vzhod teže dostopna. Intenzivno je potrebno delati tudi na uvrščanju naših izdelkov v meddržavne blagovne liste za države s klirinškim načinom plačevanja. 6. Cilj poslovanja v tujini je pospeševanje rasti in stabilnosti poslovodnega sistema IMP kot celote in v tem okviru poslovanje z dobičkom. Prodajanje z izgubo je zato potrebno preprečiti. Taka prodaja je lahko samo začasna, kot orodje za časovno omejeno obdobje uvajanja na določeno tržišče. Cenovna meja ekonomsko dopustnega izvoza je cena na nivoju direktnih proizvodnih stroškov. Zaradi cenovnih disparitet na domačem trgu, predragih surovin in transporta, je potrebno v nujnih primerih uporabiti izvoz v obliki dodelave (začasnega uvoza surovin) in prodajni princip fco tovarna ali fco jugo meja. Za realizacijo izvoznih ciljev je v perspektivi potrebno bistveno boljše razumevanje trga, posebno odnosov med ceno in kvaliteto, zato, da bi bilo večji izvozni zaslužek mogoče realizirati ne le s povečevanjem obsega, ampak tudi in predvsem z izboljševanjem razmerja med prod. ceno in stroški. Naloge na področju raziskovalnega in razvojnega dela 1 • Vsaka DO, ki je nosilec trženja programa—sistema je dolžna organizirati lastne razvojne oddelke. Funkcija SOZD je usmerjanje in koordinacija razvoja za uresničevanje strateških razvojnih ciljev IMP. 2. V strategiji razvojne dejavnosti mora priti do sprememb,ki bodo omogočile koncentracijo znanja in materialnih sredstev za prodor v nove programe in tehnologije. Naloga razvojne dejavnosti je predvsem razvoj novih proizvodov, zato ne sme biti vprežena v voz reševanja tekočih problemov v proizvodnji. 3. Bistvene spremembe so potrebne na področju planiranja, organizacije, vodenja in kontrole razvojnega dela. Kot nujne naloge se nam kažejo zlasti: —, uvesti projektni način dela v razvoju in službah, ki ga spremljajo (razvojna tehnologija in konstrukcija, prototipna delavnica), ter stimulirati sodelavce v projektu glede na dosežene rezultate — ustvariti močno povezavo med razvojno-raziskovalnimi službami in marketingom, najlažje z interdisciplinarno sestavo projektnih skupin, v katerih je obvezen tudi strokovnjak za trženje — planiranje razvojnega dela rie more pomeniti le razporejanja kapacitet glede na časovno določene okvire, temveč prav tako planiranje stroškov in investicijskih vlaganj — razvojni projekt je zaključen, ko je izdelek v redni proizvodni (po uspešni preizkusni seriji s pravočasnim predhodnim vključevanjem proizvodno tehničnih služb) — vzpostaviti je potrebno kvaliteten sistem kroženja in izmenjave informacij, ki so pomembne za razvojno delo. 4. Kadrovska politika za razvoj mora biti v obdobju 198,6—1990 usmerjena k pospešenemu pridobivanju mladih strokovnjakov s fakultet, ki jim moramo nuditi stimulativne osebne dohodke, perspektivno strokovnega razvojain reševanj e temeljnih problemov materialne eksistence — zlasti stanovanjskega vprašanja. 5. Stalno je potrebno skrbeti za strokovni razvoj kadra v razvojno raziskovalnih oddelkih in stik z naj novejšimi tehnologijami. Zato je nujno stimulirati podiplomske študije, specialistična izobraževanja, prav tako pa tudi nastopanje na strokovnih simpozijih in posvetih. Stik z dosežki v tujini preko tuje strokovne literature in obiskov sejmov in razstav v tujini ne omogoča več sprem- ljanja raziskovalnih dosežkov razvitih dežel. Preko računalniške mreže je potrebno raziskovalcem in kadru v razvojnih oddelkih omogočiti dostop do tujih informacijskih in dokumentacijskih centrov, prav tako pa organizirati solidne 1NDOK v okviru IMP. 6. Zaradi omejenih sredstev je potrebno za zadovoljive učinke koncentrirati raziskovano-razvojne napore na ključne proizvodne programe in znotraj njih na ključne proizvode. V ta namen je v DO in SOZD potrebno izgraditi sistem združevanja sredstev za razvoj perspektivnih proizvodov in za njihovo uvajanje v redno proizvodnjo oz. kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji. 7. Investicije v opremo za potrebe razvojno raziskovalnega dela se morajo poveati. saj so trenutno naše razvojne službe po opremljenosti daleč zaostale in mnoge ne zaslužijo svojega imena. Vlagali bomo predvsem v: — merilno opremo za razvojne oddelke — računalniško opremo za potrebe razvojnih oddelkov — skupne preizkuševalne in merilne proge 8. Ustvarili bomo pogoje za ustanovitev razvojnega centra IMP za energetiko in procesno tehniko, ki bo dopolnjeval delo razvojnih služb v smeri aplika-tivno-raziskovalnih nalog, hkrati pa bo sodeloval v razvojnih projektih po posameznih programih. Center si mora pridobiti status raziskovalne enote, hkrati pa možnost atestiranja naših in tujih izdelkov. 9. V vseh oblikah sodelovanja s firmami iz razvitih dežel si bomo prizadevali za prenos tehničnega in tehnološkega znanja, ki nam bo ob omenjenih sredstvih omogočil hitrejši razvoj. 3. OPERATIVNE POSLOVNE FUNKCIJE Za uresničitev temeljnih poslovnih ciljev, zastavljenih za obdobje 1986—1990 niso dovolj le spremembe v strateških elementih poslovnega procesa. temveč tudi izboljšanje učinkovitosti v operativnih poslovnih funkcijah, nabavi, proizvodnji in distribuciji proizvodov in storitev. Znane slabosti (primeri!) so zlasti naslednji: — neučinkovita obdelava naročil z odgovornostjo, porazdeljeno preko večih služb in oddelkov, ki ni jasna kupcu — dolgi dobavni roki in zamude oz. nepravočasne dobave :— slaba kvaliteta ter visoki odstotki pritožb in reklamacij Zlasti pri prodoru na tuja tržišča, pa tudi za utrditev položaja na domačem trgu mora IMP postati poslovni partner, v katerega lahko imajo kupci zaupanje. Naloge na področju izboljšave operativnega poslovanja 8. Vzpodbuditi bo potrebno mnogo večji interes med zaposlenimi za inovacije, predvsem v smislu realizacije prihrankov in izboljšanje kvalitete izdelkof. Materialno in moralno stimuliranje krožkov kvalitete in inovacijskega gibanja je velikega pomena za uspešno poslovanje kakor tudi za utrjevanje skupnih vrednot delovnega kolektiva IMP. 9. Posebnega pomena za izboljšanje učinkovitosti operativnih poslovnih funkcij je tudi posodobitev sistemov informiranja, planiranja in kontrole na osnovi možnosti, ki jih daje uvedba računalnikov v poslovni proces. 4. FINANCIRANJE RAZVOJA IN POSLOVANJA Osnovna značilnost dosedanjega sistema financiranja v IMP je, ob dokaj razvitem sistemu vzdrževanja kratkoročne likvidnosti, odsotnost sistematičnega dolgoročnega združevanja sredstev. Kljub temu, da je v srednjeročnem planu bila dogovorjena višina in oblika združevanja sredstev, to ni zaživelo. Vzroke je potrebno iskati zlasti v pomanjkanju kvalitetnih projektov pa tudi v določilu, ki pogojuje obveznost združevanja z izkazanim interesom posamezne TOZD. V razmerah visoke inflacije in življenja iz rok v usta pa to vodi v negacijo združevanja nasploh. V obdobju 1986—1990 moramo doseči preobrazbo pogledov na vlogo in funkcijo SOZD, predvsem na funkcijo SOZD pri preusmerjanju akumulacije med posameznimi programi in sistemi. Bistveno za pravilno usmerjanje investicijske politike je razumevanje, da ne investiramo v TOZD-e in DO-je ter njihove proizvodne objekte, temveč v tehnologijo in z njo povezane programe, (vključno raziskovalni razvoj trženja). Investiranje v tehnologijo zahteva: — definiranje nosilcev posameznih tehnologij (nosilstvo je lahko ali pa tudi ne povezano z nosilstvom programa ali celo sistema) — optimalizacija investicij glede na razvojno tehnološke potrebe sistema IMP — ciljno usmerjenost investiranja glede na tržno načrtovane proizvode IMP bo do I. 1990 razvijal predvsem naslednje tehnologije: Osnovne tehnologije 1. Strojna kovinska obdelava — numerično krmiljeni procesi in stroji (stružni avtomati, vrtalni stroji, rezkalni stroji, obdelovalni centri) 2. Predelava pločevine (stiskanje, pretiskanje, krivljenje, varjenje...) 3. Varjenje in nanašanje materiala 4. Površinska zaščita (barvanje, lakiranje, galvanika...) 5. Tehnologija montaže (rač. podprto asembliranje) 6. Livarstvo (tehnologija jeder, tehnologija taljenja, tehnologija litja, tehnologija izdelave kalupov in modelov...) — siva litina, nodularna, aluminij. 1. Poenostaviti in ciljno usmeriti sistem obdelave naročil, skrajšati informacijske poti od kupca do odgovorne DO oz. TOZD (npr. z uvedbo metod kontrole napredovanja naročil — gantogrami oz. mrežni plani) 2. Izboljšati planiranje proizvodnje, zlasti planiranje potreb po repromate-rialu in rezervacij repromateriala, pa tudi planiranju kapacitet. 3. Selektivno formiranje zalog polizdelkov in končnih izdelkov, da bi skrajšali dobavne roke in odpravili zamude za ključna tržišča in kupce 4. Vzpostaviti sistematično kontrolo kvalitete, da bi izboljšali kakovost izdelkov in znižali število reklamacij. 5. Za projekte oz. kompleksnejše izdelke, ki tangirajo več DO-jev oz. programov, imenovati odgovorne projektne vodje za koordinacijo (z vidika SOZD). 6. Mnogo večjo pozornost bo potrebno posvetiti znižanju oz. optimalizaciji direktnih stroškov materiala po enoti proizvoda in sicer. v razvoju: — z analizo vrednosti za obstoječe izdelke s ciljem znižati stroške — posvečanjem pozornosti relativni ceni materialov, ko načrtujemo nov proizvod v nabavi: — z izboljšanjem planiranja in vodenja nabave (skupni nakupi, časovna optimizacija naročil, varnostne zaloge za kritične artikle) v proizvodnji: — z zmanjšanjem izmeta (zlasti pri izdelkih z visoko vrednostjo dragih in težko dosegljivih materialov) — z izboljšanjem izkoriščenosti strojev in opreme (večizmensko delo. cen-tralizcija investiranja v drago tehnologijo; — s skrajševanjem pretočnih časov v proizvodnji za ključne izdelke (študij dela) 7. Relativno znižanje indirektnih — režijskih stroškov je pomembna haloga v naslednjem srednjeročnem obdobju. To bomo dosegli z: — načrtovanjem in izvajanjem posebnih varčevalnih ukrepov na vseh ravneh, — smotrnim reorganiziranjem, — povečevanjem produktivnosti in učinkovitosti režijskega dela skozi računalniško podprto informatiko in avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. Specifična — namenska tehnologija 7. Orodjarstvo 8. Finomehanična obdelava (tehnologija zobnikov, osi, ohišij, tehnologija izboljšanja materialov) 9. Tehnologija elektromotorjev 10. Tehnologija toplotnih menjalnikov 11. Tehnologija radialnih ventilatorjev Spremljajoča tehnologija (pretežno kooperacija) 12. Kovna dejavnost 13. Predelava plastike 14. Elektronika (tiskano vezje, hibridi, čipi) Pri osnovnih tehnologijah bomo investirali v posodabljanje tovarn s ciljem, da nadoknadimo zaostanek v modernizaciji zadnjih 10 let. Pri specifičnih oz. namenskih tehnologijah bomo v planih določili nosilce (TOZD, DO) investiranja za poslovni sistem SOZD 'IMP kot celoto in njegove posamezne dejavnosti. Cilj je racionalizacija vlaganj glede na možnost izkoriščanja kapacitet. Spremljajoče tehnologije bomo razvijali v glavnem pri kooperantih, razen pri elementih, ki so nujni zaradi strateške neodvisnosti pri ključnih izdelkih. Naloge financiranja Na nivoju SOZD, DO in TOZD je potrebno jasno definirati politiko, kriterije in prioritete investiranja. Glavni kriterij mora biti dolgoročna donosnost projekta s posebnim poudarkom na orientaciji na svetovno tržišče. Za projekte s poudarjeno infrastrukturno (reprodukcijsko) funkcijo je poglavitni kriterij dolgoročna uspešnost širših proizvodnih segmentov, v katere se vklaplja, oz. poslovnega sistema kot celote. Poleg tehnologije (oprema, proizvodne zgradbe) mora biti predmet investiranja v IMP tudi lasten razvoj in uvajanje novih proizvodov, nakup licenc in tujega znanja (know-how). Pose.bna oblika investiranja predstavlja investiranje v marketinško obdelavo tržišča. Glede na omejena sredstva je investicijske aktivnosti nujno koncentrirati na področjih, ki so tržno najprivlačnejša. Vendar je pri tem potrebno ločiti investiranje v razširitev proizvodnje s ciljem požeti na tržišču sadove uspešno uvedenega izdelka (izdelkov), ali za investiranje v nove proizvode ali celo v raziskave, kjer je uspeh podvržen mnogo večjemu riziku. 1. Financiranje razširjene reprodukcije bomo v obdobju 1986—1980 gra- 2.3. Interna banka IMF bo še naprej v okviru veljavne zakonodaje skrbela dili v več oblikah: za enotnost na področju plačilnega prometa s tujino in za plačilni promet za po- — kreditiranje preko razvojnega sklada pri Interni banki IMF za tržne in trebe delovnih enot v tujini, razvojne projekte širšega pomena za IMF — združevanje sredstev za projekte skupnega pomena v IMF = 65£$5- POSLOVNA organiziranost 1.1. S ciljem pospešiti razvojno raziskovalno delo in uvajanje novih proi-zvodnov na tržišče, bomo pri Interni banki IMF formirali razvojpi sklad. V razvojni sklad Interne banke bodo vse temeljne organizacije po ZR združevale 20 % ustvarjene skupne amortizacije obračunskega leta. Združena sredstva se bodo vrnila po desetih letih. V razvojni sklad bomo pod enakimi pogoji združevali tudi 25 % dohodka, ki je nastal kot rezultat izrednih ugodnosti na tržišču. 1.2. Za investicije skupnega in prioritetnega pomena bodo v obdobju 1986—1990 temeljne organizacije združevale 20 % netto poslovnega sklada na ravni SOZD in najmanj 20 % na ravni DO. Enovite DO združujejo na ravni SOZD 20 % netto poslovnega sklada, ustvarjenega v predhodnem letu. Združevanje sredstev za investicije skupnega in prioritetnega pomena na ravni SOZD poteka preko Interne banke IMF. Tozdi združijo sredstva do višine obveznosti v Interno banko. Združevalci lahko v roku 3 mesece od vplačila določijo namen združevanja v okviru s planom sprejetih prioritetnih projektov, v nasprotnem primeru pa se sredstva avtomatično obravnavajo kot dolgoročni depozit pri Interni banki na 7 let z obrestno mero kot jo določi zbor Interne banke.IMF. 1.3. Investicijski projekti prioritetnega programa in združevanje sredstev V srednjeročnem planu bomo okvirno opredelili konkretne projekte vlaganj v prednostne dejavnosti in njihovo višino. Na podlagi predinvesticijskih študij (investicijskih zasnov) oz. investicijskih programov bomo v letnem planu SOZD IMF konkretizirali financiranje in realizacijo projektov. Pri uporabi združenih sredstev imajo DO oz. TOZD uporabnice naslednje obveznosti: — da dosegajo najmanj takšne rezultate in uspešnost, kot so predvideni z investicijskim programom, — da dosegajo v merilu svoje dejavnosti nadpovprečno uspešnost, — da pravočasno in v celoti izvršujejo svoje finančne obveznosti v zvezi z vračilom in revalorizacijo sredstev ter druge obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, — da pripravijo v primeru bistvenih odstopanj od predvidenih rezultatov program ukrepov za odpravo motenj, — da redno poročajo združevalcem oz. organu, ki zastopa njihove interese o poslovnih rezultatih in izpolnjevanju obveznosti iz samoupravnega sporazuma. 1.4. Investicije skupnega pomena To so investicijski projekti, ki so povezani z dejavnostjo organizacij skupnega pomena in preko njih z DO in TOZD uporabniki. Za obdobje 1986—1990 so to naslednje naloge: — prostorska zaokrožitev vseh organizacij skupnega pomena na isti lokaci- — III. faza računalniško podprtega informacijskega sistema (podpora poslovnemu odločanju in razvojno-tehničnim službam). — projekt poslovno-izobraževalnega centra v Domžalah. — merilna in laboratorijska oprema za razvojni center IMF (ob pogoju ustanovitve v obdobju 1986—1990). 1.5. Za presojo investicijskih projektov z vidika izpolnjevanja kriterijev investiranja bo pri delavskem svetu SOZD delovala posebna strokovna komisija. 1.6. Za izvajanje programov prestrukturiranja programov za odpravo motenj v poslovanju in sanacijskih programov bodo tozdi v SOZD IMF združevali rezervna sredstva in sicer 20 % rezervnih skladov tozd v Interno banko IMF, cenovite DO bodo združevale 30 % rezervnega sklada. 1.7. Pomembna naloga v obdobju 1986-*-T990 je skrajšati čas izvedbe investicijskih projektov, suj ima trajanje investicije pomemben vpliv na ekonomijo projektov. Posebej važno je skrajšati čas odobravanja projektov in zapiranja finančne konstrukcije. 1.8. V vseh sredinah, ki investirajo, bomo vzpostavili sistematičen nadzor nad rezultati in uspešnostjo investicijskih projektov. 2. Financiranje enostavne reprodukcije 2.1. Financiranje enostavne reprodukcije bo temeljilo še naprej na združevanju presežkov kratkoročnih sredstev v Interni banki IMF in na usmerjanju teh sredstev za razreševanje likvidnosti poslovnega sistema kot celote in njegovih delov. 2.2. V novem srednjeročnem obdobju bomo v okviru poslovanja Interne banke uvedli tudi hranilniško dejavnost za delavce IMF s stimulativnimi obrestnimi merami za vpogledne vloge in vezane vloge, kar bo omogočeno z vzpostavitvijo računalniške mreže IMF. Velikost IMF, diverzificiranost njegovih proizvodov in tržišča postavljajo skupaj s hitrimi spremembami v ekonomskem in tehnološkem okolju visoke zahteve pred organizacijo in vodenje SOZD. Da bi lahko reagirali na vse močnejši izziv okolja in zlasti podprli načrtovane strateške usmeritve, je pomembno okrepiti: — operativno vodenje (izgraditi pozicijo DO-jev) — strateško vodenje (pretežno na nivoju SOZD, delno DO) a Trenutna poslovna makroorganiziranost je neprilagojena potrebam tržnega nastopanja. Zlasti izrazito je dejstvo, da v številnih delovnih organizacijah ni prave povezave med tozdi, ki so povsem avtonomne celote. Dodaten problem predstavlja lokacijska razdrobljenost in temu ustrezen vpliv lokalnih dejavnikov na poslovno vodenje. Večina DO je tako odrezana od operativnega vodenja. Obstoječa organizacijska struktura dejansko podvaja in potrjuje poslovne funkcije in ustvarja tako v sistemu nepotrebno režijo, povečuje možnosti konfliktov in zamegljuje pristojnosti. Vse to odločilno vpliva na učinkovitost poslovanja. Pri iskanju najprimernejše organizacije poslovanja nas morajo voditi potrebe oz. model tržnega nastopanja. Karakteristike močne DO so: — enotno trženje in prodajna organizacija — skupen razvoj — enoten sistem informiranja, planiranja in kontrole poslovanja — usmerjanje akumulacije — združevanje sredstev — enoten sistem nagrajevanja in solidarnosti. Oblikovati DO po teh kriterijih je ena osnovnih nalog v novem srednjeročnem obdobju. TOZD-e bomo združili v DO-je glede na strateške in operativne kriterije. Delovna organizacija lahko ima dominantno vlOgo na področju operativnega vodenja le, če združi v sebi programsko in tržno tozde, ki bi sicer bili nesposobni neodvisnega življenja. Delovne organizacije, ki bi povezovale le določene administrativne funkcije, so nepotrebne in jih bomo morali reorganizirati. Tako razčiščevanje nedvomno vodi k porastu števila DO, zlasti enovitih, vendar hkrati k zmanjšanju števila subjektov za koordiniranji poslovnih odločitev. To bo prispevalo k večji učinkovitosti, ob tem pa bo potrebno okrepiti koordinacijo na ravni SOZD. Da bi dosegli zahtevano večjo usklajenost in povezanost delovanja skupnih funkcij SOZD, mora biti njihovo izvajanje neposredno vodeno in koordinirano s strani vodstva SOZD. To bo zahtevalo spremembo obstoječe organiziranosti delovnih skupnosti in organizacij skupnega pomena. V obdobju 1986—1990 bodo opravljale glavne in stranske SOZD IMF naslednje organizacije —Inženiring — Marketing — Interna banka V delu dejavnosti, ki ga opravlja za DO Inženiring, DO Marketing in dejavnosti v okviru sistemskega trženja, opravlja funkcijo skupnega pomena tudi DO Projektivni biro. Medsebojni odnosi in obveznosti se za ta del dejavnosti DO Projektivni biro določijo s samoupravnim sporazumom in letnimi plani. V tem srednjeročnem obdobju je potrebno ustvariti pogoje ža ustanovitev razvojnega centra IMF ža energetiko in procesno tehniko, ki bo organiziran kot delovna organizacija skupnega pomena. Delovna skupnost skupnih služb Delovna skupnost družbeni standard Inženiring izvaja glavno dejavnost sestavljene organizacije in opravlja kompletne inženiring storitve po definiciji dejavnosti za gradbeni, instalacijski in tehnološki del: 1. inženiring (izdelava tehnične dokumentacije; gradnja objektov; izdelava. nakup in montaža naprav in opreme; izročitev zgrajenega objekta v obratovanje) 2. svetovalni inženiring v obsegu iz točke 1. 3. komercialni posli pri izvajanju inženiringa doma in v tujini 4. zunanja trgovina v obsegu, potrebnem za izvajanje investicijskih del v tujini V tem srednjeročnem obdobju je potrebno predvsem 1. razširiti obseg inženiring storitev, ki jih sedaj IMF opravlja na 1.1. opravljanje storitev investicijskega inženiringa za gradbena dela, kar pomeni projektiranje in izvajanje gradbenih del 1.2. izvajanje storitev tehnološkega inženiringa, kar pomeni vključevanje proizvodnih DO ter zunanjih nosilcev tehnologij 1.3. izdelavo kompletne investicijsko tehnične dokumentacije, kar pomeni tudi investicijske elaborate, gradbeno tehnično dokumentacijo, tehnološke in organizacijske šrudije ,: '■■'.>,! iljj: i :irii:‘r.i iijfir;: i;i T i : i 2. organizirati izvajan jeinžčnirihg storitev v potnem Obsegu po naslednjih načelih: ■' 1 'm, uzmm,v; ■ m.{;'■ fl':Jm ':' m ‘; ;h — planiranje tržnega nastopa — projektni pristop k obdelavi posameznih poslov — od ponudbe do izvedbe — skupni prihodek kot osnovna metoda za obračun medsebojnih obvezno- sti izvajalčev irizbriirfngladrMesfM ugbtkvfjinjtpjašldvrčih rezultatovpošamez? nih projektov. ? #J() V /;i /:(./•/ UY Alfi : n. n Umi- Ob tem, da Inženiring kot organizacija skupnega pomena pridobiva in izvaja investicijske projekte v tujini ih doma v dogovorjeni delitvi nastopa s komercialnimi službami DO, ostaja primajna zahteva, da v prevzeta dela prednostno vključuje IMP-jeVe p fo izvode'in storitve (dobava, montaža). Skladno z usmeritvami poslovnepolitikd SOZD IMP pa je potrebno širiti tudi izven IMP,dabi povečali poslovnost ii#elastičnost naktopa Pogoj za uspešno delo Inženiringa je, da na domačem trgu postane nosilec koordinacije vseh komercialnih aktivnosti v projektno montažnem podsistemu IMP (za tujino pa nosilec pridobivanja in izvajanja investicijskih.del) skozi oppriitivn,? dpgpvpfg; — kdo daje ponudbo ■ , : ..... — kdo bo izvajalec (in tp.pgj okvirno že v fazi izdelave ponudbe) — pod kakšnimi pogoji se dajejo ponudbe — formiranje timov za;posamezne projekte.-za celotno delo na projektu (v takšnem timu so tudi delavci izven lnženiringa!) Vse to je potrebno doseči.brez podvajanja komercialnih funkcij, za nespoštovanje dogovora pa uvesti ustrezne poslovne sankcije. Projektivni biro A ' v izvaja posamezne naloge sestavljene organizacije, ki jih podrobneje urejamo z letnim planom (prav tako financiranje). Posebno pomembno je vzpostaviti sistem neformalnega globalnega usposabljanja tehničnega kadra glede na širok spekter dela. Pripravniki iz posameznih organizacij IMP, tako montaže kot proizvodnje, bi se za določeno obdobje vključevali v delo PB (v že formirane skupine) in se potem lažje specializirali. - črtit Ajril,m -/■••'iio. ' J 'ii; .. . ! Marketing . .. . , , izvaja glavno dejavnost SOZD IMP in sicer vključuje: — notranjo predstavniško in prodajno-servisno mrežo — znanjg trgovinsko, poslovanje,(uvoz, izvoz, višje oblike ekonomskega sodelovanja s tujino) . — zyjuji>jc trgovinsko mrežo (predstavništva, lastna in mešana podjetja) — zastopanju tujih fimt , — skupno nabavo za strateške repromateriale Osnovna.rtaloga je intenzivirati izvoz z vidika kadrov in marketinškega, sistemskega pristopa. Na domačem tržišču je naloga Marketinga predvsem v zbiranju informacij, obdelavi in akviziciji tržišča v tesnem sodelovanju s komercialnimi službami DO, ter v zagotavljan ju celovitega prodajnega se rvisana posameznih območjih. To zahteva organizacijo maloprodaje in servisa v okviru te organizacije. Pomembna naloga je širjenje palete zastopanih firm s, ciljem vzpostavitve | poslovnih odnosov na višjem nivoju (prenos znanju). Delovna 'skupnost skupnih služb 1 >V!' ' 1 • bo opravljala naslednje poslovni; funkcije: — vodstvo SOZD — usmerjevalni ražvoj ih tržne raziskave — analiza, planiranje in organizacija poslovanja SOZD — planiranje in nadzor nad lastnimi investicijami ^ računalniška1 obdelava podatkov — kadrovska 'funkcija • . — interno izobraževanje in usposabljanje — informacijska funkcija in stiki z javnostjo — pravna lurttiAja ; . j . ■ .V' Naloga delovne skupnosti.je učinkovito izvajati »štabne« funkcije za sestavljeno organizacijo in opravijatistrokovne storitve za posamezne DO in TOZD. Naloga delovne skupnosti skupnih služb je tudi opravljanje analitskih, planskih, računovodskih, kadrovskih, pravnih storitev, jnformapijskih.storjtev za ostale organizacije skupnega pomena. . ‘ Delovna skupnost družbeni standard zajema dejavnosti — centralne kuhinje ; :. m’,.., |, r > — samskih domov — dijaških domov e' .i........... " -'Miri1 : ■ — počitniških domov i. m v. ■: -,.l mo Jji:,u t:i tfiiuilmol m ; | — vzdrževanje objektov mimo . ’ . ■ - - , M, , , ;■ ; ; j... I. ) Interna banka opravlja s svojo delovno skupnostjo zlasti naslednje naloge: — združevanje in kreditiranje naložb v osnovna in trgjna obratna sredstva — združevanje rezervnih sredstev in dajanje sanacijskih kreditov — združevanje sredstev skupne porabe za solidarnostno zagotavljanje določenih potreb delavcem v DO in TOZD z izgubo ter za financiranje naložb v družbeni standard — združevanje in plasiranje kratkoročnih denarnih sredstev za vzdrževanje optimalne likvidnosti sistema s : - — vodenje deviznega poslovanja IM P in deviznega poslovanja naših delovnih enot v tujini — opravljanje nekaterih strokovnih in administrativnih del po pogodbi za DO in TOZD izsestave IMP Naloge na področju organiziranosti — V obdobju 1986—1990 bo potrebno reorganizirati tržno funkcijo v IMP. Poudarek na polni ekonomski odgovornosti DO zahteva tudi prilagoditev organiziranosti organizacij skupnega pomena Inženiringa in Marketinga. Preprečiti je treba podvajanje funkcij in na nivoju SOZD (inženiring, Marketing) obdržati le tiste funkcije, ki jih DO nimajo. — Organizacijo Marketinga je potrebno prilagoditi strategiji in politiki nastopanja na tržišču, zlasti pa poudariti, da je polna tržna odgovornost na DO-jih. Zato je potrebno delavce na posameznih prodajnih točkah (predstavništva doma in v tujini) tesneje vezati na realizadijo prodajnih nalog DO. — Trenutno je organizacija prodajne funkcije usmerjena na proizvode in regije, ni eksplicitno definirane koordinacije glede na prodajo pomembnih aplikacij za posamezne industrije (sektorje) in ključne kupce. To pomeni, da privlačni poslovni potencial ni polno izkoriščen. Bodoča organizacija tržne funkcije mora vključevati ne le produktno regionalno usmeritev, temveč tudi sistemsko (aplikacije, industrije, ključni kupci) orientacijo. Koordinacijo za celotni IMP-jev proizvodni potencial za posamezne ključne kupce/industrije opravlja vodilna do (s ključnim deležem prodaje temu kupcu/industriji) ob podpori TOZD Marketing (predstavniške mreže). — V TOZD Marketing je potrebno združiti vso terensko servisno službo in jo organizacijsko pod rediti predstavništvom na posameznih teritorijih. Le tako bo mogoče servis postaviti v funkcijo prodajne aktivnosti. — Koordinacija v TOZD Inženiring se mora na domačem tržišču omejiti le na tiste kritične aplikacije, industrije, kupce, kjer ima koordiniran nastop oči-vidne prednosti, sicer bo organizacijska struktura preobremenjena s koordiniranjem. Odpraviti je potrebno paralelnost planiranja prodaje v Inženiringu in DO-jih. (alternativa: združevanje komercialnega nastopa v skupno Organizacijo). — V vseh DO bomo ustanovili oddelke za raziskavo tižišča za proizvodne programe, v DO, ki tržijo sisteme pa tudi oddelke za raziskavo,tržišča po aplikacijah. industrijah in ključnih kupcih. V delovni skupnosti strokovnih služb SOZD bo organiziran specializirani oddelek za tržne študije za opravljanje specializiranih nalog po naročilu DO-jev. — Kompletno izvozno-uvozno dejavnost ter usmerjanje predstavništev in mešanih podjetij v tujini bo opravljal Marketing, vendar s tesno n a Veža vo na tržne službe delovnih organizacij, ki morajo biti vsebinski nosilci mednarodnega trženja. — Na domačem tržišču mora imeti Marketing poudarjeno vlogo pri trčenju za proizvode, ki se prodajajo preko trgovine, ki ne zahtevajo inženiring pristopa in obširne storitvene podpore, ter za majhna regionalna tržišča, tržišča z razdrobljenimi kupci in tržišča s stagnantno stopnjo rasti. — Na nivoju poslovnega sistema IMP je nujno dati pravi pomen funkciji skupne nabave strateških materialov, saj brez nje ni mogoče optimalizacija stroškov, ki jo prinaša skupno nastopanje. — Finančnemu planiranju in kontroli na nivoju IMP v preteklosti ni bilapo-svečena zadostna pozornost. V razmerah razdrobljene akumulacije je potrebna močna koordinacija pri upravljanju z nezadostnimi finančnimi viri. — Na nivoju celotnega IMP-ja je potrebno doseči znižanje stroškov smotrnejšo porabo redkih zmogljivosti — zlasti drage uvozne opreme — skozi delitev skupno pridobljenih kapacitet. Taka delitev pa seveda ne sme ogroziti pravočasnih dobav, zlasti za izvoz. — Financiranje Marketinga s strani DO mora temeljiti na Osnovi realnih prodajnih stroškov za posamezne proizvode/regije. Odpraviti je potrebno regresiranje prodajnih stroškov skozi višje provizije za uvoz in skupno nabavo in zamegljevanje dejanskih prodajnih stroškov za posamezne programe skozi sistem provizij. — Organizacija poslovnih funkcij na relaciji TOZD/D O/SOZD a) TOZD Izključno operativna proizvodna funkcija in funkcija neposredne priprave proizvodnje ■ -e"'v V,- ~ 71 *: ’ '" > — skladiščenje, interni transport, ekspedit — tehnološka funkcija za tekočo proizvodnjo — konstrukcijska funkcija za individualno proizvodnjo b) DO marketinška funkcija — raziskava tržišča — pospeševanje prodaje v — prodaja — nabava aplikativna razvojna funkcija (z razvojno konstrukcijo in tehnologijo) finančna funkcija — finančno planiranje — finančna kontrola — finančna operativa štabne funkcije — računovodstvo — planiranje in analize — kadrovska funkcija — splošne zadeve — funkcija poslovne organizacije Enovita DO ima organizirane vse poslovne funkcije (TOZD in DO). planiranje proizvodnje (kapacitet, potreb po materialu in tiijih storitvah) vodenje in izvedba proizv. procesa c) SOZD (z organizacijami skupnega pomena in delovnimi skupnostmi) prodajna funkcija — predst. mreža — servis — izvoz — uvoz — strateška nabava — koordinacija nastopa na večjih objektih — inženiring za prodajo sistemov (ki segajo preko posamezne DO) ob v naprejšnji delitvi dela — finančna funkcija — centralno finančno planiranje — ekonomsko finančna revizija — realokacija finančnih sredstev — finančni inženiring — razvojno-aplikativna funkcija (v dogovorjeni delitvi dela z DO) , — štabne funkcije — informatika — strateško planiranje in programiranje investicij — pravna pomoč 1 — usmerjevalni razvoj — poslovna organizacija — kadrovska in izobraževalna funkcija — družbeni standard — Ključna sprememba v organiziranosti in načinu dela v IMF je uvedba projektnega principa dela in vodenja na področju trženja ter priprave in izvedbe razvojnih programov. V obdobju 1986—1990 moramo doseči mnogo večjo fleksibilnost v prehajanju tozdovskih meja kakor tudi vertikalno na relaciji SOZD/DO/TOZD, kadar so pred nami naloge, ki jih bolj učinkovi to rešujemo v projektnih skupinah. Zlasti velikega pomena je projektni pristop na področju trženja sistemov oz. inženirinjga, kjer lahko edino z njimi doseženo transformacijo sedanj ih klasičnih prodajnih aktivnosti (ko čakamo na razpis, da lahko damo ponudbo) na višji nivo, ki ga omogočajo prodaja znanja oz. know-how za posamezne funkcionalne zaključene celote. Projektna usmeritev edina omogoča funkcionalno segmentacijo tržišča na relaciji aplikacije (industrije) tržišča in vključevanje IMP-ja že v začetku v vlogi investitorjevega konzultanta (npr. rešev anje problemov ekologije in energije v proizvodnji, distribuciji in porabi energije). Glede uporabe projektnega dela se v IMF lahko zgledujemo v Jugoslaviji pri Energoprojektu in Smeltu. Projektna usmeritev v trženju sistemov (DO Inženiring projekta in DO mora biti odprta navzven, za angažiranje zunanjih strokovnjakov inf institucij — oz. organizacij, ki nudijo osnovno tehnologijo, specialistična znanja oz. opremo ali kake druge storitve. Hkrati pa je potrebno rešiti tudi organ izacijo in financiranje večjih projektov, ki segajo čez več delovnih organizacij. •v-tr.v m T-w.■< — v Projektni način dela moramo v večji meri uvajati tudi v procesu razvoja in uvajanja razvitih proizvodov v redno proizvodnjo. Z učinkovitejšim organiziranjem na navedenih projektih lahko pričakujemo, da se bo čas (in s tem stroški) uvajanja novih proizvodov zmanjšal v povprečju za več kot 50%. - . i>v' ... -(v ■ ’i-'"| ihm:> ; . .. > 6. SISTEM INFORMIRANJA, PLANIRANJA IN KONTROLE TER UPRAVLJANJA IN VODENJA Obstoječi sistemi informiranja, planiranja in kontrole v IMP so večinoma neprimerni, tako naravni DO kot TOZD, in se ne morejo primerjati z informacijskimi sistemi podobnih organizacij v razvitih deželah. Dejstvo je, da zato poslovne odločitve sprejemamo ne na podlagi trdnih dejstev, temveč bolj »na palec«. Zato jeena poglavitnih nalog oblikovati te sisteme tako, d a bodo služili poslovnemu odločanju. a) Čeprav informacijski sistem zajema poleg poslovne informatike tudi splošno (samoupravno) in specialno (tehnično) informatiko je prav kvalitetna poslovna informatika temeljni element kvalitetnega razvoja vsake organizacije. Temelj poslovne informatike je kvalitetno stroškovno knjigovodstvo. Trenutni kvalitetni nivo stroškovnega knjigovodstva je daleč od potreb, saj je nepopolno in nesistematično, resda tudi zaradi obstoječe zakonodaje na tem področju. Nujne spremembe na tem področju so zlasti naslednje: 1. Urediti knjigovodstvo za direktne stroške — materialne stroške je potrebno zaradi inflacije voditi po zadnjih nabavnih cenah — vpeljati sistem vrednotenja proizvodnje po direktnih stroških kot enoten standard za SOZD IMP — urediti sistem mesečnih planskih kalkulacij in uvesti stalno primerjavo planirano/doseženo. 2. Postaviti konsistentno računovodstvo indirektnih storitev —- postaviti tak sistem spremljanja indirketnih stroškov, kjer vsak strošek bremeni projekt oz. nadzorovani predračun (plan) — Definirati homogena stroškovna mesta — Vzpostaviti analizo odstopanj za vsa stroškovna mesta, proizvode oz. skupine proizvodov (stroškovni nosilci) in vrste stroškov Nadgradnja stroškovnega knjigovodstva je upravljalni informacijski sistem, ki mora prav tako utrpeti bistvene spremembe. Nujne naloge so zlašti naslednje: - 3. Vzpostaviti sistem konsolidacije glavnih gospodarskih kategorij, zlasti stopnja donosa (dobička) V fakturirani realizaciji po — proizvodih iri proizvodnih skupinah — po proizv. programih in sistemih . 'ui.: — regijah in državah ' 4. Izračun neto donosnosti bo potrebno graditi na osnovi dejanskih stroškov tiženja (ne povprečnih rabatov) in na osnovi korekcij za finančne efekte, spremembe tečajev in izredne prihodke. b) Strateško planiranje je potrebno v SOZD IMP postaviti na višjo strokovno raven. To vključuje zlasti naslednje naloge: 1. Srednjeročni plani ne smejo biti statični, temveč se morajo vsako leto ažurirati za 5-letno obdobje (kontinuirano planiranje) 2. Jasen poudarek bo potrebno postaviti na donosnosti in določiti strateške alternative 3. Poudariti je treba eksterno usmeritev (tržišče, konkurenca) planiranja. 4. Plani ne morejo biti splošne deklaracije o ciljih, ampak naj vsebujejo specifikacijo nalog in ukrepov, roke in odgovorne nosilce. 5. Sistematično je potrebno kontrolirati izvrševanje planov (ne le letnih, ampak tudi srednjeročnih; ne le kvantitativnih, ampak tudi kvalitetivnih) 6. Uvesti in razširiti je potrebno ekonomske modele za analizo finančnih vidikov planiranja (bilahca finančnih tokov, devizna bilanca itd.) 71 DO sO odgovorne za planiranje proizvodov in za sestavo potrebnih planov na nivoju ptogramov-sistemov. C) Operativno planiranje (planiranje prodaje, zalog/proizvodnje, nabave) ni zadovoljivo povezano, nepovezanost planov po osnovnih funkcijah pa vodi do težav pri kontroli izvršitve. Informacije, povezave in komunikacije morajo biti usmerjene k podpori kritičnim poslovnim odločitvam. Izrednega pomena je računalniška podpora za poglavitne poslovne fukcije in področja. V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bo potrebno mnogo večjo pozornost posvetiti kontrolni funkciji, ne le na področju kvalitete, temveč tudi na področju gospodarjenja. Na nivoju sestavljene organizacije moramo uvesti skupne kriterije in merila za presojo uspešnosti gospodarjenja, ki bodo odpravili slabosti prikazovan j a tišpešnosti po zakonski metodologiji. Cilj je prepreči- li ti, da bi se delil in porabljal dejansko nerealiziran oz. nerealni dohodek in da bi se hkrati preprečilo nagrajevanje mimo dejanskih delovnih rezultatov. Z neizpolnjevanjem oz. nedoseganjem rezultatov glede na postavljena merila nastopi potreba za intervencijskimi ukrepi (interna svetovalna služba), ukrepi 'skupne prodajne politike, finančne politike, solidarnostni mehanizem). Zato bo potrebno dosedanje plansko analitske službe DO preobraziti v smeri striktnejšega izvajanja kontrolne funkcije. Na nivoju SOZD bomo iz obstoječih služb oblikovali interno svetovalno službo za področje ekonomike in organizacije ter funkcijo ekonomsko finančne revizije. Posebnega pomena za poslovni sistem IMP je, da v obdobju 1986-1990 pospešeno razvija računalniško podporo upravljalnemu informacijskemu sistemu (decision support —"šofhvare), katere uvedba in uporaba pomeni velik kvalitetni skok in odpira izredne možnosti za boljše poslovne odločitve in s tem večje gospodarske učinke. č) V delovanju samoupravljanja je potrebno dati bistveno pomembnejšo vlogo delavskim svetom na nivoju DO in SOZD. Delavski svet SOZD mora postati osnovni nosilec odločanja o vseh dejavnostih SOZD, kakor tudi o najpomembnejših vprašanjih organizacij skupnega pomena (programi dela, analize in ukrepi za izboljšanje poslovanja itd.) oz. o vseh vprašanjih upravljanja SOZD, ki se ne rešujejo z osebnim izjavljanjem delavcev. Dosedanja povezanost in medsebojno vplivanje pri vodenju, kadrovski politiki med SOZD, DO in TOZD je v splošnem majhna. Krepitev funkcije vodenja SOZD in DO znotraj samoupravno določenih okvirov je nujna. Zlasti je potrebno krepiti enotnost vodenja organizacij in delovnih skupnosti skupnega pomena, ki pokrivajo glavno in stranske dejavnosti SOZD, tako, da te postanejo hkrati : — servis DO, združenih v poslovni sistem'IMP — nosilci poenotenja poslovne politike SOZD Glavna naloga na področju vodenja v obdobju 1986-1990 je torej doseči večjo povezanost, fleksibilnost in akcijsko usmerjenost vodenja ter večjo prehodnost vodilnih delavcev med TOZD, DO in SOZD. S tem v zvezi se nam postavlja nekaj konkretnih nalog. 1. Na ravni SOZD ustanoviti kolegijski poslovodni organ odbor. poslovodni 2. Za vse organizacije skupnega pomena in delovne skupnosti na ravni SOZD je potrebno formirati posvetovalne organe, ki morajo skrbeti za izvajanje ciljev poslovnega sistema kot celote. Ta organ mora ob analizah poslovanja obvezno oceniti izvajanje ciljev, pa tudi predlog delitve čistega dohodka. 3. V funkcijo poenotenja vodenja moramo postaviti tudi kadrovsko politiko v sistemu. Doseči moramo predvsem to, da poslovodni delavci TOZD odgovarjajo za svoje delo tudi samoupravnim organom DO in SOZD, seveda pa tudi obratno. 4. Ker izhajamo iz načela, da je DO odgovorna za poslovni uspeh vsakega posameznega tozda, je nujno, da v primerih neuresničevanjadogovorjenih kriterijev uspešnosti gospodarjenja ukrepa bodisi s svetovanjem, bodisi s kadrovskimi zamenjavami v tozdu. Podobno velja za odnos SOZD/DO. 5. Ena glavnih nalog funkcije vodenja v poslovnem sistemu IMP na vseh ravneh organiziranja je krepitev delovne in tehnološke discipline ter radikalno ukrepanje ob kršitvah. Nedisciplina pri izvajanju nalog je namreč ena poglavitnih zavor za boljše rezultate poslovanja sistema kot celote. V zvezi s funkcijo vodenja se postavlja vprašanje skupnih vrednot in prioritetnih ciljev, ki preko vodstva usmerjajo delovanje poslovnega sistema na dolgi rok. V naslednjem obdobju bo potrebno preoblikovati IMP-jev »model« direktorja TOZD (DO). Posebnega pomena je tudi koordinacija na nivoju SOZD oz. vodenje glede na postavljena pravila igre in sprejeta merila in kriterije poslovnega obnašanja v okviru poslovnega sistema SOZD IMP. Treba je upoštevati zahtevo, da SOZD ne sme postati center odtujene moči in oblasti nad delavci, ampak institucija, ki omogoča dolgoročno optimaliza-cijo poslovnih učinkov. Izhajamo iz ugotovitve, da je tudi naša sestavljena organizacija znotraj sebe konflikten sistem, kjer se soočajo in si nasprotujejo različni interesi. Kratkoročno gledano jez ukrepi, ki so povezani z usmerjanjem programov, tržnim nastopom, združevanjem sredstev itd. vedno posamezna DO na boljšem, druga pa je prizadeta. Načelo je, da se v srednjem in dolgem roku »dajanje sistemu« in » jemanje iz sistema« izravna, da pa se ob tem doseže še dodatne učinke, ki izvirajo iz večjih možnosti poslovnega sistema kot celote. Dolgoročno gledano,mora biti vsaka DO vključena v poslovni sistem IMP na boljšem, kot če vanj ne bi bila vključena. Izhodišče je torej, da v skupnosti posamezne DO doleti, pogojno rečeno, tako »dobro« kot »slabo«. Nujna naloga v sistemu vodenja je torej upoštevati to dejstvo in vzpostaviti učinkovit sistem kompenzacij in sankcij. Sistem kompenzacij je vezan na delovanje zlasti skozi: — sistem razporejanja dohodka — ugotavljanje in namenske uporabe dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti — uresničevanje solidarnosti — odnose DO z organizacijami skupnega pomena, Prav tako pomemben je sistem sankcij proti kršilcem enotne poslovne strategije in politike zlasti z ukrepi-tržne in finančne politike. — "izključitev pri delitvi del — diferencirane obrestne mere, ukinitev kreditov — različna višina transfernih prejemkov iz tujine * — od vej an j e nosilcfev blagovnega izvoza za projekte —. ukinitev različnih internih bonitet (cena, rabati,' dob. roki) itd. Najtežji ukrep je trajna izločitev iz poslovnega sistema SOZD IMP. 7. KADROVSKA POLITIKA ' Kadrovsko politiko v SOZD IMP je potrebno mnogo bolj kot doslej posta-', viti v funkcijo izvajanja strateških ciljev poslovnega sistema. V IMP-ju se nam na tem področju pojavlja nekaj osnovnih problemov, ki jih že leta ne moremo "razrešiti. — Preveliko število zaposlenih zlasti v režijskih službah — Nizek nivo znanja in pomanjkljiva usposobljenost kadra — Premajhna motiviranost za izobraževanje in dodamo usposabljanje. Ob relativno solidnem nivoju tehnološke osvojenosti izdelkov je pomanjkanje znanja občutiti zlasti na področju tiženja. V prehodu iz družbe, kjer prevladuje ponudba (pomanjkanje) v družbo povpraševanja (izobilja) bo pomanjkljiv know-how na področju trženja za vsako organizacijo pomenil nedvomno zaostajanje. Zato se nam postavlja vnaprej nekaj pomembnih nalog: 1. Izgraditi sistem kadrovskega planiranj^ za daljšo dobo, s poudarkom na kritičnih poklicnih profilih. 2. Uvesti stalno izobraževanje in usposabljanje že zaposlenih delavcev IMP. Poglavitna proizvodna sila vsake organizacije je namreč znanje, ustreznega nivoja znanja in stika s svetovnimi dogajanji pa ni mogoče graditi le na . dotoku novih delavcev iz šol, ampak le na osnovi stalnega dousposabljanja že zap oslenih. V ta namen je potrebno organizirati sedanji Izobraževalni center. Izobraževanje delavcev IMP je potrebno zasnovati kot: — splošno izobraževanje: tekoče spremembe v gospodarskem delovanju in široko usposabljanje povezano z usmeritvami in akcijami IMP; — specialistično izobraževanje: tečaji in seminarji za pridobitev določenih kvalifikacij glede na specifične potrebe posameznih organizacij; — funkcijsko izobraževanje: gre v bistvu za interne šole, ki so predpogoj za opravljanje določenih del in nalog, pri čemer se za posamezne profile točno predpiše, katere »šole« so potrebne oz. so nujen predpogoj za nadaljnje interno usposabljanje. Na ta način se bistveno poveča nivo strokovnosti, poznavanje IMP kot celote in s fem povezano tudi širše zastopanje poslovnega sistema: ter posredno tudi medsebojno povezovanje in koordinacija (kohezija sistema i). 3. V okvim IMP je potrebno v večji meri vzpodbuditi rotacijo v funkciji izobraževanja in usposabljanja kadrov. 4. Pomembno mesto v kadrovski politiki mora imeti skrbno načrtovanje, selekc ija in usposabljanje vodilnega kadra. Usposabljanje vodilnega kadra bo potrebno usmeriti zlasti k močnejšemu zaznavanju strateških problemov. Uspos abljanje vodilnega kadra mora potekati skozi usmerjeno rotacijo na različna dela in naloge, pa tudi z organiziranim šolanjem na področju vodenja doma lin v tujini. 8. DELITEV DOHODKA, OSEBNI DOHODKI SOLIDARNOSTI Usmeritev SOZD dol. 1990 in naprej bo v krepitev reprodukcijskih, tržnih in dohod kovnih povezav v poslovnem sistemu. Stimulirali bomo povezovanje zlasti na principu dohodkovnih odnosov, seveda z jasnim razumevanjem, da sta trg in tižna cena nenadomestljivi osnovi za vrednotenje produkcijskih faktorjev in končnih produktov. Izrivanje trga skozi: — skupni prihodek (interne cene, prerazporeditev financiranja) — skupni dohodek (udeležba na podlagi združevanja dela in sredstev) — svoj rodna menjava dela (osnove in merila za ceno in kvaliteto storitev) je smotirno le do določene mere za realizacijo strateških ciljev konkurenčnega boja iin rasti na tržišču. Cilj pri preoblikovanju starih povezav v nove torej ne sme bit i zgolj drugačna oblika, temveč maksimiranje poslovnih učinkov sistema kot celote in zagotavljanje vsaj približno izenačenih pogojev osebnega in družbenega standarda delavcev ob povečevanju produktivnosti dela. Spremeniti moramo danes še zelo prevladujočo mentaliteto, da je osebni dohodek rt izidual (ostanek) \ delitvi indase mora zato poljubno prilagajati doseženemu dohodku. V razme rah visoke inflacije ohranjati in povečevati življenjsko raven delavcev pomen ii tudi priznati, da so osebni dohodki objektivno stroškovna kategorija in da z nizkimi OD ni mogoče pokrivati slabega poslovanja. Osebni dohodki delancev morajo biti zato nujno soodvisni od rasti življenjskih stroškov in rasti pro duktivnosti v vsaki sredini. « V strukturi pa bo potrebno dati večji poudarek stimulativnemu nagrajevanju v funkciji večje discipline in doseganja boljših rezultatov. Glede na to, da velja tudi za program IMP znanje kot temeljna proizvodna sila, bo potrebno bolje vrednotiti kreativnost in zlasti inovacijske dosežke. Temu cilju bomo prilagodili interno zakonodajo s področja delitve OD. Skupna poraba bo v obdobju 1986:1990 v funkciji zagotovitve določenega nivoja solidarne pomoči pri zagotavljanju nekaterih dobrin, npr. počitnikovanje, stanovanjske potrebe, delo sindikata itd., glede na potrebo stimuliranja rezultatov dela pa bo njena rast manjša od rasti osebnih dohodkov oz. se bo njen pomen do leta 1990 relativno zmanjšal. Tako bomo za skupno porabo namenjali povprečno letno sredstva v višini od 15 % do največ 20 % glede na razporejena sredstva za osebne dohodke v predhodnem letu. V okviru teh sred štev bomo z nakupom in zakupom dopolnili lastne počitniške kapacitete, tako da bo do 1. 1990 lahko v njih letovala vsaj četrtina delavcev IMP s svojimi družinskimi člani. Pri stanovanjski gradnji bomo z ugodnimi krediti podpirali prizadevanja zlasti mladih delavcev, da si uredijo stanovanjski problem. Za realizacijo nujnega transfera ključnih strokovnih in vodilnih kadrov za posebne naloge, bomo v poslovnem sistemu nakupili nekaj manjših stanovanj v krajih, kjer so sedeži DO. Iz skupne porabe bomo zagotovili tudi financiranje društev in družbenih aktivnosti, ki krepijo občutek povezanosti delavcev v skupni organizaciji. 9. PROSTORSKA POLITIKA V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bo gospodarjenje usmerjeno zlasti v koncentracijo kapacitet na obstoječih lokacijah, z intenzivnejšim izkoriščanjem obstoječih površin in glede na specifičnosti posameznih proizvodenj, z gradnjo v več etažah. Vse nove objekte bomo zasnovali tako, da bo možna združitev raztresenih obratov v okviru celote. Za združitev na eni lokaciji so možnosti v večini delovnih organizacij od Murske Sobote (Panonija), Ptuja, Maribota (PMI), Ivančne gorice (Livar) in Ljubljane. V Ljubljani si bomo prizadevali, da smotrno koncentriramo vse dejavnosti na petih lokacijah (od današnjih 13) in da v tem okviru zaokrožimo vse dejavnosti skupnega pomena na isti lokaciji, pod pogojem,da je investicijska vrednost objektov manjša od stroškov, ki jih povzroča dislociranost. Do leta 1990 bomo napravili koncept prostorskega razvoja SOZD IMP in njenih DO do leta 2010. V # ( I / * •: .-.v#.«*- . A-.- ■ ■ .... ...v • .-.-i -4*^»:,.. •• • • : •«*’*>«*• - '-...v \ l’V' •. (- 1 * STRAN 16 Natančno nadzirana klima za piščančke žl)^,'n,erji mariborske Montaže in ptujskega Eka so bili od decembra 198? do 'ut ■ *etošnjega oktobra — to je do zaključka del na gradbišču Valilnice Pe-n,ne Ptuj v Markovcih. ki so pogojene s tehnologijo valilni- i s« ,° 11' prvi Perutninin objekt, kjer 'um rt ’ naši monterji, saj so pred obj e'ali ževse njene pomembnejše 'e- Valilnica, ki je zgrajena po in g ^nejših principih tehnologije p0LV njei v največji meri zadoščeno "cm U IZol'ranosti — to je osnovr Uarnl‘ P«goju za njeno dejavnost, je sE,„Cntcna zagotavljanju plemen-gil materiala. r.^dograditvijo tega objekta nante-Uv 8 Perutnina Ptuj tudi zmanjšati žv z Perutninskih staršev. S preiti | n.i° plemenskega materiala 1(^ 0 zadostili lastnim potrebam, več do Po'ov'ico pa računajo prodati ITlllčemu in tujemu trgu. k.^aročnik del za objekt Valilnice je p za IMP Gradis tozd Gradnje Ptuj. tc ,objektu Valilnice je bil dan pre-Q 'en Poudarek montaži specifične oh®|nc in prezračevanju celotnega Jekta, saj zahteva valilnica strqgi Pana V makro 'n mikroklimi. Odsto-k'r J8 temperature in vlaženja v ma-zjj;] 'mi je plus minus 2 stopinji Cel-*tro| |- a zagotovitev delovanja mili^' 'me v valilnikih (te je izdelala lili U*nina Ptu j) pa je odstopan je plus bj nUs t), I stopinje Celzija. Montaža > nbor pa je poleg montaže ome-„, l1c opreme vgradila instalacije ^»ja celotnega objekta, ra-V()* d hladne, tople in tehnološke 0 z vsemi drugimi instalacijami. Eko Ptuj pa je montiral instalacije jakega toka, šibkega toka in elektro instalacije prezračevanja, pa ogrevanja objekta ter opravil strelovodna dela. Zaradi spremembe v projektih in zaradi nekaterih izboljšav so se IM P-jeva dela povečala od osnovne pogodbe za okoli 300 odstotkov. Tako je IMP na tem objektu opravil za približno 100 milijonov dinarjev del. Povprečno je bilo na gradbišču okoli 25 IMP-jevih monterjev. Iz. Montaže je bil vodja montaže na gradbišču Valilnice Rudi Kolarič, vodilni monter za prezračevanje pa Ferenc Helmut; vodja montaže iz Eka Ptuj je bil Danilo Papež, vodilni monter za elektroinstalacije pa Alojz Kranjc. Glavno montažo strojnih instalacij so IMP-jevi monterji opravili lani. Strojno instalacijska oprema, ki so jo IMP-jevci vgradili na objektu Va-Ihnicc. je v glavnem IMP-jeva (Celjska Klima. Eko, Tio Idrija, Montaža-Maribor). IMP-jevci so kljub nepopolnim projektom (izdelal jih je Emona Inženiring iz Ljubjane) in posebnim zahtevam tehnologije v sodelovanju z investitorjem objekt zaključili do predvidenega roka obratovanja. ' M. P. IMHfc * rdSr.l ■H Pb i —> mMm Zgoraj: Detajl inkubatorjev v valilnici, spodaj elektrorazdelilec v valilnici. Kotlarno bodo še priključili na plin V vrsti objektov, na katerih so delali monterji iz naših štajerskih tozdov — mariborske Montaže in ptujskega Elektrokovinarja, je tudi kotlarna Klavnice Perutnina Ptuj. Ta energetski objekt je Perutnina zgradila, ker zaradi nove valilnice piščancev in zaradi večje perutninske prireje na farmah potrebuje tudi več toplotne energije. Gradnjo kotlarne je investirala Perutnina Ptuj. Na objektu Pcrutninine parne kotlarne je delalo od letošnjega februarja do maja povprečno dvanajst IMP-jevih monterjev. Vodja montaže iz Montaže Maribor je bil Janez Lah, vodilni monter za strojne instalacije pa Martin Jerič, iz Eka pa je bil Vodja montaže Danilo Papež, vodilni monter za elektroinstalacije pa Štefan Žnidar. Vrednost IMP-jevih del na tem objektu je okoli 50 milijonov dinarjev. Projekte za kotlarno, ki jo bodo gradili v dveh etapah, je izdelala Projekta Inženiring Ptuj. Izvajalec gradbenih del je Gradis Ptuj. Kotlarna, ki zaradi zamud pri pli- nifikaciji Ptuja, še ne obratuje, bo v končni fazi zagotavljala 36 ton pare na uro. Njen kurilni medij bo zemel jski plin oziroma težko kurilno olje (mazut). Prva faza del v kotlarni je končana, IMP pa bo še letos začel izvajati dela, ki so potrebna za njeno priključitev na plinsko mrežo, o čemer zdaj sklepajo pogodbo. Oprema, ki jo je IMP vgradil na tem objektu, je domača. Parne kotle so naredili v tovarni D uro Bakovič v Slavonskem brodu, ostalo strojno opremo pa v niškem Jastrebacu, karlovški Jugoturbini, zagrebškem ATM-n in drugih specializiranih proizvajalskih firmah. Težave, ki so.pestile naše monterje pri delu na tem objektu, so bile predvsem pomanjkanje opreme in nizke temperature v letošnji izredno ostri zimi. M. P. Ogrevanje za Rabelčjo vas jet^objekti, na katerih so delali monterji iz Montaže Maribor in Eka Ptuj, Kot].' ^otlarna Rabelčja vas, ki so jo zaključili v začetku letošnjga septembra. deia|drna bo ogrevala stanovanjsko naselje v Rabelčji vasi in Šolski center in bo 4 na zemeljski plin oziroma na kurilno olje. ših n kraJ je imel doslej nekaj manj-ždajV'Zoričnih kotlarn, ki jih bodo s0s “Potili. Zdaj sta stanovanjska vasi‘ a 'n Šolski center v Rabelčji Osicrj^aokrožen kompleks toplotne °ko,teJ ^az' se bo ogrevalo s plinom k* je d star|ovanj in Šolski center, j 2sq 5 no še v izgradnji in ima okoli ^ ,Cencev. | Ptu;uz8radnjo te kotlarne pa se na ! Osltj^ °rmira tud* nov tozd Toplotna iMp' bo upravljal s Kotlarno. str0jn J® na tem objektu montiral eleittj.6 .'5sta'ac'je in opremo ter ižVerti? 'nstalacije. Vodja projektne rttor. v )e bil Marjan Barvir. vodja c jz Montaže Maribor je bil i ^rann I" 'n Montažin vodilni monter pbtftberger. ka Pa je bil vodja montaže Franc Lozinšek. vodilni monter za elektroinstalacijska dela pa Janez Toplak. Naši monterji so začeli delati na tem gradbišču letos aprila. Na objektu Toplarne je delalo 8~(IMP-jevih) strojnih monterjev ter nekaj zunanjih kooperantov, ki jih je najel IMP (toplotne izolacije itd.) V šolskem.centru delajo IMP-jevci toplotno podpostajo s toplotno močjo 5 megavatov, kilbo zagotovila normalno ogrevanje učilnic in drugih prostorov. Vrednost IMP-jevih del na tem objektu je 110 milijonov dinarjev. V kotlarni so vgrajeni kotli domače proizvodnje (Emo Celje) posode in rezervoarje za lahko olje (Eko Ptuj), črpalke in druga oprema (ju- goslovanski proizvajalci) ter merilna in regulacijska oprema (ATM Zagreb). Uvoženi pa so gorilci na kot-" lih. Moč kotlarne je 21 megavatov in delovna temperatura 150 stopinj Celzija. Investitor gradnje je Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj. Izvajalec gradbenih del je Gradis Ptuj. Projekte je za Kotlarno izdelala Projekta inženiring Ptuj v sodelovanju s PMI-jevim Projektivnim birojem z Maribora. Sodelovanje med izvajalci in investitorjem Samoupravno stanovanjsko skupnostjo je bilo dobro. Problemi v času gradnje pa so bili kot skoraj na vseh drugih gradbiščih z dobavo opreme predvsem črpalk in merilno regulacijsko opremo. V prvi polovici oktobra je bil opravljen tehnični pregled. Takoj za njim pa je bil poskusni pogon Kotlarne. M. P. |li|||||P ' Levo: Zunanjost kotlarne v Rabelčji vasi pri Ptuju. Zgoraj: Šolski center, ki ga ogreva ta kotlarna. Nad njim: Notranjost kotlarne — tehnološke naprave za ogrevanje. Dolgo že čakamo nanjo Na zveznem srečanju gradbincev so obravnavali Še gradbeno dovoljenje in gradnja ambulante se bo začela Inovacije v gradbeništvu V okviru 17. srečanja jugoslovanskih gradbincev je Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije pripravil 20. septembra v Kragujevcu zanimivo tematsko razpravo o vlogi in pomenu inovacij v gradbeništvu. Nad 60 raz-pravljalcev je prikazalo svoje praktične izkušnje in probleme s tega področja. Priprave na gradnjo IMP-jeve ambulante gredo h koncu. Adaptacija prostorov na Smoletovi 18 se bo lahko začela, čim bo Služba gradbenih investicij pridobila gradbeno dovoljenje. Računajo, da bo delo končano v štirih mesecih. Zima dela ne bo bistveno ovirala, saj bo potekalo v zaprtih prostorih. Vse inštalacije, to je okrog 60 odstotkov skupne vrednosti del. bodo opravili IMP-jevi tozdi Denar za začetek dei je zagotovljen. saj so ljubljanski tozdi združili skoraj 17 milijonov dinarjev iz skladov skupne porabe. Združevalo je petnajst tozdov. Združitev tega denarja je bila pogoj, da lahko zaprosimo za gradbeno dovoljenje. Kasneje je za dokončno ureditev nove ambulante predvideno še dodatno združevanje iz sredstev investicijskega vzdrževanja. Odločitev za gradnjo nove ambulante je vzniknila že pred leti, saj so prostori v baraki na Vojkovi ulici povsem neprimerni. Vsak naš delavec, ki je moral kdaj iskati zdravni-' ško pomoč v tej ambulanti dobro ve, kako skromni so ti prostori. Še bolj zaskrbljujoča so opozorila zdravstvenih delavcev te ambulante, da se v takih prostorih ne more organizirati strokovnega dela na primernem nivoju. Znano je, da imajo druge organizacije združenega dela že dolgo precej boljše ambulante kot IMP. Ko je Emondova delovna skupnost sprostila prostore na Smoletovi 18, je bil sprejet sklep, da se jih preuredi v sodobno obratno ambulanto in v njih uredi tudi zobozdravstveno ambulanto, kar je bila tudi že določena želja ljubljanskih tozdov. Nova ambulanta na Smoletovi 18 (vhod bo s Parmove ulice) bo imela v pritličju tri ordinacije: za kurativne preglede, za preventivne preglede in za zobozdravnika. Zraven bo tudi laboratorij. V pritličju bosta tudi dve čakalnici in soba za zobotehnika. V kletnih prostorih pa bodo arhi'', prostor za potrošni material, za odpadke in za centralni arhiv. Da bo nova ambulanta sodobno urejena in na primernem strokovnem nivoju, je načrte za gradbeni del in za opremo izdelal ljubljanski Me-dicoinženiring. IMP-jeva služba gradbenih investicij pa je tudi v stikih z zdravniki, s katerimi se posvetuje o gradnji te ambulante. Posebno se pri tem angažira Janko Štepec, ki je ves čas vključen v priprave na to gradnjo in nam je dal tudi podatke o tem. Do začetka gradnje pot ne bo tako dolga, kot so bile dolge priprave, ki imajo svojo zgodovino. Stanovalci bloka na Smoletovi 18 - so gradnji naše ambulante namreč ves čas nasprotovali. IMP se je skušal z njimi sporazumeti in je ugodil marsikateri njihovi želji, vendar se je hišni svet kljub temu pritožil na upravne organe in na sodišča. Prav vse njegove pritožbe so bile zavrnjene, kar kaže, da so bile neutemeljene. Kljub temu pa so zaradi dolgotrajnih postopkov pred upravnimi organi in sodišči priprave na gradnjo ambulante stale skoraj dve leti. Če povemo, da je bil lokacijski ogled za ambulanto 17. aprila lani in lokacijsko dovoljenje izdano 22. maja lani. od tedaj naprej pa so se vrstile pritožbe Hišnega sveta Smoletova 18, vidimo, da je pot priprav na gradnjo tako dolga zaradi pritožb hišnega sveta. . Do začetka gradnje ni več daleč, saj bo gradbeno dovoljenje zdaj ko so že vsi združevale! sprejeli sklepe o združevanju, kmalu v naših rokah. Počakali bomo potem samo še na-njegovo pravnomočnost. Nakar se bomo lotili dela — to je gradnje naše težko pričakovane sodobne ambulante. M. P. Možnosti za kakovostne spremembe v organiziranju ustvarjalnega dela, predvsem v povezovanju znanosti in prakse, so velike in še vedno preslabo izkoriščene, je bilo poudarjeno v razpravi. Tako tudi ni pomembnejših rezultatov, saj inventivna dejavnost v velikem številu gradbenih delovnih organizacij še ni postala sestavni del poslovne in razvojne politike. Razlog za to so premalo izkoriščene znanstveno-razi-skovalne zmogljivosti v gospodarstvu nasploh, še posebej pa v gradbeništvu. Na to stanje vpliva premajhno izločanje sredstev za afinan-ciranje raziskovalnega dela in še vrsta drugih dejavnikov. Enotna je ocena, da se inovatorjem še vedno ne nudi potrebna strokovna pomoč, kar upočasnjuje in • onemogoča realizacijo idej avtorjev inovacij. Pomemben predpogoj za uspešno in organizirano vodenje ter razvoj inventivne dejavnosti kot sestavnega dela in vsakdanje aktivnosti v okviru politike poslovanja organizacij združenega dela je podpora poslovodnih struktur, organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij. Toda ta podpora ne more biti le deklarativna. Prav tako je eden od pomembnih pogojev za organiziranje in uspešen razvoj samoupravno normativno urejanje inventivne dejavnosti. S sprejemom Družbenega dogovora o spodbujanju in razvoju ustvarjalnosti v Jugoslaviji je dana mqžnost za normativno urejanje tega pomembnega področja v mnogih organizacijah. Toda še vedno so sredine, v katerih se inovativna dejavnost le »sramežljivo« omenja. To je eden pomembnih razlogov, ki destimulira inventivno delo delavcev, je med drugim povedal v uvodni razpravi sekretar Republiškega odbora gradbincev Srbije, Dobrosdv Miletič. Na posvetovanju so ponovno poudarili, da naša država na področju inventivne dejavnosti še vedno znatno zaostaja za razvojem v svetu. Nimamo strategije tehnološkega razvoja gradbeništva in ustreznega planskega usmerjanja tega razvoja, čeprav se hkrati — zopet deklarativno — zavedamo, da se produktivnost najbolj učinkovito povečuje prav z uvajanjem novih tehnologij. Razpravljale! so posebej izpostavili problem, ki je poleg tega, da do inovacij prihajamo zelo težko in počasi, še težje — uporaba inovacij. Pri tem nastajajo' dileme, kako in kdo bo praktično uporabil rezultate znanstvenih raziskovanj na področju gradbeništva. Težki pogoji gospodarjenja in bitka za uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije v gradbeništvu zahtevajo, da se vedno bolj opiramo na lastne sile. Poleg močne podpore znanosti, moramo vso pozornost posvetiti mno- žični inventivni dejavnosti in ustvarjalnemu delu. Zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj množične inventivne dejavnosti in ustvarjalnega dela v delovnih organizacijah ima sindikat in družbenopolitične organizacije, skupaj z organi upravljanja in vodenja. Prednostna naloga je zagotavljanje sredstev za financiranje izumiteljstva in nacionalizator-stva ter nagrajevanja, kar predstavlja močno vzpodbudo za krepitev inovacijske dejavnosti. Zaradi vsega navedenega pa je neobhodno potrebno spremeniti odnose do inovativne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Enotna ugotovitev posvetovanja pa je bila, daje potreben skupen, planski in organiziran pristop, da bi inventivno delo in ustvarjalnost dala ustrezne rezultate in povečala produktivnost. Inovacije so pomembna notranja rezerva, saj je z njimi moč ne nazadnje poceniti gradnjo objektov. SAŠO NOVAK Splošni del skupaj Seminarji za naše pripravnike l&elc u v Nij % d. !^e fantje IMP-jevi pripravniki so se?,jMlitJ tembra in v začetku'oktobra Mp.j skozi seminarje,Mci spadajo ri program za pripravniški izp11'■ Na seminarjih, ki jih jejrg^ ^ ztral domžalski Izobrazev^.,, K, _____ ____________ — * ]\)a center, so pripravniki dop0*”^ bičnj|) znanje s tematiko splošnega,d* jdog,^ znanje s lemaiucu spiuMivg,- - . -»na (pripravniški izpit je sestavljen'‘čaj ,n tematike splošnega dela in Pr'jJs® naš seminarjih so jih tako seznanih^z snmnnnrnvnn lireditviio SOZ i, , tematiKe sptosnega uem m ^ ■ •;<=> tičnega dela) izobraževanja- „n i ved, združenega dela. “0tr samoupravno ureditvijo =>*-"' -3 'ved * IMP s problematiko poslovanj gospodarjenja organizmi kjjj^ Zvezno tekmovanje gradbincev Naša monterja osvojila drugo mesto U UZ-VUVgCl VIVici. 'V IJ- Najprej je bil v začetku sCL tembra dvodnevni seminar ičili pripravnike s končano 4. stoPfl[Z!m|Pe usmerjenega izobraževanja V.J^ ®11 tozdov z ljubljanskega oloTn0^,.\ ' in iz koprske Montaže. Ta seu|v — nar so sredi septembra pon°vl k, Mariboru za pripravnike iz ma clf borskih in pomurskih tozdu Skupaj se je udeležilo obeh min ar jev prek 100 pripravnik0’ Kragujevac, središče Šumadije in Pomoravlja v osrednji Srbiji je bil 20. in 21. septembra gostitelj jugoslovanskih gradbenikov. Na 17. srečanju gradbenih delavcev Jugoslavije se je zbralo več kot petsto delavcev iz vseh republik in pokrajin, najboljših delavcev, tistih, ki so bili zmagovalci republiških in pokrajinskih proizvodnih gradbenih tekmovanj. Po predavanjih na seminaO; so pripravniki izpolnili testejj katerimi so predavatelji ho , preveriti znanje pripravnik0 j »Rezultati testov so bili do* različni tako, da jih je tez oceniti z eno besedo. vseka*. Obraz iz kolektiva: Alojz Prijatelj iz Oreja Od 1948. leta zvest IMP Na zveznem tekmovanju gradbincev sta Slovenijo zastopala Alojz Felicijan in Branko Pilin-ger, monterja mariborske Montaže. (Foto: B. Š.) Na gradbišču Smelt v Ljubljani, kjer dela tudi IMP, je vodilni monter vodo- vodnih naprav Alojz Prijatelj iz Oveja — star IMP-jevec. Leta 1948 je prišel v uk za monterja vodovoda k Toplovodu, ki mu je direktoval Stane Krumpak. Ko se je leta 1951 izučil, je začel delati v monterskih skupinah po gradbiščih na območju Slovenije. V letih 1953 do 1955 je odslužil še vojaščino ter se vrnil med IMP-jeve monterje na slovenska gradbišča. Tedaj so delali tudi na objektu Zadružne zveze v Ljubljani. Leta 1956 je postal vodilni monter in je s svojo skupino odšel na gradbišča v Belo krajino — v Vinico in Črnomelj. V Vinici so gradili osnovnošolo, v Črnomlju pa tovarno Belt. Ko je bilo delo v Beli krajini končano, je popeljal svojo skupino v Novo mesto rta gradbišče splošne bolnišnice, kjer so delali približno eno leto. Delal je na stanovanjskih objektih industrijskih objektih, bolnicah po Sloveniji, na Infekcijski kliniki v Ljubljani, na objektu Solaris Šibenik na Hrvaškem, pa na farmskih objektih v Ebersvvaldu v Demokratični republiki Nemčiji, na hotelskih objektih Transturist Škofja Loka, Alphotel Bovec, Bernardin v Portorožu. Od leta 1977 pa do leta 1983 je bil v Iraku, kjer je deliti na gradbišču KOL-6 in na gradbiščih okoli Bagdada. vanje monterjev in prehrano, za prevoze na gradbišča in z gradbišč, za obisk družin. Osebni dohodki so bili za delo v tujini dobri. Zelo dobro smo sodelovali z vodstvom gradbišča v Eberswaidu, ki ga je vodil naš inženir Podrgajs. Tudi na gradbišča Alphotel v Bovcu, Bernardin v Portorožu in Solaris v Šibenikti imam lepe spomine. Za ta gradbišča, kot tudi za KOL 6 so bili izbrani najboljši monterji in je bilo lepo delati z njimi. Ko seže nazaj v prva leta svojega dela pri IMP-ju, ne obide delovnih pogojev, ki so bili v tistih časih slabi tako kar zadeva nastanitev monterjev, prevozov na gradbišča. Orodje je bilo v glavnem ročno (rezilnice za navoje, vrtalni stroji, brusilni stroji). Za monterje ni bilo organizirane prehrane. Delovni čas je bil 48 ur tedensko. Gledevarstvapridelujebilo tako urejeno, da so monterji dobili delovne obleke, čevlje in dežne plašče za delo na terenu. V letu 1956 so se delovni pogoji izboljšali, saj so monterji dobili električne rezilnice za navoje, vibracijske vrtalne stroje, delovne odre itd. To je precej olajšalo dela in prispevalo k produktivnosti. Osebni dohodki so bili v IMP v letih 1955, 1956 v primerjavi z drugimi gradbenimi organizacijami najboljši. Alojz Prijatelj je v dolgih letih službovanja v IMP sodeloval v samoupravnih organih kot član delavskega svesta, član komisij delavskega sveta, bil je tudi član IO sindikata. Dejaven je tudi v Zvezi komunistov, trenutno je predsednik osnovne organizacije ZK v OV. Tudi v svoji krajevni skupnosti dela v SZDL in v organih sveta krajevne skupnosti. Glede dela samoupravnih organov. v tozdu OV pravi, da bi moralo biti v njihovem delovanju več aktivnosti pa tudi za članstvo ZK to velja. Vzrok za premajhno družbenopo- „ litično angažiranost delavčev je v tem, da so monterji na terenu, mnogi od delavcev pa se v prostem času ubadajo z delom doma. V svojem dolgoletnem delovnem stažu je bil Alojz Prijatelj nekajkrat -odlikovan. Prejel je Zvezno odlikovanje Grden del a s srebrnim vencem, priznanje za delo ob 30-letnici IMP-ja, priznanje za delo v Demokratični republiki Nemčiji, leta 1983 pa tudi priznanje sozda za družbenopoli- tično delo. MARIJA PRIMC To mesto ob reki Lepenici je daleč in utrujajoča vožnja od večera pa do jutranjih ur — ni napravila svojega. V Kragujevac smo prišli razpoloženi, razpoloženi zato, da ponovno prisostvujemo najmnožičnejšemu zboru jugoslovanskih gradbenikov, ki ne samo krepi našo zavest o pripadnosti poklicu ampak krepi tudi bratstvo in enotnost in to je najpomembnejše, kot je dejal Dragoslav Markovič, član predsedstva CK ZKJ v svojem govoru na svečani akademiji. Sobota je bil tekmovalni dan, dan ko smo vstali zgodaj in vsaka izmed desetih proizvodnih ekip je odšla na svoje gradbišče. Neposredno na objektih smo tekmovali in s tem pustili del svojega znanja in sposobnosti prebivalcev novih stanovanjskih naselij V Kragujevcu. In čeprav je bil to le prikaz znanja najboljših je bilo to v resnici le tekmovanje — za čas, kvaliteto. IMP-Montaža Maribor je zastopala Slovenijo, tu pa so bili še Unioninvest iz Sarajeva, Monter iz Niša, Inštalater iz Reke, Proleter iz Sremske Mitroviče, Energomont iz Skopja in titograjska Elektromonta-ža. Kdo je najboljši? Zmagala je hrvaška ekipa Inštalaterja s 111 točkami oziroma le s točko prednosti pred ekipo IMP, na tretjem mestu pa je bil Proleter iz Vojvodine, na naslednjih mestih pa so bile črnogorska, srbska, makedonska in bosanskohercegovska ekipa. Kot radi rečemo, za las nam je ušlo prvo mesto in le za točko smo bili ob naslov najboljših monterjev centralnega gretja v Jugoslaviji. Vsekakor pa je najpomembnejše to, da smo dokazali svoje znanje in sposobnosti in da smo dostojno predstavili vse slovenske monterje centralne kurjave. Razšli smo se s spoznanjem več, namreč, da moramo v času gospodarske krize vztrajati vsi, razšli z znanstvi več in predvsem ponosni, da smo prispevali velik delež k ekipni zmagi Slovenije na letošnjem zveznem proizvodnem tekmovanju gradbenih delavcev Jugoslavije. Razšli smo se z željo, da se čez leto dni ponovno dobimo, prihodnjič, na osemnajstem srečanju in zveznem tekmovanju, ki ga bo organizirala Makedonija. Svoje znanje in sposobnosti bomo prikazali v Skopju. BRANE ŠALAMON pa so pokazali, da znanje teh P ^ pravnikov ni bilo na najvisj0 nivoju.« Zaradi tega so orgah' H1VUJUA' /L>QI , L V fc, tl uVJ torji seminarjev posredovali . zultate testov tudi nekaterim5 skim organizacijam, ki so te P pravnike izobraževale. .., Drugega oktobra pa je b1' Izobraževalnem centru DomZ seminar za pripravnike, k’^ nins izlet Avti 0d like 16. 9< letos zaključili višje stopnje lanja — to je 5., 6. in 7. stopaj Udeležilo se ga je 23 pripr3 j kov. Predavatelji so na tem ■ minarju poleg predavanja o V . matiki splošnega dela namefl.j cij več časa diskusiji, v kateri so pravnikom odgovarjali na vPp šanja o delovni in razvojni p .} V plan ralo stori ob ( Po$t Pelji Peš, 'trn je iz blematiki organizacije s°z' IMP. Na seminarju sta predat | pomočnika sozdovega gen. ju nega direktorja Uroš Korze Tone Marolt. Seminaristi so v diskusij1 P stavljali predvsem Urošu ^J žetu vprašanja, na katere j1®1 odgovarjal. M'*” POPRAVEK V septemberski številki H rij k., I 'zlet čb0 Nt “»m seb, S Cefc “ez; vzet ^od sta bila na 4. strani zamenja11,^ slova »Tipizirane plinske P°slaL »Cela vrsta novosti«. Za nap8* opravičujemo. Družbena prehrana in mi Le zakaj je vedno preveč slana? minja. Nanj ne vpliva niti obdobje cenene zelenjavejsredi poletja jemo pasulj, pasto in ričet — ravno tako kot v zimskih mesecih. Zato bi morali delavci pri P^tc hrane v družbenih kuhinjah 8P vati namembnost hrane ip s0|i ustrezno regulirati dodajanja jf Navsezadnje pa ima vsaka m'za > dilnici tudi posodo s soljo in lahko vsi tisti, ki se ne morejo ° L, vedati močno soljeni jedT PornaLj? Sol se vedno lahko doda, le odvz Pri kuhi je že tako, da se obroki sest Je že tako, če mački stopiš na rep, zamijavka! Le kje je tisti strašni problem, ki me tare? To je drobna, kristalna bela sol. Skoraj ne verjamem, da bi bil to samo moj problem, saj ima po statističnih izračunih velik odstotek delovne populacije (predvsem pa tiste, ki se bliža zasluženemu pokoju) težava s srcem, ledvicami, visokim pritiskom, itd. Glede na vrsto prehranjevanja pa ločimo: vegetariansko, mesno in mešano prehrano. »Povej mi kaj rad ješ, in jaz ti bom povedal, kaj si.« (Avgust Escoffier, oče gastronomi-, J6-) Bolj občutimo kapljico bolezni, kakor sad zdravja. (Hipokrat.) Najraje se spominja del na gradbiščih v Demokratični republiki Nemčiji. »Tu smo«, pravi, do roka končali inštalacijska dela. Zelo dobro je bilo poskrbljeno za stano- Se vam zdijo članki v Glasniku dolgočasni? Napišite še vi kaj! Objavili bomo najboljše. Mnogim, tako tudi meni je prvi topli obrok v delovnem dnevu malica — izdelek naše družbene prehrane. Najbolj enostavno je, če se naročiš na toplo malico; ni ti treba razmišljati, kaj izbrati, ker to opravi zate nekdo drug, tak, ki mu je to osnovni poklic, namreč sestava in izbira obrokov med delovnim časom. Seveda na njihovo izbiro vplivajo nabavne cene osnovnih živil, upoštevati se mora tudi kalorično, gastro-nomsko-kulinarično ter tehnološko vrednost, navsezadnje tudi to, komu je hrana namenjena. Ni vseeno ali je za delavce na gradbišču ali za delavce v pisarni. Prehrana je pri različnih ljudeh različna. Nar.jo vplivajo podnebne razmere, družbenoekonomski položaj posameznih dežel, pa tudi vera. Človek oblikuje svoje prehranjevalne navade že v prvih mesecih in letih svojega življenja. Že v zgodnji mladosti se navadimo na določene okuse hrane ne glede na to ali so jedi biološko polnovredne ali ne. Seveda pa odraža način prehrane neke družine njeno gospodarsko stanje oz. življenjske razmere. Tako izhajamo delavci v IMP iz različnih življenjskih razmer,, ki so pogoj za različne prehrambene navade, pravilne in nepravilne. Delovni prispevek posameznika je v določeni meri odvisen tudi od dobrega počutja po zaužiti malici. . Človeku kot socialnemu bitju pa hrana ne pomeni samo zadovoljevanja temeljnih fizioloških in bioloških potreb. Uživanje iste hrane povezuje ljudi v neko skupnost. Tako se dogaja, da tistega, ki hodi med prvimi na malico, ostali vsakodnevno sprašujejo: »Kaj pa je danes za jest?« ir. -govor: »Standardno«. < Kaj je to »standardno«? Jedjinik se iz meseca v mesec skoraj ne spre- kuhajo in sestavljajo vedno z omejenim jamstvom; le redko kdaj lahko v naprej napovemo, če bo vsem všeč. Vsekakor pa si določene kombinacije jedi v obroku niso pridobile priznanja le po naključju, temveč zaradi kakovosti in izvirnosti. Vsaka jed in vsak obrok hrane ‘imata dvojen pomen: Najprej sta doživetje za naš okus, potem pa zadostita naši telesni potrebi po kalorijah. Doživetje okusa je odvisno samo od ustrezne kombinacije živil in jedi v obroku hrane, zadostitev potrebe pa od njenih sestavin. Sodobna prehrana, priporoča čim pestrejšo izbiro živil. Pestra hrana je tudi privlačna in zbuja tek. Poznavanje sistematike jedi omogoča smiselno izbiro jedi, kar pa je pogoj za načrtovanje in sestavljanje jedilnikov obrokov malice. Začimbe- in dišavnice naredijo hrano okusnejšo in sprejemljivejšo, seveda le. če nam je začimbni dodatek pri jedi prijeten in smo nanj navajeni. . Za kulinarično delitev jedi je značilno, da razvrščamo jedi v dve skupini: slane in sladke. Če pravimo »slana jed«, pri tem ne mislimcf da mora v jedi prevladati slan okus. Jedem dodajamo toliko soli, da postanejo boljšega okusa, čeprav je sol v človekovi prehrani skoraj nepotrebna, ker jo hrana že sama po sebi vsebuje dovolj. Izjeme so le izredne okoliščine. V vsakdanji prehrani dodajamo sol hrani kot začimbo ali kot dietni dodatek oziroma zdravilo. je ne more. ( Predlagam, da se ustrezni de ji ki so pri nas zadolženi za sest®sč' dilnika in pripravo jedi, bolj P tijo sodobnim dognanjem n področju. j,rm Tudi organizacija priprave^|(» naj postane bolj elastična, jjc' naprimer, ni dveh vrst topim večje izbire tudi ostalih tako > ^ . vanih hladnih malic? V^sez° ni na jedilniku grozdja. Če -sia M lica 200 din, se na veliko la grozdje po 160 dinarjev. MarSLfl^i si- za malico z veseljem _P sad je, da o zdravilnem u0'D.\>ic8. >, vorimo. Pa spomlad' re°* gode itd. . , y Kot mora- vsaka gospodinji (i1 dobro in poceni nabaviti, f2 se mora ekonom v družbeni k11.^ jsK", zivati na sezonska nihanj2 J cenene vire. . Ia d8 j Že v začetku sem napis« 'p v”, moti večino preslana h'rana' v6(i^ ostalo nisem preveč če bi že nekdo zamahnd t ^ palico m izboljšal pren o0 u1 ^ delom, bi bila zadovoljna■ strani pa je to tudi ena ou P yyb‘J kulinarično in prehrambe c ževati delovnega človeka, enolične prehrane so mm u ( d, h Ul čil *c ra E ia /i s« ii Ul tu Ul ki tt t« je i« b, hi Ni °vna akcija na Vojskam ^olepšali smo dom e zjutraj je bilo očitno, da so p- m je zelo zagnani. Ob šestih, smo Sli ;,J>je odhod. A ko sem prišel pred “"jevo stavbo točno ob šestih, iM r.avn° še videl kombi, kako je Iga t a*P° Likozarjev). No, ničhude-“j ik’j a? je bil še Tone Štrus s katrcp, 11 1 j,6 Cakal zamudhike. li- tarr* ^*° ^-'žkozarjeviiNo, ničhude- 111 *,ičith^0'*Skem nas ie čakalo 40 ku-?etrov drv, tri smetišča okrog iZ L:.a’ čez pas segajoče koprive, kupi k" še ^n.nesna8e v kurilnici — pa kaj bf ja|itla.?steval. Nista pa nas čakala do- i 5| $ala z )>\ ' kleti i v novembru 28. septembra se je četica planincev — sedemnajst članov, dva _ $H(I '?a *n ena cicibanka — odpravila na delovno akcijo na Vojsko. Nacepili 6 arva, počistili kurilnico, pomil okenska stekla, čistil okolico. X . zmtv^. i„ čevar. Za Društvo pomeni precej že razumevanje, ki ga tozdi pokažejo s tem, da omogočijo prevoz. (No, takrat je skrb za prevoz in okrepčilo prevzela Počitniška skupnost). Ko pa je Hočevar opravil svojo šofersko dolžnost, ni strpel, da bi akcijo samo opazoval, pač pa je zgrabil za sekiro in se izkazal kot izkušen sekač drv. Zelo pomembno, saj je bilo drv toliko, da bi vajenec težko kaj opravil. Posebno fino. se nam je zdelo, ko so prihajali domačini in strokovno menili: »Ah, teh drv pa že ne boste nacepili danes,« ali pa: »Ni govora, da vam bo uspelo pospraviti vse smeti« in podobno. Pa nam je le uspelo. Drv smo natlačili v drvarnico, da je šla kar narazen — in še nekaj smo jih zložili zunaj. Odpeljali smo dve prikolici smeti in Zdravko Nastran je pokosil vse od kraja: travo, plevel in koprive. Lep občutek je bil, ko smo z delom postavili na laž vsa pesimistična predvidevanja. Seveda pa to ni bila edina nagrada. Nova upravnica doma na Vojskem Mara Štancar nam je s sodelavkama pripravila obilno kosilo, pa malico na začetku in na koncu. Lačen pač ni bil noben in žejen tudi ne. Še dragocenejša je bila njena prisrčna zahvala. Pa tudi Tone Štrus kot predstojnik Počitniške skupnosti se je vsem udarnikom lepo zahvalil in pristavil: »Upam, da niste preveč utrujeni, da vam bo Vojsko ostalo v lepem spominu in se bosta nanj še vračali. Kot vidite, je tukaj še tudi dovolj dela.« Zdravko Nastran je kot najvišji prisotni'funkcionar Društva, njegov podpredsednik, najprej pohvalil Š(rusa: »Prav presenečen sem, da so sozdovi vodilni sposobni tako delati, še posebej upravljati motorko.« Potem je nadaljeval: »Vsi planinci si želimo, da bi bil dom na Vojskem dobro vzdrževan in oskrbovan, da bo IMP-ju v ponos ne pa v sramoto. Vedno bomo tudi radi prišli na akcijo, seveda dobro organizirano, da bo jasno, kaj je naša naloga, kajti le takšna akcija bo uspešna.« Tako se Društvo s Počitniško skupnostjo že nekaj pogovarja še za eno akcijo, kjer bi glavno besedo prevzeli razni inštalaterski strokovnjaki, ki bi pregledali in popravili električno napeljavo, vodovod, črpalke v kurilnici, strelovod in podobno. Nekaj pa bo tudi še dela s čiščenjem — bomo videli. Glavna novica pa je, da je dom na Vojskem, ki je bil začasno zaprt, zdaj . ponovno odprt. Prevzela ga je nova skrbnica Mara Štancar, ki jo mnogi IMP-jevci že poznajo, saj je že pomagala na Vojskem, pa tudi v Velem Lošinju, kjer je bila letos v šanku. Nekaj k ponovnem startu doma na Vojskem pa je prispevalo tudi Planinsko društvo s svojo delovno akcijo. LOJZE JAVORNIK ki sta obljubila, da bosta ža-- niotorkami. . veH °,’ P°tem je vskočil Mirko Med-L sel - 1MP-jevec, ki dela v Tiu. Prine-r |,j| |e motorko, posodil tudi traktor in |Je glavni brusilec žag. Brusiti pa je p' I p0j treLa pogosto, kajti lubje je bilo li vkj-?. Peska, saj so hlode iz gozda jo n.:11- Vsa pohvala Mirku, zelo je iZI §^eva* k uspehu akcije. ... £l , en nečlan se je nadvse izkazal: ) | tromontažin voznik Anton Hoti', i< ri->V’ •fi P' jit ,S čli :») k« : 16. novembra bo tal tllns^° društvo IMP organizi-st0°5>t na Kriško goro in Podob Če želite z nami, pridite Po st -Ur' Pod ur0 na Železniški pe,.aP- Z avtobusom se bomo Pet3,1 do Tržiča, od tam bomo šli Vr n.a Kriško goro in Podstoržič. li ie izl Se *aomo spet iz Tržiča. To flt ri:„ ':a planince z dobro kondi- s »SR n_ -..„j, za ves dan, čeprav hrib- $ICer Vodi: Rihard 23. novembra na Slivnico | izi?.a?nL novembrski planinski x . °° v soboto, 23. novembra. n,,r je ob 6. uri na Železniški k„*tai' Pod uro. Z avtobusom se ) " t Jr° in pol hoje). Nadaljevali- bom0 1 bo. sč l" Peljali do Cerknice, od tam je ,°m? povzpeli na Slivnico (to ^eb° ^ove vasi (še dve uri). t)e2 °d° vremenarji napovedovali vže,nesl^vo vreme, ne pozabite V 'sseboj dežnika ali pelerine! '• Robert Kastelic. L. J. Omejit itve so nujne žo^.adnie čase se v vabilih na izlete Planinskega društva pojavljajo opo-do 3: “trosimo, da se prijavite pravočasno!« in: »Prijavesprejemamo |e^asadbe avtobusa!« Kaj je zdaj to? Bo zdaj Društvo branilo ude-Uy ® tistim, ki si želijo užitka v naravi? Žal je društvo res prisiljeno V 1 d°l°čene omejitve, čutj 3 ..°d nas na svojem žepu čuti udarec bencinskih podražitev. Ob-s0y Pa i'h seveda tudi tisti, ki organizira izlete, kajti najemanje avtobu-pPti Viatorju, Kompasu in drugih prevoznikih se vrtoglavo draži. r8z nekaj! Ne dolgo tega Društvo o najemanju avtobusov sploh ni Titlo'rf®’ Sai i**1 ie hil® v IMP-ju dovolj: na Trati, v Promontu, v jale nd!- Vse te organizacije so ob sobotah in nedeljah rade volje poso-žirn-iV°ie avtobuse planince. Torej res ni bilo težko organizirati mno-”'h izletov. sti draiPa)e drugače. V IMP-ju ima avtobus le še Livar. Resje, Livarji '*leteUS,VU do!dei vedn0 pomagali in zato je bilo možno organizirati UHoi -P® sprejemljivi ceni. Toda en avtobus je pač en avtobus: število £®??ncev je omejeno. Prev ' t1.0*6** omejitev odpraviti, bi morali najeti dodatne avtobuse pri avt„()Zn'šhih podjetjih. A poglejmo, kako je s tem! Če bi najeli dodaten Iti |,j Us za 'zlet v neznano in bi se v njem peljalo 50 odraslih planincev, at ah vsak predpisanega tisočaka lastne udeležbe (da ne bi bilo ten, j ®®henega otroka), še vedno ne bi zbrati dovolj za vožnjo. A na je, or elu poskrbi Društvo tudi za jedačo, pa še nekaj drugih stroškov \e Us.*vfna blagajna pa je načeta od prekoračitev pri prejšnjih izletih, jeli sl!n,slite, da je bilo članom Upravnega odbora lahko, ko smosprejo lah^P’ mogli uresničiti: na primer piknika in poskušanje prim0[j iz LjubU) specialitet. A potem so iz Lju prišle varčevalne smernice, pa -lj tnlrX«^ čofnil T„ L-n W, takšne dobrote sčrtali. Tako '"j rečemo, da so bile igre idejno r sem stabilizacijsko naravnane ^ kljub temu bogate športnih in *c ških doživetij. „4 LOJZE JAVO*1 Tenis je bil letos prvič na sporedu športnih iger. V obeh konkurencah sta zmagali Izipovi ekipi. Pri moških sta za Izip nastopila Andrej Telič in Rudi Geršak (pri servisu).