St. 38 Hllm platana i g le m la posta) Vol » « petek 13, februarja 1925,_ Jucps'jr/ ' cDINOST >lth8]a. invirmSi pondeljek. vsak dan AsiSkega St. 20. L nadstropje Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna _ zrflfa za mesec L 7.—. 3 mesece L 19.5G, JN ta L 32.— in celo leto L 3).— Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave 3t. 11-57 • nlica sv. Frar: ^uredništvu. Nefra" .j^Odgovoml urednik: jfckarne Edinost. Nar>c.iiii Posamezna številka 20 cent. Latnik L VoMmetne Številke v Trstu In okofld po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokosti cm kolon« (72 mm.) — Ogian trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanic« ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj p« L 2. — Oglasi, aaročnina tat reklamacije se pošiljajo isključno uprav edinosti, v Trsta, alka sv. Frančiška Asiikega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništvi ta aanv« 11-67, Iz trgovskih krogov Jugoslavije Hvaležen vam bom, če priobčite naslednja menja izvajanja o predmetu, ki mora zanimati v visoki meri toliko naš jugoslovenski trgovski svet, kolikor tudi italijanski: Predvsem opozarjam, da sem bil že v predvojni dobi od prvih paroplovnih družb za prevažanje pošte in blaga, pozivan kot svetovalec v stvari prevoznih sredstev. V mesecu maju 1914 sem bil povabljen od ene teh močnih družb, naj sestavim in konkretiziram primeren načrt, po katerem bi se čim uspešnejše privabljali potniki inoizemiskih trgovskih in ittdustrijainih podjetij, lastniki teh tvrdk, turisti, zdravniki, patom železniških zvez. Takoj sem si ustvaril ta-le praktični koncept: Naj ima parobrod na krovu 500 potnikov, ali pa 510: iraški za kurivo, plače, posadko in pristaniške pristojbine ostajajo isti. Jjstotako je z železniškimi vlaki: naj vozijo po 200 potnikov ali 210, stroški so isti. Na podlagi takega računa sem predlagal naslednji načrt; Vsakemu inozemskemu potniku aH- lastniku akreditiranih tvrdk naj se dovoli brezplačna vožnja po železnici za vse leto, cid leta do leta, po vseh prevoznih črtah po morju in na kopnem. Turistom naj se dovolijo olajšave za poletni čas pod pogojem, da se ustavijo v mejah države. Te olajšave se imajo dovoliti za dobo najmanje treh mesecev. Vsakemu inotzerrasfkemu zdravniku naj dovoli država iste olajšave. Vsem zdraviliškim in letoviščnim krajem je izrecno priporočiti, naj vsem rečenim kategorijam »obračajo posebno pozornost in jim izdatno znižajo troške za hrano in bivanje. Temu mojemu načrtu so pritrdili soglasno in brez vsake spremembe; tako da bi se začel izvajati že v poletju leta 1915.' Kako naj bi ne storila istotako mlada država, kakršna je naša Jugoslavija z nje bisbrevidnostjo in dobro voljo? To tem bolj, ker poseduje dragocene pridelke, zdravilišča, ki morejo tekmovati z drugimi lavetovnimi. Jugoslavija ima brezkončno galerijo slikovitih letovišč. Obla-go dar j ena je od narave tudi z milo klimo in zdravimi vclcfeimi. In slednjič — po zaslugi dobre vlade — je v nji javna varnost m zajamčena vsem najrazsežnejša svoboda v mejah zakonov — najbolj liberalnih, primerno sedanjim časoim. Jugoslavija bi po tem načrtu mogla že v tekočem letu računati na tiisotče novih obiskovalcev, ki bi potrosili v njenih mejah mnogo milijonov dinarjev. Toda ti milijoni ne bi bili še ves dobiček, ki bi ga debila Jugoslavija. Imela bi Še druge in večje koristi. Kajti- potnikom in lastnikom tvrdk, ki bi uživali rečene olajšave, bi bila dana možnost, da bi poimnožili svojj uvoz in izvoz s to deželo. Vsa zdravilišča bi mogla i skupno izdati album, v katerem bi moglo vsako zase na kratko opisati svoja zdravilna svojstva, cene bivanja ki voznine od Trsta dalje. V Trstu je sedež podružnice Ljubljanske kreditne banlke, ki je že v minulem decembru odprla zelo točen informacijski urad, ki daje brezplačno vsa pojasnila slede prevoznin; a pototm isvojih agencij v raznih mestih Evrope in Amerike najboljša: obvestila o kupčijskih zvezah. V Trstu/ je podružnica Ljubljanske kreditne banke edini jugoslovenski zavod. Poklican bi bil, da izdaja potrdila in identifikacije za vsakega posameznega inozemca, ki bi hotel porabiti to ugodno priliko, ki bi pa moral, če je trgovec, predložiti poseben certifikat lajatne trgovske zbornice s prikaže no fotografijo, da bi dobil brez drugega potno knjižico za brezplačno vožnjo v vseh vlakih in na vseh parnikih v notranjem Jugoslavije. V visokih vladnih krogih v Beogradu so uradniki, odlični po) kulturi in praktičnih ir«:tvi Vi V m~i nt'c4f c 4-xn i to ___! Li Stroga kritika vole reforme na včerajšnji seji senata RIM, 12. Na današnji seji senata so bili po kratki razpravi »sprejeti sledeči zakonski načrti: spremenitev v zakon kr. ukaza od 15. maja 1924 glede preuredbe italijanskega koionijalnega zavoda za poljedelstvo v Firenzah; spremenitev v zakon kr. ukaza od 23. maja 1924, ki določa nove poštne tarife za razglednice;, spremenitev v zakon kr. ukaza od 22. maja 1924, ki vsebuje dođoćbe za šolo za babice v Trstu in za kr. knjižnico v Gorici. Nato se je začela razprava o spremembah k zbranemu besedilu zakona za dr-žavniotzborske volitve od 18. decembra 1923. Sen. Abibiate je najprej izjavil, da je odkrit nasprotnik načel in metod sedanje vlade. Poudaril je, da sta temeljni točki zakonskega načrta popolna odprava proporcionalnega sistema in nadomestitev državnega z enoimenskim volilnim okroi-žjem. Kar se proporcijonale tiče, bo danes predloženi zakonski načrt globoko uža lastil one, ki 90 bili prepričani prvobori-teliji proporcijonale, ki so jo predlagali in jo dosegli ne kot volilni sistem stranke ampak kolt čin pravičnosti, kot neobhodno potrebno posledico splošne volilne pramca. Ta splošna volilna pravica in demokracija, ki sta ena reč sama, tvorita dvtor rezen meč, nad katerim, se hoče maščevati povoijna politična kriza, ki je, ako se deloma' more pripisati zmotam in pregreham človeka, po večini plod katastrofe kakor ji v zgodovini nima para. Ako se pa more demokracija blatiti brez kazni, ni tako lahko spraviti se na splošno volilno pravico. Radi tega »se je pustila ta poslednja nedotaknjena in se je odpravila proporci joinala. Govornik je izjavil, da notoe — obupan — pozdraviti proporcijonale kakor umirajočega človeka, ker ima močno vero v njo, tako v svobodi, kakor v demokraciji Ni daleč ura — je vzkliknil — ko jo bo svobodna volilna pravica povrnila prebivalstvu Italije. Sen. Abbiate se je tudi odločno izrekel proti odpravi Ožjih volitev ter pozval senat, da določi za določitev volilnih okrožij stroge meje polnomoči vlade. Tu se je govornik spomnil poročila ministrskega sveta od 7. januarja, s kate rim se je napovedala možnost takojšnjih političnih volitev, ter izjavil, da se čuti dolžnega priznati, da si ne more predstavljati splošnih političnih volitev v času, ko so javne svciboščtne ukinjene: Svoboda ishajanja, druženja in tiska. Kdor premišljuje — je zaključil —•, kako se danes omejuje vsaka svoboda izražanja v javnem življenju Italije, se mora čutiti ponižanega. Seai. Ruffini se je tudi izjavil za proporcionalni sistem proti večinskemu. Sen. Zappi je izpodbijal nato navedbe .svojih obeh predgovornikioiv ter branil volilno reformo, nakar je predsednik odgodil na jutri nadaljevanje razprave o tem zakonskem načrtu. izkustvih. V ministrstvu za trgovino naj bi vzeli ta načrt nemudoma v pretres, naj bi ga proučili čim hitrejše ter ga udejstvili že za to poletje. Trgovske zbornice in občine v krajih z zdravilišči in letovišči bi morale podpirati vlado v tej smeri. Tudi Italija bi morala z zadovoljstvom pozdravljati uefejstvitev tega načrta. Že zato, ker je scisedinja Jugoslavije in bi že vsled tega dejstva imelo njeno gospodarstvo, industrija in trgovina le koristi, če se gospodarska življenje Jugoslavije čim uspešnejše razvija. Zlasti pa bi imej naš Trst še posebne koristi od izvedbe tega načrta, ker predvideva naše pristanišče izhodno točko za potovanje v Jugoslavijo, zlasti pa v nje obmorska zdravilišča in letovišča. Do tu naš dopisnik. Naj aodamo še par pripomb: Danes ne more bih več v Italiji ncibene^a razumnega in-oustrijca ah trgovca, ki bi si ne bil na jasnem, da so čim tesnejši in razsežnejši gospodarski stcki s sosednjo Jugoslavijo za Italijo pravo državno vrste. Vsak razsoden Ita'f: bili tudi na jasnem, da sr* vprašanje prve ;an pa si mora . t • i j- •• t i- i • ?CVV. ta rLamen Potrebni tudi prijateljski politični odnošaji s s Lise ono državo m sosednim narodom Ponoviti bi morali že stokrat rečene stvari že bi hoteli vnovič utemeljevati to i drža jasno Vodstvo liberalne stranke proti politiki vlade Aventinisti za ustanovitev «bloka svobode* RIM, 12. Včeraj se je sestal osrednji odbor italijanske liberalne stranke. Najprej se je sestanek bavil s 25-letnioo vladanja kralja Viktorja Emanuela III. ter sklenil izdati ob tej priliki knjigo zgodovine savojske hiše. Čisti dolbiček knjige je namenjen dobrodelnim zavodom. Nato je glavni tajnik stranke avv. Pira«s ponočal a položaju stranke ter se posebej dotaknil milanske organizacije, za katero ,je vodstvo ukrenilo potrebno. Nato je glaimi tajnik orisal zadnje politične doe goidke in to toliko glede stranke, kolikor z oziram na odnošaje med stranko in vlado, ter poudaril pri tem nekatera dejstva, ki •silijo vodstvo stranke, da se jasno izreče 0 svojem stališču. Končno je avv. Pir as predložil vodstvu v odobritev sledečo resolucijo, ki jo je že odobril poditičm oidbor: «Osrednje vodstlvio italijanske liberalne stranke izjarvlja, sklicujoč se na temeljna načela, sprejeta na ustanovnem občnem zboru stranke v Boilogni oktobra meseca 1922, m na spomenico kongresa v Livomu, da je politika vlade v odkritem nasprot-stvu z omenjenimi načeli, ter poziva vsled tega .svoje organizacije in svioje zastopnike v parlamentu, da krenejo na pot zaščite in obrambe liberalnih idej.»* Ta resolucija je bila sprejeta soglasno, izvzemši avv. Rafaela Riccija, zastopnika 1 i^ r or^zacii Umbrije, ki se je na izjave Sarrocchija v parla- skliceval men tu. V krogih strankinega vodstva se zatrjuje, da bodo poslanci, ki se ne bi prilagodili novim smernicam stranke, izključeni iz nje. Makshnalisti in ostale stranke opozicije Odbor opozicij je tudi imel sinoči svoj napovedani sestanek. V imenu maksima^ listov je posl. Oro - Nobili sporočil tovarišem, da ba njegova stranka ostala v bloku opozicij, dokler se bo ta zadržal negativno; ako bi pa zavzel blok pozitivno in neoporečno resnico. Naša oržava moraiHce,. bi maksimalni ne mogli "ostati v k-rena m definitivno iztrebiti tisto njem P« oetanlc« io hilm nesrečno politiko napram našemu narodu, ki smo jo označili in obsodili v včerajšnjem uvodniku. tisto njem. Po sestanku je bilo izdano sledeče poročilo: «Zastopniki raznih strank so dali od- kmih 'vodstev, ki so biila pozvana, da se izrečejo o nadaljnji taktiki in postopanju v bodočnosti. Vsled teh poročil je odbor ugotovil, da so vse stranke, upisane v bloku opozicij, pripravljene še nadalje sodelovati na podlagi javno prevzetih obvez napram državi in preko dokumentov, sprejetih od občnih zborov 'opozicij, ki vztrajajo v enotni fronti v borbi proti sedanjemu političnemu položaju. «Odbor je vzel tudi na znanje ustanovitev izvveoiparkumentarne komisije za organizacijo o|xxzicijonabiih sil v državi in odbora za obramfota državljanskih svoboščin*. Na (sestanku vodstva opozicij se je govorilo tudi o možnostih sporazuma z opozicijonalci v zbornici, ker bi za slučaj, da bi se giolittrjevci, orlafldovci in bojevniki izfa^vfli pripravljene sprejeti vodilno borbo, postala abstinenca aventinastov brezpomembna. Ta sporazum bi torej ne imel za cilj akcije, ki naj bi se razvijala v okvirju parlamenta, v kolikor se aventinisti mislijo še nadalje vzdržati parlamentarnega dela, ampak tu 'bi Šlo za skupno postopanje glede volitev. Ta koalicija bi se po mnenju vodstva opozicij lahko imenovala «blok svobode*. Povišanje plač državnim uradnikom in zvišanje postnih pristojbin RIM, IZ Kakor znano, je vlada sklenila kriti izredne izdatke, ki so nastali radn povišanja pkuč državnim uradnikom, z zvišanjem poštnih pristojbin. Povišanje pristojbin bo najbolj občutno pri priporočenih fe& denarnih pismih; pri navadnih pismih in dopisnicah bo znašal povišek 5 istotink. Tudi pristojbine za poštne zavoje in vrednoptne pošiljat ve bodo nekoliko povišane, _ Posvetovanja opozlcljsKegaMoKav Beogradu Narodni blok šteje 163 mandatov Naknadne volitve r Vojvodini BEOGRAD, 12. (Izv.) Radi praznika Treh hrjerarhorv, ki ga radikali praznujejo kot svoj poseben strankin praznik, ni danes zaznamovati v vladi posebnih političnih dogodkov. V narodni skupščini je sicer precej živahno življenje, ker je dospelo v Beograd že precejšnje število poslancev, toda v predsedništvu vlade je bil danes popoln mir. Načelniki opofzicijotnalnega bloka sJoi dava dospeli v Beograd in sicer so prišli sledeči gospodje: dr. Korošec in Fran Žebot iz Slovenije, Pavle Radič iz Zagreba ter dr. Spaho in dr. Đehmen iz Sarajeva. Dopoldne so vsi imeli posvetovanje z Ljubo Davidovičem in je temu sestanku prisostvoval tudi na volitvah propadli radi-kalski disident Nastas Petrovič. Raz vrav-Ijalo se je o položaju po volitvah in o stališču, ki naj ga opozicija zavzame napram vladi. Po popoldanskih -posvetovanjih je )il zvečer izdan komunike, s katerim opo-zicijonalne stranke obsojajo metode Nar. d loka na volitvah, pozdravljajo porast Davkkrvičeve stranke in izjavljajo, da bodo svoja posvetovanja še nadaljevale. Kakor se iz krogov opozicije doznava, sa se SLS, tmistimami tn Davidović trudili, da bi radičevce pripravili k popuščanju v njihovi skrajnosti, a niso imeli pri tem do sedaj nobenega uspeha. Po končanih posvetovaajfih šefo»v opozicijskega bloka sta se razgovarjala dr. Korošec in dr. Spaho. Dočim se je Spaho pritoževal nad terorjem, ki se je na volitvah izvajal proti njegovim volilcem, je Korošec izjawi£ da v Slovenija ni bilo nasilij, ker so Slovenci kulturen narod. O svojih stališčih napram vladi se oba poslanca nista hotela izjaviti, temveč sta dejala, da bo apookapski blok uravnal svoje postopanje po tem, kar bo vlada ukrenila z mandati HRSS. BEOGRAD, 12. (Izv.) Državni odbor je imel danes sviotjo prvo sejo po volitvah, na kateri je proučeval volilni materijal ter sklenil, da se bodo v nekaterih občinah Ninčičevega okrožja v Vojvodini vršile naknadne volitve. Državni odbor je tudi ugotovil, da je definitivna propadel Davi-dovičev kandidat Joka Popović, a istotako tudi Ferad beg Draga, tako da so maoe-danski Turki izgubili še svoj poslednji mandat. Po teh rezultatih šteje Narodni blok 163 mandatov, odnosno so samostci;ni demokrati dobili 23 mandatov. Namesto Ferad bega Drage pride v nar. skupščino Todor Mihajlović, učitelj iz Kotorske Mi trovice. Minister za šume in rudnike dr. Žerjav j»e bil sprejet danes od kralja v daljši avdi-jenci ter mu poročal o položaju v Sloveniji V zunanjem ministrstvu sol se vršila danes posvetovanja pridobitnih krogov glede afetematične eksploatacije reške iuke v smislu rimskega dogovora. Posvetovanja je vodil načelnik delegacije za jugoslovensko - italijanska pogajanja dr. Rybar, a ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico >e zastopal dr. Ples. Nin čiča sta daivš posetUa tudi bolgarski poslanik Vakarevski in arvatrijoki poslanik Hottanger. bil pa določen za glavnega urednika «Slovenca*, ker odide dosedanji glavni urednik tega lista Smodej kot poslanec v Beograd. _ Podražitev kruha t Zagrebu ZAGREB, 12. (Izv.) Aprovizacijski odbor je aanes sprejel zahtevo pekovske zadruge, da se s 14. t. m. poivišajo cene kruhu. Od sobote naprej bo .stal kilogram belega kruha 7.50 dinarjev, črnega 6, mešanega pa 6.65 dinarjev. Radi stanovanjske odpovedi v smrt ZAGREB, 12. V svojem stanovanju se je danes zjutraj zastrupil višji inšpektor drž. železnic Peter Ljudevit Stagelšmid. Vzrok je odpoved stanovanja. Demonstracije Komunistov o Praži PRAGA, 12. Kot uvcrtd, k draginjski debati v poslanski zbornici so komunisti včeraj priredili velike demonstracije, pri katerih je prišlo do spopadov s policijo. Po zborovanju, na katerem je govorilo več govornikov proti slabemu gospodarstvu koalicijske tvAade, se je množica z vzkliki proti vladi umaknila. Iz (stranske ulice je jih je morala Madžarska odstopiti nasled prišla policija. Iz množice je bil oddan! stvenim državam, zopet priklopila Ma-strel. Tudi policija je nato pričela streljali. I Užarski. Naperjena je zato v prvi vrsti Nastal je petminutni boij, pri katerem je [proti Jugoslaviji, Romuniji in CehoslovaSki, nesa in še več drugih vodilnih osebnosti v Nemčiji. Austrijski sodimi poslanec o hujskanjih madžarske iredente DUNAJ, 11. Na današnji seji finančnega m proračunskega odbora narodne skupščine je imel socijalnodemokratski poslan nec dr. Deutsch daljši govor, fw katerem je izjavil, da prihajajo iz Madžarske razni emisarji na Dunaj, kjer imajo tajne se-stajnke z avstrijskimi monarhisti. Neko policijsko porojčilo pravi, da so madžarski veleposestniki Montenuovo, Telekyt An-drassy, Esterhazy in Donnerskirchen, ki so dele svojih posestev izgubili v Jugoslaviji, Čehoslovaški, Romuniji in Avstriji, darovali »velike vsote društvu «Probujajočih se Madžarov«, »Narodni samoobrambi», «Madžarski zvezi*, «Društvu za preskrbo beguncev v inozemstvu« ter drugim monat^ hističnim in legitiimističnim zvezam. Znani vodja madžarskih tolp Pronay je bil večkrat v Gradcu in Solnogradu, kjer je imel sestanke z monarhisti in legitimisti. Vsa ta akcija gre za tem, da bi se ozemlja, ki bilo več oseb ranjenih. Policijsko poročilo javlja k tem dogodkom, da je bilo pri spopadu ranjenih 43 oseb, med temi 38 redarjev. Aretiranih je bilo/ 30 komunistov. Češki nacionalni Usti pišejo, da so za dogodke odgovorni elementi, ki nii?o govctrili češki, temveč ruski aH nemški. Komunisti so izdali proglas, v katerem protestirajo proti postopanju policije in v katerem naznanjajo novo zborovanje za prihodnjo nedeljo. Izpraznitev severnega Sahalina MOSKVA, 12. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da se izvrši izpraznitev severnega Sahalina najkasneje začetkt.nri meseca maja. Japonski konzul Dorode je po-setil 'SOvijetskega poslanika Toropova v severnem Sahalinu ter se ž njim posvetoval o izpraznitvi s tehničnega stališča. Toropov je izjavil, da se trgovski odno-šaji med sovjetsko Rusijo rn Japonsko vzpostavijo v najkrajšem času. Začasno namerava sovjetska vlada ustanoviti na Japonskem le tri trgovska zastopništva aH konzulate. ogroža pa tudi mir Avstrije, deloma radi restavracijskih načrtov Habsbur-žanov. Rakovski se mvrne v London Pogajanja za sklenitev nove angleško- ruske trgovinske pogodbe LONDON, 12. «Westmmster Gazette* javlja, da se Rakovski zopet povrne v London in da bo predložil nove predloge za ureditev nerešenih rusko-angleških vprašanj, ki naj bi dovedla do sklenitve nove an^leško-ruske trgovinske pogodbe. Verjetno je, da so sovjeti medtem spoznali, tla se pogajanja ne smejo oslanjati na vprašanje posojil, ki naj bi jih dovolila Anglija sovjetski Ruisiiji. Sovjetska Rusija naroča letala v inozemstvu RIM, 11. Rimska agencija objavlja, da je sovjetska vlada sklenila nabavo. 250 letal v inozemstvu. Ravnotako je odobrila nacrt za zgradbo 300 letal v ruskih tovarnah. V inozemstvu nakupljena letala se morajo izročiti scuvjetskim oblastim do maja meseca tekočega leta. Potovanje poljskega ministra Skrzynskega v Ženevo VARŠAVA, 12 Glasom vesti iz poučenih krogov se poda zunanji minister Skr-zynski v marcu v Ženevo, da prisostvuje zborovanju Društva narodov, na katerem se bo razpravljale tudi o paljsko-gclanskem sporu radi odstranitve poljskih poštnih nabiralnikov v Gdanskem. Poljsko-ameriška trgovinska pogodba podpisana VARŠAVA, 12. Poljska brzojavna agencija pravi, da je bil v Washingtonu podpisan dogovor, ki predvideva trgovski modus 'vrivendi med Poiljsko in Zedinjenimi državami. Dogovor se tiče tudi svobodnega mesta Gidanskega na podlagi posebnih določb. Procn proti toštim čeki v Nemčiji Vzpostavitev zlate denarne podlage na Angleškem LONDON, 12. V kratkem poda zakladni minister Churchill zbornici izjave o vladni politiki glede vzpostavitve zlate denarne podlage. Tozadevno so bile predložene že številne interpelacije; najznačilnejša je ona bivšega zakladnega ministra v laburističnem kabinetu Snowdena, ki zahteva oi Churchilla, da pojasni čimprej to/zadevne vladne namene. <;Timcs» pripominja, da je laburistična stranka ijako naklonjena vzpostavitvi zlate denarne podlage. Stroge določbe za naseljevanje tujcev na Angleškem LONDON, 12. Poslanska zbornica je o-deibriia resolucijo, na podlagi katere se morajo dosedanje določbe, ki se tičejo prihoda tujcev na Angleško, najstrožje izvajali. Notranji minister bo nadzoroval naseljevanje tujcev. V Londonu ne bo nikake medzavezniške konference PARIZ, 12. Agencija Havas objavlja: Vesti, ki ,sa jih razširili nekateri listi in ki pravijo, da se bo vršila v Londonu med-zavezniška konferenca, so neresnične. Veliki viharji v Angliji in v Ameriki LONDON, 12. Na otokih Velike Britanije soi nocoj divjali silni viharji, ki so boru Terseglarr glavni uradnik «Slovenca* LJUBLJANA, 12. (Izv.) Spor v SLS radi ljubljanskega mandata, ki bi morai v smislu volilnega kompromisa pripasti krščanskemu socijalcu Teraeglavu, je bil danes poravnan na način, da obdrži ljub- na znanje sklepe tozadevnih stran- danski mandat dr. Kwošec( Terseglavje Važne izjave obtoženca Neumanna — Podatki o organizaciji nemške komunistične armade LIPSKO, 12. Pred vrhovnim sodiščem za zaščita republike se je pričel proces proti mnogim komunistom, članom takozvane nemške čeke. Glavni obtoženec Neumann tje podal senzacionalne izjave glede komunističnih vojaških organizacij ter je poudarjal, da 90 bile ustanovljene že v juliju leta 1923 «s pomočjo ruskih komunistov Kleina itn Skobrevtskega, ki sta prišla v Nemčijo kot odposlanca komunistične mtemacijonale. Po naročilu komunističnega odposlanca Kleina je prejel nemški revolucij on arni odbor od sovjetskega poslaništva v Berlinu 85 tisoč dolarjev za nakup različnega orožja, s katerim naij hi se otpremiH nemški komunisti v svrho izvedbe revolucije. Skobrevski, ki je obenem general rdeoe armade, je bival v poslopju berlinskega sovjetskega poslaništva, kjer je tudi sprejemal člane nemškega komunističnega revolucij onarnega odbora. Komunistični vojaški oddelki bi morali na podlagi sestavljenega načrta izvršiti v jeseni leta 1923. pohod na Berlin ter razorožiti državno hrambo. Neumann je pripomnil, da se je temu načrtu spričo splošnega političnega položaja v Nemčiji zo-vil, vsled česar se je izjalovila) tudi na vstaja v Hamburgu. Vendar pa so komunistične vojaške organizacije še nadalje obstojale. Načeiotval jim je Sko-brevtski Teroristične skupine so razpolagale z orožjem« eksplozivnimi snovmi s strupom, dumdum kroglami in z različnima potvot j enimi potnima listi. Terorističnim skupinam je bita poverjena naloga, da u-morijo vrhovnega poveljnika državne brambe generala Seeckta, finančnika Sti/n- povzročili ogromno škodo. Reka Temsa se je spremenila ivi pravo morje ter je prekoračila bregove. Povzročila je veliko škodo. V notranjosti dežele so potoki jemali s seboj živino; in so podrli več vasL NEW-YORK, 12. Radi viharnega vremena in nepredirne megle je bilo tu veliko nesreč. Goste megle se vale od Atlantskega oceana proti mestu. Več vlakov je trčilo. Pri tem je bilo več 'Oiseb mrtvih in težko ranjenih. Na Wallstreetu je začela goreti podzemska železnica. Med potniki je nastala velikanska panika. Na odprtem morju je radi goste megle trčilo več par-nikov. Cerkvene slovesnosti v Parizu PARIZ, 11. Pariški nadškof Dubois je objavil proglas, naznanjajoč, da se vrši jutri v cerkvi Notre Dame -spominska slovesnost, katere naj se udeležijo vsi verniki Pariza. S svojo udeležbo pri slovesnosti naj katoličani dokumentirajo tesno zvezo Francije s katoHško cerkvijo*. PARIZ, 12. Danes predpoldne se je vršila v cerkvi Notre Dame spominska slovesnost papeževega kronanja. Svečanim slovesnostim je predsedoval nadškof Dubois. Prisotni so bili vsi v Parizu se mudeči škofje, številne delegacije, mnogi senatorji, poslanci in občinski svetniki. Francoska vlada in marseilleski dogodki PARIZ, 12. Po naročilu vlade je sklenila zbornica federacijo. Idejno nasprotstvo med nim pr^dajalnim mestom, da obnovijo dovo-Beogradom in Žagrebom obstoji in zahieva ljenje za leto 1925. ter da plačajo tozadevno previdno in smotreno postopanje, da ne bi pristojbino na poveljstvu mestnih stražnikov, imeli korist od tega izvestni vnanjepolitični Tisti, ki se ne bodo odzvali temu pozivu do Spekulanti. : 20. t. m., ne bodo smeli več prodajati in bodo Jugoslovenska ide-ja se ni porodila v enem j zgubili odkazana jim mesta, dnevu. Radi velikih žrtev balkanskih vojen in i — Novo društvo dtžavnih upokojencev. kriz pred svetovno vojno niso bile misli Beo- Kakor se nam poroča, se je vršilo preteklo grada trajno in nepremično usmerjene napram nedeljo, dne 8. t. m., v dvorni Fenice zboro-Zagrebu in Ljubljani. Še med vojno niso pri- j vanje sredn/ih in malih upokojencev. Na zbo-dobili Hrvatov in Slovencev za osvobodilni boj rovanju je bilo enoglasno sklenjeno, da se ^ugoslovenstva. Zato zahtevata Srbija in n]e ustanovi novo društvo državnih (malih) upo- največji državnik Pašič zase vodstvo usod2 nove državi, dočim hoče vodja hrvatskih kmetov, ki si je pridobil slednjič tudi inteligenco, y posebnem avtonomnem položaju enakoprav- nost plemenskih bratov m poloi . Ideja centralizma bo kojencev. Namen novega društva, katero bo začelo poslovati, čim mu crblastvo vzame na znanje pravila, bo zaščita interesov malih upokojencev, ki so bili do sedaj — tako se nam poroča iz prizadetih krogov — popolnoma nadvladovala v novem parlamentu. Pri tem zanemarjeni. Novo družtvo bo predložilo vladi pa bo mogla modrost tem lažje brzdati go- spomenico, v kateri bo zahtevalo za sedaj rečnost. Ideja federalizma se bo ali križala ob sledeče priboljške: 1) likvidacijo poviškov od ptrani in b očakala na boljše Čase, ali pa bo XI.—VI. izpod bivie vlade kategorije, tako da - ' - 11-«-—i---- _ni__ -----bi kili izenačeni njihovi prejemki XI.—VI. stopnji nove italijanske uredbe; 2) izenačenje pokojnin državnih uslužbencev s pokojninami prisiljena se bližati svojemu cilju na parlamentarnih tleh. ledina kombinacija, ki bi mogla zamenjati sedanjo vlado, bi bila velika koalicija, ki bi poduradnikov I. in II. stopnje po italijanski združil zastopnike vseh jugoslovenakih brat- uredbi; 3) dovolitev vdovam 5% pokojnine, k skih plemen za ublaženje strogega centrali- je pripadala njihovim soprogom, zma na pr-dlagi zemPep'sno-političnih in go- Popolno izenačenje upokojencev novih po~ spodarsko-kulturnih dejstev. Neposredno pa krajin z upokojenci starih pokrajin —1 tako zagrizenem volilnem boju ne bo hitela nobena pravi poročilo, ki smo ga prejeli — se ne da timnlta — ne rmatffivaka ntt ooxažcna —■ • doseči ker nimaio Drvi enakosti činov služ- benih let in troletij. Na zborovanju so bila nato pojasnjena pravila novega druitva, katera se predložijo oblastvu v potrditev. V razpravo je poseglo precej živahno par govornikov z dežele, toda njihova izvajanja so ostala brez odziva, nakar so se zborovalci razšli v največjem redu in miru. — Kakšno bo letošnje poletje? Topli zimi sledi navadno hladno poletje. Znani meteorolog profesor Hennig v Berlinu« objavlja naslednjo prognozo: Četudi se pripete izjeme, je vendar smatrati za pravilo, da topli zimi in prezgodnji pomladi sledi vlažno in deževno poletje. Najmanj snega je bilo pozimi 1733— 1734 in 1881—1882. V obeh slučajih j« sledilo deževno poletje. — Poslovilna večer priredijo jutri, v soboto, 14, t. m., mladeniči letnika 1905. v Mičelovi dvorani na Opčinah, Openski novinci se občinstvu toplo priporočajo za čim obilnejšo udeležbo DruitvoiM vesti — Pevsko društvo «Adrija» v Barko vijah priredi, kakor že javljeno, v nedeljo, 15. t. m„ pustno veselico z raznovrstnim sporedom v dvorani «Exoelsior». Začetek v enem- dejanju. — Velika maškeradna zabava šentjakobske «Čitalnice», za katero vlada veliko zanimanje, se bo vršila jutri v dvorani DKD. Vsak, ki se žili zabavati, naj pride in gotovo mu ne bo žal. Na to prireditev pride veliko število narodnih noš in krasnih maak, katere bodo pripomogle, da bo zabava čim živahnejša. Bufet, najvažnejša naprava pri takih prire-ditvah} 'bo zj vsem potrebnim preskrbljen. Torej, stari in mladi, pridite, ker tako se boste pošteno zabavali in obenem pomagali mladinskemu odseku, kateremu v korist gre čisti dohodek. Zabava bo pod spretnim vodstvom g. A. Pertota, ki bo tudi improviziral razne šaljive prizore, tako da ne bo nikomur dolg čas. Začetek ob 9.30. — Ekonomska oskrbovalni ca sv. Marte {zveza Marijin dom) uprizori v svojih prostorih v ul. Risorta 3 (za gradom) dne 15., 22. in 24. februarja (začetek ob 5. uri točno) L. Tur-šičevo igro: «Izgubljcni Ta>», dramatsko ba?-ko s petjem v 3 dejanjih. V spored« sta tudi dva zbora in tombola. — Načelništvo. — Dramatični odsek M. D. P- — Trst (1. in 2. pod odsek). V nedeljo ob 10. tiri zjmtraj skupna vaja 1. in 2. pododseka za «Peterčkove poslednje sanje v dvorani DKD pri Sv, Jakobu, — Rež. — «Peterčkove poslednje sanje*. M. D. r. _ Trst priredi v nedeljo 8. marca ob 20. uri zvečer ob priliki petletnega obstoja društva slavnostno otroško predstavo «Pet2rčkove poslednje sanje*. Društvo pridno pomaga dramatičnemu odseku v preskrbi kostumov (katere izvršuje ženski odsek društva) pripravljajo se potrebne kulise, a ensemble kar najvestneje študira svoje uloge. Nastopi ob tej priliki celotni odsek, to je otroški pođodsek m pa že preizkur šeni ensemble odseka odraslih. Igra je že na sebi krasna, a če se jo postavi v svoji celokupni celoti na oder, obeta postati menda najuspelejša predstava, kar smo jih imeli priliko do sedaj občudovati. Ker bo mogoč dostop k slavnostni predstavi le proti vabilu, se poživljajo vsi oni, ki bi radi prisostvovali, naj se »glasijo pri odboru M. D. P. — Trst. _ M. D. «šparta» ▼ Skednju priredi v soboto, 14. in v nedeljo., 15. t. m., dva družebna večera, ki se bosta vršila v prenovljeni dvorani «ex Subietta* pri Sv. Ani. Dobrodošle narodne noše in dostojne maske. Priče tek ob 8. zvečer. Pričakujemo od cenj. občinstva, da nas omenjena večera poseti ne le iz vesc.ja do zabave, ampak tudi zato, da našemil društvu gmotno pomore. — Odbor. — M. D. < Sparta* vabi vse one gospodične, ki bi rađe igrale hazeno, da se zglasijo v nedeljo, 15. t. m., v čitalnici od 11. ure dopoldne. Odbor. — Zadnjič «Pohujšanje». V nedeljo, 15. t. m., uprizori. «Čitalnica^ pri Sv. Jakobu zad-niič to velezabavno Cankarjevo farso v 3. dejanjih v deloma novi zasedbi. Glavno vlogo igra g. Terčič, vlogo Jacinte pa g-čna Stcpan-čičeva. V novi zasedbi sodelujeta tudi g.a Si-lova (v vlogi županje) in g. Gorjup. Režira g. Terčič. Predstava prične ob 3.30 popoldne. Vstop otrokom zabranjen. _ . Ez irlaikega iiv!i@nia _Slabo umerjena klofuta. 29-letni ,urij Bat- tan, stanu>oč v zagati Cristoforo Colombo št. 12, je bil predsinočnjim na plesu gostilničarjev v gledališču Rossetti. Najbrž se je imenitno zabaval, kajti vrnil se fe domov zelo pozno, oziroma zgodaj, ko so petelini že budili iz spanja svoj kokošji rod. Doma ga je njegova boljša zakonska polovica aelo neprijazno sprejela. Prišlo je do prerekanja, ki je spravilo Batta-na v tako slabo voljo, da je hotel pr:sobti nežnejši polovici klofuto. Toda mesto zene, ki se je pravočasno umaknila, je Battan zadel šipo ter se pri tem porezal po roki. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici. _Naglica ni nikoli dobra. Ta rek si bo gotovo dobro zapomnil 30-1 etni težak Friderik Polak, stanujoč v ulici Donota št. 36. Včeraj popoldne je bil zaposlen na parniku «Lidia», zasidranem v prosti luki V. E. III. Ker niso še položili mostiča, ae je mož hotel spustiti s parnika na breg po vrvi. Toda vrv je bila slabo privezana m Polak je padel z višine kakih 5 metrov na pomol. Pri padcu si je iz-pahnil obe nogi ter se tudi pobil po desnem kolenu. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil na lastno željo prepeljan domov. _ — Ukrade«* Mrfc*. Mizar Alojzij De Tullio, stanujoč v ul. Traveraale al Bosco it. 3, je javil na policijskem komisarijatu v ulici Imbriani, da mu je bila predvčerajšnjim, ko je bil zaposlen v neki delavnici v ulici Romagna št. 18, ukradena listnica, ki jo je pustil v suknjiču, ki ga je pri dehi slekel. V listnici je bil spravljen znesek 100 lir. — Zlikovci pri čevljarju. V noči od 8. na 9. t. m. so se neznani zlikovci prav po ceni preskrbeli z dobrimi podplati. Vlomili so v delavnico čevljarja Ivana Krivič pri Sv. M. Magd. zg. št. 133 ter ukradli celo balo usnja. Ker brez potrebne priprave ni mogoče pribijati podplatov, so se zlikovci preskrbeli tudi z orodjem. Pobrali so... šila in kopita ter jo odkurili v temno noč. Krivič je naslednji dan javil orožnikom, da so ga zlikovci oškodovali za 3000 Hr, ker so mu odnesli tudi šivalni stroj. Iz triaike pokrajine — Iz Nabrežine. Javna ljudska knjižnica v Nabrežini uprizori zadnjo pustno nedeljo, 22. t. m., popoldne v kinu «Aurisina» v Nabrežini veseloigro v treh dejanjih: «Rodoljub iz Amerike*. Opozarja se že sedaj slavno občinstvo na to prireditev, ki bo nudila vsem obilo smeha in zabave. Vesti z Goriškega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — Iz Kozane. V bralnem društvu je v torek, 10. februarja, predaval dr. Sardoč o jetiki. Poljudnim izvajanjem predavatelja je številno članstvo napeto sledilo. — Miren. («UHca~. št. 15»). Slovensko izobraževalno društvo v Mirnu ponovno opozarja na svojo pustno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 15 t. m., in se ponovi naslednjo nedeljo, 22. t. m., obakrat ob 3. uri popoldne v dvorani g. Josipa Marmolja, Igrala se bo velekomična komedija v 4 dejanjih •Ulica... št. 15». — Ta krasna komedija, ki se je neštetokrat in z največjimi uspehi igrala na Češkem, še ni bila igrana na slovenskam odru. Prvič jo bomo videli v nedeljo v Mirnu. — Opisovatis nov igre bi bilo predolgo. Omenimo naj le, da pe igra polna ljubeznskih zvijač in neljubih zapetljajev zaljubljenih parčkov, kamor jih je zavel prebrisani ženidbeni mešetar Drmota. Ne bo manjkalo tudi prismuknjenega ženina Bunka v cilindru in fraku z razbito *fajio» m polomljeno *marelo». Smeha več ko preveč! Opozarjamo pa vse one, ki nimajo dovolj močnih pluč, naj raje ostanejo doma, ker društvo ne prevzame nobene odgovornosti, ako kdo od smeha poči. Vsi oni pa, ki se te nesreče ne bojite, nasvidenje v nedeljo popoldne v Mirnul — Vrhpolje pri Vipavi. Pri nas novic po malem. Le v društvenem gibanju se včasih prebudimo iz spanja pravičnega. — V nedeljo, 15. t. m., priredi tukajšnje »Prostovoljno gasilno društvo« igro ^Poslednji mož». Po igri prosta zabava, — Kdor želi od srca se nasmejati, naj nas obišče! — Iz Vrabč. V pondeljek, 9, t. m., zvečer okrog 11. ure je izbruhnil požar v hlevu posestnika Ivana škapin iz Vrabč št. 23. Požrtvovalnosti gasilcev - domačinov se je za-hveliti, da sz >e ogenj omejil samo na gospodarsko poslopje imenovanega posestnika; tud; tiho in mirno vreme je pripomoglo, da ni upe-pelil ogenrj več sosednih poslopij1. Posestnik Škapin trpi škode nad 20 000 lir. Pogorelo mu je gospodarsko poslopje, konec je vzelo več glav goveje živine in tudi gospodar sam se bori za življenje, ker je dobil pri požaru znatne poškodbe- Žalostno pa je pri vsem tem Še posebno to, da ni bil pogorelec zavarovan niti za najmanjšo svolo. št A, Grgič Peter, Grgič Veronika, Grgič Jo-zefa, Kriimančič Jožef, Grgič Ivan, Žagar Justin, Kale Angela, Grgič Luha, Grgič Franica, Grgič Antonija in Fran Grgič po 2 Liri; Gxgia Anton št. 23, Grgič Justin št. 43, Grgič Karel, Grgič Ivan, Grgič Jožefa, Grgič Matija št. 4, Guštin Mihael, Kale Antonija«, Gtgič Jožef, Grgič Karei Kralj Valentin, Grgič Zora, Matija Kale, Grgič Jusrt, po 1 1 liro; Grgič —.50 vkupno L 83.50. Mali oglasi HIŠA na prodaj v Skednju št. 151. 6 prosio* rov, vrt, električna razsvetljava v središču vasi, razgled na morje, pripravna za vsako obrt. Cena ugodna. Pojasnila v gostilni Go-, spodarskega društva v Škednju. 213 MED PRISTEN, se priporoča cenjenim gospo* dinjam za kuhinjsko uporabo. Prehlajenim najboljše zdravilo. Via della Pieta 31. 214 SOBA, opremljena, se odda uradniku. Via Romagna 2, IV., 8. 215 UPOKOJENEC, bivši davčni uradnik, vešč slovenskega, italijanskega, hrvatskega in nemškega jezika, želi primerne službe v Trstu ali na deželi. Ponudbe pod "Upokojenec > na upravništvo. 216 ŠAPE, okoličanske, umetna gnojila, ravnokar došia. Kmetijsko-trgovsko društvo, via Raf-fineria 4. 218 SLUŽKINJA, pridna, spričevali, se išče. mini 4t I. lepe postave, z dobrimi Janoviz, via Piccolo-217 ČEVLJARSKI šivalni orodje prodam radi Orehovca, Št. Vid - stroj «EIastic» in drugo selitve. Bratovž Ivan, Vipava. 219 AVTO, odprt, «Fiat», proda po dogovorni ništvu. v popolnem stanju, se ceni. Naslov pri uprav-220 HIŠA, pripravna za rokodelsko obrt, v Ga-brijah št. 9 (Štanjel), se proda po ugodni ceni. p06 BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Cene zmerne. Tajnost. Via Madonnina 10, II. 210 f Zlato, srebro, krorta, J | piatin, zobovje % # kupuje 1 listama ALBERT POUKI % Trst« Via Ma zini 46 % iflsif ftdFdtJiSfid"?]^^ DAROVI O priliki zopetne otvoritve gostilne pri «cštefinu» nabrala Milka na vzpodbudo gosp. «Zwoelfa» za podružnico Šol. društva pri Sv. Ivanu L 155. Darovali so po L 5: Zwočlf, Dr. Penko, Inocente in Šeber; po L 10: Gruden, Venzeis; po L 15: Dekleva in Čok; po L 20: Ditrich, Kutin in dr, Vadnal L 45. Denar hrani upravništvo. Ker «e nista mogla udeležiti pogreba pok. glavarice KodriČeve družine darujeta zakonska Valentič L 10 Šolskemu društvu. V počaščenje spomina pok. svoje gospodarice g.a Marijanice Kodrič, daruje družina Alojzija Kodrič-a L 100, in sicer L 50 Sol. društvu in L 50 za refe&cijo otroškega vrtca pri Sv. M, Magd. zg. Pokojni blag spomin, užaloščeni družini naše iskreno sožalje! Za «Božičn;co:» Ženski pcdružnici S. D. na polo ge Abramovi-č so darovali: Milka Mao-koč L J00.—, Edith 6.20, M. Pretner 20.—, podr. ^Ljubljanske kredžtne banke® v Trstu 15C.—, Fran Kovačrč 50.—, kore&pcnden! 7.—, Nečitljivo 7.—, M. M, 5.—, Jcs. Bratuz 10.—, nečitljivo 5.—, Pavla Ffeifer 2.—, N. N. 2.—, N. N. 5.—, N. N. 5.—, N. N. 3.—, N. N, 2^-, M. M. 5.—, K, Cvenkcl 5,—, Dr. G, Linka 5.—, H. Stibiel 20.—, Novak 5.—, N. N. 3.—, N. N. 2.— skupaj L 436.—. Denar naložen. Gospodična Golob Milica nabrala: N. N. 5, Domicelj 5. Giuscope 5, Lekan 1, F. 2agar 50, Zafred 2 jopici, Dr. Msitilda Linka 20, l.ov-renčič 10r Milko 15, Plesničar 5. Češki konzulat 50, skupai L 170. denar naložen. Na polo gdč. Elize Zgur so darovali: Rožica I, Škornsek 2, M. Pon;pe 2, Ljudmila Černigoj 10, Tuzar 30, Frančiška Hribernik 2, neimenovana 5, N. N. 10, Fani Nagcde 10, Manja Dolenc 5, Ivanka Ž£ur 5, skupaj L 87. Denar naložen. - . Pola> ge Ferlugove iz Ilirske Bistrice: Ur. Fcrluga 50, N. H. 50, J. Brunšek 50. A. Krai-ger 50, Pogorel >c Danica 50, Tomšič 50, nečitljivo 25, ?tkupaj 350 L, denar pri -Zadružni Zvezi«. Vrhu tega so darovali razni trgovci več odlomkov blaga* za obleke, J. K. L 150.— D, S. 100.— Denar pri Trž. hranilnici. ^ Nabiralkam in ceoj. darovalcem iskrena hvala f Fantje iz Padrič so zbrali med sovaščani o priliki cTneva za «Našo deco^ L 83.50 kot darove in članarino. Darovali so kakor sledi: Vi-dič Ivan, Alfonzo Gropada, Kale Josip, Grgič Anion, po 5 Lir; Grgič Franc, Grgič Karel. Grgič Matija, Grgič Ivan, Žagar Marija. Žagar Jožef, Grgič Jož H, Gr£rč Ma tija št. 59, Grgič Mihael št. 56, Grgič Mihael št. 56, Grgič Franc Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debtlo in za družine Via Cunicoli 8, na drobno in za družine Vša Giulianl 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (74) FR. ŠT RAN CAR. Najviše cevne plačujem za \f Run, zlatic, Bisic, dihurjev, vider, jaz&ecev9mačk ve-verk, krtov, divjh in domačih zajce*/. D. W§£fPSPJI€H Trsi, Wia Cejara št. 10 13« nad^ir., vrah i£ , >i Sprejemajo se pošiljatve po post* Boren? i*or© do 345.-; Švica od ^i241? 4flTg- Ateneod 36.1 do 39*-; Berlin Sb do 580'-; Bukare;t od 12.25 do 12.75 ; od d70 - do oou * 71 70 : Oerska od 0.0330 do r^^Jod0^ do T0346; Zagreb od ^VALUTA -'Avstrijske krone od 0 0335 do 0.0345; dinarji od 39.25 do 39.60 ; dolarji od 24,- do 24.10; novet po 20 frankov od 92.25 do 94.— fuut Ster-ling od 1I5J2:- do 115.50. Benečijske obveznice 81.50. ALOJZiJ POVH 1 ursr in zlalar Piczia Garišoliii 2, i. fi. Iti. 3-Z3 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenaii. 62 Vozni red železnic JUŽNI KOLODVOR Trst—Tržič—Portogruaro — Benetke Odhodi: 5.20 (e), 6.05 (b), 3.30 (o), 10.— £o), 14.20 fb), 15.15 (o). 17.5 (b), 18.— (<>), 19.30 (b), 23.45 fo). Prihodi: 0 25 (b), 5.30 (o), 810 fo). 9.55 {b}, 13 15 (b), 14.25 (b), 18-10 (b), 13.50 ft>), 20.30 (o), 23.05 (e). Trst —Gonca—Korm:n- Videm Odbccii' 5.35 fo). 6.25 (oj, do Tržiča. 7.10 (b), jS) (o). 12-35 (o), 15.- (b). 17.40 (b), 19.45 (o). Prihodi: 7.45 (o), 9.25 (o), 11.55 (b), 14.05 (b), 17.45 (o). 18.50 (o), 19.40 (b), 22.45 (o). Trst—Divača—Sv. Peter—Postojna Odhodi: 0.10 (e). 5.01 (o), 6.50 (b), 9.25 (b), 11.05 (b). 13.50 (o), 16.40 (o). 19.15 (b). Prihodi; 4.10 (e), 7.05 (<3), 9.40 (b), 12.10 fo), 16.45 (b). 18.30 (b). 20.15 (o), 21.20 fb), 23.20 (o). DRŽAVNI KOLODVOR Trst—Bule—Poreč Odhodi; 5.05, 9.—, 14—, 18.30 Prihodi: 7.50, 12.15, 17.55. 21.20. Trst—Herpelje—Pnla Odhodi; 5.25 (o), 12.30 (b), 19.— (<>)• Prihodi: 7.35 (o), 9.55 (o). 15.35 (bj, 21.05 (o). Trst—Prvačina—Gorica Podbrdo Odhodi: 5.30 (b), 6.10 fo), 11— l<>), 17.55 fb), Prk8^:^(o^UC25 (b). 15.45 (o). 21.10 (o), 23.45 fbl.