Karikatura Anton Buzeti BARVA CM "K datum: 26. 05. 2011 VESTNIK stran 1 Altrad Liv pred negotovo usodo Janez Tišler iz Nirosa Ljutomerski gimnazijci m »Ni edna fabrika Po desetih letih Sen kresne noči nam nede več razvoja in širitve v duhu mladih Am na Goričkon JE na vrsti deset Predstava o ljubezenskih vezeh, ki jih 30 % popusta ob otvoritvi največje razstave kuhinj ze zraka kvarijla« et trdega dela zapletajo in razpletajo pravljična bitja | | z več kot 60 razstavnimi modeli nobbillici in ewe. — m, Ob nakupu kuhinje pomivalni stroj Junker (Bosch) za 1 €. komoda za doplačilo Stran 3 Stran 5 Stran 8 POHIŠTVO IL AMBIENTI | Obrtna ul. 11, Murska Sobota | tel: 02 534 88 40| www.ilambienti.com 26. MAJA 2011 MURSKA SOBOTA, LETO LXIIL, ŠT. 21, ODGOVORNA UREDNICA MAJDA HORVAT, CENA 1,80 € Zvone Murgelj napovedal odhod iz Radenske V premislek Kje najti človeka, ki bo KJE BO MURA? J. Votek stečajne mase Mure, d. d. v stečaju. Ob nepremičnem in premičnem premože- Šrot in njemu podobni poleg kapitalskega izčrpavanja podjetja izčrpali tudi kadrovsko nju (stroji in oprema) je predmet dražbe Zvone Murgelj, direktor Radenske, je napovedal dokončen umik z direktor- skega mesta Radenske. Kot je pove- dal, pričakuje, da bo lastnik do jeseni našel ustrezno zamenjavo zanj. To pa ne pomeni dokončnega umika, saj je še pripravljen sodelovati pri reševa- nju ključnih problemov, ki bremenijo Radensko. V prvi vrsti je to denacio- nalizacijski postopek Šarič. Kakor koli obračamo, je Murglju po popolnem kapitalskem izčrpanju družbe to uspelo ponovno spraviti na zeleno vejo. Lansko leto je druž- ba kljub slabitvam že imela 457 tisoč evrov dobička. Če bi se uresničili na- črti o dezinvestiranju, predvsem pro- daja Dela in Mercatorja, bi Radenska pokrila svoje obveznosti bankam in začela delovati brez večjih stresov. Delno Murgelj sicer obžaluje, da pro- daja Mercatorja Agrokorju ni uspe- la. Vseeno pa pravi, da to ni razlog za njegov umik, ampak predvsem obre- menitve, ki jim je s svojim zdravjem težko kos. V lanskem letu se je Radenska že toliko dvignila, da je ponovno zače- la vlagati v razvoj in v nove trge. Ak- tualni so arabski trgi. Ključno pa je, da so uspeli na ruskem trgu, na ka- terega bodo izvažali vodo v stekleni embalaži. V začetku junija bodo z ru- skim partnerjem posel formalizirali, saj bo podpisana pogodba in do kon- ca naslednjega meseca bo prva pošilj- ka vode že na ruskem trgu. Tako naj bi v letošnjem letu na ta trg izvozili od 600 do 800 tisoč litrov vode. tudi podjetje Mura in partnerji. Družba, ki nadaljuje proizvodnjo oblačil. Hkrati Je tudi družba, v katere okvir so postopo- ma med stečajnim postopkom prešle vse delujoče družbe, ki so jih potrebovali za manevriranje pri Murinem finančnem iz- črpavanju pred stečajem. V tem trenut- ku je aktualen kupec tega dela premože- nja eden - skupina Aha. Pa še ta je izkazal svojo namero zgolj posredno, in sicer s pridobljenimi sredstvi iz internacionaliza- cijskega sklada pri ministrstvu za gospo- darstvo. Dejansko pa trenutno formalno še noben kupec ni izrazil dejanske namere sodelovanja na dražbi. Nihče se ni prijavil in nihče ni položil varščine. Ali bo družba Aha sodelovala na dražbi, je tako še zme- raj uganka. Morebiti se lahko zgodi, da ne bo, in to zato, ker naj ne bi imela možno- sti opraviti skrbnega pregleda. Toda to je argument, ki ne bo prepričal. Aha nika- kor ne more trditi, da po tistem, ko je po- kazala pripravljenost za nakup, ni imela možnosti spremljati dogajanj v delujočem delu Mure. Pa tudi sedanja organizacijska struktura družbe se je približala njenim željam. Hkrati pa je v tem trenutku nor- malno tudi ravnanje stečajnega upravi- telja Branka Dordeviča, ki ne pristaja na skrben pregled, ker pravi, da je večina za nakup ključnih podatkov javnih in dovolj kakovostnih za odločitev o nakupu. Nika- kor pa ne bo pristal na skrbni pregled iz enega preprostega razloga, ker želi zašči- titi interes Mure in partnerjev. Pogodbe in za si is x . sa . : : cene minute so pač ključne za preživetje Zvone Murgelj je napovedal umik iz Radenske. Zdaj pravi, da pričakuje novega direktorja v Mare iugarinerjavin sodaliko bitro zlo- Radenski vsaj do jeseni. Problem pa ni njegovo pričakovanje, ampak Šrotova dediščina. Ob rabljene in za Muro in partnerje celo ško- tajkunskih dolgovih, ki so izčrpali podjetja v skupini Laško, nihče ne vidi še enega — za ponovno | ive če ostane brez kupca. Tu ima prav k x ne š s ss h in potencialni kupec, četudi je to skupina postavitev Laškega na noge - ključnega problema. Šrot je družbe tudi kadrovsko sesul, Aha, določeno tveganje mora prevzeti na predvsem takoj pod vrhom. Zato ni presenečenje, da tako upniki kot tudi lastniki nimajo druge svoja pleča. Res pa tudi je, da vse le ni od- v š ži . ši dleji jiši Gi svolil ši Bos visno samo od Dordeviča, ampak tudi od možnosti, da kolobarijo z imeni ljudi, ki so pomagali pri transferjih glavnim igralcem. uudernena sveta, kdo dala Jerina: T | 4 Fotografija Bernarda B. Peček Ga Nadaljevanje na 4. strani No, Murgelj le ni bil čisto Šrotov, mu je pa bil v Radenski izhod v sili, ki je pozitivno presenetil. vljen odpreti drobovje Mure in partnerjev. Nepreslišano v ž Naročnik m DRUZINE i /. NOVA ; , ž ( PRISPEVNA X STOPNJA POSLOVITE SE OD SKRBI! IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO. VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI. PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. triglav H ISSN 0351-6407 JJ 7035164001 2 | Vestnik | 26. maja 2011 aktualno BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Občina Šalovci zaradi neodgovornosti prejšnjega vodstva z zapečateno usodo V pričakovanju državnega milijona Lobiranje v tej državi še kako deluje in škoduje predvsem majhnim in demografsko ogroženim občinam, ki so brez »botrov« Zahteva, da ukinejo podružnično šolo v Markovcih, ni prvi udarec, ki ga je dr- Žava zadala tej mali obmejni občini na Goričkem. To je pravzaprav le eden iz- med ukrepov, katerih posledica je poča- sno umiranje obmejne krajine. Sedanji župan Iztok Fartek je nemočen, kajti vse skupaj je zapuščina prejšnjega vodstva občine: obubožan proračun s skupno okrog štirimi milijoni manjka, tožbe, neplačani računi javnim zavodom ... »Vedel sem, da finančno stanje ni ro- žnato, nisem si pa mislil, da je tako slabo, saj sem vedel le za polovico stvari,« je po- vedal župan, ki je minulo jesen nasledil dolgoletnega župana Aleksandra Abra- hama. Svetniki, ki sedijo v občinskem svetu, očitno menijo drugače, saj se niso strinjali z namero župana, da bi najprej odplačali vse dolgove in šele nato zače- li nove investicije. Vztrajajo, da je treba tudi v vaseh Čepinci, Markovci in Do- manjševci sofinancirati posodobitve cest. In kako je nastalo toliko manjka? »Najbolj nas skrbi, da ne moremo do- biti milijona evrov državnih sredstev. V Ljubljani trdijo, da so sklep res izdali, toda mi bi morali počakati z deli, do- kler ne bi bila podpisana pogodba. Mi smo pa začeli delati prej, od poletja do oktobra, še ko je bil prejšnji Abraham in se je dogovarjal s Službo vlade za lokal- no samoupravo in razvoj. Menda so jih opozorili, naj ne začenjajo gradnje tretje faze vodovoda Šalovci-Domanjševci, ker bo del pomurskega sistema vodovoda B - Goričko in bodo v okviru tega prejeli sredstva. Res so včasih tudi drugi tako delali, toda zdaj tako ne gre več. Dolžni smo različnim izvajalcem, največ težav imamo z Minervo, ki je bila dobavitelj materiala, dolgujemo tudi Gombocu in drugim. Sekretarka in kasneje ministri- ca je obljubila, da bo rešeno do 30. juni- ja, toda zdaj tudi nje ni več tam.« Še vedno traja spor s sosednjim pod- jetjem iz Madžarske, ki zahteva 70 tisoč evrov. Stvar je menda zelo kompleksna, saj še niso našli skupnega jezika o tem, kdo je samovoljno prekinil delo in dvi- gnil cene in kdo se je izogibal srečanja z njimi in ni plačal računov. In kakšno je finančno stanje: »Zdaj je nekoliko boljše kot pred meseci, ko »Najbolj nas skrbi, da ne moremo dobiti milijona evrov državnih sredstev. V Ljubljani trdijo, da so sklep res izdali, toda mi bi morali počakati z deli, dokler ne bi bila podpisana pogodba.« sem prevzel županovanje, toda brez tega državnega milijona imamo še ve- dno tri milijone evrov minusa, od tega je 2,5 milijona neplačanih obveznosti in 1,5 milijona evrov posojila. Motilo me je, da občina ni plačevala tistim, ki jim je bila dolžna plačevati: vrtcem, šolam, do- movomn za starejše. Vsaj glede tega smo zdaj na tekočem, nekaj zaostanka je še pri domovih. Večino sredstev nam po- berejo z izvršbami. Tudi domačemu ko- munalnemu podjetju moramo pomaga- ti, ker ima zaradi vodovoda likvidnostne težave. Po moje je proračun investicij- sko preoptimistično naravnan, saj je na zahtevo svetnikov več kot polovica od 3,7 milijona evrov proračunskih sred- stev namenjena investicijam. Načrtuje- mo reprogramiranje več kreditov z enim ugodnejšim.« Iztok Fartek, župan Občine Šalovci, si bo predvsem prizadeval za izboljšanje —na a bivalnih razmer mladim družinam in mladini. Kakšno igro je igral bivši župan in ka- kšno igrajo sedanji svetniki - jim je res mar za prihodnost občine in dobro vseh občanov? Šalovski župan Fartek je v ne- kaj mesecih tudi spoznal, kako deluje zakulisje političnih iger. »Prijavili smo mednarodni projekt Budinci-Andovci-Domanjševci, ven- dar smo izpadli. Ne razumem, ker bi po vseh pravilih kot ogroženo območje mo- rali imeti prednost ravno na tem držav- nem razpisu. Na naše začudenje pa so uspeli s projektom Genterovci-Redics. Čeprav v začetku tega projekta sploh ni bilo na seznamu, so zdaj oni dobili sred- stva! Res drži, da lobiranje v tej državi deluje!« Seveda pa ne bodo obupali, ampak se bodo prijavili na ponovni razpis konec leta, poleg tega pa bodo poskušali nado- mestiti zamujeno in se prijaviti na raz- pis kmetijskega ministrstva za urejanje vaških središč, predvsem si želijo ure- diti vaška jedra v Budincih in Dolencih, kjer si zaslužijo, da dobijo urejeno več- namenske dvorano, oder in garderobe. In ker je župan Fartek kot kandidat obljubljal, da bo spodbujal podjetni- štvo in poskrbel za mlade družine, smo mu postavili vprašanje, ali je na tem področju že sprejel kakšne odločitve? »Avstrijski podjetniki so se oglasili, da bi v Dolencih postavili rastlinjake in se ukvarjali s fotovoltaiko, toda mi želimo predvsem spodbujati ljudi k dopolnilni dejavnosti, nekaj tega že je, npr. peka na domu, izdelava bučnega in konopljine- ga olja...nekateri pa še ne razmišljajo in iščejo krivca v divjadi. Občina jim bo po- magala vzpostaviti prodajno verigo, so- Fotografija Bernarda B. Peček delujemo z zadrugo Žitek, ki ima večje projekte, v Čepincih želijo urediti skla- dišče, kupiti svoje vozilo in drugo. Prav zdaj je naša najboljša promocija Koreni- ka Šalovci, tu je zaposlenih nekaj naših občanov, pomagamo si, v najemu imajo nekaj naše zemlje in dogovarjamo se, da bi je imeli za pridelavo zelišč še več. Pri- pravljamo se za prijavo skupnega pro- jekta o izkoriščanju gozdov za bioma- »Dolžni smo različnim izvajalcem, največ težav imamo z Minervo, ki je bila dobavitelj materiala, dolgujemo tudi Gombocu in drugim.« so in 12. junija bo pri Koreniki srečanje vseh lastnikov gozdov v Pomurju. Več- krat dobijo večje skupine, zato potrebu- jejo večje pokrite površine. Tu bi morali imeti neko točko, kjer bi se ustavljali iz- letniki.« Poleg tega bodo morali v šalo- vski občini poskrbeti tudi za gostinsko in turistično ponudbo, saj razen Malega raja v Dolencih in gostilne Pri Rudiju v Šalovcih ni vidnejše ponudbe. Seveda pa Iztok Fartek ni pozabil na obljubo, da bo poskušal izboljšati bivalne razmere mla- dim družinam. Stavbna zemljišča, veči- na jih je v Šalovcih, so že dali sodno oce- niti, da jih bodo lahko ponudili v odkup po normalni ceni. Od vsega je tako v šalovski občini še najbolj spodbudna informacija, da so imeli v zadnjem letu kar deset rojstev. Bernarda B. Peček Registracija zunajzakonske skupnosti Opozicija zaradi burnih odzivov umaknila predlog Poslanci obravnavali predlog novega družinskega zakonika - SDS bi, če ne bi upoštevali njenega predloga, napovedal referendum Minuli torek so poslanci brali pre- dlog družinskega zakonika in spreje- li dopolnilo tudi glede zunajzakonske skupnosti. Po tem naj bi bila to sku- pnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju izrazila s podpi- som pred državnim organom oziroma tako imenovano registracijo. Dopolni- lo so podprle opozicijske SDS, SLS in SNS ter DeSUS, koalicijske stranke, SD, Zares in LDS, pa so napovedale, da bodo to definicijo v tretjem branju popravile. Ker pa je registracija v jav- nosti sprožila burne odzive, so opo- zicijske stranke po nekaj dneh same napovedale popravek spornega člena. Tako zdaj predlagajo, da bi partnerje- ma le dali možnost, da prostovoljno pred državnim organom potrdita zu- najzakonsko skupnost, in to še pred izpolnitvijo roka, v katerem se v pra- ksi zunajzakonska skupnost tako ali tako prizna. Po njihovem mnenju bi se s tem partnerja izognila birokrat- skim zapletom in sodnim postopkom pri dokazovanju statusa zunajzakon- ske skupnosti. Opozicija je najprej napovedovala tudi referendum na to temo, a so tudi ta predlog kasne- je umaknili. Vida Toš pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA Kaj pa o vsem skupaj mislijo naključni mimoidoči? V x, Andreja Šiftar, Murska Sobota: »Zdi se mi, da vse skupaj ne vodi nikamor. In to, da za vsako stvar razpisujejo referendum, je bedarija. Kar se pa tiče zakona ali zunajzakonske skupnosti, pa mislim, da kdor koli se že zdaj ni imel želje poročiti, se tudi zdaj ne bo. S tem ne bodo nikogar prisili v nič. S tem želijo samo zaslužiti, ker mislim, da je poroka ali pa registracija, kakor hočete, kar finančni zalogaj. Kar se pa tiče pojma 'registracija', mislim, da se bo to mešalo s pojmom registracije istospolnih partnerjev. Pa malo spominja na avtomobil (smeh).« Marko Kočar, Murska Sobota: »Nisem na tekočem, kar se tega tiče . Sem imel druge, pametnejše opravke. Družinski zakoni pa tako ali tako niso teme, ki bi me preveč zanimale, ker sem že malo ven iz tega. Od otrok imam doma samo še psa, otroci pa so šli po svoje in študirajo in delajo ... ženo imam, a jo bolj malo vidim. Sicer sem pa slišal, da so predlagali registracijo ... pa nimam kaj reči o tem. Škoda besed. Povejte — kaj so pa še pametnega naredili?!? Žalostno je to, res. Pa še en referendum ... imam občutek, da bodo tako 'leteli' s temi referendumi, drugega ne delajo, kot si jih izmišljujejo. Ni čudno, da ljudje nimajo več zaupanja v za cirkus ...« Zdenka Ketiš, Murska Sobota: »Vem, da se ne strinjajo glede istospolnih družin, da bi posvojile otroke. Da, jaz sem neporočena in živim v zunajzakonski skupnosti. In sem ravno včeraj prebrala članek, kako se vsi zgražajo, ker opozicija s tem predlogom pravzaprav posega v intimo vsakega človeka. To je odločitev vsakega posameznika, če se bo poročil ali ne. Groza, res. Verjetno bodo potem od neporočenih začeli še davek pobirati ... Jaz bi se sicer poročila, a se partner noče, pa ne vem, zakaj bi ga država prisilila, če ga jaz ne mislim siliti. Ampak mislim, da ta predlog ne bo 'prišel skozi'.« Fotografije Nataša Juhnov Marko Horvat, Bodonci: »Da, jaz sem poročen. Poročil sem se iz ljubezni in zato, ker mislim, da sta potem dva človeka še bolj povezana. Sprejemanja novega družinskega zakonika pa nisem spremljal. Ljudje se pač poročajo iz različnih razlogov - eni iz ekonomskega, drugi verskega, tretji mogoče kot običaj, vsi pa seveda, ker se imajo radi. Zato ljudje tudi živimo skupaj, pa najsi bomo poročeni ali ne. A mislim, da država ne more nikogar prepričati ali prisiliti v nekaj, vse, kar se sili, je slabo. Naj se vsak odloča, kakor se želi.« stran 2 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si vroče BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 VESTNIK 26. maja 2011 | Vestnik | 3 Altrad Liv pri Svetem Juriju na Goričkem pred negotovo usodo »Ni edna fabrika nam nede več na Goričkon zraka kvarljla« Bo Goričko ostalo brez tovarn in brez delovnih mest? - Grozi zaprtje tovarne mešalnikov za beton Francoska skupina Altrad, ki je vodil- ni evropski izdelovalec mešalnikov za beton in je pred leti kupila tudi Livov obrat pri Svetem Juriju na Goričkem, zmanjšuje proizvodnjo. Altrad Liv vse do predlani posledic svetovne gospo- darske krize ni čutil, manjšo prodajo pa so zabeležili v letu 2009, ko so pro- dali le še 25 tisoč mešalnikov. Lani so jih izdelali 23 tisoč, manjša proizvo- dnja pa je posledica manjše prodaje na tujih trgih, saj v Sloveniji prodajo le desetino izdelkov. Usoda tovarne na Goričkem je tako zdaj v rokah francoskih lastnikov, ki s proizvodnjo v svojih obratih pokriva- jo že 80 odstotkov evropskih potreb po mešalnikih za beton. Kaže, da se je francoski Altrad pred leti podal v pre- veliko ekspanzijo, v različnih evrop- skih državah je odkupil veliko soro- dnih tovarn, zdaj, ko so se investicije v stanovanjsko gradnjo zmanjšale, pa je obseg proizvodnje prevelik. Zato ne preseneča, da so že začeli zapirati ne- katere tovarne, proizvodnjo iz držav z dražjo delovno silo pa selijo v cenej- še države. Nekateri so že ob prevzemu tovar- ne na Goričkem napovedovali, da ta ne bo imela dolgega življenja, pač pa z njenim nakupom francoski proizvaja- lec išče le nove trge. Črnoglede napo- vedi se vsaj v prvih petih ali šestih le- tih niso uresničile, saj je proizvodnja v tovarni pri Svetem Juriju naraščala, novi lastniki pa so tovarno celo poso- dabljali. V poslovnem letu 2004/2005 so izdelali in prodali skoraj 31 tisoč mešalnikov, v naslednjem letu so proizvodnjo povečali za petino, v le- tih 2006/2007 in 2007/2008 pa so iz- delali že več kot 50 tisoč mešalnikov. Po izbruhu svetovne finančne krize, ki se je kmalu prenesla tudi v realni sektor, pri Svetem Juriju beležijo pa- dec povpraševanja, ki mu prilagajajo proizvodnjo, in lani so izdelali le še 23 tisoč mešalnikov. Za takšno zmanjša- V najboljših letih je v tovarni pri Svetem Juriju na Goričkem delalo več kot 60 delavcev, ki so naredili na leto 50 tisoč mešalnikov. Zdaj jih dela 33, lani so izdelali 23 tisoč mešalnikov, prihodnost pa ni obetavna. nje je kriva tudi izguba kupca v Ro- muniji, kamor so letno prodali deset tisoč mešalnikov, saj je Altrad takšno proizvodnjo začel tudi v tej državi. Nekaj upanja zaposlenim v Altrado- vi tovarni na Goričkem je vlivalo za- piranje tovarne mešalnikov Lescha v Nemčiji, saj so upali, da bodo to proi- zvodnjo preselili k njim. To se ni zgo- dilo, saj je del proizvodnje te nemške tovarne prevzela hrvaška tovarna me- šalnikov, kamor so francoski lastniki prenesli tudi prodajno funkcijo iz to- varne pri Svetem Juriju. O tem, da bodo proizvodnjo v to- varni Altrad Liv na Goričkem že v bli- žnji prihodnosti zaprli, zdaj skoraj- da ne kaže več dvomiti. To potrjujejo tudi kadrovske spremembe, ki so jih v začetku maja naredili v tej tovar- ni. Čeprav je tovarna v izredno težkih razmerah poslovala brez rdečih šte- vilk, so zamenjali dotedanjega direk- torja Jožeta Obala, 33 zaposlenih pa je zdaj v negotovosti. Strah, da bodo tovarno zaprli in bodo ostali brez dela, je upravičen, saj težav s prese- litvijo kompletne proizvodnje v kate- ro od vzhodnoevropskih držav ne bo. Tovarna na Goričkem je namreč ena redkih, ki sama izdeluje vse sestavne dele za mešalnike, saj so pred leti ku- pili tudi stiskalnico za izdelavo bob- nov, ki so jih dotlej zanje izdelovali v postojnskem Livu. Z zaprtjem tovarne mešalnikov pri Svetem Juriju bo tako Goričko izgu- bilo še predzadnjo tovarno in nekoč izrečene besede Jožefa Klekla, da »ni edna fabrika nam zraka ne kvarij«, postajajo spet aktualne. Za tovarna- mi v Prosenjakovcih, Križevcih in pri Gradu na Goričkem bo zdaj na vrsti še tovarna pri Svetem Juriju, ostala bo le tovarna Renč Lezard v Gornjih Pe- trovcih. Upajmo, da tudi nje ne bo do- letela podobna usoda! Ludvik Kovač Pomurska madžarska narodna skupnost Pomanjkanje sredstev kot največja ovira Za reševanje narodnostne politike zunaj glavnih mest - Deklarativno izrekanje je eno, drugo pa je stvarnost Včeraj je prispel v Slovenijo na dvo- dnevni uradni obisk predsednik ma- džarskega parlamenta Laszlo Kover, ki se je med drugim v Lendavi srečal s predstavniki madžarske manjšine v Pomurju Po mnenju predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne sku- pnosti Ferenca Horvatha je pomemb- no, da se visoki predstavniki madžarske in slovenske države večkrat srečujejo z vodstvenimi v narodnostni strukturi: »Mislim, da je to najboljši način izme- njave podatkov in iskanja skupnih re- šitev ter razmišljanj.« Po besedah Hor- vatha so v pogovoru z visokim gostom poudarili cilje, ki jih želijo doseči: »Med te vsekakor sodijo dobro sodelovanje in krepitev odnosov s Porabskimi Slo- venci ter še tesnejše sodelovanje z obe- ma državama. Omenili smo tudi, da že- limo ustanoviti znanstveni narodnostni Laszlo Kover: »Mislim, da ne gre za tako težka vprašanja, da jih ne bi mogli rešiti.« Fotografija Timotej Milanov inštitut, za katerega želimo, da ga Ma- džarska podpre, prav tako je naša že- lja, da bi ustanovili gospodarski sklad. Poudarili smo tudi pomembnost mla- dinskega vprašanja, s katerim se želimo bolj ukvarjati, in seveda sem ga zapro- sil, da se čim več narodnostnih zadev, ki se tičejo nas ali Porabskih Slovencev, dogaja v regiji in ne v glavnih mestih, ker menim, da je pomembno, da se po- zornost politike in javnosti usmeri sem, ker nam bo to v veliko korist,« je še po- vedal Horvath. »Vesel sem, da sem lahko gost v dr- Žavi, ki ima pri teh za nas pomembnih vprašanjih podobna stališča,« je pove- dal Kover, ki meni, da je pomanjkanje finančnih sredstev največkrat ovira za uresničevanje zahtev manjšin. »Če gle- damo na položaj obeh narodnih manj- šin, lahko ugotovimo, da gre za majhni skupnosti. Takšne pa imajo več težav kot tiste, ki imajo sto tisoč pripadnikov. Hvala bogu s Slovenijo, kar se tiče po- ložaja manjšin, nimamo takšnih težav kot z nekaterimi drugimi sosednjimi državami. Menimo, da je zelo pomemb- no, da imajo pripadniki narodnosti pri nas priznane kolektivne pravice in da so tudi državotvoren element ter da s tako imenovano pozitivno diskrimina- cijo tudi na državni ravni storimo čim več za njihov obstoj. Seveda je deklara- tivno izrekanje eno, drugo pa je stvar- nost, tisto, kar se uresničuje v praksi. Kot vemo, imamo na Madžarskem ve- like gospodarske težave, pomanjkanje finančnih sredstev pa se pozna tudi v praksi, zato vedno tudi ne pride do ure- sničitve tistega, kar so si politiki zami- slili, ton pa se pozna pri vsakodnevnem življenju tako Porabskih Slovencev kot tukajšnjih Madžarov.« Timotej Milanov Fotografija Ludvik Kovač Komentar ZAPIRANJE ŠOLE —- UMIRANJE KRAJA Bernarda B. Peček bmejna območja so ogrožena. Če kje, to še posebej velja za Goričko. Danes v skupni Evropi brez meja sicer ni več lepo govoriti o obmejnih območjih, toda več kot tisočletna zgodovina mejnega pasu, nezgrajena komunalna in cestna infrastruktura, pomanjkanje delovnih mest v bližini domačega kraja in vse večje razlike v življenjskem standardu v centru in na podeželju v samostojni Sloveniji so naredili svoje. Mladi se selijo oziroma po študiju ne pridejo več domov. Za zmeraj odidejo. Doma ostanejo le stari. Tudi novi stanovalci iz Ljubljane ali Anglije, ki kupujejo prazne hiše, so praviloma starejši - upokojenci. Posledica vsega Je, da v teh odročnih in lepih krajih ni otrok. In če ni otrok, ni vpisa in ni otrok v posameznih razredih. Podružnične šole so prazne. Pred leti so se vrata dokončno zaprla v Dolencih, letos čaka podobna usoda menda Markovce, obe sta v Občini Šalovci, ki ima v tem letu štiri milijone evrov primanjkljaja. Markovska podružnična šola je v stavbi, ki je originalna stara šolska zgradba in bi si zaslužila v prihodnosti pravo vsebino, na primer etnografsko razstavo ali muzej šolstva v Prekmurju. V njej že tri leta niso imeli vpisa v prvi razred. In ker nimajo otrok, je ravnateljica matične OŠ Šalovci za prihodnje šolsko leto prijavila pol oddelka markovske šole. In ker nimajo ne Romov ne Madžarov, so dobili s šolskega ministrstva opozorilo, da glede na to, da bodo prihodnje leto tam le štirje učenci 4. razreda in da v 1., 2. in 3. razredu ni učencev, ministrstvo oddelka 4. razreda ne bo financiralo iz sredstev državnega proračuna. Sicer pa, opozarja Mira Smolej Mazovec iz sektorja za osnovno šolstvo, ukinjanje šol ni v pristojnosti ministrstva za šolstvo in šport, ampak je ustanovitelj (lokalna skupnost) dolžan začeti postopek za spremembo statusa, če ugotovi, da ima podružnica manj kot 14 učencev oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učencev. Ustanovitelju ni treba spremeniti statusa šole, če demografski podatki nakazujejo, da bo v nekaj letih spet dovolj otrok. Ta trenutek torej nimajo nobenih argumentov, da bi ohranili podružnično šolo, prav tako občina nima dovolj denarja, da bi sama financirala nadaljevanja pouka v Markovcih. Svetniki so zdaj glasni in se ne strinjajo z namero, pa vseeno se poraja vprašanje, zakaj niso bili tako glasni, ko se je zapirala dolenska šola, ko so se mladi odseljevali, ko je občina prodajala hiše starejših tujim lastnikom in ni naredila nič, da bi privabila na to območje mlade družine in mlade zadržala doma? Večina njih namreč spremlja dogajanje v občini že vrsto let. Toda zgolj spremljanje ni dovolj. Tudi država se v primeru takih demografsko ogroženih območij ne bi smela ozirati zgolj na pravilnike, ampak pogledati širše v preteklost in prihodnost: kaj so in kaj bodo vasi Markovci, Čepinci, Budinci in Dolenci? Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnikOp-inf.si, Venera: venera9p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnikOp-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. stran 3 4 | Vestnik | 26. maja 2011 BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 gospodarstvo VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Prejeli smo »Ali gre Goričancem res samo za denar?« V Elektro Maribor že več kot 90 let skrbimo za nemoteno in kakovostno oskrbo z električno energijo svojih odjemalcev na celotnem območju severovzhodne Slovenije. Prav tako spremljamo in razvijamo storitve ter produkte, ki so prilagojeni potrebam in željam naših odjemalcev. Ker vemo, da je pomemben del kakovostne in nemotene oskrbe z električno energijo tudi vzdrževano in sodobno omrežje, skoraj 27 milijonov evrov na leto namenjamo za investicije v infrastrukturo. Do danes smo v družbi zgradili 16.000 kilometrov omrežja in več kot 4000 transformatorskih postaj. V družbi se zavedamo, da moramo vsem svojim odjemalcem in vsem regijam omogočiti enakovredno možnost za rast in razvoj. Na območju Goričkega se bomo prej ali slej srečali s težavami, ki bodo izhajale iz starega 35 kV daljnovoda, zato se trudimo, da bi za potrebe 12.000 ljudi in za razvoj gospodarstva v tej regiji čim prej zgradili 110 kV daljnovod Murska Sobota-Mačkovci. Ne nazadnje pa je daljnovod ključnega pomena za elektrifikacijo železniške proge Ormož-Murska Sobota. Gre za projekt državnega pomena, ki mora biti narejen v začrtanih rokih in tudi teh se moramo z gradnjo daljnovoda v Elektru Maribor držati. Napačna je predstava v javnosti, da Elektro Maribor vztraja pri nadzemni izvedbi. Elektro Maribor le izpolnjuje v Državnem lokacijskem načrtu (DLN) sprejete sklepe, ki so podlaga za vse aktivnosti Elektra Maribor v povezavi z gradnjo načrtovanega daljnovoda. S svojimi komunikacijskimi aktivnostmi želimo v družbi predstaviti ljudem konkretne podatke in ugotovitve glede gradnje daljnovoda in jih ne le strašiti z namigovanji ter zavajajočimi izjavami. Zagotovo je od leta 2005 do danes prišlo do sprememb, ki pa ne vplivajo na spremembo odločitve o nadzemni ali podzemni izvedbi vodov. Še zmeraj je razmerje med nadzemno in podzemno izvedbo v slovenskem prostoru 1 :5,7 v prid nadzemni izvedbi. Še zmeraj veljajo tudi vse ugotovitve iz elaboratov in monitoringov o vplivih na ljudi in okolje, ki so predstavljene v Poročilu o vplivih na okolje in ki ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ugotavljajo, da je daljnovod sprejemljiv z vidikov vplivov na okolje. Skrbi pa dejstvo, da kar naenkrat ne verjamemo neodvisnim strokovnim institucijam, ki so sodelovale pri vseh ključnih energetskih objektih v Sloveniji in svoje znanje uspešno prenašajo tudi v tujino. V družbi se zavedamo, da je treba skrbeti za okolje, zato je bilo prav v delu Krajinskega parka Goričko in območja Nature 2000 načrtovanje še posebno pazljivo, saj so bili upoštevani številni kriteriji za varovanje habitatov in naravnih danosti. Pridobljeno je bilo tudi soglasje Zavoda RS za varstvo narave, ki v podobnih primerih poda svoje mnenje in soglasje. In prav daljnovod je tisti, ki bo v Krajinski park Goričko in območje Nature 2000 posegel bistveno manj, kot bi kablovod, ki ga želi civilna iniciativa. Predstavnikom civilne iniciative smo na srečanjih predstavili, da gradnja kablovoda bistveno bolj vpliva in posega v okolje. Pri izvedbi kablovoda je namreč treba narediti izkop velikih dimenzij, jarek globine 1,2 do 1,5 metra, ob jarku je treba odlagati izkopano zemljo, hkrati pa predvideti vozne poti, ki morajo biti ves čas na razpolago. Prav tako tri metre levo in desno od osi kablovoda ne smejo biti zasajena drevesa ali drugo rastlinje, saj velja brezkoreninski sistem. Celoten obseg ali je to podoba Krajinskega parka Goričko, Nature 2000 in regije, ki si jo želi civilna iniciativa? Zagotovo pa je res, da ne bi bil izdan DLN, če bi neodvisne strokovne institucije ocenile, da bi načrtovan daljnovod vplival na ljudi in okolje, tudi Krajinski park Goričko in območje Nature 2000, in ne bi bila izbrana trasa, o kateri se danes pogovarjamo. V Elektru Maribor želimo skupaj z vsemi prebivalci ustvariti odlične možnosti za razvoj krajev na območju celotnega Goričkega, zato bomo še naprej vodili proaktivno komunikacijo in ljudi celovito ter brez zavajanj obveščali o gradnji daljnovoda in s tem povezanimi aktivnostmi. Karin Zagomilšek, Služba za odnose z javnostmi, Elektro Maribor, d. d. Epas in Elos-Escada povezujeta tekstilce Grozd usmerjen v modo Se bodo znamke in proizvajalci v grozdu našli? Na pobudo Epasa in Elos-Escade je bilo prejšnji teden srečanje predstavnikov vr- hunskih blagovnih znamk ženske mode in uveljavljenih proizvajalcev ženskih oblačil iz Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Cilj srečanja je ustanovitev grozda (»clustra«) na področju razvoja in proizvodnje viso- ke ženske mode. Poleg radgonskih podje- tij sta pobudnici za ustanovitev združenja še blagovni znamki Escada in Rena Lange, sodelovali pa so še predstavniki Bossa, Gu- ccija, Windsorja, Reneja Lezarda in Schu- macherja. Cilj pobudnikov srečanja in ude- ležencev je, da s sodelovanjem ohranijo in še naprej razvijajo znanje in proizvodnjo visoke ženske mode v Evropi ter poiščejo možnosti sodelovanja. Dosegli so dogovor o ustanovitvi »grozda« High end fashion cluster (HEFC) in oblikovali več konkre- tnih projektov, med katerimi bo eden od poskusnih realiziran v G. Radgoni. J. Votek Stara struga Ščavnice nabita s smetmi Čigav je gozd smeti Kilometer smeti nekje med občinami Sv. Jurij ob Ščavnici, Križevci pri Ljutomeru in Ljutomer - Kdo je odgovoren, da se več kot deset let staro divje odlagališče ne očisti? Ko poteka akcija Očistimo Slovenijo, se vsi radi slikamo, kako pobiramo plastič- ne vrečke, cigaretne ogorke ali papirčke od žvečilnih gumijev. Kjer bliskajo foto- aparati in snemajo kamere, se najbolj pridno pobira. Največje smeti pa ne- kje še vedno nedotaknjene ležijo. Toč- neje - tam nekje v gozdu, pri stari strugi Ščavnice, med občinami Ljutomer, Sve- ti Jurij ob Ščavnici in Križevci pri Lju- tomeru. Če se pri Žnidaričevem mlinu v Precetincih peljete med polja proti zapornici na Ščavnici in zavijete levo v gozd, naletite na... Na nekaj, ob čemer vas zaboli srce. No, vsaj nekatere. Tudi gozd zaradi tega, zdi se, težje diha. Sobote namenjene čiščenju Nas je o starem odlagališču - tu so odpadki stari že gotovo več kot deset let, čeprav se vidi, da so bili zadnji pri- peljani pred kratkim - obvestil Slavko Slavič iz Bolehnečic: »Te njive tu v bli- žini so bile podržavljene in so spadale v križevsko občino, sicer so jih potem vračali in vprašanje je, kdo so zdaj la- stniki. In v katero občino spada ta gozd. Tu nad nami recimo so Kuršinci. Am- pak, saj čistil tako ne bo nihče. Če že, bodo prišli z buldožerjem in zasipali. To pa je treba pobrati ročno. In jaz tega s sosedovimi otroki ne morem sam čisti- ti...« ni ravno optimist Slavko Slavič. Ki sicer sam organizira »čistilne akcije« v bližnjih gozdovih in potokih. Zbere so- sede - tudi otroke - in se podajo v boj proti človeški nemarnosti. Tako so že lani aprila čistili potok Lipnico, pa le- tos tudi kar nekaj marčevskih in april- skih sobot porabili za to, da so za dru- gimi pobirali, kar so odvrgli v naravo. Slavko Slavič: »Poznate stran geopedia. si? Saj to odlagališče je tudi na geopedii, to pomeni, da ga je nekdo dal tja in ga torej nekdo pozna. A to je verjetno en tak naravovarstvenik, kot sem sam. Ne vem, ali ljutomerska županja ve, naše- mu županu Svetega Jurija sem pokazal fotografije. A zdaj se tako ne da očistiti, to je treba očistiti v začetku pomladi, preden ozeleni podrast.« Kaj o vsem pravijo župani Anton Slana, Sveti Jurij ob Ščavnici, pravi, da občina za čiščenje podobnih divjih odlagališč in za akcijo Očistimo Slovenijo namenja kar nekaj sredstev. Tako naj bi letos za omenjeno akcijo namenili več kot pet tisoč evrov: »Se- veda je treba ta odlagališča očistiti, po- tem pa ne le preprečevati nastajanje novih, ampak predvsem odkrivati in sankcionirati kršitelje. Zato pa navijam za skupno medobčinsko inšpekcijsko in Slavko Slavič: »Ob takih prizorih me boli srce ...« Fotografija Nataša Juhnov redarsko službo, ki bo tudi lahko ugo- tovila, kdo je smeti odvrgel tja, kamor se jih ne sme.« Meni, da je sistem zbira- nja in recikliranja dobro vpeljan, a so kazni za kršitelje očitno vseeno potreb- ne. Anton Slana: »Prav gotovo je ome- njeno odlagališče odgovornost lokalne skupnosti, v katero spada. Skrbeti pa moral tudi lastnik gozda. Jaz sem s tem seznanjen, je pa ta informacija prišla po izvedeni letošnji akciji Očistimo Slove- nijo in zdaj se je treba organizirati in začeti reševati ta problem.« Branko Belec, Križevci pri Ljutomeru: »Za naša odlagališča v naši občini vemo. To gotovo ni naša občina. Zdaj prvič sli- šim za to in hvala, da ste nas obvestili, bomo preverili in šli pogledat, kje je to. Mi imamo namreč v proračunu name- njenih nekaj tisoč evrov za sanacijo div- jih odlagališč in vsako leto eno ali dve očistimo. Tako da mislim, da smo že pri koncu.« Lani so tako očistili eno v Stari Novi vasi, eno v Lukavcih, tudi letos jih čaka še eno odlagališče v Lukavcih. Gre za odlagališča ob gramoznicah, med njivami ali ob potokih. Župan, pravi, se tako sam kot tudi predstavnik občine zelo zaveda omenjene okoljske proble- matike in po njegovem mnenju tudi ve- liko dajo na njeno reševanje. Olga Karba, Ljutomer: »Za navedeno odlagališče nismo vedeli. Je pa takoj po prejemu vašega vprašanja zaposleni v Medobčinskem inšpektoratu in redar- stvu preveril, kje je to, in ugotovil lastni- ka zemljišča, na katerem je odlagališče. Uveden bo inšpekcijski postopek.« Kar- bova dodaja, da je v občini še kar nekaj večjih ali manjših črnih odlagališč, in če- prav so bila nekatera že očiščena, se na istih mestih pogosto ponovno znajdejo smeti. Karba: »V primeru, ko najdemo odpadke, najprej pregledamo, ali je iz vrste odpadkov mogoče ugotoviti, kdo jih je nepravilno odložil. Če tega ni mo- goče ugotoviti, odredimo lastniku takoj- šnjo odstranitev odpadkov.« Za letošnje leto ima ljutomerska občina v proraču- nu predvidenih 1.500 evrov za čiščenje divjih odlagališč, so pa tudi letos že iz- vedli občinsko čistilno akcijo Stopimo skupaj - očistimo našo občino. Lani pa so v akciji Očistimo Slovenijo zbrali 62 tisoč 835 kilogramov odpadkov na ob- močju celotne občine. Lani so za ome- njeno akcijo porabili 2.874,7 evra, letos pa so znašali stroški akcije 247,43 evra. Vida Toš Zvone Murgelj napovedal odhod iz Radenske Kje najti človeka, ki bo dorasel vodenju Radenske? Šrot in njemu podobni poleg kapitalskega izčrpavanja podjetja izčrpali tudi kadrovsko Nadaljevanje s 1. strani Kje so ljudje? Problem Radenske in Laškega se obravnava predvsem glede na kapital in reševanje zadolženosti. Tako vzpo- redno še lahko preberemo kakšno vest o zaslišanju nekdanjega prvega človeka Laškega na sodišču. Razumemo lahko tudi, da vodilni v Laškem obžalujejo, da so dobili prepoved prodaje Mercatorja Agrokorju, saj bi tako rešili dve ključ- ni ladji v svoji floti, Laško in Radensko. Če bi se to zgodilo, pa bi vseeno šlo za družbeno neodgovorno ravnanje. Mor- da zveni obrabljeno, toda nemškemu poslovnežu, ki izhaja iz družinske tra- dicije in tako razume tudi svoje širše okolje in tudi zaposlene kot pripadni- ke družine, ne bi prišlo niti na misel, da bi žrtvoval za zaščito svojega interesa enega od vlečnih konjev in navsezadnje tudi prodajo izdelkov Laškega. Zdaj ni več nobena skrivnost, da Agrokor Mer- cator potrebuje za svoje preživetje, saj je sam že v dokaj velikih finančnih te- Žavah (tako Dnevnik) in bo verjetno v še večjih, če se Hrvaška ne bo izvila iz re- cesije, ki je še hujša kot pri nas. V družbah, kot sta Laško in Raden- ska, pa se je vzporedno s kapitalskim ropom zgodilo še nekaj, namreč podje- tja so se tudi kadrovsko izčrpala. Raden- ska je imela vzpostavljene vse sistemske funkcije na ravni družbe in dejavnosti, s katerimi se je ukvarjala. Izstopal je sicer marketing, za tem pa so stale vse dru- ge razvojne funkcije in tudi močna ka- drovska funkcija. Skratka, ob pozitivnem selekcioniranju kadrov med tranzicijo bi se ta zgodba verjetno končala nekoliko drugače, kot se je. Žal se je ob tranzici- ji moč prerazporedila in na površje na- plavila ljudi, ki so Radensko počasi začeli podrejati osebnim ambicijam in ambici- jam njihovih botrov. S prevzemom obla- sti Šrota v Laškem se je vse za posame- zne družbe pomembne kadre počistilo in sisteme podredilo avtoriteti tajkunskega mogotca. Ta se je ves čas skliceval na za- konitost svojega početja in redno izpla- čevanje plač zaposlenim, vzporedno pa je radikalno kadrovsko čistil podjetja. Zdaj, ko je naenkrat nastopil čas, ko je treba podjetja ponovno postaviti na noge, tudi razvojno, ne samo kapitalsko, pa nastane zagata. To, da Zvone Murgelj ni pripravljen biti direktor Radenske v nedogled, je povedal že konec lanskega leta. Že takrat je lastniku predlagal, da nastavi pomočnika ali svetovalca, ki se bo postopoma uvedel v posel in v dru- gi polovica leta začel vodenje Radenske, pa ga niso nastavili oziroma ga niso na- šli. In tu se bo začela nova kalvarija, kako sanirati kadrovsko podhranjenost takega sistema, kot je Laško z vsemi odvisnimi družbami. To je tudi razlog, da se je tako kot v večini zavoženih zgodb, podobno je tudi z Nafto, začela kapitalska sanacija družb z ljudmi, ki so stregli donedavnim prvim možem. No, Murgelj kljub vsemu ni bil dolgo s Šrotom na isti valovni dolži- ni, je pa bil Šrotu očitno izhod v sili, ko se mu je ladja začela potapljati. Druga zgod- ba je zdajšnji prvi mož Laškega Zorko. Če bi lastniki in upniki celovito obravnavali zavoženo Laško, bi verjetno ubrali dru- gačno pot reševanja. Res je potrebno, da se ga razbremeni medijskega balasta, ne- kaj drugega pa je, ali je res nujno, da se žrtvuje dober Mercator in da se za vstop Laškega na police Konzuma in poravna- vo bančnih dolgov Laškega sesuje sub- stanca Mercatorja in s tem rešijo poli- ce Konzuma. Malo zapleteno, toda igra je taka. Novodobnim rešiteljem, tako bančnikom kot drugim lastnikom, ne bi škodilo, da se ozrejo na nemški konec in upoštevajo v svojem razmisleku še kaj več kot zgolj ozek finančni interes. Če bodo začeli pri ljudeh in kadrih, bo sis- tem preživel, sicer bo utonil, četudi po- ravna vse dolgove. J. Votek stran 4 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 gospodarstvo VESTNIK 26. maja 2011 | Vestnik | 5 Janez Tišler iz Nirosa, nominiranec za obrtnika leta, je ponos in vzor pomurskih obrtnikov Po desetih letih razvoja je na vrsti deset let trdega dela Lani ustanovljena sekcija kovinarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota je Janeza Tišlerja s Cankove predlagala za obrtnika leta 2011 Janez Tišler je začel delovati kot sa- mostojni obrtnik in s podjetjem NI- ROS na področju kovinarstva leta 2002. Ukvarja se z izdelavo zelo zah- tevnih izdelkov iz nerjavečih ma- terialov v različnih kombinacijah s steklom, lesom, maksploščami in ka- mnom. Pravzaprav nadaljuje tradici- jo podjetja Tiping, ki je bilo vrsto leto najbolj znano po izdelavi kakovostnih stopniščnih ograj. Čeprav so ograje še vedno najpomembnejši izdelek, svoj program nenehno širijo in dopolnju- jejo z zimskimi vrtovi, nadstrešnica- mi, stopnišči ter kakovostno in nad- standardno notranjo opremo, kot so stoli, karnise, stojala, stoječi obešal- niki in mize. Od začetnih šestih zapo- slenih se je število povečalo na 14, s predvideno širitvijo dejavnosti v pri- hodnje, to mu omogočata nova pro- izvodna hala in sodobna tehnološka oprema, pa bo to število najverjetne- je še naraslo. Še posebej, če bo Tišler uresničil svojo napoved in odprl po- družnico ali ustanovil podjetje v so- sednji Avstriji. Celotna investicija je vredna okrog 600 tisoč evrov, s tem da so za posodo- bitev opreme namenili 160 tisoč evrov - od tega so 50 tisoč evrov prejeli v okviru pomurskega razvojnega zako- na. Vsekakor velika naložba za tako Janez Tišler je v manj kot desetih letih dokazal, da lahko podjetnik s pravim programom ter trdim in preudarnim delom uspe tudi v kovinarstvu. Fotografija Bernarda B. Peček majhno podjetje in za tako majhen kraj, kot je Cankova, toda Janez Tišler, ki je tudi vzoren družinski človek in oče treh otrok, ohranja zdrav razum: »Zavedam se, da bomo morali biti zelo marljivi in zdravi še najmanj nasle- dnjih deset let, da bomo lahko odpla- čali posojila. Ta naložba je bila nujna. Nova delavnica je zame vredna veliko več kot zgolj nov objekt: zdaj namreč lahko delamo varno in kakovostno. Plače zaposlenih so srednje visoke, ve- čjo prizadevnost pa dodatno motivira- mo. Da nam gre dokaj dobro in ima- mo veliko naročil, dokazuje tudi to, da smo kljub kriznemu času zaposlili štiri nove delavce. Nominacija je zame pri- znanje, da sem uspel v tako kratkem času doseči tak uspeh. Verjamem pa, da je v Pomurju še veliko dobrih obr- tnikov, ki si zaslužijo priznanje.« Kolegi so mu v torek popoldne po- delili posebno priznanje za dobro do- sedanje delo in visoko uvrstitev, saj je od skupno 12 predlaganih obrtnikov iz vse Slovenije pristal na tretjem me- stu in prejel naziv »obrtniški vzor«. Tudi župan cankovske občine Dra- go Vogrinčič je prepričan, da bo Ni- ros še rastel, saj se Tišler znajde tudi v teh težkih časih in ve, da je svet večje konkurence hkrati tudi svet izzivov. Bernarda B. Peček «4 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 120 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbe- ništvu, storitvah in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: tesar opažev - 20, ključavničar - 12, ele- ktrikar elektronik - 10, zidar - 10, sliko- pleskar - 9, mesar - 5, krovec - 4, osnov- nošolska izobrazba - 4, delavec brez poklica - 3, elektrikar energetik - 3, ku- har - 3, natakar - 3, oblikovalec kovin - 3, pečar-polagalec keramičnih oblog - 3. Iščejo se tudi: dipl. inž. strojništva (vs) - 1, gostinski tehnik -1, gradbeni tehnik -1, inž. in- formatike (vsš) - 1, komercialist (vsš) -1, strojni tehnik -1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. ZAS KRAJINSKIPARK en on 4, V, www.park-goricko.org G 0 p j ( KO Grajski festival V petek, 27. maja 2011, bo 5. dan filma in kulture na goričkem gradu Program 17.00 sajenje dreves v grajskem parku 19.00 PAC-ev glasbeni maj, M. Mlejnik in Rainer Gepp 20.00 Nova kulinarika 21.00 Mura brez meja, filmi o naši reki na grajskem dvorišču pod vedrim nebom Vabljeni! Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191, 9264 Grad park.gorickoBsiol.net T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63 nati Predstavitev Budve in Bečičev v Murski Soboti Črnogorska kulinarika, glasba in kultura V oktobru se bo hotel Diana predstavil v črnogorskem hotelu Oueen of Montenegro na dnevih prekmurske kuhinje mi že Predstavniki črnogorskega primorskega turizma so s seboj pripeljali tudi glasbenike, ki nastopajo v njihovih hotelih. V hotelu Diana v Murski Soboti so v sobo- to v okviru Dnevov črnogorske kuhinje in glasbe v sodelovanju s Turistično agenci- jo Relax pripravili tudi predstavitev turi- stičnih krajev Budva in Bečiči z njihovo glasbo, kulturo, kulinariko in naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi. Dnevi črnogorske kuhinje so potekali od petka do nedelje, v tem času pa je ku- har v hotelu Oueen of Montenegro v Be- čičih Jovo Medin skupaj z vodjo kuhinje v hotelu Diana Marto Časar skrbel za po- nudbo tradicionalne črnogorske hrane. To pa seveda še ob črnogorski ljudski glasbi, ki jo je izvajala glasbena skupi- na iz Budve, in črnogorskem vinu. Med ponudbo črnogorskih jedi so obisko- valci hotela lahko uživali med drugim v njegoškem pršutu, bokeljskem brodetu, pašticadi, podgoričkem pijanem šaranu, suhi piti z orehi ter primorsko kremno čorbo z mlado jagnjetino in zelenjavo. Turizem v Budvi in okoliških krajih so predstavili vodilni v hotelu Oueen of Montenegro Branko Kažanegra - Diki in Dragan Ivančevič - Purko ter Maja Raško- vič iz Turistične zajednice Budva. Gene- ralni menedžer hotela je Slovenec Ton- ček Remic, ki je povedal, da je v hotelu s štirimi zvezdicami 236 sob, večinski la- stniki pa so Rusi, pa tudi med gosti je naj- več turistov iz Rusije, na drugem mestu po številu prenočitev pa so Angleži: »Po- večuje se tudi število gostov iz Slovenije, ki so na tretjem mestu, zato so tudi pri- pravili promocijsko aktivnost v Sloveni- Fotografiji Jože Gabor Oglasno sporočilo Za ponudbo tradicionalne črnogorske hrane sta v hotelu Diana skrbela kuhar v hotelu Gueen of Montenegro v Bečičih Jovo Medin in vodja kuhinje v hotelu Diana Marta Časar. ji. Črnogorsko primorje dejansko ponuja turistom toliko naravnih lepot in drugih zanimivosti, da se ga gotovo splača obi- skati, to pa potrjuje tudi dejstvo, da se gostje iz Slovenije radi vračajo.« O turističnem sodelovanju med ho- telom Diana in črnogorskim hotelom ter Slovenijo in Črno goro sta govori- la tudi direktorica hotela Diana Olga Belec in Jože Režonja iz Relaxa. Režo- nja je povedal, da redno vozijo goste iz cele Slovenije in iz tujine v hotel Diana, ki je odlično izhodišče za spoznavanje naše pokrajine. Letno pa pripeljejo tudi okrog deset tisoč turistov iz Slovenije v Črno goro, pa tudi sicer se sodelovanje med državama iz leta v leto krepi. Do- govorili so se tudi, da bo oktobra hotel Diana pripravil dneve prekmurske ku- hinje v hotelu Oueen of Montenegro v Črni gori, v tem hotelu pa razmišljajo tudi, da bi imeli prekmursko gibanico v svoji redni ponudbi. J. G. stran 5 6 | Vestnik | 26. maja 2011 lokalizirano BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Civilna iniciativa za ohranitev do- brega imena bogojinske šole ostro oporeka spominski tabli na obno- vljeni fasadi na šoli. Pravijo, da se s spominsko tablo sicer strinjajo, vendar na njej naj bo zapisano: »Vse za obnovo fasade pripravil in zagotovil sredstva prejšnji ravnatelj Jože Prša, za časa Ivana Kramper- ška se je obnova izvedla, v času nove ravnateljice pa se bo severna stena zaradi slabe izvedbe popra- vljala.« Na spominski plošči naj bodo tri imena. Dobro stoječe podjetje s Cvena, ki uspešno kljubuje krizi in celo pove- čuje obseg proizvodnje in prodaje, skrbi za dobro kadrovsko zasede- nost vseh delovnih mest. Po ne- uradnih podatkih naj bi vodenje splošno-pravnega in kadrovskega sektorja prevzel pravnik z vsemi potrebnimi referencami in do ne- davnega celo tožilec na enem od okrožnih tožilstev. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici so, kot kaže, zamudili idealno poslovno priložnost. Po izredno nizki ceni bi vsaj začasno lahko odkupili SCT-je- vo asfaltno bazo v Črnučah in po- tem izpolnili pogodbene obveznosti asfaltiranja nekaterih poti, ki bi ji po pogodbah morali že zdavnaj as- faltirati. Po izpolnitvi obveznosti bi bazo verjetno lahko preprodali in iz dobička pokrili domnevne neporav- nane obveznosti Darsa občini. V Gornji Radgoni naj bi že rešili problem nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Župan naj bi postal pred kandidaturo za poslan- ca direktor Negovskega gradu. Podedovana občinska kmetijska zemljišča v Veržeju se bodo v pri- hodnje uporabljala strogo namen- sko. Občinske obdelovalne površi- ne namreč naj ne bi bile zajete v načrtovano pridelavo hrane, zato jih bodo uporabili za pridelavo bio- energentov. Cankovski vodnjak na »čigo« ima že rahle težave. Leseno vedro za zajemanje vode je namesto v stu- dencu pripeto na osek. Tu pa je iz- postavljeno soncu in se je Že razsu- šilo. Zdaj pušča vodo na vse strani in ni več mogoče zajeti toliko vode, da bi se odžejal popotnik, kaj šele napojilo kako živinče. V Rogašovcih so se odločili, da bo kabino za novo dvigalo izdelalo kar domače podjetje, nekoč znano kot Liv. Kabina bo v obliki malo ve- čjega mešalnega bobna, ali se bo med dviganjem in spuščanjem tudi vrtela, pa zaenkrat še ni odločeno. Varuhinja človekovih pravic »poslovala« v Murski Soboti Čebaškova zaskrbljena nad usodo ljudi v Pomurju V Motvarjevcih nezadovoljni pri reševanju težav z bioplinarno - Podjetja nepravilno zaposlovala Varuhinja človekovih pravic dr. Zden- ka Čebašek - Travnik se je pred dnevi mudila na Mestni občini Murska So- bota, kjer je za en dan »odprla svojo pisarno« in odgovarjala ter svetovala Pomurcem. Varuhinjo je spremljala številna ekipa sodelavcev. Ta oblika dela oz. poslovanje zunaj sedeža je oblika delovanja Varuha člo- vekovih pravic RS, namenjena vsem, ki ne morejo priti v Ljubljano. Kot so na tiskovni konferenci povedali Če- baškova in sodelavci, so tokrat obrav- navali 23 pobudnikov. Večinoma so se pobude in vprašanja nanašali na oko- lje in prostor ter delo in socialo. Med drugimi velja omeniti vpraša- nje glede bioplinarne v Motvarjevcih, kjer se nekateri krajani še vedno ne morejo sprijazniti z obremenitvami, ki jih ta povzroča, in še vedno iščejo različne oblike pomoči za rešitev na- stalega položaja. Na številna vpraša- nja, s katerimi so se obrnili na župa- ne, poslance in pristojne ministre, še niso dobili odgovorov. Varuhinja bo zato v njihovem imenu poskusila pri- dobiti odgovore pristojnih institucij. Čebaškova in sodelavci so se pogovarjali tudi o slabših rezultatih pomurskih učencev pri nacionalnem preverjanju znanja, na kar jim bo poskušalo odgovoriti šolsko ministrstvo. Fotografija Ciril Kosednar Prav tako tudi odgovore o gradnji na- sipov ob Muri in posledicah za okolje ter prostorskem načrtu murskosobo- ške občine, ki je že nekaj časa v pri- pravi. Pobudniki so postavili tudi nekaj vprašanj glede stečajev določenih podjetij in nekaterih, ki naj ne bi za- poslovala po predpisih. Dobili so tudi pritožbe zoper delo policistov, pritož- bo zoper delodajalca, pritožbe glede trajanja sodnih postopkov ter prijave zaradi nasilja v družini. Pomurci pa so varuhinjo spraševali tudi o tem, kako bi prišli do kakršnega koli minimalnega rednega prihodka, bodisi v obliki pokojnine ali socialne pomoči, ki bi jim pomagal preživeti. Na žalost v teh primerih varuhinja in sodelavci niso mogli veliko narediti, le napotili so jih lahko na različne in- stitucije, s katerimi pa je večina lju- di že tako ali tako seznanjena. Kot je ob tem povedala Čebaškova, to kaže na skrb vzbujajočo usodo ljudi v po- krajini ob Muri, od koder tudi sama prihaja. C.K. Evropski zgled dobrega sodelovanja dveh mest v dveh državah ob isti reki Ov V Obrežje reke Mure bo postalo središče oddiha in rekreacije obeh Radgon Obdobju načrtovanja in obnove Mostu prijateljstva sledijo praktična dela, na vrsti bodo ureditev obrežja reke Mure, parka ob starem mestnem obzidju, privezov za čolne, kolesarskih stez in pešpoti Po skupnem načrtovanju v minulih le- tih in uspešni obnovi mostu čez reko Muro, ki povezuje obe Radgoni (Gor- njo Radgono in Bad Radkersburg) in se imenuje Most prijateljstva, je na vrsti druga faza tesnega sodelova- nja zgodovinsko povezanih mest ob reki Muri: uresničevanje arhitektur- nih idej. Partnerski projekt, ki so ga predsta- vili pred dnevi župan Občine Gornja Radgona Anton Kampuš, direktori- ca razvojne agencije Pora dr. Tatja- na Fulder in župan sosednje občine Bad Radkersburg mag. Josef Sommer, se imenuje SKUPAJ - Skupni urbani in krajinski prostorski razvoj obrežij reke Mure v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu. Uradno traja od 1. ju- lija 2010 do 30. junija 2013. Vrednost celotnega projekta je nekaj čez dva milijona evrov, 85 odstotkov potreb- nih sredstev prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, po deset odstot- kov Služba Vlade Republike Sloveni- je za lokalno samoupravo in regional- no politiko in Urad štajerske deželne vlade - Oddelek 16, po pet odstotkov pa obe občini. Tako bodo v prihodnje srečevali ob levem in desnem bregu reke Mure, ki teče skozi obe mesti, še naprej gradbene delavce, ki bodo z ureditvijo prostorov za sprostitev, Celotno območje na levem in desnem bregu reke Mure, ki ju povezuje most, bo urejeno v območje oddiha, druženja ljudi in rekreacije. Fotografija Bernarda B. Peček promenadnega prostora in obrežne- ga zidu ob Muri, stopničaste povezave med Zgornjim in Spodnjim Grisom, ureditvijo vhodnega portala v mesto, poti za sprehajanje in kolesarjenje na levem in desnem bregu reke, urejeno obrežja in zgodovinskega mestne- ga jarka mesti naredili prijaznejši. V okvir tega projekta spada tudi pripra- va idejnih zasnov za pripravo nadalj- njega projekta, konkretno gre za do- datno ureditev ustreznih prostorov ob Muri za rekreacijo, gradnjo nove- ga mostu, namenjenega zgolj pešcem in kolesarjem, in razširitev rečne stru- ge Mure ob vznožju grajskega hriba (to je menda potrebno tudi z vodno- gospodarskega vidika) z možnostjo širše uporabe in delno razlitje vode iz reke Mure v staro rečno strugo. Prav- zaprav se načrtovanje prihodnjega razvoja širi z mestne, kjer je bilo že do zdaj potrebno izjemno dobro so- delovanje obeh občinskih uprav, na državno raven, saj s tem, ko načrtu- jejo skupen prostorski razvoj, načr- tujejo skupno prihodnost in skupen ekonomski razvoj. Želijo si namreč, da bi popularnost tesnega sodelova- nja obeh Radgon v Evropi, kjer velja- ta za vzor in unikat medsosedskega sodelovanja, obrodila poleg tesnejše povezanosti obeh mest in ljudi tudi razvoj turizma. Res pa je, da imajo zaenkrat kon- kretne koristi od turizma le sosedje v avstrijski Radgoni, kjer že imajo tu- ristične objekte, kopališča, hotele in kakovostne gostinske lokale, medtem ko so na slovenski strani predvsem turistične zanimivosti in trgovine. Bernarda B. Peček stran 6 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si lokalizirano BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 VESTNIK 26. maja 2011 | Vestnik | 7 Obnovljen vodnjak ob prazniku Občine Cankova Turistična pridobitev in poziv mladim Vodnjak je za Cankovo simbolnega pomena, saj naj bi prav po njem kraj dobil ime - S pomočjo Heliosovega sklada obnovili že 70 vodnjakov V Občini Cankova, ki jo še vedno pe- sti problem čiste pitne vode, so pred dnevi slovesno odprli obnovljen vo- Vodnjak je bil obnovljen s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje či- stih slovenskih voda. V okviru sklada He Fotografija Ciril Kosednar Db, oa - A a a Prvo vedro vode so iz obnovljenega vodnjaka potegnili Mitja Starec iz slovenskega in- štituta za vode, predstavnica Heliosa Andreja Roš in cankovski župan Drago Vogrinčič. dnjak. Ta prav gotovo ne bo zadovo- ljil vseh potreb po vodi v občini, je pa zato simbolnega pomena za kraj in pomembna turistična pridobitev. je to že 70. obnovljeni vodnjak v Slove- niji, v Prekmurju, predvsem na Gorič- kem, pa že deseti. Cankovska občina je na ta način že obnovila vodnjak leta Pomurska zveza upokojencev Glas za pokojninsko reformo Sprejmimo majhne žrtve, da velikih ne bo - Čim prej odpraviti dileme - Prevladajo naj pravi argumenti Predlagana pokojninska reforma, o kateri bomo petega junija odločali na referendumu, je v marsičem razgibala tudi starejšo generacijo. Kot so pove- dali na seji upravnega odbora Pomur- ske pokrajinske zveze društev upo- kojencev v Murski Soboti, omenjeno reformo podpirajo. Po njihovem mne- nju je država vsak dan v hujši stiski, zato je prav, da tako upokojenci kot mlajši strnejo vrste in stopijo skupaj, sprejmejo majhne žrtve, da velikih ne bo. Opozorili so tudi na to, da stran- ka DeSUS, ki reformi nasprotuje, ne predstavlja njihovih odločitev. Zato so DeSUS pozvali, naj neha govoriti v imenu upokojencev, ki so združe- ni v njej. V razpravi so poudarili, da je treba najti način, kako prepričljivejše pred- staviti učinke (ne)sprejetja pokojnin- ske reforme, da bodo ljudje vedeli, o čem zares odločajo. Zdaj so namreč zaradi razhajanja pogledov DeSUS-a in upokojenske organizacije glede po- kojninske zakonodaje ljudje v dilemi. Po njihovem mnenju morajo prevla- dati pravi argumenti in jasna stališča, saj so ljudje zmedeni, ko morajo od- ločati o zadevah, ki bi jih morala re- ševati vlada in parlament. Politiki pa Srečanje pomurskih upokojencev 28. julija Med drugim je bilo sklenjeno, da bo srečanje pomurskih upoko- jencev 28. julija ob 10. uri v špor- tnem parku Term 3000 v Mora- vskih Toplicah, kjer pričakujejo okrog 2.000 udeležencev. Kot 34. društvo upokojencev v Pomurju pa so registrirali DU Stogovci. v svoji nemoči prepuščajo zahtevno odločitev prebivalstvu. V zvezi dru- štev upokojencev se bodo med refe- rendumsko kampanjo osredotočili na lokalna okolja, v središče pa postavili okrogle mize, na katerih se bodo z lju- dmi o tem, kaj je najboljše, pogovarja- li strokovnjaki, ne pa politiki, ki sku- šajo le kovati volilne točke. Poskušali bodo dopovedati, da je nujno tvorno sodelovanje vseh zainteresiranih, če hočemo boljše življenje. Zato se stri- njajo, da je treba pokojninsko refor- mo podpreti zaradi odgovornosti do prihodnosti, saj gre navsezadnje tudi za njihove otroke in vnuke. Milan Jerše 2004 v Fuks grabi v Korovcih, tokratni pa je v središču kraja Cankova. Vodnjak, globok sedem metrov, iz- vira še iz fevdalnih časov, ko je bilo na tem mestu napajališče za grofo- vo živino. Vaščani pa so vodo iz nje- ga uporabljali vse do 1995. leta, dokler ni bil urejen javni vodovod. Vodnjak je za Cankovo simbolnega pomena, saj naj bi po predvidevanjih prav po njem kraj dobil ime. Iz vodnjaka je bilo namreč mogoče velikokrat sliša- ti »conkanje« oz. kapljanje vode in od tod tudi ime kraja Cankova. Obnovili so ga na podlagi strokovnih priporo- čil, in sicer kot vodnjak na vzvod, ki je bil značilen za te kraje. Lociran je v parku v središču kraja oz. občine, ki je velikokrat prizorišče različnih pri- reditev in točka, kjer se radi ustavijo tudi turisti. Kot je na prireditvi pove- dal cankovski župan Drago Vogrinčič, Praznik občine Cankova Otvoritev vodnjaka je bila uvod v praznovanje sedmega prazni- ka Občine Cankova. Po otvori- tvi je imel občinski svet v pro- storih občine še svečano sejo, za njo pa so se gostje in obiskoval- ci lahko udeležili še maše v žu- pnijski cerkvi in proslave v tam- kajšnji kulturni dvorani. Na njej so v kulturnem programu poleg učencev cankovske šole nastopi- li še plesni par plesne šole Urška, Folklorna skupina Cankova in Mešani pevski zbor Društva upo- kojencev Cankova. Dva dni pa so bila v vili Vogler na ogled tudi sli- karska dela akademskega slikarja Nikolaja Beera. Hofer gjejejgejec naj bi bil obnovljen vodnjak tudi kot poziv vsem k ohranjanju čistih voda. O tem sta nekaj besed spregovori- la tudi predstavnica Heliosa Andreja Roš in direktor slovenskega inštitu- ta za vode dr. Mitja Starec. Slednji je opozoril, da smo se ljudje v preteklo- sti zelo ravnodušno obnašali do vo- dnih virov in šele zdaj, ko smo priča pomanjkanju čiste pitne vode, se tega zavedamo. Zato si je zaželel, da naj bi to simbolno ravnanje pri obnovi vo- dnjaka naletelo na plodna tla pred- vsem pri mladih. Prav mladi, učenci OŠ Cankova, so ob tej priložnosti pripravili kulturni program, v katerem je bilo slišati kar nekaj pesmi in recitalov o vodi, učen- ka Mateja Hari pa je predstavila na- grajeno projektno nalogo Turistična vodna učna pot Kaplja. C.K. S Hoferjevimi izdelki iz stalne ponudbe lahko izpolnim vse želje Mene je razlika repričala! svoje družine. Tako kot več kot 1.000.000" drugih Hoferjevih kupcev v Sloveniji mesečno. Sadni. jogurt 3,2) % m.m., 0,35 več vrst, izhladilnika, se Sr x približno število mesečnih nakupov pri Hoferju Paprika podolgovata, miks, razred I, 500g že dozorjen, razred I, 400 g Ponudba sadja in zelenjave velja od 23.05. do 28.05.2011 oz. do razprodaje zalog. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi za serviranje. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Bučke razred, kg Rdeče zazavelj grozdje | 19 brez pečk, 4, razred I,500 g stran 7 8 | Vestnik | 26. maja 2011 kultura BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Žilavec v Panonskem morju Gorazd Žilavec bo v torek v grajski dvorani premierno zaigral v mono- komediji Panonec in morje, katere avtor in režiser je Aleš Nadai. To je že v kratkem času druga pred- stava tega gledališkega igralca in režiserja v Pomurju. Med petimi finalisti za kresnika trije Pomurci Med petimi finalisti za 21. Delovo nagrado kresnik za najboljši ro- man so letos trije Pomurci: Štefan Kardoš s knjigo Pobočje sončne- ga griča, Evald Flisar s knjigo Na zlati obali in Vladimir P. Štefanec z romanom Odličen dan za atentat. Doslej je od teh treh kresnika pre- jel Kardoš leta 2008 za roman Rizling polka. Druga finalista sta še Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl in Sebastijan Pregelj z romanom Mož, ki je jahal tigra. vske regije. Srečanje folklornih skupin vzhodne Slovenije Na srečanju folklornih skupin podravske in pomurske regije, ki je bilo v nedeljo v Staršah, so pomursko regijo zastopali: Folklorna skupina KTD Moščanci, Folklorna skupina KUD Kajer Bučečovci, Folklorna skupina KD Marko Beltinci, Folklorna skupina Leščeček KD Slavka Osterca Veržej in Folklorna skupina KD Miška Kranjca Ve- lika Polana. Ob teh so sodelovale še štiri folklorne skupine iz podra- Deseti PAC-ev glasbeni maj Sedem koncertov na šestih lokacijah Pod novim vodstvom naj bi klub spet zaživel kot zaščitni znak pri tistih ljudeh, ki imajo radi kulturo Konec tedna bo v Pomurju že dese- tič festival resne glasbe, ki ga pripra- vlja murskosoboški Klub PAC. V treh dneh se bo zvrstilo sedem koncertov na šestih lokacijah v več pomurskih mestih oz. krajih in en koncert čez mejo v Monoštru na Madžarskem. Kot je povedal novi predsednik kluba Iztok Rodež, vodi ga od apri- la, se je v zadnjih letih zaradi finanč- nega stanja poznala slabša ponudba kulturnih dogodkov kluba. Pri tem je Rodež še dodal, da je kriza na vseh področjih kulture. Na glasbenem je na primer vedno manj organizator- jev tovrstnih prireditev sposobnih privabiti na odre zelo kakovostne in znane izvajalce resne glasbe, ker je vse težje pridobiti sponzorje iz sveta gospodarstva. Vseeno pa meni, da se položaj spreminja, zato si želi s sode- lavci dvigniti raven kulturne ponud- be Kluba PAC. Kot so spomnili organizatorji, je ne glede na finančno krizo tudi lan- tm kme ša] v Pomurju in tudi zunaj meja. Tako se bo v treh dneh, od petka, 27. maja, pa do nedelje, 29. maja 2011, zvrsti- lo sedem koncertov slovenskih in tu- jih glasbenikov na šestih prizoriščih: Murska Sobota (gledališče Park), Beltinci (grad, kulturni dom), Veržej (dom kulture), Grad (grad, koncertna dvorana), Moravske Toplice (evange- ličanska cerkev) in Monošter (refek- torij). Na zadnjem koncertu, ki bo v nedeljo v Murski Soboti, bodo nasto- pili vsi udeleženci festivala. (Natan- čen program festivala je na voljo v Vestnikovem napovedniku.) Programski vodja festivala mag. Slavko Šuklar je v letošnjem letu zbral naslednje izvajalce: Miloš Mlej- nik (violončelo), Rainer Gepp (kla- vir), Cveto Kobal (flavta), Jakša Zla- tar (klavir), Žarko Ignjatovič (kitara) in SToP (slovenski tolkalni projekt). Kot je ob tem povedal Šuklar, v tem trenutku tudi že razmišljajo o na- slednjem letu, ko naj bi se v Mur- »Odgovorni« za letošnji PAC-ev glasbeni maj: Sandi Štefan Flisar, direktor murskosoboške enote Zavarovalnice Triglav, programski vodja festivala mag. Slavko Šuklar in predsednik Kluba PAC Iztok Rodež ski festival naletel na odličen odmev. Koncerte t. i. PAC-evega glasbenega maja je obiskalo skoraj 700 ljubiteljev resne glasbe, na sklepnem koncertu pa se jih je zbralo okrog 200. Letošnji deseti festival bo potekal tako kot vsa leta doslej na različnih lokacijah Letošnji festival bo organizatorje stal okrog 24 tisoč evrov. Od tega je 15 tisoč evrov namenjenih izvajalcem (honorarji in drugi stroški, povezani s prihodom in nastanitvijo), drugo pa za promocijo festivala. ski Soboti zbralo kar nekaj svetov- no znanih izvajalcev resne glasbe, med njimi tudi Stefan Dohr, prvi ro- gist berlinske filharmonije. Tudi Šu- klar upa, da bo pod novim vodstvom klub spet zaživel kot nekakšen za- ščitni znak pri tistih ljudeh, ki imajo radi kulturo. Letošnji festival bo organizatorje stal okrog 24 tisoč evrov. Od tega je 15 tisoč evrov namenjenih izvajalcem (honorarji in drugi stroški, povezani s prihodom in nastanitvijo), drugo pa za promocijo festivala, saj si letos, ko praznujejo jubilej, še posebej želijo, da ljudje dojamejo pomen tega festi- vala in pridejo na koncerte. Sredstva za festival so dobili od sponzorjev, pri čemer je največji del prispevala mur- skosoboška enota Zavarovalnice Tri- glav. Na koncertih vstopnine ne bo, razen na zadnjem, ko bodo nastopili vsi izvajalci, denar pa naj bi namenili v dobrodelne namene. C.K. Fotografija Ciril Kosednar Na lendavskem gradu so odprli stalno razstavo Sakralni predmeti Lendave V starih hišah je še vedno ohranjenih veliko muzejskih predmetov Ob drugih stalnih zbirkah, ki priča- jo o zgodovini Lendave in okoliških krajih, so na lendavskem gradu odpr- li še stalno muzejsko razstavo z na- slovom Sakralni predmeti Lendave in okolice. Razstavljene predmete je predsta- vil in razstavo odprl kustos Galeri- je-Muzeja Lendava Zoltan Kepe, ki je povedal, da so za razstavo obnovili stranski hodnik muzeja v prvem nad- stropju, še vedno pa je na lendavskem gradu skoraj polovica prostorov neiz- koriščenih in bi jih bilo treba obnoviti in primerno urediti. Med drugim so razstavljeni kipi, ki so bili nekoč postavljeni v Lendavi, Lendavskih Goricah in okolici, med njimi sta posebno zanimiva kip Ja- neza Krstnika in kip sv. Marije in Ane, pa tudi star počen zvon iz lendavske cerkve. V razstavo so vključili tudi več slik in drugih sakralnih predmetov, ki so bili doslej v skladišču lendavskega gradu ali v zasebnih zbirkah. Zbirko sakralnih predmetov so dopolnili še z razstavo starih zemljevidov, pa tudi Razstavo so uredili na stranskem hodniku, ki so ga pred tem obnovili. pirhov, ki so jih vključili v del razsta- ve, ki je povezana z veliko nočjo. Ob otvoritvi razstave so pri Dru- štvu upokojencev Lendava ustanovili sekcijo za kulturno dediščino, katere člani so lendavskemu muzeju predali stare predmete, ki so jih zbrali in ka- terih je, kot so zatrdili, po starih hišah v okolici še precej. J. G. Gledališka predstava ljutomerskih gimnazijcev Sen kresne noči v duhu mladih Zgodba o ljubezenskih vezeh, ki jih zapletajo in razpletajo pravljična bitja Gledališka skupina Gimnazije Fran- ca Miklošiča Ljutomer je v petek v ljutomerskem domu kulture zaigra- la gledališko predstavo Sen kresne noči Williama Shakespearja, ki jo je režiral profesor na gimnaziji Franc Čuš. Predstavo, ki so jo doslej gledališč- niki skozi stoletja igrali že na mnogih svetovnih odrih, je za mladino prire- dil Charles Vidrac, del duha mladih iz pokrajine ob Muri pa so v igro ob tokratni uprizoritvi dodali tudi lju- tomerski gimnazijci s sproščenim nastopom na odru. Predstavo so za- Pri pripravi gledališke predstave je sodelovala številna ekipa, ki jo je vodil Franc Čuš. igrali tokrat četrtič in prvič pred šir- šo javnostjo, saj so bile prve tri pred- vsem za dijake in njihove starše. Zgodba o ljubezenskih vezeh, ki jih zapletajo in razpletajo pravljična bi- tja, se začne, ko atenskega vojvodo Tezeja obišče njegov podanik Egej in potoži, da je svojo hčerko Hermi- jo obljubil mlademu Demetriju, ona pa se je zaljubila v Lisandra. Tezej, ki se kmalu namerava poročiti z ama- zonsko kraljico Hipolito, odredi, da se mora Hermija odločiti, ali se bo poročila z možem, ki ji ga je izbral oče, ali bo šla v samostan. Hermija je obupana, zato se z Lisandrom od- ločita pobegniti. To pa je šele začet- ke zgodbe zapletov v gozdu, v kate- re se vključujejo še drugi resnični in pravljični liki. Zato je tudi zasedba na odru številčna, saj sodeluje 29 dija- kov od prvega do tretjega letnika in je zato priprava predstave zahtevala precej časa in energije vseh sodelu- jočih. Pri predstavi je ob Čušu sode- lovalo še več drugih profesorjev gim- nazije, ki so skupaj z dijaki poskrbeli tudi za likovno podobo, scenografijo, kostume in glasbo v predstavi. J. G. stran 8 Fotografija Jože Gabor Fotografija Jože Gabor www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kronika BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 VESTNIK 26. maja 2011 | Vestnik | 9 Za večjo uporabo varnostnega pasu Pripnite se in doživite! Iz statistike izhaja, da je v Pomurju pripetost voznikov in sopotnikov v avtomobilih devetdesetodstotna Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo varnostni pas med vožnjo uporabljati voznik in potniki na vseh sedežih, kjer so varnostni pa- sovi vgrajeni. Vsi morajo biti pripeti na način, kot ga je določil proizvaja- lec. To pomeni, da morajo varnostni pas uporabljati vsi potniki v motor- nih vozilih, tako v osebnih avtomobi- lih, kombijih, avtobusih, tovornjakih in traktorjih, če so varnostni pasovi vgrajeni. Uporabo varnostnih pasov bodo policisti, tudi pomurski, po- sebej pozorno preverjali do konca maja. Iz statističnih podatkov izha- ja, da je v Pomurju privezanost voz- nikov in potnikov na visokem nivo- ju - devetdesetodstotna -, lani pa so pomurski policisti našteli 3.390 kr- šitev zaradi neuporabe varnostne- Uporaba varnostnega pasu je nujen sestavni del varne vožnje, saj je dokazano, da rešuje življenja. ga pasu med vožnjo. Leta 2009 3.765. »Uporaba varnostnega pasu je nujen sestavni del varne vožnje, saj je do- kazano, da rešuje življenja. Ne sme- mo pa nikoli pozabiti, da tudi najka- kovostnejši sistem varnostnih pasov, kombiniran s kupom pasivne varno- stne opreme v avtomobilu, ne zaleže, če vozilo trči s preveliko hitrostjo,« je opozoril Srečko Šteiner, inšpektor za promet na policijski upravi v Murski Soboti. Odrasel človek namreč lahko z močjo rok in nog zadrži težo tele- sa le do hitrosti sedem kilometrov na uro. Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo petdeset kilometrov na uro, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli deset metrov globoko. Pri večji hitro- sti ta sila skokovito narašča. Posebno pozornost v vozilu mo- ramo nameniti otrokom. Otroci se v vozilu lahko vozijo le, če so starosti Nove Uporaba varnostnega pasu dokazano rešuje življenja. Z močjo rok in nog bi se lahko zadržali v sedežu le pri trku s hitrostjo do sedem kilometrov na uro. Kako se pripeti Najprej je treba ustrezno nastaviti vzglavnik, tako da je njegov vrh v vi- šini vrha glave. Višino zgornje pritrdi- tve varnostnega pasu naravnamo na svojo višino, tako da zgornji del var- nostnega pasu teče čez sredino rame. Pas ne sme biti preblizu vratu, prav tako ne sme zdrsniti z rame. Spodnji del pasu mora potekati preko bokov in ne preko trebuha. Previsoko na- meščen spodnji del pasu in ohlapen pas lahko povzročita hude poškod- mologiranih otroških varnostnih se- dežih ali s homologiranimi pripomoč- ki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Ležišča ali sedeži so lahko v skladu z navodili proizva- jalca pripeti na prednjem ali zadnjem be. Pripnemo se pazljivo, prepričamo se, da je zaponka pasu dobro zapeta in da pas ni zvit. Pas s potegom proti zgornji pritrditveni točki pravilno na- ravnamo. S tem dosežemo, da se do- bro prilega telesu. Posebno pozornost zahteva sredinski varnostni pas na za- dnji klopi. Zaradi možnosti podiranja zadnje klopi je to običajno dvotočkov- ni varnostni pas, ki nima avtomatskih prilagoditev dolžine. Tak pas moramo nastaviti za vsakega človeka posebej. sedežu v vozilu. V avtomobilih, v ka- terih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavaro- vati na prej opisan način, smejo sede- ti otroci do dvanajstega leta starosti na zadnjih sedežih. »Zmotno je raz- mišljanje, da lahko otroka zaščitimo med vožnjo, če recimo sedimo v avto- mobilu na zadnjih sedežih in ga drži- mo v naročju. V tem primeru, če tudi sami nismo pripeti, ob trku udarimo ob prednje sedeže in tako poškodu- jemo otroka. Otrok naj se vedno vozi v otroškem sedežu in pravilno pri- pet,« je povedal Jože Škrilec, predse- dnik Avto-moto društva (AMD) Šte- fana Kovača Murska Sobota. Zaradi ozaveščanja udeležencev v cestnem prometu za odgovornejše ravnanje v prometu so pri društvu ustanovili tako imenovano Točko vzajemnosti, s katero želijo ozaveščati udeležence v cestnem prometu o tem, kako po- membna je uporaba varnostnega se- deža in kakšnim nevarnostim je izpo- stavljen otrok, ki varnostnega sedeža ne uporablja. V društvu tudi zbirajo in podeljujejo otroške sedeže. Andrej Bedek Policija svetuje pred poletjem Denar raje v banko kot pod vzglavnik Med dopusti je lahko vaše domovanje idealna vlomilčeva tarča - Večjih vsot gotovine ne hranite doma Poletje, ki se očitno glede na toplo maj- sko vreme nevzdržno bliža, je prilo- žnost tudi za vlomilce, ki svoje podvi- ge načrtujejo, ko mnogi odpotujejo na dopust in svoja domovanja pustijo pra- zna. »Opozorite sosede na vašo daljšo odsotnost. Vgradite sodobno ključav- nico, prečno zaporo, alarmno napravo ali najemite sef. Večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma,« na spletnih straneh opozarjajo policisti. Čas dopustov je torej tudi čas, ki ga nepridipravi pogosteje izkoriščajo za vlome v stanovanja, hiše, trgovine in lokale. Za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj lahko največ naredi- mo sami s preprostimi preventivnimi ukrepi in pravočasnim obveščanjem policije. »Storilci kaznivih dejanj pri- hajajo do podatkov o odsotnosti z doma na različne in prefinjene nači- ne. Določene objekte opazujejo, obi- čajno tudi preverjajo prisotnost do- mačih po stacionarnih telefonih ali s preverjanjem z zvonci, uporabljajo pa Fotografirajte dragocenosti »Če kljub vsemu postanete žrtev ka- znivega dejanja, o tem takoj obvesti- te policijo. Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti če je fizično močnejši, oborožen ali jihje več - pomembnejša naj bo vaša lastna varnost,« še piše na spletnih policijskih straneh. Lahko pa polici- stom pomagate pri iskanju nepridi- prava. Dobro si je zapomniti ali takoj zapisati predvsem naslednje podrob- nosti: osebni opis storilcev - spol, tudi zvijače z različnimi poskusi pro- daje predmetov,« policisti našteva- jo načine, kako pridaniči preverjajo, ali ste morda že odpotovali in je zato vaše domovanje prazno. Tudi zato je treba biti pozoren na zadrževanje ne- znancev in neznanih avtomobilov v neposredni bližini domov. Ni odveč, starost, velikost, obleka in druge po- sebne značilnosti obraza - ali sumlji- vih oseb, registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila in seveda, kam jo je po podvigu ucvrl nepridiprav. V veliko pomoč policistom pri preisko- vanju kaznivih dejanj je dober opis predmetov, predvsem nakita, ali foto- grafija. Priporočajo, da nakit in druge dragocenosti fotografirate, fotografi- jo shranite in jo v primeru kaznivega dejanja izročite preiskovalcem. če si poskušate zapisati registrske šte- vilke teh avtomobilov. Policisti vam svetujejo, kako zmanj- šati možnosti, da vlomilci vlomijo prav k vam. Če stanujete v pritličju ali v niž- jih nadstropjih, si najprej oglejte kritič- ne točke svojega stanovanja. Postavite se v vlogo vlomilca in razmislite, kje bi vi vstopili v stanovanje. Tem točkam posvetite posebno pozornost. Tržišče ponuja veliko kakovostnih mehanskih rešitev v obliki dodatnih ključavnic za okna in balkonska vrata - podobno ve- rigam na vhodnih vratih -, ki so za sto- rilca nepričakovana ovira. Pomembno je še, da o svoji odso- tnosti ne puščate sporočil in da se do- govorite s sosedi ali prijatelji, da vam praznijo nabiralnik. Povejte jim, kako ste dosegljivi, doma parkirana vozila zaklenite ter shranite ključe in doku- mente na varnem mestu - tudi rezerv- ne ključe -, ne puščajte orodja ali dru- gih priročnih sredstev v okolici hiše in ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike. Ko ste doma, pa zaklepajte vrata, ne odpirajte vrat neznancem, varnostno verižico imej- te vedno zataknjeno, še zlasti, če ste sami, ter uporabljajte domofone in vi- deodomofone ter kukala na vhodih, tudi svetujejo policisti. Andrej Bedek Fotografija Nataša Juhnov Oba pogrešana našli mrtva Precej ugibanj sta v javnosti sproži- li izginotji 34-letnice iz Dolnjih Sla- več in 26-letnika iz Dolnje Bistrice. Policisti so oba, ki sta odšla od doma neznano kam, našli v Ropoči in Nor- šincih mrtva, na truplih pa niso bili najdeni znaki nasilne smrti. V obeh primerih bo obdukcija pokazala na- tančen vzrok smrti. Pozor, žeparji Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih. Po- gosto gre za organizirane skupine, iz- urjene za različne zvijače, s katerimi premotijo žrtev. Njihov plen so pred- vsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali druge vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi. Posebej značilni so primeri, tudi v Murski Soboti, ko s kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovito iz- trgajo torbico in se izgubijo. Anonimne prijave Ker so se policijske anonimne e-pri- jave korupcije in nasilja v družini iz- kazale za uspešne, se jim zdaj pridru- žujejo tudi možnosti prijav trgovine z ljudmi, pogrešanih in iskanih oseb, ne- pravilnosti pri delovanju avtošol, teh- ničnih pregledih in zasebnem varova- nju. S klikom na enotno vstopno točko se odpre spletna stran, kjer uporabni- ki spleta enostavno izberejo področje prijave. Prijaviteljem se zagotavlja po- polna anonimnost. To pomeni, da jim ni treba napisati svojih osebnih podat- kov in ti tudi niso razkriti. Vidnost je varnost Voznik opazi ponoči ali v mraku te- mno oblečenega pešca na 26 metrov, svetlo oblečenega pešca na 38 me- trov in pešca s kresničko ali odsev- nim trakom na 136 metrov. Zato po- licisti svetujejo ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti, tudi dežju, nošnjo svetlih oblačil, kresničk ali izdelkov z odsevnimi površinami. Vedno je tre- ba hoditi po pločniku. Če je cesta brez pločnikov, pa hodimo po levi strani, saj tako pravočasno opazimo vozilo, ki pelje nasproti, in se mu umakne- mo, če vas voznik ni opazil. Ujeli španskega in madžarskega kurirja Tukajšnji policisti policijske postaje za izravnalne ukrepe, ki po ukinitvi evropskih meja opravljajo mejno kon- trolo v notranjosti države, so na avto- cestnem počivališču Murska Sobota sever vzeli pod drobnogled Španca, ki je vozil terenski avtomobil BMW X5 z nemškimi registrskimi oznakami. Policisti so v postopku ugotovili, da je bilo terensko vozilo aprila ukrade- no na Madžarskem. Vozilo so zasegli, osumljenca pa bodo kazensko ovadili. V drugem primeru so na avtocestnem o EHEa ŽE izvozu v Lipovcih izsledili Madžara, ki je prav tako vozil BMW X5. Terenski avtomobil je imel italijansko registra- cijo in je bil maja ukraden v Italiji. Tudi Madžar je doživel Špančevo usodo. pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA stran 9 Fotografija PUMS 10 | Vestnik | 26. maja 2011 BARVA CM'K datum: 26. 05. 2011 kmetijstvo VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si 22. razstava Dobrote slovenskih kmetij Najvišja odličja prejeli tudi izdelki pomurskih kmetij Na ogled je bilo več kot 1.100 nagrajenih izdelkov iz vseh slovenskih pokrajin, med njimi 135 iz Pomurja Na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju so se predstavile tudi pomurske kmetije. V nedeljo je zaprla vrata za obiskoval- ce državna razstava Dobrote sloven- skih kmetij, ki so jo v Minoritskem sa- mostanu na Ptuju že 22. organizirali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slove- nije, Kmetijski zavod Ptuj in Mestna občina Ptuj. Kmetije iz vse Slovenije so tokrat poslale v ocenitev rekordnih 1.369 izdelkov, kar je 16 odstotkov več kot v letu 2010, da gre resnično za kakovostne izdelke slovenskih kme- tij, pa potrjuje število nagrajenih iz- delkov. Tudi ti so letos podrli rekord, saj je nagrade prejelo 1.080 izdelkov, od teh jihje kar 462 prejelo zlato, 367 srebrno in 279 izdelkov bronasto pri- znanje. Podeljenih je bilo tudi 59 zna- kov kakovosti, ki so jih prejeli izdel- ki, ki so tri leta zapored osvojili zlato priznanje. Priznanja, ki jih prejmejo kmetije za nagrajene izdelke, so zelo pomembna in so dokaz, da kmetije ta posel obvla- dajo, je ob otvoritvi dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slove- nije Ciril Smrkolj, kmetijski minister mag. Dejan Židan pa si želi, da bi bili ti izdelki dostopni tudi na vseh sloven- skih trgovskih policah. Tudi letos so se na razstavi na Ptuju že tradicionalno predstavile pomur- ske kmetije, ki so poslale v ocenitev 135 izdelkov, letos pa se ponašajo s petimi znaki kakovosti. Cvetka Šin- ko Gider iz Rogašovec se ponaša kar z dvema, saj ju je prejela za orehove in vaniljeve rogljičke, Marko Slavič iz Vučje vasi je dobil zlati znak kakovo- sti za ekološki jabolčni sok, Milena Bertalanič iz Rankovec za naravni ja- bolčni čips in Marija Tanacek iz Spo- dnje Ščavnice za sadni kruh. V okviru prireditve je predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slove- nije podelil tudi nove certifikate naci- onalne poklicne kvalifikacije 107 pre- jemnikom s področja predelave mesa, mleka in sadja ter izdelave kruha, po- tic, peciva in testenin na tradiciona- len način. Prejemnikom se s tem odpira mo- žnost razvoja lastnih kmetij, saj prav dopolnilne dejavnosti pomembno prispevajo k dvigu njihovega eko- nomskega položaja in so dobra osno- va za nove ideje in nov delovni zagon. Nacionalna poklicna kvalifikacija do- kazuje usposobljenost za opravlja- nje poklica in je javna listina, s kate- ro imetnik dokazuje usposobljenost za opravljanje poklica. Od leta 2003 je kmetijsko-gozdarska zbornica, v okviru katere deluje 38 za to uspo- sobljenih svetovalcev, podelila že več kot 1.500 takšnih certifikatov. Ludvik Kovač Pred letošnjim sejmom AGRA Naznanila so ga strokovna ocenjevanja kakovosti Ocenjevanje svežega mesa končano - Sledilo bo ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov Priprave na letošnji 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA tečejo po načrtih, napovedujejo pa jih že tra- dicionalna strokovna ocenjevanja ka- kovosti pod njegovim okriljem. Prvo je bilo že prejšnji teden, saj je v prostorih Biotehniške fakultete v Ljubljani pote- kalo ocenjevanje svežega mesa. Prijavljenih je bilo 49 vzorcev sveže- ga mesa, skupaj z izdelki, ki sestavlja- jo kolekcije kar 89, v ocenitev pa jihje poslalo deset podjetij iz Slovenije in Hrvaške. Ocenjevanju svežega mesa bo sledilo mednarodno ocenjevanje mesnih izdelkov, ki bo od 15. do 17. ju- nija, mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov bo med 30. ma- jem in 3. junijem, 8. junija pa bo med- narodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod. Odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona bo od 18. do 22. julija, hkrati pa bo poteka- lo tudi 1. odprto državno ocenjevanje vin VINO SLOVENIJA GORNJA RAD- GONA »BIO«, ki bo izmerilo kakovost vin, pridelanih iz ekološko pridelane- ga grozdja. Sledila bosta še ocenjeva- nje medu z mednarodno udeležbo od 8. do 10. avgusta in mednarodno oce- njevanje kmetijske mehanizacije in opreme 19. in 20. avgusta. Priznanja nagrajenim izdelkom bodo podeljena na 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od sobote, 20. av- gusta, do četrtka, 25. avgusta 2011. L. Kovač izobraževanje kmetovalcev 31. 5. 2011: ekološka kmetija Antona Vrbnjaka, Kuršinci 19, ob 9.00, predavanje in prikaz KOP - EK, Varstvo vrtnin pred boleznimi in škodljivci v ekološki pridelavi. Fotografija Jože Žerdin Pevsko društvo Selo nadaljuje tradici- jo ohranjanja starih kmečkih opravil. V sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko je pripravilo društvo konec minulega tedna že sedmo tekmovanje koscev, ki je dobilo mednarodne raz- sežnosti. Prireditve so se začele že v soboto, ko so v šotoru nedaleč od zna- menite romanske rotunde pripravili Noč koscev, predstavniki držav ude- leženk pa so podpisali tudi sporazum o sodelovanju in pravila tekmovanja z ročno koso. to reja Osrednja prireditev je bila v nede- ljo, ko se je zbralo na prizorišču tek- movanja 51 koscev iz Slovenije, Sr- bije, Madžarske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, tekmovalce pa so v sončnem in vročem vremenu bodrili številni gledalci Pred začetkom tekmovanja v ročni košnji se je nekaj tekmovalcev pome- rilo v košnji z motornimi kosilnicami, ki jih mnogi še zdaj uporabljajo za košnjo trave. Tekmovali so z legen- darnimi kosilnicami BCS, najboljši je bil domačin Franc Lasbaher pred Bo- štjanom Balajcem, prav tako iz Sela, na tretje mesto pa se je uvrstil 84-le- tni domačin Aleksander Škalič, ki je kosil s 45 let staro bečeesko. Tekmovalci so se pomerili tudi v košnji z motornimi kosilnicami. Sedmo tekmovanje v košnji z ročno koso Ohranjajo tradicijo kmečkih opravil V Selu na Goričkem je tekmovalo 51 koscev in kosic iz petih držav V košnji z ročno koso je med sed- mimi ženskami zmago slavila Mari- ja Puhan iz Čikečke vasi pred Slavi- co Knuplež od Svete Trojice, tretja pa je bila domačinka Gizela Cifer. Med veterani je zmagal Jože Škro- bec iz Škofljice, pred Alojzom Knu- pležem od Svete Trojice, tretje me- sto pa je pripadlo Martinu Horvatu iz Ivanjec. V članski konkurenci je bil najbolj- ši Mirko Kecman iz Republike Srbske (BiH), drugi je bil Miha Podbukovšek 8 % 4 - ANI A Najboljši na tekmovanju v košnji so prejeli priznanja, ekipa Republike Srbske pa pokal za zmago v štafetni konkurenci. iz Slovenskih Konjic, tretji pa Janez Korenjak iz Zbevske Gore. Štiričlan- ske ekipe posameznih držav so se pomerile tudi v štafetni košnji, kjer je zmago slavila ekipa iz Republike Srbske pred Slovenijo, Srbijo in Hr- vaško. Prireditev so z nastopom popestri- li folkloristi in pevci, na stojnicah pa so se predstavili ponudniki domačih dobrot in spominkov iz Krajinskega parka Goričko. Ludvik Kovač Fotografija Janez Škalič Fotografija Ludvik Kovač bA ZAG? Za naslove najboljših se je letos potegovalo 51 koscev iz petih držav. Fotografija Ludvik Kovač stran 10 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM"K datum: 26. 05. 2011 turizem VESTNIK 26. maja 2011 | Vestnik | 1 1 Deveti reli starodobnih koles in koles z motorjem Kolona 230 starodobnikov po prekmurski ravnici Na beltinskem gradu je društvo Dimek pripravilo razstavo starodobnih koles na temo Kolo v službi človeka V soboto je Društvo starodobnikov - ljubiteljev starodobnih koles Dimek iz Beltinec organiziralo deveti reli s sta- rodobnimi kolesi in kolesi z motorjem. Udeležilo se ga je 230 lastnikov staro- dobnih vozil z različnih območij Slove- nije in iz Hrvaške, največ pa je bilo se- veda članov beltinskega društva, ki mu predseduje Avgust Farkaš. Ob reliju so tudi letos na gradu pripravili razsta- vo starodobnih koles, tokrat na temo Kolo v službi človeka, ko so vključili še staro orodje, ki ga je potreboval lastnik ob različnih opravilih. Društvo Dimek je reli pripravilo sku- paj z Občino Beltinci ter Zavodom za turizem in kulturo Beltinci, start pa je bil po nagovoru organizatorjev in predstavnikov lokalne skupnosti ob 10.09 pred gradom. Kolona vozil je opravila dvajset kilometrov dolgo vo- žnjo do Gančan, Lipovec, Bratonec, Dokležovja in Otoka ljubezni v Iža- kovcih, od koder so se vrnili na grajsko dvorišče v Beltincih, kjer so organiza- torji pripravili še druženje in zabavo. Na poti je bilo več postankov, kjer so se udeleženci okrepčali ter si ogledali na- ravne in kulturne znamenitosti. Reli je tako že deveto leto prijetno, rekreativno druženje ljubiteljev sta- rih vozil in zbirateljev drugih starin iz Prekmurja, Prlekije, Štajerske, Go- renjske, Dolenjske, Brkinov in medži- murske Koprivnice, ki so bili obleče- ni tudi v oblačila, značilna za njihove Kolesarji so se tudi letos popeljali na krožno pot, ki je bila dolga dvajset kilometrov, izpred gradu v Beltincih. kraje v času, ko je bilo izdelano kolo, s katerim so se peljali. Pogoj za sode- lovanje na reliju je, da je kolo staro vsaj petdeset let, to pa je tudi pogoj, da spada med starodobna kolesa. Ko- lesa in tudi njihovi vozniki so pot pre- stali brez težav, to pa dokazuje, da la- stniki koles zanje zelo dobro skrbijo, organizatorji pa so za vsak primer še poskrbeli za tehnično pomoč in servi- siranje med vožnjo. Jože Gabor Etnološko-kulinarična predstavitev v prestolnici V Ljubljani bo dišalo po Prekmurju Ekipe znanih Prekmurcev se bodo na ljubljanski tržnici pomerile v pripravi in kuhanju bograča V soboto, 28. maja, med 8. in 14. uro bo na glavni ljubljanski tržnici na Pogačar- jevem trgu tradicionalna etnološko- ku- linarična prireditev Diši po Prekmurju, ki jo bo organiziralo Društvo za promo- cijo in zaščito prekmurskih dobrot. Na prireditvi, ki jo letos pripravljajo petič, bodo na več kot štiridesetih stoj- nicah ponujali prekmurske domače dobrote, vina in izdelke domače obr- ti. Dogodek bodo z zvoki glasbe pokra- jine ob Muri popestrili Marko banda, romski glasbeniki Halgato band, duo Eroplan, ljudski godci iz Černelavec in Folklorna skupina iz Velike Polane. Po- tekalo pa bo tudi tekmovanje v kuha- nju bograča, na katerem se bodo po- merile ekipe znanih Prekmurcev, tako tistih, ki živijo v Ljubljani in v drugih krajih zunaj domače pokrajine, kakor tudi tistih, ki so ostali v Pomurju. Bo- grač bodo za obiskovalce prireditve kuhali tudi v velikem loncu. Namen tega promocijsko-prodajne- ga dogodka, ki vsako leto pritegne veli- ko obiskovalcev iz Ljubljane, okoliških krajev in od drugod, je osrednji Sloveniji približati najbolj oddaljeno pokrajino v državi, do katere je zdaj le nekaj več kot ura vožnje. Pa tudi ob prijetnem in spro- ščenem druženju predstaviti kakovo- stno ponudbo prehrambenih in drugih izdelkov z regionalnim poreklom, kuli- nariko pokrajine, rokodelske izdelke ter kulturne in naravne znamenitosti. J. G. Hrvaške pokrajine v Lendavi Hrvaško kulturno društvo Pomurje, ki mu predseduje Danino Kutnjak, je v soboto petič organiziralo dan hrvaške kulture v Lendavi, na katerem se vsako leto predstavi ena od hrvaških pokrajin. Tokrat je bila to Podravina. Najprej so v lendavski sinagogi odprli razstavo likovne sekcije Podravka 72 Kulturno-umetniškega društva Podravka iz Koprivnice, na katerem so na ogled slike 41 avtorjev, predvsem z motivi pokrajine in življenja v njej. V gledali- ški in koncertni dvorani pa so pripravili nastop folklorne skupine Kulturno-ume- tniškega društva Petra Preradoviča iz Djurdjevca, ki je ob podravskih ljudskih plesih in pesmih predstavilo še folkloro Medjimurja, Baranje in nekaterih drugih hrvaških pokrajin. Društvo bo naslednje leto praznovalo 140 let delovanja. Na prireditvi sta obiskovalce nagovorila župan Občine Lendava Anton Balažek in župan mesta Djurdjevac Slavko Gračan. J. G. Fotografija Jože Gabor Fotografija Jože Gabor Kapelski Vrh - V petek, 27. maja, ob 19. uri bo na dvorišču kleti Kapela argen- tinski večer Vino, strast in vrtnice. Čar in temperament južnoameriških rit- mov bodo obiskovalci doživeli v druž- bi pevca Juana Vasleta in argentinske glasbene skupine Javier Rodriguez 8 Chensamble Argentino iz Menduse. Nastopil bo tudi Jure Ivanušič. Ob iz- virnih argentinskih specialitetah bodo ponujali vrhunska kapelska vina. Dobra (Avstrija) — V gradu Tabor v Do- bri ob Klavžnem potoku v Avstriji bo v petek in soboto, 27. in 28. maja, prva Trideželna pokušnja vina, na kateri se bodo s svojimi vini predstavili vino- gradniki iz obmejnih pokrajin Avstri- je, Madžarske in Slovenije. V petek se bo začela pokušnja ob 17. uri, v soboto pa ob 14 uri. Organizator je Kulturno društvo gradu Tabor. Murska Sobota - V soboto, 28. maja, bo pred hotelom Diana prireditev So- boški bograč fest. Prvih 25 ekip bo s kuhanjem bograča začelo ob 9.30, drugih 25 ekip pa ob 13.30. Spremlje- valni in animacijski program bo ob nastopih glasbenikov povezoval hu- morist Geza Farkaš. Na stojnicah se bodo predstavili izdelovalci domače obrti, za najmlajše pa bodo organizi- rali ustvarjalne delavnice. Razkrižje - V soboto, 28. maja, ob 9. uri se bo začel sedmi pohod Pomlad v prleških goricah - dan odprtih kle- ti in veselih ljudi, ki ga pripravljajo vinogradniki in turistični ponudniki z območja vzhodnih Slovenskih go- ric (Vinska cesta Jeruzalem - vzhod). Pot bo dolga trinajst kilometrov, na njej pa bodo udeleženci ob postan- kih spoznavali prleško regijo z nje- nimi znamenitostmi, vini in domačo hrano. Konec pohoda bo pod priredi- tvenim šotorom na Razkrižju z zaba- vo in glasbo. Grad - V soboto, 28. maja, ob 11. uri se bo začel na nogometnem igrišču NK Grad deveti pohod po Gradu in oko- lici. Pohod se vpiše v izkaznico Poho- dov po Goričkem 2011. Obenem bodo organizirali še 26. tek na grad, in sicer bodo otroci začeli teči ob 10. uri, člani in članice pa ob 12. uri. Drakovci - V soboto, 28. maja, ob 9. uri se bodo začele pri muzeju kmeč- kega orodja Cirila Voršiča Vaške igre, ki jih pripravlja TD Mala Nedelja-Ra- doslavci. Murska Sobota - V soboto, 28. maja, bo na Trgu kulture (pred galerijo) pet- najsto tekmovanje v pripravi in kuha- nju bograča Bogračiada. Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah ob glas- bi in plesu. Ljutomer - V soboto, 28. maja, od 8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo pripravlja LTO Prlekija. Tržnica bo tudi vsako soboto v juniju, med ponudbo pa bodo izdelki ljudske obrti in domače dobrote. Puconci - V nedeljo, 29. maja, bo v parku pred cerkvijo tradicionalno Piiconsko senje, ki ga pripravlja KTD Puconci. Predstavili se bodo ponu- dniki izdelkov domače obrti, pripra- vili pa bodo tudi kulturni in zabavni program. Moravske Toplice - V nedeljo, 29. maja, ob 10. uri se bo začel 21. kolesarski ma- raton Ajda. Organizator je OŠZ Mora- vske Toplice, proge pa bodo dolge 58, 41, 22 in deset kilometrov. Murska Sobota - V Pokrajinski in štu- dijski knjižnici je na ogled mednaro- dna razstava fotografij Mura - reka, ki nas povezuje članov fotoklubov iz Murske Sobote, Čakovca, Lendave in Nagykanizse. Organizator je Fotoklub Murska Sobota. Lendava - V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane je na ogled fotografska razstava fotograf- ske skupine FotoFoto Beneške ma- ske v živo in Naravnost, pa malo levo pa malo desno. stran 11 12 | Vestnik | 26. maja 2011 BARVA CM "K datum: 26. 05. 2011 (iz)brano VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Vladimir P. Štefanec je avtor romana Odličen dan za atentat, ki je nominiran za letošnjega kresnika.