Mnla vsak tomk, telrtak la soboto.
Cm* pomml Številki K 1-30.
S " v>.
Časopis za troovino, indus * Licealmi
ffrtdntltv* tB jpravuOtro Je * UuttjMt Or*<OSb «n.17/1. - DopM se n* vrafctfe. - Števili Ljubl3ana Mteaftrt— Mi fffpB« SHS S ltfns K in, u po* let* K 95, ra (etri leta K St, mostno K 30» m uiuuunatvo
b ’^V *r i mr—r*----------------------------------------     ■	 t--t-
križnica,
-t
. .	imam — iUftlki telefoni 552.
K 10 VM. — Pla£a In toil ee v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 15 novembra 1921.
ŠTEV. 123.
Revizija uredbe o pobijanju draginje.
Kakor je znano, je uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije predložena zakonodajnemu odboru v revizijo. Ta odbor bo še ta teden odločil o tem, ali ostane naredba neizpremenjena v veljavi, odnosno v koliko se ima spremeniti in izpopolniti, oziroma ali naj se popolnoma ukine.
Argumenti, ki so jih navedle gospodarske korporacije za ukinjenje te uredbe v svojih spomenicah, bodo brez dvoma tehtno in odločilno vplivali na potek razprav konference, ki se vrši danes pri ministrstvu v Beogradu. Vendar je pritisk organiziranih konzumentov na vlado tako močan in vpliven, da si vlada morda ne bo upala ukiniti uredbe, dasi o njenem praktičnem pozitivnem pomenu v Sloveniji sama dvomi. Spominjamo se še, da je bilo takoj po objavi dravinjske urtdbe' poročano v nekaterih z vlado v ozkem stiku stoječih listih, da se v Sloveniji uredba ne bo izvajala.
Po prevratu je veljala pri nas avstrijska verižniška naredba štev. 131 z dne 24. marca 1917. Dasi je bila izdana pod pritiskom skrajnega pomanjkanja blaga vsled vojne in težkih aprovizacijskih razmer za civilno prebivalstvo, je bila neprimerno pravičnejša in stvarnejša kot pa sedaj veljavna uredba.
Prva prednost stare avstrijske naredbe je, da so bila za presojo krivde radi oderuštva ali veriženja pristojna redna sodišča odnosno u-pravne oblasti, torej ne izredne komisije, kakor jih predvideva sedanja uredba.
Druga in najbolj bistvena točka je, da je bilo vprašanje maksimiranja cen jasno in pravično urejeno. Po stari naredbi so obstojala pri sodiščih prve inštance komisije za presojo cen. Te komisije so bile sestavljene iz predsednika in njegovega namestnika ter dvanajstih članov. Med člani so bili paritetno zastopani producenti odnosno trgovci ter konzumenti. Predsednik je bil v gospodarskih vprašanjih praktično verziran politič-
ni uradnik, tri trgovce je imenovala trgovska zbornica, tri zastopnike kmetijstva itmetijska družba in ostalih šest članov pa organizacije konzumentov odnosno v industrijskih krajih tudi organizacije delavstva.
Tega sedaj veljavna uredba ne pozna. V njej ni obseženih nobenih določb, kaj se sme poizvedovati in na kakšni podlagi in na kak način naj se določajo maksimalne tržne cene, marveč je vse to prepuščeno na milost in nemilost izrednim konzu-mentskim sodiščem. Zato je najmanj kar smejo producenti in trgovci zahtevati in kar zahtevajo, osnovna načela vsacega procesualnega postopanja, da se poslovanje glede krivic oderuštva in brezvestne špekulacije prepusti rednim sodiščem, katerim se kot strokovne organe dodeli enako sestavljene komisije izvedencev, kakor so obstojale poprej.
Situacija producentov in trgovcev je danes bistveno drugačna kot je bila v vojnem letu 1917. Sedaj je blaga dovolj na trgu, niti enega predmeta no primanjkuje. V zadnjih dveh letih se je tudi ustanovilo toliko organizacij konzumentov in celo obligatornih zadružnih trgovin, da je vsakemu kon-zumentu na proato dano, da se izogne trgovcu.
In kljub temu se sega sedaj, ko je poteklo že leto dni kar smo likvidirali verižniške urade, ker je vlada sama uvidela njih brezpredmetnost ko je nastala konkurenca in so padale cene — zopet in to po mnogo bolj demagoškem sredstvu, namreč občinskih sodiščih. Ta sodišča do danes nimajo od vlade nobenih enotnih predpisov glede kompetence, postopanja, poslovanja in mi delamo vlado za ves ta kaos, ki ga je povzročila v poslovnem svetu s tako nepopolno naredbo, odgovorno.
Inštitucija občinskih sodišč obstoja v Srbiji že od nekdaj in je njih organizacija uzakonjena. Ona imajo kvalificiranega delovodjo in natančno določen delokrog. Občine pa so tam mnogo večje kot pri nas, ker imajo najmanj 200 vojnoobveznih državljanov. Nasprotno imamo v Sloveniji o-krog 1000 občin in ker vsa nimajo interesa vzpostaviti občinska sodišča,
nastaja razmerje, da bo kaznivost dejanja odvisna od tega, ali je v dotični občini slučajno sodišče ali ne. Tako stanje je nepravično in nedopustno, ker mora veljati za vse državljane in povsod enaka pravica. Ta enostransko sestavljena občinska sodišča nimajo nobenega enotnega pregleda o trgovskem položaju in o vedno se menjajoči valutni situaciji, proizvajalnih stroških, carini, davščinah in drugi režiji. Razen tega bi se strankarski boji in razredna nasprotstva razvila do skrajnosti in bi prišlo do ekscesov, kakor smo jih doživeli lansko leto, ko so se ponekod organi politične uprave spozabili zelo daleč.
Pripomniti moramo, da so vrhu tega taka sodišča po sedanji naredbi kompetentna izrekati kazni, ki so bile predvidene v kazenskem zakoniku le za največje zločine in pridržane poroti. Za vsako neoznačenje cen je razen izredno visoke kazni še predpisan oglas krivde v Službenih Novinah. Dalje je kumulirana zaporna in denarna kazen v vseh slučajih. Uredba o pobijanju draginje je bila izdana brez sporazuma s trgovskim ministrstvom in z justičnim in se naslanja samo na pravne razmere v Srbiji, kar naši pravosodni organizaciji absolutno ne odgovarja. Zato manjka sedaj za poslovanje rednih sodišč pravilnik, kako in v koliko se more uporabljati obstoječe veljavne zakone.
Naglasili smo opetovano, da je maksimiranje cen pri prostem Izvozu absurdna stvar, kar uvidevajo konzumenti sami, ki so se že na mnogih zborovanjih izrekli proti maksimiranju. Posledica maksimiranja je vedno, da izgine blago iz rednega prometa, da se zmeša promet in da se mora potem pod roko plačevati pri netrgov-eih še mnogo višje cene.
Zakonodajni odbor ima še deset dni časa in mora v tem roku uredbo revidirati, ker drugače je razveljavljena. Mi moramo z zadovoljstvom konstatirati, da eksperti naše pokrajinske uprave sami priznavajo neča-sovnost maksimiranja cen, da uvidevajo potrebo strokovnih presojališč in pa da postopanje vodijo redne u-pravne oblasti odnosno sodišča ter konečno potrebo natančnega poslov-
nika in pretiranost kazni. Mi upamo, da bode njih objektivno stališče pri reviziji naredbe odločilno merodajno.
Računi trgovcev in obrtnikov.
(Konec.)
2. Isti trgovec naredi račun za 10.000 K, in sicer za les, ki ga je prodal državni upravi. Namesto pobotnice pošlje državni blagajni kar saldiran račun. Ta račun mora biti kol kovan kakor priznanica s V2 %, to je s kolkom za 50 kron.
Pripomniti je, da obstoji v tem slučaju z državno upravo tudi dobavna pogodba, vsled česar je plačati pristojbino tudi od te pogodbe, in sicer pristojbino po lestvici III., to je znesek 104 K. Ta znesek mu odtegne blagajnica (poleg 1 % poslovnega davka in 1% prispevka za nabavljalne zadruge) še posebej ter prilepi potem dotične kolke na listino.
3. Trgovec z manufakturnim blagom proda sod vina za 8000 K, ker ima obenem svoje posestvo in vinograde. V ostalem se z vinsko kupčijo ne peča. Vino je iz njegovega lastnega vinograda. Račun ni saldiran.
Plačati ni prav nobenega kolka.
Ako bi zahteval prejemnik saldiran račun, bi se moralo potrdilo o prejemu kolkovati kakor priznanica s V2%, to je s 40 K.
4. Posestnik B. proda za 20.000 kron lesa iz svojega gozda. Z lesno kupčijo se v ostalem ne peča; prodaja les samo iz svojih lastnih gozdov. Račun ni saldiran.
Plačati ni prav nobenega kolka.
Za potrdilo o prejemu bi bilo plačati kolek 100 K (V2 % od 20.000 kron).
5. Trgovec ali obrtnik naredi račun za kako blago, ki je predmet njegove trgovine ali obrti, recimo za 300 K, to je 75 dinarjev. Račun ni saldiran. Pristojbina znaša 10 par.
Za naknadno saldiranje ni plačati ničesar, to je kolka prosto.
Če bi se oddal tak saldiran račun kaki državni blagajni nemesto prizna-nice, bi bilo plačati zanj kolek tako, kakor če bi bil priznanica, xfa%0 od
Kronika razvoja hranilnic.
Sestavil: I. MohoriS.
(Nadaljevanje.)
Začetek štednje v najširšem pomenu in v najprimitivnejšem gospodarstvu je rezerviranje prebitka produkcije za poznejše konsumiranje. Rezerva v tem zmislu ima samo časovni pomen, ker produkciji odgovarja prejalislej konsumiranje kot zadnji konec gospodarskega dela. S tem je varčnost v tem štadiju in v tej obliki samo provizoma in njena korist tudi le začasna. Iz te rudimentame osnove se je gospodarstvo razvijalo in stopnjevalo in pojem varčnosti je zadobil z uporabo prvega stroja novo obliko. Štednja se ne omejuje več na gol produkt, marveč obsega koristnost in ko prehajamo od produkcije na izmeno proizvodov, ga nadomesti pojem vrednosti. Namen stroja je bil prvotno olajšati in skrajšati proces produkcije in je uresničil štednjo sile, časa in materijala. V nadaljnem razvoju
tehnike je kvantitativna uporaba sil padla, medtem ko se je vsled intenzivnejše izrabe produkcija glede množine in knkovosti stopnjevala. V tej razvojni stopinji so nastala nova razmerja in novi viri štedenja, v najrazličnejših oblikah. Bistven znak štednje ostaja v vseh procesih ohranitev prebitka produktov ali produktivnih sil, ali končno vrednosti in koristi, katero predstavlja. Ohranitev pa ni sa-monamen štednje, marveč sredstvo. Namen varčnosti ni odtrgati konsumi-ranju vrednosti. Uspehi, vplivi in oblike varčevanja so mnogoštevilne. Njih končna posledica je nabiranje kapitala. Najširša definicija štednje jo istoveti z redom, ki je po stopinji koristnosti uveljavljen v konsumira-nju. Vzroki varčnosti so mnogovrstni; deloma so izraz človeške skrbnosti, uspeh ljudske iznajdljivosti, deloma so motivirani v naravnih pojavih in splošnem razvoju civilizacije in ljudskega napredka. Kot element akumulacije kapitala zapušča štednja okvir individualnega gospodarstva, njen pomen postaja širši, dalekosežnejši in njena vloga splošnejša, njena gospo-
darska važnost nastaja odločilnejša in njeni uspehi plodonosnejši.
Cel narod vsako leto obogati za vse one proizvode, katerih ni absorbirala prehrana in obnova gospodarstva. Prihranjene vrednosti so posvečene najrazličnejšim namenom in enako važno kakor je za kak narod, da si jih je znal ustvariti in ohraniti, je, da jih zna primerno rabiti. En del je namenjen omladini, ki stopa kot podjetnik v gospodarsko življenje, drugi del je namenjen, da se preprečijo sunki kriz gospodarske depresije, tretji del pa je nabran, da ohrani stalni kapital pred elementarnimi nezgodami. šele po teh izločitvah nam preostane oni del prihrankov, ki tvori čisto naraščanje bogastva in postaja nov zaklad.
S to razpoložnino letnega prebitka produkcije se vsako leto pomnožijo proizvajalna sredstva pokrajin, povečujejo podjetja in narašča javno premoženje. Pričakovali bi, da gre ta razvoj progresivno, konstantno in hitro, vendar v resnici gre le počasno in nepravilno naprej. Vzrok je, da se pri rastoči produkciji stopnjuje tudi
konsum in ker je proizvajanje raznih let različno, absorbirajo kritična leta uspehe pozitivnih let. Kljub temu je konečni uspeh za narod in posameznika obogatenje, ki ostaja nedoločeno v toliko, v kolikor je varčnost njegov temelj. Nemogoče je tudi našteti vse oblike, v katerih se vsako leto nalagajo prihranki civiliziranega sveta. Pri celotnem pregledu oblik, v katerih se kristalizira štednja posameznih narodov, ne smemo jemati ozira samo na kapital, katerega porablja kmetijstvo, industrija in trgovina, katerega investira država v javnih delih in javni obrambi, samouprave mest, občin, za zdravstvene in dobrodelne, javnokoristne namene, moramo upoštevati tudi naraščanje prebivalstva z vsem, kar zahteva pritok in naraščanje ljudstva v stavbeništvu, mobilijah in aprovizaciji, vse izdaje za gmotno vzgojo in splošno izobrazbo ter strokovni napredek, rastoče zaklade vede in umetnosti — z eno besedo prihranitve se akumulirajo v neštetih oblikah gmotnega, intelektualnega in moralnega žitja.
(Dalje prih.)
300 K, okroženo n« 820 K, to je l K 60 vin.
Ako se priložijo računi trgovcev ali obrtnikov kaki vlogi, ki je podvržena kolku, kot priloga, je prilepiti
račim	Jiiu-u kole*, toliko
da znaša vsota obeh kolkov 50 par. V civilnih pravdah ih v eksekucijskem postopanju pred sodišči je dopolniti pristojbino pri vrednosti spornega predmeta nad 100 K na znesek 1 dinarja, pri vrednosti sp *niega predmeta nad 1000 K ne aa 2 linarja za vsako polo.
leh doDolnilnih kolkov ni treba prepisati.
Fin. tajnik Mosetizh.
Neposredni davki v Ceho-siov. republiki.
Zahteve države do finančne u-prave so danes povsod ogromne. Ni je države, kjer ne bi bila finančna uprava radi tega v silnih težkočah. Dohodki države so saminasebi danes res tudi veliki, a vendar no zadostujejo v kritje izdatkov. A novih dohodnih virov je težko dobiti. Saj je že danes skoro vsaka stvar obdačena. Radi tega je skoro nemožno dobiti nov davčni vir, ki bi bil izdaten.
Finančne uprave si pri tem položaju pomagajo, kakor vedo in znajo. Najlažje je pomnožiti državne dohodke na ta način, da se pripišejo k že obstoječim državnim davkom novi pribitki. To pot je ubrala tudi Čeho-slovaška republika.
Ker vemo, da bode naše davkoplačevalce to vprašanje zanimalo, priobčujemo tu dotični zakon.
Obenem se bode, v kolikor je to možno, primerjalo dotične davčne postavke z našimi sedanjimi postavkami. Zakon, s katerimi so se precizirale v imenovani republiki državne doklade k osebnim davkom, je datiran z 12. avgustom t. 1. Doklade so se zvišale in sicer bistveno pri zemlja-rini in dohodnini. Državni pribitki k občni in posebni pridobnini, k rentnemu davku in k davku na tantijeme so ostale pa na oni višini, kakor so se pobirali doslej.
Državni pribitki k neposrednim davkom so sledeči.
\
A. Zemljarina.
Češki zakon razlikuje tu med obdačenjem gozdov, vrtov in vinogradov in med obdačbo ostalih zemljišč. Najvišjo doklado se pobira pri gozdih, nižjo pri vrtih in vinogradih in najnižjo pri ostalih zemljiščih: Pri gozdovih se pobira 600-odstotno, pri vrtovih in vinogradih 400-odstotno in pri ostalih zemljiščih pa 200-odstotno vojno doklado.
Vojna doklada se predpisuje na temelju zemljarinskega davčnega zneska.
Zanimivo bi bilo sedaj primerjati tu še naša zemljiška davčna bremena.
Davčna odmema podlaga za ze-mljarino za davčno leto 1921 v Čeho-slovaški republiki je enokratni čisti, katastralni donos, pri nas pa štirikratni. Mi imamo 120-odstotni enotni državni pribitek, Čehi pa 200, 400 oziroma 600-odstotni vojni pribitek, Davčno breme je torej pri nas deloma višje, deloma nižje kakor pa v Češki republiki.
B. Hišne davke zakon ne spreminja. Radi tega odpade tu nadaljno obravnavanje. Davčna bemena pri najmarini so bila itak že pred vojno zelo visoka. Radi tega ima vsaka finančna uprava resne pomisleke, hišne davke bistveno spreminjati.
C. Občna pridobnina.
Vojna doklada k obrtnemu davku znaša 250, 150, 100 oziroma 60 odstotkov. Ako se predpiše na občni (temeljni) pridobnini letno več kot 2000 kron, znaša vojna doklada 250 odstotkov. Pri obrtnem davku nad 300 K do vključno 2000 K se predpiše 150 odstotna vojna doklada. Stoodstotno vojno doklado plačujejo davkoplačevalci z obrtnim davkom nad 60 K do vključno 300 K. Ako pa znaša obrtni davek le 60 K, se pobira 60-odstotna vojna doklada.
Z drugimi besedami, davkoplačevalci v prvem razredu davčnih družb plačajo 250-odstotno, v druge rz 150-odstotno, v tretjem 100-odototno in v četrtem razredu pa CO-odstotno vojno doklado. Vendar t? doklada pobira od enokratr.ega davčnega zneska. V Sloveniji sc j? pa za davčno leto 1921 pobiPal obrtni davek v višini Štirikratnega davčnega zneska.
Poleg državnega davka se je pa pri nas pobiral še enoten državni pribitek. Slednjega bi lahko primerjali z vojno doVado v Češki republiki. Enotni državni pribitek znaša v Sloveniji 170-odstotkcv, ako je davčna postavka višja nego i290 K in 130-od-stotna, ako znaša ta postavka manj ali kvečjemu 1200 K.
(Dalje prihodnjič.)
Pomen trgovine.
Ker se pri nas premalo uvažuje pomen trgovine, zato je na mestu, da dokažemo njen pomen in obseg s številkami. Za dokaz nam služijo številke mednarodne trgovine, ker nikdar ne bo mogoče dognati in tudi ne približno ceniti vrednosti, vsega blaga, ki se izmitaja v trgovskem prometu. Vsa notranja trgovina se odteguje statistiki. Ta objema le zunanjo trgovino.
Če vzamemo številke angleške trgovine za kazalnice razvoja svetovne trgovine, moramo reči, da se je trgovina od leta 1719 do 1819 pode-setorila. Povečanje trgovine od leta 1819 do 1900 znaša po cenitvi Calver-ja nad 1500
Po Calverju je znašala medna-rodna trgovina:
leta	'	miljonov	mark
1815...................... 6.000
1840 ..................... 8.000
1845	  12.000
1868	  44.214
1873 	 57	765
1876 .................... 55.807
1880   63.823
1885	  59.735
1890 .................... 71.240
1895 .................... 71.550
1900 .................... 87.825
1905 ................... 113.000
1910.................... 146.412
Leta 1910 je bila svetovna trgovina za 2433 odstotkov večja od leta 1815 in za 243.000 odstotkov večja od Iclta 1819.
Svetovna trgovina pa se ne razvija enakomerno, trajno, nego vidimo dviganje in padanje paralelno se pomika v skokih. K raznim gospodarskim izpremembam: leta 1873, 1883, 1891, nam kažejo n. pr. visoke točke, leta 1877, 1886 in 1894 pa nasprotno nizke-točke svetovne trgovine. Nastopna razkaznica nam kaže razvoj trgovine zadnjih let.
Trgovina je znašala milijonov
leta	Mark
1903	  101.945
1904	  104.953
1906 ................... 124.700
1907	  133.944
1908 ................... 124.345
1909 ................... 132.450
Trgovina se je dvigala razmerno s konjunkturo, s prva polagoma, potem pa živahnejše in je dosegla višek leta 1907. Sedaj je nastopila kriza, ki se ji pa v kratkem zopet morala umakniti zboljšanju.
Nižje podane razkaznice nam kažejo trgovino onih držav, ki zavzemajo prvenstvo v svetovni trgovini. Na Angleško odpade 17, Nemčijo 12, Združene države 10, Francosko 9 in pol, na Belgijo in Nizozemsko pa 7 odstotkov, svetovne trgovine. Na vse te države skupaj je pred vojno odpadlo 62 odstotkov svetovne trgovine. Vojna je gotovo to razmerje nekoliko izpremenila, kar se tiče navedenih držav, ali nikakor ne v korist neimenovanih držav.
Jugoslavija mora posvi fiati trgovini veliko pažnje. Kaj nam pomaga vse naše prirodno bogastvo, množina naših pridelkov in izdelkov, porast potrebščin, če bi drugi trgovali z našimi proizvodi in pokrili naše potrebe, če ne bomo sami znali ali
Irtu	Angleška	Nemčija	Uvoz Zdrui. drž.	Francija	Belgiji	N'zozetmka
	St.	Mk.	milijonov Dol.	Fr.	Fr.	Pl.
1885	371	2.92.3	580	4.088	1.317	1.092
1886	350	2.873	625	4.208	1.335	1.103
1887	362.2	3.109	683	4.026	1.432	1.137
1888	387.6	3.264	712 -	4.107	1.534	1.272
1889	427.6	3.990	741	4.319	i.i>56	1.245
18y0	420.7	4.146	774	4.437	1.672	1.300
1891	435.4	4.151	855	4.768	1.800	1.356
1892	432.8	4.018	_ 814	4.188	1.536	1 284
1893	404.7	3.962	845	3.854	1.575	1.408
1894	408.3	3.938	637	3.851	1.575	1.461
1895	416.7	4.120	731	3.720	1.680	1 444
1896	441.8	4.307	760	3.798	1.777	1.635
1897	451	4.681	789	2.956	1.873	1.706
1898	470.5	5.081	587	4.472	2 015	1.796
i 899	485	5.483	685	4 518	2.260	1.916
1900	523.1	5.7b6	831	4.693	2.216	1.968
1901	522	5.421	808	4.369	2.261	2.047
1902	528.4	5.631	900	4.394	2.381	2.172
1903	542.6	6.003	1008	4.801	2.656	2.278
1904	551.0	6.354	982	4.502	2.782	2 419
1905	565.0	7.129	1087	4.779	3.068	2.584
1906	607.9	8.022	1213	5.62/	3.454	2.524
1907	645.8	8.744	1415	6.223	3 774	2.672
1908	593.0	7.664	1183	5.640	3.327	2.824
1909	624 7	8.527	1282	6.246	3 704	3.137 /-
1910	678.3	8.934	1547	7.173	4.265	3 265
1911	680.0	9.706	1528	8.066	4 508	3.333
1912 leta	744.9 Angleška	10.292 Nemčija	1818 izvoz Združ. drž.	7.951 Francija	Belgija	Nizozemska
*	St.	Mk	milijonov Dol.	Fr.	Pr.	Pl.
1885	271.5	2 856	727	3.088	1.200	891
1886	288.9	2.974	666	3.249	1.182	949
1887	281.2	3.137	703	3.247	1 241	992
1888	248.5	3.207	684	3.247	1.244	1115
1889	315.6	3.165	930	3.704	1 459	1094
1890	318.2	3 327	845	3.753	1.437	1088
1891	309.1	3 176	873	3.570	1.519	1141
1892	291.6	2.954	1.016	3.461	1.369	1134
1993	277.1	3.092	831	3.236	1.356	1117
1994	273.8	2 961	869	3078	1.304	1115
1995	285.8	3.318	793	3 374	1.385	1178
1896	2964	3 525	863	3.401	1.468	1338
1897	294 2	3.635	1.032	3.598	1.626	1479
1898	294	3.757	1.210	3.511	1.787	1516
1899	329.5	4.207	1.204	4.153	1.949	1583
1900	354.4	4.611	1.370	4.109	1.923	1695
1901	347.9	4.431	1.461	4.013	1 828	1734
1902	349 2	4 678	1.356	4 252	1.925	1828
1903	360.4	5.015	1.392	4.252	2.110	1951
1904	371 0	5 238	1.438	4.551	2.183	1986
1905	407.6	5.732	1.492	4.867	1 234	1994
1906	460.7	6 359	1.718	5.266	2.794	2084
1907	518.0	8.845	1.854	5.596	2.848	2212
1908	456.7	6 399	1.835	5.051	2.506	2181
1909	469 5	6.594	1.638	5.718	2.810	2455
1910	534.1	7.475	1.710	6 234	3.407	2632
1911	556.9	8.106	2.093	6.077	3.580	2732
1912	599.3	8.889	2.399	6.636				
mogli spravljati v promet svoje blago in dobavljati si svoje potrebščine.
Škodljivo je tedaj narodu in državi, da se pri nas tako malo ozira na razvoj trgovine, deloma jo celo ovira.
S številkami sem dokazal, kako velikanski obseg in razvoj je zavzela svetovna trgovina.
Znano je, da so tiste države, v katerih je najbolj razvita trgovina, tudi naj bogatejše in na najvišji stopnji kulture.
Dopis iz dežele.
Na vaš članek o smeri bodoče obrtne politike si dovolim nekaj o-pazk iz stališča malega trgovca na deželi.
Ze nekaj let sem se potom kon-zumov prakticira gonja napram nadrobnim trgovinam. Vsled tega sem zato, da se te nadrobne trgovine odpravijo, ker se vsakdo, ki se mu zljubi, spodtika ob nje. To se je zgodilo n. pr. od strani nabavne zadruge na zadnji draginjski anketi. Zakaj se je od te strani govorilo zoper trgovce, je neumevno, saj imajo Bvojo organizacijo, kjer kupčujejo z vsem. Človek bi mislil, da bodo v trgovcu videli vsaj neprostovoljnega dobrotnika, ki mora s svojimi silnimi davki povsod prispevati za to, da se ga preganja
Nadrobnega trgovca se tudi preganja z draginj skimi postavami. Zakaj, to naj razume, kdor more. Saj kdor ni s trgovcem zadovoljen, gre vendar lahko v konzuml Tam se dobi vse cenejše, ker se dela za blagor članovi To ve tudi postavodajalec, kajti draginjska komisija jih ne vzame pod kontrolo. Proti trgovcem pa se dela vse drugače. Pred kratkim je bil nekdo zaradi olja v Mariboru obsojen. Jaz dvomim, da bi dotični ovaduh ne bil pri nobenemu konzu-mu, kjer bi prav lahko bfez trgovca
prišel do olja. — Seveda je tak slučaj nesreče radost za gotove ljudi in časopise. S kako radostjo se je pred kratkim nekdo v časopisu pritoževal čez trgovca z moko, spravil stvar ce-celo v zvezo z Karlovim pohodom. In vendar bi prav lahko pustil trgovca pri miru, saj ima dovolj konzumov na razpolago.
Iz takih in enakih razlogov je čisto pravilno, da bi se toliko osovražene nadrobne trgovine odpravile in sicer tako, da bi se na novo ne izdal noben obrtni list — obstoječe pa naj se pardonira do smrti lastnika.
Državi se bode potem nudila prilika, da bode zamogla v najširšem obsegu delovati po § 29; drage dra-ginjske komisije in sodišča bodo odpadla in pa tudi tožbe in pritožbe zoper trgovce bodo izginile.
* Ne strinjamo se povsem s tem član kom, vendar ga priobčimo, ker se detajlistom res godi krivica.
Izvoz in uvoz.
Uvoz naše živine v Italijo j© *«pet
dovoljen. Italijanska vlada je obvestila našo vlado, da je uvoz živine iz Jugoslavije pod sledečimi pogoji zopet dovoljen. Živina se pusti v živem stanju do trsta in Ankone, kjer se v klavnicah
pokolje, tako da pride le mrzlo ineeo v državo. V druga mesta, kot v Trst in An-kono je uvoz popolnoma prepovedan.
Izvoz melase. Ekonomsko-financij-ski komite ministrov je odločil, da se 7a letošnjo kampanjo ne bo dovolil izvoz melase, ki se ima rezervirati za domačo potrebo, osobito zn izdelovanje špirita, pa tudi z ozirom na pomanjkanje živinske hrane, Ker se bo na pred-iog ministra poljoprivrede nakazovala živinorejcem. Cena melase bo 100 dinarjev za 100 kg.
Češkoslovaška uvedla carino na a-voz žita. S 1. novembrom je uvedla Češkoslovaška na uvoz žita carino. Carina «e je uvedla vsled tega, ker ima Češkoslovaška letos obilno žetev in ne bo potrebovala mnogo uvoza.
iiorodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Trgovsko-industrijska zbornica v Solunu. Ministrstvo trgovine in indu strije poroča, da je grška vlada odobrila ustanovitev naše trgovsko-industrijske
zbornice.
Povišanje carinskega agia. Naredba, na pod'agi katere se povišuje agio za še neocarinjeno blago na 500 odstotkov, bo zopet 'znatno oškodovala one trgovce, ki imajo blago na potu, in jim radi slabih prometnih razmer ni prišlo v roke. Oni so kalkulirnli ali mogoče že prodali blago na podlagi dosedanje carine. — Kdo jim bo kril to izgubo?! Take na-redbe naj bi se vsaj nekaj tednov preje razglašale, predno stopijo v veljavo.
Tudi za zboljšanje naše valute. Jutranji list poroča, da se čujejo glasovi, ki predlagajo uvedbo kart na življenjske potrebščine. S tem naj bi se preprečila prevelika potrata najpotrebnejših predmetov.
Trgovina a kožami na Cehoslovaš-kem. Radi pomanjkanja krme se pokolje mnogo živine, kar nepretrgoma povečuje zalogo kož. Ker pa so v Nemčiji cene kožam zelo visoke, so jih čeho-slovaški trgovci začeli izvažati v Nemčijo. S tem seveda trgovci z rokavicami niso zadovoljni, zato so prosili vlado, da izdela poseben pravilnik za izvoz kož.
Industrija.
Eksploatacija petrolejskih vrelcev v Jugoslaviji. Ministrstvo za šume in rude je podelilo pravico izsledovanja petrolejskih vrelcev v Hrvatski, znani ameriški družbi »Standard Oil Company, ki bo osnovala posebno delniško družbo za eksploatacijo teh petrolejskih virov in v katerih bo sodelovala država z 25 %.
Obrt.
Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani je pri reševanju prošenj o spregledu dokaza usposobljenosti za rokodelske obrte opazil, da sta dan ali leto vstopa in izstopa pri pomočniški dobi nejasno in netočno vpisana, mnogokrat tudi potvorjena. Da se bo v bodoče lahko točno dognala pomočniška doba, naj se v delavski knjižici dan in leto vstopa in izstopa pomočnika vedno vpiše s številkami in z besedami.
Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico, naznanja, da se vrši v nedeljo 20. t. m. preizkušnja za pomagalca. Prijave sprejema izključno do srede 16. t. m. zadružni načelnik, Karl KordeliČ, Rimska cesta št. 5.
Pospeševanje domače čipkarske obrti. Opozarjamo na trgovino s čipkami, ki izvira iz naše domače obrti I Glavno delo v,tem oziru opravlja glede organizacije čipkaric v Sloveniji: Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Sta ri trg 2 I. Želeti bi bilo, da bi občinstvo uvidelo, da treba najintenzivneje podpirati razcvit domače produkcije. Čipkarska zadruga ima sedaj 10 poslovalnic, katere se nahajajo na Gorenjskem in Notranjskem. Naročila sprejema zadružna pisarna v Ljubljani, Stari trg 2/1 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18 ure in sicer po vzorcih, ki so v pisarni na vpogled. Nekateri vzorci se lahko takoj kupijo, drugi se po izberi naroče. Kljeklane čipke so brez konkurence v vsakem oziru, trdne in lepe, izdelane iz najboljšega lanenega sukanca ter tako priljubljene, da ni dosedaj zadruga izgubila niti enega naročnika, ki je enkrat kupil pri njej. Kot »idrijske čipke« vživajo svetoven sloves. Zadruga doba-
vlja izdelke v celo Jugoslavijo, na Francosko in je sedaj celo z Ameriko v naj-gibnejši kupčiji. Opozarjamo pri tej priliki na ponarejene čipke, ki so na videz podobne pristnim od Osrednje čipkarske zadruge ter krožijo brez firme, a so iz bombažastega sukanca, ne drže dolgo in tudi nimajo tistega z”r.?:I.»uga leska, kot čipke iz lanu. Osrednja čipkarska zadruga nima samo namena negovati domačo obrt, nego tudi ohraniti izdelkom dober glas, zato opozarjamo pred nakupom ponarejenih nepristnih čipk. Trgovcem in posredovalcem daje zadruga znaten popust.
Denarstvo.
Naš proračun. Finančno ministrstvo objavlja nastopni komunike: Proračunska predloga naše kraljevine za leto t922. je definitivno določena po ministrskem svetu ter bo dne 20. t. m. v zmi-slu ustave predložena narodni skupščini. To je prvi proračun po vojni, v katerem je uspelo vzpostaviti popolno proračunsko ravnotežje. Izdatki so predvideni v višini 6290 milijonov dinarjev. Prvotni predlog je zmanjšan za skupno vsoto 620 milijonov dinarjev. Z ozirom ua proračun za leto 1920/21 so dohodki povečani za približno 30 odstotkov, kar se bo doseglo davčnim potem. Del večjih dohodkov je prišteti na račun avtomatskega zvišanja dohodkov, čigar vpliv je čimdalje ugodnejši in večji, v kolikor se zboljšujejo gospodarske razmere v državi. V glavnem leži povečanje dohodkov v uvedbi novih davkov, kakor tudi v zvišanju že obstoječih. Pri državnem monopolu se pričakuje povečanje dohodkov nad 300 milijonov dinarjev. Ostanek vsote, ki je potreben, da se dovede proračun v ravnotežje, se bo dobil potom rednih davkov, ki bodo sedaj dali dvakrat večji iznos, kakor preteklo leto. Ostanek primanjkljaja, ki ni velik, se bo pokril z enkratnim progresivnim davkom na imovino in kapital.
Nova ponudba za državno posojilo. Po poročilih iz Beograda je vlada prejela preko poslaništva v Bruselju ponudbo glede državnega posojila v znesku 2 milijonov funtov šterlingov. Dospele so tudi ponudbe iz Londona in Pariza.
Tihotapstvo s srebrnimi kronami. Ker plačujejo v Italiji za eno srebrno krono 2 do 2 in pol liri, kar odgovarja ca. 35 kronam, se je začelo tihotapstvo s srebrom živahno razvijati. Pri nas plačujejo ti ljudje krono po 18 papirnatih kron.
Omejitev prometa z devizami in valutami v Nemčiji. 8. t. m. je sprejel državni kabinet predlog gospodarsko-finč. komiteta, da smejo nadalje voditi trgovino z devizami in valutami le za to pooblaščene banke.
Avstrijski državni defieit. Avstrijski proračun za leto 1922 izkazuje 150 milijard deficita.
Največji doseženi kurz efekta. Po poročilih z Dunaja, 11. novembra je na efektni borzi noti rala akcija »Assicura-zioni Generali« 1 milijon 400 tisoč avstrijskih kron.
Promet novčanie v Franciji. Po poročilu Banque de France z dne 3. t. m. se je promet novčanie v Franciji povišal v zadnjem tednu za 367.63 milijonov fr. na 37 milijard in 522 milijonov frankov.
Csrlna.
Plačevanje taks za carinske dokumente. Generalna direkcija carin je izdala na vse obmejne carinarnice nared-bo in navodila, po katerih se urejuje plačevanje taks za carinske dokumente. Vsi duplikati in prepisi so oproščeni taks.
Davki.
Novi davki na Dunaju. Dunajski občinski svet zviša razne mestne davke, oziroma uvede nove doklade. Poleg veseličnega in zabavnega davka se uvede davek na poslovni promet, davek na časopisna naznanila in inserate, davek na inserate na gledaliških lepakih in programih. potem davek na denarni promet pri bankah in denarnih zavodih ter končno zvišani davek na prirastek vrednot. Zvišajo se vsi davki, na avtomobile, dekle in kuharice, koncesije, pse. stanovanja in dr.'
Promet.
Statistika razvoja brzojavnega ta telefonskega omrežja v Sloveniji. Po po-
ročilu poštnega in brzojavnega ravnateljstva je bilo od prevrata do konca septembra 1921 novo otvorjenih v Sloveniji 1 brzojavna postaja z morse obratom, 11 s telefonskim obratom in 48 telefonskih central. Dolžina brzojavnih in telefonskih \\aIov v Sloveniji ob prevratu je znašala 23.336 km, 893 m, dolžina novih žic za telefonsko in brzojavno službo pa znaša do konca septembra 1021 844 km 500 m.
Znižane železniške tarife je dovolila čehoslovaška vlada z ozirom ua izvozno krizo za izvoz lesa in železnih in steklenih izdelkov.
Zvišanje telefonskih pristojbin v Avstriji. Iz Dunaja se poroča: Finančno ministrstvo naznanja, da se s 1. januarjem 1922 telefonske pristojbine potrojijo. Pristojbine za uporabo telefona v lokalnem prometu bodo od tega dne znašale za prvo skupino 18.000 kron na ua leto, za drugo 36.000 in za tretje (z neomejenim številom razgovorov) 90 tisoč kron. Glavni odsek narodne skupščine se bo bavil s tem povišanjem telefonskih pristojbin.
Kmetijstvo.
Nova vrsta motornih plugov. Neka dunajska tvrdka je izdelala novo vrsto majhnih motornih plugov, ki orjejo 70 cm globoko. Motor, ki ima 12HP, se more tudi samostojno uporabiti za proizvajanje konjskih sil. Poskusi ho se jako dobro obnesli.
Iz naših organizacij.
Nabava mleka. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, ki so glasom obrtnega lista, odnosno od 1. januvarja 1916 dalje glasom koncesijske listine upravičeni za trgovino z mlekom, da si smejo istega nabavljati, kjer hočejo in niso prav nič vezani na razglas tržnega nadzorstva z dne 9. novembra t. 1., ker je leta brezpredmeten in proti-postaven.
naznanila trgovske In obrt* nlike zbornice v Ljubljani.
Nabavljata« zadruga držav, uradnikov ta uslužbencev v Prijepolju se je
ustanovila pod naslovom: »Nabavljačka
zadruga državnih činovnika i uslužbe-nika u Prijepolju«.
Dobava, prodaja.
Gospodarska' komisija ta stvarno demobilizacijo proda barako, bivše bencinsko skladišče na ljubljanskem polju ob Vodovodni cesti, takoj za železniškim nasipom. Baraka je 68^ m dolga, 10 in pol m široka, obstoji iz več predelov z večinoma dvojno steno, prekrita z lepenko. Stene, streha in strešno ogrodje je v dobrem stanju. Cenjena je na 18000 kron. Pismene ponudbe z navedbo cene je vposlati do 25. novembra 1921 v urad Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo.
Trgovski register.
Vpisi r trgovinski register. Vpisali sta se nastopni firmi: Dolenjske železnice, Ljubljana, Družba in Prva hrvat-ska štedionica v Zagrebu, podružnica Ljubljana, s sedežem v Ljubljani.
Razno.
Imenovanje. Kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo imenoval šefa ljubljanskega oddelka tega ministrstva dr. Rudolfa Marna za dvornega svetnika, okrajnega glavarja pri istem oddelku dr. Rataja pa za sekcijskega svetnika v VI. činovnem razredu.
Draginjska in stanovanjska anketa v Beogradu. Ministrstvo za socialno politiko je sklicalo za dne 16. t. m. anketo, ki bo razpravljalo o ukrepih proti draginji in o stanovanjskem vprašanju. Te ankete se udeleže tudi zastopniki zainteresiranih krogov iz pokrajine.
Meterski sistem v Rusiji. V Rusiji, kjer so sedaj merili na aršine = ca. 71 cm, bo z novim letom vpeljan meterski sistem.
Rusija priznava carske dolgove? Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve je poslal Angliji, Franciji, Japonski
in Zedinjenim državam noto, v kateri izjavlja, da je sovjetska vlada pripravljena, plačati dolgove carske vlade vse do leta 1914. pod pogojem, da se ustavi vsaka oborožena intervencija proti Rusi ji, iz ič »klene ž njo splošni mir in da pripoznajo velesile sovjetsko vlado. Ci-čerin predlaga v dosego tega cilja sklicanje mednarodne konference.
Zvišana mostnina na savskem mostu pri Brežicah. Mestni občini brežiški se je dovolilo, da sme zvišati na savskem mostu pri Brežicah mostnino, ki naj znaša odslej: za osebni ali tovorni avtomobil po 4 K, za enovpreženo živino 2 K, za vsako nadaljno vpreženo živino 1 K, za nevprežen voz 1 K, za l glavo živine in za štirikolesen ročni voziček po 40 vin., za 1 osebo, peš, na kolesu, konju ali vozu, za 1 kolo, za 1 glavo mlade živine, za otroški voziček za dvokolesen ročni voziček in za samokolnico po 20 v, za 1 perutnino 4 vin.
Nev priročen pristojbenik izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelnici vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana Din. 10.— kpt priporočena tiskovina Din. 11.50, ter je jake praktična ta neobhodno potrebna sa vse pisarne, urade, trgovce in sa privatnike, ki imajo posla s oblastmi. Radi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10% ni, nad 500 izvodov 20% ni popust, denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368.
Tržno porotna.
Poljski pridelki
Poljski pridelki. Subotica: pšenica 1280—1300; oves 820—830; stara koruza 1000—1020; nova koruza 875— 900; 'pšenična moka št. »0« 1720—1800; rž 1050—1080.	— Som bor: pšenica
1285—1300; pšenična moka št. »0« 1760 do 1790; stara koruza 1000—1010; nova koruza 875—900. — Požega: pšenica 1260-1270; rž 1060-1080; pšenična moka št. »0« 1750—1770. — Sarajevo: pšenična moka št. »0« 1780—1810; stara koruza 1010—1020; fižol 1280— 1290. — Tendenca je čvrsta, opaža pa se rezerviranost tako od strani prodajalcev, kakor od strani kupcev.
Kolonijalno blago.
Kava: Am s t e r d a m: Radi devizne depresije malo sklepov. Java Robu-ata. WIB loko 32 c. fob, Padang Robu-sta, telquel, loko 28 c. fob. na potu. Pa-lembang Robusta telquel, oktober—november 25 c. cif. teža raztovora. Rumena Surinam Liberia 42—43 c. fob. — Hamburg: Prima Santos ca. Mk. 23.—, Good do. ca. Mk. 18.—, Rob. ca. Mk. 15.—, Superior do ca. Mk. '20.—, Centr. amerik. ca. Mk. 26.—, Java Robusta ca. Mk. 18.—. Trst: Rio, slabše vrste 490 lir, bolje vrste 550 lir 100 kg.
Riž:	Hamburg:	Burma,	loko
11.10 Mk. za november 11.40 Mk., ab skladišče Hamburg Saigon 10.60.— Mk. skladišče Hamburg, Siam Garden 11.80, Burma II. 18 sh. cif. Hamburg, februar-marc 18.6. Blago se kupuje po vsaki ceni. Choise blue rose notira že 454 dol. 100 lbs. Trst: Bassin 186 lir franko vagon Trst.
Kovine.
Newyork: Baker elektrolit. 13 (dan preje 13), kositer loko 28 (28.12), svinec 4.72 (4.72), cink 4.72 (4.70), železo 20.75 (20.75), bela pločevina 5 (5), London: baker izplač. 66.87, ček. 67.25, baker elektrolit. 73—75, Bestselected 66—68,* Strangsheets 103, kositer izplač. 157.37, ček 159.62, svinec 23.75, cink 26.12, aluminij 120, antimon Regulus 40, bela pločevina 21.6, nikelj 190, srebro 41, zlato 104.1, platina 410. Berlin: Baker elektrolit. 5420, rafinirani 4200-4300, Remelted cink v ploščah 1475—1525, aluminij 6800-7200, kositer: Banka, Straits, Au-stral 11.000—15.000, nikelj 9000—10.000, antimon Regulus 1750—1800, srebro 3375-3425.
5HEH5a5U5HEHEH
B
B
veletrgovina
manufakture
B
Priporoča svojo bogat«? zaloge* po najnižjih cenah.
Samo na debelo.
rzsrzsnsrzsrzsrzsrzs:
XXX*X*XXXXXXXX Na debelo:	8
Kava.	*
Eli, itahao. sardine, olje, Mi	$
kis, tiaiski in trapistu-	x
ilii sit. salami. Hi in sla-	j*
oina, IjntomerskD stekli!-	x
nično vino letnik 1917.	s
*
Manufakturna trgovina Infnnn ifililifl
oddaja tvrdka
jun
Maribor.
na drobno in debelo	u^iič	ISuijS 19 tOvijO
J. KOSTEVC Tavorno iesenlh iebijev
Ljubljana, Sv. Petra c. 4	[yQ|1	fOlHlft ftll
priporoča veliko zaiogo manufak-	iVIilfi	wWMslIJ slllc
turnega blaga po znižanih cenah	p0(j	fogrno HOM P?I UllbllOnl.
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
L]ui;l]ana, So. Petra nasip
tovarniška zaloga šivalnih strojev
Igel in posameznih delov za vse s ste me šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlaije ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke 1	Postrežba	točna
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304.
/V\AA/VV\
KAMENIT1
m
m
m
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljeni
pilporota
/
\
/
\
/
\
/
II
i BiliHi M
Slatina.
x T. MENCINGER 1
| Ljubljana, Rešilna cesta 3. ^ 3K3IC3IPIC3K3IC3IUK3KM3IC3KM3II
AZBEST - CEKEilT - SKRILJ
dobavi
Knmenlt tovarno
Laško.
{ špecerijsko blago ^
/
\
✓
\
/
\
✓
\
/
S
/
\
\/\/\/\/\/\/\/
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22,	vodo,
Lastna praiarna za kavo In mlin za diSave s električnim obratom. Ceniki na razpolago.
Gazela milo
je prvovrstne kakovosti In ca 20°/° ceneje kot enakovredno Importirano mtlo.
MM m svečama H. d. v Ljubljani.
J
%
:
■
:
i
*
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.
Delniška glavnica 50,000.000 R. • ■ Rezervni zakladi 45,000.000 K.
ILi3Tj.Tol5ei-n.s3s5: si kreditna "b a-niša,
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice: Split. Trst. Sarajevo, Gorka, Celje. Maribor, Ptoj, Brežice.
Prodaja srečke razredne loterije.
^PPPPPPP^PPPPPPPPPPPPPPPPPPPP
prej:
A. Zanki sinovi.
Nedič, Rokove & Ml,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. O. s o. z.	Skladišče: Novisad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlnl laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv. suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Pedervvelss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopi«, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
L C. MAYER
LJUBLJANA
Ustanovi). 1834.
MANUFAKTURA
EN GROS	EN	DETAJL
Hedžet Sz Koritnife — X-j tj "bij sl n. a,		
		
	"blagroTraa-ica, xsls. <a.e"bel®	
		
Častnik konzorcij xa ugajanje »T/govskegm Usta«. — Glavni urednik: Peter KastttUc. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tlaka tlakama MaKao Hrovatin v Liubljani