J
"1
slovenski dnevnik	E v Združenih držsvak
Velja zi vse leto ... $6.00	„
Za pol lete.....$3.00	g
Za New York celo leto - $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00	1
GLAS

AR0DA
List slovenskih.dčtavcev v Ameriki.
The largest Sbveoian DaDy in ^fri^ Unitedi Stfttffi
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 5. — ŠTEV. 5.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 7, 1932. — ČETRTEK, 7. JANUARJA 1932
VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX.
V INDIJI JE BUO PROGLAŠENO OBSEDNO STANJE
Japonska armada prodira proti Jugu
ANGLEŠKE OBLASTI UVELJAVILE IZREDNE ODREDBE, KATERE BODO Z VSO STROGOSTJO IZVAJALE
Angleške oblasti so razpustile nadaljnih petsto indijskih nacionalističnih organizacij. — Kdor se bo prekršil proti odredbam, bo najstrožje kaznovan. — Po Indiji so »e začele štiri ti govorice, da bo Gandhi v družbi ostalih indijskih voditeljev deportiran. — Celo otroci zamorejo biti kaznovani zaradi nacionalističnega udejstvovanja.
BOMBAY, Indija, 6. januarja. — V Indiji je zavladalo nekako obsedno stanje, kajti sinoči so bile uveljavljene izredne vladne odredbe, kojih svrha je» ^atreti nacijonalistično gibanje v deželi.
Samo v bombayskem okraju in v provinci Sind je bilo danes razpuščenih petsto nacijonalističnih organizacij.	' .
Vsak piket, ki se pojavi pred angleško trgovino ter poziva mimoidoče, naj ne kupujejo angleškega blaga, bo aretiran, in sodišče mu bo prisodilo najmanj dve leti ječe.
Znatno večja kazen bo zadela one, ki bodo pozivali Indijce, naj ne plačujejo angleškim oblastim davkov, oziroma naj prispevajo v sklad nacionalistične stranke.
Oblasti imajo pravico kaznovati z denarno globo celo otroke, ki se udeležujejo nacijonalističnega gibanja. Ako otrok poseča šolo, v kateri se uče presti in tkati domače blago, je že podvržen globi, katero bodo angleški uradniki izterjali od njegovih starišev.
V	izrednih slučajih bo mogoče naložiti globo tudi celim vasem in okrajem.
Nadalje imajo oblasti pravico preiskovati stanovanja in aretirati osumlijence brez zapornega povelja ter nalagati kazni brez sodne obravnave.
Angleške oblasti imajo pravico prevzeti kontrolo, nad pošto, brzojavom, železnicami in parobrod-stvom ter smejo zapleniti privatno premoženje.
Vsi uglednejši voditelji vseindijskega kongresa se nahajajo pod ključem.
Aretacije so se razmeroma mirno završile. Štiri osebe so bile usmrčene, nekaj jih je bilo pa ranjenih, ko je ljudska množica pri neki priliki napadla policijo s kamenjem.
Kongresni odbor v Ahmedabadu je pozval okrajne tovarnarje, naj prekličejo naročilo za angleške stroje v znesku poldrugega milijona dolarjev.
Angleške banke, trgovine in zavarovalninske družbe imajo veliko izgubo. Izza aretacije Mahat-me Gandhija so zaprte vse indijske trgovine in šole.
Indijci zaenkrat še precej mirno prenašajo angleška nasilja, toda zdi se, da je to le mir pred viharjem.
Ker časopisje ne sme objavljati pozivov nacijo-nalističr stranke, jih posebni odposlanci pišejo s kredo na cestni tlak. -
V	jetnišnici v Puni ravnajo z Gandhijem zelo skrbno in obzirno. Dovole mu celo, da se pogovarja z ostalimi zaprtimi na'cijonalisti.
V	Indiji se vedno bolj vzdržujejo govorice, da bo Mahatma Gandhi s svojimi tovariši deportiran.
CHICAGO V DENARNI ZADREGI
Zupan Cermak se boji nemirov. — Prosil je vlado za pomoč. — Mi-ljon meščanov je podpisalo prošnjo za takojšnjo pomoč.
Chicago, 111., <». januarja. — Župan Anton (Vrraak in ve«" vodilnih oseb je podalo žalostno sliko o položaju mesta. Vsled skrajno n c u £ min epa finančnega stanja inesta se boji župan Cermak, dii pride do velikih nemirov, ako državna oblast noče priskoeiti mestu na pomot".
Župan je sporočil kongresu v Springfield, 111., da je v nevarnosti življenje mestnih prebivalcev, ako legislature ne dovoli mestu finančne pomoči.
Zupanov poziv na legislature je podpisalo nad en milijon trgov-eev, bančnih zavodov in odličnih oseb za takojšnjo pomoč v fina n enem pr im a 11 j k 1 j a ju.
Župan Cermak če rekel, da je poslal zadnji poziv kongresu ter zahteval, da poslanci sklenejo, da se premeni plečevanje davkov v Cook okraju, kamor tudi spada Chicago.
—- Ako sedaj ne pomagate, — pravi Cermak, — potem tie vem. kaj se bo zgodilo. Tudi. ako takoj dovolite p unoč, bo mogoče že prepozno, da bi odpravili kritič-J ne posledice.	i
Rekel je, da mestni uslužbenci ne morejo več doI<ro časa služiti brez plače.
FALL JE
UZOREN JETNIK
Notranji tajnik v Hard-ingovem kabinetu se vzorno obnaša. — Dal se je podkupiti. — Obsojen na eno leto ječo.
Santa Fe, N. M., 6. januarja. —
Ravnatelj Xew Mexico k.ixnilni-ee, Edward H. Sw.ope je Izdal z a bivšega notranjega tajnika Alberta l?. Kalla v kabinetu predsednika Hardinga najboljše izpričevalo za njegovo obnašanje j kot jetnik. Fall je vložil prošnjo na zvezni urad za pcniiloščeiye;
Ravnatelj Swope je poslal svoje poročilo v Washington. Na prošnjo zveznega urada ni odgovoril. ako hoče navesti posebne vzroke za pomilošenje, temveč je samo izdal najboljše izpričevalo o njegovem obnašanju.
Tekom petih mesecev, odkar so bivši tajnik notranjih zadev nahaja v ječi pod zaporno kaznijo enega leta in pod globo $100.000, ker je sprejel podkupnino, se Fall nahaja v jetniški bolnišnici. Zdravniki pravijo, da Fall boleha na več boleznih.
ZNIŽANJE PLAČ
V DETROIT«
"GLAS NARODA" — List »lovenakega naroda v Ameriki I — Naročajte ga!
MATERE, PAZITE NA ZAPONKE
Chicago, 111., 0. januarja. — Poznani špeeijalist za pljučne bolezni, dr. Chevalire Jackson, je v svojem poročilu na društvo zdrav nikov priporočal, da naj zdravniki priporočajo materam, da ne devajo varnc«tnih ali drugih zaponk v usta, ker jih otroci radi posnemajo in se lahko dogodi, da 'kateri otrok pogoltne zaponko.
Detroit, Mich., (i. januarja. — Mestni občin, vk i svet je sklenil, da zniža plače vsem mestnim u-radnikom in uslužbesneem od 10 do 17 odstotkov. Po mnenju občinskega sveta si bo mesto prihranilo $1.300.000 na loto. Pravijo tudi, da so vsled znižanja plač nekateri ne\vyorški bankirji pripravljeni mestu posoditi toliko denarja, da dobe mestni uslužbenci plačo od 1. do 15. januarja, za kar sedaj ni dovolj denarja v mestni blagajni.
VELIKODUŠNOST
PLUMBERJEV
Spokane, Wash., 0. januarja. Ko so plumberji naznanili svojim uslužbencem, da so primorani znižati njihovo dnevno plačo od $10 na $8, so delavci naznanili svojim gospodarjem, da so voljni delati za $5 na dan. Ponudbo s« gospodarji sprejeli.
Pa ne samo to: delavci so obljubili, da bodo gospodarjem preskrbovali materija 1 po dnevni ceni z dobičkom deset odstotkov, medtem ko so prej dobivali po 17 do 20 odstotkov.
PROŠNJA ZA POMILOŠCE-NJE JE BILA ZASTONJ
Belfast, Irska, G. januarja. — Generalni pravdnik je zavrnil prošnjo na lordsko zbornico za pomiloščenje Amerikanca Eddie Cullensa, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora Turka Alime-ta M lisa. Cullens ima še eno pot, da d<weže pomiloščenje, namreč da vloži prošnjo pri governerju države Flster, vojvodi Abercorn. Cullens mora imeti 13. januarja.
ŠPANSKI PATRIJARH
V VATIKANU
Vatikansko mesto, 6. januarja. Prejšnji španski patrijarh, kardinal Pedro Segura v Saenz, katerega je izgnala španska republikanska vlada, se je za stalno naselil v vatikanski državi in hoče postati državljan.
ITALUA JE ZVIŠALA UVOZNINO
Rim, Italija, 6. januarja. — Italijanska vlada je zvišala carina na tuje blago za 13 centov na tono, razun fosfatov in nitratov, za katere znaša earina pot centov. Ta carina pa ne velja za blago. ki se vozi skozi deželo pa je namenjeno v kako drugo državo!
PAPEŽ PIJ ODLIKOVAL EMANUELA
Najvišje odlikovanje katoliške stolice. — Prvo odlikovanje kralja po zavzetju Rima...
Rim, talija, <>. januarja. — Pa'-pež l*ij XI. je odlikoval italijanskega kralja z najvišjim cerkvenim redom in je to prvo odlikovanj« po <il letih, ko se je italijanska vojska polastila pa peške države leta 1870. Apostolski nuncij pri italijanski vladi. Msgr. Borgonini Duca, se je zglasil v Kvirinalu in je podelil kralju trak in križ Kristusovega reda, ki je najvišji red katoliške cerkve. Ta rod jo določen samo za vladarje. Red je bil ustanovljen leta 1310.
Izvedelo se je tudi. da bo ta cerkevni red podeljen tudi princu Hunibretu, ko se vrne iz Napol ja.
Podeljevanje tega reda je bilo mnogo let ustavljeno, dokler ga ni zopet upeljal papež Pij IX. leta 1878. Od tedaj ga je dobila samo 16 oseb. Sedanje cerkveno odlikovanje nanovo potrjuje la-teransko pogodbo mod Vatikanom in italijansko vlado in prijateljsko odnošaje med obema vladama. Kralj in prestolonaslednik sta 15. in IG. oseba, ki imata to odlikovanje: zlato ovratnico s pa peško krono
Malo oseb. ki imajo to odlikovanje, je še živili. Med temi pa jo bivši španski kralj Alfonz, poveljnik papeške garde princ Don Giuseppe Aldobrandini in prejšnji predsednik države Peru Au-gusto H. Leguia, ki je bil zadnji, ki je prejel ta rod leta 1928.
Red je ustanovil portugalski kralj Denis I. in jo bil določen za plemenitaše za zasluge v boju proti mohamodaiirskim Morom. Papež .Janez XXI. ta rod leta 1319 potrdil in je odredil, da imajo njegovi nasledniki določevati, komu sme biti podeljeno to odlikovanje. Ko ga je papež Pij IX. po mnogih letih zopet obnovil, jo do-ložil, da je to najvišji red, ki ga moro papo^ podeliti. Edini neka-toliški mož, ki je imel to odlikovanje. je bil nemški železni kancler Bismarck.
DRŽAVNI TAJNIK STIMSON
BO POJASNIL AMER. STALIŠČE
PARIZ, Francija,januarja. — Zunanje ministrstvo je danes objavilo, da je naročilo francoske mu poslaniku v Tokio, naj opozori japonsko vlado na gotove določbe takozvane Pacifične pogodbe, ki je bila sklenjena 1905. Omenjene določbe pridejo v poštev pri sedanjem sporu na Daljnem Iztoku.
Francoski, ameriški in angleški--
poslanik so dobili naročilo, naj si preskrbe informacije glede japonskih načrtov. Japonska armada je zaeela prodirati j>roti Jugu ter je v neposredni bližini kitajsko meje.
Washington, D. C., (i. januarja. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bo ameriški državni tajnik Stiinson v kratkem pojasnil ameriško politiko glede l>wlj-noga iztoka. Njegovo pojasnilo bo izredno velike važnosti. Te dni je imel Št i niso n dolge konferenco s francoskim in angleškim poslanikom.
Tokio, Japonsko, S. januarja. Japonska armada prodira od Čin-eova proti Jugu v smeri proti velikemu Kitajskemu zidu.
Vojaški glavni stan je objavil, da je oddelek japonskih vojakov zavzel mesto Ilulatao ob Peking-Mukden železniški progi južno od Činčova.
Iz Tiensina in Pekinga poročajo, da jo zavladal med prebivalstvom velik nemir, ker se čuje, da bodo vdrli Japonci v severni del Kitajske ter se spopadli s ta m oš-njim kitajskim vojaštvom.
Zunanjo ministrstvo pravi, da zelo "obžaluje", ker hoče ameriški državni tajnik vedeti več podrobnosti fjlede dogodka, ki se je pred kratkim pripetil, ko so trije japonski vojaki pretepli ameriškega podkonzula.
Japonska pravi, da bo storila vse, samo da pomiri "občutljive Amerika nee".
SNEG V CAUF0RN1JI
TAT BO DOBIL
DOSMRTNO JEČO
POLJSKI POSLANEC
_SE JE OBESIL
Varšava, Poljska, 6. januarja. Poslanec poljskega sejma in pristaš vladne stranke, Tadej Wa-r y ask i, se je danes obesil.
Raleigh, N. C., G. januarja. — Črnec John Moore. ki je bil obsojen na smrt, ker jo ukradel par čevljev, kjer so ljudje spali, ne bo umrl na električnem stolu, temveč bo governor O. Max Gardner njegovo kazen izprenienil v dosmrtno ječo.
V Severni Carolini zahteva postava za tatvino po prvem redu smrtno kazen. — Tatvina v sobi. kjer spe ljudje je po. tej postavi tatvina prvega reda. Moore je bil določen, da umrje na električnem stolu 14. ferbuarja.
Los Angeles, Gal., H. januarja. Mesto Los Angeles je moralo poslati vče sneženih plugov in lopat, da bodo odstranili ssneg na 25 milj dolgi cesti v gorah, da rešijo nad dvajset ljudi, ki <o obtičali v Mono Basin v osem čevljev visokem snegu. <Nek potnik je sporočil, da je okoli trideset orteb obtičalo v snegu in nekateri potrebujejo zaradi ozeblin na nogah in rokah zdravniške pomoči.
MAJNARJI PROTI ŠTIRIDNEVNEMU DELAVNIKU
Coupiapuo, Chile, G. januarja. Štiristo rudarjev v bakrenih rudnikih, ki šo last Amerikancev. je zastavkalo, ker nočejo sprejeli odločbe družbe za samo štiridnevni delavnik. Družba jo imela namen zaposliti nekatere rudarje po štiri, druge pa po tri dni na teden, da pomaga nezaposlenosti.
MORILCA STA SE SAMA SODILA
Brata Young sta se sama ustrelila. — Umorila sta šest detektivov. Mati Je želela, da se u-smrtita.
Springfield, Mo., 6. janyarja. Državni pravdnik Charles Cha-lender se je odločil do nekaj nenavadnega, da bo predložil sodišču obdolžbo umora proti Harry -ju in Jenningsu Young. ki st;i si sama končala življenje.
Ivo so ju na neki farmi blizu Springfielda obkolili detektivi, sta streljala na oblcgalce in u-smrtila šest od njih. Nato sta pobegnila. Režala sta čez mojo in prišla v Houston, Tex., kjer sta najela sobo pod drugim imenom. Hotelir pa jo spoznal enega izmed njiju po fotografiji v nekom. . 1 ust it. Takoj je naznanil policiji. I Prišlo je nad dvajset policistov, oboroženih polog revolverjev z i bombami. Ko so policisti vr<rli v sobo plinske bombe, jo eden bratov-zaklieal: "Samo pridite; mrtva sva ".
Policisti so vlomili vrata iu našli oba morilca na tleh s prestreljenimi glavami.
Trupli obeh morilcev sta bili prepeljani v Springfield. Policija sodi, da sta brata ustrelila drug drugega.
Njuna mati-ju je potom časopisja pozvala, da naj s e rajši ustrelita, kot pa bi so pustila aretirati. In izpolnila sta željo svoje matere.
Državni pravdnik zatrjuje, da bo vložil tožbo prot šestim osebam Youngove družine, med njimi proti njihovi materi in očetu, ki je dal sinovoma puške <z izgovorom. da gresta na lov. Policija pa je že tedaj Iskala Harry Youn-ga zaradi umora.
Yotongova družina	je sprejemala razne predmete,	katere sta nakradla Harry in	Jennings Young.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
RUDNIŠKA NESREČA
V NEMČIJI
Benthen, Nemčija, 6. januarja. Ko se je porušil strop tukajšnjega rudnika, je bilo zasutih 14 rudarjev in so bili vsi ubiti.
NEMIRI NA ŠPANSKEM
Madrid, Španska, 6. januarja. Tekom božičurh praznikov je bilo v nemirih ubitih 21 oseb. (Največ jih je bilo ubitih tekom spopadov med policijo in delavcL V zadnjem spopadu je bilo ubitih šest oseb. med njimi štiri ženske Ln en deček, trideset pa je bilo ranjenih, ko so vojaki streljali na stavkarje v Vila Arnedo.
Ko se je po praznikih zopet sestal parlament, je takoj pri prvi seji prišlo do ostrih prepirov med, poslanci zaradi izgredov,
W? - >
'O LAS NARODA'
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 7, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
c
Glas Naroda
n
and PnbUaiMd by ILOTINIC PCBLUHDHQ COM (A Corporation)
'Am
L. Wm%at, Trtu.
of the corporation and adifxcsu« of above officers: •f Manhattan, Nov fork City. N. I.
OLII NARODA (Talce it the Peepie)
T—lied Irery Day except Sunday« and Holidays
•a celo leto velja lift sa AmerUtOnZa Nev York sa celo leto
In Kanado____________$6jO* Za pel )«ta------------
Ca pol leta________.$3 00 Za Inozemstvo sa celo leto
iS četrt lets ..............................<1-50 ga pol leta ..........-..............
Subscription Yearly $0.00.
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" tahajs rsakl dan lavaemiH nedelj in prasolfcov.
podpisa in osebnosti se ne prloMuJeJo. Denar nai se bla-govoll poMljatt po Money Order. Pri spremembi traja naročnikom, prosimo, da es nam tudi prejšnje bivališče nminl. da hitreje najdemo naslovnika.
HUI NARODA". Zli W. IStb Street. New Yerk, N Y.
Telephone: CBelsea 3—3*78
S R A M 0 T>A
Pred par dnevi j«- bilo objavljeno letno poročilo "National Child LnlMir Committee'*, ki mere zelo rudno lu«'* na Norijalne razmere v -deželi.
Poročilo sieor zatrjuje, dn je opažati v zadnjem <"a su pr«'<M'j napmlka, ]»osebno kar se tiče zaposlitve dečkov in deklie v raznih industrijah.
•
Otrok je vedno manj zaposlenih, toda vedno še dovolj, da delajo občutno konkureneo starejšim delavcem
Brezsrčni gospodar plača nedoletnemu sramotno nizko plačo in ga nesramno izrablja.
Proti temu zlu mi že ponovno nastopile zvezne in državne oblasti, delavske organizacije in druge družbe, toda povsem ga še ni bilo mogoče odpraviti.
Delodajalci se pač znajo izogniti postavi, oziroma fskrbe za to, da jih ]»rehudo ne zadene,
"National Child Lalwrr Committee'* povsem odkrito priznava, da je v Združenih državah še vedno nad en milijon otrok v starosti od sedmih do sedemnajstih let, ki ne obiskujejo šole, zato ker so prisiljeni delati.
Poročilo pravi, da morajo ti otroci delati v razmerah, ki so zdravju škodljive ter jih oropajo temeljev yzgoje, ki je brezpogojno potrebna za napredek.
William (i. Carr. član National Education Association, ceni število otrok, ki ne obiskujejo šole, ker morajo delati, celo na 2,120,000.
Počasi, zelo počasi napreduje oproščenje otrok iz tega suženjstva.
Zaposlenje otrok v steklarnah je odstranjeno.
V predilnicah po južnih državah je bilo še nedavno zaposlenih nad šestdeset tisoč otrok, starih manj kot štirinajst let, ki so morali delati po dvanajst ur na dan.
To je pa le malenkostno izboljšanje, ako se pomisli, da je po raznih napravah dežele še vedno zaposlenih približno dva milijona otrok.
Skoro deset milijonov odraslih zaman išče dela, (ločim jim dva milijona mladoletnih odjeda kruh.
To je sramotni madež na naši civilizaciji, ki ga je mogoče zabrisati le z najostrejšimi postavami.
Fid i na rešitev bi bila uveljavi jenje posebnega amend-menta k zvezni ustavi, ki bi enkrat za vselej prepovedal zaposlitev mladoletnih.
Dopisu
Perrysville, Pa.
-Zadnjič sem poročal v dopisu iz Mollenauer (Castle Shannon No. .'J), da je pri Pittsburgh Terminal Coal Corporation, še vedno | -stavka, katero vodi X. M. I". dolgo tega se je oglasil rojak v dopisu iz Coverdale. Pa. in pravi, da dvomi, kdo danes v to verjame. Hotel je povedati, da kdo ver jamo v X. Al. lr.. kateri so left*! i po par dnevih nazaj stavko kar.it. Dalje javlja, da tisti, kateri piše, dn je tli in tam stavka, položaja in razmer ne razume. Toraj. kdo ga razume.' Mofjoee tisti, ki so bili zadovoljni delati zjl nesramno nizke plače? Po njegovem mnenju, kot očita, so zastavkali samo tisti, kj so lf>2~» do IDliS skebali. Toraj, ako so tisti siromaki bili takrat slepi in gluhi, so pokazali, da .so se sedaj izpametovali. Ce bi hHi prijeli kot »mo mi. bi danes inieli zmago. Ce bodo eni skebali. drugi pa stavkali, bo šlo lahko verno naprej. in nikoli se ne bomo iz blata izkopali.
I)ohro si povedal, da smo našo pravieo pokopali in zacenicntira-li. ali delavska sloga jo lahko izkoplje brez težave. Človeška sila je večja, kakor največji stroj na železnici. zato ker ga je človek naredil. Ce sedaj ni čas za drezali v sršenovo gnezdo tega sveta, kdaj pa bo 1 Hruška je dosti zrela, samo moči je treba za stresti, p:i jo imamo.
Samo sloge nam manjka in organizacije, pa dobrih voditeljev, da ne bodo nas prodajali kot so na.sj>od C. M. \V. A. Sedaj srno stokrat na slabšem kot .so bili re-grutje po Franeom Jožefom, kol rojak omenja. Znano mi je. jaz sem bil tudi pod njim. Trikrat sem bil ranjen, pa mi sedaj na misel pride, kako smo govorili med seboj, da ni in da ni mogoče doseči, da bi ne prelivali krvi. Štiri leta ni bilo mogoče, dokler smo bili siti in sloge ne bilo. V novembru 1918. ko nismo več jesti dobili, je bila naenkrat sloga in začelo je pokati, da se je vse treslo blizu Pijave. Naš polk je bil prvi, ki se je odpovedal še nadalje kri prelivat, za nami pa vsi drugi.
Nekaj stičnega je sedaj. Malo je treba pomisliti, ne samo tja-vendan govoriti. Ce se mi delavci ne bomo zložili, kaj pa še bo.' Ako bo tako. bomo še dolgo ča-kali.
(Jeorge Cher van.
Smrtna kosa.
V Šent Vidu nad Ljubljano je umrla včeraj p o kratki bolezni gdč. IVANA SAKSER, sestra Mr. Fr. Sakserja. Stara je bila 77 let.
Mr. Franku Sakser ju, ki je v svojih starih letih toliko hudega dočakal, izrekamo svoje iskreno sožalje.
zaslužil. t bogi delavce trpin, kdaj se boš zbudil iz dolgega spanja
Predsednik Hoover nam je dal britko preizkusiti obljube. Ko je pred leti kandidiral z;i predsednika. je rekel, da bo gledal 11a to, da noben delavec ne ho zaslužil manj kot $17 na teden ter da se bo s tem pošteno preživel.
Žali-bog jih je. malo, da bi zaslužili toliko. Veliko jih je. ki ne zaslužijo nič, ker ne morejo dela dobiti nikjer. Delavci, trpini, ko greste volit, glejte komu daste svoje glasove, dajte jih možu, ki jih zasluži, možu. ki je m delavca.
Sami smo si krivi, da je taka beda prišla, ker kadar je čas za pomagat i si, tlstikrat spimo, potem je pa sam jok in stok, ko je enkrat že prepozno. Zato pa glej-
Tragedija mladega fanta zaradi nesrečne ljubezni.
21. decembra zvečer se je raznesla vest. da se je smrtno nevarno obstrelil s puško delavec pri državni železnici, Filip J.. s*in po-sestniee vdove iz Prezrenj pri Pod na rt u.
Mladenič je prišel pozno popoldne od dela domov in se spri z materjo, ki mu je branila ženi-tev z dekletom, s katerim je imel znanje že dalje časa. Po sporu .je odšol v veliki razburjenosti ves duševno strt na podstrešje. Kmalu nato so začuli domači in sosedje strel in t r en o t c k zatem vzdihovanje nesrečnega fanta, ki je
Nosi le čižme in zavihane hlače pozimi in poleti. -O, čisto nežna mu je današnja* mehkužnost. Pozimi se najrajši peča z odmetavanjem snega, to 'je njegova zdrava telovadba. Zanima se za politične stvari in je pr. leta 8. novembra med prvimi volil.
Smrtna nesreča pri podiranju bukve.
22. decembra je š«-l zdrav in vesel na tlelo v gozd v Za bukovje pri Trebelncm 23-letni mladenič Žalezina Lojze iz Skraisevca pri Mokronogu. Prva bukev, ki so jo podirali, je bila zanj usodna. Drevo je padlo mnogo prje. kakor so
prišel še sam s podstrešja v sobo s j J"'^^ pokopalo pod seboj krvavečim obrazom. Bil je še to-	razbdo glavo, ch
liko pri moči. da je segel po papirju in svinčniku in napical: — Ne v bolnico, po zdravnika! — Sosedje ->o ga spravili v posteljo, poslali po duhovnika in telefonič-no pozvali zdravnika iz Radovljice. kil je kmalu prišel z avtomobilom k ■ponesreeneu. katerega je obvezal, nakar je odredil takojšnji prevoz ranjenca v ljubljansko bolnico.
Zdravnik je ugotovil, da je šel projekti! nesrečniku pri ustih noter in izstopil pri čelu. Mladenič ima skow v<>s obraz od zgornje ustnice po sredini nosa do čela .1 do 4 cm široko odprtino. Lobanje in oči si ni poškodoval Ako ne bo prišlo do komplikacij, bo ndade-nič morda še okreval.
Flilip J. je star šele let in ze-
mo. komu bomo dali svoje glaso- ho miren in marljiv delavec, ve. ko pridejo volitve.
slučaj. 93-letni mladenič iz Bele Krajine.
NASI V AMERIKI
V soboto oh ti.25 zvečer je v Clevelandu umrla Mrs. Pran ecu VcncI. soproga poznanega trgovca in Mesarja. Mr. Frank Vesela.
— Med torkom in sredo, une 22. in 23. decembra še je v Clevelandu rojak Pr. Brinšek ponesrečil, ko je padci po stopnicah v
Zbolela je zadnji teden, ker pa i klet. Dobil je razne poškodbe in je bila to njena prva bolezen in J si je zlomil tudi levo nogo, tako |V4 ker je bila pokojnica zelo trd-! da je moral v bolnico.
na in potrpežljiva se bolezni ni vzelo re*ino. Ta pa se je kasneje razvila v pljučnico, kateri je podlegla. Stara je bila šele 4!) let. Rojena je bia! v vasi Za g rad cc
— V Clevelandu je prcmimU Anton Močnik v starosti 67 let. Zapušča soprogo in sedem otrok. Rudolf, Anton, Ana. omožena
pri Žužemberk,,. ,Njen« dekliško »trdKrf«. Mary omožena Dobm-ime je bilo Jernejčič ter je prišla *ar'	John 111 Oeorge. Po-
v to deželo leta 1002. Kivala je ce! čas tti v Clevelandu. Pokojni-ea zapušča žalujočega soproga, kateremu je "bila zvesta in dobra Žen* ter štiri hčere, Ella, omožena Plenom, Frances, omožena Pajk, Dorothy m Caroline ter dra si-na, Franka. « Edwarda. Poleg drnšine tudi apuiea sestro Mfb. ' A Hočevar in brata Antona ▼
kojni je bil rojen pri Gorici na Primorskem.
— Zupan mesta Oirard, Ohio, je imenoval v zdravstveni odbor inetita poznanega rojaka. Mr. John Dol&ča. Mr. Dolčie je bil imenovan v ta nrad na mesto Mr. Joseph Cekuta. ki je bil izvoljen eoaMilnaBom. Župan v Girardu, Mr. David J. Ree«. je »elo naklonjen
Omenim naj en sam Fant mlad ter zdrav, spoKobcn delo. je hodi! 14 dni vsak dan v premogovnik, ter čakal kdaj dobi kakšen voziček, da ga naloži in si revež zasluži vsaj za najpotrebnejše. Toda kaj mislite, da je dobil, ko je prišel dan plačila? Dobil je ček za celih $1.17, potem si pa naj misli vsak svoje, kaj vse se more dobiti za ta denar.
Mislim, da sem predaleč zašla s tem dopisom. II koncu hočem še omeniti, da ima naselbina Moon Run slovenskega mirovnega sod-■ nika iz dobro poznane družine Mr. Frank Troha. — Mlademu 1 Franku Trohu želimo mnogo u-spelia. I>ahko smo ponosni, da imamo Slovenca za sodnika v tej majhni naselbini.
j Sedaj pa pozdravim vse čitate-11 je in čitateljiee Glas Naroda ter 1 vam želim vse najboljše v letu j 1932. Glasu Naroda pa želim mno-i go novih naročnikov. Petru Zgagi pa priporočani, naj se moških malo loti, ne samo žensk.
Pozdrav!
Anna Skvareha.
Moon Run, Pa.
Cenjeni urednik! — Ker je to moj prvi dopis se bojim,, da ne bo zagledal blega dne, ter da ga bo g. urednik vrgel v koš.
Novic sicer nimam nič posebnih. Kar se dela tiče, mislim, da ' slabše že ne more biti kakor je. j 1'bogi družinski očetje z grozo
zro v bodočnost, posebno še kate-	-
ri imajo veliko družino. Cboga Melbourne. Avstralija, 6. jan. mati ne more otroka potolažiti, • Velikanski požar je uničil vso ko se joka ter jo prosi za kruh. j travo na 450,000 akrih planjave On ne more razumeti zakaj mu ga mati ne da. Želodec je trmast ter se ne da potolažiti z besedami, Mati pa nima kruha, da bi ga dala ubogim lačnim otrokom. Nebnima ga, ker ga nima kje vzeti. ker nima denarja, da bi ga kupila ter laož ne dela, da bi kaj
CELA PLANJAVA
POGORELA
v New South Wales. Zgorelo tudi 47.000 ovac.
Naročite — n* "Glaa Naroda" — največji slovenski dnemlk v Zdrn-tenifa drtevak
Janez iBelič je posestnik in vinogradnik v Crnomjlu. kjer se je rodil 25. marca 183S in šteje torej 03 let. Ni bil Še nikdar bolan, lahko tlela, hodi pa tako prožno, da ga 20-letni mladenič težko
je nesrečnik obležal na mestu mr-icv.
Poleg Žalezine je zadela padajoča bukev tudi njegovega tovariša Cirila Tratarja, ki i,na zlomljeno kiju nieo in hudo ranjeno roko. Jtanjenca so tovariši odnesli v prvo hišo v Zabukovju. kjer so mu nudili zasilno pomoč. Nato so ga z vozom prepeljali v Mokronog in iz Mokronoga z avtomobilom v bolnico. Tratar bo o-k reval.
Peter Zgaga
Včeraj so bili sveti Trije Krw-lji-
Kot pravijo naši ljudje, se j.* dai za toliko podaljšal, kolikor petelin zine.
Ni sicer dosti, nekaj je pa vendarle.
Snega uinuimo v New York ti še nobenega. Po t idi iz drugih krajev poročajo, o izredno milem vremenu.
s<* je nas ž<- vsaj nebo usmililo. č.» sr nas kapitalisti nočejo..
In tako smo prišli v prcdpiist-ni čas. čas zabav in porok. Zabav bo dosti, pa menda ne bodo prav podobno zabavne. Odkritosrčno veselje je v današnjih časih redko. in redek je smeh. ki prid«« naravnost iz srca.
No. pa vseeno, bo že nekako.
Vsaka stvar le nekaj časa trpi — je rekel Kranjec, ki je Francoza zibal. Tudi depresija ne ho večna.
V tem upanju smo začeli novo leto, in želeti je. da hi nas upanje ne varalo.
V nedeljo zvečer bo vprizorilo slovensko prosvetno dr. "Bled" v dvorani na Osmi veseloigro ' Trije tički".
Kakšni "Trije tički"?
Kaj pa Strnad. kr bo igral sodnika. ali strnad nemara ni tiči
Pranj o Svigelj 70: letnik.
Na Bregu pri liorovniči je praznoval lrt. decembra industrijalec Fran Švigelj v krogu ožjih sorodnikov sedemdeseti n ico. Rodil se je v Horovnici in kot najstarejši in prevzel očetovo posestvo. Jugoslovansko muustrstvo je .ločim so njegovi bratje Jože, , resigniralo .toda le za par dni. Viktor, Anton in Matej šli v j Po par dneh so se vsi ministri Ljubljano študirat. Jože in Vik-! vrnili na svoja mesta, tor ^ta postala duhovna, dr. An-! živkovoč je zopet ministrski ton Švigelj pa se je posvetil prav- predsednik, dočim je Slovenec dr. nemu študiju in kmalu zaslovel. | Kramer minister za trgovino.
trgovske' ^ velikim zadovoljstvom m«>-" ram konštatirati. da je Kramer v trgovskih zadevah dosti večji iz-
Zalostna smrt 17-letne vajenke.
22. decembra so imeli v Novem mestu trgovski vajenci v novem
vjame. Na Mirno goro pride prej. i šolskem poslopju svoj pouk. Ne-kakor vsak drugi turist. Or je in } kako po šestnajsti uri je šla u-vlači še vedno brez vsakega trn- j čenka. trgovska vajenka pri tvrd-da. Z vol mi vozi sam. naloži in di Medic. 17-Ietna Anica Valen-pripelje drva domov. Samo, če j tinčičerva. herka vrtnarja bano-pelje z vpreženim parom volov! vinske kmetijske šole na Grmu.
skozi mesto, včasi potoži mimo gredočim sosedom: — Ce bi moral imeti oči tudi zadaj, da bi se lahko ogibal avtomobilom! . . .
Pije jako malo. je pa rad domačo hrano in spi dobro. Gre zgodaj spat in rano vstaja, tla hiti svoji ivini polagat ter se ž njo pomenkuje. Kaki le kako smod-ko. pa še tu polovico redno prihrani za priboljšek. se pravi: za čik . . . Izredno bister je njegov spomin, a zadnja leta mu je sluh začel nekoliko pešati.
na stranišče, od koder je dolgo ni bilo na izpregled. V skrbi za njo sta se dve tičeuki «xUočili. da jo gresta poiskat. Pri iskanju sta našli straniščna vrat zaprta.
Spričo suma. da se je zg'nlila nesrečo, so morali vlomiti vrata in našli so na tleli ležečo pol mrtvo Valentinčičevo. Hitro so jo odnesli v dvorano šolske poliklinike in tvd tam so jo odpeljali z večernim vlakom v Ljubljano. Ilila pa je vsaka pomoč zaman, nakar .so jo vrnili nao četov dom.
VABILO
K
imajo velik uspeh
B
■na
KATERO PRIREDI
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
"BLED"
v NEDELJO, dne 10. JANUAR J A t L
v dvorani na 62 St. Marks PL, New York City
SPORED:
BLEJSKEMU JEŽEBU, (Ign. Hladnik) VENČEK NARODNIH PESMI, (Dr. Schwab) —
poje mešani zbor "Bled"
TRIJE PTIČKI
BORKA V DVEH DEJANJIH
JAKN (gostilničar) ....................... Mr. JOHN MAČEK
ŠPELA (njegova žena) ........... Miss MINKA Ž ERŽEN
NACE IGJLAČ (krojač) ................ Mr. FRANK PTRNAT
MIHA ZAJC (urar) ........................Mr. VINCENT OVCA
JOŠKO ŠTRMENCELJ (piskrovez) . Mr. AOI JERMAN
SODNIK ........................................ Mr. JOHN STERNAD
PETER (sodnijski sluga)............Mr. FRANK STARIHA
STRAŽA ............................................ Mr. JERRY G06TIC
Dejanje se vrši v devetnajstem stoletju na Primorskem
Vstopnina I. vrste 60c; II. vrste 40c. PO IGRI PROSTA ZABAVA IN PLES 8 postrežba bo dobro preskrbljeno. — ODBOR
vedenee kot pa ime razodeva.
Kaj bo dosegla razorožit vena kon ferenca, ki ->e bo sestala prihodnji mesec v Ženevi 1
V najboljšem slueujn to. da bodo države obljubile zgraditi v pri-liodnjfh let ili nekaj manj bojnih ladij nego s«« v prieetkn nameravale.
To je jako slaba tolažba, k.ijti z orožjem, ki ga imajo sedaj na razpolago — predvsem. * strupenimi plini — za morejo unieiti prebivalstvo vsega .v vet a.
(taiidiiija so zopet zaprli .Možak je it:,k potreben počitka po wra tem. kar je doživel v zadnjih par mesecih v Evropi.
Komanje ima le v redkih ilea jih blagodejne posledice.
Njetfovo dolgo romanje iz Indije v Anglijo se je povsem izjalovil,).
*
Skoda, da so sedaj v januarju tako lepi dnevi.
Žcjiske postajajo dolgočasne.
Na ulicah se zavijajo v dolge suknje in skrivajo svoje glave v visoke ovratnike.
' Ro pa«" treba počakati, da ho pritwnrl peklenski mraz.
Šele v hudem mrazu nam bodo radevolje razodele dobršen del svojih »'arov.
*
V	Sloveniji se vrši velika debata, če bi .se tudi slovenski Sokoli udeležili Olimpijskih iger, ki se bodo vršile letos v Calif orni ji.
Slovenskim Sokolom ne more nihče oporekati, da niso dobri telovadci.	»
M urnik jih je tako izvežbal. da so že od marsikje odnesli znatno nagrado in splošno priznanje.
S Californijo je pa težavna stvar. Delavstvo bo letošnje Olimpijske igre bojkotiralo, ker se bodo vršile v "Californiji. kjer je delavski voditelj Moonev že šestnajsto leto zaprt.
V	splošnem pa telovadba, pa naj bo še tako uzorna. ne bo žela v Ameriki posebnega priznanja.
•Na prvem mestu je zaenkrat v Ameriki bckfc. na.drugem mestu ba&ebal, na tretjem nogomet, na četrtem rokoborba. Temu sledi plavanje, sankanje in smučanje.
Telovadb* po nemškem Jahno-veni oziroma češkem Tyršovem uzorcu je bodisi preveč zastarela ali p^ preveč filcgantoia, da bi ji posvečal povprečni Amerikanee kak»» posebno p>>zoraoKt.
G t AS H AftOD Am
mmmmm
99!
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 7, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
STREL IZ PUŠKE
i.
V prvih decemberskih dnevih je v kosmih naletaval sneg. Topli jug se je neprestano boril s severom in
ga slednjič premagal. Belede odeje ko pokrivale naravo in kupi snega
so drseli s smrek v gosdu, kjer je zmoteno naprej. Brž ko je spo-
' 7no I o «jr r» lici /»o ni — rvo t'Io io i r_
vladal m-T. — Gozdni prebivalci so
se mu je zdelo, da vidi v bližini • je. Naenkrat je na sosednjem čudno senco, ki se je počasi P°- j drevesu nalahno zahre&čalo in Kac mikala dalje. Pogledal je ostreje in je videl, kako je veverica S predr-ker je že tudi sneg ponehaval pa-)znim skokom skočila na drugo
dati, je zagledal v veliko svoje za-	.......
čudenje lisico, katera je kolovratila
t;e v teh dneh neprijetnega vremena poskrili po brlogih, lisice v svojih luknjah, kune v drevesnih duplinah, veverice so se pa stisnile med goste smrekove veje in bile tako na varnem. Ptički so umolknili. kajti strašilo jih je divje j?le-sanje snežink. Le planinske siničice S3 neprestano brzele po deblih in se niso zmenile niti za najhujše besnenje prirode. 8 prijetnim čvrčanjem so spremljale svoje polete in tako izdajale same sebe. Sneg n: odnehal in je s hladno vztrajnostjo naleta val in polagoma viAal snežno odejo.
Uoogi zajec Dolgin, star možakar in premeten strahopetec, je v teh dnevih največ trpel. Nekaj časa je blodil p5 gozdu, iskal suhih bilk, a kmalu je pokrival tudi te sneg. Ves pob.t se je spravil za staro smreko in se stisnil k deblu. Topo je zrl nekaj, časa predse, mislil na nekdanje lepe čase, ko je v krasnih letnih jutrlh odhajal z ležišča na pašo gori na vrh Lenkove planine, Pa to obujanje spominov na lepe dt}.l mu je le Se povečalo nevoljo. Povesil je d:lge uhlje, pomežiknil z enim očesom, sunil z jezo nakopičen sneg v stran in nato mirno chsedel. Iskal je z očmi robidnih vej in ljst:-v, a na žalost danes tudi teh ni oparil.
To pa tam je s šumom padel sneg s smrek in Dolgina preplašil. Tedaj je urno dvignil uhlja in de-Ofcle oči so iskale po okolici, da bi1 po njih in že se mu je zbudila lov-
znal, da ga lisica ni c-pazila, je mir no počakal ha mestu. Tako je napravil Dolgin vedno, kadar je vedel, da ga mimoidoča žival ni zavohala. To ga je tudi rešilo. Kmalu je lisica izginila v gezdu in Dolgin je nemoteno nadaljeval pot.
Dolgi skoki v snegu so pričali o njegovem teku. Mučen glad mu je spešil korake in že je stal pred skednjem, kamor ga je vleklo- slad-kodišeče seno. Dolgo je stal v snegu. premišljal o drznem naklepu in že obupaval. A ker tudi hudobni Mildon ni bdel, se je ojunačil in skekoma planil v parno in kar padel na seno. Sreča njegova, da danes ni spal tu domači maček, črni muc s svetlimi oči, ki bi mu drugače zagodel.
II.
Drugo jutro so se s truščem odprla vrata Kacovega d:movanja in na pragu se je pojavil Kac sam. Bil je namenjen v hlev, da bi o-pravil pri živini. Stopil je po koš in odšel na skedenj. Pa še predno je napravil prve korake, že je zagledal v snegu Dolgovinovo sled in ustnice so se mu razširile v lahen in hudomušen nasmešek. Poklmal je z glavo, šel z očmi za sledjo in tikoj ugotovil, v katere- smer je zajec odšel. Vedelo je zažvižgal in nesel živini klujo. Ko je tu vse o-pravil, je odšel v hišo.
Na steni sta viseli,dve lovski puški in nemo grozili. Kac se je ozrl
drevo in hitela dalje v temino gozda.
Prav v tem trenotku je zaslišal jd daleč Mildonovo lajanje in po stal je pozoren. Trdno je prijel puško, napel petelina in čakal. Ubogi Dolgin je med tem z vso silo rezal zrak, teptal pod seboj neusmiljeni sneg in bežal. Čutil je, da danes nekaj ne bo v redu. Za njim je besnel Mildon in se vidno približeval. Dolginu je nev, doslej neznan strah dajal podvojeno silo in kakor še nikdar v svojem življenju je drvel naprej brez smisla in brez cilja. Samo eno je imel pred očmi, rešitev. Zgrozil se je ob misli na ostre zobe, ki bi mu razparali lepi in topli kožušček. Siničice po smrekah so se čudile, ko so videle dragega prijatelja v veliki stiski. Rade bi mu pomagale, a s čim in kako? Jezno so čvrčale, ko so zagledale Mildona, ki je s tenkim lajanjem gonil Dolgina na življenje in smrt. Ta si je hctro domislil stare zvijače in sklenil, da j?su o-nemogoči zasledovanje s tem, da zaveže vozel. Nenadoma se Je u-stavil, planil z dolgim skokom za deblo bližnje jelke in mirno obsedel. Kmalu je bil Mildon Dolginu za petami, toda naenkrat se je ustavil in utihnil. Tenki jezik mu je sunkoma deloval in izbornl nos je iskal nadaljne sledi.
Lovec Kac pa je dobre videl oba Stal je na cesti za grmom, da ga Dolgin ni mogel zapazati. Nameril je bil nanj baš v trenotku, ko je skočil za jelko. Votlo je odmeval jek od lesov in svetli ogenj je spla-šll celo Mildona. Trenutno je bil
...	„ _ w . ,	Kac pri jelki in gledal nesrečno
kaj sumljivega zapazlie. Dobro je ska kri, da je pograbil risano dvo- žrtey Qdt M ^	je
poznaj zvito in neusmiljeno lisico. I cevko, jo vrgel čez rame in stopil J žalostno ležaIa v bližirU y glavi je
poznal je divjo mačko In vedel, da v sneg. M-ldon je takoj spdznal.
, imel troje šiber in hrbet mu je bil
b, bil izgubljen, če bi si Ji posre- kaj gospodar namerava in je *a-jstrašn0 razmcsarjen
i I (. nriti v nioa/w\ lOlltnA	<	.	l _ »;	__. —______ ..„ '
čilo priti v njegovo bliižno. Po5 J čel trdo lajati "in natezovati ve hlevnih veveric se ni bal, a poznal rigo. Kac Je stopil h njemu, da je še neki drugi strah, pred ka-(odvezal, zraven pa mu je govoril terlm ga je mrzlo pretreslo, če bodrilne besede in ga parkrat pose je spomnil nanj; to je bil pes božal po lepi glavi. Radostno je MUdon, last lovca Kaca. Tega psa Mildon majal rep in na vse nase je bal bolj k:t lisice In divje čine skušal izraziti veliko veselje, mooke. Kajti z Mildonom je prišel ki ga je občutil. Tako se obnaša pač navadno tudi lovec Kac s puško na samo lovski pes, preden odide na rami in nekoč je le malo manjkalo lov. Povesil je nato rep, nagnil, da ni sv.nčeni det dolgina pokopal 1 glavo in cdhitel proti gozdu. Poča-;,Jal in naznajal
! To je napravil strel iz puške in ' vzel življenje njemu, ki se je celih 6 let veselil prirode. Mrtev, z ostek-■ lenelimi oči je ležal Dolgin in tako pričal o krutosti človeka, ki ' mori divje živali ,te bisere naše pri-' rode. Zavzdihnil je celo Kac, ko je | pobral svoj plen in nemo odel pro-i ti domu. Le Mildon je veselo zala-


Cnpr . IS
The Ali:-:. .11 'lulu rr, I'D
Mi
• —
Odrekla sem se rezkim dražljajem
"Gotovo sem na LUCKY seznamu. Ko seui bila lansko poletje v visokih Sierras, sem hodila šest milj, da sem dobila zalogo LUCKY STRIKES. Ko se je pojavil zvočni film, sem se odrekla rezkim dražljajem in kadim izzu onega časa LUCKY STRIKES. In ta vaš izboljšani Cellophanski ovoj. z malim tabom za lahko odprelje, je biser."	^^
i£
«4

It's toasted
Zaščita Vašega G rta—proti droiljojem—proti kaliju
In Mitkrulnu-currti Celluphuiir Olxlrzi ta ~'T(tti*lrtl" Okus l etino Svež.
NARAVXAJTE NA LUCKY STH.IKE—tO minut z najboljšimi plesnimi orkt*tri iu nctrr. in V al.-rr \\ inchcII, ojfgii J a na: uja napo t tdoi »fijs postanejo jutrišnje noi ice, nak torekt čcirlek in iobolo ic'er pr. ko .V.B.C. o:n:rz,J.
BRAT NE POZNA BRATA
Dan se je nagibal h koncu, sneg je še vedno naletaval, toda ubogi Dolgin ae ničesar ni užil. Obupno je gledal predse, predstavljal noge in se skušal ubraniti belim kosmom. kt so padali izpod neba. Čakal je, da preneha snežiti. Naposled pa se je ujezil, napel mišice in jo ubral naravnost proti Ka-ccvi hiši. Spominjal se je še, da je tam poleti videl cele kupe sena
si je Kac korakal za njim po cesti, ki je vodila čez hrib in sekala i gozd. Tu pa tam je ugledal lisičje in zajčje sledi, ki so ae križale in t ginjaJe v daljavi.
Mildon je že pridno iskal in skušal izslediti nočnega pritepen-ca. Motile so ga različne stopinje in tudi vonjal danes ni povsem dobro. Vendar je z njemu lastno vztrajnostjo hitel naprej, skočil za vsak grm in nenehoma stikal p- skritih bi
in to bi bilo zanj pač več vredno kot vse drugo na svetu. Junaško je kotičkih, da a azil visoki sneg, le tu pa Um Je gina.
nekolika obstal in posluhnil, ker ni1 Kac se je sredi gozda ustavil, na »lepo zaupal, temveč se je pre- snel puško z rame in jo nabasal z
NEDELJSKI POČITEK
LAŠKIH NOVINARJEV
vidno pripravil.
V par minutah je bil na planem. Ustavil se je ra hip in nenadoma
DRUŠTVA
O NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
RIM, Italija. — Izdajatelji dnev-. nikov v Italiji so nedavno napra- j vili vlogo na rimsko vlado in za-' kje zagledal Dol- htevaU' dovoli, da bodo uredniki delali tudi ob nedeljah. Mussolini, ki si je dal predložiti t-zahtevo, je vlago prebral In v®el svinčnik ter zapisal na rob vloge: "Takšno postopanje bi bilo pro-tisocialno." K temu velja pripomniti, da izhajajo italijanski listi, ki imajo needljski datum, že v soboto, d očim se ponedeljske izdaje pišejo in tiskajo v zgodnjih popol-nočnih jutranjih urah od nedelje na ponedeljek.
naboji. Poslušal je napeto, če bi morda kje daleč Malflon z lajanjem naznanil, da Dolgina že zasledu-
V okolici Ituja. kjer .je toliko! dobrodušnih ljudi, s«* v zadnjem i času vršijo krvavi dogodki, ki j presegajo že vse to. kiir jnjiiini-1 jo najstarejši ljudje i/, prejšnjih ! časov. Poleg pretepov me«i vinje- i uiini fanti, poleg prepirov med soaedi. >ki večkrat krvavo končajo. so sedaj mi vrsti tu« I i krvavi spopadi med samimi hj-ati.
I trat a Anton in Ignac Fliš. sina posestnika iz Zatle pri Novi C-erkvi, sta se podala z vozom v ]*odlehnik. .Med vožnjo sta se naenkrat začela prepirati, in sicer zaradi nekih malenkosti. Anton je med prepirom naenkrat potegnil iz žepa nož ter z njim naskočil svojega. dve letii mlajšega brata Ignaca. l»il je ves divji in prizadel mu je mnogo ran. l»rat se je »hI ran ves krvav zgrudil na tla, napadalec pa ga je zopet naložil na voz ter ga nanj pritrdil z verigo. Tako ga je vozil v Podlehnik do gostilne Treo. <kjer ga je vrgel na tla in začel vpričo gostov vpiti, naj pogine. Gostje
ODKRITJE PUŠKINOVIH ROKOPISOV
"GLAS NARODA" m Sta
čluutvo, ru p« Tli Slovenci v nii okolici
l
>r«
CM ZA OGLASLJO JMiKNS
'•H*-? T -rr,
MOSKVA, Sovjetska Rusija. — V LJeningradu so nedavno zaključili preiskavo o najnovejših najdbah Puškinovih rokopisov. 'Najzanimivejša med njimi je zbirka z naslovom "Lice j ski cvetnlk" lz leta 1814, ki so je imeli "izza 1863 za i^g«toljeno. Med temi rokopisi se je našel tudi odlomek iz poeme "Vla-dim" in več drugih stvari. Rokopisom so priložene tudi risbe, med katerimi je tudi Puškinov lastni portret, dalje portret Grkinje Ka-lipse in več španskih tipov iz "Kameni tega gosta". Z navedenimi av-togroli se Je končnoveljavno ugotovilo, katere pesmi ao Puškinove, za MHttife *> namreč do dfcnes jih Je, zložil Puškin.
S
V

POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej ofrnove. —
Uprava "G. N."
so si* tako zavzeli /.n težko ranjt 11 »• ltji mladeniča, ga za silo obvezali ter alarmirali podlehmškc o-rožnike. Orožniki so poslali v Ptuj po reševalni vyz. ki je krvavečega mladeniča pripeljal v hol-
n išn ico.
Zdravniki so ugotovili. ima nesrečni mladenič vbodljajev. od katerih jih je l.~> precej nevarnih. Ignac Kliš ima levo stran lica popolnoma razrezano in bo o-> tal za vedno izkažt n. Antona Kiiša so orožniki odvedli v zapore ptujskega sodišča.
Istii dan sta se pri Sv. IJoliVn-ku sprla brat .Martin in .lože-f Ar-iiiuš. sina tainošnjega posestnika. Martin je izvlekel nož in zabodel svojega brata Jožefa v prsi,- V ptujski bolnici ugotovili, da je Jožef zelo opasno ranjen, ker so načeta tudi pljuča.
DALMATINSKA AKCIJA" V ITALIJI
H
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
Antifašistična 'Italia" prinaša • nekatere zanimive podatke o imperialističnih težnjah fašizma. — "I-taLia" piše. da hoče fašistična vlada prepričati svet o svoji miro-l ljubnosti, pri tem pa oborožujct svojo mladina in izvaja ireden-tistično propagando. Na vseh fašističnih svečanostih se vršijo smotre fašističnih vojnih formacij in razširja imperialistični duh z raznimi gov:ri in predavanji. Odbor takozvane dalmatinske akcije' obstoja v vseh večjih mestih Itali- j je. V raznih večjih mestih Italiji; nosijo fašisti dalmatinske zastave. I Istotako obstejajo razni odbori za! italijanizacijo Korzike. Fašistični' Jisk silne: napada lorda Stricklandai ■in pozva ljudstva Malte, da vzdrži J v borbi porti britanski same pašno- ■ sti. "Tribuna" je pred kratkim j pohvala italijansko javnost, da re- j ši italijanski značaj tešinskega kantona v Švici, ki je izpostavljen germanizaciji, ker se Italijani v i Švici ne morejo svobodno razvijati. "Tribuna" protestira, ker soj švicarske oblasti prepovedale iz- j hajanje italijanskega fašističnega lista v Lugano. To je za Italijo največji dokaz, da v Švici njeni dr-
žavljani nimajo svobode. Fašisti .sploh povsod razvijajo svoje imperialistične težnje, kako daleč pa gredo fašisti, je najboljši dokaz, da so izdali po univerzah tiskana navodila za dijake, kako naj se obnašajo in pripravljajo na veliko borbo, ki jih Č4ika. Tako n. pr. so v Turinu tiskana taka navodila na drugi in tretji strani univerzitetnega indeksa.
RIM. Italija. — Zadnja dva meseca so bila predana predsedniku vlade Muss:iiniju poročila o stanju fašističnih organizacij v Italiji. Po službenih poročilih vsebujejo |fa-šistične vojaške organizacije:
1. fašistično milico; 2. mladinsko borbene organizacije in 3. "Balli-lo" in avantgardo. Vse te organizacije so urejene kot prave vojaške formacije. Fašistična milica ima 170 legij, katere imajo okrog 2.5 milijonov članov in 43,000 častnikov fašistične milice kot inštruktorje.
Naročite se na "Giu Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdn-
ienih državah.

Nesreča ne počiva!
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West 18tb Street New York City
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan.
KAJ 8TE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t
Ali ste še zavarovani za slučaj bolezni, nezgode aii smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi orga> nizacijami v Ameriki. Imovina znala nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah e 8. člani. Pristopnina prosta.— Beriiš najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pišite po jpojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbasnik, Ely, Minn.

■





'GLAS NARODA'
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 7, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A
BiiaiisnjiuaiBiaigii^^
Pomladni Sen
ROMAN IZ ŽIVLJENJA. 2RERRRfiftfSfi !
Za Glas Naroda priredil I. H. jjj
V!	(Nadaljevanje.)
—	I>a, «ro>jHMl stotnik, njeni živci so prenapeti.
-	In /<laj pri<|cni š«' jaz. da jo kliiVni v služba, kjer bo še bolj napn-žeua. Toda ne vem si kako ilriijra«V pomagati. Človek se <►-i>et»i na vsako slamo.
I "pani pa. da ne bo to dolgo trajalo. Moj mož je v velikih .skrbeli zaradi nje. Tako nežna je in slabotna. Za svoj poklie ni več dovolj močna. To Ijubczujivo dekle želimo obdržati za svojo hčer, iako nam je prirasti« k sreu.
Tedaj pa pride Marija pripravljena za odhod.
—	- Tako, zdaj >.4*111 pripravljena, grtspod stotnik. ,— Lahko noč. draga teta. — ter jo poljubi.
Med potom pravi Wolf:
Kako hvaležen sem ti, Marija, da navzlic temu prideš v mojo hišo. da tako visoko misliš, moja ljuba. Sam sem šel. da prideš k Lazotu, ki te vedno zahteva. I11 ti uboga. duša. se žrtvuješ, ko .si sama bolna — o. Marija. — zdihuje. — ako mi Lazo umrje; tako malo upanja imam! Zdravnik s«- drži preveč resno.
I'bogi Wolf. — reče sočutno in pri tem ga prime za roko in jo nežno stisne. — I'bogi Wolf, pogum; ne misli takoj na najslabše. saj smo ga že enkrat izvlekli iz bolezni.
Toda sama ni vrjela svojim besedam. Zdelo s»- ji je. kot da ji ježi težak kamen na srcu. da ni mogla redno dihati.
Ti dobra duša. ti edina! Moli za nas, Marijit. jaz ne morem več. Preveč >em moral prenesti.. — Odkar si mi povedala o leni. kar si doživela, nisem imel miru in sem si očital svoj greh. Tvoje besede so me zasledovale noč in dan. I11 poleg tega skrb za Laz« ta! Vedno mi je pred očmi podoba tvojega in mojega otroka. Kako ho£at sem bil — dva tako lepa dečka — in jutri mogoče že nobenega več.
—	Wolf, dokler je življenje, je upanje! I»odi mož in glavo pokonci! Trdno slišne njegovo roko in Iskreno ga pogleda naravnost v oči.
—	Dobro, tla ste prišli. — za kliče dr. Konerlius s hripavim glasom, ko pride Marija. Naglo hiti k postelji .in prime za otrokovo slabotno roko. Lahno in nežno mu gladi lase. rekoč:
Tukaj sem zopet, moj srček, in ostanem tudi pri tebi. — Solze ji zalivajo oči.
Kako bled j«-: v»s drugačen: tako voščen je bil njegov obraz in pod oči temne sence.
Plaho pogleda dr Ko icrliusa. ki .ii stoji nasproti. Zdravnik je /e|o re*en in ni hotel pogledati v oči.
-	Da. to je dobro. — pravi Lazo s slabotnim glasom. — ali je t tuli papa tukajf li»-k«-l je. da «rrc po tebe.
Nato pa zopet zapre oči. Zatem pa začnje Marija se obrne i 1 ■ zagleda Gabrijelu ua divanu iu poleg nje ] tost a meg gospoda, liil e njen oče Gabrijela ga je brzojavno poklicala z njegovega potovanja. da pride k nj«-neuiu bolnemu otroku.
papa. papa, ako mi umrje Laho! — Wolf pravi .da sem .i, z kriva. - il.ti (ialmijcla. V. veliko skrbjo «rlcda stari 1'Irili svo ... hč.-r. ki j.- iskala inlii/.ltc pri njem mesto mi svojem možu. Dr. Kornelitis stopi k njej iu ji r«V resno in odločno:
Pomirite se gospa. Wolf. Lazota ne smete razburjati. Ne sme i as slišati jokati. Nocoj ostanem s sestro Konsuelo tukaj.
Ko zdravnik izgovori to ime. ji rdečica šine v obraz. Kako ze-]■• .j.' raz/ali 1.1 to «|ekle in vendar je prišla zopet v njeno hišo. Xi je luojrla pozdraviti iu <>iiiahovaje in opiraje >«- na roko svojejra o«"-e-ta o<lide iz sobe.
Vi ostanete tukaj, gospod doktor.' — vpra.šji Marija tiho.—. Kaj mislite.' vpraša Marija. - Zdravnik zmaje z rameni.
—	- Nobenega upanja nimam. 1'tripanjc srca je preslabo. Vse uiog«M-e sem |>osUušal. Pripravljeni moramo biti 11a najhujše.
Solze zalijejo Marijine oči. Njen pogled zleti k Wolfu. ki stoji pri oknu. Pokaže nanj s prstom iu rečic:
—	Ali mu ne bi povedali'
—	Ne moreni. — tnlgovori. — še n«'.
Lazo zopet odpre oči. Ko zagleda Marijo, se mu ustnice obrnejo na smeh.
-	Ali si res tukaj." Ona druga je sedaj proč! Lepo je od tebe —
Tiho. moj dni gee. ne smeš govoriti! Celo noč bom ostala pri
tebo. papa tudi in stric doktor tudi.
Lazo jo prime za roko iu jo trdo drži. Zdravnik porine stol k Mariji, da sede iu more udobnejše ostati pri otroku. Tedaj pa se \V«»lf obrne. Iz njegovih oči gleda globoka re*noha.
Torej, doktor! — vpraša s hripavim glasom in željno pričakuje njegovega odgovora.
Ko ste bili proč, se ga je lutil kašelj in postal je zelo slab. Zdaj .h- zopet miren. se izogiblje zdravnik pravemu odgovoru. — Da
ne host«* v prevelikih skrltch. Imhii «*iil s -»estro pri njem ^sestro Vilo ■»•■tu iMlslovil. ker je bila I\oriHiiela pri volji tukaj «*-tiiti.
Ko s«» je danilo, je bilo vse končano. Vse zdravnikovo znanje ni mojrlo rešili slabotne otrokove življenjske moči.
Kakor !»»-«•/ uma je Wolf bolestno zaril svojo glavo v blazine.
Gabrijela se j...........................in zgrudila pred otrokovo posteljo
na tla. toda Wolf se zato ni zmenil.
Dr. Konerlius jo nese r/, sobe in nato tiho odide. Zdaj je bil tu odveč.
Itri«lk«» jokaj«- s«» Marija skloni nad ljubljenega moža in ga to-le«"-i rekoč :
—	Pogum. Wolf! Ne jokaj tako. kajti rež«- me v srce. — 111 ga gladi po laseh. - - Saj nisi edini oče. ki je izgubil svojega Nina Kdo
ve. kaj j«* s tem otroku prihranjenega. _ Wolf' V stani in pojili k svoji ženi. v
Wolf se strese.
Wolf, pomisli na mene. — nadaljuje Marija. — ko te vidim tako žalovati, me boli srce in tvoje solze mi parajo dušo. — Kot Iti dahnila, mu pritVne poljub na glavo.
Kakor bi bil čutil njen poljub, obrne svoj bolestni obraz proti m jej, nato pa vzdihne:
—	Zakaj je prišlo vse to nad mene! Zakaj.* — O. ni !loga. dru-jrače bi mi moral otrok ostati. Koliko sem molil zanj. — toda vse za nt« u. v
—	Ne prepiraj se z llog«»m. Wolf. — pravi Marijo resno. — 'prenašaj nd»no, kar ti je pc^lal. kak«»r morajo tudi drugi. Ali mi-
s»iš. da bi moral samo tebi prizanesti.' Vsakdo.dobi svoj težki delež. katerega mora prenašati in pri teni ni nikake izjeme.
S repo jo pojrle,!.,. nato pa mrmra: — Zdaj nimam ničesar verna svetu o. Marija. - moj ljubi otrok. — o. Bog. o. Bog!
Stili tedne je že ležal Lazo v grobu. — IJil j< oblačen, vlažen in mrzel dan Vseli svetnikov, ko je Marija zopet obrnila svoje korake proti malemu grobu. Kadarkoli je mogla, je šla na Lazotov grob ter prinesla svojemu ljubljencu cvetlice, liil«) je, kot bi ležal tam njen lastni otrok. Danes pa od daleč 'vidi več oseb v žalni obleki stati ob grobu. Zato gre po drugi poti. po kateri že več l«-t ni več hodila — k Bergerjevim. Teh dobrih ljudi ni več obiskala, ker je obračunala s svojo preteklostjo. Zdaj pa jih hoče zopet obiskati. Mogoče ni storila prav, da jih je tako zapustila. Prepričana j«- bila. da je bodo veseli.
In že se ji zablešči mala hišica. Potrka na vrata in na poziv 'notri!" odpre vrata. Bilo je ravnotako k«*t jtred Ki-sfiuii l«*ti. I!er-gerjeva gospa sedela pri oknu. poleg nje je ležala siva mačka, njen mož pa ji je sedel nasproti s pipo v ustih. Soba je bila g«irka in čisto posnažena.
• — Pozdravljeni, ljudje božji, — pravi Marija in oba jo pogledata kot bi prišel kak duh. Toda pri prvem Marijinem glasu oba naglo vstaneta.
— Gospodična Marija — iu stari ženici so tekle solze po licih.
— Ali ste res vi.' Odkod prihajate.' — jo oba izprašujeta.
j j
(Dalje prihodnjič.)
V MESTU BLAZNIH
Nekoliko-čudno zv«Mii morda ta '
naslov. — toda resnica je. da ek-'
t
sistira mesto, v katerem tabori- j jo večina uniobolni. ki pa niso zaprti, ampak se morejo popolno-mo svobodno gibati iu udejstvo-vati. To mesto je <;he«'l v Belgiji, ki št«'j«' 3<MX) takih nesrečneže v. Ti živijo med zdravim prebivalstvom. opravljaj«! lažja dela in p« kojno inest«» in lepa okolica blagodejno vplivata nanje, tako. da slučaji popolnega ozdravljenja niso redki.
Mesto (ihecl je že nekaj slo let sem zbirališče uniobolnih. kateri "romajo" semkaj, ne da bi se I samo zavedali, h grobu sv. Dini-. fe, belgijske svetnic«', patronc j umobojnrb.
! D« ksihma I pa ima mesto < t heel ! svoj tra«lieijski pomen. Zdravi 'prebivalci zelo skrbijo ler se brigajo za boine. Iz njihove srede so izšli najboljši poznavalci duševnih bolezni.
N«*ki obiskovalec pripoveduje o svojih vtisih, ki jih j«- doltil v tem mestu, takole:
— Obstopile so me ču«lne p«»-stave. v ■starih oblekah, ki s(» /me «1« *n«» govorile ali v francoskem ali flamskem j«'ziku ali pa nir-1 mrale nerazumljive besede. M«*«l\ nimi sem uzrl ljudi z izmaličeni-J
mi telesi in udi — pretresljivi sad staršev-alkoholikov. Sleherni teh degneneriranih nesrečneže v more biti živ opomin za druge.
Vse mesto naredi prav svojski vtis na obiskovalca. Bedneži se sprehajajo j<o mestu in radi ogovarjajo človeka. Neka žena mi j«* po vsej sili hotela dati par novcev. Ko sem sem branil, j«* mislila. da zato ne maram vz«-ti, ker je premalo in je pridejala š«* par novcev. Na vratih nekaterih lii.Š je napis: tlom blaznega.
Prava -senzacija v toni mestu pa je razstava slik. ki so jih izgot«;-vili ti ljudje. Obiskovalec s«* zelo začudi. Slike, kar se tiče kompozicije. risbe t«*r kolorita izkazujejo visoko tehniko in smelo bi se t«' slike mojrh' uvrstiti 'u<-«l dela najboljših učencev današnjih akademij lepih umetnosti. Zna-čilo j«» tudi to . da razne kubistič-ne forme še niso našle vstopa v njih at»•!j«*. Sicer bi pa gost zastonj iskal znakov blaznosti 11a teh slikah. Samoobsebi pa s»* vzbuja vprašanj«1. kje >0 meje mej normalnim iti ncncrmalnim. Ce bi blazne/, videl umetnine nekaterih današnjih "artistov". ali bi jih iu- imel za uuemnosti .* In k«h> bi imel v tem prav ?
KNJIGE
VODNIKOVE
DRUŽBE
štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred
$1.35
"GLAS NARODA"
216 W. 18th St.
New York
UMETNI PRAVI DIAMANTI
BERLIN. Nemčija. — Nekemu berlinskemu kemiku, dr. Georgeu Senftnerju, se je posrečilo izdelovati sintetične diamante v velikosti in dovršenosti, ki ju doslej še ni zmogla nobena metoda.
Odkar imo človeštvo svojo zgodovino, so liudje skušali pridelovati zlato in dragulje po umetni poti. Pruski kralj je n. pr. na Pavji otok pri P^tsdamu interniral učenjaka Runkla, da bi izumil izdelovanje
zlata. Po dolgih poskusih je Run-kei izumil vsaj rdeče steklo, tako zvano rubinasto steklo. Toda šele moderni tehniki je mogoče uresničevati vsaj delno starodavni sen po bogastvu hlepečega človeštva.
Dr. Senftner nikakor ni izumitelj umetnega izdelovanja diamantov, ker so bili že drugi, desetletja pred njim, pionirji v tem področju, Francoz Moissau in kem.k Hassling sta že izdelovala mikroskopično manjhne diamante. Dr. Senftner je delo svojih predhodnikov le izpopolnil, tako da so njegovi kamni, kakor rečeno, neprimerno večji in popolnejši.
V čem obstoji njegov izum? Zadnje skrivnosti nemški kemik seveda ne more izdati, vendar se je napram nekemu novinarju, ki ga je te dni jbiskal, izjavil naslednje:
"Izum obstoji v koncentraciji mi-kroskopičnlh malih diamantnih kristalov. Prve poskuse sem izvršil v svojem stanovanju, a sem moral na gospodarjevo zahtevo demontirati svoje aparate. To ni čudno, ker sem moral uporabljati posebne vode za tok visoke napetosti, ki so neugodno učinkovali na svetlobno omrežje. Nadaljeval sefn svoje poskuse v Stettinu in tam so se mi posrečili prvi kamni .
"Za poskuse sem rabil 200 do 300 g železa ;li olivina. To je zemlja, v kateri se v naravi najdejo diamanti. M i 30 sem dal v posebni posodi v električno peč, ki proizvaja potrebne vis.ke temperature. "Pri nekako 30U0 stop se prične masa taliti. Čim postane tekoča, ji primešam ogljika v podobi ogljenih pa lic — saj diamanti so vendar najčistejše oglje oz. ogljik. Čez ure se j stalijo tudi te palice. Sedaj se prične procedura, ki koncentrira f male diamante v večje diamante. ; Raztaljena masa se otrdi, posoda j pride v vedno kopel ali pa se o-' hladi s tekočim zrakom. Ogljikovi I kristali so mehanično še vedno vezani na rudo oz. rudnina vendar pa so že pravi diamantni kristali. Dragulj moram mehanično ali s kislino iziočitj od tuje snovi. Doslej pridobljene kamne sem dal preiskati 00 sodnem izvedencu in ta je iTjavil, da v vseh ozirih u-strezajo pravim kamnom. Če jih sežgeš. ne ostane za njimi ničesar, ker se spremenijo v ogljikovo k: slino.*'
Dr. Senftner za sedaj nima trdnega načrta. Njegova zasebna sredstva 50 požrli dolgoletni poskusi. Ostajata samo dve poti. Ali bo našel finančnike, ki bodo njegov izum izkoristili, ali pa mu odkupijo patertt finančni magna ti — to so v prvi vrsti holandski lastniki diamantnih polj — in ga skrbno zaprejo v omaro, kajti v njihovem interesu ne bi bilo, da bi dvamant-na polja oez noč izgubila vso svojo vrednost. Tudi druga rešitev je mogoča, kak:r dokazuje primer z izumom nelomljivega stekla. Dr. Senftner sam je pripravljen pogajati se najprvo z magnati dia-matnih polj ...
99
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje.)
Zbirka narodnih pripovedk I. del .................................
II. tlel ........................
.40 .40
Znamenje štirih (Poylel ...................50
Žgodovinske anekdote .........................30
Z ognjem in mečem ........................3.—
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pet sa potovanj« na ogromnih earUklh:
PARIS 15. jan. (10 P.M.)
ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb.
(12.05A.M.) (12.05A.M.)
Najkrajia pot po £«l«iti!cL Vsakdo J* v p<j»eljiit kabini x vaeml modernim!
— Fijaf« in alavna fran •ofka kuhinja izredno nizke cene.
Vprašujte kttteresukol pimblaiCenesa agenta
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW VORK. N. V.
"l
Zloein in kazen:
I. in II. zvt'7.«'k ........................1._
vezana ........................................J.2.1
Zgodbe Napoleonovega tmzarja ....
vezana ............................
Zgodbe zdravnika Muznika . Zlati pantar .........................
Zvestoba do Orroha
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
I. zv. Vojnomir ali poganstvo .........33
'l. zv. Hudo brezdno ...........................:{."»
3. zv. Vesele povesti ...........................35
I. z v. Povesti in slike .........................3."»
5. z v. Študent naj bo. — Naš vsakdanji kruli ..................................35
»MHIIIiMillll!^	...............
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3S78
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
SPISI ZA MLADINO
«;AN<;U
xv. trdo veznim. Vselmje 1J jmi-v«"st i ................................................
I. zv. t rilo veznim. V.sel>tij»- s |«»-vi-sti ...............................................
zv. tr«f«» veznim. Vinski lirut .......
<». zv. 11«to vezano. Vsehuje lu |hi-
.7»«
.30 ..">0
.30
7»
.60 .7.1 .30
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
Nova Jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA
sin «.<:iii"nrt in« «1 največjimi i it tiajhittfj.Mini ladjami svt-la 1'znr-na s." žttfi vas faka! L'ljudrii, 1 pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so varil ca razpolag", in lir.'t-na je taka I-"t v najboljših hotelih. In r:niio pomi.-*iit> na kratko, rerieno železniško \i'žrijo v Slovenijo. Mali stro.ški
prtlj.i-jo in brezplačni xizej. OIiIjTm'mTK m: z:i 1'otovanje VN.MMtKJ! Naravnost v TRST
SATURNIA
f. JANUARJA I" M t 19. FEBRUARJA i I I' M>
AUGUSTUS (N.G.I.)--14. MARCA
Kat.-rlk >!i a{;•■>!t varn l»o res»-rvii al kabino
C O S U L I C H LINE
17 Battery Place	New York
PESMI in POEZIJE
IGRE
lfene>ki trgovec. I^r«»k;iz v 3. iiej:uij
O ran de Itergerar. Heri. na k«»tn««-tlijji v jK'tih dejanjih. 'i'r»l ii veznim .................................................j
Kdela, < I rama v A. «lej........................
liospa z morja. r». .{.-j.......................
Lokalna železniea, d«*j.........
Marta. Semenj v Ui<-lnn«»n<Iii. t. ilej.-in ju ...............................................30
Ob vojski. I^ruViiz v Štirih slikah .....30
Tonekove sajne na Miklavžev večer. Mladinska s petjem v <lejmijili .........................................nil
R. I*. R. I>raum v dejanjih s pre«li«ro. (0aiK*ki. vez................„43
K^vizor, r». dejanj, tr r.i vezana .......73
Veronika Deseniška, trda vez ........1.50
Ak ropali s in Piramide ........
bro>irnn<> ...........................
A/azel, trdo vez........................
Balade iu romance, tnla vez B«b za mladi zol», tnla vez ...
KraguIjrki tl'tvai ...................
t nI«« ve/.aim .......................
Moje oh/.irje. (Canglt ..........
Narris «' •ruden i. Iiruš..........
Primorske pesmi. M;ru.|« ni
Slutile ( Alhrelit i. hro-..........
Pohorske pati iClaseri. Inoš.
...80
1.— .1.35 ...40 ....03 ...80 .1.23 ...30 ...33 ...30
..............................30
lulaiiost .............KO
*nij za sloven-
Za križ in svobodo, I^rokaž v ."i. dajanjih .............................................33
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, .">. d-janj .............KO
5.	zv. Po 1? letih. 4. dejanja ...........«0
Zbirka ljudskih iger:
snopi«". Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .....................................001
i::, snopi«". Vestalka. Smrt Marije
Devire. Marijin otrok .....................30
14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklira. Materin blagoslov .............-II
ir,. snopi«". Turki pred Dunajem, Fabjo!a in Neža ...........................
•JO. snopi«"-. Sv. •Just; Ljubezeu Marijinega o'roka ............... -...—...30
«»ton Zupan«"ič:
Sto ii^ank............
Vijolica. Pestiti z a Zvončki. Zbirka j*-
sko mladino. Trdo vezano ......-......90
Zlatorog, prav 1 ji-e. trda vi-z ...........fiO
Slovenska narodna lirika ..................,T>0
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR
(Paveh*i Slovenska koračnica:
1«» zvczki.r. Vssik zvezek ]>«« .........3U
1<» zvezkov skupaj ........................2.50
8 mladinskih pesmi 'Adamič) .50
XOU PESMI S SPREM LJE VAN JEM KLAVIRJA
i .
Album si,,v. nariHlnih 1h-s„,j
.'Prelov«".-» ...................................KO
Šesl »ar«Hlnih i«'sini < 1'relove«-> ,S«
mešani in moški zbor
S|o\enski akordi « A«lami<"» :
L zvezek ......................................71
11. zvezek .........................................1.*
Ponilu«. uiski odmevi. 11, zv. .......43
Ameriška >lovenska lira« II«»Imar t 1 —
Orlovske himne « V««d«>pi\iv i .......I.2J
10 muških iit mešanih /Itorov —
< Adami«'* ....................................1.»
Koledar
za L 1932...
Cena
50c
VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali.
Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste por 1	iz letošnjim koledarjem
.ašajte, pač ga naročite še
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.