Leto LUlll. neoHKo Ul V Un»l]oni, v soboto 24. ofitouro 1925. ceno Din 1*50 SLOvENSKI Uhaja vsak dan popoldne. isvzeaUi nedeljo ln pravnike. — InaeraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2D. - Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Dpravntstvo: Knailova nlica atav. 9, pritličje. Uredništvo Knailova nliea it. 5f 1. oadstropie. — Telelon stev. 304. — Telelon ilev. 34. »vini. Sanje Gotovi krogi se še vedno ne morejo sprijazniti z novem stanjem v Evropi, kakor ga je ustvarila vojna in mirovne pogodbe. Še vedno mislijo, da se da ustaviti zgodovinski proces, ki se je začel z balkansko in svetovno vojno in ki se nevzdržno razvija, sledeč prirodnim zgodovinskim zakonom, tudi po zaključku miru. V vseh državah, ki so nastale na razvalinah pokojne Avstro-Ogrske, so še na čelu elementi, ki se ne morejo vživeti v nove razmere in ki še vedno računajo s tem, da se ioak še zavrti kolo časa nazaj in da se povrnejo časi, ki so nekoč bili. Po «starih, lepih časih* koprne pred vsem tisti, ki so nekoč igrali v javnem življenju veliko vlogo, oni, ki so v tistih Časih udobno in brezskrbno živeli, večinoma na stroške drugih ali pa splošnosti, tisti, ki so imeli v stari državi svojo mogočno zaščito, da so svobodno lahko izvajali svoje načrte in uveljavljali svoje nazore, skratka vsi tisti, ki so nekoč dobro živeli, se mastili s tujim znojem, bili češčeni in v javnosti igrali prve vijoline. So to plerrrči, visoki vojaški, cerkveni in civilni dostojanstveniki, ki so se solnčili ob milosti starih vladnih krogov, se svobodno igrali z usodo države in njenega prebivalstva ter se počutili v teh razmerah, da se poslužujemo srbske prislovice, «kao bubreg: u loju*. So to večinoma ljudje, ki so svoje dni živeli udobno parasitsko življenje, do katerim se jim še danes — povsem naravno — skomina. Imamo take elemente v Jugoslaviji, pa v Češkoslovaški, v Romuniji, a tudi na Poljskem. Toda tu se ne upajo javno nastopati, tu delnfe.vo skriva i. r-A'linieno, pod površino. Spletke, širjenje nezadovoljstva proti obstoječim razmeram, to so sredstva, ki se jih ti elementi z manjšim ali večjim uspehom poslužujejo zgolj v svrho, da zavirajo notranjo konsolidacijo. Sicer pa preže na ugoden trenotek in Čakaio. V Avstriji je seveda to dru.erače. Tu se ti elementi Čutijo doma, tu nič ne prikrivajo svojih namenov, tu nastopajo javno, ker se pač zavedajo, da simpatizira z njihovimi težnjami vsa javnost in na skrivaj, sramežljivo tudi vlada sama. In kako tudi ne, saj fe Dunat. saj so pokrajine, ki tvorilo sedaj avstrijsko republiko, nekoč živele ž njimi vred udobno fejaško življenje na stroške onih, ki jih je svetovna volna osvobodila avstrijskega jarma. To so skomine po nekdaj polnih loncih. Zato se Čisto nič ne čudimo, da prihaja z Dunaia ta-le vest: «Te dni se je vršilo na Dunaju pod predsedništvom generalnega polkovnika Dankla in v prisotnosti grofov Clam - Martinitza. Montenuova, Ressegniera in mnogih drugih plemenitašev zborovanje onih monarhistov, ki delujeio na razvoi Avstrije v tem smislu, da bi se Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija in Madžarska zopet združile z Avstrijo v enc*no državo pod habsburškim cesarjem. Te težnje baje podpirajo, kakor poroča neka krščanska korespondenca, češki krogi okrog Praška In dr. Itruhana (klerikalci), zato obstoja nada, da bo s to praško pomočio laglje doseči zopetno vzpostavitev stare Avstrije *n Habsbur-žanov. Predsednik general Danki je dobil svečanostno zaupnico, nakar je bil soglasno in enodušno snrejet federali-stičnolecritimistični program.* Torej avstrijski generali, plemiči, in kar je še takih življev, ki so bili navajeni na zajedalsko življenje, bi radi zopet vzpostavili habsburško Avstrijo, ki bi naj to pot segala kar od Baltiškega pa doli do Jadranskega in Egeiskega morja! Imenitno! Priznavamo, tem načrtom ni moči odrekati poleta, smelosti, predvsem pa romantičnosti. Toda kdo pa so činitelji, ki hočejo izvesti te velikopotezne načrte? To so ljudje, ki so prespali dogodke svetovne vojne in ves povojenski razvoi in še vedno mislijo v svoji staroavstrijski mentaliteti, da osvobojeni narodi nima:o drugih žeb*a, kakor da se znova uklenejo v verige avstriiskega in habsburškega robstva. Da, ako bi v zgodovinskem procesu, ki se sedai razviia preko želja in vkljub težnjam gotovih krogov odločevali faktorji, kakor Danki, CIam-Martinitz in kakor se že imenujejo razne mumije iz avstrijske ropotarnice, potem bi se morda res zasukalo kolo časa nazaj in se pojavila na površju v tej ali oni obliki pokojna Avstrija. K sreči pa ti činitelji že zdavna spadajo v preteklost in nimajo s sedanjim Življenjem prav nobenih stikov več. Avstrijski generali, ministri in plemiči so z letom 1918. definitivno in za večne čase doigrali svojo vlogo in danes odločujejo o svoji Seja narodne skupščine Konstituiranje finančnega odbora__Izvolitev sekcije za zakon o carinski tarifi. — Invalidski zakon pred narodno skupščino« — Radićevci umaknejo svoje oddvojeno mišljenje. — Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne se je pričela seja plenuma finančnega odbora, ki je trajala do pol 11. Na tej seji je bH izvoljen za predsednika finančnega odbora radikal dr. Jovan Rado n i ć. za • podpredsednika dr. K e ž m a n, za tajnika pa Milan S t e p a n o v i č. Dr. Spaho je predlagal za predsednika dr. KeŽ-mana, za podpredsednika dr. Kumanudija in za tajnika posl. Puclia. Vladna večina je odklonila s 17 glasovi proti 12 glasovom predlog dr. Spahe. Za tem se je vršila volitev sekcije finančnega odbora za pretres zakona o carinski tarifi Izvoljenih je bilo 15 članov, od katerih jih -e dobi1-« vtadna večina 9, opozicija pa šest. Klub SD> zastopa v tej sekciji posl. dr. Pivko. Ta tarifni odbor se je takoj konstituiral ter je Dil za predsednika izvoljen Ljuba S t o j a d I -novic — Segedinac, za tajnika pa poslanec Oton G a v r i I o v I ć. Po seji finančnega odbora se le vršila seja narodne skupščine. Po prečkanju zapisnika je poslanec dr. Mihajlo V u j i č i Ć predložil skupščini zakonski predlog o posesti in nošenju orožja. Za ta zakonski predlog se bo izvolil poseben parlamentarni odbor. Nato se "e prečitala resoIucHa poslanca Ignaca eS tepanoviča o postopanju orožništva v tikveškem okrožju. Za tem le skupščina prešla na dnevni red: na razpravo o poročilu skupščinskega odbora za invalidski zakon. S tem se je pričelo v skupščini normalno parlamentarno delo. Poslanec Krsta M a r! č je kot poročevalec večine prečital vladni načrt za-kcna, na kar je govoril poročevalec manjšine demokrat Agatonovič, za njim pa dr. K e ž m a n. Poslanec Kremžar je Stal v imenu klerikalnega kluba svoje od-dvoieno mišlenje. Zanimivost današnje seje tiči v tem, da so svoječasno radičevci predložili oddvojeno mišjenje o invalidskem za-kenu. To oddvojeno mišljene so podpisali Ivan Lončarevič. dr. Bazala in Tomo Pa-horić. V tem oddvojenem mišljenju radičevci kritikujejo invalidski zakon kot nezadosten ter zahtevajo, naj se zavrne, češ da ie slabo izdelan in da nima zadostne finančne podlage za zboljšanje položaja invalidov. Na današnji seji ie poslanec Lončarevič v imenu radičevskega kluba umakn?! to od-dvo'eno mišl'enje Poslanec dr. Bazala, ki 'e tudi podpisal to oddvojeno mišljenje, je za tem izjavil, da vstraja hrvatski fera-listični klub na svojem prejšnjem stališču. Dr. Bazala ie opoldne to oddvojeno mišljenje še čital in je verjetno, da bo po prečita-nju seja prekinjena in da se bo nadaljevala jutri dopoldne. Jutri bo govoril o invalidskem zakonu minister socijalne politike Milan Simonovid, na kar se bo otvorila načelna razprava, v kateri bo kot prvi govoril poslanec dr. B e h m e n. V debati o invalidskem zakonu bo govoril v imenu 5D5 tudi poslanec dr. Žerjav. Itesosiosja v vladinih stranliah Napetost v radikalnem klu^u. — Radičevci nezadovoljni Z radikalnimi zavezniki« — Vesti o novih volitvah. — Beograd 23. aKt. (Izv.) VCerejSnja seja Narodne skupščine, na kateri se je izvršila volitev 31 članov fin. odbora, je izzvala zelo zan"mive pojave v vladnih krogih. Na seji radikalnega kluba so nastopili posl. Vlajko Kočić in tovariši proti temu, da bi triie radikalni poslanci, ki so zastopniki bank, kandidirali v finančni odbor. Ta nastop je pokazal, da obstoje velika na-sprotstva med posamnimi rad krlnimi skupinami. Posl. Kočdč je radi navedenega slučaja ostro in osebno napadel predsednika radikalnega kluba Ljubo Zi v kovica, od katerega je zahteval, naj odstopi, Ker je omogočil take kanddature. V drugi vrsti pa kaže neuspeh pogajanj med radičevci in radikali glede sestave skupne kand. liste članov finančnega odbora, da v vladnih krogih med rad kali in radičevci ne obstoji enotno naziranje na b> doči razvoj političnega položaja. Zahteva radikalov napram rad:čevcem, da mara dobiti radikalni klub 16 članov finančnega odbora, torej nadpelovično večino, se smatra kot preračunjena na bodočnost. To se pravi, da hočejo imeti radikali samostojno in od radlčevcev neodvisno večino v finančnem odboru, kar je zlasti važno za >1učaj. ako bi radikalom uspelo, da si tudi tretjič pridobe mandat za homogeno radikalno vlado, ki naj bi Izvedla nove volitve. Ker pa je zaradi abstinence nekaterih radka'ov dobila radkplna lista samo 13 članov v finančnem odboru, je Pašič odredil, da se morajo pozvati na odgovor vsi poslanci, ki so oddrli pri volitvi prazne glasovnice ozi- roma, ki se niso udeležili volitev finančnega odbora. Kar se tiče razpoloženja v radikalnem klubu, je značilno, da obstoH v gotovem delu rad kalov stremljenje po skorajšnjem razpisu novih volitev. Nekateri znaki kažejo, da goji tudi St. Radič željo, da bi njegova stranka po gotovi dob! v zavezništvu z rad'kali v vladi sodelovala v bodeči volilni vladi. Večina radikalov pa se že danes izreka za homogeni radikalni volilni kabinet v sluč?ju novih volitev. Zanimivo je tudi, da se slične verzije ponavljajo ln vzdržujejo tudi po PaSičevi izjavi o sporazumu. Ali se bodo ti glasovi potrdli ali demantirali, je po mnenju gotovih radikalov odvisno samo od stališča radičevcev. V političnih krosrr se tudi z velikim zanimanjem razmotriva, da so zajedničarji pri volitvah v finančni odb^r dobili 12 glasov, četudi ie v Beogradu samo 8 članov hrvatskega federalističnega kluba, poleg katerih je tudi dr. Buč glaso\aI za zajedničarsko listo. To pomenja, da so za zajedničarsko listo glasovali nadaljnji trije radičevci, ki se še vedno nahajajo v Radičevem klubu. Z ozirem na to se zdi. da položaj v vrstah Radičeve stranke še vedno ni popolnima razčiščen. Značilno je istotako, da sta Jva radikala glasovala za kandidatno Tsto samostojnih demokratov polejjj tega, da je 10 radikalnih poslancev oddrlo prazne glasovnice, kar je bilo vzrok, da so radikali dobili namesto 16 samo 13 m~*t v f:n^nčnem odboru. Bolgarsko - grški spor Prodiranje grških čet v Bolgarsko« — Protest Bolgarske pri Zvezi narodov« — Monarfrstično gibanje v Grški. — Beograd, 23. oktobra. Po d oslih informacijah se pripravljajo v Grški zelo značilne stvari. Povratek bivše grške kraljevske dvojice v Bukarešto in neposredno za tem nagli odhod grškega poslanika iz Bukarešte v Atene, se spravlja v zvezo z oja-Čenim gibanjem v Grški za obnovo monarhi«. Trdi se, da ie predsednik grške vlade Pangalos pripravljen ob prvi priliki vspo-staviti monarhijo v GrškL Za Pangalosom stoji del vojne lige in seveda tudi vsi grški monarhisti z Metaksom na čelu. Smatra se. da najnovejši incident na grško - bolgarski meji in nastale komplikacije vsled nenavad- usodi in o svoji bodočnosti svobodni narodi sami. Ti narodi stopajo krepko in nevzdržno nasproti lepši bodočnosti in prehajajo s prezirom na dnevni red preko sanj. ki se pojavljajo v paralitičnih možganih izvstne avstrijske gospode. Življenje in zgodovina gresta svoio zmagonosno pot preko teh sanjarij in naj jih dozdevno ali deianski podpira;o ti ali oni ostanki iz avstrijske dobe med Slovani! no energičnega nastopa grške vlade, kakor tudi okupacija bolgarskega ozemlja, služijo Pansalosu samo kot manever, s katerim hoče izzvati vse večje komplikacije, pa tudi zmešnjavo v Grški sami da bi mogel v najprimernejšem trenotku restavrirati monarhijo. Del vojne lige« ki stoji Še vedno pod vodstvom Kondilisa in ki ie republikanskega mišTenja, je skupno z voditelji opozicije Pa-panastazijem in venezelisti odločno nasproten vsaki obnovi monarhije, radi česar se zdi, da stoji Grška pred novimi krvavimi neredi, od katerih »zida je odvisno, ali bo še nadalje ostala republika. — Sofija 22. oktobra. Z ozirom na prodiranje grških čet ob bolgarsko - turški meji, ki so prekoračile mejo kljub bolgarskemu predlogu, naj se preišče slučaj od 19. t m„ ie bolgarska vlada danes poslala tajništvu Zveze narodov protest v katerem zahteva, naj se takoj skliče svet Zveze narodov radi prodiranja grških čet na bolgarsko ozemlje ki predstavlja kršitev Členov- 10. in lL pakta Zveze narodov. — Sofla, iS. oktobri. V zadnjih urah operirajo grške čete, močne tri baterije s primernim številom pehote, proti Petriča. Grške čete obstreljujejo vasi Marekostino-vo in Mazinopole. Grške čete prodirajo v dolini Strume in proti Petriču. — London, 23. oktobra- Listi poročajo iz Aten, da so grške čete zasedle Petrlč. — Atene, 2. oktobra. Bolgarski oprav-nik poslov je včeraj došel k ministrskemu predsedniku Pangalosu ter ga naprosil, naj ustavi prodiranje grških čet. Pangalos ni ugodil prošnji bolgarskega poslanika, ker grška vlada ne zaupa bolgarskim obljubam ter je izjavil, da nima grška akcija nobenega osvoboievalnega namena in da zasedba bolgarskega ozemlja ima samo namen doseči primerno zadoščenje. — Beograd, 23. okt. (Izv.) Bolgarska brzojavna agentura javlja, da so grške čete z artiljerijo organizirale napad na bolgarsko ozemlje. Bolgarske obmejne straže so se morale umakniti in so imele 5 mrtvih. Grki so zasedli obmejne straže št. 9, 10. in 11. Več granat je padlo v mesto Petrič. Prvotne, iz Aten izvirajoče vesti, da so Grki zasedli mesto Petrič, so netočne. Bolgarska vlada je predlagala, da se sestavi posebna anketna komisija, ki naj preišče obmejni dogodek na bolgarsko-gr-Ški meji. Doslej iz Aten ni dobila po voljnega odgovora. V Sofiji smatrajo, da so Grki namenoma provocirali ta spopad. — Atene, 23. oktobra Na povelje grškega generalnega štaba je ukinjeno prodiranje grških čet v bolgarsko ozemlje. — Beograd, 23. okt. (Izv.) Po poročnih iz Sofije so Grki s svojimi četami prodrli do Petriča. Mesto Petrič še niso zavzeli, kakor so to prva poročila javljala. Grške čete so metale povsod bombe na bolgarskem ozemlju. Bolgarska vlada je sklenila, da vloži odločno pritožbo pri Društvu narodov radi kršenja suverenosti. Seja ministrskega sveta — Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Sno-či se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se ie razpravljalo o zakonih, ki se imajo predložiti Narodni skupšči* ni. Ministri so poročali o zakonskih načrtih, ki so tih izdelali v svojih resorih. Za invalidskim zakonom bi prišel v Narodni skupščini na vrsto zakon o koncesijah za izkoriščanje vodnih sil. Potem bi se ratificirale nettunske konvencije ter trgovske pogodbe med našo državo in Italijo, na kar bi bila predložena zakon o izenačenju davkov ter državni proračun. Na seji ministrskega sveta se ie c?ovorilo tudi o spopadih na grško-boćarski meti. Ker si Pa poročila iz Sofije in Aten nasprotujejo, hoče naša vlada Dočakati na nadalini razvoj dogodkov, dokler se cela zadeva ne prouči. Zanimivo je, da je grška vlada definitivno odklonila predlog bolgarske vlade o sestavi mešane gršVo-bnljzarske anketne komisije ki naj bi ugotovila odgovornost za dosrodke ob meji ter poravnala nastali spor. Likvidacija Krvatekc-slavcn-skega Gospodarskega društva — Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Na podlagi sklepa min. sveta ima izvesti, kakor poročajo današnji listi, likvidacijo Hr-vatsko-slavonskega Go-?podr rskega društva v Zagrelu Prva Hrvatska štedionica pod naslednjimi pogoji: Država odpiše svoje terjatve v znesku 17 milijonov, ministrstvo za socijalno politiko v znesku 8 milijonov. Poštna hranilnica pa v znesku 2 milijonov in to pod pogojem, da jamči Prva Hrvatska štedionica prepis nepremičnin Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva na ime države brez vsakih bremen. Prva Hrvatska štedionica pa se mora dalje obvezati, da plača Narodni banki kredit, dovoljen in izplačan Gospodarskemu društvu v znesku 7,200.000 Din. Štedionica pa se ima dalje obvezati, da ne sme zahtevati od drugih gospodarskih zadrug nika-kih povračil. Od te obveznosti so izvzete samo privatne terjatve. POSLEDICE LOCARNSKEGA DOGOVORA — Pariz, 23. oktobra. »Tenrps« se bavi z nemškimi zahtevami ter označuje različne vesti, da se bo izvršila izpraznitev Kolna 15. novembra, kot neresnične. Za izpraznitev ni določen še noben rok in bodo zavezniki zapustili kolnsko ozemlje šele tedaj, ko bo Nemčija izvršila svoje razorožitven« obveznosti. Računati je torej, da se bo izpraznitev Kolna izvršila šele v zadnjih tednih koncem leta, in je samo od Nemčije odvisno, ako se bo to tudi zgodilo. »Tenrps« odklanja odločno vse nadaljne nemške zahteve, med katerimi se nahajajo tudi take, ki se tičejo dcioč versaillske pogodbe. Tako n. pr. nikakor ni mogoče, da bi se izvršila kaka iz-prememba režima ob Saari ali pa da bi se omejile pravice porenjske komisije KONSTITUIRANJE HRVAT-SKEGA FEDERALISTIČNEGA KLUBA — Beograd, 23. okt. (Izv.) Danes dopoldne je vladalo popolno mrtvilo v političnem življenju. Do sestanka s St. Radičem in Pašićem ni došlo. Hrvatski federalistični klub se je konstituiral ter Je Izvolil za pred" sednika dr. Trumbiča, za podpredsednika dr. Polica in za tajnika dr. Žanida. OBUPEN ČIN ODVETNIKA Cetinje, 22. oktobra, n. Tukajšnji polici> se je javil znani ropar Velja Vujičić, da čigar glavo jc razpisana nagrada v zneska 10.000 Din. Ropar je izjavil, da se sam iz« roča policiji, ker so orožniki tako dobro organizirali njegovo zasledovanje, da mu ni več mogoče živeti v odmetništvu. VELIKA TIHOTAPSKA AFERA NA PARNIKU «KU-MANOVO» Split, 22. oktobra, n. Danes je priplul i» Trsta v splitsko luko parnik Dubrovačke plovitbc «Kumanovo». Finančna oblastva so doznala, da se na ladji vtihotaplja svila in drugo blago. Čim je parnik pristal, so carinski organi na čolnih obkolili za vsakega davkoplačevalca, za izvedence in pojasnflnike pa zaslišuje v prvi osebe, katere zato določijo stanovske organizacije. 7) da se razveljavi taksa po tarifni postavki 232 taksnega zakona in se pobira vsako leto za davčne knjižice. 8) da se ukine zahtevo, da se mora državljan izkazati, da je plačal dospele davke, če hoče izvrševati svoje pravice. To izkazovanje je prjvilegium odiosum za našo državo, ki je drugod nepoznano in je v normalnih prilikah, v katere smo prišli, neumestno, ker povzroča stroške ter se more posebno pri dobavah izigravati, nosi pa v sobi vrini tega tudi poniževal nos t za gospodarske kroge. m Zborovalci so vse resolucije sprejeli soglasno z viharnim pritrjevanjem in ploskanjem. V imenu Zveze industrrjcev je nato govoril g. inž. M, Šuklje o nezdravi davčni morali ter polemiziral z nazori fin. delegata* Njegova temperamentna izvajanja so spre- jeli zborovalci z dolgotrajnim, viharnim ploskanjem. Nadalje so še govorili: podpredsednik zbornice za trg. itd. g. Ogrin, v imena Društva sej mar j ev g. Šolar, v imenu zdravniškega stanu g. dr. Def ran-c e s c h i, v imenu davkoplačevalcev v mariborski oblasti gg. Ivan R e b e k in J. Bizjak iz Celja: v imenu Kmetijske družbe, oziroma kmetovalcev inž. Lah, nakar je predsednik zaključil po dveumem trajanju impozantni ta zbor Brzojavne pozdrave sta poslala: Obrtna zadruga v Preval j ah in Društvo hišnih posestnikov v Kočevju. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA: Začetek ob 20. uri. Petek 23. oktobra: Iiigeniia na Tavridi F Sobota, 24. oktobra: Periferija. Red A. Nedelja, 25. oktobra: Pegica mojega srca. Izven. Ponedeljek, 36. oktobra: Za narodov blagor. Red B. Torek, 27. oktobra: Iiigenija na Tavridi Red C. Sreda, 28. oktobra: Zaprto. Četrtek, 29. oktobra: Pegica mojega srca. Red A. Petek, 30. oktobra: Periferija. Red D. Sobota, 31. oktobra: Zimska pravljica. Red E. OPERA: Začetek ob H 20. uri zvečer. Petek, 23. oktobra: zaprto. Sobota, 24. oktobra: Aida. Red D. Nedelja, 25. oktobra: Nabor. Povratek. Izv. Ponedeljek, 26. oktobra: Zaprto. Torek, 27. oktobra: Hoftmannove pripovedke. Red E. Sreda, 28. oktobra: Češka proslava. Izven. Četrtek, 29. oktobra: Manon. Red C. Petek, 30 oktobra: Mrtve oči. Red F. Sobota, 31. oktobra: Nabor. Povratek. R. A. Ove premijeri v operi Slišal sem že delj časa napovedani Ger-bičev »Nabore in Hacetov »Povratek«. Ker nameravam po reprizi napisati točnejše poročilo o teh dveh novitetah našega opernega odra, se naj za sedaj omejim samo na splošen vtis. »Nabor« je delo, črpano iz skoro že praznega glasbenega studenca, kratkih, re-miniscenčnih potez, neenotno, več ali manj monotono, v instrumentaciji naivno, ne da-joče pevcem prilike izpeti ni ene širše glasbene fraze, semtertam stagniraioče. no, ima tudi nekoliko čednih zrn, n. pr. glasbo ob polnoči, nastop čuvaja, končni prepir fantov in Še to in ono. Snov dejanja je pa še bolj prazna in je zopet nov dokaz, da so naši Iibretisti vobče popolnoma sterilni, škoda vsake note za tako istorijo, ki b! je niti »Slovenske večernice« ne marale. Mislim, da zakrivati oči iz pijetete do našega prerano umrlega, velezaslužnega organizatorja in pedagoga Gerbiča nima smisla. »Nabor« nI napravil nobenega močnejšega vtisa, nasprotno pa je celo izgubil vsled »Povratka«, ker je ta drugi provzročil, da smo Čutili kontrast med obela še silnejše. Morda bi se dalo iztisniti iz »Nabora« še nekoliko več, če bi bile vloge od prve do zadnje zasedene z najboljšimi močmi, toda končni efekt bi navzlic temu ne bil mnogo ugodnejši. Reči pa je treba takoj, da so se sodelujoči lotili nehvaležne naloge z ljubeznijo do domače stvari. Zgodba nas sicer ni ganila niti najmanj, postranske stvari pa so publiki ugajale, n. pr. nastop nočnega stražarja, muzikalno originalen lajnar, imenitno dresirani kužek, «regiment po cesti gre,« Radecki-marš, »pristno« gorenjsko ukanje in plesanje, domači pretep in pa obligatni uboj s hitro smrtjo vsled udarca z gumivejo steklenico. Prav »kranjska« zadeva, kakor je dobro rekel Kogoj. Ta in pa režiser E. Kralj sta vzela stvar tako enostavno in priprosto v roke, kakor sc ji prilega. Pred tridesetimi leti bi v kaki Čitalnici na kmetih naredila morda krepak vtis in celo še dandanes. No, iaz io smatram za poskus intendance izkopati in vpn-zoriti vse, kar je domačega, pa bodisi tako ali tako, da le ugodi zahtevam po »svojem«. V koliko meri je to prav, o tem naj sodijo drugi. Lov še tova ie bila prav primerna Jelka, prav čedna Ropasova, kot mati Doštjanka, enako se je trudil Kovač (Jože) in se v običajni napitnici razgrel, Runrpelj (Košek) nima skoro nobenega dela, Martin (šubelj) je nekoliko smešen vaški lovec, Jerni (Zupan) je kmetskega, bogatega lumpa dobro pogodil, Zalar (Rus F.) jc brez pomena, nočni varuh (Janko), stari invalid (Sekula) in godec na harmoniko (Perko) so tri posrečene vaške figure, zbor poje na staro maniro, a dobro, življenja je bilo dosti, celo resničnega, vse ie šlo gladko in Kogoj, Kralj in vsi so kvitirali. Končna odobravanja s smehljajočimi obrazi. Kot živa voda, kot bujna oaza po prepotovani puščavi je »Povratek«. To je skozi in skozi velepotentna stvar, polna silne dramatike, močnih, celo sijajnih potez, ki bi v času verističnih prorokov Maskanjija in Leonkavala imela pravico iti preko vseh odrov in bi tudi šla z močnim uspehom. Seveda čutiš vpliv Macetovega učitelja tako v cvetoči, živi metodiki, v izredno pestri instrumentaciji, toda vse to je skladateljeva last. Vse raste, kipi, vre. Ta muzika je sugestivna, gre do mozga- Nehote se sprašuješ: zakaj smo jo čuli tako pozno? Enako se nam bo na'brž zgodilo z Berso, Safrane-kom, Dobroničem itd. «Povratek« je kar-najmočnejše učinkoval. Snov dejanja je sicer po raznih že omenjenih vzorih bila svoi-čas modna, a še sedaj je krepka. Igralo in pelo se je pa tudi delu primerno z najmočnejšimi poudarki in resničnim doživetjem. 2e Betettova pripoved v samem začetku je umetnina, ki je s pevcem še bolj pridobila. To je stvar, ki je vredna aplavza pri odprti sceni. In stopnjevanje do konca je dosledno v dejanju in glasbi. Nič nepotrebnih figur, vse ozko, napeto, gonilno. Ob priliki intermeca naj bi zastor ostal na svoje n mestu, spuščanje in dviganje moti pri poslušanju lepega glasbenega užitka. Orlov (Ivo) se ie imenitno razigral, le poje skoro vedno z isto dinamiko, istim izrazom. Jela (Jevni-kova) ni bila popolnoma zadovoljiva, nima prave živahnosti v igri, kakor bi se v svojo vlogo ne mogla poglobiti. Prav dobro je svojo vlogo pogodila Potučkova (mati). Zdi se, da bo še za kaj večjega uporabna. Stanko (Balaban) nima kaj hvaležne partije, Marti (Korenjakovi) koketstva ni videti, razen na obleki, če ima Luka (Rus J.) kaj dela, se hipno ne morem spomniti. Kar je bilo zborovskih nastopov, so bili Življenja polni in precizni. Slika zelo lepa. Kraljeva režija spretna. Orkester pod Neffatovo taktirko svež, izrazit, bujnobarvan, prompten. Vsa Čast Netfatu. Predstava je bila skrbno pripravljena in je »Povratku« dolgotrajen uspeh zagotovljen. Po reprizi ali pozneje več. —č. — ^Ifigenija na Tavridi*. Danes, v pe=» tek 23. t. m. zvečer ob osmih se vprizori v drami cclfigeniia na Tavridi* za abonente reda F mesto preje javljene premijere «Za narodov bla«or». Sprememba repertoarja se jc morala izvršiti, ker leži g. Peček bolan v bolnišnici. Opera je danes zaprta. — Smrt slavnega dunajskega portretista. Na Dunaju je v sredo preminul najstarejši in eden najslavnejših dunajskih portre-tistov Henrich Angeli. Pokojni, ki je užival internacionalni sloves, je slikal na raznih dvorih, med drugim je slikal cesarja Frana Josipa, ruskega carja, kraljico Viktorijo, Moltkeja in druge. Angeli je bil rojen 1840. v Oedenburgu. — Novi rod. Mladinski listi s slikami. Izhaja prve dni vsakega šolskega meseca in stane na leto 10 Lir, za Jugoslavijo 25 dinarjev. Izdala ga »Zveza slovanskih učiteljskih društev* v Trstu, ureja ga Pahor Jože v Trstu. Izšlo je že pet letnikov tega lista primorskih Slovencev za mladino. V vseh teh petih letih je bil na glasu, da je najboljši slovenski mladinski list. Od Otona Župančiča in Meška, Finžgarja, Levstika, Široka, Ribarica, Kosovela, Kmetove — do najmlajših — objavlja prispevke ta list in govori v njih In umetniških slikah do srca mladint 2iva, sočnata hrana za otrokovo dušo je v njem in ie obenem glasilo onih trpinov, ki jih stiskajo okovi tujega suKnstva v solnl-nih pokrajinah Primorja, će se naročite na »Nov rod«, koristite svojim malim in podpirate vse one. ki jim ie: Ijelo trdi zakoni tuerodstva jezik slovavake matere. Naro-> čajte »Novi rod«! Majhen jc izdatek, izlah-ka ga pogrešijo družina, posameznik, Sole in šolske knjižnice in društva- Upamo, da vam bo šel do srca klic Iz našega Primorja in vam bo segla v dušo beseda dobrega čtlva za mladino.-— Uprava za Jugoslavijo: Mari'a Kmetova, Ljubljana, Bleiweisova cesta št 21. — Najstarejše nemška mestna bibliote* ha se nahaja v Augsburgu. Znana je že iz leta 1537. in slovi po vsem znanstvenem svetu radi svojih knjižnih zakladov, okoli 300.000 zvezkov. V tej biblioteki je zelo mnogo redkosti. Biblioteki v korist je bilo tekom stoletij s strani starih patricijskih ro* dov napravljenih več ustanov. ŽREBANJE SREČK za sokolski ;: Tabor — t decembru t. L :; Sodišče — Odmev Utiske čebelarske pravde. Litijski čebelarji vodijo dolgotra5no pravdo proti ondotni topilnici svinca in srebra, češ da njeni plini zastrupljajo čebele, oziroma čebelno pašo. Dr. Ivan Mazek kot zastopnik »Topilnice« je v neki vlogi zahteval, naj se delegira katero drugo sodišče, ker vlada med njim in predsednikom ondotnega okrajnega sodišča Zigonom napeto razmerje, oziroma naj se vsaj sodnik Troje zavrne, češ da litijsko sodišče ne more biti nepristransko. V neki drugi vlogi pa je očital sodniku Trojetu premišljeno protizakonito ravnanje, da je njegovo uradovanje pristransko, da stoji pod vplivom okrajnega sodnika itd- Žaljeni sodnik Troje je vložil prof dr. Mazeku tožbo. Ta se je zagovarjal, da ni imel žalilnega namena, temveč je tako postopal le v interesu svojega klijenta. Toda iz pravdnih spisov ie razvidno, da je obtoženec zavedno prekoračil zastopniške pravice ter insceniral v svojih vlogah polemiko v osebnem interesu ter pri tem šel čez meje, ki jih daje odvetniška imnuiteta. — Dt. Mazek je bil obsojen na 2000 Din globe. S tem sta dobila žaljena sodnika vsaj malo zadoščenje za krivične napade. Julijska Jirniinn —i Collarich piše spomenico. Predno so odložili razpravo za par dni, je hotel Collarich govoriti s predsednikom. Povedal je, da napiše spomenico k obtožbi, v kateri razkazuje marsikaj, kar je doslej ostalo ta no. Napram novinarjem ie izjavil, da bo marši-kedo strmel, ko bo Čital njegovo spomenico. Naprej pa ni hotel ničesar povedati. Sedai ugibajo, s kakimi novostmi pride Collarich na dan. Collarichev branitelj dr. Cerleniz-za meni, da izpove Collarich mnoge reči v svojo obrambo in v olajšanje r >sla justici. Mogoče pa razkrije tudi Še zločine, o katerih se še sedaj ne ve, kdo jih je zagrešil. Na porotnike bo stavljenih vprašanj okoli 3000 in mogoče se še poveča njihovo število, tako da je pričakovati še dolgega trajanja Collarichovega procesa- Danes v petek se ima prečitati Collarichcva spomenica, ako jo predloži, in časa bo imel. da pove, kar napoveduje. Zaslišane so danes zadnje priče. Stavijo se še predlgi za končno ureditev vprašani. Predsednik hoče imeti na to do ponedeljka časa za definitivno sestavo vprašanj. Odvetniki bodo govorili potem do konca tedna ali še dalje. Po sedanjem položaju sc pričakuje sodba na dan 3. ali 4. novembra, najrajše še kasneje. Odvetniki, branitelji obtožencev, so posetili včeraj grob umorjenih sester Tracanelli. Collarichevlh žrtev, in so položili nanj šop krizantem. —j Truplo kakih 11 let starega dečka so našli v gozdiču pri Komnu. Ne ve se še, ali gre morda za zločin ali pa je deček padel in se ubil na skalovju. —j K zločinu pri Maozigab. Ko se je vrši! pogreb nesrečne zadavljene mladenke Marije Verganove, sta se pojavila očem In mati med množico, ki ju je seveda takoj spoznala. Ljudje so ju zmerjali na ves glas, pristopili so na to orožniki in aretirali oba. Nahajata se v zaporu in tajita, da bi bila onadva usmrtila dekletce. Pravita, da sta šla po nujnih opravkih z doma. —j V Opatjemselu je izvoljen za župana posestnik Josip Frandolič. V. L Križanovska: 0 braljestuu nesmrtnih Vi ste tako mlada in lepa, da lahko najdete poštenega mladeniča, ki bo vas iskreno ljubil. Rodbinsko življenje in deca vam bo najboljša opora srečne bodočnosti. Verjemite mi, da je bolje imeti za moža poštenega meščana, kakor pa živeti v svobodni ljubezni s princem. Liliana ga je poslušala in povešala oči. Njene ioke so se nervozno tresle, v srcu ji je divjala jeza, obup in čustvo užaljenega samoljubja. Čutila je* da ji je dal Supramati delikatno razumeti, da jo aoče za ljubico. Rešil jo je ter poskrbel za njeno bodočnost, toda ljubavnega razmerja noče imeti z njo. Priporoča ji drugo pot — pot poštenega življenja. Spočetka se je možato borila z vsemi neprijetnimi občutki, ki jih je zbudila v njenem hrepenečem srcu Supramatijeva moralna pridiga, potem je pa naslonila glavo na mizo in začela plakati. Supramatiju se je smililo to nesrečno, razvajeno bitje. Razumel je, kaj se godi v njeni duši. Vedel je tudi. da je Liliani všač in da mu je sirota V SVOJi naivni razuzdanosti že določila Narajanino vlogo. Saj Je bila trdno prepričana, da ni na svetu moškega, ki bi ne podlegel njeni lepoti. Supramatiju pa Uhana ni bila všeč. Smilila se mu je sicer ta sve- 821 čenica svobodne ljubezni, ki jo ie lastna mati že v zgodnji mladosti prodala in spravila na kriva pota, toda ljubiti je ni mogel, zakaj njegovo srce je bilo polno ljubezni do Nurvadi do nežne in ljubeče matere njegovega otroka. Poleg tega ga je pa vezala dolžnost z Naro. Ce se je pa zdramil v njem samec in če je čutil potrebo ljubavnega razmerja z žensko, mu je bila vedno na razpolago Pieretta. Pie-retta je bila že tako pokvarjena, da o nravstvenem preporodu ni moglo biti govora. Liliano ie pa hotel rešiti moralnega pogina. Narajana je prenovil njen organizem s skrivnostno tekočino tako, da ji je sojeno neomejeno življenje. In če bo morala tako dolgo živeti, naj bo njeno življenje vsaj pošteno. — Na svidenje, miss LHiana! — je dejal in vstal. — Danes ne morem več ostati pri vas, če pa ho-čete, se oglasim pojutrišnjem in pripeljem s seboj Rozali. Liliana mu je segla v roko, ne da bi ga po« gledala. — Le pridite in pripeljite to damo! Skušala bom živeti tako, kakor želite, — je zašepetala obupano. Supramati je krepko stisnil njeno drhtečo roko. — Hvala! Nobena reč bi me ne mogla tako razveseliti kakor vaša obljuba, da hočete začeti pošteno življenje. Nepopisno bom srečen, če se mi posreči rešiti poleg telesa tudi vaSo dušo. Liliana ie molčala in solze so B Se bolj sffile v oči Supramati je ni hotel tolažiti, ker je vedel, da bi bil ves trud zaman. Zato je tiho »odšel iz sobe. Čutil je, da se pričenja s temi solzami Lilianin notranji preporod in da se mladenka bori s seboj, da se vrne na pravo pot. V takih trenotkih je treba pustiti človeka samega. Drugi dan po prihodu v Pariz je Supramati pisal Nari in jo prosil, če sme priti v Benetke, da se pomenita o vseh podrobnostih poroke. Pismo je naslovil na dvorec v Benetkah in prosil ženo, naj mu čim prej odgovori. Odgovora sicer še ni bilo, vendar bi pa lahko prišel vsak čas in zato Je Supramati sklenil, da mora biti pripravljen na takojšnje potovanje v Benetke. Treba se je bilo tor*J požuriti, da pregovori Rozali, naj se zavzame za Liliano. Drugo Jutro se je napotil h gospe Berken ter jo našel v družbi rucata malih deklic, ki jih je brezplačno učila Čitati, pisati in šivati. Plemenita dama se je zelo razveselila Supra-matija. Takoj mu je začela pripovedovati, koliko bede je olajšala z njegovo pomočjo in koliko sirot meh* zdaj za svojega neznanega dobrotnika. — Prihajam s prošnjo, da se zavzamete za nesrečno bitje, — je dejal m prijateljsko stisnil njeno roko« — Siroti, ki bi jo rad izročil v vaše varstvo, ne primanjkuje niti kruha, niti obleke, pač pa nima pojma o nravstvenosti. Lastna mati jo je pahnila v moralno močvirje. Z vašo pomočjo bi jo rad rešil sramotnega poklica. Zdi se mi, da je miss Liliana Robertson po naravi dobra. Vsa njena nesreča je v tem, da ni imela v mladosti dnbre vzgoje. Prav kar je prestala zelo težko izkušnjo. Njena duša je zdaj zelo dovzetna. Zdi se mi, da je zdaj najpriprav-nejši čas, da jo spraviva na pravo pot. Seveda boste morala potrpeti z njo. Ker vas pa dobro poznam, sem prepričan, da se tudi tega dela ne boste ustrašila. — Lahko se zanesete princ, da storim vse, kar bo v mojih močeh, da spravim mladenko na pravo pot. In Če še ni preveč pokvarjena, sem prepričana, da bo moje prizadevanje uspešno. Skrb za to nesrečno žrtev razvratne družbe je sveta in zelo sem vam hvaležna, da ste mi jo poverili. Domenila sta se, da se oglasi princ drugo jutro in jo odpelje k Liliani. Liliana je bila v zadregi, ko je zagledala gospo Berken. Toda njen jasni in dobrohotni pogled je napravil na Liliano dober vtis. Iskreno ji je priznala, da hvaležno sprejema nasvete in prijateljstvo plemenite dame, o kateri ji je povedal princ toliko dobrega. Videč, da se ie njegov načrt obnesel, je Supramati odšel in prepustil Liliano preizkušenim rokam svoje prijateljice, Stev. 242, »SLOVENSKI NAROD« dne 24. oktobra 1925. Stran 3. Damske velonr Oglej si neobvezno I v vseh barvah In kvalitetah nudi v veliki izbiri in najceneje F. h L Bori&r, Ljubljana, Si. Petra cesta 29. 3968 toT Oglej si noobvtzno! Dnevne vesti. V LmbuanL dne — «Beg na vse strani». Pod tem na* siovom priobčuje zagrebški «Jutarnji LisU iz Ljubljane z dne 22. t. m. to*le «sezacijonelno» vest: ^Današnji ,Sio* venec4 poroča o razcepu v samostojno demokratskih vrstah. Javlja namreč, da bo dr. Puc, eden izmed treh samo-stojno*demokratskih gerentov v Ljub* Ijani, vstopil v radikalno stranko, dru* gi gerent v HSS, tretji gerent pa da bo odšel med klerikalce. Evo, taka je slo« ga samostojnih demokratov v Slove* niji. Karakteristično je, da popoldan? ski samostojnO'demokratični »Slovenski Narod4 ni te vesti demantirah* — Ta «senzacija» »Jutarnjega Lista* je vzbu* dila v Ljubljani viharno veselost, ker se je dalo Evgen Demetrovićevo gla« silo zopet enkrat pošteno potegniti. List mora imeti izredno pametnega in prebrisanega poročevalca, da ne zna razločevati, kaj je dejstvo in kaj je šala in dovtip. Zares, treba mu je če* stitatL — Z zadovoljstvom beležimo. Z ozirom na našo včerajšnjo notico pod zaglavjem «Za edinost na kulturnem polju« nam pišejo iz pevskih krogov: Slovenska pevska društva velike pev ske slavnosti povodom 50letnice Saveza hrv. pjev. društava in proslave hrvaU skih pevskih društev povodom lOOOlet* niče hrvatskega kraljestva v Zagrebu niso prezrla ter so delegirala številna zastopstva, ki se v nedeljo 25. t. m. na* potijo v Zagreb, tako «Glasbena Ma* tica», «Ljubljanski Zvon», «Slavec», «Sloga» i. dr. Pravtako bodo naše pev* ske enote zastopane tudi na pevskem Kongresu Južnoslovenskega pevačkega saveza, ki se vrši isti dan v Sarajevu. — Volitve v obrtno sodišče. Iz obrtniških krogov nam pišejo: Volitve v obrtno in vzklicno sodišče so končane brez posebnega zanimanja. Je to izjemna institucija za Slovenijo, ki bi tudi morala Priti v poštev pri izenačenju zakonov. Sicer je prav, da naš obrtni stan drži pridobljene pravice, vendar je vprašanje, ali je potreben tako obsežen in drag aparat, kakor so te volitve. Za vsak kraj. Če tudi ima samo enega volilnega upravičenca, je bilo treba določiti posebno volišče, kamor je moral iti iz središča volilni komisar ter ves dan Čakati na edinega volilca. Četudi bi bi volilec prišel takoj ob začetku določene ure. je moral komisar čakati do konca, t. j. do večera, nato sestaviti zapisnik ter odnesti »volilni akt« po predpisih od občinskega urada zapečaten itd. Tak slučaj n. pr. je bil na Igu. V Št. Vidu, kjer je obrt lepo razvita, je prišlo ves dan na volišče 9 volilcev. Razen stroškov za komisarje je treba upoštevati še ogromne množine tiskovin, stroške za poštnino itcL Tako so zadnje volitve v obrtno sodišče v Sloveniji požrle lepe tisočake. Ali bi se nc moglo vse to izvršiti enostavneje in skoraj brez stroškov? Vse upravičene korporacije, ki so itak dobro organizirane ,naj bi se medsebojno sporazumele za število zastopnikov v obrtnem sodišču, nato pa po svojih odborih nominirale kandidate. Gotovo bi bili vsi organizirani člani s tem zadovoljni, prihranki pa bi se porabili za obrtno nadaljevalno šolstvo ali za podpore brezposelnim članom. — Državne štipendije. Prosvetno ministrstvo je izdelalo pravilnik za štipendije najboljšim dijakom, ki so dovršili visoke šole v naši državi in hočejo nadaljevati študije v inozemstvu. Po tem pravilniku mora izbrati posebna komisija 50 štipendistov Izmed kandidatov, ki jih predlagajo visoke šole in sicer fakultete po štiri, strokovne šole pa po dva. Beogradski listi omenjajo, da bi prosvetno ministrstvo ne smelo tako zapostavljati strokovnih šol, ker so potrebne državi v prvi vrsti strokovno izobražene moči, — Šumarske šole. Ministrstvo za šume In rudnike pripravlja načrt reorganizacije šumarskih šol v Bosni, Hrvatski in Sloveniji. V teh pokrajinah namerava ustanoviti tudi nekaj novih šumarskih šol. — Učitelji pri prosvetnem ministru. Prosvetni minister Velja VukiČevič je sprejel predstavnike UJU, ki so nru izročili na zadnjem kongresu sprejeto resolucijo s prošnjo, naj se zavzame za učitelje ter ugodi njihovim upravičenim zahtevam. Minister }e obljubil zastaviti vse sile, da bo učiteljem ustreženo. — Telefonska naročnina. Glasom naredbe poštnega ministrstva morajo vsi naročniki teletona odslej poravnati naročnino za tekoče polletje med 13 in 31. decembrom odnosno 15. in 30. junijem. Če naročnik v tem času ne plača naročnine, bo telefonska centrala izključila njegov aparat iz prometa. Ako naročnik tudi do 15. januarja odnosno 15. julija ne poravna naročnine, se mu bo instalacija demontirala, če pa v tem času plača naročnino, se mu pusti telefon v prometu proti odškodnini 100 Din na račun stroškov za ponovno vključitev aparata. Državni uradi plačujejo naročnino na isti način, samo odškodnina za ponovno vključitev znaša pri njih 1000 Din. Stari naročniki, ki so jim bili telefoni izključeni iz prometa, pa prosijo za ponovno vključitev, plačajo vse takse kot novi naročniki ne glede na to, da-li je bila instalacija demontirana ali ne. Kdor noče biti več naročen na telefon, mora o tem pismeno obvestiti svojo telefonsko centralo, ker nosi vso odgovornost za nepokvarjenost inštalacije dotlej, dokler aparatov ne odstranilo 23 oktobra 1925. — Iz šolske službe. Učitelj Ivan Tavčar je dodeljen v službovanje na I. deški meščanski šoli v Ljubljani. Učitelj Janko Blagajne je dodeljen kot strokovni učitelj za deška ročna dela na državnem učiteljišču v Ljubrani, telovadni učitelj Al. Bolha r iz Most je dodeljen za telovadnega učitelja na gimnaziji v Celju. — Materi. j podpora invalidom. Ministrstvo socij politike je ugodilo prošnjam invalida iciede materijalne podpore in jim dalo na razpolago 430 plugov, bran in šivalnih strojev v skupm vrednosti 600 trsoč dinarjev. Novih prošenj ministrstvo ne sprejema, ker je kredit za materijalne podpore že izčrpan z dosedanjimi prošnjami. — Zadnja pot Ivana Derniča. V sredo popoldne so v Radovljici položili k večnemu počitku zemske ostanke v Sarajevu umrlega g. Ivana Derniča. Bele žene, rojenice iz Častitljive jame v Kolnici v bližini doma, kjer se je rodil rajnki, so mu pri rojstvu prorokovale vse dobro za življenje ,ali v zadnjem trenotku je pristopila Črna žena, ki je preprečila, da bi se izvršile vse želje Belih žen in tako Ivan ni užil sadu svojega težkega dela. Veliko častno spremstvo na zadnji poti pokojnikovi pa je pokazalo, da je narod znal ceniti podjetnost in narodno delo prerano umrlega. Tako veličastnega sprevoda Radovljica ne pomni. Pogreba so se*'udeležili mnogi sorodniki, 8 potrtih sinov je stopalo za krsto, nebroj okoličanov, ki so zelo cenili podjetnega moža. V sprevodu pa je bilo tudi več zastopnikov različnih društev in korporacij. Posebno Sokol, za katerega rajnki ni štedil ne časa in ne denarja, je bil častno zastopan. Na čelu sprevoda sokolska godba z Jesenic, na to šest sokolskih praporov, ob krsti Sokoli in v sprevodu deloma cele vrste deloma zastopniki vseh sokolskih društev gorenjske župe. Pred Sokolskim domom, za katerega je rajni živel in kjer so bili izpostavljeni njegovi zemski ostanki v zadnjo poslovitev od njegovih dragih, se je poslovil v globokih besedah eden izmed njegovih najboljših prijateljev, brat Spicar, ki je povdarjal zasluge umrlega za Sokola m splošni razvoj napredne misli v radovljiškem okraju. Pri sokolskem domu in ob odprtem grobu pa so zapeli njegovi prijatelji turobne žalostinke. — Prihod ameriškega profesorja v Se* raje\'o. V Sarajevo prispe prihodnje dni ameriški profesor iz Philadelfije. Do sedaj je bival v Mostarju. Charman proučuje raz* mere v naši kraljevini. — Požar v Sv. Marjeti. V sredo je s Sv. Marjeti izbruhnil požar na posestvu špediterja Reismanna. Na pomoč je bila pozvana mariborska požarna bramba, ki je našla stanovanjsko in gospodarsko poslop* je že popolnoma v plamenu. Gasilcem je uspelo ogenj kmalu popolnoma omejiti. Navzlic temu je zgorel en hlev in streha stanovanjskega poslopja. Škoda je zelo ve* lika, je pa deloma krita z zavarovalnino. — Najstarejši človek v naši državi umrl. Na Popovem polju v Hercegovini je umrl najstarejši človek v naši državi, 111 letni Trifko Banić. Starček je do zadnjega dobro videl, imel je izboren spomin in znal je pri* povedovati zanimive stvari iz dolgega svo* jega življenja. Zapustil je mnogo vnukov in pravnukov. — Dve nezgodi. Josip Kern, Žagar na žagi Kandolf v Cerkljah, se je nevarno vse* kal v levo nogo. Služkinji Franji Janežič iz Preddvora je padel na levo nogo težak hlod in jo zlomil. Oba poškodovanca se lečita v bolnici. — Volk raztrgal 34 ovac. V selu Brk* ljašu, v neposredni bližini Mostar j a, je vdrl v ovčji hlev volk in od 36 ovac jih je raz* trgal 34. Vsled nastopivšega mraza so se volkovi priklatili v nižavo in povzročajo seljakom velikansko škodo. — Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi i Vam! Clsa flujd! Da, samo »Elsaflujd!« To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mno-gokratno uporabo od znotraj in od zunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgne-nje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehlajenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je spreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev »Elsaflujd«. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za preizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din ali da Vam pride Še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 238, Hrvatsko. Iz Ljubljane — Zanimivo predavanje. Danes pri* spe v Ljubljano g. Colban, direktor za administrativna vprašanja in za vprašanja narodnih manjšin pri Ligi narodov. Spremlja ga tajnik v Ligi na* rodov g. Gjorgje P o p o v i Ć. Gosp. Colban bo imel jutri, v soboto, ob 17. v slavnostni dvorani na univerzi vele* zanimivo predavanje, na kar naše ob* činstvo že danes opozarjamo s pozi* vom, da se tega predavanja v čim naj* večjem številu udeleži. Podrobnosti o predavanju priobčijo jutranji listi. — Z univerze. Rektor vseučilišča gosp. dr. Leonid P i t a m i c se je vrnil iz Beo» grada, kjer je zastopal univerzo na Dani* čičevi proslavi. — Okrožni urad za zavarovanje dela* cev v LJubljani od 24. do vključno 27. t m. ne bc uradoval, ker se v teh dneh seli iz sedanjih prostorov na Turjaškem trgu 4 in Cankarjevem nabiežju 3 v novo poslopje ob Miklošičevi cesti Ekspozitura in ambu- latorij urada v Gradišču št 2 pa uradujeta tudi omenjene dni brez omejitve. — Oficirski dom n LJubljani priredjuie dne 24. o. m. u 20 in pol Čas. drugarsko veče sa plesom te se pozivaju gg. rez. oficiri sa familijama, koji su članovi ovog doma, da ovoj zabavi u što večem broju učestvuju. Odelo promenadno. — Upravni odbor. 1823n — Gospodom, ki žele elegantna oblačila, sporočamo, da je otvorila oblačilna družba »Elegance« na Aleksandrovi cesti št. 12, v palači Pokojninskega zavoda, modni salon. Tvrdka izdeluie obleke po najmodernejših krojih in ima v zalogi angleško in češko blago po zmernih cenah. Glej današnji oglas! 1831n — Plesni oddelek »Atena« otvori v torek dne 27. t, m. svojo plesno šolo po sledečem redu: II. tečaj, naraščaj (same deklice) torek 27. t m. od 6. do 8. ure popoldne. III. tečaj (družabni) v četrtek dne 29. oktobra od pol 7. do pol °. ure zvečer. Starše otrok I. tečaja prosimo, da se zglasijo v soboto dne 24. t m. ob 5. uri popoldne v svrho podrobnega razgovora. — Načelnica. 1829n — Gostilno na »Friškovcn« je prevzela gospa Apel. Hafner zopet v lastno oskrbo; sprejema tudi abonente na hrano. 1828 — J. N. A. D. Jadran naznanja tem potom vsem svojim tovarišem, da se vrši skupno fotografiranje v soboto dne 24. t m. Prosimo vas, da se zberete točno ob tričetrt na 3. v društveni čitalnici. Vabljeni tudi starešine. — Odbor. 1825n Ifeprehoslilol v ceni, kvaliteti in izdelavi so naši letošnji zimski izdelki najnovejše konfekcije Jos. Rojina. Ljubljana — Sokol L otvorija letošnje prosvetne večere v soboto dne 24. t m. ob 20. uri. Predava savezni načelnik brat A m b r o -žič o temi: »Telovadba in šport«. Vabljeni vsi bratje in sestre, kakor tudi Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Predavanje se vrši na Taboru. — Odbor prosvetnega odseka. — Sokol I. v Ljubljani izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem in prijateljem društva, ki so pripomogli z dobitki ali pa z delom k lepemu uspehu tombole ter s tem znatno pripomogli k zgradbi doma na Taboru. — Odbor. — V nedeljo 25. t m. ob pol 8. zvečer se ponovi v Sokolskem domu na Viču igra »Rokovnjači«. 1830n —Številne tatvine. Zadnji čas se tatvine silno množe, zlasti pa se dnevno dogajajo tatvine koles. Tako je bilo včeraj na Marijinem trgu odpeljano krojaškemu mojstru Urbanu Zorcu kolo znamke »Puch«, vredno 2000 Din. Kolo ima številko 168.405. — Na Ljubljanskem polju je bilo s kozo'ca posestnika in mestnega gerenta g. J. Turka ukradenih 46 lat. škoda znaša 1200 Din. — Ključavničarskemu vajencu Cirilu Peklaju je neznan uzmovič izmaknil iz suknjiča listnico s 40 Din. — Hlapcu Jakobu Paplerju je bila iz drvarnice na Stari poti ukradena cela obleka in 2 srajci v skupni vrednosti 250 Din. — Posestnici Mariji Pire z Mivke je bilo z vrta izza hiše pokradeno mnogo salate. Škoda znaša 130 Din. — Posestnici Urši Blas je neznan storilec v trgovini S. M. na Kette-Murnovi cesti ukradel listnico s 1000 Din. — Požar na Dunajski cesti. SnoČi okoli 19.50 je izbruhnil ogenj v lokalu trgovke Angele Knez na Dunajski cesti št. 47. Vnel se je strop vsled preblizu viseče petrolejske svetilke. Poklicana požarna bramba je ogenj takoj omejila. Škoda je neznatna. — Vlom pri «Figovcu». V gostilno pri Figovcu je danes ponoči vlomil neznan sto* rilec in odnesel 20 Din gotovine, 8 klobas, 3 pečenke, povrhu pa se je založil tudi s kruhom. Vlomilec je prišel skozi okno, ali pa se je dal zapreti v gostilno. — Nag človek na progj. V Šiški je bil na železniški progi 17. t. m. prijet neki roo* ški, ki je nag begal semintja. Odveden je bil na nervološki oddelek bolnice, kjer se je drugi dan zavedel. Izjavil je, da se piše Ferdinand Sluga, navedel pa je tudi več drugih imen, tako, da oblasti ne vedo, s kom imajo opraviti. — Tatinski hlapec. V hlevu prevoznika Janka Tomca je prenočil te dni hlapec Šte* fan Bašelj, ki je pred svojim odhodom od* nesel hlapcu Matevžu Navodniku več oble* ve v vrednosti 1500 Din. Baši j a zasleduje policija. Iz Amerike POZOR Opozarlale se. da eden par ftm nogavic z žigom Iti znamko 0/ (rdečo, modro ali zlato) »ključ« traja kakor Iti rje par! drugih. Kupite eden par in prepričajte vt» — Nogavice brez fige .kljnč* to ponarejene Iz Celja —c Izredni obari zbor nabavijalne zadruge javnih nameščencev v Celju se bo vršil dne 7. novembra. Na dnevnem redu je likvidacija zadruge. Vodstvo zadruge je prišlo do prepričanja, da zadruga deloma ni več potrebna, deloma pa ne more več vzdržati hudega konkurenčnega boja. Važen vzrok likvidacije pa so tudi prehudi davki, katerih zadruga ne zmore. —c Seja občinskega sveta v okoliški občini se bo najbrže vršila v nedeljo dne 25. oktobra dopoldne. Na dnevnem reda je občinski proračun ter elektrifikacija občine. —c Legitimacije za kulturno - zgodovinsko razstavo v Zagrabe se dobe v Celje pri oodružnici L hrvatske štedionice. Slovenec poneveril 11.000 dolarjev. V mestu VVarren, Ohk) v Ameriki, se je imel zagovarjati 26-letni uradnik v Girar-du Alojzij Knaus, obložen poneverbe 11.000 dolarjev. Sodišče ga je spoznalo krivim in je bil obsojen v poboljševalnico v Mans-field od 1—35 let Knaus je bi z obsodbo zadovoljen in ni nanj napravila nobenega vtisa. Služboval Je v First National Bank v Girardu. Zanrmrvo je, da mu je med časom, ko se je nahajal v zaporu, njegova Izvolienka vsaki dan prinesla šopek cvetic, dočim se njegovi domači niso zmenili zanj. — Povožena Slovenka v Ameriki. V aevelandu je bila začetkom tega meseca povožena od avtomobila 42-letna Slovenka Josipina Leustek, ki se je vračala z dela. Avtomobil, ki je vozil z neverjetno brzino, jo je podrl na tla in vlekel še kakih 80 čevljev za seboj. Leustikova je bila takoj mrtva. Pokojnica je bila doma iz fare Št. Vid pri ZatičnL V Ameriki je bivala 22 let, zapustila Je soproga, dva sinova in dve hčerki. — Roparski napad na našega rojaka v Ameriki. V restavracijo Janeza FranČiča v Clevelamdu sta vdrla dva bandita in ga napadla. Prvi mu ie z britvijo prerezal žile na roki, drugi pa je med tem časom ople-nil blagajno. O drznih napadalcih policija nima nobenega sledu. Frančiča so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo, — Smrtna kosa. V Johnstownu je umrl rojak Fran Umek. — V Milwaukee je umrla rojakin'a Roza Stiglitz, stara 43 let, doma iz Savinske doline na Štajerskem. Njen mož, ki je umrl pred leti, je bil eden prvih slovenskih naseljencev v Milwaukee. Zapustila je tri otroke. — V kraju Coverdale je ubilo rojaka Franka Stavarja. V kraju Ogiesbv, Illinois, je preminul rojak Fran Prelesnik. Doma je bil iz Stahovice pri Kamniku. V Ameriki je bival 1 let Zapustil je tri hčere in Štiri sinove. — Poroka. V Clevelandu sta se poročila Milko Račič in gdčna. Rozi-ka Tekavčič. Za gospodarske stike s Siamom Referat g. inž. F. Lupše iz Male Nedelje glede razstave v Siamu v januarju 1926. V Bangkoku, glavnem mestu Siama na Daljnem Vzhodu, se vrši meseca januarja 1926 velika razstava. Razstava stoji pod pokroviteljstvom siamskega kralja Rama VI., ki obhaja 151etnico vladanja. Na tej razstavi bodo zastopani tudi evropski predmeti. Namen siamske države je, nuditi s tem priliko za boljše medsebojno spoznavanje v svrho gospodarsko - ekonomskih in trgovskih stikov. V nadi, da se bodo tudi naši gospodarski krogi udeležili te za nas eksotične razstave na Daljnem Vzhodu, mi je razstavni odbor, kateremu predseduje siamski minister za notranje zadeve. Chao Pharava Yo-marav, poslal dopis, da vodim akcijo za eventalno udeležbo iz Jugoslavi'e. V dopisu se izraža želja, da bi doprinesli naši podjetniki originalne predmeten jugoslovenske-ga izvora. Dopisnik omenja tudi, da bi eventuelni interesenti iz Jugoslavije v slučaju poseta razstave bili dobrodošli siamski gosti. Tako bi interesenti najlažje na licu mesta nabrali informacije o možnosti medsebojnih odnošajev. Nudi se torej lepa priložnost za dobavo novih gospodarsko - ekonomskih in trgovskih stikov s Siamom. Lahko rečem na podlagi mnogoletne skušnje, da je siamska gostoljubnost in želja po gospodarsko - ekonomskih in trgovinskih stikih izborna. To še posebno s podjetniki takih držav, ki ne zasledujejo potom svojih pijoninev ciljev za teritorijalno pridobitev, ampak zasledujejo cilje za zgolj gospodarsko - ekonomske odnošaje brez političnih aspi racij. Naglašam, da naša če tudi v otroških čevljih se nahajajoča industrija proizvaja marsikaj, kar rabi siamski konzument. Mnogi predmeti so poznani tam sicer že iz časa avstrijskega režima. V času vojne pa so se komercijelne vezi poizgubile, treba bi jih bilo torej le O1 noviti Produkti, ki bi si osvojili tajm zunaj svoja tržišča, so n. pr. ema:lirane posode, papir, stroji za obrt in agrarstvo, navadna in primitivna orodja za obrt (n. pr. lopate, sekire, kose in drugo) in agrarstvo, barve, izdelki iz cinka, izdelki mineralne rafinerije, kemikalije, žveplo in njega izdelki, vsi izdelki iz usnja (osooito čevlji, sedla, jermenje i. dr.), keramične posode (Steingut) in stotere one reči, ki spadajo k moderniziranju industrije in poljedelstva. Mnogoštevilni naši agrarni pridelki, postavljeni na trg tam zunaj, so sposobni konkurirati s švicarskimi, danskimi, holandski-mi in drugimi, Kini in na Sundaneškift otokih (n. pr. Java, Sumatra t dr.). Naše vino in sadje v najrazličnejših oblikah bi našlo med narodi Daljnega Vzhoda odjemalce. Pred vojsko so naša sveža spod-pještajerska jabolka prišla kot nekaka de!i-katesa celo na indijski trg (Madras). Ljutomersko in ormoško vino je bik) v Siamu že preizkušeno in se je prav dobro obneslo. Naše slive so prišle kot danski, oziroma italijanski predmet na trg daljnega Orijenta. Tudi sladkor v kockah je poznan. Posebno čislan je bil tudi že svojčas takozvani »hercegovski tabak«, kateri je izšel iz naših tovarni m ie prišel na Daljni Vzhod pod različnimi imeni osoflto kot egiptovski ali turški tabak, oziroma cigarete itd. R a zven tu že imenovanih predmetov pride v poštev še n. pr. suho, kakor konzervirano sadje vseh vrst, marmelada, konzervirano sočfvje, mineralne vode (Slatina), sadni sok. likeri, šampanjec žganje, pivo, moka, fižol, surovo maslo, sir, mleko (kon-densirano), konzerve vsake vrste Itd. bavo kolonijalnih produktov in surovin, pa nndl Siam važne vire. Slam producira ogromne množine riža (H je na mednarodnem tržišču poznan kot prvovrsten). Drugi v poštev prihajajoči kolonijalni produkti In suro- Gotovo govejo juho z najfinejšim okusom napravijo jeve fcocke za govejo juho Pazite dobro na ime MAG GI in na varstv. znamko zvezda s križcem Druge kocke niso od tvrdke MA6GI vine so: kava, kakao, čaj. cimet, poper, va-nila, klinčki, muškat, kardamon, ingver, ta-morinde, razne drože (Kina skorja ali kinin, kafra, ricinus, beche de* mer, euteh, nux vo-mica, angraiskorja i. dr.), bombaž, kokop, surova svila, sticklac (za izdelavo šelaka, pečatnega voska itd.), lak (pod imenom »japonski lak«), benson, surovi gumi, drevesno olje, raangrova skorja in areka za tanin preparate, rotar.£ ali trstika, bambus, perlmut-ter, cin, wclfram, wismut itd. Pa ne samo koristno bl bilo, ako b! sc udeležili interesenti ob tej dani priliki gospodarsko - konkurenčnega tekmovanja na Daljnem Vzhodu, ampak bilo bi v prvi vrsti tudi častno za nas, da pokažemo tamkajšnjemu svetu, kaj imamo in kaj znamo. Kar se tiče stroškov za pošiljatve na veliko daljo v Siam in sploh vzhodnoazijske dežele, je pač pudarjati to, da so stroški po morju razmeroma veliko manjši kakor stroški po železnicah, katere pa itak pri storjenih stikih indirektno nosijo konzumenti, kakor kaže praksa tujih podjetnih krogov, ki iščejo tam zunaj še intenzivno svoje zveze. Ker pa je čas za priprave in odpošilja-tev posameznih predmetov na to siamsko razstavo izvanredno kratek, zato na udeležbo z večjimi in težkimi predmeti ni mogoče računati. Razstaviti bi se zamogli pri danih okolnostih le še taki predmeti, kateri bi se odposlali naipozneje s 15. novembrom t. 1. kot vzorzi s pošto razktavnemu odboru v Bangkok. Razsatvni stroški bodo tamkaj z ozirom na važnost udeležbe nepomembni, ker je razstava organizirana s pomočjo državnega denarja in siamska vlada želi na ta način vprizoriti čim večjo aktivnost na komercijalno gospodarskem polju. Interesenti, ki žele eventualno razstaviti meseca januarja 1926 v Sianru svoje produkte in tudi tisti, ki žele stikov ^lede dobave surovin in kolonijalnih predmetov, oziroma ki žele stikov glede dobave tržišč za svoje predmete, dobe pri pisateliu te informacije potrebna nadaljna pojasnila. Iz Maribora —m Prebivalstvo Maribora. Na po«JUy zadnjega ljudskega štetja v decembru 1923 je štel Maribor v začetku t 1. 30.915 prebi* valcev, vstevši 2375 mož posadke. Jugoslo* venov je bilo 29.408, 663 Avstrijcev, 29 Nemcev, 419 Čehoslovakov, 244 Italijanov, 72 Rusov, 41 Madžarov, 7 Francozov, 12 Poljakov, 6 Švicarjev, 6 Angležev, 6 Ame* ričanov in 2 Grka. V preteklem letu je bilo prijavljenih 20.999 tujcev. Sport BEOGRADSKI ŠPORTNI KLUB V SOFIJI Levskl : Športni klub 1 : 0. Vsi blogarski listi so simpatično pozdravili prihod beogradskega Športnega kluba v Sofijo kot prvi korak k zbližanju mladih generacij obeh sosednih držav. Prvi mateh so imeli Beogradčani s prvovrstnim sofijskim klubom »F. K. 13« v soboto. Tekmi so prisostvovali ministrski predsednik Cankov, vojni minister gen. Vlkov, zunanji minister Kalfov, predsednik narodnega sobranja profesor Kulev, načelnik sofijske garnizije general Lazarev in drugi dostojanstveniki. Navzoče *e bilo tudi celokupno osobje jugo-slovenskega poslaništva v Sofiji. Izid tekme je bil 6 : 4 v prid beogradskega Športnega kluba. Druga tekma se je vršila med Beogradčani in najboljšim sofijskim moštvom »Levski«, ki je prinesla zmago bolgarskim nogometašem. Igrišče je bilo pri obeh tekmah nabito polno. Občinstvo je prirejalo beogradskim gostom navdušene ovacije. V obširnih poročilih, ki jih prinašajo sofijski listi, je izražena iskrena želja, da bi se take skupne prireditve čim večkrat ponovile, ker so velikega pomena za kultrno zbližanje med bolgarskim in jugoslovenskim narodom. — Tretjo tekmo je odigral beogradski F. K. 20. t. m. proti sofijskemu S. K. in zmagal 4 : 1. V sredo so Beogradčani zapustili Sofijo. — Maribor*Celje. V nedeljo se vrši tek« ma Maribor * Celje na igrišču pri »Skalni kleti* v Celju. Maribor je določil sledeče moštvo: Pelko * Kurzmann, Koren » Pernath, Ervin, Frangesch*L6schnigg L, Pernath n., Koschell, Klippstatter, Tergletz, Ldschnigg. Celje je določilo sledečo postavo: Gril«5a* leher, Stožir*Kuhn, Aistrich, OrešnikAVag« ner, Janežič, Blechinger, Hojnik, Gradišer. Tekmo bo sodil g. Ochs. — Avstrijsko moštvo proti Švici. Dne 8. novembra se vrši tekma Avstrija*5vica. Avstrijski team še ni definitivno sestavljen, verjetno p« bo nastopil v sledeči postavi: Edi, Teufel. Beer, Nitsch, Kurz, HeB, Neu« feld, Hausler, Honvatn, Wessely. EchL • Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dnt 24 oktobra 19-/0. «tev 24 ć Gospodarstvo Nova obremenitev naše industrije Generalna direkcija državnih* železnic je z naredbo z dne 24. septembra t L določila nova načela za enotno računanje pristojbin za dosta vite v vagonov na industrijske tire. Naredba predvideva dva načina računanja pristojbin, in sicer, ako se industrijski tir odvaja iz postajnega rajona se računa za prvih 300 n. od sredine postaje 10.50 Din, pri nadaljnjih 70 m za vsakih začetih 100 metrov po 3.50 Din in za razdalje preko 1 km pa za vsakih 100 m po 3. Din. Ako se ta industrijski tir odcepi z odprte proge, se računa dostavnina do odvojne skretnice od sredine postaje za vsak pričeti km po 12 Din in od skretnice naprej pa kakor pri tiru, ki se odcepi direktno od postaj. Obenem se je pristojbina za premik vagonov na industrijske tire povišala za 100 odst. od 25 na 50 Din. Industrijskih tirov v Sloveniji imamo Okrog 100 in se je dosedanja politika železnic gibala v tej smeri, da favorizira gradbo industrijskih tirov, ker S tem razbremeni obrat na postajah ter omogoči industrijskim podjetjem lažje disponiranje v obratu samem. Zato so bile pristojbine, ki so se dosedaj plačevale za dostavitev vagona, na podlagi tozadevnih pogodb zelo različne, po pretežni večini pa znatno nižje, kakor znašajo po novi naredbi. Novi način računanja pristojbin pomeni za našo industrijo v Sloveniji občutno povečanje bremen. Zato je takoj po objavi novih pristojbin sklicala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v torek 20. t. m. sestanek najbolj prizadetih interesentov, katerim so se pristojbine z novo naredbo povečale za nad 200 odst. Na konferenci je podal zbornični tajnik g. Ivan Mohorlč obširno poročilo o določilih nove odredbe ter o njenih gospodarskih posledicah za našo industrijo. Navedel je, da se povišanje obremenitve zaradi povečanja pristojbin giblje pri posameznih podjetjih od 20.000 Din pa do 350.000 dinarjev. V formalnem ozira je opozoril vse interesente na določbe člena 21., točko 2. pogodb o dovlačilnih tirih, po katerih je železniška uprava sicer upravičena vsak čas povišati pristojbine za industrijske tire proti pismenemu obvestilu, vendar veljajo ti povišani zneski šele pO treh mesecih od datuma pismenega obvestila. Po nadaljnjih določbah omenjenega člena se smatra pogodba s strani železniške uprave za odpoveda- no le, če lastnik dovlačilnice tekom enega meseca od datuma pismenega obvestila ne naznani železniški upravi svojega pristanka k povišanju. Odpovedni rok traja 3 mesece in se računa od prvega onega meseca, ki sledi datumu pismenega obvestila. V debati, ki se je razvila k poročilu, se je predvsem ugotovilo dejstvo, da se s povišanjem dostavnine kakor tudi drugih postranskih pristojbin jemlje naši industriji znaten del tega. kar se ji je z novo tarifo dalo. Poudarjalo se je, da imajo industrijci že znatne stroške z vzdrževanjem tirov samih, pri mnogih podjetjih tudi še s plačevanjem nameščencev za obslužitev industrijskih tirov. Navzoči interesenti so poudarjali, da so pristojbine za industrijske tire postale po novi naredbi tako visoke, da bo večini bolje konveniralo dovažatf blago z avtomobili ali vozovi na postajo, kar je v mnogih primerih znatno cenejše. Zastopniki industrije so navajali konkretne podatke, da znašajo pri kratkih razdaljah med dvemi podjetji, ki imata industrijske tire. pristojbine za dostavnine do polovice prave voznine. Kritiziralo se je tudi predvsem dejstvo, da nova naredba ne upošteva razmerja vrednosti dostaviienih pošilik, kakor jo razločuje vozarinska tarifa, marveč pavšalira dostavnino za sirovine in fabrikate z isto vsoto in tudi ne upošteva množine letnega prometa. Na podlagi te temeljite razprave se je sklenilo poveriti zbornico, da odpošlje na prometnega ministra spomenico z gornjimi predlogi, da se Dri posebno prizadetih industrijskih podjetjih doseže omiljenje novih bremen. Anketa o pristojbinah za železniško carinsko odpravljanje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je priredila dne 20. t m. anketo o pristojbinah, ki jih predpisuje drugi del nove železniške tarife v 13. točki V. oddelka. Povod tej anketi so dale pritožbe interesentov radi zaračunavanja neprimerno visokih pristojbin s strani nekaterih železniških carinskih agentur. V teku posvetovanja, ki ga je vodil zbornični tajnik g Ivan M o h o r i č, se je predvsem ugotovilo, da so železniške carinske Pristojbine v razmerju s prevoznimi in posredniškimi stroški neprimerno visoke. Konkreten primer kaže, da je pri pošiljki blaga, katerega prevoz je stal od Postojne v Ljubljano 1108.90 Din m ki jo ie ocarinila stranka sama, znašala vsota samo železniških carinskih pristojbin brez kolekovine itd. 402 dinarja. Najhuje so udarjeni uvozniki manu-faktumega In kolonijalnega blaga. Visokosti teh pristojbin je krivo v glavnem napačno tolmačenje ln uporabljanje tarifskih postavk. Anketa je prišla do zaključka, da je treba storiti na merodajnih mestih primerne korake, da se odpravi neenotna in v mnogem oziru napačna praksa pri uporabljanju tarifnih postavk nove železniške tarife, ki se nanašajo na železniško carinsko odpravljanje. V zvezi s tem se je stavil predlog, da se radi pospešitve razkladanja carinskih pošiljk pri ljubljanski carinarnici zviša število carinskih delavcev in končno da se iz-posluje pri generalni direkciji carin, da se bo smelo enostavno blago v originalnih po-šiljatvah, kjer način tovarjenja omogoča notranji pregled in žigosanje, cariniti z dovoljenjem upravnika cariname na tiru. — Uzauce za trgovanje s senom In slamo. V četrtek se je vršila pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo anketa za določitev uzanc za trgovino, obrt in industrijo anketa za določitev uzanc za trgovanje s senom in slamo. Na anketi je bil sprejet načrt, ki bo predložen ministrstvu v odobritev. —g Statistika popravljenih vagonov. Subotiška direkcija je popravila od 1- maja do 1. oktobra 1924 — 6023 vagonov, letos v tem času pa 9831. Ljubljanska direkcija je popravila lani od 1. maja do 1. oktobra 13.202, letos pa 16a¥l; sarajevska lani 5823, letos 6513; beogradska lani 4513, letos 9807. Prometno ministrstvo izjavia. da s« bo popravljanje vagonov nadaljevalo še z večjo vnemo tako, da doseže 100%. —g Mednarodni vzorčn] se'em v Mehiki se bo vršil prihodnje leto od 15. februarja do 15. marca. Pričakuje se velika udeležba iz Evrope. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t, L ponudbe za dobavo terpentina in katranove-ga olja, za dobavo sukanca, za dobavo raznih suliih barv, za dobavo raznih oljnatih barv; do 30. oktobra t- 1. za dobavo strešne lepenke, za dobavo cirkularnih žag; do 3. novembra t. I. za dobavo linoleja. Predmetni pogoji sc na vpogled pri ekonomskem edelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 13. novembra t. 1. pri komandi mesta v Sisku, pri komandi otočaškega vojnega okruga v Otoča-cu pri komandi mesta v Gospiću glede dobave petroleja. — Dne 14. novembra t. 1. pri intendanturi vrbaske divizijske oblasti v Banja Loki glede dobave 5300 kg in 9750 kg petroleja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. = Prodaja starega jekla. Direkcra državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe za nakup 6.250 kg starega jekla. Predmetni pogoj je pri ekonomskem ode-lenju te direkcije na vpogled. To in ono Mučenje mačko* Pred kratkim smo pisali o slovečih mač* kih, katerim se je pri bogati gospodi silno dobro godilo in so bili tako vdomačeni, pridni in brihtni, da so prišli v zgodovino. Toda ko Egipčani molijo mačka kot sveto stvar, ako ga spoštujejo Indijci in mohame* danci in ako je bil maček ljubljenec raznih velikih državnikov in pesnikov, ima vendar za seboj tudi zgodovino nezaslišanega pre* ganjanja in mučenja. Iz mačkove kože se delajo kožuhi. Maček preganja miši in pod* gane in se smatra trko za koristno in po* trebno žival pri hiši. Sovražnikov pa je imel maček vedno polno in jih še ima. V sred* njem veku so sežigali mačke žive kot živali, ki so pomenile vse slabo, nesreče in nezgo* de in so bile v zvezi s čarovnicami. Poko* pavali so jih žive v temeljnem zidovju no* vih zgradb kot sredstvo proti potresu in pri nekaterih ljudskih prireditvah so jih pri* vezali na kole. določene za umetni cg?nj, da se je ljudstvo razveseljevalo nad trplje* njem ubogih mačkov, ko jih je objemal ogenj. Strašno je bilo njihovo mijavkanje pod žarki raket in železnih koles, črne mačke so smatrali za Čarovn'ce v živalskem svetu. Tirali so jih celo pred sod'šče in jih obsodili v razveselievanju ljvdstva na gr» made, kjer so jih spekli. Sleparji zdedščino Neki dan je prišel v najboljši hotel v Bordeauxu neki tu'ec. očividno bogat mož. Zasedel je v hotelu najlepše prostore, živel na veliko, mnogo igral, izgubljal in plačal. Kmalu nato je prišel za nUm neki mladenič, ki ie rekel, da ie njegov nečak. Cez teden dni je poklical stric notarja in imenoval navzočega nečaka za svojega univerzalnega dediča, svo emu drugemu nečaku pa ni zapustil ničesar. Čas je tekel in nekega dne je stric izginil. Nečak ga išče vse povsodi, spravi policijo na noge, pa vse zaman. Nekega dne spozna v Morguji v nekem utopljencu, katerega niso mogH identificirati, svoega strica. Pokoplje ga s ceremonijami in obloži s cvetlicami. Čez nekaj mesecev stopi na pozorišče tretja oseba: drugi nečak, na katerega k stric v svoji oporoki pozabil. Napravi dolgo ožbo in izgubi. Šlo je za ogromna posestva v AlaskI, za zlata opija, rudnike itd. Tu so biif v Igri ntfijoni rn milijoni. Prvi nečak, kateremu v korist se ie glasila oporoka, ie nato rekel notarju, da bi potreboval pet milijonov in ga naprosil naj mu jih preskrbi. Stvar je bila pač gotova. V prvi instanci je drugi nečak pogorel in gotovo ie, da se tudi sodba druge instance ne spremeni njemu v prilog. Notar, ki je poznal tako mladega nečaka za premožnega moža, je dobil kmalu med svojo klijentelo osebo, ki je bila pripravljena posoditi teh par milijonov, Nečak je tako dobfl, kar je hote!. Nato se Je zgodilo nekai nepričakovanega. Nečak je Izginil Nf bilo več strica, ne nečaka z ogromno oporoko in ne drugega nesrečnega nečaka brez oporoke, vsi trije pa so se najbrže nato zopet sešli in si razdelili bogat plen 5 milijonov Potrošili so morda par sto tisoč dobil] pa rnilijončke. Ženski pokret v Ameriki Narodna ženska stranka v Združeni! držr.vah naznanja, da so ji ponudile pred kratkim sodelovanje nove odlične žene. Stranka ima še posebno društvo, ki se bor: za dosego popolne ženske enakopravnosti. Kathrin Seller v Kolumbiji 'e imenovana za pivega sodnika. Grace M. Eddy pripada trgovski korr-isiji ln je delegatima »Vv'omens Bar Assotiation, na vseučilišču v \Vashing-tonu je profesorica in v ženski stranki .ie sedaj članica pravnega sveta. Dora Palkin in Catarina Pile sta članici pravne šole v \Va-shingtonu ugledni profesorici sta tudi Em Gillett in Elena Spenser. Te so pristopile nj novo k stranki h drušivu »Equal Rishts« V stranki so tudi ameriške odvetnice in druge odlfčne ženske. Te dni so predložile žene iz Floride stranki nujni predlog, v katerem pravijo, da na svetu še vlada suženjstvo, trt sicer sužen stvo žene. Mož ne prizna ženskega delae. Nočejo več trpeti, da bi se jir. smatralo za niž>a bitja, podvržna moškemu. — Pred kratkim je bil sprejet zakon, ki K Izključil i*z državne službe poročeno ženr Sedaj pa je Ethel Short priborila zase m zj svoje sodružice pravico, da ostanejo v svojem učnem poslu tudi, če se poroče. — Te dni se je zgodilo, da je 6 letna Bettv Mo-naghan v Dentonu pri podistični tekmi prekosila enako starega Johna Baldwina. Prišla je prva na cUj. — Ženske zmagu ejo v privatnih uradih. Iz najnoveiše statistike posnemamo, da tvorijo 45.6% vseh privatni!; nameščencev. Leta 192i). ie sedelo nad 1 \i milijona strojepisk po privatnih uradih h: delale so z večjo unemo kakor moški. Izmed teh jih je 16.7?o opravljalo še domača dela. Ni več poklica, v katerem bi se ne bile ženske uveljavile. Poročilo hvali predvsem ameriške strojepiske, njihovo točnost rn natančnost tako. da praviio prvi bankirji jr trgovci, da so stro episke »steber amer^kc-ga gospodarskega blagostanja«. * Prepovedano defillranjen. Iz Berlin. je prišel v Monakovo ukaz, da se ima v bodoče opustiti vsako defiliranje Čet državne brambe pred "prestolonaslednikom Ruprehtom, kakor je bila doslej navada Pr. raznih slavnostnih prireditvah, pri kati . je bil Rupreht navzoč. Razni monakovski i. sti so na to odredbo zelo nejevoljni, dru* pa pravijo, da je zadnji čas, da se prizn republika vsepovsod]'. Uažno uprašanje pri sedan'em nezanesljivem vremenu je zaščta telesa od škod jivih posled c nažene. Ze pri najmanjših bolečinah v udih glavi ali kr2u.pii znaki; nab< da se ne sme lahkom selno čakat«, temveč treba poskušat takoj ono bolečine olajšujoče domače redstvo, katero so radi in raznovr-tna ži uporabljali naši rod tel i in dedje, posebno pri revm itčn h holeč nah. To že celih 27 let priliubiieno domače sreds vo in kosmetikurn je Fp lerle\ Magodišeči .ElsafluidV DgneT je in umivan t z E'saf u dom lajša boleč ne.kiepi in' sv^/uje miš;ce in živce, stori neob utljivim proti mrzlem zraku. Odznotraj in od zunaj mne gi mečn jši n *zd3tnejM kot francosko žpane, 6 dvojnatih rli2\elikr spec. ste" lentceza 63— Din; 12 dvojna'ih ali 4 velike spec. steklenice 99— Din; 36 dvo n. ali 12\elikih snec.stefcl./a 250— Din; le o * nem z zabojem in po* . rirpoi !ja sj psfzsfji k&mwi Eurn I FtfTeri Stubo Danjoj. E1»a inj 238.UrvatsV -.. 397d Ljubljana, Aleksandrova cesta Obleke po meri -promenadne - športne - salonske - družabne površniki - zimske suknje —- Angleško In čeiko blago v zalogi Moderni kroji Kali oglasi, «*■ stužlo v posredoval na ia aocinl-ne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Kajman'«i znesek Dia 5. LI 0GLHSI Zeninroi dopisovanje ter oglasi strogo trgov •kep« značaja, vsaka beseda Din I"—. Najntaniil znesek Din It NjUBOUSI BRNSKI BUHiOjjj specijalni predmeti brei konkurence 172-L blage za gospode ln dame, zajamčeno lz čiste valna čvrste kvalitete ln najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvomiško skladišče sukna SIEGEL • IMHOF, BRNO, Palackeho i*ida 12. Vzorol gratis ln Iranke. Iste tudi privatne | ■ajstsrojsa slovanska 7 jteiarrta liMa delavnica Ivan Brisali, Daaa?aka g. 19, sc priporoča. Izvršitev točna, cene smerna. 179£ Ako Iščeš slnibe, stanovan)«, kapnjei ali proatafak ne pozabi inserirati v ,SL0V. NARODU* Imel boš gotov napeli I Oružje, municija za lov n*|glaaovitl!ih njemačkih, belgijskih. Španjolskih, tallianaklh i. t. d. tvornica, stalno i n velikim količinama na stovarištu. Za sve Base orožte dajemo potpunu garanciju! Trgovci i lovačka društva imadu velik popust! Tražite djenike, koje Šaljem franko! 166/1 Prva jugoslavenska veletrgovina crnila 1 Banalcilo S. Kočonda -- Zagreb, prcrcaotidcv trg tvci i, Izurjena pletilka pridna in vestna — išče službo za takoj. — Po* nudbe pod Pletilka/3961 na upravo «Slov. Nar.». Kot blagajnik aH kaj sličnega — iščem službo. Imam kavcijo. — Ponudbe pod «Banka 3943» na upravo «Slov. Naroda*. Vpokojenec star 45 let, išče službo sluge ali vratarja. Na* stopi lahko takoj. Do* pisi pod «Vratar/3927» na upravo »Slovenskega Naroda*. Slaščičar dobra moč. vesten, išče službo v večjem hotelu. — Dopisi pod «SIašč. ar 3906» na unravo «SIov. « Naroda*. Knjigovodja vešč vsakršnega pisarni* škega dela — išče stalno službo pri večjem podjetju. — Ponudbe pod •Knjigovodja/3947» na upravo «Slov. Naroda*. Tri mizarje starejše, spretne, samo* stojne delavce ra pohi* štvo — sprejmeta An« drejević i Jovanovič, sto* larska fabrika. Niš, Srbu ja, 3951 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, dobra strojepiska — išče sluz* bo v kaki pisarni. — Ponudbe pod «Začetn:ca 3949» na upravo «Sloven* skesa Naroda». Absolventinja trgovskega tečaja, vešča slov-nskega in nemškega jezika in strOj.pisja —- ?eli prakticirati v pisarni v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Prakti* kantinja/3966» na upravo •Slov. Naroda*. Knjigovodja prvovrsten, samski, hrv-** ščine in nemščine zrno* žen v govoru in pisavi (strojepisju), ki se cb rs* Se. da bo samostojno vo« dil pisarno, če mogoče iz stroke spiriruoz — se išče za takojšnji nastop. — Ponudbe z navedbo plače pod »Knjigovodja 3965» na upravo «Sloven* skegs Naroda*. Blagajnlčarka išče službo v kavarni ali hotelu. — Ponudbe pod «Blagajničarka/3960» na upravo «Slov. Naroda». I Stanovania I Lena soba v pritličju, s posebnim vhodom — se odda. — Slomškova 'lica H, pri* ti čje, d 3957 Leno stanovanje dveh sob, kuhinje in pri* tiklin blizu kolodvora — se odda v najem. Najem* nina po dogovoru. — Po* nudbe pod *Stanovanje 3918» na upravo «Sloven* skega Naroda*. I Cokali I Trgovski lokal v mestu ali na deželi v večjem industr. kraju se išče; event sc prevzame z vsem inventarjem, po možnosti, da je p<^eg go* stilna. — Ponudbe pod •cTr^vsfci lokal/3'^~3» na np.avo *Slov. Naroda*. Trgovski lokal s stanovanjem na pro* m"'nem kraju v mestu ali na deželi — se išče za takoj, — Dopisi pod «Trgov:' lokal/3910* na upiavo «Slov. Naroda« Skladišče suho in svetlo, v sredini mesta — iščem za takoj. — Dopisi pod »Skladišče 3944» na upravo «SIov. Naroda*. i i?ro5?m i Otroško posteljico in mizo prodam — Na? slov pove uprava «Slov. Naroda*. 3962 Motorno kolo znamke 1 I Bazno i Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Isto Oaf Hl GON H1BSEK Ljubljana, Valvarorje^ trg. 167 L Hrana B ffet ur" --e »Dvoret ■ priporoča okusen obed ii večerio za 15 Din dne* no 165'L Opekarna ,Etnona' na Viču»Brdo — pisarna v Ljubljani, Dunaiska cesta 23. telefon 207 — pri* noroČa svoj > bogato za* logo zidne opeke, žlcba> kov in strešnikov vseh vrs«- po zelo ugodnih ce« nsh 183/L Krčne žile si zavarujte s pat. ANTI VARI X obvezo. — ■ Cena: 150 Din - Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2 Jm, i PODRUmHRH ^aa Hi Bier I alnavlf, «67 Nastopiti odmah. Ponude na Edua SUŠAK ILIRIJA, Kralja Para trg a. Talafon 220. PRODAJA. Kr. oVrajno sodišča v Ptuju proda lloltando dne 26 In 27> oktobra t. I. w Ptuju In na pot aj Sv. Lovrane na Dr. oolju 'daT* nad a nato hektolitrov roznoflo starega vina, rasna voli ko In malo vinsko posodo, konja, vole, kravo, toiico, svinjo 1800 m normalnih Sol tračnic, 6000 m ozkotirnih tračnlo, kompletna napravo n Izdelovanje leene volne, rasno lokomobllo In otroio tor kotla so elektriko tri baraka itd. _Pojasnila daje dr. Fr. JnrtslSt odvetnik v Ptuju. aus i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ II ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■ m Urejuje; Joais Zuoen&S. — Za aNarodno tiakarno*: Fran Jezeriek. — Za inaerttni del lista; Oton Oriatot — V« * Ljubljani. D.