PoStnhw plačana v gcfffvtoi
Leto XIX. št. 114
Ljubljana, sreda 18. maja 1938
Cena 7 D?
Upravmstvo. Ljubljana, tlnalljeva 6
—	Telefon St 8122 3123. 3124, 8125. S126.
Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajsld trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon 8t 190.
Računi ori pošt ček zavodih: Ljub-l Jana St 11.842, Praga ftislo 78 180 Wlen 8t 105 241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25 — Za Inozemstvo Din 40 —
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122. 8123. 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica fttev 1 telefon St 65
Rokopisi se ne vraCaJo
NOVA SVETOVNA GOSPODARSKA
KONFERENCA NA OBZORJU
Na njej naj bi se z raznimi ukrepi odstranila nesoglasja, ki obstojajo med bogatimi in siromašnimi državami
Nova belgijska vlada
V petek je po Diezuspešnih posvetovanjih s konservativno skupino belgijske katoliške stranke, ki se je upirala novim davkom po predlogu finančnega ministra Soudana, ministrski predsednik Janson podal ostavko svoje vlade. Misija za sestavo novega kabineta je bila poverjena dotedanjemu zunanjemu ministru Spaaku, kateremu se je proti pričakovanju naglo posrečilo sestaviti novo vlado na osnovi tradicionalne koalicije treh glavnih belgijskih strank, socialistov, liberalcev in katoličanov. V njej je od 11 ministrov ostalo šest ministrov iz bivše Jansonove vlade. V Belgiji pripisujejo ta nagli uspeh mladega socialističnega politika Spaaka ne le njegovemu osebnemu vplivu, ki ga ima v obeh izvensocialističnih taborih vladne koalicije, temveč zlasti tudi osebni intervenciji kralja, kateremu se je posrečilo pridobiti za sodelovanje v Spa-akovem kabinetu liberalnega senatorja Diercksa, flamskega krščanskega demokrata Marcqa ter flamskega finančnega strokovnjaka Heymansa.
Predvsem pa je treba ugotoviti, da je mladi Spaak uspel zaradi splošne zavesti o resnosti političnega in zlasti gospodarskega položaja, ki zahteva naglih vladnih ukrepov. Situacijo je poskušala rešiti že Jansonova vlada. Njen socialistični član, finančni minister Soudan, je predložil parlamentu v odobritev serijo novih davkov, ki naj bi skupno vrgli nad eno milijardo belgijskih frankov novih letnih dohodkov. Iz teh naj bi se krile vse potrebe, katerim se tako na splošnem gospodarskem kakor posebej na finančnem področju ni bilo več mogoče izogniti. Toda ta predlog, ki so ga socialisti močno izrabljali v svoje propagandne namene, je izzval odpor konservativnega krila v vladnem katoliškem bloku. Bivši ministrski predsednik Janson je hotel spor najprej likvidirati z delno rekonstrukcijo svoje vlade, iz katere bi izločil vse konservativne katoličane in jih zamenjal z novimi osebnostmi, vendar se mu to ni posrečilo. Katoliški konservativci so igrali v tej krizi precej dvorezno politiko, ko so se po eni strani upirali socialističnim predlogom o novih davkih, na drugi strani pa vendar niso hoteli povsem prelomiti z vlado, ker so se bali, da bi mogel tak njihov korak imeti za posledico reakcijo vseh levih kril v strankah vladne koalicije za formiranje nekakšne ljudske fronte, ki bi tudi brez katoliških konservativcev razpolagala v parlamentu z okoli tremi petinami vseh poslancev.
Sestava nove vlade je zanimiva med drugim po tem, da je prvič v belgijski parlamentarni zgodovini socialist njen predsednik. Doslej so se belgijski premieri rekrutirali iz politično bolj nevtralnih vrst, največkrat iz vrst priznanih strokovnjakov, kakršen je bil na primer Van Zeeland. Mladi Spaak, ki mu je sedaj 39 let in je potemtakem najmlajši ministrski predsednik v Evropi, ni sicer izrazit socialist, kajti o njem bi se lahko reklo, kakor o mnogih francoskih politikih, da je začel svoje delo na levici, nadaljeval v sredini, končal pa na desnici. V socialističnih vrstah velja danes za »narodnega« socialista.
Spaak je vnuk nekdaj zelo znanega belgijskega liberalnega tribuna Janso-na, nečak bivšega ministrskega predsednika in svojega prednika Jansona ter sin znanega belgijskega pisatelja Paula Spaaka. V svetovni vojni se je izkazal za pogumnega vojaka, ki je med drugim tvegal prekoračenje meje z namenom, da bi se pridružil belgijski armadi v Yseri. Nemci pa so ga aretirali in internirali ter je v internaciji preživel tudi konec svetovne vojne. Po vojni se je še kot slušatelj prava in nato kot mlad odvetnik zelo aktivno udejstvoval v socialistični stranki. Svojo politično kariero je začel leta 1925. kot šef kabineta socialističnega ministra Wauter-sa. Kot zastopnik skrajne levice v socialistični stranki je bil leta 1932., ko mu je bilo 33 let, izvoljen za poslanca. Tedaj je izdajal revolucionarni tednik »Action Socialiste«. V njem je pobijal zlasti reformatorske težnje političnih voditeljev belgijskega socializma. Ko pa je leta 1935. postal prometni minister v prvi Van Zeelandovi vladi, se je začel naglo nagibati na desno krilo v svoji stranki ter je prvi začrtal osnove nekakšnega narodnega socialističnega programa v socialističnih vrstah.
Zaradi te metam(5rfoze so ga mnogi sodrugi v stranki zelo napadali, toda Spaak si je istočasno pridobil vpliv in zaupanje med pristaši ostalih dveh strank vladne koalicije, med liberalci in katoličani. Junija 1935 je postal y drugi Van Zeelandovi vladi prvič zunanji minister, kar je od tedaj ostal vse do danes. Kot zunanji minister se je v sporazumu s kraljem in tedanjim premierom Van Zeelandom zavzemal za rezervirano zunanjo politiko v znamenju prizadevanj za izvojevanje tako zvane »prostovoljne nevtralnosti«, s čimer se je še bolj zameril svojim socialističnim tovarišem, tako da je že nekaj-
London, 17. maja, h. »Daily Express« poroča, da pripravljata Anglija in Francija sklicanje nove svetovne gospodarske konference Pobudo za sklicanje konference bosta dali skupno Anglija in Zedinjene države. Glavni namen konference naj bi bila odstranitev nesoglasij, ki so nastale med bogatimi in siromašnimi državami. Na dnevnem redu naj bi bile naslednje točke:
1. Posojila, ki bi jib dajale bogate države siromašnim državam. 2. Postopna ukinitev carinskih mej. 3. Ukinitev deviznih in valutnih težav v prometu med posameznimi državami. 4. Dobavna surovin vsem državam ki jim primanjkujejo.
Prvi koraki za sklicanje nove svetovne gospodarske konference bodo izvršeni takoj, čim bo dosežen angleško-ameriški gospodarski sporazum. Pogajanja se bodo pričela v najkrajšem času in računajo, da se bodo sredi junija že pokazali prvi rezultati.
Bruselj, 17. maja. br. Nova belgijska vlar da pod predsedstvom dir. Spaaka se je danes predstavila poslanski zbornici in senatu. Ministrski predsednik dr. Spaak je v obeh zbornicah prečita! obširno vladno deklaracijo. V uvodu naglasa deklaracija, da se mora demokracija sedanjim prilikam primemo reformirati Javnost pričakuje vlado močne roke, ki bo odločno prevzela odgovornost za velike naloge, ki jo čakajo. Belgija mora obnoviti razne svoje državne ustanove in jih »praviti v sklad s sodobnimi potrebami. Vlada mora imeti potrebno stabilnost, da lahko izvaja svoj program. Zato je trdno odločena nastopiti z vso odločnostjo proti vsem zlorabam demokratičnih svoboščin in bo zlasti izdala najstrožje ukrepe proti zlorabi svobode tiska V to svrho bo predložila nov tiskovni zakon. V kolikor bo potrebno za izvedbo teh re-
Pariz, 17. maja. b. Oficiozni »Temps« piše v svojem uvodniku o Mussolinijevem govoru v Genovi med drugim: Dve realnosti, na katerih je treba danes razumno graditi, sta na eni strani francosko-angle-ški, na drugi strani pa italijansko-nemški blok. Oba je treba vzeti takšna, kakršna sta, kajti vsi napori za njiju razbitje ali spremembo bi bili nepotrebno delo. Kakor se ne bi posrečilo porušiti italijansko-nemškega sodelovanja, prav tako se morata Rim in Berlin zavedati, da se ne bo posrečilo razdvojiti Anglije in Francije. Po londonskih razgovorih francoskih in angleških državnikov je sleherna politika, ki bi stremela po izolaciji Francije, brez osnove. Prav dobro lahko razumemo, da se je Mussolini zelo previdno izrekel o pogajanjih med Francijo in Italijo, težje pa je razumeti, ako je izrazil dvom glede končnega uspeha teh pogajanj zaradi domneve, da želi Francija zmago Barcelone, dočim želi Italija Francovo zmago. Francija glede Španije ni nikdar želela ničesar drugega, kakor samo strogo izvajanje načela o nevmešavanju v španske zadeve,
krat' njegov položaj v stranki postal zelo kočljiv. Belgijski socialisti so namreč slej ko prej zvesti načelu kolektivne varnosti. Danes pa je njegov položaj v stranki spet utrjen in nekateri celo domnevajo, da bo sledil Vanderveldu v predsedstvu socialistične stranke.
V Spaakovi vladi je samo pet novih ministrov, ostali so iz prejšnje vlade. Poleg štirih socialistov in štirih katoličanov sede v novem kabinetu še dva liberalca in en nepolitični strokovnjak, general Denis, kot vojni minister. Trije ministri so Flamci, štirje Valonci, dva pa nekakšna nevtralna Bruseljčana Šest ministrov je članov parlamenta, dva sta vzeta iz senata, dočim so iz izvenparlamentarnih krogov kar trije. Tako je torej na vse strani doseženo vsaj teoretično ravnotežje sil, ki vzbuja nade, da bo Spaak s svojim kabinetom uspel. Včeraj se je prvič predstavil parlamentu. Od zadržanja konservativnih katoliških elementov, ki so si svojo odločitev o stališču napram novi vladi pridržali za čas po prečitanju vladne deklaracije, bo odvisno, s kakšno večino bo mladi Spaak razpolagal v parlamentu. Šele potem bo mogoče presoditi tudi možnosti njegove vlade za izvedbo gospodarskih in finančnih ukrepov, ki jih zahteva položaj v državi.
Bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. ki je že enkrat po nalogu angleške in francoske vlade napravil svetovno studijsko potovanje, bo na prošnjo angleške in ameriške vlade ponovno obiskal posamezne evropske in izvenevropske prestolnice, da prouči izglede za sklicanje take konference. Glavni svetovalec angleške vlade za gospodarska vprašanja, sir Frederic Ross Leight, je že odpotoval v Rim, da tam prouči pogoje za tesnejše gospodarsko sodelovanje med Italijo in Anglijo. Iz Rima bo 24. maja odpotoval v Berlin, kjer bo vodil pogajanja glede ureditve avstrijskih posojil v Angliji, ki znašajo okrog 8 milijonov funtov Pogajal se bo tudi o novi ureditvi klirinškega prometa med Nemčijo in Anglijo in bo izkoristil to priliko da prouči izgiede za tesnejše gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Nemčijo.
form, se vlada tudi ne bo plašila revizije ustave.
Govoreč o jezikovnem vprašanju, naglaša deklaracija, da hoče vlada jezikovne zakone lojalno in nepristransko izvajati. Stremela bo za tem, da se ustvari popolna enakopravnost Flamcev in Valoncev.
Vladna deklaracija govori nato o potrebnih reformah v državui upravi ter o raznih finančnih, gospodarskih in social.no-politienih vprašanjih, k: jih hoče vlada čim prej rešiti. Kar se tiče zunanje politike, na-giaša deklaracija, da bo ostala zunanja politika Belgije neizpremenjena Vlada vztraja pri svojih dosedaniib zunanjepolitičnih načelih, ki so dovolj znana.
Deklaracija je bila v obeh zbornicah sprejeta z velikim odobravanjem.
Senat Je sprejel vladno deklaracijo s 117 glasovi proti 10. pet senatorjev seje glasovanja vzdržalo.
prepuščajoč španskemu narodu, da o svoji usodi sam odloča To se je ponovno izkazalo tudi pri ženevskih debatah, ko se je Francija skupno z Anglijo izrekla proti predlogu del Vaya, ki je zahteval ukinje-nje nevmešavanja.
Rimski dopisnik istega lista navaja nato naslednje razloge, ki so dovedli Mussoli-nija do tega, da je zavzel napram Franciji tako rezervirano stališče: dejanska moč Nemčije; trdnost ideoloških vezi med Rimom in Berlinom; občutek, da za sedaj še ne more računati na trajno sodelovanje z demokratičnimi velesilami; dejstvo, da italijansko-angleški sporazum še ni stopil v veljavo in da je za Italijo trenutno os Rim-Berlin glavna pozitivna stvar; razlika v italijanskem in francoskem zadržanju glede Španije; dejstvo, da še vedno ni bil imenovan francoski poslanik v Rimu; govor ameriškega vojnega ministra Woo-dringa itd. Razen tega je treba upoštevati, da gre za odločitev, ali naj Italija v zunanji politiki nadaljuje dinamično taktiko ali naj se kot nasičena velesila zadovolji s priznavanjem statusa quo na vseh področjih.
Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da so bile Hitlerjeve koncesije Mussoliniju večje kakor se je to zdelo prve dni po obisku in da v tem pogledu ne gre le za priznanje meje na Brennerju, temveč tudi za priznanje italijanskih interesov na nekaterih določenih področjih, med njimi zlasti v Španiji, Sredozemlju in na Balkanu.
Mussolini zopet v Rimu
Rim, 17 maja AA Davi ob 8. se je Mussolini vrnil iz Genove v Rim. Na kolodvoru ga je sprejel zunanji minister grof Ciano v spremstvu več ministrov in predstavnikov civilnih in vojaških oblasti
Tudi švedska zahteva priznanje nevtralnosti
Pariz, 17. maja. br. Današnji Usti poročajo da namerava sedaj tudi Švedska slediti zgledu Švice im zahtevati od Društva narodov. da prizna strogo in neomejeno nevtralnost Švedske Švedska vlada bo že prihodnje dni naslovila na tajništvo Društva narodov tozadevno noto s prošnjo, da se postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta, odnosno skupščine Društva narodov.
Lordi odobrili sporazum z Irsko
London, 17. maja. AA. Lordska zbornica je včeraj odobrila sporazum z Irsko.
Sir Ross Leight v Rimu
Rim, 17. maja. h. Gospodarski svetovalec angleške vlade, sir Frederic Ross Leight, je prispel v Rim, kjer bo sodeloval na konferenci držav ki so prevzele jamstvo za avstrijska posojila pri Društvu narodov. Danes je imel sestanek z italijanskim finančnim ministrom grofom Thaon de Revelom jutri pa bo imel sestanek z Mussolinijem in grofom Cianom.
Francoski narod pokazal svoj patriotizem
Pariz, 17. maja. h. Pod predsedstvom predsednika republike Lebruna se je danes dopoldne sestal v Elizejski palači ministrski svet Seja je trajala od 10. do 12.15. Zunanji minister Bonnet je podal obširen
Budimpešta, 17. maja. b. V informiranSi krogih pričakujejo v madžarskem političnem življenju po nastopu nove vlade novih sprememb, med drugim predvsem razčiščen je v dosedanji vladni stranki ter ven-tiliranje širše koncentracije strank. SkTaj-na desnica vladnega tabora, ki je že doslej javno simpatizirala z radikalno-desničar-skimi pokreti, se baje pripravlja na izstop iz vladne stranke. V poštev prihaja okoli 20 poslancev. Podobno čiščenje se pripravlja tudi v obeh opozicionalnih strankah, v stranki malih poljedelcev, iz katere bi izstopilo 6, ter v krščanski stranki, iz katere bi izstopilo kakilh 14 poslancev. Skrajna desnica bi torej razpolagala v parlamentu z okoli 40 poslanci.
Po tem razčiščenju sij v posameznih strankah pa utegne slediti sporazum vladnega tabora z obema opocicionaiLnima skupinama, krščansko stranko in stranko malih poljedelcev pod vodstvom Tiborja Eckhairdta. Stvori! bi se tako vladni blok na osnovi širše koncentracije političnih sil, ki bi osvojil nacionalni in krščanska program. Splošno zaupanje, ki ga je bila nova
Dijaki, pozor!
V nedeljski številki napovedano nagradno tekmovanje za naše srednješolce ob dvajsetletnici Jugoslavije bo razpisano v jutrišnji, četrtkovi številki »Jutra«. Razpisanih bo sto lepih počitniških daril.
Starši, opozorite na razpis svoje otroke dijake, ti pa tudi svoje tovariše!
ekspoze o mednarodnem položaju, zlasti pa o zasedanju sveta Društva narodov in o svojih razgovorih v Ženevi. Ministrski svet je sprejel na znanje poročilo finančnega ministra o uspehu posojila za narodno obrambo, ki je bilo že včeraj dopoldne v celoti vpisano ter sklenil, da se vpisovanje predčasno zaključi. Vpisovanje se je še danes dopoldne nadaljevalo, da se je na ta način tudi provinci omogočila udeležba. Trenutno končni rezultat posojila še ni znan, vendar pa je vpisanih mnogo nad prvotno določenih 5 milijard, kar dokazuje, da je v Franciji še mnogo kapitala na razpolago in da samo išče priliko za investicijo v francoskih državnih papirjih. Spričo tega uspeha je ministrski svet sklenil, da se nadaljnja transa obrambnega posojila ne bo več razpisala.
Imredvjeva vlada deležna ob svojem prvem nastopu v parlamentu, bi se tako še bolj utrdil in urtvarjena. bi bila širša osnova za izvedbo vladnega delovnega programa.
Danes se je v informiranifti krogih med drugim že govorilo o bližnji rekonstrukciji Imredyjeve vlade v znaku te širše koncentracije. Navaja se kot zelo verjetno, da bo poslancu Trbinrju Eckharrdtu kot zastopniku maiHh poljedelcev ponujeno ministrstvo trgovine.
Depolitizacija državne uprave
Budimpešta, 17. maja. br. Zakonodajni odbor poslanske zbornice je na svoji današnji seji odobril oba zakonska načrta, ki jih je predložila nova vlada glede poostritve ukrepov za čuvanje javnega reda in miru. Med drugim bo s tem zakonom izvedena tudi popolna depolitizacija državne uprave. Državnim nameščencem bo strogo zabra-njeno vsako strankarsko politično udejstvo-vanje.
Važne reforme v Belgiji
Novi ministrski predsednik Spaak je napovedal včeraj v parlamentu reformo državne uprave in nov tiskovni
zakon
širša koncentracija
na Madžarskem?
Imredy hoče pridobiti tudi stranko malih poljedelcev in krščansko stranko za vstop v vlado
Os London—Pariz in Rim—Berlin dve dejstvi
Pariški oficiozni „Temps" o razlogih Mussolini j eve rezerviranosti napram Franciji
Umikanje Kitajcev
na lunghajski fronti
Japonske čete prebile kitajsko fronto na šestih krajih
Hsičov pred padcem
Šanghaj. 17. maja, o. Po poročilih vojnega dopignika International Newe Servioea so japonske motorizirane čete prebile na šestih krajih kitajsko obrambno črto severno in južno od lunghajske železnice. Zavzele so najprej Canghav. 50 km daleč od Hsiioova. Poveljnik Hsioova general Ličangjen je izdal povelje, naj se uničijo vse še obstoječe železniške naprave in vsa poslopja v Hsičovu, preden 6e prične umik. Ko bodo Japonci zasedli Hsioov, pravi general v svojem povelju. bodo našli samo še kup razvalin. Po zasebnih vesteh so kitajske oete že začele uničevati vodovodne rezervoarje in tvornice lokomotiv v mestu. Tudi kolodvor v Hsičovu že podirajo. Nadalje je bilo odrejeno, naj se razstrele vsa municijska skladišča, ki jih ne morejo več rešiti, ker so mesto Japonci obkolili od vseh strani.
Fo zadnjih japonskih vesteh Japonci še niso zavzeK Hsičova in se zdi, da je odpor kitajskih bataljonov smrti mnogo večji, kakor so računali. Japonci so oddaljeni od mesta samo še miljo in se pripravljajo za splošen napad. Ni izključeno, da bodo Hsicov že nocoj zavzeli. Kitajci trdijo, da se njihovi bataljoni smrti bore izredno hratco in da ne bodo dopustili Japoncem zavzeti Hsičova. preden se ne izvrši umik glavne kitajske vojske proti zapadu.
Maršal Čangkajšek se nahaja nekje na lunghajski železnici ter organizira novo kitajsko fronto, da bi onemogočil nadaljnje prodiranje Japoncev v tej smeri.
Zadnje poročilo agencije Domej pravi, aa še vedno ni vzpostavljena zveza med japonskimi severnimi in južnimi četami ter pristavlja. da je japonski oddelek ki prodira od juga 6ul topovske strele z druge strani železniške proge, ki vodi proti Lunghaju. Iz tega sklepajo, da so streljali japonski oddelki. ki prod i raio od severa proti rugu.
Kaj pravijo Kitajci
Haakov, 17. maja. o V nasprotju z vestmi iz japonskih virov trdijo kitajski službeni krogi, da je vsa lunghajska železniška proga v šantungu vzhodno in zapadno od križišča Hsičova v oblasti kitajske vojske. Le razmeroma majhnemu številu Japoncev Se je posrečilo priti do kitajskih postojank blizu Ličuana. postaje na lunghajski železnici, vendar pa so kitajske čete odbile japonski napad. Tudi drugi japonski napad proti kitajskim postojankam južno od Tangšana je j
bil odbit V tej hStki so Japonci izgubSl 18 težkih tankov, 20 avtomobilom z vojnimi potrebščinami in velikim številom pušk. Tretji japonski napad na hmghaj-sko železnico je bil izvršen pri Fengsienu, 40 km severno od Tangšana, pa tudi tukaj so zmagah Kitajci. Kitajsko službeno poročilo v ostalem priznava, da je japonska vojska zavzela kraje Juetaj, Čfiaigbsaen in Tingtav v jugozapadnem delu šantunga. Nasprotno zanikajo, da bi mesti Pihsien in Tajerčsuaing prišli v japonsko posest. Na japonski strani se bori okoli 200.000 vojakov, več sto tankov in približno 500 letal.
Prekop med Renom in Dunavom
UerHn, 17. maja. h. Državni uradni Est objavlja danes zakon o gradnji prekopa Ren—Mena—Dunav in o izgradStvi Du-nava kot nemške državne vodne poti. Prva dva člena zakona določata, da mora biti prekop med Renom, Meno in Dunavom zgrajena najkasneje do konca leta 1945. Dunav se do državne meje vključi v nemško državno vodno omrežje in bodo na njem zgrajena vsa potrebna pristanišča. Potrebna sredstva za ta velika gradbena dela bodo zagotovoljema v vsakoletnem državnem proračunu. Bavarska, ki bo imela od *ega največje koristi, mora prispevati 50 milijonov mark. Ostali štirje členi vsebujejo tehnične podrobnosti tega zakona, časovna določitev gradbenih del predstavlja novost v nemški zakonodaji.
Nesreča na londonski podzemeljski železnici
London, 17. maja. Im-. V opoldanskih urah ko je na podzemeljski železnici največji promet, se je pripetila sredi Londona huda nesreča. Dva nabito polna vlaka podzemeljske železnice sta trčila s toliko silo, da se zarila drug v drugega. Doslej so izkopali izpod razvalin pet mrtvih in 40 ranjenih. Razbiti vagoni tvorijo tako zavito gmoto železja. da sploh ne morejo priti do ranjencev. Računajo, da je pod razvalinami še najmanj sto ranjenih in veliko število mrtvih.
Beležke
Odgovor čsl. vlade
na demaršo v Pragi
Takoj po Izgofovitvi manjšinskega statuta bo čsL vlada pričela pogajanja z nemško narodno skupino
Dttca — žrtev Codreana
Te dni se bo pričela v Bukarešti razprava proti Codreanu, vodji razpuSčene »železne garde44
London, 17. maja. h. »Daily Telegraph« poroča, da je odgovor češkoslovaške vlade
na prijateljsko demaršo Francije in Anglije sestavljen v zelo prijateljskem tonu in ne izraža nobene kritike nad korakom obeh zapadnib velesil, pri čemer češkoslovaška vlada izrecno izjavlja, da tega koraka ne smatra za vmešavanje v notranje zadeve češkoslovaške republike, da pa hoče v polni meri vpoštevati zanimanje, ki sta ga pokazali Francija in Anglija za rešitev manjšinskih problemov v ČSR. Glede vesti, ki so razširjene v nekaterih londonskih krogih, da je imel angleški poslanik v Berlinu Henderson po Hitlerjevem povratku iz Rima ponovne razgovore z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom ter da je razpravljal o nemških kolonialnih zahtevah, v merodajnih krogih izrecno ugotavljajo, da so netočne. Poslanik Henderson je imel samo en sestanek z Ribbentropom in sta pri tej priliki razpravljala samo o vprašanju nemške narodne manjšine v ČSR.
Vsebina načrta manjšinskega statuta
:>Daily Mail« poroča iz Prage, da ^vsebu-je načrt manjšinskega statuta češkoslovaške vlade naslednje točke: 1. Ks*j'ifikacija vseh obstoječih zakonov in ure^db, ki se tičejo narodnih manjšin v ČSF,. 2. Sudetskim Nemcem in ostalim narodnim manjšinam se prizna avtonomija nprosvetnem področju. 3. Pripadniki narodnih manjšin bodo
London, 17. maja. h. Diplomatski dopisnik Manchester Guardiana« v daljšem članku razpravlja o problema narodnih manjšin in navaja med drugim, da je ukrajinska narodna manjšina na Poljskem postavila- sedaj slične zahteve po avtonomiji, kakor sudetski Nemci v Češkoslovaški. Vprašanje narodnih manjšin je prenehalo biti izključno češkoslovaški problem, marveč se pretvarja v splošno mednarodno vprašanje. Vendar je treba naglasi ti. da je med ukrajinsko manjšino na Poljskem in nemško manjšino na Češkoslovaškem velika razlika. Ukrajinci so na Poljskem zares zatirani, česar se o Nemcih v ČSR nikakor ne more trditi. Poljska kaže veliko zanimanje za poljsko manjšino na Češkoslovaškem, zaradi česar bi bilo popolnoma logično, da tudi sama prizna enake pravice ukrajinski narodni manjšini na Poljskem, ker sicer
Burgos, 17. maja. o. Kakor poroča vojni poročevalec United Pressa, so Francove čete po petdnevni ofenzivi zavzele 1.240 kv. kilometrov ozemlja. Na ta način se je slika operacij med Teruelom in sredozemsko obalo s temelja izpremenila. Ko so Francove čete nedavno prodrle do sredozemske obale pri Vinarozu, niso mogle prodirati od Teruela dalje proti vzhodu in razširiti tamkaj obalni koridor, ker jim je to onemogočilo slabo vreme Tako so republikanci pridobili mnogo časa ter poslali na to 40 km dolgo fronto v^iika oja-čenja. ki so onemogočila operacije Francove vojske proti CasteHo^u, kakor tudi razširjenje njenega koridorja ob Sredozemskem morju Z?,to je Franco skušal najprej očistiti pas severnovzhodno od Teruela Dosedanji uspeh njegove ofenzive obstoja v z^vzetiu vsega levega brega reke Alfar^bre. nadalje Sierre del Pobo ter v o jRolitvi polovice Sierre de Gudar. General Miaja je bil prisiljen umakniti čete z guadalajarske fronte ter jih poslati
Stevan čirič v Pragi
Praga. 17. maja. br. Predsednik jugoslovenske narodne skupščine Stevan Čirič. ki je snoči prisostvoval svečani predstavi v proslavo obletnice ustanovitve češkoslovaškega narodnega gledališča v Pragi, je izkoristil današnji dan za razne oficielne obiske. Dopoldne je pcsetil primatorja Prage dr. Zenkla. nato pa je bil sprejet pri predsedniku vlade dr. Hodži. Kasneje je obiskal predsednika poslanske zbornice Jana Maly-petra in predsednika senata dr. Soukupa. opoldne pa .jugoslovanskega poslanika dr. Protiča. Predsednik poslanske zbornice Malv-petr je danes priredil na čast jugosloven-skemu gostu svečano kosilo.
Prezident Moscicki pride v Lovrano
Reka, 17. maja. o. Vilo »Lupiš« v Lov-rani preurejajo za visok obisk. Doznava se, da bo v začetku junija prišel na Kvar-ner predsednik poljske republike Moscicki, ki se bo nastanil v vi-li »Lupiš« za 6 tednov. Za ta čas so določeni pri njmu obiski več uglednih italijanskih državnikov.
Kemal Atatfirk bo odstopil?
LondOu, 17. maja. o. »Daily Telegraph« poroča iz Bejruta, da je predsednik turške republike Kemal AtatiirK . postai zaradi srčne napake nesposoben za delo in da je pripravljen popolnoma se umakniti iz javnega življenja, čeprav je komaj 57 let star. Menijo, da bo novi predsednik turške republike postal sedanji ministrski predsednik Džolal Bajar.
sprejeti v državno službo v razmerju z ostalim prebivalstvom češkoslovaške, ključ
bo naknadno določen. 4. Rešitev jezikovnih težav v praktičnem življenju. 5. Izpremem-ba vseh predpisov, ki Škodujejo narodnim manjšinam v gospodarskem in družabnem
življenju.
Zastopnik sudetskih Nemcev je izjavil »Dailv Mailu«, da sudetski Nemci odklanjajo ta načrt, ker ne more biti osnova za
sporazum. Načrt ima to slabo stran, da je nepopoln in da mu je namen le začasno
zmanjšati obstoječe težave. H^nlein zahteva v imenu sudetskih Nenv&ev; 1. Popolno avtonomijo v vseh pogladih, povsod, kjer žive Nemci. 2. Odpoved češkoslovaške-ru-ske vojaške pogodb^. 3. Popolno svobodo za razvoj narodnega socializma.
Dne maja ekspoze dr. Krof te
Sraga, 17. maja. br. 29. maja dopoldne bo podal zunanji minister dr. Krofta na skupni seji zunanje-političnih odborov poslanske zbornice in senata obširen ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. V ekspozeju bo očrtal vse pereče mednarodne probleme in se dotaknil zlasti tudi najnovejših dogodkov v mednarodni politiki, v kolikor se tičejo češkoslovaške republike. Splošno pričakujejo, da bo pri tej priliki podrobno osvetlil tudi odnošaje ČSR do Nemčije v zvezi s sudetsko-nemškim vprašanjem.
nima moralne upravičenosti postavljati kake zahteve češkoslovaški, če se bo manjšinski problem v tej smeri razvijal dalje .bo nastala v srednji in vzhodni Evropi taka zmeda, da ne bo nihče več vedel ne kod ne kam. Od te zmede bodo imele koristi samo one narodne manjšine, ki imajo za »boj kako velesilo. Konkretno so to samo nemške narodne manjšine, ker je Nemčija edina država, ki brezpogojno stoji za svojimi manjšinami.
Vedno bolj je jasno, da je problem narodni hmanjšin rešljiv samo po poti kompromisa v okviru obstoječih držav, in sicer v tem smislu, da ostane centralna avtoriteta vsake posamezne države nedotaknjena, kakor ri prizadeva rešiti manjšinski problem češkoslovaška vlada, ki je v tem pogledu lahko za vzgled vsej ostali Evropi.
na to fronto, da bi onemogočil nadaljnje prodiranje Francove vojske proti Castello-nu. Sedaj se imajo nacionalisti odločiti, ali nadaljujejo svoje operacije vzdolž Sierre de Gudar ali zapadno od Albocacera proti jTUgu. V obeh smereh se fronta raztega na daljavo 110 km.
Podmorniška pošta
Barcelona, 17. maja. o. Odkar je republikanska Španija razdeljena v dva dela s prodorom Francove vojske do Sredozemske obale, je bila direktna zveza med obema deloma možna samo še po radiu Sedaj je republikanska vlada uvedla med Barcelono in Valencijo reden poštni promet s podmornicami. tako da je omogočeno od pošiljanje pisem iz enega dela v erugega. Za to podmorniško pošto so bile izdane posebne znamke »Paketi se ne sprejemajo, pisma in listi pa se lahko pošiljajo v vsakršni množini.
Vojni minister v Carigradu
Carigrad, 17. maja. AA. Jugoslovenski vojni minister general Marič je prispel dopoldne v Carigrad. Na postaji ga je pozdravil guverner Jedrena in poveljnik obmejnih čet v spremstvu drugih uglednih osebnosti. Jugoslovenskemu vojnemu ministru so izkazali vojaške časti. S postaje se je odpeljal v hotel Pera-Palaze Ob 22. je general Marič odpotoval s posebnim vlakom v Ankaro.
Absolventi pedagoške šole iz Beograda v Pragi
Praga, 17. maja. h. Davi je prispela v Prago večja ekskurzija absolventov višje pedagoške šole v Beogradu pod vodstvom prof. dr. Vojina Mladenoviča. Za časa svojega potovanja po ČSR bodo proučevali čsl. šolstvo, podrobno pa se bodo seznanili s čsl. šolami za gluhoneme in slepe.
Tiskovni referent zagrebške mestne občine
Zagreb. 17. maja. o. Mestno poglavarstvo je ustanovilo tiskovni urad z nalogo, da daje tisku vse potrebne informacije o delu mestne uprave in vzdržuje stalne zveze s tiskom v svrho rednega informiranja javnosti. Zupan je ponudil to mesto bivšemu dolgoletnemu direktorju >Novo$tk Slavu Jutriši, ki je ponudbo sprejel in zato podal ostavko na svoj položai mestnega svetnika.
Justifikacija večkratnega morilca
Srem»ka Mitrovica, 17. maja. o. Davi je bil justificiran večkratni morilec Dušan Ostejič, znan pod imenom Rome. Ob 3. zjutraj je sprejel v svoji celici duhovnika in rodbino, od katere se je dolgo poslavljal. Smrtno obsodbo je izvršil krvnik- Hart-
Organizacije JNS
Narodni poslanec Ignjat Štefanovič je hnel sestanke m konference JNS v Bitolju, Ohridu, Strugi in Surduhci Poslanca Veli-mir Popovič in Života Jevtič pa sta imela konference JNS v Jagod m t, Bardanu, Silja-kovcu, Jovcu, Dragocveču in Bunaru v be-liškem in temniškem srezu.
V	BanjaJuki se je sestal banovinski odbor JNS pod predsedstvom narodnega poslanca dir. Srpka Vukanoviča. Na sestanku so izdelali program za konference JNS v srezih vrbaske banovine; na teh sestankih bo govoril tudi predsednik JNS Peter Ziv-kovič.
V	Dobo ju je bila glavna skupščina ta-
mošmje sreske organizacije JNS. Navzoči so bili predsednik JNS Peter Zivkovič, senatorja Dunjič m Glušac ter narodni poslanci Mustata Mulailič, Milan Božič in Jovica Jovanovič. Na skupščini so bili navzoči delegati iz vseh občin dobojskega sreza. Glavni govornik je bil predsednik JNS Peter Zivkovič, ki je poročal o pol rtič nem položaju.
»Samouprava"
o nestrankarjih
Nedeljska »Samouprava« je posvetila uvodnik tistim ljudem, ki hočejo biti v našem političnem življenju nevtralci in se previdno izogibljejo vsake politične opredelitve. Glavni organ JRZ opisuje te ljudi takole:
»So to ljudje, ki ne vstopijo v nobeno stranko. To pa iz samega strahu pred odgovornostjo in pa iz strahu, da bi postali znani kot pristaši te ali one politične miselnosti. Oni vedo, da je mogoče lepše la-virati skozi vsakdanje življenje, če nosijo žig politične neopredeljenosti ter lahko po potrebi apelirajo na kogarkoli, kadar je to v njihovem osebnem interesu. Ti ljudje sede istočasno kar na več stolih in se predstavljajo včasih kar v štirih in še več taborih kot simpatizerji in tihi pristaši Ljudje take vrste so jalovi, negativni in najslabši člani naše družbe. Cim bolj so inteligentni in čim višji položaj zavzemajo, tem bolj so nevarni kot slab in škodljiv vzgled za našo mladino, posebno pa še, če so njeni vzgojitelji kot pedagogi, profesorji in novinarji. Svoje početje opravičujejo s tem, da ne morejo sodelovati v tej in tej stranki, ali še bolje rečeno, v nobeni stranki, ker jim ne ugajajo ljudje, ki jo vodijo ali so njeni člani. Mi pa jih vprašamo: zakaj gospodje ne osnujejo svoje stranke? Lahko pa bi tudi vstopili kot skupina v katerokoli obstoječih strank ter jo do temelja reformirali v smislu svojih načel. Pošten človek se mpra opredeliti v politiki. Ne more in ne sme špekulirati v senci in mraku, nego mora odkrito in možato nastopiti za ideje, ki jih smatra za dobre in koristne Stranke so organizacije javnega mišljenja in zato mora biti vsak zaveden in pošten državljan pristaš ene izmed obstoječih strank, ako želi, da se z njim in njegovim mišljenjem računa.«
Medsebojna Obračunavanja v taboru dr. Mačka
Poročali smo že o burnem sestanku HSS v Splitu. Glavni govornik je bil odposlanec dr. Mačka narodni poslanec za samo-borski srez prof. Ljudevit Tomašič, ki ni samo ostro napadel voditelja dalmatinskih samostojnih demokratov dr. Ljubo Leontiča, da s propagiranjem ljudske fronte zanaša spore v vrste hrvatskega narodnega pokreta, ampak prav tako ostro tudi hrvatske klerikalce. Posebno si je vzel na piko splitskega kanonika Piletiča, ki je nedavno napisal brošuro, v kateri zagovarja misel, da morajo ohraniti hrvatski katoličani možnost za organiziranje samostojne katoliške stranke. Posl Tomašič je temu nasproti dejal, da hrvatski narod ne bo nikoli pristal na diktaturo z levice ali desnice. Ljudje, kakor kanonik Piletič hočejo zanesti le neslogo v vrste hrvatskega naroda. »Mi smo organizirani v vrstah HSS in nas ne bodo spravili iz njenega sklopa nobeni intriganti. Kar dela in piše kanonik Piletič, ne odgovarja interesom hrvatskega naroda.«
Poslanec Tomašič je ostro nastopil tudi proti socialistični stranki. Po njegovem mnenju hrvatski narod ne more odobriti obstoja in delovanja kake izključno delavske stranke, ker bi se širila in delovala na račun HSS. Hrvatski delavec naj se organizira v Hrvatski seljaški stranki, ki se bori proti zasužnjevanju delovnega ljudstva po tujem in domačem kapitalu. HSS ni niti kapitalistična, niti fašistična in se bori samo za pravice delovnega hrvatskega ljudstva Hrvatski delavci morajo biti organizirani samo v HSS in v njeni delavski organizaciji Hrvatski delavski zvezi (HRS).«
Ustavljena beograjska revija
V	Beogradu je pričel izdajati krog jugoslovenskih nacionalistov pod vodstvom znanega dalmatinskega nacionalista Nike Bartuloviča in publicista Milana Marjano viča tedensko revijo »Javnost«, ki se je pečala z vsami perečimi političnimi in prosvetnimi vprašanji. Po treh letih izhajanja je bila revija ustavljena, izdajatelji so nato ustanovili novo revijo »Krug« ki je izhajala dobrega pol leta in se specializirala na informiranje srbijanske javnosti o prilikah v Dalmaciji, Bosni Hrvatski. Vojvodini in Sloveniji. Sedaj je prejelo uredništvo »Kroga« odlok ministrstva notranjih del št. 13323 od 7. maja, s katerim se prepoveduje nadaljnje izhajanje revije, ker je bila trikrat v enem mesecu zaplenjena.
Gasilstvo v Sloveniji
in na Hrvatskem
V	gasilski zajednici za savsko banovino je bilo konec 1937 organiziranih 51 gasilskih žup z 946 četami in 31.431 rednimi in 29.744 podpornimi člani. Preteklo leto je bilo ustanovljenih 30 novih gasilskih čet. Po številu čet je le še gasilska zajednica v dravski banovini močnejša od zajednice v Zagrebu. Po številu članov pa je zajednica v Zagrebu za 1037 močnejša. V Sloveniji je vsak 39 prebivalec gasilec, v savski banovini pa šele vsak 86 V dravski banovini je 598 gasilskih domov, v savski 251. Ročnih brizgalnic je v Sloveniji 1164. na Hrvatskem 1041, motornih v Sloveniji 387, na Hrvatskem 138, avtomobilskih v Sloveniji 3JL in na Hrvatskem 18, avtomobilov za
Bohareftta, 17. maja. b. ComeUus Codreanu, aretirani vodja razpuščeno organizacije »Vse za domovino« (bivše »železne garde«) se bo moral še ta teden zagovarjati pred vojaškim sodiščem v Bukarešti Obtožnica ga obtožuje predvsem naslednjih dejanj: organizacije tajne politične stranke, organizacije komunističnih skupin v šolah po sovjetskem zgledu, ustanovitve zarotniške organizacije »Prijateljev legionarjev« v novembru 1936, poskusa revolucije s pomočjo vojaško organiziranih formacij itd. V obtožnici se nadalje navajajo razni atentati in en umor, pri katerih je bil Codreanu soudeležen. Razen tega je Codreanu s pomočjo visokih tajnih fondov pripravil poseben- poziv neki inozemski organizaciji, da bi z državo, v kateri ta organizacija deluje, sklenil politično in gospodarsko zvezo.
Listi objavljajo kot senzacijo na prvi
Nj. VeL kraljica ca protituberkulozno borbo
Beograd, 17. maja. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je blaigovolila danes ob 11.30 sprejeti zastopnika jugoslovenske lige proti tuberkulozi, sanitetnega generala Žarka Rubidiča, predsednika jugosloven&kega fiziološkega društva Jevrema Nedeijkovi-ča in tajnika Boirivoja Djordjeviča, ki so povabili Nj. Vel. kraljico na četrti jugoslovenski proti tuberkulozni kongres od 22. do 24. maja v Hercegnovem. Nj. Vel. kraljica Marija je tudi pri tej priložnosti po-ka^&ala veliko zanimanje za delovanje pro-tituberkulozne lige in za uspehe boja proti tej nevarni bolezni.
Odmev izvolitve kneza Pavla za rotarskega častnega guvernerja
London, 17. maja. AA Vest, da so na državni konferenci jugoslovanskih rotacev Nj. Vis. kneza namestnika Pavla izvolili za dosmrtnega častnega guvernerja, ie zbudi!a med angleškimi rotarci in tudi v ostali jav-Dosti najboljši vlis. »Dailv Telegraph« posveča v današnji številki na prvem mestu uvodne strani tej izvolitvi kratek, a zelo simpatično pisani članek uredništva ter pravi med drugim:
»Zdaj je še en vladar postal glava rotarskega gibanja svoje domovine. To je jugoslovenski knez namestnik Pavle, ki so ga na predvčerajšnji konferenci jugoslovanskega rotarskega distrikta z vzklikom izvoiili za dosmrtnega častnega guvernerja jugoslo-venskega rotaretva. Tako ee je knez namestnik Pavle pridružil poglavarjem mnogih drugih držav, kakor so predsednik USA Roo-sevelt, italijanski krailj Viktor Em.imuel, belgijski kralj Leopold in egiptovski kralj Faruk. ki so vsi šefi rotarskega gibanja v svoji državi«.
Obisk Nj. Vis. kneginje Olge v Rdečem križu
Beograd, 17. maja. AA. Nj. Vis kne-ginja Olga je danes ob 11. uri do-pol-dne obiskala dom Rdečega križa ▼ spremstvu dvome dame 0'ge Lozamičeve. Pn vhodu v dom so Nj. Vis kneginjo Olgo sprejeli senator Svetozar Tomič. prvi podpredsednik Rdečega križa, in drugi predstavniki glavnega odbora RK. Knegi-nja Olga se je zanimala podrobno za delo in za potrebe društva. Naito je v spremstvu društvenih predstavnikov odšla v pisarno glavnega odbora, kjer jo je toplo pozdravljalo tamkaj zaposleno osebje. Knegin ja Olga si je ogledala tudi zaloge potrebnega zdravstvenega materiala.
Iz prometne službe
Beograd, 17. maja. AA. V prometni službi je imenovan za kontrolorja 7. skupine na železniški postaji v Novem mestu Jožef Božin, doslej kontrolor na postaji v štorah.
prevoz gasilcev v Sloveniji 130 in na Hrvatskem 46 itd. Celokupna imovina gasilstva v Sloveniji je znašala 55 in pol milijona dinarjev, v savski banovini pa 38 in pol milijona dinarjev.
Program Nemcev
v Jugoslaviji
»Slavonischer Volksbote«, ki Uhaja v Osijeku, je objavil v svoji zadnji številki naslednji »narodno politični program enotne fronte nacionalnih Nemcev«: 1 priznanje nemške narodne samobitnosti in življenjskih pravic v ustavi in zakonih, 2. priznanje nemške narodne skupine kot javnopravne korporacije, 3. stanovska ureditev v vsenarodnem okviru, v katerem naj se rešujejo vse narodne, socialne, gospodarske in kulturne zadeve nemške skupine, 4. priznanje voditelja te vsenarodne skupnosti za edinega legitimnega zastopnika Nemcev napram državi in oblastem, 5. priznanje pravice do ustanovitve posebnega sveta nemške narodne skupine v okviru vsenarodne skupnosti in v duhu svetovnega nazora nemškega naroda.
Ta program, piše dalje list, naj združi vse Nemce v Jugoslaviji kot »trdnjavo bojevnikov za ohranitev življenjskih nemških interesov v jugovzhodni Evropi«.
O sedežu protestantske škofije
Na nedavnem saboru nemške evangelske cerkve v Jugoslaviji, ki je bil v Sekiču v Bački, je bilo med drugim sklenjeno, naj se preseli sedež evangelske cerkve iz Zagreba v Beograd ali Novi Sad. V zvezi s tem sklepom izjavlja sedaj škof evangelske cerkve dr. Filip Popp, da za enkrat ne more biti govora o preselitve rezidence evangelske cerkve iz Zagreba. Sedež evangelske cerkve je določen z ustavo te cerkve, ki predpisuje, da je sedež škofije tam, kjer je škof kot župnik. Sedaj je župnik zagrebške evangelske cerkve fikof evangelske cerkve in ostane torej sedež evangelske cerkve v Zagrebu. Zahteva po preselitvi sedeža iz Zagreba sloni na dejstvu, da je od 130.000 evangeličanov v Jugoslaviji nad 75.000 na-s tanj enih v vzhodnih rfpiih naše država,
strani odkritje testamenta nekega Steleeca, ki je bil svoje dni eden izmed voditeljev Codreanove »železne garde«, ki pa je bil kasneje zaradi osebnega spora s Codreanom iz organizacije izključen in je nato aam ustanovil organizacijo »Križarstvo rumun-stva«. Od tedaj je vodil Stelescu ostro kampanjo proti Codreanu, dokler ni bil pred dvema letoma, ko je ležal bolan v neki bolnišnici, umorjen od 10 gardistov. Stelescov testament, ki so ga te dni odkrili, se glasi dobesedno:
»Ako bom umorjen, naj se ve, da se je to zgodilo na ukaz Codreana. Navzlic junaštvu mladega iz Jilave (vojaški zapori pri Bukarešti) je bil Cornelius Codreanu oni, ki je dal povelje za umor bivšega min. predsednika Duce. Sam sem čital njegov ukaz. Legionarji naj si izvolijo drugega voditelja, kajti sedanji je navaden farsist. Objavite to. kar sem tu napisal, to mojo knjigo o železni gardi.«
Predavanje o naši domovini v Gradcu
Gradec. 17. maja AA. V nabštopoind dvorani tukaj rmje »Unasiije* je snoči predaval profesor Gamerrt o lepotah Jugoslavije. posebno o lepotah njenih »divjih rek«: gornje Save. Une. Vrbasa.. Drme. L ima in drugih. Govoril je o romantičnosti naših gora: Triglava. Durmrtorja in Kopaonika m o obalah našega Jadrana. Predavanje so spremljali zelo lepi barvasti filmi iz vseh krajev Jugoslavije. Predavatelj je posebno pohva>lfl inteligentnost našega kmeta, s katerim je prišel v stik, jn njegovo gostoljubnost. Podčrtal je tudi izrazito patri jarhainost ▼ družini, ki je osnova narod-B3 skupnosti in narodnega čustvovamja. Na konou je prof. Gaimerit dejal, da bi se Nemci lahko zgledovali po naši patrijar-halni dru-žLni, saj je to najboljša obramba pred boljševiškim naukom. Mnogoštevilno občinstvo je pred a vatel j eve besede pozdravilo z viharnim ploskanjem. Naš generalni konzul g. Djordjevič se je nato predavatelju zahvalil za blesteče predavanje ki m« k uspehu čestital.
Rumnnski minister
Sidorovici na Oplencu
Beograd, 17. maja. o. Rumunski pooblaščeni minister in vodja rumunske mladinske organizacije »Državna straža« Sidorovici, ki je prišel v goste k ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču. je danes odpotoval v spremstvu rumunskega poslanika Cadera na Oplenac, kjer je položil venec na grob kralja Aleksandra L Uedinitelja. Po ogledu okolice Topole in Aran-djelovca se je na povratku v Beograd ustavil na Avali, kjer je položil venec tudi na grob Neznanega junaka. Popoldne mu je jugoslovensko-rumunska liga priredila čajanko. V teku dneva si je ogledal razne ustanove, ki spadajo pod resor ministra za telesno vzgojo, jutri dopoldne pa bo odpotoval nazaj v Rumunijo.
Napredovanja
Beograd. 17. maja. p. V 7. poL skupino 60 napredovali učitelji in učiteljice: Ljudmila Dolenc v Mežici, Marija Svetina v Celju. Marija Vajt v Veliki Dolini, Emilija Lazarimi v Št. Jaiižu, Josip Je raba v Iga vasi, Ida Fajdiga v Stranjah, Maks Vilfan v Metliki, Marij ja Dovjak v Prečni, Slavko Zupevc v Srcnnljah. Danica Demšar v Litiji Janko Kikl v SeLnici, Štefanija Grunteteiner v Strugi, Ana Župevc v Sromljah. Gabrijela, Sikošek in Marta Steiner v Trbovljah. Ambrož Klavora v Gornji Dolini, Miloš Ledinek v Teznem. Alojzij Nečimer v Dupljah, Adolf Polanc v Polzeli, Maks i mil jama Podnar v Pilštainu. Ana Maiikelj v Preddvoru, Frančiška Petrovič v Ljubljani, Franc Vidic v Šmartnem, Frančiška fetrukeii v Loki, Srečko Berlot v Moravčah. Marija Kramar v Slo-venjgradcu, Gabrijela Korbar v Toplicah, Stanislava Terčak v SeLnici. Vladko Iglar v Slovenigradcu, Vera Vižintin pri Sv. Juriju Maribor levi breg. Ana Kopriva v Toplicah, Cecilija Rape v Šenčurju.
Pri podružnici D'I1B v Ljubljani je bil imenovan za šefa oddelka tajništva v 7. skupini Nikolaj Jerbic, doslej uradnik & skupine.
Tekme v mečevanju
Pištanj, 17. maja. h. Danes dopoldne se je nadaljevalo tekmovanje za svetovno prvenstvo v mečevanju. V floretu je premaga, la Italija Rumunijo v razmerju 15:1. Jugo> slavija je podlegla Franciji v razmerja 15:1. Edino jugoslovensko zmago je dosegel Tretinjak.
Zastopniki angleškega tenisa v Zagrebu
Zagreb, 17. maja. o. Snoči so prispeli is Londona angleški teniški moj&tri Wilde, Shaves in Butler v spremstvu kapetana Barreta ter tajnika federacije Sabdlija. Teniška tekma med Jugoslavijo in Anglijo za Davisov pokal bo od 20. do 21 t m. v Zagrebu. Vrhovni sodnik bo francoski konzul v Zagrebu Gueyraiud
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Suh
zrak, ki prihaja od Azorov, se zadržuje nad jugovzhodno in vzhodno Evropo ter povzroča toplo in jasno vreme. Severni mrzli zračni val se spušča od severa proti srednji Evropi, kjer prihaja v stik z vlažnim in nekoliko toplejšim zrakom z Atlantskega oceana ter povzroča oblačnost z dežjem v vsej zapadni Evropi in v predelu Alp. Vpliv tega vlažnega in nekoliko hladnega zračnega vala se čuti čim dalje bolj proti srednji Evropi in na Sredozemskem morju, kjer se je polagoma že pooblačilo. Najnižja toplota Ljubljana 5, najvišja Slavonski Brod 29 C.
Zemunska vremenska napoved: Polagoma se bo pooblačilo po vsej državi posebno v zahodni polovici, kjer bo tudi deževalo. Verjetne so celo nevihte. Toplota bo nekoliko padla.
Zagrebška: Vedro, stalna
Dunajska: Porast oblačnosti zapadni vetrovi. menjajoča se temperatura, nagnjenost k padavinam, mnčnont aorihk
Ukrajinci na Poljskem zahtevajo avtonomijo
Francovi uspehi
na teruelskem bojišču
Zaradi prodiranja Francove vojske od Teruela proti vzhodu, je bila oslabljena republikanska fronta pri
Madridu
»JUTRO« St 114
3
Breda, 28. T- 2938.
aši kraji in ljudje
Zbor učiteljstva v Morski Soboti
Poživljeno delo za prosveto obmejnih krajev
Učiteljstvo ob spomeniku prekmurskih legijonarjev na pokopališča
Murska Sobota, 17. maja
V soboto je bilo ob krasnem majniškem VTeraenu veliko manifestacijsko zborovanje obmejnega učiteljstva v Murski Soboti. Prireja so ga sreska učiteljska društva JUU za sreze: Slovenska Bistrica, Sv. Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor desni in levi breg, Maribor mesto, Ormož, Ptuj in Murska Sobota, zastopana pa so bila tudi društva Celje, Šmarje pri Jelšah in čakovec. Za to veliko učiteljsko zborovanje je vladalo med učiteljstvom veliko zanimanje, saj je bil namen, da opozorimo vso javnost na potrebo še večjega podrobnega narodnega obrambnega dela v obmejnih srezih, k čemer silijo vsi dogodki zadnjih mesecev.
Vsa Murska Sobota je bila v zastavih. Pred prihodom jutrnjega vlaka so se začele po ulicah zbirati večje skupine učiteljstva ta narodnega občinstva, ki so šle na kolodvor k sprejemu. Po mestnih ulicah so za-doneli glasovi godbe, ki je na kolodvoru pričakala z veliko množico goste. Ob prihodu vlaka je godba spet zaigrala, nakar se je začelo toplo pozdravljanje. Dobrodošlico je izrekel župan Hartner, kateremu se je zahvalil predsednik sekcije JUU za dravsko banovino g. Metod Kumelj, pod-črtavajoč pozornost, ki jo goji učiteljstvo do obmejnega dela naše domovine. Učiteljstvo se je uvrstilo v dolgo povorko, ki se je z godbo na čelu podala na pokopališče pred spomenik legijonarjev, ki so padli za osvobojenje Prekmurja. Tu je učiteljstvo položilo lep venec v narodnih barvah, nekaj spominskih besed pa je spregovoril šolski upravitelj g. Mirko Vauda iz Sv. Marjete. Godba je intonirala žalostinko, množica učiteljstva pa je posvetila nekaj tihih minut spominu padlih.
Nato se je učiteljstvo podalo v sokolsko dvorano, kier se je ob 10. uri začelo zborovanje. Sokolska dvorana je bila nabito poina ker mu je prisostvovalo 700 učiteljev in učiteljic. Zborovanje je vodil zaslužni šoln:k g. Evgen Antauer. ki je pozval ob otvoritvi navzoče, da izreko svoj prvi pozdrav svojemu mlademu kralju. Kralju Petru je bila odposlana vdanostna brzojavka, pozdravne brzojavke pa namestništvu, ministru prosvete in vodstvu JUU v Beogra-gu Predsedujoči je nato pozdravil številne ugledne predstavnike. Spregovorili so zastopniki nacionalnih organizacij: za CMD in Sočo g. Gabrijelčič, za Mladega Prek-murca in J C ligo prof. Janko Liška, za
prekmurske akademike g. Carčinovič, za NO g. Pertot ter slednjič narodni poslanec Josip Benko. Govorniki so povdarjali, da bo to manifestacijsko zborovanje globoko odjeknilo po Prekmurju, ki ceni učiteljevo delo; skupno delo bodi vedno posvečeno kralju, domovini in mladini, prežeto naj bo z ljubeznijo do malega človeka. Bodro in odločno se postavimo "po robu tuji propagandi, ki še venomer zastruplja naš narod ob meji, prav posebno pa v Prekmurju.
Sledilo je predavanje g. Antauerja, ki je stvarno obravnaval prekmursko šolstvo v dobi pred uedinjenjem ter po uedinjenju. Omenil je nedostatke, v splošnem pa je prikazal velik razvoj šolstva po osvoboje-nju. 2el je toplo priznanje. Nato je predaval g. Fran Gumilar o snovi: Psiha Prek-murca v luči gospodarske odvisnosti. V odličnem referatu nam je predavatelj z dejstvi vsestransko pojasnil položaj Premur-cev. Njegova izvajanja so pritegnila slehernega poslušalca in je bil toplo nagrajen. G. Miroslav Kokolj pa nam je podal nekaj prekmurske zgodovine; opisal je borbe za slovenski jezik v Prekmurju ter poudaril potrebo še večje skrbi za narodno obrambno delo Prekmurja. Iz teh treh referatov smo vsi spoznali borbe narodnega učiteljstva v Prekmurju za razvoj slovenskega jezika in prosvete v Prekmurju. G. Kumelj je podal obširno poročilo o delu učiteljske organizacije, ki je bilo po članstvu često prekinjeno z odobravanjem.
Z velikim odobravanjem je bila nato soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Zbrana društva odobravajo dosledno izvajanje čiste stanovske linije v JUU. Pozivamo vodstvo banovtnske in centralne organizacije, da tudi v bodoče vztraja na smernicah znane deklaracije in jima zagotovljamo našo podporo. Smatramo da je nujna potreba takoj pričeti delo za razvoj šolstva, posebej še v obmejnih srezih. Za prospeh tega je potrebna stalnost, automatsko napredovanje, izboljšanje gmotnega položaja vseh. tudi upokojencev, enakopravnost učitelja in učiteljice odprava celibata, namestitev brezposelnih, znižanje števila otrok v razredih. otvoritev novih razredov, ureditev položaja šolskih upraviteljev, ureditev obmejnega šolstva in graditev obmejnih Sol, ki naj bodo naš ponos.« Lepo uspelo zborovanje je bilo po štiriurnem delu v veliki složnosti zaključeno.
Mojstrana se predstavlja s trofejami
Učinkovit zaključek turneje šefov turizma
Mojstrana, 16. maja
Po povratku in kot na zadnji postaji so
se ustavili v Mojstrani zastopniki inozemskih turističnih birojev pod vodstvom ravnatelja ljubljanskega Putnika g. dr. Žižka. Mojstrana je bila odeta praznično, na sleherni hiši je vihrala naša trobojnica. Velikanski avtobus se je prizibal v vas in ustavil se je pred hotelom Triglav. Topovski streli so dali pomembnemu dnevu še veličastnejše obeležje.
šolska mladina, katero je v tem kratkem času naučila in vodila naša priznana Minca, je najprej deklamirala pozdravni govor, potem je pa dobil vsak tujec šopek pian;nk. katerega so pripenjale dekleta. Družba je po ogledu kraja in okolice obedovala in med obedom' je šolska mladina prikazala z malim nastopom, kaj je Mojstrana. kaj in kdo je njen živelj in tako so dobili tujci pravo in jasno sliko o našem kraju. Najprej sta nastopila pastir in pa-stirica, potem turist nato lovec in za zaključek še smučar, ki je tu najbolj razvit. Otrok je povedal odraslemu tujcu, kaj je in. kaj želi od bodočnosti, — dr. žižek je tujcem kratko prevedel vsebino deklam acij in pesmi, v kolikor to ni storila že prej duša šolstva v Mojstrani, Minca Zupan Rabičeva, ki je inscenirala in priredila te nastope.
Pa ne samo to, smučarski klub je hotel pokazati tujcem, kaj je in kaj so dosegli njegovi člani od leta 1913 do 1938. Zbral je skoraj vsa darila, diplome, kolajne itd., ki
so si £h priborili naši smučarji in jih razstavil v posebni lovski sobi hotela Triglav. Kakšna je bila razstava, priča priložena slika, pristna fotografija. Po letnicah od 1913 vse do letos je prikazan napredek smučarstva v vseh disciplinah. Leta 1913 so odnesli prvenstvo Mojstrančani Ernest Rabič kot prvak. n. Gregor Klančnik (oče sedanjega državnega prvaka) in m. Janez Rabič, hotelir in dvorni nadlovec in oče državne prvakinje ge. Mince leta 1932. Prvi prvak naše Jugoslavije je bil tudi Moj-strančan in sicer leta 1921 Janez Hlebanja, — od takrat naprej pa se ponaša Mojstrana skoraj izključno z državnim prvenstvom v smučanju. Zato je Mojstrana tudi središče dobrih smučarjev za kar se mora zahvaliti izbornemu smučarskemu terenu, dobri zimi in posebno vodstvu smučarskega kluba, ki je v državi vodilen. Duša kluba je seveda zopet naša Minca.
Vsak tujec je prejel sliko od razstave smučarskih daril. Z velikim zanimanjem so si razstavo ogledali in se niso moglj na-čuditi da ima tako majhen kraj toliko odlikovanj.
Razstava smučarskih daril ostane odprta še čez nedeljo 22 t. m in je vsakomur dovoljeno ogledati si jo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Bolgarsko gledališče gostuje v Ljubljani
Večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo rodi leto ra lotom vidnejše, ugodne sledove, zlasti v kulturnem pogledu. NajlepSi dokaz za to nudijo zadnji dnevi. Med tem ko so pevci n Plovdiva nastopih svojo zmagovito pot iz Ljubljane v naša mesta na deželi, je LjaAdjana sprejela v svojo sredo novo znamenito kulturno skupino: sinoči je sofijski kooperativni teater pričel svoje tridnevno gostovanje. S noči 90 nam podali Kartmamovo opereto »Princesa Juta«, drevi nam pokažejo Valentinovi je-vo opereto »Hareraške skrivnosti«, jutri pa bomo videti M artoš- Sirmajevo opereto •Aleksandra«.
Gostovanje bolgarskega kooperativnega teatra je za Ljubi jamo zamimrva novost Teaiter deluje z velikim uspehom že 15 le< in je zaslovel zlasti po svoji primadoni Mirni Balkanski, kii je pred leti že gostovala v Ljubljani in je s svojim temperamentnim nastopom takoj pridobila simpatije občinstva. Predsednik kooperativnega teatra je že nad 10 let odlični umetnik Ivan Stanev, glavni umetniški vodja pa je skladatelj in dirigent 11 ja Stojanov. Člani teatra so za-drugarji. med njimi sta tenorista Armjanov in karakterni komik Ruškov. prva soibreta pa je dolgoletna članica gospa Kraljeva Kooperativni teater, ki Šteje 56 članov za-drugarjev, je zadnje čase z lepimi uspehi gostoval v Beogradu in Zagrebu. V Ljubljano je prispel osvežen, z vsemi svojima solisti. baJetom, zborom in orkestrom, z lastnimi kostumi in dekoracijami Vsekakor torej nenavadno gostovanje, ki zasluži polno pozornost Ljubljane, tembolj, ker je z nizko vstopnino (od 40 dm navzdol) vsakomur omogočen ogled ene ali druge operete.
gospodarja in narodnjalta
Ugledni laiki gospodar, posestnik, letni trgovec in gostilničar Jože Hafner je v nedeljo praznoval 70-letnico. Ni hiše ne kraja v prostranem škofjeloškem okolišu, Id ne bi poznal delavnega mota. To je pristen Škofjeločan, ki ima za svoje rojstno mesto tudi lepe zasluge. Polnih 20 let je županovi, zvrstilo se je nešteto dogodkov tn izkušenj v	delu in življenja. Haf-
ner je delal, kolikor je le mogel, povsod smo ga našli v skrbi za napredek mesta, še zlasti po prevratu. Dobili smo mlekarsko šolo, ustanovljena je bila sreska izpostava, največja njegova zelja pa je bila, da dobimo novo ljudsko šolo. Tudi to se mu ie izpolnilo, že od leta 1932 služi nova šolska palača vzgoji našega naraščaja. Delavnega in vedrega najdemo tudi ie danes povsod na delu. V javnost ne posega več toliko, kakor prejšnja leta. z vso vnemo se posveča domu in družini. Otroci so že vsi preskrbljeni, za lepoto doma pa skrbi ob strani jubilanta ugledna gospodinja Marija. Sin Pavle je v pomoč očetu na domu, Jože je zdravnik v Ljubljani. Marica pa je poročena z živinozdravnikom Goljarjem v Lap-cu Vsi Škofjeločani iskreno čestitamo jubilantu in mu želimo še mnogo plodnih leti
Pustolovščine nemškega bankroterja
Aretacija bivšega trgovca iz Leipziga, ki je zagrešil umor in zašel med vlomilce — Naša policija ga te dni izroči nemškim oblastem
Ljubljana, 17. maja
Zadnje dni sta imela naša policija in sodišče opravka s pustolovcem mednarodnega stila, kakršni se z uspehom udejstvujejo v bogatejših, vseh možnosti polnih deželah zapadne Evrope, a zabredejo v naše kraje precej poredkem, zato pa vzbude toliko večjo senzacijo.
Proti koncu oktobra lanskega leta so orožniki pri Fužinah v Poljanski dolini, nekaj kilometrov od državne meje, ustavili na cesti sumljivega popotnika, ki je bil očitno namenjen v Italijo. Ko so ga vprašali po papirjih se ni mogel izkazati z ničemer drugim, kakor z domovinskim listom, ki se je glasil na ime Johann Redel-steiner in je bil izstavljen v Dunajskem Novem mestu v tedanji Avstriji. Ker je bil brez potnega lista in ker ni mogel točno navesti, kakšni so njegovi opravki, so ga orožniki pridržali, nato pa prepeljali v po-ficijske zapore v Ljubljano. Policijska uprava je takoj uvedla obširne poizvedbe na vse strani in je polagoma dognala, da se mož v resnici piše Hans Friedrich Wolfang Fischer, da je bivši trgovec iz Leipziga, kjer je bil rojen leta 1902. Hkratu je prišla pošta, da se zanj že dalje časa zanima cela vrsta sodišč, med drugimi v Leipzigu in St. Gallenu v Švici, zaradi vlomov, ki jih je Fischer izvršil v družbi z nekim Karlom Schierom. Fischer in Schier da sta odlična specialista za vlome po vilah. Tako sta v Leipzigu vdrla v pet vil in odnesla za okrog 4000 mark plena, celo vrsto podobnih iejanj pa sta zagrešila tudi drugod.
Hans« Friedrich Wolfgang Fischer ima za sabo v resnici občudovanja vredno kriminalno kariero. V Leipzigu je imel lepo trgovino a zaradi nesolidnega, razsipnega
življenja je leta 1925. bankrotiral, nato pa se je pred upniki z ljubico umaknil iz Nemčije. Nekaj časa sta se z denarjem, ki ga je Fischer odnesel upnikom, dobro preživljala, a ko jima je začelo primanjkovati gotovine, je prišlo do ostrega spora med njima. Fischer je žensko zavedel v samoto, jo ustrelil in oropal, nato pa pobegnil v Italijo. Avstrijska policija ga je iskala s tiralico, nakar je bil v Neaplu aretiran. Ko ga je italijanska policija izročila avstrijskim oblastem, je bil v marcu leta 1926. v Innsbrucku zaradi roparskega umora obsojen na 18 let težke ječe. Poslali so ga v slovečo kaznilnico v Garsten na Zgornjem Avstrijskem, kjer pa je odsedel samo deset let. Zaradi takozvanega dobrega vedenja je bil v maju leta 1936. pogojno izpuščen in avstrijska policija ga je odpre-mila preko meje.
V Garstnu se je bil seznanil s Karlom Schierom, vlomilcem in pustolovcem velikega stila iz Ihlave na Moravske m. še za zidovi kaznilnice sta se bila domenila, naj pride Schier v Leipzig za njim, kjer da je kolosalen teren. Ko je Schier v resnici prišel, sta izvršila vrsto vlomov, a ko jima je začelo goreti za petami, sta pobegnila najprej v Avstrijo. Od tam pa v Švico. Na poti se je Fischer nekajkrat izdajal tudi za trgovca Antona Engelchardta iz Gradca. Za njegovo čudovito prilagodljivost, ki spada brez dvoma med najdragocenejše odlike slehernega pustolovca in vlomilca, je značilno, da se je mimogrede mudil nekaj časa v šleziji in čisto dostojno izvrševal posle zastopnika neke tvrdke, ki je imela monopolno pravico na Izdelavo častnih diplom za gasilske čete. Takrat, je pripovedoval Fischer, se ml je dobro godilo, a vlomi in
tfegovo*
pot«®01
iobe -
varoval
:drav\el-
^.Jflf^lte^v
Sargov
KAL0D0NT
proti zobnemu kamnu
podobni opravki ne nesejo, da M bilo z njimi vredno tvegati glavo. Iz Švice se je še enkrat vrnil v Avstrijo, kjer si je prizadeval najti kakršnekoli zaposlitve. Ko je bilo vse prizadevanje zaman, je krenil v Jugoslavijo z namenom, da pojde peš v Bolgarijo. Preromal je vso dolgo progo od Zagreba preko Beograda do Niša, ves čas brez beliča v žepu, lačen in iznemogel. Do Niša je spoznal, da se na Balkanu ne bo mogel plasirati, pa se je premislil, in se vrnil z namenom, da jo mahne rajši v Italijo.
Potem so ga prijeli pri Fužinah, in ko so s pomočjo mednarodne kriminalne policije dognali njegovo identiteto in je bila o aretaciji obveščena nemška policija, so nemška oblastva naprosila naše pravosodno ministrstvo, naj Fischerja izroče. Tako bo bedni pustolovec, vlomilec in morilec poromal te dni čez mejo. da pred tribun a lom svoje domovine položi končni obračun, a ko mu bodo odmerili, kar je v zadnjih letih zagrešil, mu bodo prišeli še onih 8 let. ki so mu jih bili v Garstnu zaenkrat prizanesli.
Dva nesrečna mrliča
Litija, 17. maja.
Posestnik Andrej Zupančič rz Hotiča je pripravljaj včeraj na desnem savskem bregu drva in jih je v čolnu prevažal na svoj dom. Pomagal mu je sm Janez Ko ju je tok zanesel v bližino peš črne sredi reke. sta ugledala truplo, ki je štrlelo iz valov. Prepeljala sta tnrplo na hotiško stran ter sta o najdlbi obvestila litijske orožnike. Po policijskem dnevniku so ugotovili, da je utopljenec Janez Bajt rz Depale vasi v kamniškem srezu, kjer ga pogrešajo že od začetka maja
Janez Baft, ki je bH zadnje čase pred svojim nestankom močno potrt, je prišel 4. maja k svoji sestri Heleni Vrhovnikovi, kjer se ni daj potolažiti. Ko se Je poslovil, je zaklical: »Zbogom, zdaj se ne vidimo več!« Na žakwt so njegove besede bile resne. Naslednji dam je nekdo prinesel na dom Janezov klobuk in suknjič, ki ga je našel na bregu Save, nedaleč od mostu pri Sv. Jakobu. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Hotiču.
Huda nesreča je zadela ugledno družino Izlakerjevih v Graidiskth Lazih. Ko je bila gospodinja zatposlena 9 šivanjem, »o se od-stramSK iz sobe otroci, med njimi 5-letni Milan, ki je našel v kuhinji steklenico z vabljivo tekočino. Nagni! jo je in krepko potegnil pa že krikn.il od bolečin in se začel zvijati po tleh. Vsa pomoč je žal bila zaman. Fantič je srknil ocetno kislino. Poklicali so zdravnika, ki je malemu nesrečniku rapral želodec. Vendar je preobilni po-žirek kisline že storil srvoje in je otrok ponoči izdihnil. Z Izlakerjevo družino sočustvujejo številni znanci.
Zlata poroka
Litija, 17. maja
Pred poJstofetjem je bil prav tako cvetoč maj, kakor zdaj, ko sta stopila pred oltar sv. Martina v sosednjem Šmartnem Ivan Dobrovec in njegova nevesta Berlotova Francka, po domače Štefelnova Nana. Prebila sta v zglednem zakonskem sožitju mnoge prijetne pa tudi težke čase. Zdaj, ko jima je pogled uprt v preteklost — gospe j Dobravčevi je 69 let. njenemu možu pa 73 let — imata za seboj pester kos dogodkov.
Naš starina DobTavec je po očetu pristni Zasavec z Brega, vendar se je rodil v Hrastniku, kjer je njegov oče ruda ril in se je uresničili nad njim rudarski pregovor, da nosi vedno mrtvaško srajco na sebi: ob neki priliki je očeta v rovu ubilo. Našemu jubilantu je bilo tedaj 8 let Sam se je tolkel noto skozi življenje; ko je odslužil vojake, se je poročil. Naselil se je v Litiji. 19 let je bil uslužben v predilnici, nato je dobil mesto strojnega mojstra v topilnici. Pred leti je doživel konec »šmelca«, ki so ga podrli.
Ivan Dobravec se udejstvuje že nad pol stoletja pri gasilcih. Upravljal je že vse funkcije; tudi še zdaj. ko je v visokih letih. je še vedno član domače društvene uprave in župnega nadzornega odbora. Ob vseh prilikah se obleče v uniformo gasilskega vojščaka. Ob 25-letnici članstva je dobil srebrno medaljo, letos pa je dobil gasilski križ za zasluge. Pred leti pa je bil izvoljen tudi za častnega člana. Jubilant ima i zboren spomin, zlasti se spominja vseh požarov. ki jih je gasil Nepozaben mu bo ostal veliki udarec, ki je pred 36 lef zadel Vače. Trg je pogorel do tal. Dobravec je pomagal tedaj gasiti tri dni in dve noči. Z gospo Nano sita vzgojila m spravila h kruhu štiri braitove otroke, sama oa sta izgubila otroka že v prvem letu zskona Zlato-poročenca sta v redki vrsti tistih, ki prejemajo napredno časopisje že petdeset let v hišo. Ob čestitem jubileju smo se Litij ani in ostali prijatelji spomnSi vrlih zakoncev in amo jima bodHi stiskat poštene, od dela utrjene roke. Naj bosta srečna in zdrava še dolgo med nami t
Domače vesti
*	Obisk dveh oglednih higienskih strokovnjakov, V Zagreb je prispel dr. Mah-mut Akalin, ravnatelj Higienskega instituta v Ankari in znani predstavnik napredne turške socialne medicine. V njegovi družbi je dr. Collins, predstavnik Rookefellerjeve fundacije v Budimpešti. Oba ugledna higienska strokovnjaka sta tudi znanca dr, Borčiča, odličnega hrvatskega organizatoi ja zdravstveni ustanov. Ko si bosta c gledala vse zdravstvene ustanove v Zagrebu in pokrajini, bosta $>reko Budimpešte odpotovala v Varšavo.
*	Počastitev spomina prvega predsednica Srbske akademije znanosti^ Na zad nji seji Srbske kraljevske akademije znanosti v Beogradu je bil počašTen spomin pred 50 leti umrlega Josipa Pančiča, soustanovitelja akademije in njenega prvega predsednika, ^ančič je bil po rodu iz Hrvatske, na Dunaju se je spoznal z Vu-kom Ka radii čem in se po njegovem naletu podal v Baograd. Pred"5ednik akademije * dr. Belič je govoril o njegovih zaslugah za razvoj in delovanje akademije, zastopnik Jugoslovenske akademije znanosti in ^meuiosti iz Zagreba dr. Vouk pa je orisal Josipa Pančiča kot velikega botanika.
*	Otvoritev mednarodne raestave čipk v Zagrebu je bila v nedeljo. Poleg domačih čipk so razstavljeni ie izdelki iz Češkoslovaške, Italije, Francije in Perzije. Iz Nemčije še pošiljka ni prispela. Razstavo je organiziral Združenje akademsko naobraže-nib žensk i7 Zagreba. Razstava, ki je v nemškem paviljonu Zagrebškega velesejma. bo odprta do 26. t. m.
i
&2 &

mmmmm
MESTNI TRG 24. NOVODOŠLE VZORCASTE SVILE
Ogromna izbira
od Din ?6 _ do 62.—
•	Sodniški izpit je napravil pri apelacij-
skem sodišču v Ljubljani g. Petrovič Poljak Amun, doma iz Boke Kotorske. Mlademu sodniku. ki se uspešno udeistvuje v naših nacionalnih organizacijah, naše iskrene časti tke!
*	V proslavo materinskega dneva na VranSKem je uprizorila šolska madma Ribičevo pravljično igio: V kraljestvu palčkov. Le malo iger je, ki bi tako dobro
interpretirale pomen tega dneva. Scene-rijo. fantastično kraško jamo, ki je bistveno pripomogla k lepemu uspehu, je tistvaril g. F. Skok. Uvodne besede, polne ftuvstvene globine, je govorila gdčma l^uncerjeva s tako mirnim in toplim gla-som, da je očarala vse občinstvo. Težko nalogo spremljanja na klavirju je navir-tuozen način rešila gospa Osetova V r antiki učiteljski zbor je pa v polni meri dokazal, da more z malimi sredstvi, s povprečnim materialom in na majhnem fKlru vpiizoriti nekaj lepega in polnovrednega.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, Dosebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico. ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-J..šefovo vodo«, so zelo zadovoljni 7 okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl reg S E>1 15 485 55
* Za vsa«egra nekaj bo obrtniška razstava v Berlinu. Izlet od 25. t m. do 3. junija bo obenem krožno potovanje, tako da bo vsakdo poleg Berlina videl še druga važna industrijska mesta kakor Dunaj, Prago, Leipzig, Numberg in Miin-chen. Za nameček pa bomo še videli Berchtesgaden, Konigsee in Glockner-s^rasse. Prijavite se takoj v Okornovi zletmi pisarni. Ljubljana hotel Slon, telef. 26—45. Vhod iz Prešernove ulice!
*	Zveza za tujski promet v Sloveniji opozarja, da bodo na razpolago od 22. t. m. dalje točni sporedi z vsemi navodili za poseben vlak m avtobusne vožnje na vsesokolski zlet v Prago. Sporede dvignite v biljetarnah ^Putnika«.
*	Lo- ar zvaaičnik lahko dobi službo pri
kr. upravi dunavskt banovine v Novem Sadu. Prošnje s potrebnimi dokumenti sc sprejemajo do 20. junija
Cvetličarna BAJT t "S
sproti Um ona — cvetlicama V
škanski ulici fna-
R O 714 " Cene kon~
11	• kurenčne.
* Velike plantaže bombaža t južni Srbiji. 0 tem naše časopisje še ni mnogo poročalo. Kjer je prejšnje čase bilo le nezdravo močvir je bodo kmalu nastale velike plantaže bombaža in Jugoslavija bo lahko krila velik del svojih potreb z domačimi surovinami za tekstilno industrijo. Naša tekstilna industrija bo lahko sama zadovoljevala potrebe naših konzumentov in nam ne bo treha uvažati tekstilnega blaga Da je naša tekstilna industrija, zlasti v Sloveniji, v resnici izredno dobro razvita, 9e bo izkazalo na pomladnem ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Razstava naše tekstilne Industrije bo doslej največja ter najpopolnejša.
♦ Sodni izvršitelji so iborovali. V nedeljo popoldne je v Ljubljani ▼ sobi št. 79 ju-
stiooe palače imelo Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije svoj občni zbor. Zastopana so bila do mala vsa sodišča s področja ljubljanske apelacije, zborovanju pa je prisostvoval tudi predsednik splitske sekcije Stošič. O delu, opravljenem v preteklem letu, je poročal predsednik Ivan Stavec, ki je navajal, da se sodni izvršitelji še zmerom zaman bore, da bi dosegli čin zvaničnika na sedežih okrožnih sodišč pa tudi čin izvršilnega uradinika. Tajnik Ivan Mlina« je imel obširno predavanje o izvršilni službi, nato pa se je razvila razprava o raznih konkretnih vprašanjih, v kateri sta prispevala nekaj poučnih primerov tudi odbornika Vandot in Cvelbar. Iz poročila blagajnika Nesmana povzemamo, da premore društvo razmerom lepe rezerve za posmrtmnski in podiporni fond. Pri volitvah je bilo vnovič izkazano zaupanje dosedanjemu odboru Na koncu je pnsrčno pozdravljen spregovoril še predsv 1-nik splitske sekcije Stošič, a med slučajnostmi so bile poudarjene še naslednje zahteve: spričo rastoče draginje naj se brez odlašanja zvišajo draginjske doklade; so^ nim izvršiteljem naj se podeli službena ol 'eka; sodni izvršitelji in vročevalci naj so imenujejo za stalno. Na koncu ie os5ni zbor ostro obsodil napad nekega v Beogradu izhajajočega lista na filužitelje. ki pri na.s že več ko sto let opravljajo izvršilno službo v popolno zadovoljstvo predstojnikov, pa tudi z razumevanjem im taktom do prizadetih.
Prej ali slej 1 II Al"ril*
*	Smrt najstarejšega prebivalca Tuzle in okolice. V vasi Kalesiji blizu Tuzle je umrl bivši trgovec in posestnik Arif-aga Saletovič, ki je bil star 116 let. Arif-aga se je v dobi kneiza Mihaila iz UžLca preselil v Posavsko Orašje, pozneje pa je postal trgovec v Tuzli Vedno je užival ugled naprednjaka in velikega prijatelja Srbov med muslimanskim življfm. Večino svojega premoženja je razdelil v nacionalne in dobrodelne namene. S ponosom je nosil red sv. Save.
*	Utopljenca Jožeta Matiča še niso našli. »Jutro« je preteklo sredo poročalo o obupnem dejanju 301etnega dalmatinskega krošnjarja Jožeta Matica. Jože je bil doma iz Ramenskega pri Sinju, kjer gospodari na skromnem posestvu 721etni oče. Zgledu svojih dveh bratov je pred dvema letoma sledil tudi Jože in tako so zadnje čase vsi trije krošnjarili v Ljubljani in okolici. Poslednji čas sta brata opažala na Jožetu, da živčno boleha. To je tudi bil vzrok, da je Jože na lepim odložil košaro ie zabredel pri Medvodah v Savo ter se utopil. Brata sta že vse naokrog poizvedovala, če niso utopljenca kje našli, toda povpraševanje je bilo doslej zaman. Pripravljena sta plačati nagrado 300 din onemu, ki ju obvesti o pokojniku. Kdorkoli bi torej našel truplo, naj to sporoči na naslov Jakob Matič, Ljubljana, Celovška c. 41.
MKINO SLOGA — Tel. 27-30
Misterijozna Azija v filmu borbe angleških kolonijalnih oblasti proti upornikom
_ "I
Upat na Vzhodu 1
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri i
* Našli so potopljeno jadrnico »Hrvatsko«. žrtev ciklona, ki je divjal na našem morju 8. aprila, so bile tri jadrnice. Ena je, sicer poškodovana, sama priplula v varno zavetje, draga se je potopila, a so posadko rešili, tretja pa. je s posadko vred izginila v morskih valovih. Na tej jadrnici, imenovani s*Hrvatska.«, so bili trije možje: Njen lastnik, njegov sin in nek mornar. Več ko mesec dni so tekali potopljeno jadrnico, a ves trud je bil zaman. Zdaj jo je po naključju našel par-nik »Plav« med Makarsko in Splitom, miljo in pol daleč od obale. Ponesrečena jadrnica je stala na dnu morja, iz vode pa so štrlela razpeta jadra. Na parni-ku »Plavu« je bil takrat lastnik potopljene jadrnice, katero je po jamboru že od daleč spoznaL
s samosprožilcem samo
Din 300.— Filmi 26» Sch pa že od
Din 8.—
naprej pri
Foto iouristu — Lojze šmuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8.
*	Najstrožja obsodba okrutnih nO rilce v. Pred tedni je bil pred sodiščem v Sremski Mitrovici obsojen na smrt 26-letni Dušan Osrtojič Kuipinova, ki je uteked iz kaznilnice, kamor 9 prišel zaradi razbojništva, ter potem na bega umoril neko poštarico. ki je nekdaj pričala proti njemu, in nekega ribiča, ki mu ni hotel posoditi svojega čolna za beg. Zdaj je od najvišjega sodišča smrtna kazen okrutnega morilca že potrjena. Pred banjaluškim sodiščem pa je razprava proti mlademu razbojniku Sovilju, ki je po-klal šest članov rodbine kmeta Lučiča. Držaroni tožilec zahteva za Sovflia in njegovega pomočnika Tomiča, ki je bil dejansko udeležen pri strašnem zločinu, smrtno kazen.
*	»Ljudska samopomoč« t Mariboru, naznanja svojim članom, da bo občni zbor za poslovno leto 1937.. potom delegatov v nedeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne v lastni palači > Ljudske samopomoči« v Mariboru, Aleksandrova cesta 47.
*	Vožnja z železnico po bivši Avstriji znatno cenejša. S 15. t m. je stopila tudi na območju bivše Avstrije v veljavo tarifa nemških državnih železnic ki je cenejSa kakor bivša avstrijska. Poleg tega je popust 60*7», M si vezan na določeno število dni bivanja, razširjen tudi na bivša Avstrija
•	EadnJ* pHB**, da «e mSeleflta nagradnega tekmovanja za Radiem, bo r nedeljo 22. t m. z imserafcom, ki bo Izšei na ceH strani v nedeljski Številki oašega časopisa, se Vam poslednjič nudi priložnost, da v srečnem primeru zadenete glavni dobitek 10.000 dinarjev. Skupaj: din 40.000 denarnih nagrad.
*	Izleti za binko&tue praznike Zveze za tujski promet: 1. v Trst in Benet
2. v Gorico, Udine in Trst, 3. v Trst, Opatijo ln Reko, 4. na Plitvička jezera in Crikvenico, 5. na Jezersko, 6. v škof jo Loko, žiri in Logatec, 7. v Postojno. Zahtevajte prospekte v vseh biljetarnah »Putnika«.
Iz Liufaljane
o— Primarij dr. Lavrif v Ameriki. Odlični ljubljanski kirurg, primarij dr. Božidar Lavrlč, je odpotoval v nedeljo na krauo studijsko potovanje v Ameriko. Obiskal bo nekatere slovite klinike in bolnišnice Zedinjenih držav. Vrne se ob koncu junija spet v Ljubljano.
n— Dr. Ivo Lnlik pri Abrahamu. Kdo bi nru neki verje>l da je v ponedeljek presto-Dil pol stoletja svojega življenja, ko ga je vendar sa.ina svežina in zidana volja, samo zdravje in uroorna mladost! Pa je le i s, koledarja ne premakneš kakor kazalec na uri. Pred 50 leti je prišel v Ajdovščini v ugledni narodni iružini na svet, dovršil gimnazijo ? Goric! in lel študirat pravo na Dunaj. Vojna rihra ga je za nekaj let pot. gnila vase a ko ie minila, je bil med prvimi ki so si na današrM Almr mater Alesandrina priborili doktorski naslov. Kakor je bil kot študent v Gorici n oa Dunaju zmerom v prvih vrstah nacionalno zavedne, aktivne mladine. tako je tudi po končanih študijah ostal advokat naših ogroženih nacionalnih in socialnih pravic. Nekdanja Narodna obrana m Sokol sta ga zmerom štela med svoje vzpod- j budne, požrtvovalne sodelavce, a tudi sicer dT. Lulik nikoli ni manjkal kadarkoli šlo za narodno stvar. Ko mu čest tamo za njegov rojstni dan hkratu iskreno želimo, da oi še dolgo 06tal veder in delaven, svoji družini, številnim prijateljem in narodu v radost
n— Na prihodnji produkciji gojencev drž. konservatorija, ki bo v petek 20. L m. nastopijo naslednji gojenci: Prinčič Mileva iz šole prof. Zarnikove, (klavir), Rakovec Ladislav (bariton). Tiran Marija (sopran) Lupša Friderik (bas) vsi iz šole ravnatelia Befcetta, Trtnik Olga. Demšar Gojmir in Adamič Bojan (klavir) iz šole prof. Toneta Ravnika, Miheleč Stanislav (violina) iz šole prof. Pfeiferja, Kruljc Štefanija (klavir) iz šole prof. Šivica, Pavlovčič Štefanija (mezzo-sopran) in Polajnar Ljudmila (sopran) iz šole prof. Tro6tove, Marin Ladislav (violina) iz šole proi. Šlaisa. Bradač Zorka (klavir) iz šole prof. Lipovška. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice za 3 din, začetek produkcije bo točno ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani
u— Prijavite proste sobe! Čeprav je to
mnogo Ljubljančanov prijavilo stanovanjskemu odseku sobe za udeležence trgovskega kongresa, vendar še manjka mnogo sob. Zato ponovno apeliramo zlasti na vse trgovce in gospodarske ljudi, da za časa kongresa malo potrpe in se odrečejo udobnosti ter odstopijo stanovanjskemu odseku vsaj po eno sobo. Sloves Ljubljane zahteva, da spravimo vse kongresne udeležence dobro pod streho. Vsi udeleženci kongresa bodo vneti propagatorji za obisk Ljubljane in Slovenije, če se bodo med nami dobro počutili. To pa je v prvi vrsti odvisno od tega, Ce bodo Imeli dobra prenočišča. Tistemu, ki bo moral vso noč prebdeti, ker ni dobil prenočišča, bo za vedno ostala Ljubljana v neprijetnem spominu. To se ne sme zgoditi, zato prijavite vsako sobo, ki jo morete količkaj pogrešati.
n— Diplomirana je bila včeraj na elektrotehničnem oddelku ljubljanske univerze gdč. Ani ta Stegujeva iz Ljubljane. Novemu mže-njerju elektrotehnike veljajo tudi naše čestitke!
n— Ljubljanske mešane in moške zbore
opozarja uprava Hubadove žuoe. da bo dre-vi in v petek, vsakokrat ob' 20. uri, vaja za skupni nastop pri odkritju Adamičevega spomenika. Vaji bosta v Hubadovi dvorani Vseh pevcev m pevk dolžnost je. da se vaj polnoštevilno udeleže
Ko bsste o Jložili
plašče, bo treba nove obleke. Dama in gospod bost?* postrež.ma najboljše pri
BRATA VLAJ
WOLFOVA UL. 5.
o— Najtoplejši dan letošnje pomladi so namerile včeraj važnejše meteorološke postaje v Ljubljani in po državi. Ves včerajšnji dan so se zbirali po nebu oblaki im pritiskali segret zrak k tlom. da je bilo vprav soparno. Močan jugozapadnik je vlekel in nekje blizu so vTen,nnske motnje posegale v naše območje sta ovitnega azorskega mak-sima. Od četrtka je bilo vsak dan topleje, v senci so v Ljubljani v petek izmerili 18.6, v soboto 19. v nedelio 21.<* v ponedeljek 24. včeraj 24.4° C. V Mariboru in Kumboru v Boki je bilo včeraj 25. v Zagrebu in Splitu 26 v Beogradu in Sarajevu celo 27° C. nad ničlo. Temperatura, ki že pripada poletni vročini. Segrevanje zraka v stanovitnem območju visokega zračnega tlaka naglo narašča in južno sadje ob Sredozemlju ki je letos na rasti in zorenju precei trpelo, bo naglo slo na trge. Prve črešnje, ki smo jih lani dobili na naš trg že v tednu po Jurijevem. eo prišle letos iz Mo=tarja in neretvan-ske doline šele pred dnevi. Gospa Moda. ki ie v našem mestu dolgo tičala v zimsKih krojih, je čez noč oblekla nežni sipol v pomladne toalete. Na Savi je bilo že v nedeljo polno žilavejših kopalcev, seveda je voda še premrzla, zato je oa kopel v čistem. s sončno toplino prepojenem zdravilnem zraku tembolj prijetna
I
»TRGOVEC LJUBEZNI« SSTT
V Filozofskem društvu bo predaval g. univ. prof. dr. Evgen SpektorsKj 0 temi: Artnr Schopenhaoer, ob 151etnici njegovega rojstva. Predavanje bo v soboto 21. t. m. ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi. Vabljeni vsi ki se zanimajo. Vstop prost.
u— Uprava pododbora Cetniškega udrn-ženja v Ljubljani se vsem cen j. darovalcem ln vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako lepi izvedbi »Uranka« na Mestecu, ponovno prav iskreno zahvaljuje ter se priporoča v na-daljno naklonjenost. >čuvajmo Jugoslavijo!«
n— JNAD Jugoslavija. D revi oh 20. seja centralnega odbora. — Jutri ob 20. seja plenarnega odbora. Odborniki Ln člani sekcij (imena v dop. knjigi), udeležite se je polnoštevilno! Tajnik I.
u— JNAK »Edinstvo« poziva svoje člane na predavanje, ki bo danes ob 20. v klubovem lokalu. Predaval bo g. dar. Mole H) sodobni Poljski«. Udeležba za člane obvezna!
u— Akadean«k} odsek društva prijateljev Poljske vabi svoje člane na predavanje, ki ga prireja JNAK »Edinstvo« v sredo 18. t. m. ob 20. v klubovem lokalu. Predaval bo g. dr. Mole »O sodobni Poljski«.
n— V počastitev spomina pokojnega inž. Saše Hadžija sta darovale njegovi tetki: Ana vd. Mihajlovič (vdova majorja) b Ljubica vd. Vučenovič iz Vukovara vsaka to 200 din Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi v Ljubljani. V »ti namen sta darovala gospod univ. prof. dr. Roman Kenk znesek 200 din n. gospod tovarnar Milko Lajovic znesek 100 din. lokrena hvala!
a— Produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija. V petek bodo na sporedu iz^j iučno dela naših domačih skladateljev. zato ima produkcija naslov »Slovenski skladatelji«. Nastopili bodo gojenci so-lopevskega klavirsLaga in violinskega Ou-deLka. Podrohni soored se priobčimo. Začetek produkcije bo točno ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani
u— Evangeljska cerkvena občina priredi drevi ob 20. v svoji dvorani predavaj ie evamgeljskega misionaria g. Ludvika Tege-lerja: Prava vdločitev. G. Ludvik Tcgeler je ze snoči predaval v isti dvorani o zagonetki Rusiji
u— V poročilu o zborovanja poštarjev
j« bil včeraj šef računsko-kantrolnega odseka, višji poštni svetnik g. dr. Bogdan Kurbus po pomoti označen za upokojenca. G. višji poštni svetnik dr. K irbus ie bžl edini zastopnik poštne direkcije pri tem zborov nju.
n— Knjižnica Ruske Matice se Je preselila iz stanovanja na Jurčičevem trgu 3 v bivši hotel Tivoli (št. 4 pod Tunnom) L nadstropje. Knjižnica posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 19. ure.
n— Pred Vodnikovim spomenikom na trgn zbira danes mestni soc;alni urad vse, kar morejo občani darovati za mestne reveže. Tam je prilika da darujete obleko, perilo, obutev in drugo; reveži potrebujejo mnogo: zato darujte obilo!
u— Iščem priče. Dne 3- januarja Ptos sem bil ob četrt na 1. ponoči na Marijinem trgu povožen od nekega avtomobila. Ker vsa preiskava ni mogla najti voznika in vozila, iščem priče tega dogodka. Vogiinec Fr&ac, Križevniška ulica 10/TL
REVO MATICA 21-24.
u— Senzacionalni f Im »Orkan« v L,jub-ljanL V kinu Unionu je od danes naprej na sporedu film »Orkan« (The Hurricane) ki je bil vsepovsod z navdušenjem sprejet od filmskega občinstva, v Beogradu je bil 19 dni, v Zagrebu 16 dni nepretrgano na sporedu in zdaj je prišla na vrsto Ljubljana. Umevno je, da Ljubljana filma ne bo mogla toliko dni držati na sporedu ,ker čakajo nanj že druga mesta; zato je zelo priporočljivo, da občinstvo pohiti z ogledom tega zares redkega filmskega dela, ki pomeni pravo senzacijo v zgodovini kinematografije. V Ljubljani je doba predvajanja odmerjena zgolj za 4 do 5 dni, zato pa je treba čimprej skrbeti za vstopnice.
u— Produkcija otroškega glasbenega vrtca, posebnega oddelka Glasbene Matice, bo v nedeljo 22. L m. ob 1L un v Hubadovi pevski dvorani. Podrobnosti javimo.
n— Najdena denarnica. V oddelku za oddajanje brzojavk in iavuih govorilnic se je IG. t m. našla denarnica z manjšo vsoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se javi med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v predstojniški pisarni v II. nadstropju.
Iz
Celfa
e— Zdravniška preiskava prodajalcev živil. Mestno poglavarstvo poziva vse delodajalce in delojemalce, zaposlene v trgovinah z živili goetilnah, kavarnah, elaščičarnah. pekarnah, mesarijah, sploh v vseh obratovalnicah z živili in v brivnicah zaposlene osebe, da se ponovno podvržejo najkasneje do 30. »unija t. 1. brezplačni zdravniški preiskavi im si preskrbe brezplačno potrdilo, da ne bolehajo za tuberku^o. Preiskave bodo vsak delavnik od 10. do 12. na mest-
em fizikatu. Ob priliki uradnih higienskih pregledov obratovalnic z živili se bo od lastnikov zahtevala predložitev novih zdravniških potrdil o zdravstvenem stanju vt,ega osebja
Kino Metropol. Danes "-ancoska umetnina »Dve siroti« (Greh zabranjene ljubezni).
e— Dodatni pregled vsel motornih vozil,
ki letos še rvso bila pregledana, bo v Celju v ponedeljek 23. t. m. od 10 do 11 za mesto in srez Celje ter za sosedne sreze, na Zidanem mostu pa od 16 do 17. za laški, brežiški in krški srez.
e— Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega. gornjegrpiskega, konjiškega in šmar-skega srt^a bodo v četrtek 2. junija ob Vi 9 dopoldne na ireskem na*elstvu v Celju
KINO UNION. — Danes vesela zabavna komedija »SEDEM ZAUŠNIC«.
e— Karambol v Kapucinski ulici. Ko je vozil v ponedeljek okrog 15 tovorni avtomobil avtoprevoznice Matilde Pečnikove iz Ptuja ki ga je šofiral Jakob Kogovšek, po Kapucinski ulici proti kapucinskemu mostu, je privozil iz Razlagove ulice okrog ostrega ovinka v Kapucinsko ulico z motornim kolesom Vladislav Fu^.an, trgovski pomočnik pri g. Meštrovu v Celju Furlan je prepozno oparil tovorni avtomobil in je zadel z motornin kolesom od strani v sprednji del avtomobila Motorno kolo se je prevrnilo Furlan je padel na tlak in obležal nezavesten Pri padcu je dobil občutne poškodbe na glavi Furlana. ki se je kmalu osvestil, so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Tovorni avtomobil je ostal nepoškodovan, pač pa se je motorno kolo pokvarila
A ban o terme
| vrelci ST L	(ITALIJA) |
(Pri Ptdori — tu Iciezniiki progi
Benetke — Bologui)	?:
BLATVE KOPELI — TERMALNE I ROPEI.I — MASAŽE
Zahtevajte informacije od zdrariliJčne npr**«. | V vsaKem noieiu zdravljenje v niši sami
Lit.
Orologio	
Pension	45—58
Trieste	
& Victoria	36—50
Due Torri	23—32
Menegolli	20—27
Casino Nuovo	20—24*
Belvedere	18—27
Molino	18—26
Mioni Pezzatu	20—28*
Alba	18—24
Masaggio 18—27	
Sole	18—21
Cene za
Todeschini Peniion Cortesi
Meggiorato Salus Roma Aurora Form en trn Piccolo
Trieste Soreile Mioni Bui«
Monitrurtone Morosim Vena d crro glavno sezono
Lit.
36—M
28—34*
22—25 20—26 18—27 18—2$
18—21 20—27
18—24
16—21 17—22
Pojasnila daje KM i, Petra Kociča 6, \ Beograd in vseh prometnih pisarnah. |
.............................. .
e— Umrla je v ponedeljek v Lastnem domu 11 v Gaber ju 641etna zasebmea Marija Srotova iz Rogaške Slatine. Istega dne je umrla na Cesti na grad 55 v starosti
63 let šivilja Olga Gutknechtova.
e— Nesreča s samokresom. V soboto je 181etni lončarski pomočnik Stanko Zertek s Straže pri Rogatcu pregledoval brow-ning Ravnal pa je tako neprevidno, da se je samokres sprožil. Krogla je predrla fantu levo dlan. Zertek se zdravi v celjski bolni šnicL
e— Konj ga Je brenfl. Na Prapretnem
pri Hrastniku je v ponedeljek zjutraj konj brcnil 421etnega posestnika Cirila Rotarja na čelo in mu prebil kost nad levim očesom Težko poškodovanega posestnika sc prepeljali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Sprejmimo brate Bolgare. Drevi ob 18. prispe v Maribor plovdivski pevski zbor. Na Kralja Petra trgu bo slovesen sprejem dragih gostov, ob 20. pa koncert v Unionu. Pozdravimo polnoštevilno brate Bolgare in se udeležimo nocojšnjega koncerta.
a— Predzadnja letošnja premiera r gledališču bo v četrtek 19. t. m. Dala se bo »Sreča d. d.«. Režija je v rokah M Košiča, ki aiavi ob tej priliki interno proslavo 15letnice svojega uspešnega odrskega delovanja. Nastopi skoro vse osebje. V glavnih vlogah so Elvira Kraljeva. Branka Rasbergerjeva, Rado Nakrst, Edo Verdonik, Edo Grom, Mileva Zakrajskova Franjo Blaž, Ljudevit Crnobori. Milan Košič in J ust Košuta. Nocoj druga repriza >Dalilxxra«.
a— Cirkovčani so se po-tavili. V nedeljo popoldne je igrala cirkovška diletantska odrska družina novo Koržetovo veseloigro »Čigav je grunt«, katere krstna predstava je bila v Ptuju. Mariborčani so gledališče precej dobro zasedli in so se ob dobri igri in veselem poteku dogodkov na odru prav imenitno zabavali
a— Slavje šmarjeških gasilcev. V nedeljo je bila pri Sv. Marjeti ob Pesmici slovesna blagoslovitev motorne brizgalne. Po maši ;e lila blagoslovitev brizgalfie in so spregovorili predsednik šmarješke čete g. šuinaa, sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Šiška in starešina gasilske žu-pe sreza Maribor levi breg g. Srečko Kran.jc. Slovesnosti ;e prisostvoval kot zastopnik vojske poveljnik 32. topniškega polka v Mariboru polkovnik KiOer. Kumici sta bili gospa Baumgart-nerjeva in gdč. Baumgartnerjeva.
Specialist za kožne in spolne bolezni UNIV. MED.
dr, Vladimir MIlavec
vodja dermat. odd. splošne bolnice MARIBOR — GOSPOSKA UL. 36,
<Palača banovinske hranilnice)
ordii ira ob 11. do 12. in od 13. do 15.
a— Fordova karavana vrh Pohorja. V
ponedeljek popoldne se je pojavila vrh našega Pohorja Fordova karavana iz Kolna, ki 6e nahaja na turneji po Evropi Vozila so z lahkoto dosegla vrh Pohorja, kavr dokazuje solidnost Fordovih vozii Posebno pozornost je vzbudil 36 6edežmi Fordov avtobus, ki razvija z 8 cilindri 90 ks. Avtobus ki je igraje prevozil težko progo Maribor — Reka — Pohorski dom, ima za zabavo potnikov tudi posebno radijsko aparaturo, ki med vožnjo funkcionira tako odlično brez motenj, da so bili številni povabljeni gostje navdušeni. Pri Pohorskem domu. ki je bil cilj Fordove karavane, sta povabljene gosie v knenu Fordovih tvornic pozdravila ravnatelj Fordovih tvornic v Kolnu g. Meier, ki ni mogel dovolj pohvaliti lepote naših krajev, ter zastopnik Fordovih tvornic v Mariboru g. inž. Miglič.
spalne sobe, kuhinjske opreme, stole vseh vrst dobavlja najceneje
POHIŠTVO
stole vseh vrst
»OBNOVA«	g-
a— Lep nspeh Mariona Vlahoviča. V nedeljo zvečer je gostoval v gledališču kot Mnnrioo v operi »Trubadur« znameniti tenor M ari on Vlahovič. ki je s svoio temperamentno igro in sija.jr'mi višinami zbudil veliko navdušenje mariborskega občinstva Gledališče je bi'o sicer dobro zasedeno, ven-aar pa ne taVo. kakor bd bil zaslužil tako odličen pevec.
a— Tri javne produkcije ima ob komm šolskega len glasbena šola »Drave« v veliki dvorani Narodnega doma in sicer v četrtek 19. t. m. z začetkom ob 20. ter v petek im 6oboto s pri&etkom ob 17. url.
a— Tragična smrt ugledne gostJlničarke V hlevu so našli obešeno lastnico masne Rechbergerjeve gostilne v Studencih pri Mariboru. Terezijo Pivčevo, staro 48 let V ozadju so beda finančne težave. Njena smrt jfe zbudila v Studencih mnogo pozornosti Zapušča 10 otrok med katerimi je 6 nepreskrbljenih.
a— Banovinski vinarski in sadjarski ra^ vod v Mariboru opozarja vinogradnike, da v obrambi proti perouiospori poškropijo vi-noerade v teku prihodnjih deset dni. Škrop. lienje naj izvršijo temeljito s pravilno pripravljeno bakreno apneno brozgo po že ob-javljenUi navodilih v strokovnem časopisju.
a— Sam ie vlomil v svoj kovfeg. Med ljudmi na Tolstem vrhu se nenadno raznesla vest o vlomu pri posestniku Francu K. Pri preiskavi pa je Framo K. priznaL da iesam vlomil v kovčeg ter pobral iz njega 9000 dinarjev, da bi se izognil plačilu velikega zneska pni neki banki Orožniki so Franca K«
Vsem žttpam dravske banovine
Potovanje sokolskih žup v Prago
Zletni odbor Saveza SKJ obvešča vse župe dravske banovine, da bodo posebni so-kolski vlaki vozili preko Madžarske na Češkoslovaško v tem pravcu:
župa Celje: Celje—Pragersko—Kotoriba državna meja — Murakerestur, Nagykani-ža—Sombathelj—Djer—Orosvar — Petržal-ka—Bratislava—Brno—Praga.
župa Kranj: Kranj—Ljubljana—Zidani most—Pragersko—Kotoriba drž. meja. — dalje kakor župa Celje.
župa Ljubljana: Ljubljana—Zidani most —Pragersko—Kotoriba. drž. meja, dalje kakor župa Celje.
župa Maribor: Maribor—Pragersko—Kotoriba, drž. meja. dalje kakor župa Celje.
župa Novo mesto: Novo mesto—Kario-vac—Zagreb—Koprivnica—drž. meja—Dje-kpnieš—Nagykaniža, dalje kakor župa Celje.
župa Kari ovac: (za društva v Belokra-
jini): Karlovac—Zagreb—Koprivnica, drž. meja, dalje kakor župa Novo mesto.
Odhodi vlakov na zlet bodo objavljeni pravočasno. Vse brate in sestre in naraščaj ponovno opozarjamo, da je 1. junij zadnji dan za vplačilo za prevoz in za bivanje v Pragi Do 1. junija morajo biti vsi zneski brezpogojno vplačani pri bratskih župah.
Zletni odbor Saveza SKJ
Razvitje Sokolskega prapora na JežicL
Na binkoštno nedeljo 5. junija t. 1 bo razvilo Sokolsko društvo na Ježici svoj društveni prapor, ki je bil prav te dni dovršen in izročen društvu. Prapor Sokola Je-žica je po zamisli in izvršitvi prvi, ki ima poleg običajnega ptiča sokola, ki se dviga iiad našimi lepimi planinami, na eni strani simbolično sliko Oplenca z napisom: Čuvajte Jugoslavijo! Prapor bo od 23. maja t. 1. občinstvu na ogled v izložbi Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici. Sokolstvu prijazno javnost pa že danes vabimo k razvitju prapora na Binkoštno nedeljo ob pol 14 uri.
Iz Ptuja
j— Dobrota je sirota Železniški uradnik Ivan Horvat avstrijski državljan, ki živi zdaj v pokoju v Moškanjcih. je nedavno posodil nekemu kovaškemu pomočniku v Samušanib nekaj denarja. V nedeljo ie stopil Horvat v Samušane, da bi denar izterjal. Našel je pomočnika. ki pa se je tako razouril. da je Horvata napadel in ga pretepel. Horvata, ki ima po v<?em telesu krvne podplute, so prepeljali v bolnišnico. — V bolnišnico so nadalje prepeljali 4lletno viničarko Lucijo Zaj-škovo iz občine Podlehnika. Imela je opravka v hlevu, pa jo ie napadla huda krava, jo podrla ter ji poleg drugih bolečin povzročila zlom leve noce.
j— Vlom ? Halozah. V Slatini pri Sv. Barbari v Zaiozah so tatovi vlomili v hišo gospe Beti Slavetičeve. Razbili so vrata, nato pa pobrali perilo, razne jestvine in druge predmete. V kleti eo si napolnili s^je steklenice % žganjem, naposled pa so se bogve česa ustrašili in pobegnili. Škoda znaša več tisočakov.
j— Nož v fantovskih rokah. Ko se je v
nedeljo proti večeru vračal '29letnj viničarskj siu Janez Arnejčič domov v Veliki Okič, ga je napadel neki njegov nasprotnik iz Leskov-ca. Arnejčič je dobil z nožem velik vbod v levo ramo. da so ranjena tudi pljuča, Arnej-«:iča so tadmo prepeljali v bolnišnico. Rana ie smrtnonevarna. Orožniki raziskujejo vzrok tega grobega napada.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda 18.: Haremske skrivnosti. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din
navzdol.
Četrtek, 19.: Aleksandra. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. Petek. 20.: Zenitev. Premiera. Premierski
abonma.
Premiera Gosroljeve »Ženitve« (popolnoma
neverjetnega dogodka) v treh slikah bo v petek 20. t. m. za premierski abonma. Glavno moško vlogo dvornega svetnika Podkaljo-&ma. sramežljivega snubca bo igral Danes. Njegovega prijatelja Kočkarjova Skrbinšek. glavno žensko vlogo neveste Agafje An*ka Levarieva. tetko Arino Rakarjeva, posredovalko Fioklo \ablocka druse snubače bodo igrali: Cesar. Sancin in Plut. nadalje sodelujeta : Presetnik v vlogi Stankova, in Po-tokar kot Podkaljosinov sluga. Delo ie zrežiral Čiri- Debevec.
OPERA
Sreda. : Lucia di Lammermoor. Red Sreda Gostovanje župevčeve in Gostita.
Četrtek. 19.: Rigoletto. Red četrtek.
Pr?tek 20.: Zaprto.
Ga. Vidalijeva bo pela naslovno partijo v Puccmilevi muzikalno sila prikupni in učinkoviti cperi »Manon Lescaut«. Des Gr' uxa ^■o pel Franci, Lescaut? Janko. Geronta Zupan. Edmonda Gostila. Čustvene arije, ki jih vsebujejo vsa Pn.-cinijeva dela. so v tej oneri ^osebno lepe in pevne, zbori zelo učinkovit'. Nov prevod je oskrbe*! dirigent Niko Štritof. k; bo opero dirigiral. Režijo ima prof Šest
»Haremske skrivnosti« je naslov Valentinove operete, k* jo bo uprizoril Kooperativ, ni teatr drevi v drami Dejanje se god> v haremu in na mestnem trgu v vzhodnem obmorskem mestu. Različni zapletljaji. ki slikajo ljubavno zgodbo taline žene. so zanimivi. kratkočasi in humorni. Glasba je prikupna ter učinkovito podčrtava dejanje. V glavni partiji Tereze bo nastopila ga. Mirni Balkanska, ki bo igrala dekleta, katerega hoče osvojiti paša in g.° pusti ugrabiti. Lažnega evnuha bo igral Sranev. pašino že-nc Simeonova. pašo Ruskov. odalirko Kra-jeva. ljubimca Asmiianov. Dirigent II. Sto-ianov. Prodaja vstopnic pri inevni blagajni v operi.
Zadnie gostovanje se bo vršilo v Čet r "t? k 19 t m ko bo vprizoril Koonerativni t^atr Martoš Sirmaievo opereto »Aleksandra« HAKIKOKsht) ifl.KIIAUSCt
Sreda. 18.: Zaprto.
Četrtek. 19.: ob 20. Sreča d. 4 Premiera. Red A.
Gospodarstvo
Gibanje trgovine in obrti
Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja podatke o gibanju trgovine, obrti in industrije v prvem letošnjem četrtletju. V tem četrtletju je bilo prijavljenih 225 trgovinskih obratov (lani v prvem četrtletju 208), od javi j enih pa je bilo 188 trgovinskih obratov (lam 211). Iz tega izvira prirastek 37 trgovinskih obratov, medtem ko so lani v prvem četrtletju odjave presegale prijave za 3 obrate. Prijavljenih je bilo največ trgovin z mešanim blagom namreč 93 pri 56 odjavah; nadalje je bilo prijavljenih 17 trgovin z lesom (odjav 12), 7 trgovin z deželnimi pridelki (odjavljenih 12), 6 trgovin z živili (odjavljenih 12), 10 bra-njarij (odjavljenih 11), 10 avtotaksnih podjetij (odjavljenih 8) itd.
Obrtnih obratov je bilo v prvem četrtletju prijavljenih 354 (lani 241), odjavljenih pa je bilo 256 obrtnih obratov (279). V primeri z lanskim letom se je torej število prijav povečalo, zmanjšalo pa se je število odjav, zato smo imeli v prvem četrtletju presežek odjav nad odjavami za 98 obrtnih obratov, medtem ko je bilo lani 38 obratov več odjavljenih nego prijavljenih. V posameznih strokah obrti vidimo naslednje gibanje- Največji prirastek beležijo krojaški obrati, kjer je bilo 41 prijav in le 15 odjav, krojaeic in šivilij je bilo prijavljenih 28 pri 26 odjavah, čevljarjev je bilo prijavljenih 31, odjavljenih 37, tako da se je število zmanjšalo. Občutno je nazado- I
valo število mlinov, kajti prijavljeni so bili 3 mlini, odjavljenih pa je bilo 15. Novih pekovskih obratov je bilo prijavljenih 18 in odjavljenih 10, mesarskih obrti je bilo prijavljenih 18 in odjavljenih 25, mizarskih pa je bilo prijavljenih 27 in odjavljenih 20, nadalje je bilo v vseh kovaških strokah 21 prijav in 13 odjav, brivcev in frizerjev je bilo prijavljenih 18, odjavljenih 4.
Med gostinskimi obrati je zanimivo, da
je bilo v prvem četrtletju odjavljenih 55 gostilniških obratov, prijavljenih pa jih je bilo samo 38. Naraslo pa je število krčem, kajti 17 prijavam stoji nasproti le 7 odjav. Skupaj je bilo v gostinski stroki 63 prijav (lani 87) in 71 odjav (lani 59). Imeli smo torej 8 odjav več nego prijav, medtem ko so lani v prvem četrtletju prijave presegale odjave za 18 obratov.
Končno so bili v prvem četrtletju prijavljeni 4 industrijski obrati, odjavljeni pa so bili ravno tako 4 obrati, tako da se njihovo število ni spremenilo. V vsej dravski banovini imamo sedaj 401 industrijsko podjetje; od tega skupnega števila odpade na Ljubljano in okoliški srez 112 obratov, na Maribor in oba okoliška sreza 81 obratov, na Celje in okoliški srez 37 obratov, na kranjski srez 30 obratov na kamniški srez 21 obratov, za radovljiški srez 18 obratov, na kočevski srez 17 obratov itd.
Razdelitev prve tranše našega notranjega posojila
Finančno ministrstvo že vršd priprave za emisijo prve transe našega 4 milijardnega notranjega posojila, ki bo najeto na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za tekoče leto. Posojilo bo emitirano v 6 letnih obrokih, tako da odpade povprečno na eno tranšo 670 milijonov din. Ministrski svet je na svoji seji 14. t m sklenil, da bo znašala prva transa 700 milijonov din. Od te vsote se bo porabilo 250 milijonov za izdatke na^viie obrambe, 200 milijonov za prometno mrmstrstvo in 250 milijonov za gradbeno ministrstvo; od poslednje vsote 250 milijonov din. ki je določena za gradbeno ministrstvo, bo porabljenih 125 milijonov din za gradnjo cesit. 62.5 milijona din za javne zgradbe in kmetijske ustanove m 62.5 milijona din za melioracijska dela. Nadalje je ministrski svet sklenil, da ve bodo smele gornje vsote trositi samo s predhodnim sogla-sjem ministrskega sveta
V tej zvezi poročajo nadalje iz Beograda. da bo načrt uredbe o ustanovitvi rezervnih fondov in o pnsiilnem nalaganju poslovnih rezerv v državne papirje sestavljen do 18. t. m. ko bo predložen gospodar-sko-finančnemu odboru ministrov V načrtu uredbe bodo upoštevane želje bančnih, industrijskih in trgovskih organizacij. Uredba bo izdana do konca tekočega me-
seca.
Tisoč hrvatskih trgovcev pride na ljubljanski trgovski kongres
Pred dnevi je objavil »Jugoslovenski Lloyd« oklic Saveza trgovskih združenj savske banovine na vsa v njem včlanjena združenja, da se v čim večjem številu udeleže letošnjega vsedržavnega trgovskega kongresa v LjubljanL V oklicu nagiaša savez važnost kongresa tako za trgovski stan, kakor tudi za vse naše trgovstvo. Vsi naši trgovci križem vse naše države naj se spomnijo svoje stanovske zavesti ter naj složno in do zadnjega zastopajo na kongresu svoje interese. Zato je potrebno, da pridejo na kongres v čim večjem številu, da bi kongres že po številu svojih udeležencev nazorno pokazal trdno voljo v vztrajni borbi za rešitev življenjskih vprašanj trgovskega stanu. Oklic zagrebškega saveza opozarja nato vse udeležence, da je kongresni odbor pripravil na zadnji dan kongresa tudi celo vrsto ekskurzij in izletov v najvažnejše industrijske centre Slovenije ter v najlepša letovišča in zdravilišča. Končno opozarja, da se udeleži kongresa tudi velika skupina bolgarskih trgovcev. Zato ponovno vabi trgovce, da se v čim večjem štev;lu udeleže kongresa
»Trgovački vjesnik«, ki je glasilo trgovskih organizacij savske banovine pa sporoča, da je zanimanje med hrvatskimi trgovskimi združenji za ljubljanski koneres zelo vel!ko in da bo vsako združenje poslalo najmanj po deset do petnajst delegatov. Računati je s tem. da bo samo iz savske banovine prišlo na ljubljanski kongres okropr tisoč hrvatskih trsro\cev.
Velika pa bo tudi udeležba hrvatskih trgovcev iz dunavske. vrbaske in drinske banovine saj so tamošnie zveze trgovskih združeni razvile za ljubljanski kongres zelo ž'vahno in učinkovito aertaciio. Zato je upravičeno mnenie, da bo TTI vsedržavni kongres trgovstva v Liubliani naivečii kongres kar jih je b<lo doslei v Jugoslaviii
OWamba hmeljskih nasadov pred peronosporo v Vojvodini
Lani je perorospora v vojvodinskih hmeljskih nasadih povzročila tako škodo, da je padel pridelek hmelja na eno petine normalnega pridelka. Vrhu tega je bil hmelj lanskega pridelka zelo slabe kakovosti Zato ni bilo po tem hmelju skoro ni-kakega povprr Sevanja. Prodane so bile le tu in tam manjše partije in je cena za ta hmelj dosegla le v »-edkih primerih 6 din za kg. Po ve«teh iz Novega Sada je banska uprava dunavske banovine letos uvedla odločno akcijo za obrambo pred peronosporo. V občinah Iimeljskega področja je priredila sestanke s hmeljarji, na katerih je inšpektor banske uprave inž. Bogdan Jarakula poučeval hmeljarje, ka: o je treba postopati pri obrambi proti peronospori. Na teh sestankih so hmeljarji sklenili, da se mora v polnem obsegu izvajati zakon o pobijanju rastlinskih škodljivcev. Vsak hmeljar bo na pod^gi tega zakona prisiljen škropiti hmeljske nasade. Uvedena bo posebna f topatološna »lužba 'n bodo hmeljarji pravočasno opozorjen kdaj morajo škropiti Potrebno ealico in material za škropljenje bodo hmeljarji dobili za 20% pod tržno ceno. Banska uprava bo dala hmeljarjem na razpolago 100 visokotlačnih škropilnic. Od kmetijskega ministrstva priča-
kujejo podporo 100.000 din. Razdeljena bo med hmeljarje, ki si bodo nabavili škropilnice. Istočasno si prizadeva banska uprava, da bi »Prizad« omogočil minimalno ceno za hmelj.
Gospodarske vesti
= Nov predsednik »Putnika«. Iz Beograda poročajo, da ie bil za predsednika upravnega in izvršilnega odbora družbe »Putnik« izvoljen pomočnik generalnega direktorja državnih železnic g. Josip Cugmus. v izvršilni odtor so prišli gg. Jaša Grgaše-vič, višji svetnik trgovinskega ministrstva, Milan Milič, iadustrijec iz Zagreba, ki dr. Milan Hristič. odvetnik iz Beograda.
= Podražitev pšenice In Prizad. Silna podražitev pšenice in pšenične moke na našem trgu je v konzumentskih krogih vzbudila veliko vznemirjenje, in to ne samo v pasivnih pokrajinah, ki morajo uvažati pšenico, temveč tudi v žitorodnih krajih. Kritika je naperjena zlasti proti politiki »Prizada«. Splošna sodba je, da naloga »Prizada« ne more biti samo v tem, da prepreči prenizke cene pšenici, temveč mora »Prizad« skrbeti tudi za to, da cene zaradi špekulacije ne prekoračijo določenega okvira, zlasti če od visoke cene kmetovalci nimajo nikakih koristi. Po informacijah iz Vojvodine je pretežni del razpoložljivih rezerv v rokah malega števila špekulantov, ki sedaj zadržujejo blago. Država ne more dopuščati take špekulacije na hrbtu konzumentov, zato bi bila dolžnost »Prizada« kot državne ustanove, da intervenira na žitnem trgu. Beograjska »Politika« vidi v tem pogledu dva izhoda, bodisi, da »Prizad« uvozi iz inozemstva določeno količino pšenice ter jo ponudi mlinom po nižji ceni, ali pa da se zniža odnosno začasno ukine uvozna carina na pšenico. Tak ukrep bi spravil kmalu na dan vse pšenične rezerve, ki jih zadržuje špekulacija. Iz Beograda poročajo, da je »Prizad« včeraj objavil, da se bo umaknil s tržišča pšenice, ker je položaj tak. da njegove intervencije niso potrebne. Ta objava ni prav razumljiva. Res je sicer danes nepotrebna intervencija, da se vzdrži minimalna cena, ki znaša le okrog 160 din za metrski stot, nujno potrebna pa je intervencija, da se doseže znižanje današnje nenormalne cene (250 din), saj bo morala cena do nove letine itak prav občutno pasti.
= Cena pšenici je včeraj po večtedenskem stalnem naraščanju prvikrat nekoliko popustila. in sicer za 3 do 5 din pri metrskem stotu. Koruza pa je nadalje fvreta, in tudi oves ter ječmen sta se podražila
= V zb>rki zakonov in uredb, ki Jo izdaja knjižna založba tiskarne Merkur v Ljubljani, sta izšli dve novi knjižici, in sicer »Trgovinski zakon« (LTV. zvezek zbirke) in »Predpisi o izvršbi in zavarovanju« (LVI. zvezek). Knjižica »Trgovinski zakon« je pregledan ponatis besedila iz »Službenega lista«, čigar prevod je oskrbel avtor tega zakona, g. vseuči-liški profesor dr. M. škerlj. ki je Knjižico opremil tudi z uvodom ter vsebinskim in stvarnim kazalom. Ker bo stopil trgovinski zakon v veljavo, ko bo izšel uvodni zakon zanj, kar je pričakovati v najkrajšem času, je vsekakor izrednega pomena, da se naši gospodi irstvenCd, trgovci, industrijci pravniki in dir. že sedaj temeljito seznanijo s predpisi novega trgovinskega prava Knjižica, obsegajoča XXXII in 332 strani, se dobiva v vseh knligam ah mehko vezana po 48 din, v platno vezana pa po 56 din.
=»Predpisi o izvršbi in zavarovanju« je zbirka zakona in v^eh uredb, pravilnikov in predpisov, ki se nanašajo na izvršbo in zavarovanje. Ta zakon se je pričel izvajati s 1. januarjem t L že svoj čas ▼ »Službenem listu« objavljeno besedilo je bilo za to knjižico vnovič nadrobno pregledano in popravljeno. Zbirko je priredij g. R Sterle, kasacijski sodnik v p. Razen z uvodom je knjižica opremljena tudi z vseb-nskim in 50 strani obsegajočim stvarnim kazalom, ki se nanaša na vso snov zbirke. — TudS ta knjižica, ki obsega XVI in 352 strani, se dobiva v vseh knjigarnah v mehki vezavi po 48 din, v platno vezana pa po 56 din.
= Novi bankovci za italijanske kolonije.
Italijanski uradni list priobčuje dekret, ki pooblašča Italijansko banko, da da v promet posebno emisijo bankovcev po 150. KO in 50 lir, ki bodo veljali samo na področju italijanska Afrike. Ti bankovci ne bodo smeli krož;ti zunaj italijanskih kolonij. Italijanska banka lih bo zamenjavala preko svojih nodnižnir v afriških pristaniščih za bankovce po 100 in 50 lir v zakon;to dolo?enib me-lah in r,a bančne čeke. Zamenjava se bo vrnila tudi na ladjah, ki pridejo iz Italije
Lep dar: Zgodbe brez groze
17. maja
Na ljribtjBmld bon* so se daaes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.93, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je M promet ▼ avstrijskih šilingih po 8.9050 (▼ Beogradu po 8.92), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.73. Nemški klirinški čeki stanejo ▼ Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 14.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrst ejši tendenci noti-rala 483 — 485 (▼ Beogradu je bdi promet po 484.50 — 485). Zaključki pa so bili doseženi v 6*/» dalmatinskih agrarnih obveznicah po 92.75 (v Beogradu po 93), v 7*/# Blairovem posojilu po 95 (v Beogradu po »4.75 — 95) in v 8»/. Blairovem posojilu po 100 (v Beogradu po 100).
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2418.66—2433.26, Berlin 1755.02 — 1764.90, Bruselj 735.95
—	741.02, Curih 996.45 — 1003.52, London 216.81 — 218.87, New York 4341.01
—	4377.32, Pariz 121.86 — 123.30, Praga 151.93 — 153.04, Trst 228.94 — 232.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 12.26, London 21.78, New York 439, Bruselj 73.8250, M0an 23.05, Amsterdam 242.6750, Berlin 176.20, Dunaj, bankovci 45, Stockholm 112.2750, Oslo 109.45, Kobenhavn 97.2250, Praga 15.25, Varšava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI ,
Zagreb. Državne vrednote. Vb jna škoda 483 — 485, 4°/« agrarne 62 — 63.50, 4°/« severne agrarne 62.25 den., 6% begluške 93 — 94, 6®/o dalm agrarne 92.75 — 93, 7»/. stabiliz. 98.50 den., 7% invest. 99 — 101, 7»/o Drž. hip, banka 100 — 103, 7% Blair 95 — 95.50. 8«/e Blair 99.50 — 101; delnice: Narodna banka 7325 den., PAB 229 den., Trboveljska 200 den., Gutmann 60 — 65, šečerana Osijek 120 bi., Osiječ-ka ljevaonica 150 den., las 20 den., Du-brovačka »70 den., Oceania 600 den., Jadranska 375 den.
Beograd. Vojna Škoda 484.50 — 485.50 (484.50 — 485), za maj 485 bi., za avg. — (484), 4°/» agrarne 63 — 63.50, 6% begluške 94 — 94.25 (94), &>/, dalm. agrarne 92.75 — 93.50 (93), 7% stabiliz. 99.50 den., 7®/0 invest 100 den., 7% Blair 94.75 — 95.25 ( 94.75 — 95), 8«/o Blair 100 50 bi. (100), Narodna banka 7350 bL (7325), PAB — (233.50 — 234).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 17. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 76.50; kont»a: za maj 57.25, za julij 58.375, za aept. 59.50.
4- Winnipeg. 17. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 11475, za juihj 103.50. za okt. 85.75.
+ Novosadska blagovna borza (17. t m). Tendenca slaba. Pšenica: (78/79 kg); baška 236 — 238; sremska 235 — 237; banatska 228 — 232; baška potiska 237 — 242. Koruza: baška 118 — 120; banatska 114 — 116; Oves: baški 180 — 185; slavonski 180 — 185. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 165 — 170. Moka: taška >0g< in >0gg< 330 — 340; >2« 310 — 320; >5« 290 — 300; >6< 270 — 280; >7« 240 — 250; >8< 130 — 135. Otrobi: baški in sremski 110 — 117.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (17. t. m.). Tendenca mlačna Komza: za maj 14.95 — 15.00, za julij 14.65 — 14.67.
BOMBA2
+ Liverpool, 16. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 461 (prejšnji dan 463), za julij 4.66 (4.68). za okt. 477 (478).
+ New Vork, 16. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 8.59 (8.69), za oki. 8.66 (8.78).
Mlecnozobi fantje so z noži izzvali smrt
Zagonetni uboj v sveti noči je prišel pred sodišče
Ljubljana, 17. maja
Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Kovača sodelovala gg. a o. s. Gorečan in Lederhas, se Je danes dopoldne zagovarjal mladoletni posestnikov sin Ivan z Vodic. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Sever, ga je dolžila, da je v sveti noči v Senožetih z nožem smrtnonevarno ranil v trebuh 17 letnega posestnikovega sina Milana Grošlja, ki je par dni na to na posledicah težke poškodbe izdihnil v ljubljanski bolnišnici. Iz obširnega poročila v našem listu je bralcem morda še v spominu, kako se je po Milanovi smrti razpletala preiskava o odgovornosti za Milanovo prezgodnjo smrt.
V preiskavo je prišel zaradi suma uboja mežnarjev sin Viktor Ocepek z Jablane, ki je v družbi z ostalimi fanti po popoldanski službi božji popival v Senožetih v hiši Ivana Železnika. Bili so namenjeni k polnoč-nici in ko so odhajali iz hiše, so se stepli. Milana so morali po pretepu ranjenega zanesti v neko hišo. Tiste kratke dneve pred svojo smrtjo je venomer zagotavljal, da ga je »štihnil« mežnarjev Viktor. Po teh njegovih izjavah so spravili Viktorja v preiskovalni zapor, v katerem je presedel že 2 meseca, da si je venomer zagotavljal svojo nedolžnost. Iz zapora ga je rešila trdovratna ljudska govorica, ki je potem preusmerila preiskavo v drugo smer. Na podlagi zasliševanj je jetniško celico zamenjal z Viktorjem današnji obtoženec, ki je po kratkem oklevanju že v preiskavi in potem tudi na današnji razpravi pred senatom priznal, da je zabodel Milana. Zagovarjal pa se je, da je to storil v silobranu, ker je bil od Milana napaden. Trdil je, da sta si bila prijatelja in da sta še malo pred spopadom prepevala skupaj, ko pa so odhajali v dveh skupinah iz Zupančičeve hiše, da je Milan brez povoda od zadaj navalil nanj in da je imel v rokah tudi nož. V strahu zase je potem v silobranu posegel po svojem nožu.
Nekatere priče so izpovedale, da se je po povratku domov celo pohvalil, kako je Mi-
lana udaril. Pokazal je krvav nož, ki ga je imel pri sebi in zadržal svoje prijatelje, naj ne gredo več nad Milana, češ, da mu je že on »dovolj dal«. Ko je Milan še pred smrtjo obdolžil mežnarjevega sina, je Ivan molčal ves čas in s prijateljem, kateremu je zaupal, da ga je on »štihnil«, sta si podala roke, da ne bosta nikomur tega izdala.
Pri vsej resnosti nesrečnega dogodka, kaže, da je šlo fantom le za nekakšno nevarno šalo. Uresnili so se šele, ko se je z Milanovo smrtjo izkazalo, da gre za res. Potem pa so molčali s krivcem vred, dokler ni strlo ljudsko šušljanje tega molka, ki je bil krivičen in bi lahko postal usoden za obdolženega Viktorja. Priče, udeleženci popivanja in pretepanja, pa tudi le opazovalci, sami mlečnozobi fantje, si še danes pred sodniki niso upali odpreti ust, kakor bi bilo potrebno za temeljito razjasnitev nesrečnega dogodka v sveti nočL Predsednik senata je moral ugotoviti, da ne pozna primera, ko bi se bili kmečki fantje tako nemožato zadržali pri zasliševanju in na ponovna vprašanja so drug za drugim odgovarjali, da se boje Grošljevih fantov, ki so jim grozili, če bodo nepovoljno izpovedali za pokojnega Milana. Bali pa so se tudi zamere z vaškimi sorodstvi in s sosesko. Kljub velikemu trudu senata s potrpežljivim izpraševanjem ni bilo mogoče pri negotovih in oklevajočih izjavah prič razjasniti v potrebne potankosti deleža krivde posameznih udeležencev, pa tudi ne obtoženče-vega deleža, še v zaključnem govoru se je moral državni tožilec omejiti zaradi nejasnosti situacije v pretepu na domneve, kako se je dogodek odigral. Senatu je bilo za razsojo na razpolago obtoženčevo odkrito priznanje in njegov opis dogodka, pa negotove in izmikajoče se izjave prič.
Obtoženca, ki je bil doslej neoporečne preteklosti in je zanj znano, da ni bil nikak izzivač ali celo pretepač in se je v tem primeru prvič poslužil noža, je senat obsodil na 1 leto strogega zapora in na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kaznL
Komu pripada Južni tečaj?
Utajena prva zemljepisna karta Antarktide — Kako je
bilo s Palnerjevo deželo ?
Prof. Hobbs z vseučilišča v Michiganu je objavil poročilo, v katerem trdi, da je angleška vlada utajila prvo zemljepisno karto Antarktide, ki jo je b!! izdelal neki ameriški brodar. To karto je angleška vlada utajila in nadomestila, z drugo zato, da bi svojim rojakom pridržala prvenstvo za odkritje južno tečajne celine.
Pravi odkritelj te celine je po raziskovanjih prof. Hobbsa omenjeni brodar, kapitan Nataniel Browm Palner, ki je že med amgleško-am< riško vojno L 1812 v starosti 18 let poveljeval neki ladji. L. 1820 je Palner z majhno jadrnico odplul proti jugu na lov na kite, dospel je do Ant. rktide in je tam pristal. Pozneje je ob isti priliki odkril tu<fi Shetlandske otoke.
Naslednje leto se je vkrcal spet za Aj>-tarktido in tokrat ga je spremljal kapi. tan angleške mornarice PoweIL Ob tej priliki je nova antarktična ozemlja spet kartografiraL Pozneje so njegovo izvirno karto, na kateri je bila Antarktida označena kot »Pah^Lrjeva dežela«, angleške oblasti uničile l^k. karta, ki so jo Angleži izdali, je navaK| popolnoma drugačna imena zalivov, rtov in hribov in tucfi naziv »Palnerjeva dežela« so spremenili r »Trinity Land«.
Prof. Hobbs izvaja iz vseh teh stvari, da imajo edino Američani pravico zahtevati vso Antarktido, za katero se potegu, jejo tudi Angleži, zase.
Madež črnila
Archifoaild Porbes, vojni poročevalec »Daily Nevraa«, je po bitki pri Sedanu prenočil v gradu Bellevueju, kjer je stanoval Napoleon, dokler ga niso Nemci spravili v Wilhelmsh6he. V tem gradu je poročevalec pisal svoja poročila, ki so Zbujala veliko poearnoet. Njegov spremljevalec je bdi nekega dne slabe volje, ker je bik) premalo jedi. V svoji jezi je vrgel ob-glodano koet na mizo, ob kateri je sedel Porbes. črnilnik se Je prevrnil, črnilo se je razlilo po mizi.
že nekoliko mesecev pozneje so vsem obiskovalcem gradu kazafl ta madež ta jim razlagah, da je nastal tako, da je francoski general Winapfen ob podpisu kapitulacije v svoji žalosti in razburjenosti črnilnik prevrnil. Zaman Je Forbes pripo. vedoval. da Je nastal madež le zato. ker je obglodana kost padla na črnilnik. Nihče mu ni verjel in pozneje so za mizo s »historičnim madežem črnila« ponujali Zbiralci celo ogromne vsote,
Srečen Robinzonov sin
Lastnik neznatnega otoka sredi Tihega oceana, med Kingsmanovimi tn Fe-niksovkni otoki, neki borzni mešetair iz Chicaga, je mož, ki ga mnogi zavidajo. Njegov oče, prava robinzonska narava, je L 1900. kupil koralno čer, ki je bila tedaj brez vrednosti Ameriška vlada mu jo je rada prodala za — 20 dolarjev.
Svoja zadnja leta je prebil na tem otočku, daleč od vsega sveta. Sedaj pa so spozmle tako Zedinjene države, kakor Velika Britanija, da bi mogel biti ta otoček zelo dragoceno oporišče za letalski promet preko Pacifika in tudi za vojne ladje. Washington in London kar tekmujeta med seboj, da bi dobila otoček v svojo last in ponujata lastniku velikanske vsote. Toda Thranis. kakor se imenuje lastnik, je odbil celo zadnjo ponudbo 10 mili. Jonov dolarjev. Kakor pravijo, sta mu London in Washington sedaj zagrozila, da bosta otok kratkomalo zasedla, če se ae odloči x& prodaja
=== 6 --
Smrt po nikotinu
V Zedfinjemth državah so v letih 1933-34. našteli skupaj 288 primerov smrti zavoljo nikotina. Pri tem je Slo vedno za preparate iz raztopine tega alkaloida* ki so bili namenjeni škodljivim žuželkam ▼ vrtnarstvu. S tem strupom so se ljudje zavoljo nepazljivosti zastrupili ali pa z njim izvršili samomor, v nekaterih primerih pa je Slo tudi za umore.
»JUTRO« ».114 ■—
Plini! Plini!
■- Sreda, 28. T. 1938. ^
4
Odlikovan s prvo nagrado
Nov rekord v nepretrganem poletu
Kakor poročajo iz Tokija, je dosegel Fokkerjev enokrovnik japonskega zavoda za raziskavanje zračnih voženj nov svetovni rekord v nepretrganem poletu. Letalo je ostalo v zraku 62 ur in 23 minut ter je v tem času preletelo v sklenjenem krogu 11.600 km. Svetovni rekord, ki sta ga doslej v tej panogi držala Francoza Boaaoutrot in Rossi, je zdaj posekan za več nego 1000 km dolžine. Letalo je startalo 13. maja ob 4.05 zjutraj in se je vrnilo na zemljo 15. maja ob 19. uri 18. minut v Tokiju.
Trdoživa mačka
Prihodnja vojna bo, kakor kažejo vse priprave, v pretežni večini plinska vojna, zato se povsod pripravljajo na tozadevno obrambo ne le vojaštva in civilnega prebivalstva* ampak tudi živali. Ta slika je bila posneta v Sheffieldu na Angleškem
Rontgen v poljedelstvu
žarki presvetfjujejo oranže — Obsevanje semen in čebulic, tobaka, koruze in žitaric
Ameriško poljedelstvo je v zadnjem času na zanimiv način uporabilo Rdntg-eno-ve žarke.
S temi žarki »svetijo« n. pr. skozi oran. že, da vidijo, da-li so znotraj zdrave ali zmrznjene. Bilo bi seveda malo predrago, če bi hoteli ta postopek uporabiti za vsako oranžo posebe. To pa tudi ni potrebno, ker obstoji le za manjši odstotev sadežev nevarnost, da pozebejo. Od sadežev, ki so šli prej med odpadke, ker je bilo skoraj gotovo, da so vsi zmrznili, so mogli s pomočjo Rontgenovih žarkov sedaj rešiti do 30 odstotkov. Bili so namreč zdravi To se v blagajni oranžne industrije seveda že dobro pozna.
Veliko uspehov obeta obsevanje rastlinskih semen in čebul z Rontgenovimi žarki. Kakor je mogoče s takšnim obse. vanjam mušjih jajčec doseči nove vrste muh, tako je mogoče vzgojiti tudi nove rastlinske vrste z obsevanjem semenja. Poskusi te vrste se omejujejo za sedaj na tobačne rastline, koruzo in druge žitari-ee. Upajo, da bodo na ta način dobili posebno odporne vrste. S takšnim obsevanjem so nadalje vrtnarji dosegli nove vrste lilij, ki se odlikujejo s posebno belimi cveti in ki jim cvetne liste ne maže cvetni prah. žal pa, da se je Ilije, kakor tudi druge cvetlice, ki so jih obsevali in spremenili z Rontgenovimi žarki, ne morejo ploditi.
Še dve odpravi na Himalajo
Poleg nemške odprave, ki jP odšla pred kratkim v Indijo in ki namerava premagati goro Nanga-Parbat, se pripravljata še dve odpravi, da si nabereta tu lavorik. štirje ameriški pla.ninarji potujejo sedaj proti Karakorumu. kier hočeio poiskati dobro sme- za pl" zanje na vrh K 2. najvišji vrh pogorja, ki loči Kašmir od Vzhodnega Turkestana.
Ta pripravljalna ekspedicija, ki ji bo pozneje sledila prava, je pod vodstvom Chariesa Houstona. ki se je bil udeležil že odprave na Nanda Devi. Nova. britaka odiprava. ki hoče premgatl Mount Eve-rest pa je dospela do Rongbukr: in je tam našla zalog?, Id jih ie osta.vila ponesrečena ekspedicija L 1936.
Navidezni mrtvec
ssšakal sts lat
Krčmar Nlkola Satorov iz Rušeuka v Boljrari;! | nedavno obhajal ICOletnico Svojega rojstva Pred 50 leti je Satiro v '.v:	i mri iti so ga hotel že poko-
pati p e<iea so ga položili v zemljo, pa se je osvestil, da so se pr.strašenJ svat je razbežali na vse strani.
Smrt rumunskega nevrologa
V Bukarešti je umrl v 75. letu svoje dob? znani nevrolog univ. prof dr. Mari-nescu. Pokojnik je bil kapaciteta v svoji stroki. Bil je član šestih akademij ter je napisal preko 950 razprav iz svojega področja v raznih jezikih.
Nič manj nego 19 dni je prebila mala, črna mačka občinskega svetnika Clowna iz Sandyja na Angleškem v zaboju brez jedi in pijače V zaboj so bili naložili slamo, pri tem pa niso opazili, da se v njem igra mačka. Vsak dan so nato iz zaboja jemali slamo, ne da bi opazili, da leži mačka pod njo. Ko so zaboj po 19 dneh skoraj izpraznili, se je žival priplazila na dan. Bila je seveda shujšana do kosti, toda v nekoliko dneh se je ob dobri hrani tako popravila, da ni bilo videti več nobenega sledu o grdi pustolovščini, ki jo je bila doživela.
Italijansko-francoska pogajanja v Rimu
Terier FoDy je bfl odlikovan na pasji razstavi ▼ Londonu a prvo
Idealna policijska služba
Trije ameriški razbojniki so uplenili možu 15 dolarjev, nato pa je prišel zamorec in je pobral še zlato uro
Francoski odpravnik poslov pri rimski vladi Blondel, ki vodi preliminarne razgovore o italijansko-francoskem sporazumu z ministrom Cianom
Priznanje umora po desetih letih
Ko je odsedela kazen, je priznala zločin
Neka 75-letna ženska ki so jo pravkar hoteli izpustiti iz jetnišnice v VVa!a-Wali v Zedinienih državah ie .i naia umor ki ga je izvršila pred desetimi leti. Takrat so jo skupaj s s nom obtožili umora, pa ji ga ni bilo mogoče dokazati.
Pri njej so našli avto, last nekega mladega mornariškega poročnika, ki ie bil nekaj časa prej izginil brez sledu šest mesecev je policija to stvar raziskovala, pa ni mogla zbrati dokazov da bi bila ženska in njen sin umorila Častnika. Zato so porotniki v tem pogledu zanikali njiju
krivdo in sodniki so ju obsodili samo zavoljo tatvine avtomobila, ki so ga našli v njiju hiši, na deset let ječe.
Ta leta je ženska odsedela in te dni je prosila nenadno, naj jo povedejo pred kaz-nilniškega ravnatelja. Temu je priznala, da je njen sin z njeno pomočjo umoril ne samo mladega poročnika, temveč še tri druge osebe in jih razreza! na kose. O teh umorih ie podala grozotne podrobnosti. Ne vedo še ali bodo razpravo obnovili kajti porotniki so vprašanje o umoru enkrat že zanikali.
ZasISesi jm-sts&elc letala himalajske odprave
Minuli p tek je moralo letalo himalajske ekspedicije zasilno pristati na poletu iz Karahija. Sedlo je na zemljo 70 km severozapactoo od Lahoreja. Letalo ,e moralo zasilno pristati zaradi močnega peščenega viharja in se je pri pristajanju poškodovalo, vendar pa so vsi potniki ostali živi in zdravi, v nekaj dneh bodo letalo popravili in tedaj se bo vnovič dvignilo v zrak.
Kobilice kot krma
V Južnoafriški Uniji so delali že več let poskuse s kobilično moko. s katero so krmili živino. Poskusi so pokazali, da živini dodatek takšne moke prav ugaja Krave dajejo po njem za 10 odstotkov več mleka.
Kobilična moka doslej ni bila zelo poceni, ker so jo popravljali pač v manjših količinah. To se utegne sedaj spremeniti. Kakor nadalje poročajo, nima mleko krav, ki jih hranijo s takšno moko, nobenega zoprnega okusa.
Originalna poroka
Hotelski požar v Atlanti
V Atlanti (Georgija) je v ponedeljek zjutraj izbruhnil požar, ki je skoro popolnoma uničil hotel »Terminal«. Ogenj se je v poslopju razširil z bliskovito urnostjo, ker je pihal močan veter. 24 hotelskih gostov je našlo smrt pod razvalinami, 22 oseb še pogrešajo. Število poškodovanih, zlasti z opeklinami, je veliko.
Finska priznala imperij
Prezident finske republike je podpisal po-verilne listine za finskega diplomatskega zastopnika v Rimu pri kralju Italije in cesarju Abe6inije. S tem ie Finska formalno priznala italijanski imperij.
Mesto FHadetflja y Zedinjenih državah, ki so ga nekoč kakor mnoga druga ameriška mesta ustanovili pobožni kvekerji, se dandanes po vsej priliki ng morg več ponašati ,da bi bilo trdnjava varnosti
Neki James WilKams je stal pred kratkim Ob cestnem vogalu in si ogledoval reklame, ko so stopili k njemu nenadno trje možakarji s samokresi v rokah in zahtevali njegov denar. Dal jim je 15 dolarjev, kolikor je pač imel pri sebi. V trenutku so se spet izgubili. VVilliams je stal še cele minute kakor lesen kol, nesposoben, da bi kaj storil. Potem si je pa zadovoljno pobožal telovnik. Spomnil se je namreč, da mu razbojniki niso vzeli zlate ure. A med tem, ko jo je ogledoval, je vstal pred njim spet tako nepričakovano ogromen zamorec, mu pomolil ubijač pod cos, mu iztrgal uro in izginil
Sedaj je pa WTUiams poklical poflcijo na pomoč. Prišla je marrj hitro nego razbojniki in z začudenjem poslušala njegovo
poročilo o dvojnem ropu, ki se je zgodil v
nekoliko minutah na istem mestu. Zaefe. dovanje zločincev Je hLto seveda brea haska
Obvezno delo
na Madžarskem
Nova madžarska vlada kani uvesti Obvezno telesno delo, ki mu bodo zaenkrat podvrženi samo srednješolci. Ti bodo morali po končani šoli za najmanj tri mesece v delovna taborišča, kjer bodo na razpolago za pomoč pri cestnih, poljskih in kanalizacijskih delih. Absolvente srednjih šol bodo uporabljali tudi pri melioracijskih delih. Na univerzo bodo v bodoče sprejemali samo takšne srednješolce, ki so dovršili tečaj obveznega telesnega dela. Tudi v uradniške službe se bodo sprejemali samo takšni kandidati, ki so že zadostili obveznemu delu.
Dva obraza iz 2eneve
Med odmorom v ženevi se pogovarjata angleški zun. minister lord Halifax (na
o aktualnih zunanje-političnih desni) in rumunski nnk minister
v Rusiji podpirajo
številne družine
Odkar je moskovska vlada napravila sklep, da bo podpirala družine s številnimi otroki, so razdelili materam takšnih otrofc blizu poldrug milijon rubljev.
Tat umoril tata
BOcklinovo sliko »Igra valov«, M Je la nekoliko neoblečenih morskih deklic, so morali po policijska odredbi odstraniti H izložbe neke curiške trgovine s umetninami Zvečer 6e je Bdckišn srečal s pesnikom Keplerjem. >Kaj pravite o pohujšanju, ki ga je moja 6lika napravila na policiji ?< Je vprašal »Hhk, je odvrnil Keller, »res je treba pokvarjene domišljije, da vidg na tej sliki nekaj pohujšljivega. Toda, hvala Bogu, fcaJA. no domišljijo, jaz imam.«
V Long Beachu sta se dva zakonska kandidata poročila v kopalni obleki — Iz soli* darnoeti m m Jima pridružili v enakem keetaum tudi gledalci
Strahotna noč draguljarja
Napol gluhi grški draguljar Aristid Maremen je sedel nekega večera v nekem varfeteju v W5mnipegu (USA), pil vino in si ogledoval mične plesalke, ko je sedel k njegovi mizi Henri Bunella, po rodu francoski Kanadijec, ki je bil sicer Mare-menov konkurent, a s katerim sta si bila navzlic temu prijatelja. Bunella je imel ▼ zadnjem času malo sreče, naglušni Grk pa Je delal dobre kupčije.
Ko Je bito predstave konec, je Maremen povaJbil Kanadijca, naj odide z njim v njegovo stanovanje ,da bosta pila dalje.
Mož je stanoval na periferiji. Kaj ae je zgodilo tiste noči med obema možakarjema, niso mogli uganiti cela dva tedna. Toda naslednje jutro so našli Bunella na hodniku Majremenove hiše z dvema streloma v glavi mrtvega.
Kdo naj hi ga bil sicer umoril, če ne Maremen? Grk se je tej domnevi smejal Dejal je, da ga je prijatelj zapustil okrog 1. po potooči, da sta Se dotlej dobro zabavala in se nista nič prepirala. Kako je mogel Bunella priti potem zopet v zaklenjeno hišo, mu ni mogoče pojasniti.
Nihče pa ni mogel izpričati, da je Bunella Ob L po polnoči res zapustil hišo. Tako so govoriili vsi hudiči proti Mareme-nu, ki vrhu tega ni mogel utajiti da hi ne bfl samokres jki so ga našli pri amor-
jenca, njegova last. Po drugi strani so izvedenci ugotovili, da Kanadijec ni izvršil samomora. Grka so zaprli in štirinajst dni je Wimnipeg ugibal o vprašanju, dali je morilec ali ne
Petnajstega dne je policija na podlagi neke njegove izpovedi aretirala bivšega kapitana, po imenu Rifa, ki je imel za seboj že nekoliko kazni zavoljo Sleparij. Mož je zanikal da bi imel s tem umorom kaj skupnega, šele potem, ko so mu dali v celico težkega vina in so pustili, da mu je neki tajni agent delal družbo pri pitju, se mu je jezik razvezal
Povedal je, da se je bil tiste noči splazil v Maremenovo hišo z namenom, da draguljarja oropa. Ko je bil že v sobi, je zaslišal s hodnika neko šumenje. Vzel je samokres gluhega draguljarja, stopil na hodnik in trčil tam ob Bunellaja, ki se je bil vrnil, da bi Grka tudi okradeL Bunella in Rifa sta si bila dolgo sovražnika,. Kanadijec je Rifo nekoč celo ovadil zavoljo tatvine, v svoji jezi ga je bivši kapitan sedaj ustrelil
To izpoved je moral morilec ponoviti tudi pozneje, ko se je iztreznil. Iz različnih podrobnosti se je izkazalo, da je govoril resnico, in draguljarja so nato izpustili
VSAK DAN ENA
idijot pa stoji na moji bradi?«
t»Ste at Raoc)
> JUTRO« fit 114
— Sreda, 18. V. 1988.
Kultnrnl pregled
Paleolitik na naših tleh
S. Brodar: Das Palaolithikum in (Jugoslawien. »Quartar« L, str. 140—172, s prilogami IV—XI, 2 sliki v tekstu. Berlin 1938.
Urednik nove ugledne revije »Quartar« (Jahrbuch fiir Erforschnung des Eiszeital-ters und seiner Kulturen), dr. F. L. Zotz (Breslau) je povabil našega mednarodno priznanega strokovnjaka in neumornega znanstvenega delavca, prof. S. Brodarja iz Celja, da napiše obširnejši pregled o paleo-litiku v Jugoslaviji. Ta pregled leži sedaj pred nami. Pisec seznanja čitatelja v uvodu z zgodovino dosedanjih odkritij in z deli, ki so o njih izšla. Iz vzhodnega in jugovzhodnega dela naše države je malo poročati, drugače pa je na severozapadu, od koder je Krapina postala svetovnoslavna že pred več kakor 30 leti. Omeniti je treba še paleolitsko postajo Lokve (pri Delni-eah), ki je bila znana tudi že pred Svetovno vojno, šele 1.1928. sledi odkritje znamenite Potočke zijalke na Olševi, odkritje, ki je sprožilo neumorno delavnost avtorja in v nadaljnjih letih še nova odkritja paleolitskih postaj v Sloveniji in njenem obrobnem ozemlju. Tako poznamo sedaj jamo V indi jo (blizu Varaždina), potem Njivice (pri Radečah), Mornovo zijalko (pri Šoštanju) in špehovko (tudi blizu Šoštanja). Smo torej v pravi paleolitski provinci, kakor je to povdaril že ranjki prof. Bayer in ki jo nam je šele prav odkril Brodar.
Naš paleolitik, kakor ga poznamo danes, psi je zadal mednarodnemu znanju in nazorom o paleolitiku mnogo novih vprašanj in tudi nekaj odgovorov. Zlasti pada teza o izključnem musterjenu v visokogorskih alpskih in predalpskih postajah, kakor tudi teza o »protolitski kostni kulturi«. Isto-teko zahteva avtor revizijo obdelave Kra-pine na podstavi vsega materiala, kajti tudi tam najbrže ne gre samo za musterjen,
temveč tudi za starejši orinjasjen. V vseh naših postajah, tudi v najvišji (Potočka zijalka, 1700 m), imamo izrazit orinjasjen.
In ta orinjasjen ni osamljen, temveč se nadaljuje proti severu po Murski dolini (kjer je sicer manj jasen, vendar gotovo tudi navzoč), na Mora vi in konča — za enkrat — v Zgornji šleziji. Nadaljuje se pa tudi na jug do Jadrana (jama (Pocala«, recte »Pod kalom« blizu Trsta in Lokve), Tako imamo sedaj približno sliko osi orinjaške kulture, ki sega od Jadrana do šlezije.
Odlično Brodarjevo delo, katerega jedro tvori vsekakor opis Potočke zijalke in zaključki, je izvrstno opremljeno s slikami na osmih prilogah, od katerih kažeta prvi dve položaj Potočke in Mornove zijalke, nadaljnje pa orodje iz Potočke (priloga VI in VTI), Mornove (VIII), špehovke (IX in X) in iz Njivic (XI), vse v naravni velikosti. V tekstu pa je priobčen prečni profil skozi Potočko zijalko in nazoren zemljevid naših doslej znanih paleolitskih postaj ln 15 jam, v katerih smemo pričakovati nadaljnja odkritja paleolitskih kultur.
H koncu: ne čestitamo samo avtorju, temveč tudi nam samim in pa »Quartar-ju«! Brodarjeva razprava predstavlja našo znanost v svetu veledostojno. Z naše strani pa bi že bil čas, da se najde temu odličnemu znanstveniku mesto na našem najvišjem učnem in znanstvenem zavodu, da ne bo moral še naprej delovati obremenjen z rednim težkim šolskim delom, temveč da bo mogel posvetiti ves svoj čas in vse svoje delo samo znanstvenemu odkrivanju našega paleolitika, ki kaže tako nadebudne začetke. Drugje imajo za tako delo in take ljudi stolice in institute..........B. š.
„Gora in gorska pokrajina"
(Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu)
Edo D e r ž a j je skoro novo ime v našem slikarskem svetu, vendar ima že svojo zgodovino: nekaj razstav in povest o mladem talentu, ki ne vzdrži v svojem okolju ter obesi na klin državno službo, da bi služil drugim ciljem-vzgibom svoje notranjosti.
V	zgodovini zasledimo imena genialnih slikarjev, ki niso ostali goram nedovzetni. Tako je gora že rano zapustila v evropski umetnosti vidno in krepko sled, saj so se ji posvečali mojstri kot Leonardo, Diirer Altdorfer, Tizian. Breughel, da drugih ne imenujem. V romantiki je zopet vzbrstelo zanjo zanimanje, ki se je, preko realizma in. impresionizma nezmanjšano ohranilo do danes. In zanimivo je, kako je večino slikarjev pritegnila bolj nje demonična, kot pa idilična »odoba.
Ni torej čudno če se je vneti in drzni alpinist Edo Deržaj odločil, posvetiti se slikanju go.a, da bi v barvi izrazil srečanja z njimi in doživetja na njih.
Alpsko slikarstvo se v slovenski umetnosti že dolgo goji. Mogoče se je romanti-Kom bolj posrečilo zadeti pravi značaj Alp in njih gecloško strukturo kot pa impresionistom, ki so gore gledali bolj kot igro luči in senc. kakor kot demoničen svet večnih viharjev.
Pernhart, Karinger in Janša so občutili skrivnost gore, njen prežeči mir in hrumeči nemir, Jama pa jo gleda z apolinične strani, vso obsejano od sonca kakor Venero, ki se koplje v modrini neba. Pravlovcu govori gora že manj prijazen jezik, mračnejša postaja in oblastnejša. Pri Deržaju pa za-svira gora vse pesmi, od najtišje pa do razdivjanega plesa tulečih demonov. V njegovem doživljanju gore ni idile, temveč mra-koten heroizem, upor, borba, poraz in občudovanje.
Deržajev čustveni in oblikovalni register je torej zelo obsežen. Odlikuje ga zelo močan temperament, oster opazovalni dar ter vztrajnost pri delu. S slednjo bo slej ko prej prebredel vse zablode mladih slikarjev in nam, verujem, poklonil dela nadpovprečne umetniške kakovosti.
Razstavil je risbe, akvarele, lino in lesoreze ter olja.
Najmočnejši in najbolj dognan je nedvomno v grafiki. Ob njegovih lesorezih se nehote spomnim na japonski krajinski lesorez, tako je linearno in v odnosu črno-belega zaključen. Po svoji tehnični spretnosti in po izrazito grafičnem občutju ne zaostaja nič za našimi grafiki, temveč jih v pričujočih razstavljenih primerih svoje grafične produkcije v marsičem celo prekaša.
Kadar se loti akvarela, mu mnoero bolj uspeva gorski pejsaž od mestnega. Tudi to tehniko presenetliivo obvlada in nekaj akvarelov je, ki vzdrže vsako primero z najboljšimi iznod čopiča znanega akvarelista Francaliiskega.
Olje stavi Deržaju še razne težkoče. toda v tej tehniki se šele prav sprosti. V velikem zamahu s smelim nalaganjem barv doseza zelo močne razpoloženjske učinke. Tu in tam spominia na nekatere Korlntho-vih kraiin (po značaju obdelave) in na peisaž F. Heckendorfa.
V	svoji spontanosti ne filozofira, zato mu tudi vse slike ne uspejo enako.
Na razstavi so prav dobri primeri njegove umetnosti, zelo 1 ene slike, št.: 1, 2, 5. 7. dalje 4. 12. 17. 18. 24 in 3.
Slavho Osterc: Nonet
Kakor smo poročali. _ je udruženje za komorno glasbo >Česky nonet« na svojem slavnostnem koncertu v proslavo 20-letnega obstoja ČSR v priredbi društva »Pfitomnost« poleg treh deških skladb izvajalo tudi Osterčev nonet.
Skladba je hala narejena 1. 1937. po naročilu tega udruženja (od 1. 1935.). Nonet je glasba za 9 instrumentov: za flavto, oboo, klarinet, rog. fagot, violino, violo, celo in bas. Tradicionalna oblika bi bila analogna obliki kvartetov, kvintetov in pod., t. j. v for mi ciklične sonate. Tako tradicionalno formo je popolnoma dognal Beethoven za njim &o jo uspešno uveljavljali zlasti Bra~hms, Dvorak in Cesar Franck. VendaT se je že Beethoven v svojih zadnjih apusifh skušal sprostiti od nje in njegove poslednje klavirske sonate imajo naslove: Sonata luasi una fa.ntasia. Močno stremljenje po osvoboditvi od tradicije v formi so pozneje pokazali zlasti Wagner. Debussv in skupina Schoenberg, tei si je stavila nalogo, da vsa tako zvana obligatna ponavljanja prinese nekoliko iz-premnjeno. ne doslovno. V Pragi ee je okoli
A. Habe zbrala skupina, ki skuša ponavljanje sploh opustiti. V tem stremljenju je pisan tudi Osterčev nonet
Praški glasbeni mesečnik Rytmus je pri-neseil pred koncertom noneta točno analizo Osterčevega dela, ki ga H. W. S. tudi že deloma ocenjuje:
S. O. mojstrsko obvlada delo v netematič-nem slogu. Prvi stavek njegovega noneta
vMfaje Mil dote. Moderato vzreste k m*t
viole do smiselne polifonije. Iz osnovnega gibanja v osminkah se razvijejo triole, ki se potem menjavajo e šestnajstinkami in četr-tmkami Dvanajstonska melodika uvede drugi del, Moderatorubatos kjer s« menjava kraj & kromatični sok) violine, s mirnim četvero-glasjem pihal V ta kratila ded ji vrinjeno osem taktov Allegretta, nakar nastopi po poltonski pasaži tretji del, Vivace. Gibanje imajo pihala, godala pristopijo najprej z di-kretnim pizzicatom potem se koncentrirajo v dvoglagnj kant^am. Kratki prehod nas uvede v četrti del, v Meno, ki zaključi duhovito- razpreden stavek s tipično osterčevsko modulacijo v Br—dur. — Drugi stavek je razgiban. Najdaljši prvi deL Allegro con briv, temelji na hitrih osminJcah. kjer se menjavajo polifone partije s pretežno pete-roglasnimi akordičnimL Sledeči Allegro v osnovnem ritmu '/s + V« + */s ima tonalno strukturo in učinkuje silno s svojim plesnim značajem. Po kratki cezuri se razvije edini počasni del skladbe, desettaktni Largo. H k on eu se še pojavijo tempovi elementi prejšniih delov, nakar konča kratki Allegretto skladbo, ki je i po zvoku i po stavbi v enaki meri nevi&akdanja.
Po koncertu je podal primarij C. noneta, g. Leiohner, Ostercu zahvalno pi^mo. ki konča: Zahvaljujem 9e Vam še enkrat za Vaš prefkraeni noret. . • Pismu je priložil nekoliko recenzij, ki so vse superlativne. Navajamo jih troje:
»Narodni Politika« (23. IV.): Zelo zanimivo delo S. O., ki stremi po modernem in osebnem načinu izražanja v vseh panogah kompozicijske tehnike. Logični razvoj skladbe, ki v dveh trdno postavljenih stavkih prihaja k lastni formalni tvorbi, je dokaz silne formotvorne zmožnosti svojega avtorja, posamezne faze pa nam podajajo najboljše izpričevalo v njegovi tehnični zrelosti. »Ven-kov« (24. IV.): Po vseh straneh najbolj zanimivo delo je bil brez dvoma nonet -Jugo-slovema 0. (iz 1. 1037). ObdTŽal je nesporno prodornost prejšnjih 0. 6klndb. katerih ostrina in »čemernosU se je tukaj umaknila prijetni in uglajeni dostopnosti. Obenem je ta skladba prepričevalen dokaz, da se da tudi v n ©tematskem slogu forma trdno poudariti.
>Pravo lidu< (24. IV.): Nonet Jugoslovana 0. se je po svoji dovršeni notranji strukturi (dvanajstinska melodika), po stilni jasnosti in polnokrvnem muzikarntstvu popolnoma odmika! iz okvirja sporeda.
Osterc je posvetil to skladbo najreprezen-tativnejšemu francoskemu komponistu današnje dote, Arturju Honneneggerju.
S
P O
V Murski Soboti so otvorili sezono
B T
Agiina SK Mura je Imela preteklo nedeljo uspel lahkoatletski miting, na katerem sta bila dosežena tudi dva nova mariborska rekorda
SK Mura je priredila v nedeljo dne 15. maja na svojem igrišču Stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja lahkoatletski miting kot prireditev po dolžnosti. Startalo je 47 atletov. Zastopani so bih SK Mura, SK Rapid iz Maribora in SK Maraton, Maribor.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Tek 100 m seniorji: 1. Mondar (Rapid) 11.2, 2. Badl (R), 3. Košir (Maraton).
Met diska sen.: 1. Lužnik (Ma) 36.70, 2. Radič (R) 34.85, 3. SzMgyi (Mura) 33.70. Favorit je bil Szilšgyi, ki je lani dosegel 38.80, nastopil pa je zaradi odsotnosti brez vsakega treninga.
Tek 400 m sen.: 1. Mondar (R) 58.8 2. Košir (Ma) 3. Stare (Mu).
Met kopja jun. C: 1. Lončarič (Ma) 41.35, 2. J&ger (R) 39.70, 3. Bibi (R) 38.16.
Štafeta 4x100 m jun €.: 1. Rapid 48.8, 2. Maraton, 3. Mura.
Tek 100 m jun. C.: 1. Koren Ks. (R) 12.1, 2. Lončarič (Ma) 12.2, 3. Kolarič (Ma) 12.3.
Met krogle sen.: 1. Lužnik (Ma) 11.25, 2. Szilšgyi (Mu) 9.62, 3. Radič (R) 9.60.
Štafeta 4x100 m jun. C: 1. Rapid 51.8. 2. Mura.
Štafeta 4x100 m jun B: 1. Rapid 52.2, 2. Mura.
Tefk 1500 m sen.: 1. Kramer (R) 4.29.6, 2. Sojnšek (Ma) 4.34.4 3. Seidler (R) 4.49.
Sk^k v daljino sen.: 1. Lužnik (Ma) 5.76, 2. Mraz (Ma) 5.12, 3. Košir (Ma) 4.86.
Skok v daljino jun. C: 1. Lončarič (Ma) 5.64, 2. Koren (R) 5.60, 3. Kramer (R) 5.44 4. Benko (MU) 5.30.
Skok v višino jun C: 1. Kramer (R) 160, 2. Kolarič (Ma) 160.
Skok v višino sen.: 1. Oroszy (R) 160, 2. Lužnik (Ma) 160.
Slkok ob palici: 1. Oroszy (R) 330, 2. Radič (R) 320.
Zlasti sta dobra rezultata v teku na 100 m (11.2) in skoku ob palici (330), ki sta obenem mariborska rekorda.
Drugo italijansko moštvo
V nedeljo bo proti Ljubljani igrala enajstorica AS Udinese iz Vidma Naš ligaš je spet poskrbel, da Ljubljančani v nedeljo ne bodo brez nogometne tekme in je povabil izvrstno italijansko moštvo AS UDINESE. Razen te tekme bosta na sporedu še dve zanimivi predtekmi.
SK Ljubljana se pogaja z nekaterimi renomiranimi italijanskimi klubi, da bi v juniju, juliju ali pa v avgustu gostovali v Ljubljani in igrali nočne tekme. Pogajanja so še v teku.
O nedeljskih gostih bomo v naslednjih dnevih objavili še katero podrobnost.
Gorenjci so še
zmerom hudi
Gorenjski zimsko športni podsa-vez nam je poslal v objavo naslednje pojasnilo v zvezi z znano okrožnico JZSS, v kateri je bila beseda tudi o kaznovanju dveh odličnih funkcionarja tega podsaveza. GZSP ugotavlja med drugim:
Glede na okrožnico JZSS št. 5/37—38, v kateri med drugim navaja JZSS, da se je Sokolsko društvo Jesenice včlanilo v GZSP oz. JZSS na izrečno zahtevo GZSP, je upravni odbor podzveze na svoji zadnji seji sklenil proti tej izjavi vložiti na savez protest in ga opozoriti, da v svojih okrožnicah ne priobčuje neresničnih objav. GZSP namreč nikdar in od nobenega društva ali kluba ni zahteval, da se včlani, pač pa je, kakor določajo pravila, Izpolnjeval svojo nalogo s tem, da je skušal privabiti v svojo pod zvezo čim več klubov in društev.
Rezultati prvenstva GZSP. doseženi na I. izletu gorenjskih smučarjev v Bohinju, se kljub zahtevi JZSS ne morejo popraviti, ker je upravni odbor sklenil, da ni pravnomočen razveljavljati delo, za katero je prejšnja uprava od svojega članstva dobila zaupnico na občnem zboru.
Uprava GZSP je ugotovila na zadnji seji, da stoji za delom kaznovanih tovarišev kompaktno in danes nikakor ne more uničiti njihovega dela. GZSP ugotavlja, da je cilj njenega dela samo napredek zimskega športa in s tem v zvezi tujskega prometa, nikakor pa ne osebnosti in rešetanje za zeleno mizo.
Klubi in društva se opozarjajo na okrožnico GZSP, ki jo bodo prejeli v teku prihodnjih dni in prosi že danes vse člane
GZSP, da se polnoštevilno udeleže skupščine JZSS na dan 29. maja v Ljubljani.
Uprava GZSP se po naročilu občnega zbora zahvaljuje vsem svojim tekmovalcem za požrtvovalno delo ter jim za njihove velike uspehe pošilja iskrene čestitke v želji da bi tudi v bodoče s takimi uspehi zastopali beli šport doma in v zamejstvu. Prav tako iskrena hvala vsem klubskim in pod-saveznim športnim delavcem za vse delo v pretekli sezoni. Smuk!
Uprava GZSP.
V nekaj vrstah
V	Zagrebu bodo v petek, soboto in nedeljo zaigrali naši in angleški teniški igralci
v drugem kolu tekem za Davisov pokal.
Angleži so poslali na ta turnir tri igralce, med katerimi bosta Butler in Shayes igrala v singlih, Butler in Wilde pa v doublu. Naša zastopnika bosta najbrže samo Pun-čec in Mitič. Savezni kapetan dr. Miiller je glede tega srečanja velik optimist in je sam izjavil, da zdaj ne bomo imeli pravega nasprotnika tja do Avstralije, s katero se bodo na jesen srečali v Ameriki v medpasnem finalu. Dr. Miiller meni, da nam Angleži ne bodo mogli biti ovira na tej poti, pa niti Švedska ali Švica, niti ne Indija ali Belgija, kakor tudi ne Francozi ali Nemci. Zato naši mušketirji na tihem že pripravljajo načrte za potovanje preko Oceana. Za te zagrebške tekme vlada seveda ogromno zanimanje.
To nedeljo je bilo končano
češkoslovaško prvenstvo v nogometu z nekaterimi presenetljivimi rezultati, ki smo jih objavili že v včerajšnji številki. Prvenstvo je osvojila Sparta, ki mora odigrati samo še eno tekmo, s 34 točkami Na drugem mestu je Slavija z 29, na tretjem Zidenice s 26, na četrtem pa Kladno s 24 točkami. Po gornjem razporedu bo torej v tekmah za srednje-evropski pokal naš prvak igral s Kladnom, naš drugopla-sirani v državnem prvenstvu pa se bo v prvem kolu srečal s Slavijo.
Lahkoatletski troboj med Prago, Bukarešto in Beogradom
se bo zdaj vendarle vršil dne 29. t m., ker so Rumuni preklicali svojo odpoved in je beograjski podsavez namesto njih že začasno angažiral Zagrebčane. Rumuni so obljubili, da bodo poslali svojo najmočnejšo ekipo, tako da bo ta prireditev gotovo dala nekaj odličnih rezultatov.
V	Pištyanih so se v ponedeljek začela
tekmovanja sa svetovno prvenstvo
v sabljanju.
Naša ekipa je v prvem srečanju v mečih imela za nasprotnika Italijane in je izgu-
fioCdnetjevl
gosU£nicat&&i aparati
Osnovani! 1906
BRATJE G0LDNER
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
S U B O T I e A
bila z najvišjo razliko 0 :16. Naše barve sta v tem srečanju zastopala tudi člana ljubljanske Ilirije Pengov in Marion. Vsekakor so v tem prvem nastopu imeli pred seboj tudi eno najmočnejših držav v tej panogi.
—	Ilustrovane športne novosti štev. 21 so izšle. V številki so zelo obširna poročila o minuli ligaški nedelji dalje o prvem kolu tekem za Davisov pokal, razen tega pa je objavljenih več zanimivih člankov, med drugim o zadnji meddržavni tekmi med Italijo in Jugoslavijo, o razporedu kvalifikacijskih tekem za tri nove ligaške klube, o evropskem rekorderju Longu, o Rumunih kot najboljših boksačih v Mali antanti in še mnogo pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
—	Avto in šport št. 5 je izšla. Vsebina: Boris A. Kristan: »Ali hodimo v tujino kar tako«. Sveto Hribar: Z letalom v London. L. S.: Mi in Olimpiada in še mnogo zanimivega čtiva v stalnih rubrikah »Zakaj« in »Ali bi radi vedeli«, kakor tudi precej obširne službene objave obeh sekcij Avto-kluba na področju naše banovine z važnimi obvestili za članstvo »o stanju cest, novih cestnih zvezah in raznih domačih in tujih prireditvah. Revija je vnanje lepo opremljena in ima tudi med besedilom nekaj slik. Posamezne številke so po 5 din.
Teniška sekcija SK Celja vabi mladino na teniška igrišča. Z nastopom lepega solnčnega vremena naj zaživijo tudi letos naša teniška igrišča. Krasna lega igrišč SK Celja v mestnem parku v Celju, obdana s košatimi kostanji, nudijo vsakomur razvedrilo in športni užitek. Igrišča so letos preurejena in posuta z novim peskom Od ranega jutra do poznega mraka so odprta in vsakomur je dana možnost ob vsakem času, da igra. Prijavite se takoj! Pridite in naužijte se svežega zraka in solnca, da boste laže opravljali svoje vsakodnevne dolžnosti. Ponovno vabimo vse, predvsem pa mladino, da prijavijo svoj pristop in sodelovanje. Vsakdo se lahko prijavi pri oskrbniku na igrišču
RADIO
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5.
Sreda 18. maja
Ljubljana 12: Za dobro voljo (plošče) — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramel »štirje fantje«.
—	14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič).— 18.20: Pomladni zvoki (plošče). — 18.40: Dolenjska mesta v prvi polovici 19. stoletja (prof. Janko Jarc). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Prva zbirka slovenskih pesmi in njeni avtorji (g. Matija Bravničar). — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere iz ljubljanskega Nar. gledališča. V odmorih glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila.
Četrtek 19. maja
Ljubljana 12: Zborovska glasba (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Iz neznanih operet (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Zabavna črtica (g. Fr. Lipah). — 20: štirje glasbeni profili (Radijski orkester). — 21: Pevski koncert prof. M. Lipovška. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna glasba s plošč.
Beograd 17.30: Narodne pesmi, plošče, čelo. — 20: Narodne pesmi. — 20.50: Beethoven: IV, simfonija (plošče). — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.25: Radijski film. — 20.15: Koncert iz Londona. — 22.35: Klavirske variacije na Schumanno-ve teme. — Varšava 20: Pester koncertni spored. — 22: Skladbe Szymanovskega. — Sofija 18: Vojaška godba in narodne pesmi.
—	19.30: Plošče. — 20: Orkestralni koncert. 21.40: Pesmi. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 15.30: Plošče. — 16: Lahka glasba. 19.10: Sudetske pesmi. — 20: Lahka godba orke-
stra. — 22.30: Lahka ln narodna 24: Nočni koncert Berlin 19.10: Plodče. — 20: Pester glasbeni večer. — 22.30: Kakor Stuttgart — Mtlncheo 19.10: T <eharjeva spevoigra »Friderika«. — 24: Plošče. — Stuttgart 19.15: Plošče. — 19.SO: Vojaško življenje. — 20.30: Wagnerjev veter. — 22.30: Nemška lahka jn narodna glasba. — 24: Nadaljevanje koncerta.
»Aa
moflki
Med prijateljicami!
UJedljiva žetnssOca »vaji že veš, da se je zairatfi ustrelil?«
Prijateljica: »Dotoro, <fet m Jb kajti če bi te Ml dofbfl sa ženo, bi ral Obesiti!«
VI - št. 22663/38.
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje
natečaj za Izdelavo Idejnega osnutka za novo poslopje meščanske šole na Viču,
Natečaj je omejen na sodelovanje inženjer-jev arhitektov in akademskih arhitektov, ld bivajo v območju ljubljanske sekcije UJIA.
V razsodišču so: 1. dr. Adlešič Juro, predsednik mestne občine, 2. Vider Josip, član mest. sveta ln šolski upravitelj, S. Fakln Anton, ravnatelj meščanske šole, 4. dr. Mis Franta, mestni zdravstveni svetnik, 5. Stanko Mlhelčič, mestni komisar, 6. Ing. arh. TomaHč Frane, član mest. sveta, 7. ing. arh. Mušič Vlado, mest. gradb. višji svetnik, 8. arh. Splnčlč Ivo, mestni arhitekt, 9. ing. Cernlvec Josip, gradb. svetnik kr. banske uprave. — Namestniki: 10. ing. arh. Lenarčič Vinko, mestni arhitekt, 11. ing. arh. Omahen Janko.
Nagrade so:
Prva nagrada:	Dtn SjOOO.—
Druga nagrada:	Din 6.000.—
Tretja nagrada:	Din 4.000.—
Poleg tega je še Din 4.500.— za odkup nenagrajenih deL
Dela se morajo oddati v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, Nabrežje 20. sept. št. 2/H, soba št. 7, najkasneje do 1. julija 1938 do 12. ure.
Podrobna pojasnila in program se dobijo istotam.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 18. maja 1938.
Zastopa predsednlka-podpredsednik: dr. RaVnihar Vladimir L r.
KOLESA znamke nAXOM
v prvovrstni kvaliteti in lepi Izdelavi, kupite ugodno pri
H. SUTTNER,
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6.
Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji!
Krema za čevlje je nedosegljiva ▼ kvaliteti.
ZAHVALA
Vsem, ki so našo blago mamo, staro mamo, taščo, gospo
ZIDAR-LEINFELLNER MARIJO
UČITELJICO V POKOJU
spremili na zadnji poti, izrekamo našo prisrčno zahvalo. Hvala dalje tudi vsem, ki ste ji ob času njene težke bolezni stali ob strani.
Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku Stakne Andreju iz Sladke gore, preč. g. župniku L. Kolencu lz št. Vida, g. zdravniku dr. Lorgerju, učiteljstvu iz Sladke gore, vsem darovalcem vencev in končno vsem, ki so na ta ali oni način počastili njen spomin.
LEMBERG, dne 18. maja 1938.
ŽALUJOČI OST ALI
#
BO V LJUBLJANI
DANES, V ČETRTEK 19. MAJA IN PETEK 20. MAJA NA KONGRESNEM TRGU
NRPOLEONOUR 15 TFDNR CJU BEŽEN
Zgodovinski roman
Tolikšna neprisiljenost ga je spravila v zadrego. Hotel se je rešiti z nabuhlim poklonom, kakršni so ustrezali okusu tistega časa: »Ali ne veste, ma-dame, da je vaša lepota oslepila ves dvor?«
Toda Marija je odkimala, in Fouche je spoznal, da je na napačni poti. Tako si ni mogel pridobiti njenega zaupanja. Zatekel se je torej k odkritosti in poštenjaštvu, ki sta bili njegovi najljubši ukani. Podvizal se je ter dodal:
»Gospa grofica, to, da sem vas videl, je vsekako zadostovalo, da me je navdalo s spoštljivo simpatijo do vas. Če bi jo izvolili milostno sprejeti, bi bila to zame največja sreča. Moja edina želja je, da bi vam mogel zmerom koristiti. In če imate kake zavidnike ali nasprotnike, Bog mi je priča, da bodo tudi moji nasprotniki.«
»Hvaležna sem vam za te dobrohotne namene Tudi vi boste imeli v meni prijateljico. Vendar upam, da bom mogla živeti v Parizu tako skromno življenje, da ne bom zbujala nikomur ne zavisti ne sovraštva.«
»Mladi ste, madame; in dovolite — zdaj smem je reči — staremu človeku, da vam pove: slabo poznate svet, posebno pa našega. Že dva dni govore v palači in v mestu samo o vas. Cesarica je vznemirjena. Ta mah si prizadeva, da bi zvedela kar moči
mnogo o vas, o vaših zvezah in vaših načrtih. Ne morete si misliti, česa je zmožna v svojem ljubosumju. Ta ženska je polna zvijač. A jaz bom stvar že uredil. Saj ne bo prvič, da ji izpodnesem načrte. Ne mara me, a jaz nje tudi ne maram. Mnogokrat obvestim cesarja o gorju, ki ga povzroča s svojimi spletkami.«
Grofica Walewska je radovedno poslušala tega ministra, ki je bil dovolj drzen, da se je upal tako govoriti o ženi svojega vladarja. Sprejem, ki ji ga je bila pripravila Jožefina, jo je bil užalil. Bala se je pa ni. Vedela je, da se sme zanesti na Napoleona. Ali ni zmerom pozabila vsega grenkega, kadar je začula besedo iz njegovih ust?
Med tem je Fouche nadaljeval: »Ne mislite, da me navdaja do cesarice osebna mržnja. Dolgo časa sem jo pri Napoleonu opravičeval in podpiral. Da, pomagal sem celo njenim prijateljem in sorodnikom. Jožefina mi ni odvzela svoje milosti, ampak jaz sem sklenil končati z njo, ne zaradi sebe, ampak zaradi cesarja. To ni primerna žena zanj Nravstveno nima ne resnobe ne nastopa, ki ga terja njen stan. Njena ramena so prešibka, njena glava prelahka, da bi nosila to dostojanstvo: cesarica! Ona, ki niti Bonapartovega imena ni znala ohraniti neomadeževanega!«
Tu je Fouche pritajil svoj neprijetni glas in jel šepetati: »Pa tega ji ne očitam. Borim se proti nji povsem odkrito, iz političnih razlogov, ki so vsakomur znani. Jožefina ob prestolu je cesarju vir zadrege in živa nevarnost zanj. Sama sicer skriva, a vendar je šest let starejša od njega; nikoli mu ne bo mogla dati naslednika. In tako se utegne
pravični red, ki ga je cesar s tolikšnim trudom zgradil, vsak trenutek spet zamajati. Bourboni v Mitavi in v Londonu ne bodo nikoli nehali upati, da jih znova pokličejo na prestol. Da bi pospešili ta razvoj, snujejo venomer nove zarote. Jakobinci in Angleži jih iz sebičnosti posnemajo. V tem je nevarnost Čeprav jo odbijam, se vrača spet in spet.«
Ob tem zabavljanju na Jožefino Marija Walew-ska ni bila opustila svoje udržanosti. Ko je pa slišala zadnje besede, se je zdrznila.
»Oh, gospod minister,« je rekla, »od onega večera v Tuilerinah moram venomer misliti na to zaroto. Govorila sem o nji s cesarjem. Odgovoril mi je, da je stvar neznatna Ali je res?«
»Ne, grofica,« je resno odvrnil Fouche, »zaupno vam lahko povem, da nikakor ni bila neznatna. Toda ukrenil sem, kar mi je velevala previdnost, in kakor hitro so se hoteli zarotniki lotiti dejanj, so mi padli v mrežo. Včeraj sem dal s cesarjevim dovoljenjem vse tri vodje podjetja — nekega rojalista iz Bretanje in dva emigranta, ki sta izgubila državljanstvo — prijeti in spraviti v vojaško jetnišnico v Vincennesu. Drevi jih postavijo pred vojaško sodišče in jutri ob zori bodo mrtvi.«
S tankih ustnic bivšega člana konventa je padla ta beseda kakor rezilo giljotine. Marija Walewska je žalostno sklenila roke:
»To je grozno, to je grozno! In ti ljudje so res krivi? Ali je njihova krivda zanesljivo dokazana?«
»Povsem zanesljivo. Prisegli so bili, da pri prvi paradi pehotne garde zabodejo cesarja.«
»Ali se ne bojite, da bi utegnilo takšno strogo postopanje zagreniti duhove in še podnetiti sovraštvo do cesarja? Tega se je vendar tudi bati.«
»Narobe, madame, takšni strašilni zgledi so potrebni. Treba je udariti pravilno, hitro in močno, da ni treba prepogosto udarjati. To je moj način. Še vselej je obrodil za cesarja samo najboljše posledice.«
»Če bi vedeli, gospod minister, kako me skrbi! Zelo vam bom hvaležna, ako boste tudi v bodoče tako dobro varovali cesarja. Na žalost je zelo nepreviden in se kar prerad izpostavlja nevarnosti.«
»Da — ali jaz bedim. Dokler sem na svojem mestu, sem porok za njegovo življenje. Ne bojte se torej ničesar, madame.«
Ohrabril se je in dodal: »Midva skupaj bova dovolj močna, kadar koli ga bo treba ljubiti in braniti.«
Marija Walewska ni trenila z očmi pri tem stavku, s katerim ji je Fouche razločno ponudil zvezo. Foucheju se je bilo med razgovorom torej le posrečilo, da je neopazno speljal besedo na zaroto, čeprav mu je bil Napoleon prepovedal govoriti z Marijo Wa!ewsko o takih rečeh. S tem je hotel grofico najprej prestrašiti, jo nato pomiriti, ji zbuditi zaupanje vase in se ji pokazati neutrp-nega. Gospa Walewska je tako malo vedela o razmerah v Franciji, da je morala biti dovzetna za take besede, posebno še, ker ji je bil cesar pohvalil velike zmožnosti tega moža. Da se ji je hotel prikupiti, bi ji bilo gotovo vse eno. A to, da se je kazal tako vnetega za Napoleona in se je tako odločno zavzemal za njegovo varnost —
ZANESLJIV VODIČ
OGLA
Službo dobi
Beeeds 1 Din. CJavež s Bic. sa Mtro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj fr inesefc 17 Din.
Krojaškega
pomočnika
»mostojnega, za velko vojaško delo, potrebuje boljša. delavnici v Dalmaciji. Delo stalno. Plača od kosa. Petar Stanič. Knin.
12338-1
Učenke
2, mlade, lepe, 16—18 let,
z dobrim glasom, po želji učenje instrumenta v salonski kapeli, spreimem takoj. Ponudbe s fotografijo (an-g-.ižman za morje) in pogoji na kapelnico Ilkič, Restoran Monika, Zavidoviči.
12320-1 Postrežnico
mlajšo in zaupno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna«.
12368-1
Brivski pomočnik
dober delavec, dobi službo takoj. Hrana m stanovanje v hiši. Mesto staino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12349-1
Samostojno
pomočnico
hi postrežnico, sprejme — modni krojaški saion Koc-pek, Maribor, Stolni nI. 1, I. oadstr.
12374-1
Šiviljske
pomocnice
tamo boljše moči, sprejmem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12382-1
Frizerko
dobro verzirano moč, iščem. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »333«.
12360-1
Šiviljske
pomocnice
sposobne, samostojne, sprejme atelje Vida Renčelj, Aleksandrova 4, Pasaža.
12363-1
Dekle
pridno, pošteno in čedne zunanjosti, starost od 20 let naprej, sprejme kot začetnico gostilna. Tollazzi, Logatec.
12350-1
Slufhe išče
Vsaka beseda SO par. davek 3 Din. za 411 rc ali dajanje naslova 6 □in. najmanjši znesek 12 Din.
Trgovski potnik
kolonialne stroke z več letno prakso, dobro vpe IJan želi staino službo. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Soliden«
196-2
Mlad mož
izredno npatična in prijazna oseba, uren in lepega vedenja, govori slovensko, nemško in italijansko, zelo sposoben za vratarja, boljšega slugo in slično, išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober človek«.
12316-2 16 letna punca
zdrava, želi službo. Nastopi lahko takoj v Mariboru ali Ptuju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12375-2
Prikrojevalec
čevljarski, pomočnik, išče takoj službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec«.
12381-2
'!iHftiri«wmim»BTmBtmmtffmmrnmwmfBaiii!inif
Vajenci (ke)
iifnHmHummHimiHmimiimmiDjjin-TinmriHiimninf Beseda 1 Dln: davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manj-znesek 17 Din.
Vajenka
z dežele, dobi takoj mesto — hrana in stanovanje v hiši. — Damsko krojaštvo Milka Habjan, Florjanska ulica 31, Ljubljana.
12355-44
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
Dalije, gladijole,
begonije, potonke, kane, lilije, irise, vse originalne holandske gomolje, nudimo vsled pozne sezone po znižanih cenah. Priporočamo Uidi cvetlično seme za po letje. Sever & Komp., Ljubljana.	12333-6
Apno
najfinejše, najcenejše, stalno z drvmi žge Apnenica Do-brepolje.
12342-6
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF
89
Nazadnje se je pa oče naveličal ruvanja in se jel hitro sukati na mestu, tako da je moral kmet, ki še vedno ni hotel izpustiti metle, z vso naglico dirjati na okrog! Siromaku se je že vrtilo v glavi in v želodcu!
Parketni odpadki
in odpadki od žage. po polnoma suhi. so najce nejše kurivo. Ivan Šiška. tovarna parketov,— Metelkova 4, telefon št. 22-44.	12021-6
Motorni čoln
krasen, 4-sedežni, les cedri, mahagoni, motor 3 HP, mala poraba bencina, gradila ladjedelnica Čukarica, ceno naprodaj. Ogled čolnarna Bukovec, Ižanska c. 32.	12373-6
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj & znesek 17 Din
Vinske sode
rabljene, dobro ohranjene, kupim Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra po značko »PreisangaDe«.
12346-7
Beseda 1 Din. davek Din zs šifro ali dajanj' naslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din
Več DKW
avtomobilov
-aoijenlh '.imuzine n* iabrtoletl model 193f .n 1937 ter druge znan se ugodno proda po U <vi<jacilsklb oenab DKW 'astopstvo J. Lov še — •lubllana TyrSeva c. tf 12241 V
Avto Fiat
Topolino, poraba 5—6 1, takoj naprodaj Vincek, Celovška 42.
12380-10
Fiat 514
tirisedežna limuzina, dobro »hranjena, z malo porabo ^encina, ogodno naprodaj Va ogled v garaži hotela (Jniona.
12332-10
Motorno kolo
malo rabljeno, 100—350 ccm, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12361-10
Kolesa
V javnem
skladišču Turk
Kotnikova 12, poleg elek-rarne, imamo sortirano zalogo dobrih nemških koles. Jerše Leo.	12370-11
Prvovrstna kolesa
najnovejši letošnji modeli, v največji izbiri, po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Ljubljana. Tyrševa cesta 36 (Dunajska c.) nasproti Gospodarske zveze.
11390-11
Obrt
beseda 2 Din davek 3 din za dajanje naslova 8 Din. najmanj š! znesek 20 Din
Mizarji pozor!
Radi smrti prodam 25 let dobro vpeljano strojno mizarstvo z zemljiščem, center Ljubljane. Prevzem hipoteke mogoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Potrebna gotovina 50.000 din«.	12369-30
Pohištvo
Kuhinjsko pohištvo
(10 komadov) belo lakirano, dobro ohranjeno, poceni Ukoj prodam. Rihar-jeva 2, vrata 2.
12377-12
Črešnjevo spalnico
masivno, solidno izdelano in 2 fotelja, izredno poceni prodam radi selitve skladišča. Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se na skladišču, Tyrševa 23, Ljubljana.	12348-12
Pridelki
Cvetlični med
domač nudi najceneje J. Menart Domžale.
204-33
KapJ&fil
Bančno kom zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj m plača najbolje ara-iilne Knjižice
oank ln Hranilnic vredostne papirje:
3*«t obveznice Done srečke delnice Itd valute vseli držav Prodaja srečk državnt razredne loterije
174 It
Družabnika
i kapitalom od 50.000 din iščem za izpopolnitev 100% dobičkanosnega kemičnega obrta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plodonosni dobiček 25.000«.
12356-16
Hranilne knjižice
5% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIR II VOINO ŠKODO
v o o v t n i e po najvišji ceni in takojšnjemu zplačilu K.oncesuonirana trg iger. tura za oančne posle AL PLAN1NSEK I.iuDi a Beetfcovnov* ii Telefon 35-10
220 u
Meščansko gostilno
v V-.t»rS se lahko potoči do 18 hI vina mesečno, takoj oddam. Za prevzem potrebna gotovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »S 1. junijem«.
12362-17
Lokali
Mesarski lokal
in delavnico
oddam. Clglarjeva ulica št 12. Vodmat.
12055-19
Trgovino
z mešanim blagom, cen trum, prodam takoj. Po nudbe pod »50.000« na podr. Jutra. Maribor.
12273-19
Manufakturna
trgovina
o» zelo prometnem prostoru v mestu na prodaj. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priliki 120«.
12371-19
Lepe prostore
primerne za lokal ili delavnico, na prometni točki, ugodno oddam. Poizve se Celovška c. 79. _12358-19
Mlekarno
dobro idočo, na prometni točki, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12354-19
Hiša naprodaj
nova, moderna, enonad-stropna, 2 komfortni stanovanji. Zg. Šiška 235, blizu gasilskega doma).
12372-20
čitajte nekaj za Vas
Prodam za 75.000 stanovanjsko hišo. primerno za upokojenci ali letovišče, 100 m oddaljeno od kopališča m smrekovega gozda v večjem kraju ni Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12328-20
V Laškem
na prodaj obiteljska hiša 7 sob z vrtom, z inven»ar-jem ili brez. Pogledati La-ško, Krekovi 99. Pismena vprašanji Zagreb, Prerado-vičeva 24. Schmidlin.
12314-20
3-nadstropna hiša
rentabilna, visokopridični, na prodaj v sredini mesta. Resni interesenti naj se obrnejo na ogl. odd. Jutra pod »Š. 30 Ugodni nakup«.
12383-20
Dvostanovanjsko
hišo
podkleteoo, Z vrtom, prodam. — Potrebni gotovina 40.000 din. Vprašati J. Knez, orožnik v p. Breg -Ptuj.	12347-20
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
2-sobno stanovanje
s prltlkllnami elektrika vodovod v hiši. Cena in naslov v ogl. odd. Jutra.	11877-21
Stanovanje
oddam, 3 velike sobe in kabinet, kuhinja, shramba in pritikline, vse parketirano, novo preslikano, za takoj ali za junij. Židovska ul. 3, I. nadstr.
12300-21
Dvosob. stanovanje
veliko, oddam 1. julija, celo I. nadstropje Parket, elektrika, cena din 300. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12318-21 i
Trisobno stanovanje
oddam z avgustom. Kralja Petra trg 8-III.
12376-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kabinetom, oddam 1. julija. Tyrševa cesta 51-111., desno.
12379-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din.
Stanovanje
•?čem za takoj, 4-sobno, s kopalnico in pritiklinami p< možnosti z vrtom blizu centra. Pismene ponudbe s c>-no na Bata, Ljubljani.
12364-21a
ffrnrr^n
Opremljeno sobo
lepo, oddam gospodu. — Vhod s stopnišča. Za takoj Židovska ul. 3-II.
12367-23
Sobo
oddam s souporabo kopal' niče. Na razpolago pianino, s posebnim vhodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12345-23
Opremljeno sobo
> posebnim vhodom, oddam stalni osebi 1. junija. Rožna ul. 3.
12366-23
iNSERIRAJ V „ JUTRU"!
ČASTNA IZJAVA
Gospa KONIG ELZA, vdova tovarnarja v Loki pri 2usmu, prekliče in obžaluje vse klevete, ki jih je iznesla pri orožnikih o MAČEK MIRKOTU in MATILDI. Šmarje, dne 14. maja 1938.
KONIG E L S A.
RAZGLAS
Uprava občine Š MARJETA NA DOLENJSKEM razglaša, da je kralj, banska uprava v Ljubljani dovolila, da se v Šmarjeti vrše 4 letni živinski, konjski in kramarski sejmi, in sicer vsak kvatrni torek. — Prvi sejem bo dne 7. junija 1938. — Kupci in prodajalci vljudno vabljeni!
ŠMARJETA, dne 12. maja 1938.
I
NABAVA
gumastih vzmeti (Gumizfige)
3. junija 1938. L ob 11. uri se bo vršila v štabu zrako-plovne vojske (soba št.14, pritličje)
druga Javna ustmena licitacija za nabavo gumastih vzmeti
v vsem po pogojih prve licitacije.
Pogoji se zamorejo videti ob delavnikih od 8. do 13. ure pri dežurnem častniku tega štaba ali kupiti za 40 din.
Kavcija za naše državljane 5%, za inozemce 10% se položi pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske MMT br. 6228 od 12. maja 1938. leta.
1
Parne stroje,
Kotle, turbine, vodne curbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje
Tisoče zahval prejema »MORANA«
2 951
Osamljeno dekle
želi dopisovanja z dobro si-tuiranim gospodom do 40 let. Dopise pod »Lep značaj« na ogl. odd. Jutra.
12378-24
Med mestom in dežeio
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
uspehov
oa
en oglas
M
JUTRU"
[
NABAVA GUME
1. junija 1938 L ob 11. uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske v Zemunu (soba št. 14, pritličje)
druga javna ofertalna licitacija za nabavo gum za avtomobile, moto cikle in uvokolesa,
v vsem po pogojih prve licitacije.
Pogoji se morejo videti ob delavnikih od 8.—13. ure pri dežurnem častniku tega štaba ali kupiti za 30 dinarjev.
Kavcija za naše državljane 5% in za tujce 10% se položi pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske BM T br. 7285 od 11. maja 1938. leta.

Naš predragi soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Robert Temine
POŠTNI URADNIK V POKOJU
je danes ponoči po težki, dolgi bolezni v 83. letu svoje starosti spravljen z Bogom, umrl.
Pogreb bo v četrtek 19. maja ob 16. uri na mestnem pokopališču.
MARIBOR, 17. maja 1938.
žalujoči:
REZKA roj. BLA20N, soproga; MILICA, :ičerka; Ing. MICO VUKADINOVIC, zet, NEVENKA, vnukinja.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani