List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina im Nemčijo t' K, za drag« (zvenavstrijakt KMt i K. Kdor bodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravniltvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — Ust se dopošilja do odpovedi — Udje ¿Katoliškega tfskovBCgt društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo; Koroška cesta Ste» S tprelena naročnino, inserate in reklamacije. Zi inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte m zahvale vsaka petitvrsia 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. ■ -------------——--■ ■'■ " i m Poljsko kraljestvo« Dan 4. novembra ostane zgodovinski dan. Avstrijski in nemški cesar sta dala svojim narodom in vsemu svetu razglasiti, da sta se odločila iz zasedenih rusko-poljskih pokrajin ustvariti samostojno državo z dedno monarhijo, s konštitucijonelno ustavo, in z lastno armado. S tem je za četverosporazum mahoma uničena pretveza, pod katero se je dozdaj bojeval na zahodni fronti proti nam in Nemčiji. Četverosporazum razglaša, da se bori za samostojnost malih narodov. Poljska je ustvarjena, sedaj torej, a^o b» veljala poštenost, za četverosporazum in s tem tudi za Rusijo ni več povoda, nadaljevati na zahodu vojsko, Ako bi veljala poštenost! Toda v tej svetovni vojski smo že toliko doživeli, da se ne udajamo praznim upom. Vojska bo trajala naprej, kljub temu je za Rusijo in za ves četverosporazum izgubila veliko na zunanji privlačnosti. In za to se nam ne zdi neopravičeno mnenje, da je ustvaritev Poljske v sedanjem trenotku velepomembna svetovnopolitična poteza našega in nemškega cesarja, s katero smo se zopet precej približali miru. Poljsko kraljestvo bo obsegalo zasejdeni ruski pokrajini Lublin in Varšava, Poljaki v Galiciji ostanejo pri Avstriji, Poljaki na Vzhodno-Pruskem pri Nemčiji, Vendar je naš cesar isti dan dne 4. novembra pojdaril Galiciji samoupravo v narodnih in gospodarskih zadevah. 0 tem na drugem mestu. Kakor sta naš zunanji minister Burian in nemški državni kancelar Betman-Holveg te dni naznanila posebnemu odposlanstvu iz nove poljske kraljevine, bo poljsko kraljestvo moglo še le po mirovnem sklepu začeti svoje popolno državno življenje. Ob- enem sta napovedala, da bo no- a Poljska ostala v tesni politični in vojaški zvezi z Avstrijo in Nemčijo. Tudi vprašanje, kdo bo zasedel kraljevi prestol na Poljskem, še ni razglašeno. Veliko glasov pa pravi, da bi Poljaki radi imeli za svojega kralja avstrijskega nadvojvodo Štefana. Njegovi otroci so v-zgojeni v odločno narodno-poljskem duhu. Razglasitev poljskega kraljestva. V eeneralni guberniji Lublin so izdali dne 5. novembra sledeči oklic: Prebivalstvu 1 u b 1 i n s k e generalne guber-niie! Njih Veličanstvo avstrijski cesar in apostolski kralj ogrski in Njih Veličanstvo nemški cesar, sta o-ziraje se na trdno zaupanje in končno zmago svojega orožja in spremljana po želji, da se ruskemu go-spodstvu po hrabrih armadah s težkimi žrtvami iztrgana ozemlja izročijo srečni bodočnosti, se v tem zjedinila, da iz teh pokrajin ustanovita samostojno državo z dedno monarhijo in konstitucionelno ustavo. Natančnejše določilo mej poljske kraljevine se še pridrži. Novo kraljestvo bo v zvezi z obema zveznima državama našlo jamstva, ki jih rabi za prosti razvoj svojih sil. V lastni armadi naj živijo naprej vsa slavna ustna izročila poljske armade prejšnjih časov in spomin na hrabre poljske soborilce v tej veliki vojski. Njena organizacija, izvežbanje in vodstvo se bo uredilo po medsebojnem sporazumu. Zavezniški monarhiji izražata zanesljivo upar nje, da se bodo želje po držatvnem in narodnem razvoju kraljevine Poljske sedaj z ozirom na splošne politične razmere v Evropi in glede na blagostanje in varnost njenih lastnih dežel in narodov, izpolnile. Veliki zahodni sosedni državi kraljevine Polj-ške pa bosta z veseljem gledali, kako bo na vzhodni meji na novo vstala in se razcvetala država, ki se bo svojega srečnega in narodnega obstoja veselila. Na najvišje povelje Njih Veličanstva cesarja Avstrije in apostolskega kralja Ogrske. Generalni guverner: Kuk. Kdo bo kralj? List „Reichspost" poroča s poučene strani „Trenutek, ko se je proglasila samostojnost Poljske, ¿e vojaško osrednjima velesilama tako ugoden, da sta lahko glede na svoje uspehe izjavili svoje obljube poljskemu narodu. V velikem okviru poljske države se bo seveda moralo rešiti še marsikatero v-prašanje. Vprašanje krone še med drugim ni rešeno. Lastnoročno pismo našega cesarja avstrijskemu ministrskemu predsedniku naznanja, da se bo ustanovila samostojna država kot dedna monarnija z ustavo. Imena, ki jih objavlja del časopisja v Nemčiji, so le ugibanja. Glavno in odločilno je, ker sti dva cesarja zajamčila, svojo besedo poljskemu narodu; več narod v svojih najdrznejših sanjah ne more želeti. Ustvariti se morajo še podrobnosti ustave, vladarska hiše, način, kako Poljsko politično in vojaško pridružiti osrednjima velesilama. Temelj zgradbi je tu, njen namen je izražen, zunanje lice in notranja uprava tvorita še Ie vprašanje druge vrste." Nemški listi imenujejo tudi člane bavarske in pruske vladarske hiše kot kandidate za novi poljski prestol. Namen nove Poljske. Ustanovitev samostojne Poljske je prvi veliki sad sedanje svetovne .vojske. Nad tem se smemo veseliti že iz zgolj človeškega stališča. Pa tudi, iz političnih razlogov je ustanovitev nove države srčno pozdraviti. Nova Poljska je določena, da bode za Avstrijo in Nemčijo obramben zid, mogočen jez proti morebitnim zopetnim napadom od vzhoda, Nemčija in Avstrija bosta odslej le na majhnem ozemlju imelj skupne meje z Rusijo. Vmes je prišla Poljska, ki pomeni torej večje jamstvo za našo varnost in za evropski mir. 1JSTOL- Vojni spomin (Napisal Januš Goleč.) (Konec.) Komaj se je postavil ničesar sluteči Lah z glasnim pokom pet pred svojega gospoda, mu je ta v hipu prismolil eno krog ušes, da je fcar zapelo in rohnel je še povrh: „Gadina ti laška, boš znal drugič mi mačka zapirati v peč," Justu je bila takoj jasna cela zadeva in začel je z izgovorom: „Gospod oberst, javljam pokorno, kuratov sivec je danes ušel, pa sem se bal tudi za vašega in dokler sem pometal, sem zaprl zverino v peč.* Polkovnik pa ni upošteval tega izgovora, ampak izrekel je š« obsodbo nad žlahtno mačkijo zverino: „Tega coprnika pa pobaši, nesi ga nazaj v vas ali ga pa ubij, meni šeckojedno, le videti ga ne nočem več!" Jaz sem pa tudi moral staremu gospodu obljubiti, da bodem molčal o tej sicer na prvi pogled ja-ko smešni zadevi, a'vendar ne kaže, da bi se kdo vodju polka smejal radi predrzne mačke. Sedli smo opoldne za mizo, jaz sem imel sedež ravno oberstu nasproti. Brž ko sem ugledal krvave proge po njegovem obrazu, me je kljub premagova- nju tako lomil smeh, da sem slednjič izbruhnil v za tovariše neznani krohot. Stari gospod sam mi je pomagal iz zadrege in opisal mačkin skok v njegov obraz. Sedaj smo se vsi prosto in pošteno smejali in po obedu istega dne sklenili, da si zgradimo nov slan, katerega bodemo zavatrovali proti mišim, cSa ne bode potreba v njem ne plohov in ne življenju nevarnih mačk.. Kako usodo pa je prisodil Justo mačku? Meni jo zatrjeval na svojo dušo resnično, da je žival izpustil na prosto, a njegovi tovariši so trdili, da je oberstovo zaušnico plačal mačak s smrtjo iz Justove roke. Pionirski narednik mi je še namignil: „I^e poglejte ga, že dva dni vam ima mastne | mustače od mačkije pečenke, žlahtne kakovosti." Koj drugi dan, ko smo bili sklenili, da si dogradimo novi hram, je zasadilo 40 pionirjev lopate v zemljo, 30 pa jih je pograbilo za sekire in začela se je z vso resnobo in pridnostjo stavba novega., lepšega in mirnejšega bivališča, nego je od prejdnikov podedovani mišji grad. Stavbo sem predpoldne nadziral jaz, popoldne pa FrancL Za Časa zbijanja naše nove hiše se je izpolnila moja srčna želja: priromala je na fronto meni od gospoda obersta v dar kupljena — lepa lovska puška. Sedaj sem imel puško, po kateri sem tako hrepenel, a prazne patrone, brez smodnika in brez šib-rov. Te tako važne primanjkljaje sem po dolgem u-gibanju vendar le odstranil. Prosil sem artileriste in odprli smo človeškemu življenju namenjene šrapnele ter izsuli iz njih svinčene krogle. Iz tega svinca so naši pionirji z veliko težavo vlili šibre; smodnik si sem pa izposodil od metalcev min. Tako po dobrem tednu je bilo moje zverjadi namenjeno morilno orožje opremljeno s smrtonosnimi naboji. Divjačine, zajcev in srn, je bilo v naši grabi in njeni okolici neverjetno veliko. Saj kam pa je hotela uteči in se skriti uboga žival? Pobeg naprej so jej zapirale naše žične ovire pred strelskimi jarki, umikanje v ozadje pa jej je branil globoki in široki Dnjestr. Kratko povedano: vsa tamošnja zverjad jj8 bila po kruti vojni, usodi izročena in prepuščena te moji milosti ali nemilosti. 2e koj moj prvi lovski pohod je v srcu in želodcu vseh gospodov, ki so po usodepolnih štorkljah nad mojo lovsko vedo obupali, pozidal in podprl mojo zapravljeno lovsko srečo v vsem sijaju in svitu-Pri prvem sprijemu z dolgouho in kratkorepo zver-jadjo se je valjalo v lastni krvi in smrti: 8 zajcev; in jedna lisica. Pa vam ni bil ta lov prav nobena umetnost, — ker tamošnji zajci so živeli že skoro dve leti nepre-ganjani od lovcev in so me čakali in puščali v bližino kot božji voleki. Veliko večji in obilneji pa. je bil moj vsakdanji lovski plen, ko je koncem meseca novembra odel na^ šo grabo nad poldrugi meter visoki sneg. Samo enkrat so me pri takem pohodu na dolgouhce motili — Rusi, ker sem se bil izpozabil malo preveč na, piano in prosto izven kritja naše varne grabe. Lezel sem navkreber po obilni zajčji sledi, spodrsnilo se mi je ;n zakopal sem se s puško vred globoko v sneg. Ko trudoma skobacam na noge in se otresem, zapazim, da so puškine cevi polne snega. Odprem orožje, za* Veselje Poljakov. Razglasitev novega poljskega kraljestva je vzbudila na Rusko-Poljskem in v Galiciji največje veselje in navdušenje. Kako je na pruskem Poljskem, še nimamo poročil. Več kot stoletne želje poijskega naroda so se uresničile. Leta 1796 je izginilo staro poljsko kraljestvo z evropske karte. Sedaj je zopet vstalo, Galicija dcibi samoupravo., Isti dan, kakor je bilo razglašeno poljsko kraljestvo, dne 4. novembra, je naša vlada objavila lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se obeta Galiciji po vojni v narodnem in gospodarskem oziru samouprava. Tako so Galičani prvi, katere poplača cesarska milost za njihovo vdanost in zvestobo. Proglasitev gališke samouprave je vzbudila v Avstriji skoroda večjo pozornost, kakor ustvaritev novega poljskega kraljestva. Samoumevno, kajti ga-liška samouprava bo povzročila veliko sprememb v notranji politiki. Sicer se v cesarskem pismu glas , da se samouprava uredi šele po vojski, vendar pa že sedaj lahko sodimo o nekaterih dalekosežnin posledicah te spremembe.. Tako je n. pr. gotovo, da se sedanja ustava spremeni, to že zaradi novega razmerja Galicije do Avstrije in do skupne države Avstro-Ogrske, Ali bo ostalo samo pri spremembi ustave, v kolikor jo zahteva novo stališče Galicije, o tem se sodi različno. Ve se nič gotovega, za to ima lahko vsak svoje misli. Važna posledica za nori r anje-polit i čine razmere bo, ako (določeno še to ni!) Galicija ne bo več ali vsaj ne tako kakor dosedaj v državnem zboru zastopana. Potem se v državni zbornici takoj spremeni razmerje med nemškimi in nenemškimi glasovi. Naša zbornica ima sedaj 516 članov, Galicija 106, osta^ ne torej 410 članov. Od teh bi bilo nemških glasov (z nemškimi socialdemokrati vred) 241, nenemških (z nenemškimi socialdemokrati vred) 169. Se večja razlika v glasovih bi nastala med katoliško in svobodomiselno skupino v državnem zboru. Katoliška skupina bi štela — mi računimo kajpada s številkami sedanjega državnega zbora — 122 glasov, svobodomiselna 288 glasov. sedanji vojski, ko si je, izpostavljena najhujšim sovražnim navalom, za zmagonosno obrambo vzhodnih državnih meja trajno zagotovila pravico do Moje najtoplejše očetovske skrbi. Je torej Moja volja, v trenotku, ko bo ustanovljena nova država, podeliti, gališki deželi pravico, da si sme svoje deželne zadeve v toliki meri, ki se strinjajo z državno celokupnostjo, samostojno urediti ter tako nuditi gališkemu prebivalstvu jamstvo za razvoj svojih narodnih in gospodarskih zadev. Naznanjajoč Vam ta Moj namen, Vam naročam, da mi v svrho postavnega vjdejstvovanja tega stavite in predložite primerne predloge." Vladna utemeljitev. Dopisövalni urad razglaša: „Wiener Zeitung" je, kakor se je poročalo, objavila cesarjevo lastnoročno pismo ministrskemu predsedniku o ureditvi bodočega stališča Galicije v notranji državni celoti. — Jasno je, da ustanovitev samostojne poljske države na severovzhodu monarhije ne more ostati brez učinka na razvoj dogodkov v Galiciji. Potrebno je zato, da se postavodaja in uprava prilagodita noremu položaju. Nameravane nove uredbe se tičejo posebnih razmer, ki se že davno izražajo v raznih napravah dežele in kažejo, kako naj se razmere izpopolnijo. Stališča, ki ga bo dobila Galicija v Avstriji, lastnoročno pismo podrobno ne določa in se to prepušča poznejšim r a z m o t r i y a n j em in sklepom. Vsekakor nudi lastnoročno pismo važne točke za presojo bodočega razvoja, ker določa okvir, v katerem naj se izveae nova preuredba. Ako se podeljuje deželi pravica, da svoje zadeve samostojno ureja v popolni meri, v kolikor to soglaša s pripadnostjo in z napredovanjem državne skupnosti, združujejo te besede oba merodajna trenutka, ki sta merodajna vsakemu državnemu napredku v Avstriji: dobrobit države in v njej dobrobit dežele. Glede na uresničenje v lastnoročnem pismu napovedanega namena se je v tej objavi storil prvi korak in se je uporabilo odgovorno sodelovanje vlade. Ministrskemu predsedniku se je naročilo, naj izdela primerne predloge, kako naj se nova uredba stvari postaven uresniči. Naloga vlade bo, da dobi obliko in pot, ki bosta jamčili, da se bodo načrti izvedli v nameravanem duhu. omenja, pač pa naroča ministrskemu predsednik», da mu glede tega stavi primerne predloge. (Nadalje je vse zaplenjeno.)" „Slovenski Narod" piše: „Stališče, ki ga bode Galicija v prihodnje zavzemala poleg drugih kroao-vin, se določi še le pozneje. Ministrski predsednik ima naročilo, da sestavi primerne predloge. Odloči no torej ni še nič, ali bo imela Galicija v prihodnje svoje zastopnike v avstrijskem državnem zboru, ali jih ne bo. Vprašanje gališke samouprave igra v avstrijski politiki že od nekdaj veliko vlogo. Na eni strani je odgovarjala težnja po samoupravi Galicije poljskim narodnim sporočilom, na drugi strani pa s© avstrijski Nemci zahtevali takozvano posebno stališče avstrijskih poljskih dežel, da oproste notranje Avstrijo slovanske večine in si olajšajo politični položaj zlasti tudi v državnem zboru. Od; Thunovih časov se pojavlja zahteva po izločitvi Galicije in tu3i Dalmacije v nemških programih, najprvo v takozva-nem binkoštnem programu iz leta 1899, končno tudi v letošnjem takozvanem velikonočnem nemškem programu." Nemški glasovi. Cesar obljubi Galiciji samoupravo. - — "...VJI Ministrski predsednik dr. pl. Korber je prejel od našega cesarja sledeče lastnoročno pismo: „V smislu dogovora z nemškim cesarjem določam, da se ustanovi iz poljskega ozemlja, ki so ga Naše hrabre armade iztrgale iz ruske oblasti, samostojna država z dedno monarhijo m ustavo. Ob tej priliki se spominjam ganjenega srca m-nogih dokazov udanosti in zvestobe, katere mi je v dobi Mojega vladanja izkazala gališka dežela ter velikih in težkih žrtev, ki jih doprinaša ta dežela v Slovenski glasovi. Prinašamo, kaj pišejo slovenski listi o gališki samoupravi: „Straža" piše: „Galicija dobi torej narodno in gospodarsko samoupravo. Misel, ki se sedaj uresničuje, nam je že znana iz takozvanega nemškega bin-koštnega programa." „Slovenec" piše: „Za nas Slovence in Hrvate je to dejstvo (ustanovitev Poljske) vesel dokaz, da se pri nas mali narodi ne bodo zaman vojskovali za svojega vladarja, da on tudi nanje misli in da tudi njim pokaže znamenja svoje naklonjenosti. Poleg u-stanovitve poljskega kraljestva so Poljaki v Galiciji že prejeli tak dokaz, ker jim vladar obeta za njih žrtve, za njih zvestobo veliko samostojnost. Kako bo izgledala ta samostojnost, tega cesarski razglas ne * Na zborovanju nemških deželnih poslancev v Pragi dne 5. novembra so sklenili sledeče: „Prepričani smo, da se bo po vojski posrečilo temeljito iz-premeniti in urejditi notranje-politične razmere v [Avstriji tako, da bodo odgovarjale željam avstrijskih Nemcev. Že sedaj zahtevamo z vso odločnostjo, da bo prišlo po vojski do rednin političnih razmer iv naši državi in da bodo odstranjene vse ovire za politični razvoj avstrijskih Nemcev. Že sedaj zahtevamo z vso odločnostjo, da se nam bo dalo po vojski to, česar si že več let želimo, stališče, ki gre avstrijskim Nemcem. Mi zremo v prenovljeno Avstrijo s popolnim zaupanjem." „Marburger Zeitung" piše: „Naš cesar je podelil Galiciii samostojnost. Tozadevni predlog je stavil že pred deseteletji poslanec Schönerer v avstrijski zbornici, predlog, ki je tvoril bistveni del „linš-kega programa" avstrijskih Nemcev. Z enim sami® cesarjevim podpisom je sedaj izpolnjena stara srčna želja avstrijskih Nemcev, želja, ki ni našla v avstrijski državni zbornici nobene milosti. Ne samo v Lvovu je zavladalo veselje, tudi mi se veselimo tega dogodka iz celega srca." Graški list „Montagszeitung" piše: Cesar kakor nam kaže lastnoročno pismo na ministrskega predsednika, pripravljen dati gališki deželi pravieß« da urejuje svoje dežele zadeve samostojno, v kolikor jc to skladno z njeno pripadnostjo k skupni državi in njenim blagorom. S tem se izpolni stara želja nem* škonacionalnih Avstrijcev, ki so itak že v linškens programu terjali posebno stališče Galicije. Dunajska „Reichspost" piše med drugima „Darila, ki ga je dobila Rusko-Poljska, je deležna tudi Galicija in sicer cela dežela, ne samo poljski del ga-liškega prebivalstva, Celemu gališkemu prebivalstva, brez razlike narodnosti, se mora dati, kakor praivi cesarjevo lastnoročno pismo, „jamstvo za razvoj svo-jin narodnih in gospodarskih zadev." S tem cesarjevim lastnoročnim pismom je dobila vlada nalog» Ste najd^primerno obliko in podlago za sporazum m»8 ziban v polno varnost, začnem izpihavati cevi, obrnjen ravno v sovražno stran. Ruski oj>azovalec je menda menil, da kukam na daljnogled ter opazujem njihove postojanke. Rezko je žvižcrnilo po zraku in sovražni šrapnel je bob-nil kaka dva koraka ob meni k sreči nerazpočen v sneg. Takoj sem jo ubral po nogah in hrbtu v zavetje in pribežališče v grabo. Iz jarka sva se še le o-gledala z našim brivcem, ki je bil moj spremljevalec na lovskih pohodih. Na pobočju, kamor se je bil zaletel prvi šrapnel, je bilo sedaj vse polno belih oblačkov, ki bi bili naju aotovo, da nisva utekla, na smrt poškropili. — Brivec je lovil v grabi sapo, me podregnil pod rebra in preslejdkoma izbral besede: „Gospod, preklet, sedaj pa se le pokrižajva — da sva jo tako za las odnesla." Odslej sem se vedno podil in klatil za zajci v kritju jarka, na ono nevarno pobočje se nisem nikdar več vlekel puškinih cevi izpihavat in sem se po brivčevem receptu rajši po grabi križal. Nekega po pasje mrzlega zimskega večera sem se plazil ob potoku domov. Na desnem pobočju našo grabe, kjer sq se skrivale na vrhu naše postojanke, sem čul nek ropot in neko pritajeno posmihavanje. Po dolgem gledanju in opazovanju sem jih pa vendar le spoznal,- tiče, prostovoljce naše, kakih 40 glav, same pristne Lahe. Na vrhu pobočja je namreč jedna stotnija posekala mnogo bukev, jih zložila tik ob porobju, da bi bil los kar pri rokah za podporo in preobleko dohodnih jarkov. Ti dečki so se pa na večer pozabavali s tem, da so iz porednosti spuščali hlod za hlodom po zmrzlem snegu v grabo. Veliko veselje jim jr> rrrpravljalo to kotaljanje polen in niso prej nehali. da jo zdrknila z idnjn bukev t globoki jarek. Nikoli nisem tožaril in ovajal koga pri vojakih, pa tokrat me je pri večerji jezik pošteno zasrbel in polkovniku sem odkril zabavo, naše nadebudne ml a-din* Ti moj Bog ti, kako je stari gospod divjal in teleionično naročil, da morajo biti, drugega jutra vsi prostovoljci zbrani v grabi, kamor je zvaljeno hlo-dovje. Razjarjeni gospod je nepremišljeno, razposa-sajeno mladino ostro in prav občutno kaznoval. Vse te miečnozobe mladeniče je podredil z gorjačo oboroženemu naredniku in zapovedal: „Vsa polena morajo poramati nazaj na hrib in sicer na gosposkih, prostovoljnih ramah!" To vam je bilo peklensko mučno delo, v tako do kosti grizeči zimi in po ledeni strmini valiti in nositi težka polena na vrh hriba. Dečki se niso sedaj posmihali, ampak kleli in robantili, da je odmevalo po grabi in okolici, Po 24. težkega dela ne vajenih, belo nežnih mladeniških rok je pograbilo jeden hlod in nastopili so križevo pot, takorekoč po samem ledu navkreber, Ako je eden s-podrsnil in padel, padlo je vseh 12 in poleno se ie valilo z nosilci vred v jarek. Spodaj pa jih je že čakal surovi narednik z gorjačo in hočeš nočeš moraš nastopili so obsojenci znova ledeno pot. Jaz sem jih mnogokrat opazoval in kolikokrat je nesrečno poleno po trikrat in štirikrat se posililo nazaj v jarek, predno so ga prinesli na cilj, na vrhunec. Si lahko misbte, da mladini pri tem opravku niso molili, ampak metali vse mogoče laške kletvine jeden drugemu v hrbet in obraz. Kar so v hudobiji in razposajenosti skotalili med mladeniškim posmehom jeden večer v jarek, so z napol zmrzlimi rokami, krvavimi ranami in s pobitimi koleni, med vzdihi in kletvijo vozili cele tri tedne na hrib. Vse je hodilo . teh v bukovo delo obsojenih mladičev in gospo-dekov gledat in nobenemu gledalcu ni segla njih ob- sodba v srce, ker so se hoteli fantiči poigračkati te grešiti na račun ubogega moštva. Zvedeli pa niso nikoli, kdo jih je bil ovadil, —< sicer res ne vem, če bi tudi meni ne bili kje poc&u* rili na lovskih izprehodih. Stavba našdga novega bivališča je raela dne do dne po dolgosti, širini in višini. V dobrih '& tednih je bila dogotovljena, blagoslovil sem jo in — zlezli smo v njo edep za drugim kot Noe v barko. Vsak gospod je imel svojo sobo s posteljo in mize, vse okusno narejeno, spleteno in zbito iz brezov® gfc lesa- Na sredini pa je bila prostorna obednica, kjer smo se shajali k jedi, igri in zabavS. Mišim smo p» tako zabili vse dodhode, da v novem stanu ni prav nobeden zahrepenel ne po mišji pasti — in ne po mačku. Nekako rajsko veselega se je čutil v novem stanovanju vsak izmed nas, nekaj nam je Šepetalo in vzbujalo v nas posestniško zavest, da smo mi gospodarji tega stana. Kjerkoli sem bival za časa vojne,, nikjer nisem užil tako mirnih in srečnih uriet kot v tej pusti grabi in v tem novo zgrajenem domovanju. Posebno v dolgih zimskih večerih smo se zbirali v toplo zakurjeni obednici krog starega in blagega gospoda polkovnika kakor otroci krog očeta Pred večerjo smo kvartali, po večerji pa nam Je odpiral stari gospod bogato zalogo svojih spominov ic nam je mično in zanimivo pripovedoval dogodljaje s svojega življenja. Poslušal sem ga rad, kot nettod svojo rajno staro mater. Iz te nikoli pozabne grabe sem se, prigovarjala od vseh tovariših, po mučnih 18 mesecih nepretrgane vojne službe podal na kratek dopust v domovino. Zalibog po povratku nisem in menda ne bodans nikoli več videl one globoke grabe in pred mišmi —-varnega novega stanovanja. obema gališkima narodoma (Pajafci in kusma>. Vse prebivalstvo Galicije naj bo deležno velikih svoboščin, ki jih je cesar podaril deželi. Od Poljakov, ki so prvi od vseh avstrijskih narodov — katero s efo vna vojska potisnila v vrtinec krvavih borb - ki do-bijo za svoje usluge domovini politično žetev, je pričakovati. cla se bodo osrednjima velesilama vedno hvaležne skazali. Cela Avstrija se veseli s srečnimi in črpa iz teh dogodkov zaupanje, da bo za vse narode, za celoto prišel veliki dan, ob katerem bodo brezprimerne žrtve, udanost in zvestoba, dobili svoje ptrimerno plačilo." „Grazer Volksblatt" piše: „Da ostane pruski del Poljske pri Prusi,;i, je bilo že od začetka gotovo. Poljski voditelji so se že zgodaj s tem zadovoljili; rekli so, da smatra Prusija v svoji borbi prot: lastnim Poljakom nekak boj prednjih čet proti vseslovan-stvu. Sedaj, ko se je ustanovila obrambna država proti Rusiji, je ta skrb minila in bo povzročila, da bo Prusija svoje protipoljske izjemne postave odpravila." Glejde Galicije pa piše omenjeni list: „Glede samostojnosti Galicije smo mi vsi soudeleženi, ker nam ne more biti vse jedno, ali stanujejo Ukrajinci, kateri bodo v narodno mešani Avstriji imeli svoj narodni in kulturni razvoj zavarovan proti nasilnostim, ali če bo ostal naši državni tvorbi priklopljen nezadovoljen narod, ki lahko postane žrtev ruskih „osvoboditeljev." Ker se pri posebnem stališču, ki ga bo odslej zavzemala Galicija, gre za spremembo državnega osnovnega zakona, ki se mora skleniti v državnem zboru z dvotretjinsko večino, morajo imeti vse stranke priložnost, da pri rešitvi ukrajinskega (ru-sinskega) vprašanja v Galiciji sogovorijo eno besedo." Kaj pravijo Ruslni? Predsedstvo državnozborskega zastopstva U-krajineev (to so gališki Malorusi) je izdalo naslednjo izjavo: Državnozborski zastopniki ukrajinskega naroda so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: „Spričo iz izvirnega vira izhajajoči vesti o predstoječi novi uredbi državnopravnih razmer v Galiciji v smeri razširjenja deželne samouprave, oziroma ugotovitve posebnega stališča te kronovine, se zavaruje uk-jinsko državnozborsko zastopstvo v imenu ukrajinskega naro|da v Avstriji odločno proti vsaki spremembi v zgoraj imenovanem smislu, smatra isto za, jako nevarno za ukrajinski narod in za skrajno škodljivo za avstrijsko monarhijo, se zafvaruje najodločnejše proti temu, da bi se taka preuredba izvršila, no da bi bil vprašan ukrajinski narod, oziroma njega krajevni zastopniki. Predsedstvu se naroča, naj nemudoma naznani vsem merodajnim mestom v monarhi enotno stališče celokupnega ukrajinskega naroda." Dne 5. t. m. se je na Dunaju vršila skupna seja obeh ukrajinskih državnozborskih klubov iz Galicije. nacionalnih demokratov in radikal cev. Z ozirom na položaj sta oba predsednika obeh klubov odložila prectsedništvi. Pod starostnim predsedstvom zborničnega podpredsednika Roma.nčuka se je sklenilo, 3a se za torek, dne 7. .t. m. brzojavno skliče vse rusin-ske poslance na Dunaj k seji, da kluba slovesno zavzameta svoje stališče. Bodočnost Galicije. List „Zeit" piše o bodočnosti Galicije s poučene strani: Vlajdar je sedaj ministrskemu predsedniku le naročil, naj stavi predloge, ki so primerni glede na ustanovitev kraljevine Poljske. Pred vsem naglaša cesarjevo lastnoročno pismo, da ni misliti na izločitev Galicije iz Avstrije; preuredile se bodo gališke razmere v okvirju Avstrije. V kolikor bo pripuščal ta olevir, se podeli deželi pravica, da si bo sama u rejevala svoje gospodarske, kulturne in finančne z deve. Okvir se bo, kakor pričakujejo, kmalu napra^ vil, a precej časa bo seveda zahtevala praktična, izpeljava. Ne more se zato še danes reči, kakšna bode nova gališka ustava. Najbrže bo dobil gališki deželni zbor pravico, da bo z delegacijo zastopan v državnem zboru; mogoče se bb ta smela pogajati z državnim zborom le glede na vprašanja, ki se tičejo vse avstrijske dežele. Gališki delegaciji se bo moralo tudi dovoliti mesto v delegacijah, Predno se bodo razmere preuredile, se morajo ustvariti nekateri neizogibni predpogoji: pred vsem se morajo narodno zediniti Poljaki i'! Rusini, na kar opozarja tudi ura-dni dostavek. Vlada se bo, kakor se govori, pričela v najkraišem času pogajati z zastopniki obeh narodov o narodni spravi, ki se l>o, kakor upajo, tudi dosegla. »iako se bo to uresničilo, je odvisno od razmer. Ne more se še reči, če se bodo nove razmere potrdile ali drugače izvedle. — Težavno bo rešiti finančni temelj avtonomne Galicije, ker je bila dežela že pred vojsko v gmotnem ozira zelo slaba in ker j<> vsled vojske veliko trpela, Bodočnost bo še le poka zala, kako bodo uredili, ljudsko zastopstvo in vlado v Galiciji (namestnik s podobnimi pravicami, kakoršne ima hrvatski ban ali lastno ministrstvo). „Neue Freie Presse" sodi, da bo sklepal o postavah glede na samoupravo Galicije državni zbor. a ker gre za izpremembo državnih temeljnih postav, bosta morali sklepati poslanska in gosposka zbornica z dvetretjinsko večino nase žrtve za domovino. Jakobu Baumgartnerju v spomin.. Od Sv. Ni a r j, e t e ob Pesnici se nam piše: ( Je-li res, ali je mogoče? Vpraševalo se je v soboto, Jirie 14. o-ktobra, po vseh hišah naše vaši, da. > vaš ljubljeni in čislani g. župan Anton Baumgtartner- izgubil tudi drugega, obenem zadnjega sina — nati dragega mu Jakeca! Stare ši sin je remunul že meseca avgusta 1914 po krvavi bitki pri Grodeku. Mlajši sin Jakob je bil vpoklican v sredini leta 1915 ter so bojeval ves čas na laški Ironti. Vsak kdor ga je poznal, moral ga je imeti rad; udanost in milina, njegovega obraza, nežnost njegovega izgovora, pon.žnost njegovega obnašanja mu je na prvi pogled prikupila le prijateljev. Imel je dve pot-.: domov in v cerkev. Bil je doma pravi steber domačega gospodarstva, a med ljudmi pa pravi zgled poštenega, krščanskega, slovenskega mladeniča. Kaj rad je prebiral vsakovrstne poučne knjige, iz katerih si je prilastil že lep in gladek pisni jezik, imam še dokaj njegovih vrstic, ki mi jih je pisal iz bojišča v Trst in k Smarjeti. Posebno lepe so te-le njegove vrstice, ki mi !ih je pisal ob naši tirolski ofenzivi: „V duhu Radeckijevem prodiramo fantje slovenski, da maščujemo in ukrotimo ; olentarja, našega naignusnejšega sovražnika in na;i ožrešnejšega tlači te ¡'a lepih južnih slovenskih krajin." To so gotovo 1 (¡sede, iz katerih misli slišimo utripanje njegovega domoljubnega srca in iz katerih spretne sestave spoznamo v njem pridnega či-tatelja slovenskih knjig in spisov. Preveč bi bilo, na iem mestu ga docela označiti; hočem se nanj še spomniti pozneje enkrat v tem listu. Za sedaj bodi izrečeno vsej uružini padlega junaka najodkritosrčnejše sožalje; tugo in žalost z vsemi prizadetimi pa deli v isti meri očetu-županu udana občina Smarjeta in nje širna okolica. Res, mnogo ste darovali, g. župan, z Vašim ljubljenim Jakecem, darovali ste Vaš najdražji zaklad, a darovali st'e ga Bogu za domovino, kar Vam naj bo tolažba na Vaše utrujene stare dni. Ja-kecu v daljni, tuji grudi pa: Gospod, daruj mu mir, Naj večna luč mu sveti. Za dom moral si umreti, A mir začneš — živeti! Oh. kdaj pa — nam bo mir? M. V. Iz S e s t e r ž pri Ptujski gori se nam piše: Z bojišča smo dobili sledečo žalostno vest: ..Naznanim Vam, da je infanterist ešpolka Janez Medved dne 12. julija padel za domovino pri gori M. Rasta in je bil ondi dne julija pokopan. Moje sožalje! Rezman, vojni kurat." — O Medvedovi smrti je še poročal četovodja Jožef Tovornik očetu Valentinu Medved dne julija sledeče: „Ker dohajajo še vedno dopisnice na Vašega sina, Vam sporočim, da je Janez padel zadet od granate dne julija. Ne žalujte preveč, dragi starši! On je rešen zemeljske^ ga gorja; njegova duša pa. tako smemo upati, uživa rajsko veselje. Bog Vas tolaži!" Se le sedaj je došlo uradno poročilo, da je v bitki pri Grodeku leta 1914 padel Jožef Kraner, sin posestnika v S t. I 1 j u v Slov, gor. Tz L u č v Gornji Savinjski dolini se nam piše: Žalostno vest so nam zvonovi zopet naznanili dne 22. oktobra, da je Janez Ložekar padel na južnem bojišču meseca avgusta. Bil je še le 22 lel star, samski fant. Služil je pri pešpolku št. 6. stotniji. Dal je svoje življenje za cesarja in domo-"vino. Rajni je bil zelo priden in marljiv mladenič. Vse ga, je rado imelo. Rad je prebiral „Slovenskega Gospodarja", če mu je le količkaj čas dopuščal. IJ-pamo, da ga je tudi Bog rad imel, ker ga je že v nežni mladosti k sebi poklical. Janez bi imel kmalu že veleposestvo nastopiti, ker mu je oče že pred leti umrl. Dragi Janez! Počivaj v tuji zemlji mirno, dokler Te ne bo trobente glas zopet zbudit. Padli zapušča žalostno mater-vdovo in tri nedorastle sestrice. Tolažite se s tem da Vas bo Bog združil enkrat tam nad zvezdami, v svetih nebesih, kjer ne bo vojske. ne bridkosti in ne žalosti, marveč večno veselje. Tam bomo neprestano p repo vali veselo Alelujo! iz L j u b e č n e pri Celju poročajo: Došla nam je žalostna vest., da. je desetnik .* pešpolka F. Lampreht dne 13. oktobra v bolnišnici po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Njegovo telo točiva v Tnomostu. Rajni Ferdinand je bil že od začetka hudo ranjen, a je ozdravel in bil na. raznih bojiščih, kjer si je nakopal hudo bolezen, kateri jo podlegel. Iz bojnega polja nam poroča Ivan Tržan: Dne oktobra, je padel od mine zadet vrl fant poštenih staršev Nareks Anton iz Galicije pri O e 1 j u, in ž njim še ret drugih. Raztrgalo jih je popolnoma. Kdor je že bil na tem bojišču, ve, kaj mina naredi. ;'ko v polno zadene. Res nagla in žalostna, smrt! v Iz D o b! o v e pri Brežicah nam poročajo: Zopet nam je naznanjeno, da so padli mladi vojaki: brata Janez Katič, umrl vdne 16. septembra. Jožef Katič, padel dne 14. septembra na, in Jožef Cvetkovič, padel dne 16. oktobra t. 1. Tem junakom so domači zvonovi še pred svoljim odhodom zapeli mrtvaško pesem. Slovenski črnovojniki nam pišeio iz Pred enim mesecem nam je sovražna granata ubila našega ljubega dobrega poveljnika, praporščaka Ja- neza Tilgoer; zraven njega pa še tudi vsem priljubljenega mladeniča Jakoba Rom. doma iz S t o r pri C o 1 i u. Polentar se nam je že večkrat približal, a krogi ,e iz naših pušk mu ne dišijo dobro. Vsem dekletom, fajitom in staršem srčne pozdrave od fantov našega oddelka! Janez Tomažič, desetnik iz Tinj na Pohorju, Andrej Goršek iz Drešinje vasi pri Celju, Jakob Gor j up od Št Lenarta v Slov. gor., Jožef Sumandel od St. Jurija v -Slov. gor. in Janez Rus iz Maribora Zadet ud sovražne krogle je padel, ko je stal na straži na , dne 22. oktobra Jakob Brar tuša iz I h o v e, župnija Sv. Benedikt v Slov. gor. Ljubi Bog tolaži zapuščene domače! talijansko bojišče. Po veliki artilerijski predpripravi od 25, do 31. oktobra so Lahi dne 1. novembra z ogromno silo začeli z deveto ofenzivo na celi črti od Gorice do m o r j a. Četrt milijona mož in čez tisoč lopov je bruhalo ogenj na naše postojanko. Naši so bili v ogromni manjšini. A danes lahko rečemo, da smo ostali zmagovalci. Italijan je ponehal z ofenzivo, ker je imel preogromne žrtve in ker je uvidel, da naše fronte ne more predreti. Na severnem delu bojišča., t. j. v Vipavski dolini, sploh ni mogel Lah nikamor naprej, na K r a s u pa je pridobil samo vas Lokvico in hrib Pečinko. Naval na Jam-ljane (dalje proti jugu) pa je bil popolnoma brezuspešen. Nekatera, poročila iz bojišča naglašajo, da so Lahi v deveti ofenzivi na Primorskem izgubili zopet blizu 100.000 mož padlih, ranjenih in vjetih. Bitka na praznik Vseh svetnikov. Ko je širni svet obhajal dne 1. novembra praznik Vseh svetnikov in so ljudje na grobovih počaš-čali spomin umrlih in padlih junakov, je divjala na Goriškem silno krviava bitka, iTa dan je Italijan z armado 250.000 mož pričel z deveto ofenzivo. Italijani so napadali na Krasu in v Vipavski dolini po koreniti artilerijski pripravi, kjer je grmelo kakor na sodni dan. Mislili, so, da bodo sedaj igraje šli naprej proti Trstu in Ljubljani. Toda naleteli so na naše junake. V prvi vrsti so zopet, kakor v osmi laški o-fenzivi, naši slovenski fantje, ponos našega naroda, zastavili sovražniku pot m ga z velikanskimi izgubami vrgli nazaj. Italijani so navalili v Vipavski dolini pred vsem na postojanke vzhodno o!d Vrtoibice, na Sv. Marka in na Kemperlišče, t. j. jugovzhodno od Gorice. Dalje so napadli v množicah, močnih osem divizij, na severnem kraškem grebenu pri Lokvici. Po vsod smo jih vrgli s protinapadom nazaj, samo Lok-' vica je ostala v laških rokah. Besno so napadali I-talijani takozvani ključ do Trsta, višino Grmado pri Medjivasi in pa greben nad Jamljami pri Selu. To je najvažnejša naša postojanka na Krasu. In ta je ostala trdno v naših rokah. Na tisoče nepokopanih italijanskih mrličev je pokrivalo na predvečer Vernih duš bojno polje v Vipavski dolini in na Krasu. Grozote drugega dne. Tudi drugi dan (2. nov.) bitke na Goriškem je bil strašen. Italijani so nadaljevali svoje napade kakor prvi dan v velikih gostili trumah in kar imajo topov, vse je delovalo in bilo po naših postojankah, od morja do Kromberga, Uradno poročilo označa za Vipavsko dolino vso ravnino od Mirenskega grada do Kromberga z malimi višinami vred. Gozd Pano-vec, ki se razteza med Rožno dolino in Krombergom, višina pri Soberju med Šempetrom in Vrtojbo in višine vzhodno Vrtojbe, ves ta prostor so Italijani besno obdelovali. Že prvi dan so hoteli na vsak način si tod izsiliti pot proti PrvaČint a bili so odbiti. In ravno tako se jim je godilo drugi dan ogromne bitke. Kakor v ravnini za Gorico, tako tudi na Kraški visoki planoti je bil ustavljen italijanski ogromen sunek ob cesti v Kostanjevico in sicer z največjimi izgubami za sovražnika. Na južnem delu Kratke pla-note tudi niso vseveteli Italijanom uspehi, tudi tam so bili odhiti. Torej na vseh treh delih bojišča je končal tudi drugi dan velikanske bitke ugodno za naše orožje. Italijani zasedli višino Pečinka. Vzhodno od Lokvice stoji višina Pečinka. za katero se je dne 2. nov. vršila tako krvava, bitka, da ista nima primere v sedanji svetovni vojni. Laški 11. armadni zbor se je navalil najprvo, kakor pravi Italijansko uradno poročilo, na Veliki Hrib, ki leži med Lokvico in Pečinko. Ko se je ta zavzel, so se še polastili tekom popoldneva Lahi tudi Pečinke in so prodrli še 1 km dalje Čez naše postojanke. Bateriji mrtvih. V bitki dne 2, novembra sta v ; rostoru med Lokvico in 'Kostanjevico dve nagi bateriji (6 topov), vst rajali do zadnjega in sta pošiljali nebroj smrtonosnih krogelj v sovražne vrste. Na stotine in stotine Lahov ste ti dve bateriji pokosili. Zadržale ste o-gromni naval mnogo tisoč mož. Ko je padel zadnji topničar in so bili tudi, vsi konji ubiti, so se Italija-n.' polastili obeh baterij. Spomin na „bateriji mrtvih" pa bo živel na veke. italijani so se naveličali napadati. Tretji dan, dne 3. novembra, dopoldne nt bilo večjih bojev, Lah je moral radi preobilih izgub svo jo bojno Črto izpopolniti z novimi rezervami. Popoldne, je napadalno delovanje Italijanov zopet narast-lo. A naši so v Vipavski dolini, kakor tudi na Krasu vse navale odbili. Dne 3. novembra pa so namerili Lahi svoj glavni sunek proti kraju Jamljahie (južno od Lokvice). A vsa italijanska sila je bila zaman, naši se niso dali upogniti. Naslednje dni je italijansko najpa^danje skoraj popolnoma ponehalo. Lahi so menda sami uvideli, da ne morejo predreti naše bojne črte. Iz postojanke naše baterije ob Soči. Kolikokrat so bili v tej vojni za nas hudi časi in koliko težkih ur smo srečno prebili! Neštetokrat smo že s svojimi topovi razškropili Lahe na vse strani. Znana nam je že vsaka dolinica ob Soči, koder smo se hrabro borili za domovino. Najbolj nam, bo pa ostala v spominu postojanka blizu Lahov v neki dolini, kjer smo so v treh dolgih mesecih udeležili mnogo hudih bojev. Imeli smo obilo posla z I-tclijani ponoči i,n podnevu Vsak dan nam je poslal sovražnik po sto granat in šrapnelov različnega kalibra, Železo in kamenje je brenčalo okrog nas, kakor čebele in marsikoga je stresal mraz, čeravno je bila huda vročina. Kljub temu smo bili dolgo brez vse škode in smo že mislili, da se nam ne more nič hudega prigoditi. Nekega jutra pa pride povelje: „Ustaviti ogenj! Takoj v kritja!" Komaj smo se pa splazili od topa, že prileti granata, udari v top in ga razbije. Le par minut bi se bili zakasnili ob topu, pa bi bilo po nas- Veseli smo l;ili, da smo srečno odnesli pete. Lahi so začeli nato s tako besnostjo delovati, da nam ondi ni bilo več ostati. Slo se je le za to, da spravimo topove na varno. Trudili smo se, kakor smo vedeli in znali, da se rešimo iz te razko-pane doline, nad katero so izlivali Lahi poseben srd. Oez nekaj ur smo že pobrali šila in kopita in smo zdravi odrinili na drug kraj, kjer sedaj zopet navijamo Lahom ušesa. V zaledju lahko mirno spite, ker mi stojimo čvrsto na straži. Sedaj pa Vam pošiljamo srčne in ljubeznjive pozdrave od naše baterije. Cetovodja Franc Perko, Negova; predmojster Franc Ferlinc, Domžale; pred-mojster Jožef Dolin ar, Skofjaloka; Janez Belšak iz Sv. Barbare v Halozah in Anton Dernulc iz Dobrega polja, topničarji Grobove padlih smo zal šali- (Izviren dopis z laškega bojišča dne 31. oktobra.) Po daljšem času slabega, deževnega in sneženega vremena se nam je vendar danes zopet prikazalo ljubo solnce in nas ogreva s svojo prijetno toploto. Kakor nalašč ravno na današnji dan. na dan pred Vsemi svetimi, imamo lepo vreme, da lahko po naši možnosti okrasimo in ovenčamo tudi mi grobove svojih padlih tovarišev. Prav blizu našega kritja se nahaja par grobov, na katere pletemo vence iz smrekovih vejic in vmes vpletamo cvetke, kakoršne tukaj po naših planinah rastejo. Pri tem opravilu pa smo v duhu z Vami, draga slovenska dekleta v domovini, ki gotovo tudi napravljate vence na grobove dragih ranjkih. Gotovo bi marsikatera izmed Vas še močno želela napraviti venec na kakšen grob. ki ga pa ne more najti in sploh ne more do njega. Ena ali druga ima morebiti dragega brata ali sorodnika pokopanega daleč kje v tujini, tam na bojišču. Ali ker ne morete Ve sem in ne mi tja, zato pa smo mi okrasili grobove padlih junakov. Za padle bratenjunake pa boste lahko tudi doma opravljale molitve in pobožno-sti. kakor smo jih opravljali nekdaj skupno na Vseh svetih in vernih duš dan. Močno želimo tudi mi. da bi bili z Vami na grobeli doma. Ali mi moramo staiti tukaj na braniku naše ljubo slovenske domovine, od koder Vas prisrčno pozdravljamo, kakor tudi vse znance in prijatelje v domovini ter čitaifelje našega „Slovenskega Gospodarja." Martin Mlakar, podlovec, St. Jurij ob juž. žel.; patruljni vodja Martin Grilc, Rajhenburg; lovci: Jožef Goričar, Šmartno na Pa-ki; Mihael Belej, St. Jurij ob juž. žel.; Al, Krajnc, Šmarje pri Jelšah: Fišer Franc, Stoprce: Bruman Franc, Staritrg pri Slovenjgraidcu; Mihael Brino-vec^ Vransko; Anton Klančnik, Letuš; Matevž Pin-tar, Makole; Simon Habjanič, Sv. Vid pri Ptuju; vsi od lovskega bataljona št. 20. Romunsko bojišče. Na sedmograšfeem bojišču se vrše boji z menjajočo bojno srečo. Že zadnjič smo poročali, i-a postaja rumunski odpor vedno močnejši» Rumuni so južno in južnovzhocino od Braševega, ob Vulkanskem prelazu in na severu blizu bukovinske meje potiš., -li naše nekoliko nazaj. Naše čete pa pridobivajo ozemlja pri prelazih Predeal in Crvena veža (Rdeči stolp) ter polagoma, prodirajo proti Sinaji in Kampo-lungu. Dne (J. novembra smo pri Crveni veži (južno od Sibinja) obkolili in vjeli 1000 Rumunov. Južnozahodno od R u š č u k a ob Donavi so se naši polastili rumunskega otoka, Dinu, sovražno posadko vjeli in uplenili 2 topova. Nekatere vesti pravijo, da so naši na tem prostoru popolnon prekoračili Donavo. Uradno pa še te vesti niso potrjene. V D o b r u č i nič novega. Susko bojišče. Na ruskem bojišču nič posebno važnega. V kotu blizu bukovinske meje so zadnje dni Rusi potisnili naše nekoliko nazaj in sicer ob reki Bistrica na Sedmogražkem in vzhodno od KMibabe. Ob Nara-jovki smo zavzeli zopet eno višino na vzhodnem bregu reke. V Voliniji manjši boji. Na severu pri Dvin-skem in ob Naroškem jezeru delovanje ruske artile-rije. Macedonsko bojišče. Na macedonski fronti živahni artilerijski boji oa jezera Prespa do Egejskega morja. Iz bolgarskega uradnega poročila z dne 3. novembra je posneti, da so se Srbi južno-vzhodno od Bitolja pomaknili že v toliko naprej, da njih težka artilerija že obstreljuje bolgarske postojanke v ravnini pred Bitoijem. — Venizelos je baje že poslal 30.000 upornih grških vo-" jakov na fronto pred Bitolj. ■ i i , i.,.' v ■- • < » i « 4 i *» ' «a živ„ a * * ' * » Po padcu verdunske pred utrdbe Douaumont. o čemur smo že zadnjič poročali, so se Francozi z vso silo navalili na drugo važno verdunsko predutrdbo Vaux, ni) katero so namerili 160 težkih oblegovalnih topov. V noči od 1. na 2. novembra so Nemci to verdunsko predutrdbo prostovoljno izpraznili in ko so se Francozi dne 2. novembra navalili na utrdbo s 5 divizijami, so bili nemalo iznenadeni, ko so našli v razvalino spremenjeno utrdbo — prazno. V Parizu se bo vršilo v bližnjih dneh veliko vojno posvetovanje četverosporazumovih generalnih štabov, kateremu pripisujejo posebno veliko važnosti. Ljutomeru; Detiček Franc, Mestinje pri Celju; Fili-pič Martin, Vogričevci pri Ljutomeru; Furman J., Sv. Jernej; Jelen Alojzij, Lokavec pri Sv. Križu; Jelen Alojzij, Noršinei pri Ljutomeru; Jeza Jožef, Ptujska gora; Kovačič Ivan (rokoborbec), Celje; A. Kunej„ Železno pri Podsredi; Miinarič Franc, Sv. jurij ob Sčavnici.; Ošina Štefan, Laporje; Pec Mihael, Sv. Lorenc pri Mariboru; Peklar Peter, Sv. Jedert pri Laškem; Plevanč Franc, Sv. llj pri Mariboru: Ramšak Anton, Šoštanj; Skuhala Franc, Kijučarovci; Stefancioza Viktor, Sv. Florijan p. Rogatcu; Stormah Franc, Šoštanj; Stuhec Alojzij, Lo-garovci: Vodopivec Franc, Celje; topničarji, doma na Kranjskem: Krapeš Jožef, Ljubljana; 'Majer A., Spodnjn Šiška,; Mavrovič Jožef, Metlika; Roi.'e Fr., Stara Vrhnika pri Ljubljani; topničarji, doma na Primorskem: Pehar Anton, Sežana; Gerbič Tomaž, Bajščica pri Gorici; topdčaria. doma v i stri: Ivan Cetin in Jožef Zadnik. Volitve v Ameriki, V torek, dne 7. novembra, so se v Združenih državah Severne Amerike vršile volitve volilnih mož, ki bodo meseca januarja 1917 volili predsednika, se-veroameriške ljudovlade. Izid še nam ni znan. Kot kandidata si stojita nasproti dosedanji predsednik Wilson in sodnik Hugnes. O Wilsonu je znano, da je velik prijatelj četverosporazuma, o Hughesu pa krožijo nasprotujoče si vesti. Eni pravijo, da je prijatelj Nemčije, drugi pa to zopet zanikajo. Novi predsednik prevzame vlado dne 4. marca 1917. Tedenske novice. Duhovniška vest. Župnija Ponikva ob juž. žel. je podeljena č. g. Antonu Kociper, župniku pri Spodnji Sv. Kungoti. Inštalacija bo dne 30. novembra na Ponikvi. Konstitncionelna monarhija bo postalo poljsko kraljestvo. Beseda konstitucija pomeni toliko kakor: sestava, nareciba, odredba, potem ustava, ustavno pismo. Konstitncionelna monarhija je torej monarhija s tako ustavo, da vladar (monarh) deli svojo vladarsko moč z zastopniki ljudstva, po domače rečeno država., v kateri imajo državni zbor. DrŽave brez parlamenta so absolutistične. Cesarjevo darilo slovenskemu očetu. Centrih Franc, posestnik v Dobrini pri Žusmu, ima šest sinov pri vojakih. Cesar Frano Jožef mu je za to daroval 200 K. Prazniki leta 1917. V prihodnjem letu bodemo imeli dva praznika ob Novem letu, ker pade Novo leto na pondeljek in dva praznika v prvem tednu, ker pade praznik Sv. Treh kraljev na soboto. Po dva praznika bomo imeli o Veliki noči (8. in 9. aprila), o Binkoštih (27. in 28. majnika); nadalje 8. in 9, septembra, 8. in 9. decembra in končno dva praznika o Božiču. V letu 1917 bomo imeli z nedeljami vred za-vsem 07 praznikov. Pustni čas bo trajal 46 dni, zadnji pustni dan bo dne 20. febr. Turška bojišča. Slovenski topničarji y Mali Aziji. Ako beremo pisma, ki jih pišejo slovenski mladeniči in možje iz bojišč, vidimo, da se nahajajo naši slovenski junaki na vseh evropskih bojiščih in celo na bojišču v — Aziji.kar priča naslednje pismo, ki smo ga prejeli preko Carigrada dne 2. novembra. Oddano je bilo v Mali Aziji dne 4. oktobra, torej je potrebovalo v Maribor cele 4 tedne. Pismo se glasi: Spomini smo nam ušli v našo krasno Slovenijo Usoda nas je zanesla z našimi topovi na malo-azijske vrhove, ki stojijo ponosno ob morski gladini. Na njihovih sivih skalah pa stojimo slovenski topničarji v dobrem prijateljstvu z našimi orožnimi turškimi brati, da branimo dardanelske vhode pred sovražnikom. Mnoga težka ura je za nami, mnoga paše pred nami, toda mi, zremo mirno naprej. In če se nam tudi ves svet protivi, nam pogum ne upade. A tudi veselja ne manjka pri nas; posebno živahno je tedaj, kadar prirajža krepčilna kapljica k nam. Takrat doni preko skal in morje ona lepa slovenska pesem: „Rož'ce je na vrtu plela ..." in Še tudi marsikatera druga, saj jih imamo dovolj na izbiro. Končno obilo prisrčnih pozdravov cjd vseh slovenskih topničarjev motorne baterije v Mali Aziji: Artilerijski mojster Petrič iz Vipave; desetnika: J. König iz Kočevja in Mihelič Anton iz Pule; pred-strelci: Hrastnik Jurče, Celje; Paher Jožef, Idrija; Sever Tvan, Budanje pri Vipavi; Jakomin Jož. Mu- i džija pri Trstu; topničarji, doma na Štajerskem: j Bajbič Avgust, Hrastnik; Bratina Martin, Krapje p. j 1501etnica rojstva maršala? Radeckega. V četrtek. dne 2. novembra je preteklo 150 let, odkar se je narodil na gradu Radeč na Češkem Josip Vaclav grof Ri dečki, najslovitejši avstrijski vojskovodja in sploh eden najslavnejših vojskovodij vseh vekov in vseh narodov. Malo je elavnih vojsko- vodij, o katerih se sme reči, da jim je bila vojna fc eča naklonjena od miadeniške vojaške dobe no-t i do hladnega groba, kakor to velja o pokojnem velikem mar&dá, ki je umrl naravne smrti v visoki starost» 91 let — nepremagan od nobene so-v rc.žne armade. Ko je zatisnila velika cesarica Marija Terezija svoje oči, je bii Radecki gojenec na vojaškem učiteljišču. Služil je cesarje Jožefa II., Leopolda, Franca, Ferdinanda in sedanjega cesarja Franca Jožefa Kot mlad častnik si je pridobil v turški vojski prve iavorike, se udeležil vseh bojev italijanske in francoske revolucije, cele vrste Napoleonovih vojsk notri do bitke narodov pri Lip-skem ter notri do leta 1849 vseh bojev na Italijanskem, ko je tega leta kot 821etni starček užu-gal Lahe pri Kustoci in No vari. Maršal Rd dečki ni od nežne mladosti notri do groba nikoli skrival svojega katoliško slovanskega mišljenja. B'.l je rodom Čeh Z rožnim vencem v roki je vodil čete v boj po sigurno zmago. Duh pa, katerega je zanesel »oče Radecki», kakor so ga nazivali vojaki, pred dobrimi 60 leti v našo armado, jo preveva äe tudi danes in jo stori nepremagljivo tudi v sedanji borbi z'verolomnim Lahom ob sinji Adriji. Major Turudija — vjet. Sloviti poveljnik junaških hrvatsko dalmatinskih levov ob Soči, major Turudija, je, kakor se poroča iz Ljubljane, ranjen v laškem vjetnišiva. Ljubezen do bližnjega — razpuščena. Uradna ,.Wiener Zeitung" z dne 19. oktobra prinaša: Zadruga „Ljubezen do bližnjega" se je razjdružila, ker ji manjka članov* i i i Proti državnemu zboru. „Mitteilungen des deutschnationalen Vereines für Österreich" (Poročila nemškonacionalnega društva za Avstrijo)- pišejo: „Mi smo nasprotniki sklicanja samo tega parlamenta in ker imamo gotovost," da pride po vojni, vsled posebnega stališča Galicije drugačen parlament, v katerem bomo mi Nemci imeli večino, zato se hočemo izogniti vsemu, kar bi znalo zakasniti ali preprečiti doseženje tega cilja." Za invalide. Notranje ministrstvo je ustanovilo posredovalnico za delo in službe za invalide kmet-skega stanu. Invalidi, ki bi lahko opravljali službo oskrbnika, šafarja, preddelavca ali kaj sličnega, se naj obrnejo do posredovalnice za kmetske invalide pri ministrstvu notranjih zadev na Dunaju ali pa na posredovalnico za invalide pri cesarski namestniji \ Graden. Odlikovan sanitetni vojak. Jožef Kröpfl, doma iz Št. Janža na Dravskem polju, nam piše: Železni zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne je dob ! sanitetni fiesetnik Jožef Vučina, doma od Sv. Andraža v Slov. gor. Zdravi smo še vsi, čeravno nas polentar večkrat obiskuje z granatami. Tudi naše de lo je večkrat precej težavno, a ga kljub temu z veseljem izpolnjujemo. Mnogo pozdravov pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam iz daljave sanitetni vojaki: desetnik Jožef Vučina, Anton Klemenčič. Jožef Kröpfl. Anton Laubič, Jakoba Apat. Anton Perpar, Anton Zgajnar, Ivan Vire, Ivan Zakrajšek, Fran Simšič, Janez Strajnar in drugi. Na veselo svidenje! NI je roke . . . Slovenski vojaki nam pišejo: „Blagor mu, ki se spočije, v hladni zemlji v Bogu spi!" Te pesmi smo se spomnili mi vojaki, ko smo kinčali grobove naših padlih vojnih tovarišev, ki so dali svoje drago življenje za ddmov.iino in spijo tukaj večno spanje na tujih tleh. Ni skrbne roke domačih, ki bi jim položili venec na gomilo in prižgali lučke. Isto smo mi vojaki po svoji zmožnosti storili. Le mirno in sladko spite v črni zemlji, saj nad zvezdami vidli se bomo enkrat vsi. Mnogobrojne pozdrave vsem domačim, znancem in prijateljem pošiljajo slovenski fantje od težke poljske havbice št. 22: Franc Lagh od Male Nedelje, Janez Ulbin iz Dogoš pri Mariboru, Janez Krajnc od Sv. Jurija ob Sčav-nici, Franc Jevnišek od Sp. Doliča pri Celju i,n A. Donik iz Lipnice. Mrtvi se oglašajo. Dne 28. oktobra je prišla dopisnica iz ruskega vjetništva, katero je pisal Ivan Klobasa, posestnik v Negovskem Vrhu. Zadnjo karto je pisal meseca avgusta 1914 in potem ni bilo ne duha ne sluha o njem. — Zopet se ]e oglasil eden, kateri je že bil dolgo časa k mrtvim prištet, namreč Janez Pliberžek. doma na Prihovi pri Konjicah Zadnjikrat je pisa' dne 1. septembra 1914. Celi dve leti ni hilo slišati od njega nič dragega, kakor da so ga vsi njegovi tovariši imeli za rajnega. Dne 17. oktobra t. 1. pa so dobili sorodniki od njega dopnuico, v kateri piše, da je še popolnoma zdrav in se nahaja v ruskem njetništvu. Za njegove tovariše bi ne moglo biti večjesa veselja na svetu fcakor ta vesela novic*. — Iz ruskega ujetništva je po dveletnem n olčanju1 p'sal Karl Leš j'ik svoji materi Antoniji Lešnik na Pobrežju pri Mariboru Piše da je zdrav in se naha'a v Lovo-:oj Pavlovski v Ekatarin ki guberniii. Črnogorski kralj, ki živi sedaj v francoskem mestu Bordo, dobiva od četverosporazuma letnih do- hodkov 40(J 000 frankov. Nemški listi trde, c.l je storil korake, da bi se mu dohodki zvišali. Minister za penzije. Vsled vojne mora seveda tudi Angleška skrbeti za rodbine vojakov, za vdove in sirote ter za inval de. Da bi ne bilo zamud, je sedaj za te penzije ustanovljeno posebno ministrstvo in da bi mali in revni ljudje ne bili kako zapostavljeni, je imenovan za ministra poslanec delavske stranke, Henderson. Klaverjev koledar 1917, pravi misijonski koledar v prospeh rešitve duš ubogih zamorcev in o-proščenje sužnjev, katerega je Družba sv. Petra Klaverja izdala letos tudi v slovenskem jeziku, je pravkar izšel. Je zelo priporočljiv vsled svojih lepih in poučnih povestic in slik iz življenja zamorskih kristianov v Afriki Tudi vrli vojaki in ljuba domovin» najdejo v njem primernega in koristnega berila En izvod stane s poštnino 30 v, 10 izvodov poštnine prosto. Naroča se pri zgoraj imenovani družbi Ljubljana, Pred škofijo 8. Angel] varuh. Med postajama, St. llj in Spiel-feld se je dne 3. t. m. zgodil sledeč sluča;: Neka mariborska rodbina se je peljala z opoldanskim vlakom iz Gradca v Maribor, Osemletni sinček Maks se '< naslonil na vrata železniškega vozu, ki so bila Samo priprta in je padel na progo. Starši so v St. Ilju izstopili, misleč iti iskat ubitega Maksa. Ko nekaj časa korakajo ob progi, jim pride Maks nasproti. Ra-zun male praske se mu ni nič žalega zgodilo. Angel varuh ga je čuval. _ . .. , ^mmmsmmmaaKBBBBBm novico Rekviriranje živine. Iz ljutomerskega okraja se nam piše: Tu je dosti posestnikov, ki ponujajo govejo živino, pa je ne morejo prodati. Iz drugih krajev pa slišimo pritožbe, da se nekaterim jemlje živina. katero bi radi doma obdržali. Veliko posestnikov si tukaj čez leto redi več živine, kakor je more čez zimo preživeti. Tudi se v tem okraju v prvi vrsti obrača skrb na konjerejo. Cez leto dobivajo konji in goveja živina dobro svežo krmo, pozimi se z govejo živino bolj po maeehino ravna in postane medla. — Naj bi vendar oblasti ukrenile tako, da bi se vzela sedaj le živina od onih, ki jo ponujajo, iz okrajev, ki pa živino Le težko oddajo, pa manj. Ce se bo tako uredilo, marsikateremu po drugih okrajih ne bo treba po silem jemati živine. Kako je z mlekom? Iz mariborske okolice se nam piše: Jaz pošiljam vsak dan več litrov mleka 2 stalnima odjemalcema v Maribor. Nekateri ljudje govorijo, da odslej ne bom več smel mleka sam prodajati, ampak ga bom moral oddati po občini okrajnemu glavarstvu. Drugi pa zopet pravijo, da se sme mleko prosto prodajati. Kaj je torej z mlekom? Odgovor: Mleko ni pod zasego in ga smete prejkotslej prodajati kamor ga hočete. Okrajno glavarstvo bode ustanovilo zbiralnico samo odvišnega mleka za. mes to Maribor. Karte za mlin. Vprašajo nas: Po domačem občinskem uradu sem že pred 14 dnevi odposlal na o-krajno glavarstvo karto za mlin, da bi mogel trohico ostalega zrnja zapeljati v mlin, ki mi ga je določila oblast. A do danes še nisem dobil dovoljenja, da smem dati žito v mlin. Doma nimamo ne trohe moke. Kam se naj pritožim? — Odgovor: Pritožite se naravnost na cesarsko namestnijo v Gradcu, V pritožbi navedite, kako dolgo že čakate na karto. Povejte, da ne morete pravilno in pravočasno opraviti v-sega nujnega jesenskega dela, ne morefe najeti dninarjev itd., ker nimate moke pri hiši. Detelj nega semena bo zmanjkalo. Zadnja leta se splošno opaža, da je mnogo manj defeljnega semena dobiti kot pred vojsko. Kje je krivda? V naših krajih so opuščali pridelovanje deteljnega semena, ker so se kmetovalci zanašalii na deteljno seme, ki so dobi v trgovini in se je privažalo od drugod. Ta razvada se sedaj bridko kaznuje. Nemčija in sedaj celo Ogrska ste prepovedali Izvoz (teteljnega semena. Radi tega svetujemo našim ljudem, da že sedaj poskrbijo j)ri svojih sosedih za dovolj deteljnega semena, ki ga spomladi še za drag denar ne bodte dobiti. Semenska detelja se naj letos bolj skrbno omlati in spravi kot druga leta. Ponekod sejeio tudi pleve semenske detelje, ki še vsebujejo mnogo čvrstega semena. Drugo leto pa skrbimo, da bo imel vsak dovolj lastnega semena vseh vrst detelje. Hmelj. Tudi v pretekli dobi je bilo na hmeljs-kem trgu v Žatcu zelo živahno popraševanje po tujem hmelju. Cene za tuj hmelj so vnovič poskočile za 10 K in so se gibale med 120 In 135 K za 50 kg. Le nekaj malo tujega, zlasti savinjskega hmelja se jc dosedaj spravilo na hmeljski trg v Žatec, iz česar se sklepa, da so luneljski prekupci pokupili večinoma vse hmeljske zaloge v Savinjski dolini, jih zdaj držijo in jih bodo poprodali, ko bo cena za hmelj prav visoka. Naši hmeljarji imajo izgubo, špekulanti pa mastne dobičke. Cene za les. Iz Dunaja se poroča, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les in sicer za kubični meter: Hlodi (plohi) mehek les 40-50 K, trd les 80-100 K, deske 95-106, na Češkem celo 123—200 K. Hrastove debele deske 240 K, tanjše 265 K. Cene za otesaui ali oglati žagani mehki les 60—80 K, trdi 230 K. V Galiciji mehki les 87—107 K, za moravski otesani les 130 do 200 K. Na Štajerskem se plačuje za hlode (plohe, stavbni mehki les) 35—50 K za kubični meter, za hlode trde pa 50-80 K. Mehke deske 85-100 K, oglati ali otesani les 70-100 K, deske trde 100-200 K. Lesne cene v Nemčiji. Lesne cene so v Nemčiji mnogo višje, kakor pri nas v Avstriji in tudi popraševanje po stavbnem lesu, zlasti po deskah, je mnogo živahneje kakor pri nas. Cene so bile trdne in so zna-šale na lesnem trgu v Kelmorajnu za mehke deske odbirld 100 komadov 16' 12" 1 od 305-310 mark /1 marka = 1.17 K). V Mogunciji je bilo popraševanje po lesu za rudnike posebno živahno in tudi cene so bile trdne. Na lesnem trgu v Ašafenburgu se je zelo popraševalo po hrastovem lesu, ki ga rabijo za izdelovanje vozov, sodov in pohištva. Za hrastov les, zrezan. srednjedobre kakovosti, so plačejvaJi 160 do 180 mark. V Monakovem je bilo živanno popraševanje po mehkem žaganem lesu. Na lesnem trgu v Memingenu so znašale cene za 100 komadov 16' 12" 1" neizbranega blaga 215 do 220 mark. Blaga je bilo malo. istota.ko je bilo v Stutgartu zelo malo stavbnega lesa in so znašale cene za otesani stavbni les 85 mark za kubični meter Lesna trgovina na Ogrskem. Na Ogrskem se za lesno trgovino stori mnogo več, kakor pri nas. 2e pre.cl leti so ustanovili ogrski lesni trgovci svoj denarni zavod, ki dovoljuje posojila raznim ogrskim lesnim trgovcem ter sprejema tudi denarne vloge. Nadalje so ustanovili posebno delniško družbo z glavnico 20,000.000 K. Sedaj pa še nameravajo zvišati to glavnico za 10,000.000 K. Zakonska s 56 otroci. Italijanski zdravnik Di-sa,ntis poroča v dunajskem zdravniškem časniku „Klinische Wochenschrift", da živita v kraju Pagano v Italiji zakonska, ki sta imela — 56 otrok. Žena, ki je sedaj stara 40 let, je večkrat porodila trojčke, čet-verčke in enkrat celo šesterčke. Od teh so prišli le nekateri živi na svet. Od 56 otrok je ostala pri življenju samo prvorojena hčerka, ki pa je šla v samostan. Vojak s 165 ranami. Bolgarski ilustrovani list ..Jaz v6m vse" prinaša sliko vojakaGjure Toleva I-\anova, ki je v boju zadobil 165 ran. Srečen ribič. V reki iTIsi je pri Segedinu nedavno nek ribič razpel svojo mrežo. Ko je mrežo zavlekel k obali, je bila tako težka, da, je mislil, da. je 1 v lovil kak drevesni štor. Ribič pa je le vlekel in ko je opazil, da je v mreži res riba, je z veseljem potegnil mrežo na breg. Riba — velik som — je tehtala 120 kg. Ribič jo je prodal za 600 K. Z enim strelom zadel štiri jerebice. Lovec Kol-bič je na, lovu v St. Vidu blizu Spielfelda z enim samim strelom zadel 4 jerebice. Bolje živ brusač kot mrtev sodnik. Vdova sodnega svetnika nagovori nekdanjo kuharico: „SJiijSa-la sem, da si se omožila, Nežika. Kdo pa je tvoj soprog?" — Kuharica: „Moj mož je brusač." — _No, to pa ni veliko." — Kuharica: „Jaz pa mislim, daje živ in zdrav brusač še vedno boljši kakor pa mrtev sodnik." Davek na mačke. Mesto Draždane na Saksonskem je uvedlo davek na mačke. Od vsakega mačka ho treba plačati na leto 10 mark davka. V Dražda-nih je prebivalstvo jako premožno, med ženskim svetom pa je ljubezen do mačk nekam izredno razvita m sme torej občina upali na precejšen dohodek. Plinarna zletela v zrak. Dne 4. t. m. popoldne se je vnel plin v mestni plinarni v mestu Desau na Nemškem in cela plinarna je zleteia v zrak. Pok je bil tako močen, da je v mestu, popokalo čez 100 šip. Nesreča ni zahtevala nobenih človeških žrtev, samo dve osebi sta bili lahko poškodovani. Mesto Desau je brez razsvetljave. Ameriško narodno premoženje se pomnožilo za 200 milijard dolarjev. Za časa vojske se je narodno premoženje Združenih držav Severne Amerike po-množilo za 200 milijard dolarjev (1 dolar približno 5 K avstrijske veljave). Hranilne vfloge so se v Sev. Ameriki zvišale za 35 milijard dolarjev. Banke so svoje zlate zakladnice pomnožile za, 31/. milijarde do-! 1 ar jev. Mačka daje psičku svoje mleko. Pri posestniku Bathyanyju blizu Arada na Ogrskem je poginila psica, ki je imela malega, nekaj dni starega psička. Psiček je bil navajen materinega mleka in ni hotel druge hrane. Domača hčerka je preskrbela psičku drugo mater — mačko, kateri so pred nekaterimi dnevi odvzeli mladiča. Mačka pusti psičku sesati svoje mleko in ga prijazno liže in gladi. Dopisi. Maribor. Iz krogov mariborskega prebivalstva se niun piše: Vprašamo mariborski magistrat, zakaj ne odredi, da bi se mestna prodajalna za moko ne odprla vsaj ob 7. uri zjutraj, kakor druge trgovine. Uboge žene in otroci stojijo že od 4. ure zjutraj in čakajo, da bi prišle prej na vrsto. Naj bi se naše želje upoštevalo. Maribor. Mariborsko okrajno finančno ravnateljstvo razglaša, da je oddati tobačno trafiko v Mariboru, Kovaški trg št. 1. Prošnje je vložiti na c. k. okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru naädalje do dne 24. novembra. Prednost imajo invalidi, vdove in sirote padlih ali umrlih vojakov. Natančneji pogoji se izvejo pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru. Sv. Peter pri Mariboru. Dne G, t. m. se Je poročila tuka.) gdč., Mimika Muršec z g. Mart. Vrečko, učiteljem v Šoštanju. Bilo srečno! Sv. Peter pri Mariboru. Ravno tisti dan, ko so odšli na vojsko naši zvonovi, so poslali pozdrave iz laške bojne črte vsem župljanorn in bralcem „Slovenskega Gospodarja" naši vojaki: Jože Lorber, J. Cvikl, Matija Vedernjak, Alojzij Kosi. Njim so se še prijdružili: desetnik Martin Kurbos od Sv, Ruperta v Slov. gor., Stefan Parfant iz Polzele pri Celju, J. Novak iz Stanovne pri Veliki Nedelji, Vincenc Pajek iz Brebrovnika pri Ormožu, Karol Arlič iz Nove cerkve pri Celju in koroški Slovenec Franc Frühstück iz Zabnic pri Sv. Višarjih, „Zdravi smo pa. še vsi, hvala Bogu, Bog nam d,aj tudi zanaprej zdravje in enkrat srečno vrnitev k našim ljubim domačinom!" Iz Rusije pa pozdravlja Anton Fras, posestnik s Trčove. Bil je ves čas v Sibiriji. Sedaj pa je prišel v mesto Kobeljaki v. poltavski guberniji ob reki Dnjepr. Po naključju je našel tam naše vjetnike: Obra, Vebra in Trampuša. Svidenje je bilo veselo. Tudi Matija Knuplež, posestnik iz Trčove, se pridno oglaša, toži pa, da no dobi nobenega, pisma, akoravno mu pišejo domači, Pa vsakokrat je kaj prečrtano pri naslovu. Naslov sam pa je skoraj vsak mesec drug. Zdi se, da je blizu mesta Minsk in prav blizu nemške fronie, za kuharja, kakor trdijo ruski, vojni vjetnikl. Hoče. Dne 2. t. m. se je začelo jemati zvonove liočke fare. V celem'se jih bo vzelo 12. Sv. Križ pri Mariboru. Na vernih duš dan je tukajšnja Marijina družba v veličastnem sprevodu ob mnogobrojiii udeležbi -župljanov spremljala svojo vrlo članico in vneto cerkveno pevko Tiliko Haupt-man k zadnjemu počitku. V torek, dne 81. oktobra, zjutraj ob 5. uri, se je odpravila na §)ot v cerkev in k sv. zakramentom, pa komaj je napravila nekaj ko-rakov od domače hiše ter prišla na brv, ki vodi čez potok na cesto, je podlegla bolezni, ki jo je v zadnjem času precej pogosto mučila padavici, padla v potok in našla tamkaj svojo smrt. V nedeljo poprej se je še popoldne zdrava in vesela pri pevski vaji, h kateri je vsikdar rada točno prihajala, učila za praznik Vseh svetnikov in za vernih duš dan žalos-tinko, ki so jo pa tovarišice-pevke morale njej kot nagrobnico zapeti. Kdo bi si bil mislil, da se uči svojo lastno žalostinko! Ob pretresljivem poslovilnem govoru č. g. župnika ob odprtem grobu se je sleherno oko solzilo. Ljubi Bog, obudi med našimi mlajdenkami mnogo vrlih posnemovalk v gorečnosti rajne Tilike za cerkveno petje, njej pa bodi za r>-no požrtvovalnost v nebesih bogat plaičnik! St. Ilj v Slov. gor. Fantovska Marijina ba se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je bož!a pot na Ptujsko goro tako slovesno in v redu vršila. Ko so fantje prišli v prelepo cerkev v procesiji, je bila maša zadušnica za vse padle naše slovenske fante, nato govor na tante in vernike ter slovesna sv. maša za vse žive in rajne ude šentiljs-ke fantovske Marijine družbe. Fantje so pristopili k sv. obhajilu, četudi je bilo že pozno. Vsako žrtev za take prireditve bo Bog obilo poplačal. St. Iii v Slov. gor. Jožef Kalher, desetnik pešpolka, sin posestnika Mihaela Kalher na Novinah, je bil za svoje junaške čine na južnem bojišču odlikovan z bronasto hrabrostno kolajno. Odlikovanec je zaveden Slovenec. Sv. Andraž v Slov. gor. Igri »Sv. Cita« in »Ljubezen Marijinega otroka« sta dne 22. oktobra dobro uspei. Akoravno so imele igralke in pevke vsled obilnega dela na kmetih in vsled kratke dobe za učenje in vaje le malo časa na razpolago, so vendar vse dobro napravile. Ker je bilo slabo vreme, se je bilo bati, da bo slab obisk, da so se vrle igralke in pevke zastonj trudile. Konečno pa se je zbralo toliko število domačinov in deloma sosedov, da pošlje tukajšno izobraževalno društvo lepo vsoto od čistega dobička za vdove in sirote padiih vojakov. Središče. Dne 19. oktobra je umrla v 26, letu svoje starosti Marija Bedekovič, Pogreb se je vršil dne 21 oktobra ob obilni udeležbi. SvotMa rajni večna luč! Pušencl pri Ormožu. V torek, dne 24. vinotoka t. 1. smo spremili k večnemu počitku zopet enega našiti naj blažjih mož, g. Alojzija Horvat, mlinarja in posestnika v Pušencih. Ranjki je bil zaveden in zanesljiv narodnjak, ljubeznjijv in postrežljiv sosed, vesten in vstrajen sotrudnik pri raznih javnih uradih in društvih, vzoren kristjan in nad vse ugleden soprog. Kako so spoštovali svojega izbornega in neumorno delovnega mlinarja Pušenčarji in prebivalci sosednih in daljnih občin, je prav živo pokazala dolga vrsta žalujočih prijateljev in sorodnikov, ki so g solznih oči spremljali k njegovemu tastu in tašči, g. Kardinalu na ormoškem pokopališču k zasluženemu počitku. Z rajnim smo mnogo, mnogo izgubili. Da se vidimo nad zvezdami! Bo|di mu žemljica lahka! Marenberg. Ooicajm. tokiat snuju>i se-u.nek Mladtniške in deldifke zveze, ki se je vršit pri Sv. Janezu, dne 22. oktobra v lepo okrašeni društveni sobi, je bil precej dobro obiskan Po pozdravnih besedah slede deklamacije: Gregorčičevi >Oijki« (deklam. Kolar) in »Soči« (deklam. Virtič). »Pesem slovenskih deklet« (deklam. Tavšak). »Ogibljimo se slabe tovarišiie« (govor. Veronik). Smisel pesmi »Soči« se poljudno razloži. Že pred 35. leti je Simon Gregorčič napovedal to, kar se sedaj godi na Goriškem. V »Oljki« kaže pesnik med drugim svojo veliko ljubezen do kmeta-trpina, on, kmet-poet, kakor se je sam rad nazival Navzočim se priporoča, naj radi čitajo Gregorčičeve »Poezije«, ki jih je izdala Družba sv. Mohorja. K sklepu je bila važna razprava glede naselitve goriških beguncev pri tukajšnjih posestnikih za pomoč pri dela. Sv. Ema. Dne 8. oktobra se je priredila slav-nost v proslavo godu Njega Veličanstva s tombolo in licitacijo v prid Rdečemu križu za uboge ranjene vojake. Slavnost se je vršila pri Kmetijskem društvu v gostilni g. Anice Čakš, ob obilni udeležbi gostov iz drugih krajev. Cisti dobiček je znašal 24 K 40 v, neimenovan darovalec je daroval posebej še 20 K. Znesek se je poslal Rdečemu križu na Dunaj. Bog nam pa ohrani ljubljenega vladarja Franca Jožefa I in milo nam Avstrijo! Topolšica. Za častna občana sta bila dne 5. nov. imenovana č. g. Janez Rožman, župnik v Za-vodnjem, za zasluge, katere si je pridobil kot župnik v 121etnem službovanju za farane in celo občino s svojim požrtvovalnim in trudapolnim ter nesebičnim delovanjem, in g. dr. K. Verstovšek, državni in deželni poslanec ter deželni odbornik, za zasluge, ki si jih je pridobil kot tak za svoj volilni okraj in zla&ti tudi za tukajšnjo občino.. Ob tej pri.iki sta nova častna občana darovala lepe svote za občinske uboge, za kateri velikodušen dar se jima občinsko predstoj-ništvo najsrčnejše zahvaljuje. Dobova. Dne 3. t. m. smo darovali mili domovini tri zvonove; dva od farne cerkve, in enega od podružnice na Mostecu; skupaj tehtajo 1020 kg, vliti so bili leta 1801 od Samassa v Ljubljani. Zjutraj istega dne so od 4. do 8. ure Še vsi slovesno zvonili v slovo. Globoko ginjeni smo gledali zapuščati njih dom: z venci in s cesarsko zastavo okinčani so bili fotografirani. Ko smo skupno opravili molitev za cesarja in domovino, jih je glas velikega zvona, spremljal na potu na bojno polje. Prilepljen je bil na en zvon listič z napisom: Oj z Bogom zdaj, ljubljeni zvon, Odločen si na bojni grom, Veselja, žalosti Ti vir, Pribori zaželjen mir! — Tolaži nas, da imamo še eden zvon in — oltar. Jurklošter. Za vdove in sirote domačega 87. pešpolka, katerega hrabrost ostane nepozabljliva, so darovali tukajšnji domoljubni občani skupno 73 K in se je ta svota poslala c. kr, okraijnemu glavarstvu v Celje. Vsem darovalcem prisrčna zahvala! Zadnja poročila, došla w četrtek, 9, nov» Hajnovejše avstrijsko nraduo porodilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 8, novembra. Vzhodno bojišče. Fronta generala kavalerije nadvojvoda Karol a: južno in južnovznodno od S z u r d u k-prelaza so bili rumunski napadi odbiti. Pri kraju Spini in južnozahodno od P r e d e a 1 a smo potisnili sovražnika dalje nazaj. Na obeh straneh B o d z a - ceste smo zopet v posesti vseh naših prejšnjih postojank. ¡Severozahodno od Tiol|gye-s a se je Rusoirt zopet posrečilo pridobiti nekaj prostora. Pri T a t a r o v u je avsiro-ogrski letalec sestrelil ruskega Neuport-dvokrovnika. italijansko bojišče. Mir na Goriškem traja dalje. Na fronti v dolini F 1 e i m s so bili napadi posameznih italijanskih bataljonov v ozemlju Colbrieen in ob postojanki Boche odbiti, 3 častniki, 50 mož in 2 strojni, puški ste ostali pri tem v naših rokah. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hfifer, podmaršal. Dogodki na uioriu. Dne 7. novembra popoldne so sovražna letala metala bombe na mesta Rovinj, Poreč in Novi grad. Povzročene ni bilo niti najmanjše škode in tudi ni trii nihče ranjen. Naša letala so sovražnika zasledovala. Eno naših letal, vodja ladijski poročnik Drakuljo, je sestrelilo eno sovražno letalo, ki je padlo na odprto morje pri sovražnin torpednih čolnih. Te čolne so naša letala najvadla z bombami. Napadeni italijanski torpedni čolni so odpluli proti italijanski morski o-bali. Zvečer istega dne je vrgel sovražni z r ako plove c istotako brezuspešno bombe na mesto Omak. Naša pomorska letala so zvečer zelo uspešno metala bombe na vojaške naprave v VermeljaBH in Tržiču in so se vrnila nepoškodovana Mornariško poveljstvo* Najnovejše nemško ura&no porodilo. Berolin. 8. novembra, Francosko bojišče. Južno od Somme so napadali Francozi na obeh straneh kraja Ablaincourt. Naše na južni del kraja Ablaincourt naprej potisnjene postojanke so bile potisnjene nazaj. Vas Pressoire je izgubljena Na severnem krilu, je bil vržen nazaj. Balkansko bol išče. Pri skupini maršala M a c k e n s e n a nobenih posebnih ciogodkov. Macedonsko bojišče. Sovražni napadu ob kolenu Črne so ostali brezuspešni. Živahno artilerijsko delovanje na fronti pri Belasici in Strumi. Hughes izvoljen za predsednika Novi Jork, 8. novembra. (Uradno.) Hughes je izvoljen za predsednika Združenih držav Severne Amerike. Listnica ureami31we; J. Kosmu s, vojna pošta 373: Vaše pismo dubili, a ga je nekdo tako prečrtal, da ni čitljivo. Pozdr»Te! — Ant. Ašk. Gradec: Nesmemo priobčiti. — Ivan Kumrič, vojna pošta 304: Zadan Veruih duš prepozno. Dobili še le dne 7 novembra. Vračamo pozdrave! — Anton M ar i nič vojna pošta 381: Obrnite Be na Katoliško Bnkvarno v Ljubljano — Mala Nedelja, Svetinje, Mali-kamen, Mezgovci, 8v. Križ, Sv. Benedikt, Sv Martin in nekatera pisma iz fronte: Za to številko prepozno. Pisma, ki pridejo še le v sredo popoldne, se morejo objaviti še le v prihodnji številki. Prage (švelarje) bukove in \ ra sto ve za državno železn co kupuje po najvišji ceni in pri večjem števiiu preskrbi tudi delavce Rudolf Dergan, Laški trg, Štajersko. m Bližajo se veliki dnevi srečs! V času do 1. febr. 1917 Izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbor .i >h Brečk: Novih srečk Avstrij. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1S80 90.000 in 90.000 K 3% zemljiških srečk iz L 1889 60.000 in 100.000 K I 17 Žrebanj vsako leto I Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 krOll oziroma frankov. 94C" Mesečni obrok samo K 7"— oziroma K 3*75. "3M2 Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je Izguba denarja kakor pri loterijah v glnčaju neizžrebanja izključena 1 — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom 1 8re&kovx o «aatopatvo 16, Ljnb^aaa, 490 tabora« m I« obneslo n vojske t vojski In «fish is vsakefla kot najboljše bol obiažujoče mazanje pri prenlajen/u, rwviaatiamu, protiau, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Bihter-ja Sidro - Liniment. capsici compos. Nadomestilo za Sidro - Pain - Expeller» Steklenica kron. — 80, 1'40, 3-—. ' Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Bichter-ia lekarni „Pri zlatem l«vn" Praga, I., Eliaabetn» ee*ta 5. Dnevna rupoMl|ant*. ,m 9, novembra 1916.: srttvfisnsm ROSRHHR. Stran li Loteriiska StarlllM. Trst, dne 31. oktobra 1910: 67 « 27 56 8 Buuaj, dne 4. novem. 1916: 53 30 79 82 85 Ena beseda stane 6 vinarjev, petitvTsta 18 vin. Mrtvaška oznanila in zahvale vsaka petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 36 vinarjev. Za večkratno objavo znaten popust. Inserati se sprejemajo le proti predplačilu. Zadnji čas za sprejemanje inseratov torek opoldne. ZAHVALA. Spodaj podpisani slovenski ran- j jenci se najsrčneje zahvaljujemo ■ apravništva „Slov. Gospodarja" za cenjeni list, kterega nam je dobrotno pošiljailo na naslov: Fišer Jernej, Dnuaj XVIII, Vmcencg. št. 3. (v bolnišnici.) Plevčak Andrej od Sv. Florjana pri Rogatcu, Kastelic Jurij od Št Petra, Vi-drih Ivan, Bizjak Iva«. 700 Tvrdka Wajss, Westermann & Co. sprejme v Diemlachu pri Brucku ob Muri delat ce betoaa&a, dela, i« $£ V - žlahtne kostanje, zdrave, letošnje letine. Ponadbe z navedb« teže in cene od tamoš-nje ielesniške postaje. Pošljem vreče in tovorne liste. Kostanji se lahko pošljejo po pt vzetju. Ponudbe ▼ slovenskem ali nemškem jeziku na naslov: Herman Mandl, Horn, Nižje Avstrijsko, Schlltzen-platz 20. 696 Mačaa kovaški učenec in nekaj pomočnikov se sprejme pri Franca Plepelec v Lipniei. 696 a Močan kolarskl učenec se takoj sprejme pri Gregorju Muraig, Lip-nica. 696 b Miliar se išče v novi mlin na stalni ▼odi v Škofjivasi pri Celju. Vpraša se pri lastniku Fraoc Kline isto-tam. 697 Dobra gostilna z malo prodajal oieo tik eerkve in šole se na Koroškim odda z novim letom v najem. Več pove IJrban Jančnik, veleposestnik na Zlebnu, p. Podrav-lje (Koroško). 681 Majer in Tiaičar se tak«j sprejme v služb«. Dopisi se pošljejo aa upravaištv« tega lista. 714 Izgubila se je od Maribora d« Hoč srebrna ura z verižico (birmsko darila). Kdo jo najd« in vrne dobi lepo nagrado. Barlovič Jažef, kroja A i mojster Laterjtva nliea št. i. Maribor. 711 Priden učenec se «prejme takoj v trgeviai pri trgovcu Alojziju Vršiču T Ljutomeru. 710 Mlinar se išče za nov dobro urejen mlia aa močni vodi v Škofjivasi pri Celja. Vpraša s« pri lastnika Franc Kline istotam. 701 Izvežban, spreten šafar za poljedelska dela, živinorejo, žena pa sa svinjerejo, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Naslov pod 3Safar št. 704" aa «pravništvo 8 vinarjev stane poštna dopisnica, s katero lahko dobite na zahtevo moj glavni cenik z novo slikanimi urami zastonj in poštnine prosto. Prva tovarna ur Ivan Konrad, c. i. k. dvorni dobavitelj v BrSsra 801 na Češkem. Nikelnaata anker-nra K 6'30, 6'80, 9'60, starosrebrna-kovina-sta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8'25, vojna spominska ura K 10, radium žepna ura K 18, niklasta budilka K 7, stenska ura K 520. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben rizikol Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da Pozor! Cepljene trte! Dveletne zelo močne od vrst; laški rilček, bela žlahtnina, muškatna žlahtoina, šipon, portugalka, beli burgundec, modra kapčina in iza-bela, cepljene na razjičnih priporočenih podlagah. Dveletne divjake Gfithe štev. 9 prodaja Anton Slodnjak, trtnar in posestnik, p. Juršinci ri Ptuju, Btaj. Cena po dogovoru. 688 Enonadstropna hiša z 9 sobami, 6 kuhinjami, lep vrt za zelenjavo, svinjski hlevi, drevje in brajde, je na prodaj. Več se izve pri lastniku v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica 9. 722 Želi se sprejeti deklica brez staršev revna in uboga za svoje od 14 let naprej. Piše se na naslov: Feliks M. Kožar, urar p. Sv. Anton v Slovenskih goricah. 724 Lepo posestvo na prodaj. Tri č«- trt me od Maribora, njive vinograd in sadonosnik. Janez Ribič, Dragučova p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 721 „Solzna Avstrija.4 Knjigo pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 krasnimi pesmimi, okrašeno s slikami, pošlje Matija Belec pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko, vsakemu, ki mu pošlje znesek 1 krono 20 t v denarju ali pa v novih neporabljenih poštnih znamkah. Ta spomin na svetovno vojno, naj ne manjka ▼ nobeni hiši! — Nova krasna Romarska Marijina pesem za 30 vinarjev. Na brezplačna naročila s« pa ne-mormo ozirati! 639 Kdo bi, se! vpod streho in na delo na Slovenskem Štajerskem pošteno slovensko rodbino iz Primorskega z v«č delavskimi močmi, naj piše na sledeči naslov: Valentin Svara, Wagna, baraka 10», p. Lipnica. Mož j« izvežban mizarski mojster in dober kmetovalec ter živinorejec iz Gorjanskeja na Kraiu. Vzel bi tudi kak« posestvo, viničsrijo ali kaj takega v najem, ali pa bi vzel v obdelovanj« kako posestvo. vse ivm aup tuû stare A. OIET, B, G^átanj, (MK) Krepak In priden učenec iz poštene hiše se sprejme v špecerierijski trgovini Milan Hočevar, Celje. 706 Pridna viničarska družina 4 do 5 oseb, z dobrimi dohodki, se nujno išče. Vpraša se: v upravništvu. 702 Priden učene», ki ima veselje do čevljarstva, se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Vpraša se v čevljarski trgovini J. B«rna, C«lj«, Gtsposka alica št. «. 674 Ubogo, poljskega dela vajeno dekla . išče posestnica brez otrok, če je I do smrti pri njej, je labko zraven j njene plače še dedinja Odgovor j do 20. novembra na naslov Kata- . rina M. posterestante Hoče, pri Mariboru. 703 j Nakup perutnine, j Piščance za pečenje, skopljene ko- i koši, kokoši za jubo, race, gosi in ; purane kupuje vsak čas po naj- j boljših cenah. Viljem Abt Maribor i ob Dr., Schaffnergasse št. 8. 661 ; Vila — I aovozidana z 8 sobami, 4 predsobe, ' 4 huhinje z vodo. Veliki vrt v Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 « tisoč kron. Več povo apravništva [ pod „Vila 172". Dvonadstropna hiša zraven še drugo poslopje, novo-zidana za pekarijo. Peč z paro se postavi z glavarstvenim dovoljenjem. Na prav dobrem prostoru, tudi na dan do 200 hlebov tujega kruha. Stanovalci plačajo na leto 4500 kron. Se pod lahkimi pogoji za 60.000 kron proda. Vpraša se v Mozartstrasse 59, Maribor. 657 Sprejme se takoj učenec pri g. Duhek medičar, Maribor. 642 f m ¥ à Kdo ima na prodaj kaj lovskih šlber (svinčenih zrn), naj mi naznani: Frane Ferlinc, župan in zakupnik lova v Selnici ob Muri, p. Št. Zlj v Slov. gor. 620 50% cenejl^: i Ameriška gospodarska kava, viso- i koaromatična, izdatna in varčna, i 6 kg za poskufinjo v vrečici, s ; potrebnim sladkorjem vred same i 28 K po poštnem povzetju pošilja | A. Sapira, razpošlljalnlca kave : fialanta 496, (Ogrsko). 520 cerkv. vina bo dne 14. novembra 1916 ob V211 uri Popoldne pri Sv. Petru niže Maribora. 711 Cerkv. predstojništvo- Hiša ¥ CefJu (eno nadstropna) se proda. Obstoji iz S lokalov, sposobna za vsako obrt. Lahki pogoji. Naslov pove upravništvo Slov. Gospodarja. 712 Vaše svinje morajo biti hitro debele in mastne, krave morajo da'i več mleka, kokoši morajo leči mogo jajc, ako jim redno dajete Bariheliftoio lilajno apno. primešano v hrano. B kg za poskušnjo K 4'50 od Dunaja, 50 kg K 38 od skladišča v Mariboru proti predplačilu. Cene niso obvezne, Mihael Barthel & Co. Dunaj, X/I. Siccardsburggasse 44 (Tvrdka ustanovlj. 1781) Mosse. Izjava. Podpisana Frančiška Merdausel, posestnica v Spodnjem Boču izjavljam, da sem brez najmanjšega vzroka dolžila gospoda Alojza Weber, trgovca z živino v Mariboru, da me je o priliki, ko je kupil od mene kravo, ogoljufal za 112 K; prosim ga odpuščanja ter se mu zahvaljujem, da ne zahteva sodne kazni. Frančiška Merdausel. 719 Opravilna številka: E 633/16 10. Zavezana stranka Jožei in Ida Piruzzi. Dražbeai oklic in poziv l napoïedbi. Na predlog zahtevajoče stranke Franca in Frančiške Buchta v Mariboru po dr. Antonu Božič, odvetniku v Celju bo dne 6. decembra 1916 predp. ob 10. uri, pri tem sodišču, v izbi število 7 na podstavi ob enem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Zagrad vložno štev. 283 viničarija štev. 36 zidana, z enim nadstropjem, gospodarsko poslopje hiša št. 35 in hlev z različnimi zemljiškimi parceatni (vinograd, travniki in gozd z 1 ha, 18 a, 97 m2) cenilna vrednost 49596 K 36 v najmanjši ponudek 33660 K. K nepremičnini zemljiška knjiga Zagrad (Schlossberg) vL štev. 283 spadajo sledeče pritikline: 1 lestva, 1 brana, 1 kolovoznica, 1 plu?,' 1 stiskalnica, 2 kadi, 1 stiskalnica za grozdje, 1 mlin za sadje, 1 kad za zelje, 2 škafa, 1 mala kad, 2 krampa, 9 sodov, 3 lege, 2 vile, 2 lijaka v cenilni vrednosti 891 K. Vadium znaša 5049 K. Pod na;,n anjšim ponudkom se ne prodaje. C. kr. okrajno sodišče Celje, odd. III. dne 25. oktobra 1916. 7i8 Prošnja do rojakov m Slovenskem v Stajerju. Kdor ima kako posestvo, ah del posestva dati v najem, ah rabi pridnih slovenskih delavcev, naj se obrne do Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani. Dunajska cesta, ali na naslov: Ivan Mer-molja. Tacen pri Ljublani, želez, postaja Vižmarje. 600 Na Iwan Ravnika g trgovina špecerijskega kolonialnega blaga barv in zaloga mineralnih aeoelo! voda Ce8j®*Graška cesta 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen kumno janež pristno strd in vosek. Kaj delajo trapisti? O tem lahko izveš v mični novi knjižici: „Brat Ga-briel Giraud in njegovaustanova v RajhenburflO." Dobiva se pri trapistih v Rajhenburgu, v Katoliški bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nasl. in Urban Horvat v Novem mestu in po vseh drugih knjigarnah. Broširana knjiga velja K 2 50 in v platno vezana K 3 50, po pošti pa pri obeh po 20 vin. več. Ta ne samo vseskozi zanimiva in s primernimi podobami okrašena, ampak ravnotako podučna in zabavna knjižica bi ne smela manjkati v nobeni ¡tolarski in društveni knjižnici. Sezite tedaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse šolske, farne in izobraževalne knjižnice ter knjižnioe Marijinih družb itd.! 631 štey. 1916 ' II. 2741 NAZNANILO. Štajerski deželni odbor je v svrho temeljite izobrazbe viničarjev za obdelovanje vinogradov z ameriškimi trtami in za obratovanje kake dveves-nice, za napravo sadonosnikov in za ravnanje z istimi sklenil ustanoviti tudi leta 1917 dva stalna tečaja za viničarje in sicer na : 1. Na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipniei in 2. Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Ta dva tečaja se začneta dne 15. februarja in se zaključita s 1. decembrom 1917. V tečaj v Silberbergu bo sprejetih 26, v Mariboru pa 14 sinov posestnikov in viničarjev. Ti sinovi bodo dobivali na imenovanih zavodih prosto stanovanje popolno prehrano in mesečno plačo 8 kron. Izobrazba na teh tečajih je v prvi vrsti praktična in teoretična tudi le v toliko, koliko je neobhodno potrebno za preddelavce in samostojne viničarje. Po sklepu tečaja bo dobil vsak udeleženec spričevalo o njegovi sposobnosti. Prosilci morajo, ako želijo biti sprejeti v enega teh tečajev, vložiti tozadevne nekolkovane prošnje najpozneje do 15. januarja 1917 na deželni odbor štajerski. V tej prošnji se mora izrecno navesti, v kateri tečaj imenovanih viničarkih šol želi biti sprejet prosilec. Prošnjam se mora priložiti: 1. Dokaz, da je prosilec izpolnil 15. leto-svoje starosti. 2. Nravnostno spričevalo, ki pa mora biti potrjeno od pristojnega župnega urada. 3. Potrdilo od zdravnika, da prosilec ni bolan na kaki nalezljivi bolezni 4. Spričevalo — odpustnice iz ljudske šole. Pred vstopom se morajo prosilci zavezati, da bodo ostali v tečaju nepretrgoma od 15. februarja dol. dccembra 1917 ter da se bodo v svrho izobraženja pokorili vsem odredbam strokovnega učiteljstva na teh tečajih. Gradec, v oktobru 1916. (21 Kienr.) Od štaj. dež. odbor?. Edmund grof Atteins. " Jožef Marta, ;Maribor* (ustanovljeno 1860) razpošilja: 701 galanterijsko, igralno, pleteno blago in drobnarijo po najcenejših dnevnih cenah. Naročila in vprašanja se točno rešujejo. r^illll.......II ■■!! 11II— —Hllll—I aa Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuj se najbolj priporoča MCAli ) r» i m* i i .■«! mir*""" t. .. 4WVV g Kmečka hran t registro vana zadruga z neom «feno zavezo. Uradne ure ' m: »ssfcr» sred». nuk petek in rsak setjmaki dan od 8. An 1% um vu vbake nedeljo od 8. do pol 10. are do-poldae. V^piafefje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritekem samostanu v Ptuja. Hranilne vloge obrestuje po 4 , od 1. in 16. v mesca po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nerzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glar-nici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. • Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranflne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po &•/, •i po 5 V, %, na menice po 8%, na listín in tekoči rafea ped Prevzamejo se dolgovi pri dngife prošnje na sodni j o s» vknjižbe i posojilnica brezplačno, straaka Vinogradniki ]po»or ii H ft|Na suho cepljene trte^so^fprodaj. 1 M r' •-'»'——»" ' '» ■ ■lili»—MlttMMM Najboljše kakovosti in sicer I. vrste. Vse'trte so cepljene na Rip. Portalis in na Gohe št. 9. Trte se dobijo jako lepe in dobro zaraščene in lepo vkore-ninjene, za kar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trte posebno močne (L. 1915). Cena trtam je po dogovoru. Franc Slodnjak, trtnar v Rotmanu pošla Juršinci pri Piuju. «92 Kapljice za svinje. Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo priznata h in po hvalnih pisem p, f>f||3f„ mestna lekarn» c. iur. orlu" Maribor, Glavni trg št 15. Zahvala. Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. 8edaj ko sem m prepričal, da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočan to zdravilo vsem svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kap ljic za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. S pozdraven Ivan »korjgnc. Srodnja vas, dne 6. avgusta 1916. f ■ '"p . ÍÉP \ Ž -^PW&ñ ---- i:,—r Premagali^smo velike težave, r?_______w •• » ' " -i ■ •* Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja in tolažbe, izražene osebno, pismeno in brzojavno, ob nenadomestljivi izgubi iskreno ljubljenega, nepozabnega moža, očeta, tasta, svaka, strica in dedeka Franca Vraz posestnika in žapana ▼ Cerovcu, ki so nmrli dne 26. okt. 1916 moremo le tem potom izreči najprisrčnejši, vsestranski Bog plačaj. Osobito se zahvaljujemo preč. g. dekanu J. Bohancu za vodstvo pogreba in prelep tolaž-Ijiv nagrobni govor; domačemu č. g. župniku za vse obiske v težki bolezni, potem veleč. g. J. Mešku in F. Časi od Sv. Miklavža, veleč. g. M. Barbič iz Ljutomera, veleč. g. F. Slana iz Ormoža itd. Prijetna dolžnost nas veže zahvaliti se posebno iskreno velerodnemu gospodu Dominiku grofa d' Avernas, velerod. dr. Karlu grofu d Avernas i o njegovi velerod. soprogi za spremstvo in krasni, pomembni nagrobni venec, bla-rodnemu g. okr. sodniku v Ormožu g. dr. Pu-pacher, kot zastopniku uradov in njegovi g. soprogi, blag. g. nadvizorju V. Pušenjak, kot zastopniku naših krščanskih organizacij, g. Zaherl in njegovi soprogi, slav. učiteijstvu svetinjskemu vsem ljubim občanom in faranom svetinjskim, slavnim veteranskim društvom iz Ljutomera in Svetinj, vsem sorodnikom, znancem in prija-te jem, kakor vsem drugim, ki so spremljali našega blagega rajnega na zadnji poti, zanj darovali svoje molitve in nas s tem tolažili: vsem naj ljubi Bog stotero povrne. Blagega rajnika priporočamo v pobožno molitev! 720 Žulojoči ostali. da'smo se5 mogli preskrbeti s surovinami, čeravno v omejeni množini. IS8SSP Svoje]stare odjemalce še torej lahko sedaj postrežemo. Cene so od 1. novembra: 1 originalna steklenica 100 gramov Lysoforma K 1*60 1 „ „ 250 „ „ K 3 20 1 kos; Lysoformmila K 4 — 1 steklenica Pfefferminzlysoforma K 2 50 Z ozirom na omejeno uporabo surovin, naj se vsak oskrbi, dokler je še kaj zaloge, pravočasno s tem, v vojnih časih tako važnim razkuževalnim sredstvom. Ir. Keletl it Muranyif kemična tovarna, Ujpest, Ogrsko* M j Cement | prodaje Zadruga v Racah. 646 b Umetna gnojila in premog prodaje Zadruga v Racali« 646 0 V bolezni in smrti gospe Ivune iernc so izkazali razni sorodniki, znanci in prijatelji veliko ljubezni in sočutja do pokojne. Izražam tem potom vsem tem cenjenim osebam iskreno zahvalo. Po sebno zahvalo pa sprejmite, prečastita gospoda duhovnika, zlasti preč. g. župnik Bračič za lepe nagrobne besede, gospodične Alojzija Hleb, Ela in Anica Gornjak za potrpežljivo postrežbo, darovalci lepih vencev ter cenjene spremljevalke in spremljevalci blage pokojne na potu k večnemu počitku. Franc Sernc UteSaMt t» wtós«* K»S*MBM fyktv» Odgovorni urednik: Tekoslav Stnpan. Ob bridki izgubi našega, ljubega strica, gospoda Simona Oset, nam je prijetna dolžnost, zahvaliti se vsem sorodnikom, prijateljem in znanetm za izraženo sočutje. Zahvaljujemo se iskreno vsem. ki so spremili dragega pokojnika na zadnji pot;. Zlasti pa se zahvaljujemo č. gg. duhovnikoma, gg. uradnikom in si. učiteijstvu. ki se je udeležilo pogreba s šolsko mladino. Posebna hvala zastopnikom trga Vransko in občine Prekope, kakor tudi požarni brambi na Vranskem in Prekope ter zastopnikom raznih korporacij za časteče spremstvo. 717 Rodbina Osetova. Ttsik tiskarne sv. Cirila v Maribor«.