112. fitlffefl.
f umni t pmtftUtk, 15. n|Q BO.
xuv. teto.
•Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen                    v upravni&vn preje man: celo leto......K 24'— celo leto......K 22-—
pol leta........ 12-—
četrt leta........6*—
na mesec ....... 2r—
pol leta četrt leta na mesec
11 —
5-50 1-90
inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih hisercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
številka volta 10 vfMVfov. --
•Slovenski Narod" velja po polti:
o AvstroOgrsko: _ za Nemčijo:
celo leto......
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Credniitvoi Knaflova ollca it 5, (v pritličju levo), telefon al 34.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine Narodu tlakama tololoa it ti.
celo leto.......K 25—
poJ leta........13-—
četrt leta........650
na mesec........ 2*30
K 2»-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K ItH
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Uaranletvo: Kaanova 01100 019, (spodaj, dvorišče levo), tololoa it o
Uolilcl! JomBlienikl!
Dne 16. maja vas kliče zakonita dolžnost zopet na volišče. Vrši se nadomestna volitev deželnega poslanca.
Podpisani odbor je v sporazumu z zaupniki vseh naprednih političnih društev v Ljubljani sklenil, daje pri tej deželnozborski volitvi
kandidat narodnonapredne stranke
Jožef Reisner,
c. kr. profesor v Ljubljani.
Somišljeniki! Pozivamo vas, da zvesti narodnonapredni ideji volite našega kandidata soglasno!
V Ljubljani, dne 29. aprila 1911.
Dzvrševalni odbor narodnonapredne stranke.
Pred tieželno^Mltnl nadomestnimi volitvami.
Napredno gospodarsko društvo za šentjakobski okraj je sklicalo za včeraj po poldne volilni shod »Pri Mokarju« na Barju. Shod je otvoril društveni predsednik g.
dr. Lavš,
ki je po kratkih pozdravnih besedah poudarjal, da naj se Barjani dokler nimajo svojega lastnega društva, zaupno obrajačajo do gospodarskega društva za šentjakobski okraj, dal besedo deželnozborskemu kandidatu gospodu
JOŽEFU REISNER JU, c. kr. profesorju.
Živahno pozdravljen je kandidat g. prof. Reisner poudarjal, da je ne-
mogoče, da bi poznali volilci osebe kandidatov v teh časih z obraza v obraz. V časih, ko stopamo iz enega volilnega boja v drugi in ko so vse sile do skrajnosti napete, je tako poznanje popolnoma izključeno. Le daljše medse!x>jno občevanje lahko posreduje tako spoznanje in pa zaupanje.
Govornik se predstavi nato kot kandidat narodno-napredne stranke ter ob enem naglasa, da pri teh volitvah kakor sploh pri sedanjih volitvah ne gre za osebo kandidata, marveč za stranko. Če bi šlo* pri volitvah za to, da si izbero volilci med onimi možmi, ki vživajo pri njih največje zaunanje, bi bilo stališče kandidatov, ki jih postavijo posamezne stranke, zelo težavno. Stali bi si takrat nasproti osebno spoštovani in med volilci dobro znani ljudje. Tako pa si stojiva nasproti dva,   oba v širših
krogih morda malo znana, zato pa se borita ideji, za katere se ogrevava, boj tedaj ne velja osebi, marveč je boj med strankama. Nasprotna stranka se poslužuje v svojem boju vseh mogočnih sredstev in skuša zlasti oblatiti kandidata narodno-napredne stranke. Stikala je po celem življenju in ni našla nobene dobre lastnosti pri meni. Kljub temu pa, da mi moji nasprotniki ne marajo priznati niti ene dobre lastnosti in kljub temu, da so prebrskali vse moje življenje, pa niso našli ničesar, kar bi moglo vreči slabo luč na mene z ozirom na možatost, poštenost in odkritosrčnost. Dobre volje, poštenosti in odkritosrčnosti mi ne more nobeden odrekati in s temi svojimi lastnostmi nastopam kot deželnozborski kandidat, za katerega me je postavilo zaupanje narodno-napredne stranke. Će ostanem v teh svojih svojstvih tak, kakršen sem do danes, boste pri prihodnjih volitvah lahko z enako mirno vestjo oddali svoj glas naprednemu kandidatu, če pa ne bi ostal zvest svojim načelom, potem me lahko obsodite in obračunate z menoj pri prihodnjih volitvah. Jaz svojim nasprotnikom ne maram slediti na to nečedno polje, da bi skušal oblatiti svojega protikandidata, dasi bi mi ne provzročalo nobenih težkoč najti tudi na njeni slabosti. Baviti se houern le s stranko samo.
Eno glavnih agitačnih sredstev S. L. S. je, da pravijo, da hočemo vero spodkopati in s tem sredstvom pri priprostem človeku še marsikaj dosežejo. V Ljubljani tega očitka ne uporabljajo, ker ima mestno prebivalstvo veliko lažjo kontrolo o resničnosti njih trditev. Je pa ta trditev tudi popolnoma neresnična, ker na-rodno-napredna stranka se ne bori v škodo vere- Naše načelo pa je, da stori vsak veliko lopovstvo, ki spači vero ljudstva, kakor to delajo dan na dan klerikalci. Danes že ne čujemo v cerkvah več besede božje in oni sveti in blagodejni mir je izginil iz njih, zato pa se šopiri po cerkvah politika in šopiri sovraštvo. Naša zahteva pa je, da ostani cerkev cerkev in da se naj ne pretvori v agitačen lokal. Vsakemu hočemo ohraniti svobodo, za cerkev pa zahtevamo, da naj ostane čista in neomadeževana, ker le na ta način more izpoljnevati svoje poslanstvo. Navsprotno pa delajo naši nasprotniki, ki dan za dnevom
omadežujejo vero I tem, da ne vprašajo po naukih našega   odrešenika,   kdo je potreben, marveč kdo trobi v njih rog.
Davke mora plačati oni, ki hodi v cerkev in oni, ki ne hodi, podpore potreben je lahko oni, ki moli in oni, ki ne moli in podivjanost je, Če kdo svojemu bližnjemu odreka pravice do podpore samo zaradi tega, ker ni z njim enakih misli.
Mestni občinski svet se ne bo ba-vil z vprašanjem, kako napraviti in kaj ukreniti, da bodo ljudje bolj zahajali v cerkev, mestni občinski svet mora imeti pred očmi gospodarski razvoj in napredek mesta in njegovih prebivalcev. Ravno tako pa bi moral deželni zastop imeti pred očmi interese prebivalcev cele dežele in ne samo interese posameznih slojev ali posameznih delov dežele.
Kdor pravi, da bo zastopal le interese svojih volilcev, ta ni vreden niti zaupanja teh svojih volilcev. Tako pa delajo klerikalci, ki so ta teden proglasili
politični bojkot
nad naprednimi sloji prebivalstva dežele Kranjske. Z drugimi besedami bi se to reklo: Tisti, ki ni naš, ne dobi pravice in naj bo njegova stvar še tako pravična. Začeli so to svoje načelo tudi že uveljavljati. Ko je prišla deputacija iz trebanjskega okraja k deželnemu odborniku dr. Zajcu, je ni vprašal po njih željah, marveč prvo njegovo vprašanje je bilo, ali je med deputacijo človek liberalnega mišljenja, in ko se je oglasil značajen človek, ki je potrdil, da je naprednega mišljenja, ga je spodil. Tak je političen bojkot in taka je
klerikalna morala.
Kjer pa vlada tako pojmovanje pravičnosti, ni mogoče, da bi prišel kdo do svoje pravice, najmanj pa revež. Samo hinavstvo vzgaja tako postopanje in neznačajnost. Vsaka stranka mora v za stopu, v katerega je poklicana, delovati za vse sloje in ne sme vprašati pri posameznostih, ali je oni za katerega kaj stori naprednjak ali klerikalec Pomoč, ki se deli, se mora deliti samo zato, ker je prošnjik revež in pomoči potreben brez ozira na njegovo mišljenje, vsako drugo postopanje je nizkotna
korupcija.
Toda preidimo na drugo polje! Katera stranka je pokazala do sedaj, da hoče skrbeti za mestno občino ljubljansko? Barjani so preveč oddaljeni od mesta, da bi mogli uživati vse one dobrote, ki jih nudi mesto in zopet, ker pripadajo k mestu, ne morejo uživati dobrot, ki jih deli deželni odbor deželanskim občinam. S. L. S. nima na svojem programu skrbi za mesta in zaradi tega morajo Bar-
jani trpeti z mestom, plačevati z mestom, sami pa od tega ne bodo imeli onega, kar bi lahko zahtevali.
Govornik se dotakne potem 1U milijonskega posojila, poudarjajoč, da bo za to posojilo plačevahi Ljubljana sama 10 milijonov, ker bo ta dolg narasel z obrestmi in obrestnimi obresti tekom 30 let na 30 milijonov. Od tega posojila pa naj nima mesto in z mestom tudi ne Barja m niti vinarja. Barjani dobe le to, kar jim more mesto samo iz svojih sredstev dati. Tega sevedd, naši klerikalci ne marajo uvideti. Oni pravijo na eni strani, da hočejo pravico, na drugi strani pa sipajo krivico. Prehaja potem na vprašanje osuševanja barja in na potrebno preureditev kanalizacije Ljubljane, da v sanitarnem oziru ne trpe prebivalci niže ležečih delov mesta. Dežela pravi, da > Ljubljana, njen najboljši davkoplačevalec nič ne briga. Koristi pa, ki jih bo prineslo osušenje barja, pa §e ne bodo stekale edino v Ljubljano marveč ravno dežela bo imela od trga največje koristi.
Vsled vseh teh del pa bo rasla draginja v Ljubljani in ta draginja bo obteževala pred vsem one sloje, ki morajo živeti ob gotovih neizpre-menljivih prejemkih. Dela so potrebna, da, celo nujna so dela, toda dežela bi morala prispevati k tem delom > primernimi vsotami, potem bi morda draginja ne narasla tako strahovito. Tako pa bo ravno obrtnik, uradnik in delavec najbolj prizadet od draginje. Vsi zvale lahko bremena na ramena drugih, če se davki zvišajo, samo oni, ki so navezani na stalne prejemke, bremen ne morejo več zvračati na druge. Poiskati si bodo prisiljeni druga, cenejša in nezdrava stanova nja. Otroci bodo hirali in zaostajali in vse to le zaradi blaznosti in podivjanosti naših klerikalcev. Vsak oče želi, da si njegov otrok v življenju pribori boljšo pozicijo, kakor jo ima on, za to pa je treba otroku izobrazi H . Naši klerikalci pa so nasprotniki izobrazbe, ker vedo, da spregleda izobraženo ljudstvo kaj hitro njih nakane. Če pa hočemo, da je šola dobra, mora biti učitelj dober, to pa je mogoče le tedaj, če ima učitelj sredstva, da se lahko popolnoma posveti svojemu poklicu in pa če se ne zam -tudi v šolo politika. Kakor zahtevamo, da bodi cerkev samo kraj molitve in vzvišenih naukov, tako zahtevamo, da bodi šola samo izobraževal-niča za otroke.
S. L. S. pa preganja učitelje in ne vpraša ali so dobri učitelji ali slabi, marveč hoče za su ž nit i njih duše
LISTEK.
Hoja prva ljubezen.
Spisal Mirko M u r š e c.
Ko pred kratkim nekega dolgočasnega popoldne nisem vedel kaj početi, sem sklenil, pospraviti vsaj malo vnebovpijoči nered svoje pisalne mize. Ko tako brskam po različnih predalih, urejujem in prebiram njih vsebino, naletim med drugimi zanimivostmi tudi na svoje spričevalo iz prvega tečaja tretje gimnazije. To si ogledam prav poeebej, ker se je odlikovalo od vseh drugih jx> svojih skrajno slabih redih. Pri tem sem se živo spomnil dejanskega priznanja in pohvale, katero mi je izrekel moj oče v obliki gorkih batin za to lepo spričevalo, a spomnil sem se tudi vzroka, ki mi je pripomogel do obojega.
Bila je temu kriva prva moja ljubezen!
Še odrasel mož se rad spominjam te prve svoje ljubezni, ker se nasme-jem vselej prav od srca ob spominu, kako klavrno vlogo Don Juana sem igral takrat.
Pokadil sem ravno prve svalči-ce in prenašal junaško vse posledice tega početja, ko sem zagledal »njo«, ko sem se zaljubil prvič, zaljubil z vsem ognjeni prve ljubezni. — Bil sem takrat nadebuden tretješolec, a moj plamen je pohajal prvo meščansko!
Vitka črnolaska, s kakor noč črnimi očmi, temne polti, prožnega hoda, kratkih kril, oh, imela pa je tudi vse tiste lastnosti, ki so kakor nalašč pripravne zmešati mladeniču mojih let možgane in očarati njegovo ljubezni žejno srce.
Kako sem jo spoznal? Prav enostavno! Kot sošolec njenega brata, sem tega večkrat spremljal do doma. Nekoč, ko sva še na cesti pred njegovim stanovanjem debatirala nekaj o Darviuovi teoriji, zagledam pri oknu njegovega stanovanja njo! Prišel sem, videl in ljubil, ta od nas dijakov prikrojeni Cezarjev rek obnesel se je tudi pri meni! Trenutkoma so se vzbudila v meni vsa doslej še skrita in nejasna mi čustva, krog srca me je nekaj zaščegetalo, srce mi je začelo burno utripati, kratkomalo, spoznal sem, sedaj je prišel trenutek uresničenja mojih mladeniskih sanj, trenutek, ko sem našel svoj ideal, ko sem se zaljubil prvič. — Ko je opazil moj sošolec, da njegovega pripovedo-
vanja sploh ne slišim, in videl moj zamaknjeni obraz, sledil je mojim očem, pogledal k oknu ter mi povedal, da je to njegova sestra. Poredno smehljaje me je še vprašal, če želim biti predstavljen. Še danes se čudim, da ga nisem takrat same hvaležnosti objel kar sredi ceste! Poklical jo je, a jaz sem hitel še popravljati z nervozno naglico svoje lase in kravato, da naredim na njo kar najboljši vtisk. Srce mi je bilo tako silno, da sem ga kar slišal po vsem telesu, ko je pristopicala ona lahnega koraka po stopnicah. Spominjam se še živo onega trenutka predstavljanja. Sošolec ji j£ povedal moje ime, ona je ko-ketno nagnila glavico in se nasmehnila, a jaz sem se priklonil in odkril nerodno kot le mogoče in ji stisnil ponujeno mi roko teko močno, da je za ječala. Izpregovoriti si nisem upal takrat ž njo seveda ne besede, samo odbežal sem ves blažen nepričakovane sreče v park, poiskal samotno klo-pico in sanjal tam odprtih oči sanje tako velike in oh, tako bajne, ter zidal zlate gradove bodočnosti. Čutil sem že v sanjah njena rubi nas t a ustna na svojih, — pri tem sem zardel — čutil njen dih, videl že sam sebe v fraku in kiaku kot dobro situiranega doktorja, ki jo snubi. Zaroka, poroka, krst, vse to se mi je kar vrtelo po gla-
vi. Še srce, mi je tolklo po taktu besede »lju - bim, lju - bim!« Kamor sem pogledal, povsod sem videl samo le njo in njene Črne oči! Ne vem, kako dolgo sem tam sedel in sanjal in kdaj sem prišel domov. Spal in jedel za časa te prve moje ljubezni sploh nisem skoraj ničesar. Zadostovala mi je k življenju že moja velika, nepopisna sreča. — V šoli sem namesto da bi slušal predavanja profesorjev, koval in rimal verze v vse šolske knjige in zvezke in sploh na vsak papir, ki mi je prišel pod roke, oh verze, od katerih se ni vjemala niti ena vrsta, a so se končali vsi na »ljubim Te!« Njenega brata sem kar obsipaval s samimi ljubeznjivostmi. Še celo knjige sem mu nosil iz šole domov, samo da sem imel vzrok za spremljevanje. In ko sem zagledal pri oknu njo, svojo boginjo, dalo mi je v prsih sunek, oči so se mi oi&lrrile in pozdravil sem jo z največjo spošt-ljivostjo in nerodnostjo. V zahvalo je gracijozno nagnila svojo glavico in to ini je bilo dovolj. — A tudi od nje sem imel neovrgljivih dokazov, da me je vzljubila! V latinsko slovnico, ki sem jo posodil njenemu bratu, je napisala na zadnji strani »p. lj. b.« in svojo navadno šolsko pot je pre-menila od dne, kar sva se spoznala tako. da ie Šla vsak dan ooo}f*ue mi« '
mo mojega stanovanja. Obedoval nisem sploh nič, ali pa kar stoje pri oknu, samo da bi ne zamudil trenutka, ko je prišla mimo okna. Prihajala je navadno točno ob uri. Stopala je prožno, kakor srnica in dolga črna kita i rdečo pentljo jo je tepla ob vsakem koraku gracijozno po hrbtu. Vsak dan sem se ji priklonil raz svoje okno z vso eleganco, kolikor ?cm je bil zmožen in položil roko na levo stran prsi, a ona se mi je koketno nasmehnila, da so se videli beli njeni zobje. Vsak dan je naredila s knjigo, ali kakim drugim predmetom kret njo proti svojim ustim ter mi s tem nakazala poljub, če pa je bila še posebno dobre volje, pokazala mi je še, tudi dolg nos. Bil sem v sedmih ih -besih!
Govorila nisva še doslej seveda nikdar besedice.
Sčasoma mi je postala ta moja platonična ljubezen premalo in uioje želje drznejše. Zaželel sem Ž njo govoriti, razložiti ji svoja čustva, zaželel sem — oj drznež — poljubov! Iskal sem prilike, da bi govoril ž mjo na samem! — Kdor išče, ta najde in tudi jaz sem našel, da obišče ona večkrat proti večeru svojo omoženo sestro, ki stanuje onkraj mestnega parka.
(K
in napraviti is njih hinavce, da potem lažje žanje med ljudstvom, ki je zaostalo v izobrazbi.
Dosti dolgo so klerikalci že na ■krmilu v deželnem zboru, da bi lahko poikazali svojo zmožnost na gospo-(iarskem polju. Dočim pa je prej dežela skromno lahko izhajala brez dolga, ima danes že ogromno dolga, povišanega blagostanja pa ne more izkazati.
Govornik apelira nato na volil-ce, da oddajo svoj glas njemu kot kandidatu narodno - napredne stranke in upa, da se vrne prihodnjič poročat na Barje kot človek, v katerem so spoznali Barjani svojega dobrega prijatelja.
Glasno, dolgotrajno odobravanje je sledila govornikovim izvajanjem, na kar je apeliral gospod
Ivan Pust
m a Barjane, da oddajo na dan volitev svoje glasove naprednemu kandidatu
JOŽEFU REISNERJU, c* kr. profesorju.
Govorila sta sta nato še dva Bar-jana in gospod
Korene,
(ki je zlasti poudarjal delo mestne občine ljubljanske, ki je storila vse, kar je bilo v njenih močeh. Prijel je vodjo klerikalcev popolnoma po zaslugi kot največjega škodljivca našega ljudstva in orisal kako ravno naš mali kmet hudo trpi pod posledicami agTarne politike.
Nato se je predsednik naprednega gospodarskega društva za šentjakobski okraj gospod
dr. Lavš
oziral na besede klerikalcev pred občinskimi volitvami in na njih dejanja po občinskih volitvah. Rekli so, da jim je na srcu dobro gospodarstvo V Ljubljani, sami pa sedaj zavlačujejo, da bi v Ljubljani nastale normalne razmere .Tekom 8dni po izvršenih občinskih volitvah, bi se bila morala vršiti volitev župana, klerikalci pa zavlačujejo redno delovanje občinskega sveta s frivolnostjo, da ji ni primere. S pozivom, da naj SG izkažejo Barjani kot zveste in poštene volilce zveste in poštene stranke, je zaključil ta zelo dobro uspeli shod, ki je bil privabil toliko Barjanov, da je bil zborovalni lokal tja noter V vežo natlačeno poln.
Po oMinslii volltul v LluMloni.
II.
Moramo vprašati, kaj bo z narodnostjo slovenskega naroda?
Narod je velika skupina ljudi, ki temelji na zavesti požrtvovalnih, za skupino izvršenih činov, in na spora-zumljenju. da rojaki tudi v bodoče živijo v tej požrtvovalni skupini. (Er-nest Renan.) Nalion ist ein Volks-ganzes. das unter dem Einflusse des raumlichen Zusammenlebens und der historischen Entwicklung ein derar-tiges Bewusstsein seiner Bedeutung, j>eines Zusammenhanges und seiner gemeinsamen Leistungen sich erwor-ben und bewahrt hat, dass es sich instinkti v als eine natiirliehe und kul-turelle Einheit fiihlt und als solche Jortbestehen will, — definira zemlje-pisec. — Socialni demokrat Jellinek: Die Nation ist nichts objekt i ves im Sinne des ausserlich existierenden. Sie gehort vielmehr zu der grossen Klasse socialer Erscheinungen. die mit iiusseren Massstaben iiberhaupt nicht gemesseu werden konnen. Nation ist vielmehr etwa« wesentlieh subjektives, das heisst, das Merkmal eines bestimmten Bewustseininhaltes. Eine Vielheit von Menschen, die durch cine Vielheit gemeinsamer oigentlicher Kulturelelemente und eine gemeinsame geschichtlichc Ver-gangenheit sich geenigt und dadurch yon anderen untersehieden weiss, bil-det eine Nation. — Ali socialdemokrat, znameniti učenjak-ekonom Werner Sombart: Patriotizem, domoljubje, to je vendar čuvstvo, ki se v našem srcu rodi in v njem živi brez naše vednosti, našega sodelovanja, kakor domotožje, kakor materina ljubav! Isto je svota vtiskov in spo-3 n ino v, o katerih nam ni oblasti. Domoljubje je oni nedoločljiv čut, katerega i zbuja zvok materinščine v nas, zvok domače pesmi, katerega zbuja tisoč posebnih navad dežele, v kateri smo se rodili, katerega izbuja v nas skupna zgodovina in pesnitev. To je čuvstvovanje, ki se šele prav zbuja v tujini, ki nič manj ne zgrablja pro-gnanega revolucijonarja kakor miroljubnega meščana. Zakaj neki bi to bila dedščina le nekega sloja, reda, ni uvideti. Nerodna domišljija je, da bo tO čuvstvovanje v širokih plasteh kdaj izumrlo, dokler še bo kaj dežel' in ljudstev s svojim jezikom in svojimi pesmi-
Smo Slovenci narodi Nekaj nase zgodovine je treba pri tem vprašati. Odkod so prišli naši predniki v zdajšnjo domovino,   se ne ve, ali okolo
500 do 600 po Kristu so se naselili od Dunaja proti Adriji.     Kmetovmti so
zaceli. Dolgo niso bili slobodni kmeti. Ali bili so, nekdanje skupne hoste, pašniki še dajo na to misliti. Nade prednike so podjarmili neniški-laški kot neki roparsko, vojaško organizirani ljudje v tlačansko kmetijo. Ti vodje kmetije so to storili 8 pomočjo katoliškega duhovnika. Bili so odvisni od nemških kraljev-cesarjev v feudalni zvezi. Ta vez je storila, da so naši veleposestniki, takozvani pleme-nitniki redkokdaj imeli zavest, da pripadajo k slov. ljudstvu, da tvorijo v zvezi s slov. kmetom državo.
Iz te tlačanske kmetije razvije se meščanski obrtnik; dosti tega obrtnika prihaja iz laških, nemških krajev. Slovenec ni rad v tesnih mestih srednjega veka, najmanjša zavora toka ljudi iz kmetije v mesto ga ustavi v hoji v mesto. Ali slovenski element v mestih na Slovenskem le prevladuje. — Meščani so prijatelji kraljev. Kralji, odvisni od feudalnih veleposestnikov, hočejo dobiti davek in vojaka, ki ga kmet daje, neposredno v svoje roke, kralji so za to, da se kmet oslobodi tlake in meščan je tudi za to vnet, da zamore od kmeta dobiti več njegovih prebitkov. Kralji si ustvarijo svoje uradništvo, vojaštvo. Kralji, ki vladajo v slovenskih krajih, so Nemci. Za vladanje, za izčrpanje, za izvajanje strogosti — je pripraven tujec. Nemci-Lahi pridejo tako kot uradniki v mesta, trge na Slovenskem. Ti so si vedno svesti, da so druga pasem. Življenje na majhnem prostoru mesta pripravlja tuj-čenje našega iz kmetije prišlega meščana, dosti tujca pride po v srednjem veku navadnem potovanju obrtnih pomagačev v naša mesta. Veleposestnik-plemeni t as občuje z meščani. Ta veleposestnik dobivlja tudi iz nemških, laških krajev vavp-te, sluge, njim več zaupa, ti so tudi trdi napram jim tuji slov. rasi. Ti ljudje prihajajo v mesta, sluge živijo s svojo gosix)do po zimi v mestu. Katoliški duhovnik sicer govori in piše latinsko, ali tudi on govori — piše jezik grašeaka, Nemca, meščana; visoki cerkveni dostojanstveniki so po večjem tujci, sinovi kmetije so takozvani »gajpriester«, ti se ukvarjajo tudi z očenašom v slovenskem jeziku.
Tako se živi dobro ali slabo do 16. stoletja na Slovenskem. Pokati začne tedaj pri nas v tlakarski kmetiji, gospodarstvo hoče imeti prosto lastnino in prostega človeka, mestna obrt in trgovina hočeta ven na širše poprišče, več ljujdi je nastalo, več kruha je treba in tisek, nauki o naravi nastajajo, razlagajo nauk o zemlji in tudi v nebesa hočejo pregledati in katoliški duhovnik se je preobjedel dobrega kruha, živel je od tlake in še zraven desetine, in pokalo je tudi v mogočni organizaciji katoliškega duhovenstva. Marsikaj o verskem sistema ni bilo več prav vernikom; kjer je vse stvar razvoja, se je hotelo tudi iz tega sistema ven v drugega, obleka je ix>stala tesna. V osrednji katoliški Evropi zasveti reformacija, tudi na Slovenskem. V 16. stoletju se prikažejo tudi Turki in Slovenci so najbolj razpostavljeni tem divjim Četam. V ta čas bi bilo postaviti prvo zavedanje vseh slojev na slovenski zemlji, da spadajo vkup, da so narod. Ta čas je za vse katoliške narode osrednje Evrope tako važen, da šteje kot začetek neke nove dobe in mi majhni Slovenci si ga moramo večkrat ogledati, ker v njem je najti najlepša stran zgodovine slovenskega naroda, nimamo mu postaviti ne prej ne pozneje dalje do 19. stoletja kaj lepšega na stran. V reformacijskem času je vidljiva predrugačba gospodarstva, — tlakar razbija verige, s katerimi je pripet na grad, samostan, farovž, meščan mu hoče pomagati, graščak hoče dobiti kos premoženja katoliškega duhovnika — mrtve roke; — vsi ti posvetnjaki pa bi radi ven prišli iz nadzorstva katoliškega duhovnika, ki ni vedel več kaj povedati, kar ni bilo v starem njegovem verskem sistemu. To je kipelo po naših pokrajinah in Turkom je bilo večkrat posvetiti domu. Tedaj sc je pokaževalo, kaj pomenja vza>-jem na pomoč in tedaj je videti združenje vseh posvetnih slojev, ki pomenja tudi na Slovenskem narodno zavest. _
Politična kroniko.
Nemški lieti poročajo, da se bo o novih brambnih zakonih vršila na Dunaju še ena konferenca med avstrijsko in ogrsko vlado, katere se udeleži tudi vojni minister in v kateri se naj doseže končni sporazum glede Števila in trajanja bodočih vojaških vaj. O brambnih predlogah se bodo zdaj posvetovali v ogrskem ministrskem svetu. Prihodnji teden bodo predloge predložene ogrski državni zbornici, ko ta konča posvetovanje o konvedskem proračunu. Poročevalec »Nar. Politike« je govoril z nekim merodajnim politikom o pomenu, kakor snega ima dogovor med baronom Bienerthom in grofom Khoeu - He-
dervarvjem glede novega vojaškega kazenskega reda. Dotični politik je izjavil: Odločna zmaga grofa Khue-na - Hedervarvja v jezikovnem vprašanju bo imela za vso državo in armado dalekosežne posledice. Ne gre tu za praktično potrebo sodnega jezika. Ne! Vsaj bi v tem slučaju madžarski jezik ne smel imeti drugega pomena nego ostali nemadžarski jeziki. Tu gre za popolno pariteto madžarskega državnega jezika z nemškim s 1 u ž -benimjezikom in to v vseh konsekvencah. Kakor hitro se bo Madžar jem priznal madžarski jezik pri vojaških sodiščih, bo to j>o-menjalo 1. da bo v dogledne m Času v ogrski aumadi mogoč samo častnik, ki je rojen na Ogrskem, torej častnik madžarskega mišljenja; 2. da ostanejo ogrski polki na ozemlju krone sv. Štefana. To vse pa pomenja, Če že ne formelno, pač pa faktično, posebno ogrsko vojno moč — z eno besedo samostojno ogrsko armado. Vsled tega se ne smemo čuditi, da se je baron Bienerth tako energično branil, da bi se Madžarjem tako mnogo dovolilo. Skoraj gotovo se mu je zdelo, kaj po-" menja pakt, na katerem se blešči ime najbolj nemškega ministrskega predsednika izza Časa Auersperga.
• * •
Med poljsko socialno - demokratično stranko in židovskimi separatisti je trajalo šest let najhujše nasprotje. Zdaj so priznali separatiste kot enakopravno stranko poleg j>olj-ske in rusinske socialno - demokratične stranke. Vsled tega so separatisti preklicali v 3. lvovskem okraju kandidaturo proti dr. Diamandu. m *
Avstro - ogrski poslanik v Bel gradu grof F o r g a c h je v soboto kralju Petru v privatni avdijenci ofi-^ielno sporočil, da je odpoklican iz B°lgrada.
V italijanski poslanski zbornici
je odgovoril državni podtajnik v zunanjem ministrstvu di Scalca na vprašanje poslanca Gellisa: Kakor se vladi poroča, je albanska vstaja omejena na severni del škadrskega vilajeta. Vse velevlasti so v tem edine, da sc naj vstaja v Albaniji smatra kot notranje vprašanja turške države. Sicer pa disponira Italija z zadostnim številom ladij v pristaniščih jadranskega morja, ki bi po potrebi branile italijanske podanike in italijanske interese, vendar pa vsi znaki dokazujejo, da tega ne bo treba. « •
O albanski vstaji poročajo s Ce-tinja, da so imeli v Grudih albanski poveljniki posvetovanje o odgovoru na proklamacijo Torgut - paše. Emigranti so izjavili, da so Torgutovi po-croji nesprejemljivi. V par dnevih mora priti do krvavega konflikta Vsak dan dohajajo novi emigranti. Tudi trideset pobeglih nizamov je prišlo. — Iz Skopi ja poročajo, da prihajajo s črnogorsko meje vznemirjajoča poročila, ki še niso potrjena. Euverbei je prišel v najstrožjem in-kognitu iz Soluna in je bil 24 ur v Skoplju, kjer so bila vojaška posvetovanja. V Skoplju je zdaj 40 bataljonov7, dočim so garnizijo v Mitro-vici zvišali na 12 batalj. Te vojaške naredbe smatrajo v prvi vrsti kot nekak opomin Črni gori. Tudi milanska »Avenire d' Italia« trdi, da turška vlada koncentrira na črnosrorski meji gorske baterije, ker pričakuje vojno s Črno goro.
O dogodkih v Maroku poročajo iz Londona: Iz Feza, Tangerja in drugih maroških krajev so došle resne vesti. Stari Fez so napadli v noči od 5. na 6. t. m. Tudi Berberci in Kanili so znova napadli, tako da se mora sultan na dve strani braniti. Skoraj cela mehala Bremondova je de-sertirala. Ljudje se branijo služiti pod strogo francosko disciplino. Boje se, da se upornikom ne posreči, razorožiti posadko v palači in pa stražo. — Iz Tangerja poročajo, da se je v Maroku pojavilo nacionalno — politično gibanje. Že osem mesecev obstoji neka mladomaroška zveza z devizo. Maroko Maročanoin! Zveza namerava v evropskem časopisju protestirati proti postopanju Francozov. — Iz Pariza poročajo, da je španski ministrski predsednik Canalejas ukazal guvernerju Cente, naj gredo vse čete v Tetnem, ki so na razpolago. Španski zunanji minister je imel pred par dnevi važne pogovore z nemškim in francoskim poslanikom o maročanskem vprašanju.
• • •
V mestu Juarez, ki so je zavzeli mehikanski vstati, se med ranjenimi vladnimi vojaki širi tifus. Mesto Chichuahua, ki ima 1500 mož vladne posadke, oblega 2000 vstašev. Predsednik Diaz namerava razpustiti kongres in imenovati generala Revesa za vojaškega diktatorja. — Američki državni tajnik je brzojavil ameriškemu poslaniku Wilsonu v Mehiki, naj nastopi zoper neumne govorice, ki se
razširjajo po lokalnih časopisih o intervenciji Združenih držav. Vlada ne namerava intervenirati. Goji najod-kritosrčnejše prijateljstvo do Mehike in upa, da bo mehikanski narod kmalu zopet užival mir. Čeprav se ameriška vlada ne briga za notranje politične zadeve Mehike, vendar pa zahteva, da se življenje in lastnina Amerikamcev v Mehiki varuje.
Zaplenjeni!
Sobotno številko našega lista nam je zaplenilo državno pravdni-štvo. Na prilogi med »Glasovi z Jesenic« je mnogoprotežirani Luschan iz-tajrnil šest vrstic obsegajoče notico o nekem jeseniškem nemškutarju in zaplenil nam je list. Pravi vzrok zaplembi je ena vrsta, je namreč stavek, v katerem je označena obrt tistega jeseniškega nemškutarja. V tem je Luschan menda videl oznanjevanje bojkota in je planil na naš list.
Ta konfiskacija spada med najznačilnejše pojave zadnjega časa. Ta konfiskacija je očividno prvi izraz persekucijskega sistema, za čigar izvršitelja je bil izbran sicer jako ne-odličen jurist Luschan ravno zato, ker je znan kot skrajno brezobziren »Draufganger«. Faktično namreč o kakem oznanjenju bojkota v konfiscirani notici niti govora ni. Samo nasilna interpretacija more konfiscirani oponinji dati bojkotni značaj. S tem, da se omenja, kak poklic ima kdo, ali kak obrt izvršuje, še ni storjeno razglaševanje bojkota, nego je konstatirano le dejstvo, ki nikomur nič ne škoduje in ne more škodovati. Sicer pa se bomo o tem še pomenili pri dotični obravnavi, kajti ob sebi je razumno, da se bomo proti tej konfiskaciji prav energično pritožili.
Ce pa hočemo prav natančno spoznati značaj te konfiskacije, je treba upoštevati, kako postopa Luschan proti / Slovencu«. Že tedne sem oznanja >;Slovenec« na najbrezobraznejši način bojkot »Učiteljske tiskarne«, in vseh v tej tiskarni izhajajočih listov, ki so obrtna podjetja kot vsako drugo in ki imajo vsaj ravno toliko pravice do varstva od strani državne oblasti, kakor kak nemškutarski lunip. Toda v varstvo »Učiteljske tiskarne«, v varstvo obrtnih koristi izdajateljev različnih listov ni Luschan še nobenega prsta ganil. »Slovenec« oglaša bojkot »Učiteljske tiskarne« in raznih listov dan na dan, a Luschan je gluh in slep in se dela, kakor bi sploh ne vedel, da ima tudi »Učiteljska tiskarna« pravico zahtevati, da jo državno pravdništvo ščiti. Pri nas je med kakimi 7000 vrstami sobotne številke našel eno, ki je njegovemu nosu dišala po bojkotu, in konfisciral je list, pri »Slovencu« pa ne vidi celih bojkotnih člankov.
Mi bi že nič ne rekli, če bi državna oblast nastopala z enako strogostjo in brezobzirnostjo proti vsakemu bojkotnemti gibanju. Navsezadnje je razumljivo, če država neče dopustiti gospodarskega boja med državljani in če neče trpeti, da bi se politična nasprotja prenašala na gospodarsko življenje. Ali vsaj nekoliko nepristranosti bi morale zmagovati državne oblasti in meriti bi morale vsaj približno z enako mero. A kaj vidimo? Zaradi škandaloznega oznanjevanja bojkota »Učiteljski tiskarni« in pri njej tiskanih listov se še ni noben državni organ zganil, niti še ni že kdaj kak Amschlov funkcijonar črhnil besedice zaradi nesramnega bojkota, ki ga oznanja »Grazer Tag-blatt« vsakemu slovenskemu obrtniku ali trgovcu, ki stopi kakemu kazi-notu na kurje oko.
Ta neenakost v postopanju, ta dvojna mera je tisto, kar dela hudo kri in proti tej dvojni meri se bomo borili z vso odločnostjo in z vso brezobzirnostjo.
Štajersko.
Dr. Benkovič se je v petek potikal po Hrastniku in Dolu. Na Dolu, kamor se je peljal z elegantno ekvi-pažo, je konferiral z župnikom, kaplanom ter z »Hrastelom stricem«, menda kako nas bodo naprednjake 13. junija pozobali. Nazaj na postajo je sel dr. Benkovič peš. Vsi smo se čudili, da se ne pelje. Danes smo zvedeli, da se je strgal koči jazu konj, mu ueel, talko da so ga šele čez Štiri ure dobili. Ta dr. B. ima šele čudno smolo za zdaj s fijakerji ter konji. Zadnjič nesreča v Loki, sedaj ta nezgoda na Dolu. Pazite, gospod doktor!
Planinski sejem* ki ga je priredil »Celjski odsek Sav. podružnice S. P. D.« preteklo nedeljo, dne 7. t. m. v Celju, je v vsakem oziru prav dobro uspel. Že okoli 4. ure popoldne so se začeli polniti z izvanredno okusnostjo dekorirani zgodnji prostori »Narodnega doma« ter bili tudi kmalu natlačeno polni. Prav prijetna ^ živahnost in animiranost, ki se je je pojavila že kar začetkom prireditve, je rasla od ure do ure in vladala celo noč. Bil je pravcati sejem. Opazili
smo posebno mnogo zunanjih gostov, osobito iz Savinjske doline »Zidanega mosta, Št. Jurja ob J. ž. itd., cek> bela Ljubljana je bila zastopana po odličnih zastopnikih. Zakaj bi potem ne smel rjoetati marsikateri Celjan in Celjanka! Kamorkoli smo se obrnili, povsod smo našli okrepčila in zabavo. Za to so skrbele nase vrle dame z redko in nad vse hvalevredno požrtvovalnostjo. Njim ob strani so stali tudi nekateri gospodje. Nedostaja nam prostora, da bi vse natančno opisali, omeniti hočemo le nekatere stvari: cvetličnjak, gorska krainarija, suha roba, avtomatični bufet, veliki bufet, tobakarna, razglednice, spominska knjiga, presihajoči studenec in krasno izdelani, originalni »marterli«, ki so nam naznanjali, kako »žalostno smrt so storili« nekateri veleturisti. Mnogim, ki sploh ne pridejo, ali ne morejo priti na gore, je bila dana prilika si ogledati Kocbekovo kočo, Fri-schaufov dom itd. Tudi opereta »V Kocbekovi koči« je splošno ugajala. Zaključil je celo prireditev prav animirani ples do poznega jutra. Za vse je bilo torej preskrbljeno izborno, saj se je pa že tudi več mesecev trudil s to prireditvijo vrli načelnik celjskega odseka g. Rotter, kateri za-slu-ži res vso priznanje.
Koroško.
Nesreče pri delu. Zidarju Šelan-derju je padla pri polaganju stopnic na neki novi stavbi v Celovcu težka betonska plošča na nogo in ga težko poškodovala. — V Spitalu ob Dravi se je z grabljami smrtno nevarno ranila posestnica Ana Boner. Pri grabljenju štele je padla in se nasadila na ročaj grabelj, ki so jo zadele v spodnji del telesa. Posestnica , ki bo le težko okrevala,ima 5 nepreskrbljenih otrok.
Kurz za gorske   vodnike   se je
o tvoril zopet v Beljaku. Oglasilo se je devet vodnikov. Poučuje se teoretično in praktično. Med drugim se nče obiskovalci brati zemljevide, tehniko hribolastva, prva pomoč pri raznih nesrečah, o dolžnostih in pravicah gorskih vodnikov in nekoliko splošnega zemljepisja. V nedeljo 21. t. m. se vrši javna skušnja v salonu hotela »pri Pošti«.
Vajake hočejo nmeti. Občina \A-paljaves pri Trbižu je prosila, da bi <e nastanila v vasi ena obmejna kompanija in oddelek konjenice. Občina je imela vsled požara in povodnji veliko škodo. S tem, da nastanijo vojake v zato prirejeni občinski hiši, hoče občinski svet občino nekoliko dvigniti in okoristiti vas in okolico.
Primorjiio
Pomanjkanje vode v Gorici. Klub obilnemu deževju zadnjih dni vlada vendar v Gorici občutno pomanjkanje vode. Hubeljski projekt je padel baje zaradi nekih formaJitet, katere so Pajerjevi stranki nasprotni krogi znali izvrstno izkoristiti, da ta projekt v doglednem času najbrže ne bo prišel v upoštevanje. Kronberški in soški vodovod sta zadostovala pred 2-J leti; ko pa je magistrat zidal vojašnico, je moral prevzeti vso obveznost za preskrbljevanje vojašnice I *-odo. Ker je mesto tekom zadnjih 9) let zelo naraslo, vodno omrežje nikakor ne zadostuje več, vodovodne cev. so pretesne in stabilni stroj »Bo-schette« premajhen. Sedaj je sklenil mestni magistrat rešiti začasno vodovodno vprašanje tako, da se bo upo-raoljala voda iz Soče in sicer tak«, dolgo, dokler ne bo rešeno postopanje za napeljavo iz Hublja.
Nova mestna klavnica v Gorici. Tehničnemu oddelku je mestni magistrat končno izdal nalog za izdelo-vaujc načrta za novo mestno klavnico. Preko 60 let čakajo meščani-dav-koplačevalci, da bi se podrla stara klavnica, ki pa ne bo smela stati vet na prejšnjem prostoru.
Porotno zasedanje v Gorici. V Gorici se začne prihodnja porotna sesija dne 22. junija t. 1.
K ponesrečen ju dr. Finka. Dr. H u gon Fink, ki je tako nesrečno končal pod kolesi brzovlaka, v katerega je hotel vstopiti, je bil 51 let star in je več let služboval v Ajdovščini kot občinski in železnični zdravnik. Potem se je podal v svojo domovino, v Steyr, kjer je ostal leto dni. Sedaj pa je dobil mesto zdravnika v Komnu namesto pokojnega dr. Merkla.
Vinogradniki tržaške okolice! Finančno nadzorništvo razglaša: Vsi posestniki vinogradov, ležečih v kraju tržaškega užitninskega poslovanja, se poživljajo, da naznanijo dotične vinograde najpozneje do 15. julija t. 1. pri c. kr. finančnem nadzor ništvu v Trstu, ulica Stazione 8, III-, in to v smislu ^ 57. določil postave, zadevajoče užitninski davek za Trst in okolico. Prijaviti je treba kata-stralno občino, v kateri se bo izdeloval most ali vino iz pridelanega grozdja; poleg tega se morajo naznaniti shrambe in posode, v katerih se bo hranil  izdelek, bodisi mošt ali vino.
Obenem se mora naznaniti tudi, ali bo izdelek za domačo rabo ali pa za izvoz iz tržaškega užitninskega okraja.
Sankei joniran deželnozbor. sklep.
Cesar je sankcioniral zakonsko predlogo Goriškega in Gradiščanskega, s katerim se uvrsti občinska cesta od ceste Sevenca-Kviska čez Gornje in Spodnje Cerovo do mostu v Vipulza-nn med konkurenčne ceste.
Porotno zasedanje v Trstu. Prihodnje porotno zasedanje v Trstu se prične 19. junija t. 1. ob 9. dopoldne. Predsednik porotnega sodišča je de-želnosodni predsednik g. Josip Milo v č i č, njegovi namestniki pa so g. Anton Peršić in višjesodni svetnik g. Fran A n d r i h ter sodni svetnik g. Josip Minio.
Svarilo. Pogosto se dogaja, da razni agentje direktno ali z drugimi sredstvi ponujajo mladim dekletom službe izven Trsta. Te ponudbe pa zelo pogosto niso nič drugega, kakor pasti, v katere hočejo ti agenti vjeti dekleta in jih potem pahniti v nemoralna ali pa vsaj zelo nevarna podjetja. Treba je pri sprejemanju takih ponudeb največje pozornosti in zlasti naj dekleta sama ne sprejemajo nobenih takih ponudeb, dokler se niso naj natančneje informirala. Vsaka zamuda ima lahko najhujše posledice za vse življenje. V Trstu se dekleta lahko obračajo tozadevno tudi za svet na društvo za prepreoenje prostitucije.
Zlobnost ali nezmožnost, V registrator i tržaškega magistrata vlada taka zmešnjava, da ni mogoče najti zglasilnic že dolgo vrsto let v Trstu bivajočih oseb. Značilno pri tem pa je, da so zmanjkale, oziroma se ne dado najti zglasilnice samo od Slovencev in posebno sedaj v reklama-cijski dobi. Treba bo temu postopanju posvetiti več pozornosti, da se dožene ali je temu neredu kriva zlobnost ali nezniožnost uradnikov- na magistratu.
Slep pasažir. Ob prihodu Llovdo-vega parnika »Salzburg« je bil aretiran 241etni pek Josip Heiss z Zgornjega Avstrijskega, ker je v Brindisi skrivoma prišel na ladjo in s tem prikrajšal Llovd za vozu ino. Rekel je, <ia se je hotel na vsak način vrniti v domovino.
Smrt je iskal. V četrtek ob poiu 10. zvečer je zagledal redar na tiru železnice v Ponziani na drugem mostu nekega človeka, ki je tam ležal čez tir in čakal, da pride vlak in ga -tre. Po hudem boju se je posrečilo radarju dotičnoga spraviti s tira in ker je bil zelo razburjen, ga je spravil bolnišnico, kjer so konstatirali, da je bil to 4*21etni voznik Alojzij Nar-<km i z Maniaga, oženjen in oče 6 otrok. Rekel je, da si je hotel vzeti življenje zaradi neprilik v rodbini.
Skvarjeno dekle. Pri policiji v Trstu je naznanila gospa Josi p in a VTulz, stanujoča v Trstu v ulici Bel-vedere 12, da je njena loietna hčerka, ki jo je vzela za svojo, Mary Beneš od 25. m. m. izginila in se ni zopet vrnila. Ze pred par meseci se je* bila živahna in dobro razvita deklica odstranila iz stanovanja, pozneje pa se prostovoljno vrnila. To pot pa je iX'begnila v družbi z neko svojo pri-ljieo in vzela s seboj več obleke in perila. Denarja je imela pri sebi 19 kron. Šla je baje, ko so jo zadnjič videli   v Trstu s svojo prijateljico
i južnemu kolodvoru, do sedaj pa o njej ni nobenega sledu. Vsled policijskih poizvedeb so aretirali pred-tajšnjem po noči v isti hiši v uli-< i Bel vedere stanu jočega 181etnega Mehanika Kdvarda Brašeka z Dnna-ja, k* t* je bil na sumu, da je bil v zvezi z odpeljalcem dekliee. On pa taji m ko krivdo in pravi, da je pravi krivec v Škorklji Št. 336 stanujoči »/••njeni trgovski pomočnik Anton V\rerner. Pri Brašku pa so našli v telovniku zašita pisma ubegle deklice, ki jih je bila pisala z Reke, katerih >>'bina pa je zelo nejasna. Braška so obdržali v zaporu.
Ho zdor Jokolom!
Na mednarodni tekmi v Turinu so naši Sokoli izvojevali vsemu slovenskemu narodu čast in slavo. Dosegli so sijajen uspeh, ki je toliko ♦ •«'jega pomena, ker naši Sokoli nimajo sredstev, da bi telovadci kar za r>ol leta opustili svoj poklic in se samo pripravljali za tekmo, kakor so to mogli storiti drugi narodi. A vzlie temu, da so se mogli le nekaj tednov vežbati, 90 dosegli preznamenit j>peh, ki navda s presrčnim veseljem in s ponosom vsakega zavednega Slovenca.
Udeležbo pri tekmi je oglasilo 12 narodov, a nekaj jih je v zadnjem trenotku odstopilo. Uspeh tekme je naslednji:
1. Cehi z 97469 pikami
2. Francozi z 93441 pikami
3. Italijani z 899 86 pikami
4. Slovenci z 881*56 pikami
5. Luksenburžani z  830*22 pi-
7. Hrvati z 687*09 pikami
6. Rumuni z 230*40 pikami.
Pri telovadbi ee računa po pikah. Kakor se v šoli z besedami »izvrstno«, »prav dobro«, »dobro« itd. oceni znanje, tako se pri telovadbi s številom pik oceni posamezna vaja. Po številu pik, ki jih raze»dniki priznajo vsaki vrsti telovadcev se določi potem,  kdo je prvi, kdo drugi itd;
Na zadnji mednarodni tekmi 1. 1909. v Luksemburgu so bili Slovenci peti. Prvi so bili tedaj Francozi, drugi Cehi, tretji Italijani, četrti Belgijci, peti Slovenci, šesti Luksem-buržani.
Napredek slovenskih Sokolov je velikanski. Na mednarodni tekmi v Pragi 1. 1907. so bili Slovenci za 101 točko za Belgijci in za 18 točk za Luksemburžani. Na tekmi 1. 1909. so naši Sokoli že prehiteli Luksembur-žane za 31 točk in zaostali za Belgijci že le za 39 točk. Sedaj v Turinu pa so premagali tudi Belgijce in jih pustili za 14435 točk za seboj. V Luksemburgu so bili Italijani še za 74*79 točk naprej, zdaj so le še za 18*30 točk spredaj. To je preznamenit napredek, ki ga je tudi predsednik mednarodne zveze v specijalni pohvali slovenskih Sokolov    posebno omenil.
Za ta uspeh gre vsa zasluga požrtvovalni   vstrajnosti tekmovalcev neumornosti    in   spretnosti dr.
m
kami
6. Belgijci z 737-21 pikami
Murnika. Umestno bi pač bilo, da se Sokolom, vrnivšim se iz Turina priredi primeren sprejem.
jtapredni volilci!
Napišite v torek pri deželno-zborski volitvi na glasovnice ime našega kandidata:
Jožef Reisner,
c. kr. profesor.
Dnevne vesti.
-h Klerikalna lumparija. Najnič-vrednejši človek v človeški družbi je denuncijant in najničvrednejša stranka v političnem življenju je tista, ki si skuša utrditi svoje stališče s podlim denunciranjem svojih političnih nasprotnikov. Med te propadle stvore spada tudi na&a klerikalna stranka. Ker je uvidela, da s poštenimi sredstvi ne pride do živega na-rodno-iiapredni stranki, je, posegla po orožju obrekovanja in najbrez-stidnejše denuncijacije. Klerikalci so naslikali na zgoraj napredno stranko kot nelojalno in nepatrijotsko ter s tem dosegli, da je vlada, stoječ pod njihovo sugestijo, odobrila vse politične lopovščine, ki so jih klerikalci zagrešili na napredni stranki v svr-ho, da si zagotovijo gospodstvo v deželi. Vsakomur je še v živem spominu, kakšno gonjo so klerikalni poštenjaki uprizorili lani proti bivšemu županu Ivanu Hribarju in proti stranki, katere pristaš je bil. Dolžili so Hribarja in njegovo stranko zvez z rusko in srbsko vlado in dasi je bila ta obdolžitev tako debela laž, da se jo je dalo kar otipati, vendar so klerikalci s tem dosegli, da je vlada strmoglavila župana Hribarja ter odobrila od klerikalne deželnozbor-ske večine zveriženi za ljubljansko mesto novi volilni red, ki je pravcati monstrum, ki nima primere ne samo v Avstriji, nego v vsi Evropi. In ko so vse to spravili poti streho, so za nekaj časa prenehali s svojimi demiu-cijantskiini posli. Toda stara denuncijantska in obrekovaina žilica jim ne da miru. Sedaj pred deželnozbor-sko voli t vi jo so se zopet polotili svojega posla in sobotni »Slovenec« piše v uvodniku: »Liberalni pogledi so se upirali enkrat na Rusko, drugič na Srbsko.« Ob takšni podlosti zastaja poštenemu človeku kri v žilah, ker takšnih infernalnih sumničenj so zmožne samo kreature, ki so že zdav-na izgubile vsak čut za poštenost in dostojnost. Stvori, ki se ne sramujejo takšnih peklenskih sumničenj, niso vredni drugega, kakor da se jim pljune v obraz in da se jim zakliče: Vredni ste svojega mojstra Šukljeta, ki je v devetdesetih letih denunciral v parlamentu svoje slovenske poslan, ske tovariše, da škilijo na Rusko, ter bil za to denuncijacijo nagrajen z naslovom dvornega svetnika!
4- Si renski glasovi. Klerikalci agi tirajo z vsemi sredstvi za Gregori-ča. Volilcem pošiljajo Gregoričev govor v »Unionu« in letak, na katerem stoji napisano: »Zapišite razločno na glasovnice: dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani. S tem bodete služili interesom ljubljanskega mesta, ki potrebuje v deželnem zboru vplivnega zastopnika. Dosedanji ljubljanski poslanci so v deželnem zboru brez vplivna manjšina in ne morejo ničesar doseči za naše mesto. Poslanec dr. Vinko Gregorič pa bo imel vpliv na gospodujočo večino deželnega zbora £n deželnega odbora:«_
Sobotni »Slovenec« pa piše v uvodniku: »Gregoričev glas se bo naslanjal
na večino in njegov glas bo toliko Štel, kolikor je glasov v večini deželnega zbora in odbora, dočim bo glas liberalnega poslanca glas vpijočega v puščavi.« — Tako vabijo klerikalci s sirenskimi glasovi volilce, da bi volili klerikalnega kandidata dr. Gre-goriča. S to snubitvijo pa tudi prikrito priznavajo, da so zagrešili nad LJubljano in ljubljanskimi davkoplačevalci toliko krivic, da bi noben zavedni Ljubljančan nikdar in nikoli ne mogel voliti klerikalnega kandidata. Tega se klerikalci zavedajo, zato obljubljajo sedaj — a koliko so vredne klerikalne obljube, je znano vsemu svetu — da se bodo poboljšali, toda samo pod pogojem, ako bodo Ljubljančani tako nespametni in neumni, da bodo volili za poslanca dr. Gregoriča. Ljubljančan je, ali veste, kaj se to pravi z drugimi besedami t Ničesar drugega, kakor to: Ljubljanski volilci, izberite si za poslanca dr. Gregoriča, da vas bomo potem lagljc tepli s škorpijoni in vas laglje izželi do zadnjega vinarja. — Zato pravimo: Komur je še premalo pol milijona novih davkov, ki so jih naprtili klerikalci ljubljanskim davkoplačevalcem za kmetske občine, kdor bi imel rad, da bi klerikalci v deželnem zboru obremenili v bodočem zasedanju ljubljanske davkoplačevalce zopet za pol milijona, ta naj voli jutri dr. Gregoriča, kdor pa ne mara in neče dovoliti, da bi mu klerikalci z neznosnimi novimi davki izprešali in ukradli zadnji vinar iz njegovega žepa, ta ho napisal na svojo glasovnico:
JOŽEF REISNER, c. kr. profesor v Ljubljani. + Kdor voli dr. Gregoriča bo .glasoval za novo obremenitev davkoplačevalcev v znesku četrt milijona! Cestni zakon ne bo sankcioniran! S tem je izdrsnilo iz klerikalnih krempljev četrt milijona kron, ki so jih hoteli izprešati vsako leto iz žepov ljubljanskih davkoplačevalcev. Ker je deželno gospodarstvo v skrajno slabem stanju, se vsled tega nahajajo klerikalci v naravnost obupnem položaju. Zato nameravajo v deželnem zboru sprožiti nov enak zakon, s katerim bi bila zopet oškodovana Ljubljana za več stotisoe. Ker pa vedo, da ta zakon ne bo potrjen, ako protestirajo nroti takšni obremenitvi vsi ljubljanski poslanci soglasno, za to bi radi sedaj spravili v deželni zbor dr. Gregoriča. ki se je zavezal, da bo v vseh vprašanjih glasoval tako, kakor bodo zahtevali klerikalci. Da bo glasoval tudi on za novi zakon, s katerim namerava deželno-zborska klerikalna večina Ljubljano zopet obremeniti s par sto tisoč, se samo obsebi razume. V tem slučaiu računajo klerikalci tako-le: Ako bo za naš zakon srlasoval tudi eden izmed ljubljanskih poslancev, potem l>omo rekli vladi: »tudi Ljubljana je za ta zakon« in vlada bo na to primorana ta zakon, s katerim se nalaga ljubljanskim davkoplačevalcem na vtotisoče novih davkov, tudi potrditi. Takšni so klerikalni načrti! Kdor je torej proti novemu četrtm ili jonskemu davku, ki ga nameravajo klerikalci naprtiti Ljubljani, kdor je proti podraženju živil in stanovanj, sploh kdor je vnet za blagor in za korist Ljubljane in njenega prebivalstva, ta ne bo volil izdajalca ljubljanskih interesov, dr. Gregoriča, marveč kandidata narodno-napredne stranke Jožefa Reisnerja, c. kr. profesorja v Ljubljani, ki bo vse svoje sile in zmožnosti posvetil blagru in napredku naše bele Ljubljane.
-f- Hišni posestniki, pozor! Klerikalna večina v deželnem zboru bo doživela grozne polome, če se ji ne posreči ljubljanskega meščana in posebno ljubljanskega hišnega posestnika pritirati v svojo mesnico. Da bi zamašili usta ljubljanskemu hišnemu posestniku, kandidirajo v deželni zbor podpredsednika in bivšega predsednika društva hišnih posestnikov ljubljanskih. Dr. Vinko Gregorič naj bi pomagal striči ljubljanske hišne posestnike v deželnem zboru. Hišni posestnika! Pri jutra jsnji volitvi volit \ i povejte dr. Gregoričn prav jasno, kako sodite o njegovem izdajstvu nad ljubljanskimi hišnimi posestniki!
Več klerikalnih hišnih posestnikov.
-[- »Brezvplivna manjšina,« Tako imenuje »Slovenec« napredne poslance v deželnem zboru. Kako »brez-vplivna« je ta napredna manjšina, dokazuje dejstvo, da ne bo dobil vsled energičnega odpora in protesta naprednih poslancev sankcije novi cestni zakon, s katerim so klerikalci hoteli ljubljanskim dovkoplačevalcem naložiti četrt milijona novih letnih davkov. Če bi torej ne bilo naprednih poslancev v deželnem zboru, bi imeli sedaj ljubljanski davkoplačevalci e cestnim zakonom četrt milijona novega letnega davka na hrbtu. Ljubljanski volilci, zapomnite si to in ravnajte se po tem!
4 Avstrijsko mornarično društvo je včeraj imelo svoj ustanovni shod, kakor tudi svoj slavnostni kon-
cert v »Unkmu«, torej tam, kjer se je istočasno vršil najostudnejši hujs-kajoči shod proti naši stranki. Vzlie temu je mornarično društvo obe svoji priredbi imelo na umazanem tem terenu. Pričakovalo se je vsaj, da se vrši ustanovni shod na nevtralnih tleh — recimo v »Mestnem domu«, ali kje drugod. Pa se pripoveduje, da je dr. Susteršič tudi to preprečil. — Nam tudi prav!
+ V kazenski preiskavi. Proti podpredsedniku trgovske in obrtniške zbornice, občinskemu svetniku Ivanu Kregarju, se je začela kazenska preiskava zaradi hudodelstva zlorabe uradne oblasti. To je sad uradnih poizvedb, ki so se vršile zaradi sleparstev pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico.
+ Iz justične službe. Pravniški praktikant pri deželni sodniji v Ljubljani Anton Mrak je imenovan za avskultanta v okolišu višjega deželnega sodišča v Gradcu.
— Fran Hren t- Včeraj popoldne so pokopali umrlega gospoda Frana Hrena. Med drugimi so se udeležili pogreba predsednik trgovske in obrtniške zbornice gosp. Lenarčič, zbornični prov. predsednik g. Pammer in zbornični tajnik gosp. dr. Windischer in zbornični svetniki gg. Mejač, Ilolirmann in Urbane, dalje deželna poslanca gg. dr. Triller in Novak in deželnovladna svetnika gg. Kremenšek in Kulavics.
— Umrl je davi v starosti 57 let znani in obČepril j ubijeni gosp. Ignacij Camernik, kamnosek in posestnik v Ljubljani. N. v m. p.!
— Avtomobilska tekma se je vršila danes in je vzbudila v Ljubljani veliko zanimanje. Opoldne je bilo vse polno ljudi, ki so čakali na avtomobile. Udeležnikov pri tekmi je bilo kakih 50. Cuje se, da sta pri Planini dva tekmujoča avtomobila zadela drug ob drugega. V Ljubljani je enemu avtomobilu počila pnevmatika. Policija je v Gradišču tudi pešpot zaprla, kar je med občinstvom vzbudilo nevoljo.
— Glavna posojilnica. Za jutri določeni likvidacijski termin je sodišče preložilo za en mesec.
— Mestni uslužbenec — agitator za klerikalce. Pišejo nam: Neki tukajšnji drvar pod imenom N. Poren-ta, ki je obenem tudi pri mestnem magistratu prižigalec pouličnih svetilk, je strastno agitiral za včerajšnji klerikalni shod v »Unionu«. Ves teden je donašal vabila od hiše do hiše v šentjakobskem okraju in v nedeljo zjutraj pa je pred cerkvijo ljudem, ko so šli od maše, vsiljeval vabila za Šusteršič - Krekov shod. Moža si bo treba zapomniti.
Karel Jelovšek t« V soboto, dne 13. maja je vzela smrt plemenitega moža in blago dušo Karla Jelovška, dvornega založnika in veleposestnika na Vrhniki. Vsak, naj si je bil bogatega, ali revnega stanu, ki je prišel ž njim v dotiko, je takoj spoznal, da mu je opraviti s človekom, ki ima srce na pravem mestu. Rajnki ni samo požrtvovalno deloval za svojo rodbino kot vzoren oče, temveč z dejanji je pokazal, da ima eminentno smisel za eelokupnost. Olepševalno društvo na Vrhniki je imelo v njem in izgubilo ž njim zelo delavno moč. Karel Jelovšek se je mnogo prizadeval, da v okvirju olepševalnega društva na Vrhniki, svojemu rodnemu kraju, kolikor možno olepša zunanje lice. Razna domača narodna in obče-koristna društva niso nikoli zastonj potrkala na njegove vrata in prošnje v prid takim društvom so našle v njegovem srcu ob vsaki priliki rado-voljen odmev. Posebno naklonjen je bil vrhniškemu »Sokolu« in požarnim hrambam. Pokojnik je bil strasten lovec od svojih mladih nog in je v lovski družbi marsikatero krepko uganil; svojim lovskim prijateljem bode ostal v trajnem spominu.
Neumna šala berača. Ko je bila šivilja Matilda Cerar iz Rožne doline odsotna, je dal 711etni berač Vrban Turk iz Hrastnic pri Polhovem gradcu njeni triletni hčerki kozarec žganja, ki ga je dekle izpilo in se nato brez zavesti zgrudilo. K sreči je bila pomoč hitro pri rokah.
Drago spanje« Dne 9. maja, ko je bil v Šmarju pri Škofljici sejem, je šel posestnik Ivan Virant v neko ta-mošnjo gostilno, kjer je popival pozno v noč. Ob 2. ponoči je šel nato spat precej vinjen v hlev, drugi dan pa je opazil, da mu manjka 120 K. O tatu ni sledu.
Goljuf. Dne 4. maja je prišel 30-letni Josip Jerko iz Rašice pri Kamniku k mizarju Mihaelu Mivšlju v Zeleni jami in ga opeharil na račun svojega brata za 16 K. Jerko je sod-nijsko odpuščen podčastnik in se potika po ljubljanski okolici, kjer je izvršil že več goljufij.
Od Sv. Križa pri Tržiču (Gorenjsko). V sobotnem »Slovencu« (z dne 13. maja) napada neki podli dopisnik nekega liberalnega študenta iz K rižev prav po nedolžnem glede agitacije pri zadnjih občinskih volitvah v Krizah. Podpisani priznam, da dotični štndent ni prav nič agitiral, marveč se mirno zabaval pri svojem kra-
herln na dvorišču. Ali je to prepovedano? Priznam pa jaz, spodaj podpisani, da sem jaz volilce podueeval, da ne gre za nobeno stranko, marveč za to, da nam izobraževalno društvo in župnik Janez Zabukovec gospodarila ne bosta. Večina voliloev je mojemu nasvetu sledila in je župnik Zabukovec sramotno v vseh razredih pogorel. Prosim dotičnoga dopisnika, naj se prihodnjič s polnim imenom podpiše, da vem potem ž njim obračuni t i, oziroma, ako se sramuje, javno nastopiti, nag meni svoje ime naznani. — Simon Smuk, posest-ink in tovarnar, Retne št. 4.
Otrok se je poparil. V Družinski vasi opravlja precej veliko kmetijo Marija Pavlin, ker je šel njen mož v Ameriko, da odsluži na zemljišču vknjižene dolgove. Pri hiši ima Marija Pavlin le taščo Ano Pavlin in deklo Marijo Pavlin. Dne 9. maja je odcedila Pavlinka krompir za prašiče v nek škof, ki ga je s kjrompirjem vred postavila v kuhinji na tla. Zraven pride poldrugo leto star sinček Tine in pade po nerodnosti v krop ter se tako opeče, da so ga odpeljali drugi dan v bolnico v Kandijo, pa jim je med potjo umrl.
Poročil se je v Črnomlju gospod
dr. Valentin F 1 e r i n , okrajni sodnik in sodni predstojnik v Žužemberku z gospodično Josipino K o s c h a r gostilničarja in mesarja hčerko y Črnomlju.
Čuden potvor je vrgla krava posestniku F. N. na Veliki Dolini. Glava je bila popolnoma okrogla brez gobca. Odpirala se je v sredi čeljust ter pokazala tri odprtine; iz srednje je molel valjasti, okrogel, bel jezik. Celjusf je zakrila tudi edino, neprimerno veliko oko, ki je bilo takore-koč v gobcu. Prednji del života je bil velik in napet, zadnji pa slaboten in droben. Tudi noge so bile vse zveri-žene in slabe, tako da tele ni moglo stati. Krava je imela dosedaj vedno zdrava in lepa teleta.
Zverinski oče. V vasi Komenda je še pred kratkim stanoval 5Qletni vdovec Luka Dobravec iz Zapog pri Kamniku s svojo vdovelo hčerjo, katere mož se je v Ameriki ponesrečil. Ker je pa s hčerjo grdo ravnal in jo napeljeval h krvosramnosti, ga je popustila in se preselila v Ljubljano, kjer se je preživljala s šimnjem. To je očeta tako ujezilo, da je sklenil jo usmrtiti. Prišel je v Ljubljano in si kupil revolver. Hči je še pravočasno izvedela za očetove nakane in ga naznanila polieiji. Bil je aretiran in izročen deželnemu sodišču.
Elektro Bioskop Bachmaier 6e preseli s svojega sedanjega prostora bolj v središče drevoreda, kjer bo večji hlad.
S ceste. Včeraj je nek kolesar po hodni poti ob Karlovški cesti tako neprevidno vozil, da je zadel in na tla podrl lOletnega Frana Tulaka, kateri je baje zadobil pri padeu notranje telesne poškodbe. — Včeraj popoldne se je pred južnim kolodvorom splašil nekemu i z vosek n konj in zdirjal po Kolodvorski ulici. Ko je konj zavil v Dalmatinovo ulico, se je voz zvrnil, konj pa padel. Pri tem se je konj nekoliko poškodoval.
Nagla smrt. V soboto zvečer se je poštni poduradnik Jakob Skala, rojen 1853. v Semiču, pristojen v Ljubljano Pred škofijo zgrudil na tla, ker se mu je vzdignila kri. Bil je takoj mrtev. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner je odredil, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Dezerter prijet. V nedeljo zjutraj je mestna policija v Hradecke-ga vasi št. 30 izsledila dezerterja Aleksandra Kauntjeka, rojenega 1888 v Sulihans okr. Maraszambot na Ogrskem in ga izročila tukajšnji vojaški oblasti.
Z odra padel. V Levstikovi ulici je v soboto popoldne padel pri stavbi društva »Mladika« zidar Anton Barbarino z odra 6 metrov globoko in se na obrazu močno poškodoval.
V Ljubljanico je skočil na Pru-lah v soboto delavec Jožef Lenič, katerega so pa še pravočasno rešili trije uslužbenci tvrdke Czeczowizke. Lenič je po rešitvi izpovedal, da g8 je do tega gnal nek notranji nagon.
Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Slovencev, nazaj je prišlo pa 140 Hrvatov in 11 Sk>vencev. 100 Macedoncev je šlo v Imunost, 7 Hrvatov pa v Beljak.
Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Josipina Folle je izgubila bankovec za 10 K. — Šolski učenec Cvetko Ažman je izgubil srebrno verižico z enim obeskom. — Trgovski pomočnik Josip Kuster je izgubil bankovec za 10 K. — Natakarica Marija Tomšič je izgubila črno usnjato torbico z vsebino črna usnja-ta denarnica z okoli 4 K drobiža, vozni list, ključ in pismo. — Poduradnik južne žel. Anton Prunk je našel srebrno žensko uro. — Na jnž. kolodvoru so bili najdeni, oziroma izgubljeni trije dežniki, pihalo za kolesa in potna čepica. — Slugovta iona Helena Zupin je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto  denarja. —•
Natakar Karel Lasič je izg-ofaU sla« prstan z rubinom. — Blagajn i čarka Crabriela Cotmaja je izgubila rjavo roooo torbico z manjšo vsoto denarja. — Hlapec Josip Javoruik je izgubil črno usnja to torbico, vredno 5 kron.
Izgubljeno. Nekdo je izgubil na postaji Viimarje denarnico z večjo vsoto denarja. Pošteni najditelj naj jo odda na magistratu v Ljubljani.
Na interesantno stavbo, katero se namerava zgraditi v Selenburgovi ulici šL 6, opozarjamo cenjene trgovce in obrtnike na tozadevni današnji inserai.
Dasi vemo, da bo vsakdo izmed vas prihodnji torek 16. t. m., ko je nam treba izbrati novega deželnega poslanca prišel na volišče in oddal svoj glas našemu kandidatu, vendar vas opozarjamo, da velja rodi sa te volitve volilni dolžnost!
Narodna ohramba.
C, M. podružnice za Senožeče in okolico občni %bor bo dne 20. majni--ka zvečer <~*b 8. v gostilni g. Antona Zadneka v Senožečah.
Društvena naznanila.
Za telovadno društvo »Sokol I.«
je sporočil pokojni Ignacij C a m e r-n i k 200 K.
»Sokol I.« vabi br. člane, da se udeležijo potgreba umrlega br. Ca-mernika, kamnoseka. Umrli brat se je tudi v poslednji volji spomnil našega društva, dolžni smo mu tem večje hvaležnosti- Pogreb se vrši iz Ko-menskega ulice jutri popoldne ob 5. Zbiramo se v društvenih prostorih ob pol 5.
Za Sokolski dom na Vrhniki je darovala rodbina Grudnova mesto venca na grob umrlega Karla Jelov-ška 20 K.
Akad. društvo slov. agron. »Kras« na Dunaju naznanja svoj I. redni občni zbor, ki se vrši dne 16. maja ob 8. zvečer.
Petletnica »Kluba slovenskih tehnikov v Pragi« se vrši dne 17. maja ob 8. zvečer »pri Vojvodih« s sledečim vsporedom: T. Jože Jelenec: Slovenski tehnik v Pragi; II. Janko Maekovšek: Inženirstvo v Slovencih. Sodeluje slavni slovenski akademie-ni pevski zbor. Gostje dobrodošli!
Volllcl-soitnnicnlhl!
Klerikalci, podpirani od vlade in Nemcev, bodo uporabilli vsa sredstva goljufije in korupcije, da bi jutri prodrli s svojim kandidatom.
Če vsi naši volilci store svojo dolžnost, je sicer izvolitev našega kandidata Jožefa Reisnerja, c. kr. profesorja v Ljubljani, zagotovljena, vendar pa je treba za vse slučaje računati tndi s tem, da bi klerikalne goljufije in sleparije eventualno lahko povzročile ožjo volitev. Za to prosimo in rotimo naše somišljenike, naj volilne legitimacije tudi po oddaji svoje glasovnice skrbno shranijo za even. tualno ožjo volitev!
Prosueta.
Matica Slovenska je imenovala na zadnjem občnem zboru svojim častnim članom velezaslužnega znanstvenika g. profesorja Maksa Ple-teršnika. V ta namen mu je izročila Matičina deputacija dne 11. t. m. izvirno častno diplomo, ki jo je izvršil g. akad. slikar Maksim Gaspari. Delo jo razstavljeno v izložbi Senwentnerjeve knjigarne.
Razne stvari.
* Napadalec na bivšega ministrskega predsednika Maura v Barceloni neki Manuel C osa, ki je predsednika na kolodvoru s samokresom ob-strelU, je dobil 3 leta in 7 mesecev težke ječe.
* Poneverjenje dragulj. V Bero-linu so zaprli bankirja in ravnatelja nekega rudnika, Eriha Schulza, ker je na sumu, da je v Pforcheimu po-neveril veliko množino dragocenih dragulj in biserov.
* Boj proti tuberkulozi. V soboto je zborovala organizacija vseh združenj za boj proti tuberkulozi. Prvi dan proti tuberkulozi se je vršil v nedeljo, v soboto pa se je konstituiral avstrijski centralni komite, v katerega so poslala vsa obstoječa društva svoje delegate.
* Lakota na Kitajskem. Iz okolice Hnpes na Kitajskem, kjer vlada grozna lakota, so pribežali lačni ubežniki v Inkav in hoteli razrušiti poslopje,  v katerem je okrajno gla-
varatvo, ker jim ni*© dali takoj jedil. Policija je odgnala napadalce ii mesta, kjer so jim razdelili tudi nekaj hrane.
* Za ugrabljenje princ***. Vpo
kojeni svetniški sluga Nikolaj Brauneperger je tožil privatnika Fr. Sohreinerja za 10.000 K kot delež na honorarju, ki je znašal baje 100.000 kron in ki jih je dobil Sohreiner za to, da je odpeljal princeso Luizo iz zdravilišča. Sodišče je vprašalo najvišji maršaleki urad, ali so tam vedeli in bili s tem zadovoljni, da je bila princeza v zdravilišču. Ker je ta odgovor potrdil, je deželno sodišče tožbo obilo z motivacijo, da je bilo odpeljanje   naravnost protizakonito.
Kako se dostavijo volilne legltlmaclle.
C. kr. deželno predsedništvo razpošilja legitimacije za deželnozborsko volitev, naslovljene z ulicami in cestami, ki sploh v Ljubljani ne eksl-stlrajo. Mam se zdi, da se take napake ne napravljajo, ker so se pisači naslovov nehote zmotili. Zatorej pozivamo c. kr. deželno vlado, da sporoči javnosti vse one legitimacije, ki niso bile dostavljene. Vse one volilce pa, ki niso dobili legitimacij, poživljamo, naj se zglase jutri dopoldne pri c. kr. deželni vladi s potrebnimi dokazili, da se jim izroče legitimacije.
Telefonsko in trzolouna poročila.
Narodno - napredni kandidat v okraju Vrhnika - Logatec - Idrija - Cerknica.
Logatec, 15. maja. Narodno - napredni zaupniki iz volilnega okraja Vrhnika - Logatec - Idrija - Cerknica so na včerajšnjem svojem shodu proglasili za svojega kondidata gosp. Ivana Sieherla, posestnika v Logatcu.
Včerajšnji dan volilnega boja na Štajerskem.
Celje, 15. maja. Včerajšnji shodi kandidatov narodne stranke so ob neobičajno veliki udeležbi potekli naravnost sijajno. Kaže se, da/ se bode zlasti v Savinski dolini razvil volilni boj še z večjo intenzivnostjo ko leta 1907. Ako primerjamo z našimi lepimi shodi neuspehe klerikalnih protikandidatov', smo lahko z včerajšnjim dnevom   popolnoma   zadovoljni. — Dež. posl. dr. Kukovec je imel tri shode v brežiškem okraju.   Na Bizelj-skem se je vršil 6hod ob pol 8. na dvorišču Škofove gostilne. Udeležilo se ga je do 500 ljudi. Predsedoval je župan Malus, govorili so dr. Kukovec, Malus,    dr. Koderman,    dr. Stiker. Kandidatura dr. Kukovca je bila soglasno   in z velikim navdušenjem sprejeta. — V Pišecah se je vršil shod ob 11. dopoldne pri Varlecu; navzočih je bilo 200 ljudi, večinoma volil-cev. Predsedoval je baron Mosoon; govorili so dr. Kukovec, dr. Koderman, dr. Stiker in baron Moscon. Tudi v klerikalnih Pišecah je bila dr. Kukovčeva     kandidatura soglasno sprejeta. — V Žnpelevcn se je vršil shod ob 4. popoldne pri Misku Jane-žiču. Navzočih je bilo do 250 ljudi, predsedoval je g. Zmavc iz Kapel, nastopili so isti govorniki. Kandidatura dr. Kukovca je   bila soglasno sprejeta. — Dr. Benkovič   je hotel zborovati v Kapelah pri Vidmarju; ker mu gostilničar ni dal lokala, je šel v farovž, pred katerim se je nabrala velika množica naprednjakov, katerih niso pustili v farovž na Ben-kovičev »shod«. Ko je došel Benkovič ven, so ga kmetje ometavali s čiki, razjarjeni, ker je nekdo metal iz farovž a na nje jajca. Tudi v Dobo vi je imel dr. Benkovič   shod,   ki je bil skrajno slabo obiskan. Ostro so mu nasprotovali navzoči naprednjak i in socijalisti.   V Brežicah   je imel dr. Benkovič v kolodvorski restavraciji društven shod; naprednjaki in socijalisti, katerim se ni dalo besede, so shod neprestano motili, tako da je bil uspeh ničev. Včerajšnji dan je bil neugoden za dr. Benkoviča, — Kandidat Franjo Roblek je imel zjutraj ob 8. pri Plaskanu v Braslovčah shod, katerega se je udeležilo nad 300 ljudi. Predsedoval je g. Sporn, govorili so gg. Piki, Roblek, dr. Kalan (tudi o dimnikarskem  vprašanju), Apsut, Grah in dr. Resolucija, v kateri m izreka gosp. Robleku zahvala in prošnja, da okraj še vnaprej zastopa v državnem zboru, je bila z velikanskim navdušenjem sprejeta.   Popoldne je obiskal gosp. Roblek veliko požarni-ško slavnost v Kaplji vasi, katere se je udeležilo nad tisoč ljudi.   Na ponovno zahtevo kmetov, je gosp. Roblek govoril in izzval nepopisne ovacije za svojo kandidaturo. Smvinska dolina bo nastopila mogočnejše ko leta 1907. — Dr. Korošec je   zboroval v senci orožniških bajonetov dopoldne v G risah z malo udeležbo in istotako popoldne v Št Petru v župnišču, V
Si. Petru je bilo 10 eroinikov in okr. komisar dr. Ratej. V St. Petro so zastrašili orožniki vae dohode v farovž, samo pri enih vratih je spuščal župnik dr. Janezi e samo svoje ljudi v farovž. Pred njim se je nabralo do 400 naprednjakov, ki so burno demonstrirali proti dr. Korošcu kot kandidatu in uredniku »Slovenskega Gospodarja«. Naprednjaki so potem improvizirali v sosednji gostilni shod. — Kandidat Ivan Veronik je imel dva krasno obiskana shoda v Družin ir ju in St Janin na Vinski gori. Govoril je on in pa urednik Lešnioar iz Celja. V St Janžu je došlo do te-peža med župnikom in naprednimi kmeti. Verdnik je napravil najboljši vtisk in stoje za njega šanse, po splošni sodbi, jako ugodno.
Za kandidaturo dr. Ploja.
Ormož, 15. maja Na poziv političnega društva »Sloga« v Ormožu se js danes vršil v ormoški Čitalnici ob 10. dopoldne shod zanpnikov-volil-cev ormoškega okraja, ki je bil zopet sijajna manifestacija za Plojevo kandidaturo. Predsednik »Sloge« g. dr. Gvidon Sernec je sprva obrazložil tek volilne borbe v ptujsko-or-moškem okraju. Pozdravil je prisrčno kmetske zastopnike ptujskega okraja. Razni govorniki so na to govorili za kandidaturo dr. Ploja in izrazili tehtne pomisleke zoper kandidaturo vsiljenega Mihaela Brenči-ča. Govorili so: KolariČ iz Središča, kmet Ivan Dašner iz Mezgove, Peto-var iz Ivanjkovec, urednik Vesenjak, kmet Križanič iz Trgovišča, dr. La-šič in Veselic iz Ormoža. Na predlog cr. Križan i ča se je izrazila zahvala dr. Ploju za dosedanje delovanje in sp je sklenilo enoglasno ga zopet voliti za poslanca, Če treba tudi proti n.ie govi volji. Ob pol ene zaključil predsednik ta dobro vspeli shod.
Smrt bivšega koroškega deželnega predsednika.
Celovec, 15. maja. Tu je umrl danes bivši deželni predsednik koroški Goess.
Kongres proti tuberkulozi.
Dunaj, 15. maja. Včeraj se je vršil tu I. avstrijski shod proti tuberkulozi, katerega se je udeležilo tudi mnogo vseučiliških profesorjev in predstojnikov bolnišnic in klinik. Na dnevnem redu so bila tudi razna predavanja, ki so se v prvi vrsti pečala z varstvom otrok proti tuberkulozi in s profilaktičmimi sredstvi.
Prašekova kandidatura.
Všetatv, 15. maja. Včeraj je imel tu volilni shod Prašek, kot samostojni kandidat proti izrecni prepovedi agrarne stranke. Agrarna stranka mu je namreč zagrozila, da ga izključi, čim kandidira v državni zbor Kandidat Prašek se je v svojem burno sprejetem govora energično branil proti vsem očitanjem, zlasti pa nroti očitanju, da je kdaj jemal kake nodpore iz dispozicijskega fonda Poudarjal je, da med njim in agrarno stranko obstojajo zgolj oeobni spo-ri, da se pn klanja volji volilcev svojega okraja in sprejme kandidaturo eelo proti volji in proti povelju agrarne stranke.
Kandidat dr. Pacak.
Caslava, 15. maja. Včeraj je imel tu mladočeški kandidat dr. Pa-< ik velik volilni shod na katerem je naglašal, da morajo Cehi v svoji politiki biti jako oprezni ter se zlasti izogibati vsakega prenapetega radikalizma. Enotni češki klub se bo tuli naprej bojeval zlasti proti Bie-nerthovemu sistemu in hoče, da ostanejo Čehi tudi v bodoče na striktnem stališču, da dobe svoji gospodarski in kulturni moči primerno zastopstvo v kabinetu. Cehi bodo vztrajali na svojem stališču tudi če odpadejo Jugoslovani ter hočejo tudi sami korakati naprej po svoji poti.
Smrt starega vojaka.
Zagreb, 15. maja. Umrl je danes v Zagrebu   general Emil Tmmič v starosti 70 let, ki se je udeležil vojen leta 1859, 1866 in 1878. , Brambna reforma.
Budimpešta, 15. maja. Ogrska vlada bo predložila zakone brambne reforme ogrskemu državnemu zboru začetkom prihodnjega tedna. Prej pa se bo vršila še ministrska konferenca, katere se udeleži tudi hrvaški ban dr. Tomašič, da označi stališče hrvaške vlade napram brambni reformi.
Sultanov prihod v Solun. Solun« 15. maja. Tu se vrše velike priprave za sprejem turškega sultana v Solunu, ki poaeti v kratkem to mesto. Poklicali so pod orožje več polkov rezervistov.
Obsedno stanje v ikadarskem vilajeta.
Carigrad« 15. maj«. Ofirialni list razglaša, da se je v skadarskem vilajetu razglasilo obsedno stanje. Mladotnrlka stranka,
Carigrad, 15. maja. Mladoturški centralni komite v Solunu je poslal klubu mladoturikih poslancev v parlamentu brzojavko, v kateri naglasa,
da bo storil vse. da se ohrani edin-stvo stranke in da bo vse one izključil iz organizacije, ki bi rovarili proti edinstvu stranke. ^
Carigrad« 15. maja. Sedem mla-doturških poslancev je izstopilo iz parlamentarnega strankinega kluba ter se Konstituirali kot napredna frakcija.
Carigrad« 15. maja. Za predsednika mladoturške stranke je bil izvoljen Seid bej, poslanec iz Smirne.
Agitacija za Albance med laškimi gimnazijci.
Rim, 15. maja. „Tribuna" javlja, da agitira albanski odbor zla«;ti med gimnazijci, da bi se udeležili »'staje v Albaniji. Mnogo gimnazijcev se je že prijavilo, da se vpišejo med prostovoljce. Vsak prijavljenec mora v blagajno vplačati 74 lir.
Rusija in Italija. Rim« 15. maja. Tu se je vršil slavnostni dine na čast zastopniku ruskega carja velikemu knezu Borisa. Pri dineju SO menjavali prav prisrčne napitnice.
Ministrska kriza na Španskem.
Madrid, 15. maja. Vesti se širijo, da v ministrskem kabinetu nastane velika kriza. Ministrski predsednik Ca-nalejas bo prevzel tudi to rekonstrukcijo in jo bo izvedel v smislu radikalne politike.
Vstaja v Maroku.
Madrid 15. maja. V Maroku kličejo na sveto vojno proti Španiji in Francoski. Španija in Francoska nadaljujeta svoje akcije proti vstašem. Iz Londona poročajo, da odobruje angleška vlada korake Francije proti vstašem.
Položaj v Mehiki.
London 15. maja.   Oficiozno se razglaša, da predsednik Diaz ne mara odstopiti.  Ministrski svet je v perma nenci. Ulice pripravljajo za energično obrambo proti prihajajočim vstašem.
Jnhišnja deželnozborska volitev.
Pri jutrišnji volitvi ne bo volilnih komisij, marveč bo vse volilno opravilo vodil vladni komisar. Volilnih komisij namreč ni mogoče sestaviti, ker morajo biti v vsaki trije člani obč. sveta, a teh ni, ker obč. svet še ni konstituiran. Tisti, ki so že določeni za člane volilnih komisij, bodo pač pomagali pri volilnem poslu, a pravic nimajo nobenih. To se razglaša, da ne bo nesporazumljenj.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslenišek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. maja: Mihael Svoljšak, delavec 30 let. — Matija Jerman, delavec, 47 let.
Dne 10. maja: Neža Modic, za-sebnica, 83 let, Hrenova ulica 17.
Dne 11. maja: Makeo Primožič, sin mizarskega mojstra, 8 mesecev, Rimska cesta 16. — Bronislava Pe-valek, hči tiskarja, 1 leto. Breg- 4. — Filipina Pog-ačnik, kavarnarjeva hčerka, 18 dni, Rožna ulica 8.
Dne 13. maja: Hemiina Colloret-to, zasebnica, 72 let, Bleiweisova cesta 22. — Marija Kunstler, hči kovaškega mojstra in posestnika, 23 dni, Lepi pot 3. — Fran Petrič, rejenec, 16 mesecev, Pokopališka ulica 19. — Zmagoslav Primožič, sin mizarskega mojstra, 2 leti, Rimska cesta 16.
V deželni bolnici:
Dne 9. maja: Fran Peršl, c. kr. davčni asistent, 34 let.
Dne 10. maja: Nikolaj Karin, učenec, 7 let. — Fran Šimenc, posestnikov sin, 18 let.
Žilna cene v Budimpešti.
Dne 15. maja 1911. Termin«
Pšenica za maj 1911    .  -  za 50 kg 12 50 »      » oktober 1911.   .  za 50 kg 11 39
Rž za maj 1911.....za 50 kg 9 36
Koruza za majnlk 1911 .   .  za 50 kg 657 Koruza za juli 1910  ...  za 50 kg  6 71 Oves za oktober 1911   .  . za 50 kg 772 Efekti«. Neizpremenjeno.
MeteoNloMfoo poročilo.
V i lin. Ml ■•rte* MM.
Srrt.jl iraCal tlak 7ji • mm
maja 1	Ca* opazovanja	Siinje btro-actra i mm	B 2 *s	Vetrovi	Nebo
13 •	S. pop. 0. zv.	7320 732*0	23-4 153	p. m.jzah. brezvetr.	jasno m
14.	7. »j.	7313	120	•1. vzhod.	m
• 9	X pop. 9, zv.	7298 730 6	242 154	sr. jzah. brezvetr.	sk. jasno jasno
15.	7.4	730-2	11-6	si. vzh.	del.obiač.
Naprednjaki,
prispevajte za
Narodni skladi
Prostovoljno gasilno di •tvo y Verdu javlja tužnim srcem, da je umrl dne 13. marca 1911 24 letni član, nadpoveijnik, c. kr. dvorni založnik, tovarnar, veleposestnik itd. 1777
Karel Jelovšek
na Vrhniki. 1777 V Verdu, dne 14. maja 1911.
t
Prostovoljno gasilno &tvo na StaHvrhnikI javlja tnžno vest, da je njegov Častni član, gospod
Karol jelovšek
Telovadno društvo „Sokol", „Narodna čitalnica" na Vrhniki in »Lovsko društvo" javljajo turno vest, da je njih večletni član, gospod
Karel Jelovšek
c kr. dvorni založnik, tovarnar itd. dne 13. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Na Vrhniki, dne 15. maja 1911. 1774 Odbori.
Kmetska posojilnica na Vrhniki
javlja tužno vest, da je njen večletni član nadzorstva, gospod
KAREL JELOVŠEK
c. kr. dvorni založnik, tovarnar itd.
dne 13. t. m. mirno v Gospodu zaspal. 1773
Na Vrhniki, 15. maja 1911.
Ravnateljstvo.
Zahvala.
Blagorodni gosp. dr. E. Mayei o. kr. okrajni zravnik v Logatcu
bil nam je v bolezni naše preljubljenr sestre Otilije Arrigier ne le kot zdrav nik, marveč tudi kot človekoljube prijatelj tolikokrat v tolažbo in podporo, da čutive dolžnost tem potorr zahvaljevati se mu javno za vso nje govo ljubeznivost in požrtvovalnost.
V Logatcu, 15. maja 1911. 177*
Sestri Metscbnigg — ScMnwalder.
Dne 16. maja 1911 ob 9 uri dopoldne se bode pri c. kr. okr. sodišču v Trebnjem prodalo na javni dražb« posestvo vložek št. 638 katastralne ob čine Mirna, sestoječe iz stavbene parcele št. 415, parna žaga in tovarna in zemljiške parcele št. 107/2, ki služi ko1 skladišče. Nepremičnini je določena vrednost na 8.535 kron. Najmanjši po-I nudek znaša 4267*50 kron. Pod tem ! zneskom se ne prodaja. Zemljišče in tovarna leži dve minuti oddaljeno od kolodvora na Mirni in je jako pripravno za kako industrijalno podjetje. Izrabljala bi se objednem tudi lahko vodna sila reke Mirna, ki teče par korakov od tovarne. V okolici so veliki gozdovi in živahen promet z lesom. Interesentjc se tem potom vabije v nakup omenjenega posestva. i76i
»ona. li* nivćeraMaja 17^rujrw. 13-%% Padaviaa v 24 urah 0*0 mm in OD nun
DY
2
18
Mm
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma stric, brat in svak, gospod
Ignacij Čamernik
kamnoseški mojster in posestnik
danes zjutraj ob 2. uri, previden s tolažili sv. vere v starosti 57 let mirno preminil.
Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri v torek dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Komenskega ulica št. 26 na pokopališče k Sv. Krištofu v lastno rakev.
Posmrtne maše sc bodo služile v farni cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA, dne 15. maja 1911.
Ivana Čamernik roj. Šter, soproga,
Vinko Čamernik) kamnoseški mojster, nečak. 1780
Slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
V konkurzu „Glavne posojilnice" v Ljubljani se v smislu odločbe c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu z dne 13. maja 1911, opr. št. R II 68 II prekliče na dan 16. maja 1911 določeni likvidacijski narok
s tem, da se isti preloži na
soba št. 123) z dostavkom, razglašenim s tusodnim sklepom z dne 13. februarja 1911, opr. št. S 3/II 4.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani
oddelek III, dne 15. maja 1911.
Fritz Schulz jun.
Edini izdelovalec
V pločevinastih in steklenih posodicah v različnih velikostih
povsod. — Zahtevajte brezplačne poizkuse.
Št. 15119.
1743
Ustanove za deklice.
Pri mestnem magistratu v Ljubljani   je izpraznjenih dvoje
Valentin Mmji I nst m za deUice
po K 39.20 na leto.
Pravico do te ustanove imajo v Krakovem v Ljubljani rojene, poštene, blagonravne   deklice   dokler   se   ne   omožijo,   prednost   pa   imajo sorodnice
'anovnika.
Prošnje  za podelitev teh ustanovnih mest, opremljene s potrebnimi do-
ili, vlagati je tuuradno
do 10. junija t. I.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
Laschan, !. r.
Rheuma
Protin     [■! Ischias
Ottforjeno od 1. aprila do 1. novembra.
Nizke cene kakor doslej, fkljub času primernim novostim. S^T"    1. septembra do 1. junija 25 % znižanje.
Čudoviti zdravilni uspehi.    Radioaktivni termalna kopel 33—44° Celsija.
Krapinske Toplice
Pitno zdravljenje s termalno vodo. Razpošiljanje termalne vode. Obisk 6000 .oseb.
Hrvaško  (HrvaŠka Švica).
Kopeli v basenu, marmorne, prsne, lužnate kopeli, tango, sudariji. Prospekte, pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.  Pravilni naslov samo   Krapinske Toplice« Hrvaško.
Zdraviliški dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južnoželezniške proge Dunaj-Trst) avtomobilski omnibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 52 min. popoldne. Na železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob 0 uri dopoldne in ob 4. uri 07 min. popoldne. 1. maja do 1. Oktobra.
Prostori
pripravni za manjšo pisarno
mm •Maj« m afUUeftieevi cesti M.
Poizve se v II. nadstropju. 1781
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami
k odda talij ali za avgrt
aa Dolenjski eastt 50, nasproti Rakovnika, 1716
prevzame večjo dobro idočo trgovino v kakem prometnem kraju. Tozadevne ponudbe na upravništvo „S1. Naroda" pod „Trgovina 100". 1753
Zaradi smrti se tako! ceno proda
pohištvo
in kuhinjska oprava
na Bleiweisovi cesti štev. 22, pritličje desno. Govori se lahko od 10. dopoldne do 3. popoldne. 1779
Izšel je v tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju najobširnejši in najnovejši
vozni red
s koledarjem za 1.1911.
Cena 20 vinarjev.
1731
Iz proste roke se proda lepa
z velikim sadnim vrtom.
Več pove lastnik hiše 1661 na Glincah pri Viču St. 53.
Na prodaj ie
1735
s senčnatim vrtom ob okrajni cesti, blizo kolodvora in kopališča. V njej se izvršuje krčmarska obrt, je pa tudi za kako drugo obrt pripravna.  Ceno in
tozadevne pogoje pojasni Franc Šuhel, posestnik v LaSkem trgu.
Za prevzetje starorenomirane zavarovalnice za življenje
za Kranjsko
1770
se proti gotovi plači, potnim dietam, proviziji in pravici na starostno preskrbo sprejme inteligenten gospod z
z mnogo znanci.   —   Predstaviti se je
19. maja v hotelu pri Slonu v Ljubljani.
Deželna ra za tujski promet
na  Kranjskem v Ljubljani
naznanja, da se vrši
občni zbor
▼ sredo, 31. maja t 1. ob 12. uri opoldne v deželnem dvoren soba - št. 78 v Ljubljani-
s sledečim dnevnim redom:
1. ) Poročilo o društvenih  financah in
sedanjnm denarnem stanju.
2. ) Poročilo o dosedanjem delovanju.
3. ) Predlog glede Tourist Offica.
1778 Predsedstvo.
Posestvo
:: v Rožu na Koroškem ::
obstoječe iz hiše in dveh oralov sveta 80 takoj pod jako ugodnimi pogoji
W*T~ proda« ~9Ji
V hiši je gostilna brez konkurence in že uprljana mesarija. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje, prizidan salon s kegljiščem, ledenico in klavnico. Kraj je za gostilno jako ugoden, ker se nahaja v bližini večjega kolodvora.
Naslov se izve pri upravotštvu »Slovenskega Naroda.« 1771
Pe aajvtfjem dovoljenju Njega A c. in kr.ajMirtolatefaVeližaastva.
28. c kr. držaina loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta  denarna loterija,  edina v Avstriji zakonito dopuščena, ima 21.135 dobitkov v denarju s skupno svoto 620.000 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron
Žrebanje se vrši javno 22. junija 1911. —  Ena srečka stane 4 K.
Srećke se dobe tri oda e i k u za državne loterije na Dunaju IIF.. Vordere ZoUamtstrasse 7, v loterijskih kokkturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih in v menjalnicah; načrte za igranje dobe knpci srečk zastonj. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
0d c. kr. loterijsko-dohodarstvenega ravnateljstva (oddelek za državne loterije.)
Kranjsko društvo za varstvo lova.
Vabilo na
redni občni zbor
ki bo
he 27. mala 1911 ob I. uri zvečer v
Jfi slonu" v prvem nadstropju
Dnevni red.:
1. Poročilo načelnika o društvenem letu 1910.
2. Računsko poročilo za leto 1910.
3. Poročilo pregledovalnega odbora.
4. Volitev štirih odbornikov.
5. Volitev pregledovalnega odbora.
6. Predlog odbora : preosnova društvenih pravil.
Posebni predlogi se naj blagovolijo do dne 25. maja prijaviti društvenemu odboru.
V Ljubljani, dne 10. maja 1911.
ODBOR
C. kr. avstrijske    ty   državne železnica
Izvleček iz voznega reda.
•d Um
Oe*o« te L|ttM|aB« Qui. teL)
6'4t zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
7"?0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rndolfovo, Straia-Topbce, Kočevje.
O-OO dopoldne. Osebni vlak v smeri* )« niče, z zvezo na brzoviak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Soln ograd. Monakovo, Kolin.
11-30 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
1*89 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, St. Janž, Straža-Toplice, Kočevje.
3-30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
0*35 avooor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzoviak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k, Badgastein, Solno-grad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, v/iesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vlissingen* Trbiž. '
7*3 O zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje St. Janž, Rndolfovo, Kočevje,
10-10 ponoči. Osebni vlak v smeri: jese-nice, Beljak, Gorica, Trst.
Oitoi te Liutoliane (drtavni kolodvor).
7*28 ijutraj Osebni vlak: t Kamnik. 20D popoldne: Meanec v Kamnik.
7*IO ivećer: Mešanec v Kamnik.
11*— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob ne*
deljah in praznikih.
Prihod o LfoMlsno (lata ielesalo
7- le   zjutraj:   Osebni   vlak  is  Jesenic, v
zvezi   na  brzoviak  iz   Berhna, Draždbn j    Prage, Linca,   Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča
8- 02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Rudolf ovega, Grosuplja, St. Jaaža.
9"4-8 dopoldne:   Osebni   vlak  iz Trbiža, j    Jesenic v zvezi na brzoviak iz Dunaja^ z. k., Celovca, Vlisingena, DusseJdorfa, Kolina Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega,  So In o grad a,   lnomosta, Badea. steina. Beljaka. , 11-13  dopoldne:   Osebni vlak  « Gorice Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 1 j 2f*9 popoldne:   Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic,    RndoHovega, Grosnpljij St. janža.
4.«18 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča,
6*58 zvečer: Osebni vlak iz Jesenic v zvezi na brzoviak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda,' Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
8*15 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržič«.
9- 07 zvečer: Osebni vlak is Kočevja, Strate* Toplic, RndoHovega, Grosuplja. St. Janža,
11*22 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Gotovca
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Prihod v Ljubljano (državne železnice;.
o-«i   zjutraj: Mešanec   iz <f"»"'tii,
10- eo dopoldo: Mešanec iz Kamnika. 8*10 zvečer: Mešanec iz Kamnika.
10 30 po noči: Mešanec iz Kamnika le ob
nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navođeni v srodnj a evropejskem časa.
C. kr.
•železniško ravnateljstvo v Trstn.
St. 769.
Razpis šolske stavbe.
171
dne
vršila se bode
31. najoika 1911 ob 10. uri dopoludne v hiši g. Alojzija Pavlina v Podbrezjan
ustmena zmanjševalna dražba
Skupni stroški proračunjeni so na 46000 K in je pred dražbo položiti vadij v znesku 2300 K, ki ga bo po sprejetju ponudbe popolniti v svrho kavcije na 10% izdražene vsote.
Do pričetka dražbe se polože tudi lahko na podpisani krajni Šolski svet pisane ponudbe, v katerih je navesti morebitni popust ali naplačilo v odstotkih od proračunjene vsote v Številkah in besedah.
Tem pismenim ponudbam priložiti je vadij.
Kot vadij se sprejmejo razen gotovega denarja avstrijski državni papirji, vložne knjižice hranilnic osnovanih po hranilničnem pravilniku iz 1. 1844, in rentne knjižice c. kr. poštne hranilnice.
Stavba se bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom leta 1911 spraviti pod streho, do konca julija 1912 pa popolnoma izvršiti.
Železo betonska dela izvršiti se morajo po predpisih c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 15. listopada 1907 št 37295 ter se bodo odobrila in in prevzela še le po ugodno izvršeni obtežilni poskušnji.
Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v pisarni stavbnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, kateremu bode poverjeno tudi vrhovno nadzorstvo cele stavbe.
Krajnemu šolskemu svetu pristaja pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila od strani c kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, kakor mu je volja ne glede na visokost ponudbe.
Krajni šolski svet ¥ Podbrezjah,
dne 6. mejnika 1911.
\
9672
Q4
50
70
5
02121056
090114
■uAdflnn li MtaH MM!
eaneSSP^aTSJaa^aaai^eem ea^a^pav ^ww«wj^ VR||Pf
—       *----—   mamdaSaSaa I
znMflju vzorce!
Ma pouka -
2 mlajša, vešča kovaškega dela za vozove
sfRjne takaj Intoi Molil Puii Istra.
Milni krajevni agenti
nemščine zmožni, se sprejmejo ali s stalno -plačo nastavijo za prodajanje v Av^trenOgrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Nova ulice 20. 1748
I ki ji je kaj leteče na
I W\ zdravem negovanju kože,
■ M A IMA z^sti ki toče otipe a viti I II #1111/I kakor tali dofcti in I llfllllll ohraniti netno mehka kožo
■ Irltnlll se unttTa le z 491 I                      1 i letnim mlečnim mi-
Kaaui po 81 v »M    lom s konjičkom
I eja*l ksmksSSjapa (Znamka lesen konjiček).
■ m iTfffrouh s aariiai. Hi i jamin ia Kosp., Min o. L
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črna dal«
malteško vino 233
nalfcaljse sredstva.
4 steklenice (5 kg) franko K 4*50.
Br. NovakovR, Ljubljana.
Cenjeni trgovci In obrtniki!
Stavbno podjetje V. SCAGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Šelen-burgovi ulici štev. 6 veliko strogo moderno
trgovsko hišo
V pritličja se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v mezzaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najprikladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se vljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbni pisarni podjetnika V. SCAGNETTUA, Cesta na Rndolfovo železnico aH. 18
(tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk pismeno ali teletonično javi.
se odda za avgust ali pa ponm
i M m. Hrena ia Mjanki trti 8. Specijalna trgovina
z iianii parili
I v in rntauirami v !
O) O)
Liiuijffli mm m \i t rum
667       Za oMla naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO
Telefon it 209.
Poštni predal it. 94.
na Starem trgu st. 30 38 je kakor navadno as
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
P Dne tO. maja ti.  ::     = Viktorja Parme i =
je Glasbena Matica prvikrat P A1F Alt Ml HI A^fc izvajata njej poklonjeno novo ■ Vf VIUII MMMMJMš skladbo balada dr. Fr. Prešernova.
Posnetki za klavir ae dobe v t sen luiflgarnak po 4 L
Založita u idate tvrtka 3g. pl. Xldamayr & ped. Jamberg v tjnbljani.
Velecenjenemu občinstvu usojam se tem potom naznaniti, da sem staroznano
restavracijo G. Auerjevth dedičev
»»Pri belem konjičku"
v Ljubljani, Wolfova ulica it. 12
prevzel ter se bodem potrudil, isto kot strokovnjak najbolje voditi.
Vedno največja i z bera jedil I — Točil bodem le pristna vina najboljie kvaliteto ter vodno sveže dvojno marčno pivo.
tudi abonente no opoldansko brano od 60 v naprej.   WW Ho razpolago je tttdl „HUPFELDOV"
električni glasovir.
Z odličnim spoštovanjem    LudOVik Ro#kery restavrater.
Dva dobra
Unčaviilčarslca
pomoćnika
1762       sprefme take]
Rudolf Geyer, cesta na Rndolfovo železnico.
dober prodajalec, ki sedaj servira na deželi, leti p remeni ti aluibo v kako večjo trgovino špecerijskega blaga v mesto, event. gre tudi za skladiŠcarja. Naslov pove upravniŠtvo »SI. Naroda«
Zastopnika
pri privatnih odjemalcih dobro uvedenega išče
Jahn Rehatk
tkalnica platnenega« pavolnatega in damastnega blaga Čerrent Knatelee, Čeako.
h.
Oblastveno avtoriairani in sodno zaprisežen
ingenieur Ig. Stembov
Ljubljana,  Šubičeva ulica stav. 5.
prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, —   vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd. 957
-m ^"1
It
.d
15—20 spretnih
1732
veliko zalogo koles z
znamko
Oglejte si!
e^ „Puch 1911"
n fr. Čntan,    v fjnbljari
Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve.
imm o* m m>- umi na* » i
Zaloga Šivalnih strojev:
Sinoer ia Sinoschtff.
vvnvvf    vw vvvnevvnvjii
Q VGCnn)! S atfo^fll eVe3|laflv« 918 U Ia fillilsi g
Edino zastopstvo zs Kranjsko!
zidarjev
sprejme takoj
stavbinska dražba Union v Puijn.
I
z zsiako reaate zvezde ]• eapaSn Maes
za obleke ii perilo.
402
Gostilna
z nato trnrrot ta nekaj zonQc
na izvrstnem  prostoru ob dri. cesti
mm pro*taa 1733
Cena 22.500 K. Takoj je treba plačati 12.500 K.— Ponudbe pod JT na uprav. n551ov« l^Ieroda.
Prodaja se
Ki liniji niw 0wMi MM in Franc Jožefa uste
različni materijal:
viniiia opeka, steefoa opeka, cementna rtreina opeka, ieleue cevi, telesne vest. telesno okonako omretfe, 4 cele fcoanploliie telesne genltare sa pekovake peči, stropal tramovi bi streini
Prevzetje gostilne.
Vljudno naznanjam, da sem prevzela dne 6. maja dobro znano
gostilno na Rimski cesti 11
(prel Anten novak, Mrt* oeelllaMar pri Za{ea).
Skrbela bodem za najboljšo postrežbo cenj. gostom. Pri gostimiie tudi majhen vrt in prostor za balinanje. Strvlvssafo ae nare fantki as keatfa In
Toči se tudi čez -allco.
Za prijazen obisk se priporoča
1688
5146
1923
9677