Celje - skladišče D-Per 159/1982 informaiui orenje orenje orenje ““orenje gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St.15.—Leto XVII L—Titovo Velenje,29.3.1982 V Gorenju NA OBISKU UREDNIKI DELA V četrtek, 24. marca, je obiskala Gorenje skupina urednikov Dela, v kateri so bili glavni urednik Dela Boris Dolničar, direktor in glavni urednik Gospodarskega vestnika Franjo Krivec, direktorica tozda Revije Bernarda Rakovec, pomočnik direktorja Delavske enotnosti Milan Živkovič, urednik gospodarske rubrike Dela Jože Petrovčič, urednik fotografije Dela Joco Žnidaršič in direktor Stika Jure Apih. Med pogovori na sozdu Gorenje, kjer sta jih sprejela Martin Kopač in Živko Bergant, v Gorenju TGO, kjer jih je sprejel Janez Miklavčič, v Gorenju Fecru in Gorenju Muta so goste seznanili z dosedanjim razvojem Gorenje SOZD in posameznih delovnih organizacij, trenutnim položajem ter razvojnimi načrti in možnostmi. Gostje so si v Gorenju TGO ogledali proizvodnjo hladilnikov in štedilnikov ter elektronike. Na sliki: uredniki Dela med pogovorom v Gorenju SOZD Obveščanje DELAVSKI TISK V velenjski knjižnici so v sredo popoldne odprli razstavo o delavskem tisku v Sloveniji in občini Velenje. O razstavi "Slovensko strokovno delavsko časopisje od konca 19. stoletja do Delavske enotnosti" je na otvoritvi spregovoril Vinko Trinkaus, predsednik sveta za tradicijo delavskega gibanja pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije. Orisal je pomen in prizadevanja takratnih urednikov za združitev delavcev v enotno slovensko delavsko gibanje. Tej razstavi smo v Titovem Velenju pridali še razstavo o tisku v združenem delu velenjske občine, kjer trenutno izhaja 17 glasil v enkratni izdaji z naklado 40.000 izvodov. Začetki segajo v leto 1963, ko je izšel Informator rudnika lignita Velenje, poročal pa je o rudniški nesreči, 20. aprila 1963. V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje smo začeli z izdajanjem tovarniškega glasila 12. decembra 1966. Oba Usta sta postala redni tedenski izdaji in pomenita dobršni del pisnega obveščanja v dveh velikih organizacijah združenega dela. Mesečne tovarniške liste izdajajo tudi v vseh drugih organizacijah združenega dela velenjske občine. Razstava v velenjski knjižnici bo odprta do 30. marca, organizirali pa bodo še oglede za šole in druge organizirane skupine. Z razstave o delavskem tisku Iz občinske resolucije Selektivna usmeritev osebne, skupne in splošne porabe Organizacije združenega dela bodo v svojih planih predvidele nominalno povečanje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke, če predvidevajo boljše rezultate dela na osnovi večje produktivnosti, zmanjševanja stroškov, doseganja planiranega izvoza na konvertibilna tržišča in boljše pokritosti uvoza z izvozom. Organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti bodo svoje osebne dohodke uravnavale v odvisnosti od izvajanja programov ter pri tem upoštevale gibanje osebnih dohodkov v gospodarstvu in že doseženo višino osebnih dohodkov. Glede na omejene možnosti zagotavljanja sredstev za zadovoljevanje potreb na področju družbenih dejavnosti bo rast sredstev različna po posameznih dejavnostih. Prednost bodo imele dogovorjene prioritete na področju izobraževanja, osnovnega zdravstva in krepitev funkcionalnosti otroškega varstva. Samoupravne interesne skupnosti bodo opravile selekcijo med posameznimi programi in glede na materialne možnosti predlagale prilagoditev standardov in normativov v republiškem merilu. Večji poudarek bo dan uresničevanju zagotavljanja programa in izvajanja tistih nalog, ki podpirajo načelo svobodne menjave dela. S tem bodo uporabniki in izvajalci dosegli, da bo v večji meri kot doslej ustvarjeni dohodek združenega dela podlaga za uveljavljanje pravic in razvijanje družbenega standarda. Za enakomeren družbenoekonomski razvoj bomo v letu 1983 na področju otroškega varstva razširili varstvo za otroke do treh let starosti in vključevali šestletne otroke v program priprave na šolo. V osnovnem izobraževanju bomo povečali program za 6 oddelkov v okviru že obstoječih zmogljivosti in zmanjšali obseg dela nekaterih dejavnosti šol. V usmerjenem izobraževanju bomo zagotovili večji vpis deklet v tradicionalno moške poklice (moško populacijo pa usmerili v rudarstvo ter v tiste smeri kovinarstva in elektrotehnike, ki izobražujejo za potrebe energetike) in večji vpis v deficitarne poklice. Izobraževanje ob delu mora priti do večje veljave, k temu bodo prispevale organizacije združenega dela z ustrezno kadrovsko politiko. Na področju kulture bomo namenili posebno skrb animi-ranju občanov za kulturne prireditve in vključevanju v kulturno umetniške skupine, poudarek pa bomo dali tudi večjemu sodelovanju knjižnic v regiji. Temeljna usmeritev v telesni kulturi bo množičnost. Na področju zdravstvenega varstva je pomemben predvsem razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, organiziranje obratnih ambulant, preventive in nege bolnikov na domu. V tem letu bomo nadaljevali z izgradnjo stanovanj v Ša-leku II. ter pričeli z izgradnjo v Šaleku III. Gradili bomo 240 stanovanj in pričeli z izgradnjo stanovanj, ki bodo končana do konca tega srednjeročnega obdobja. Stavbno zemljiška in komunalna skupnost bosta programe usklajevale s cilji stanovanjske izgradnje. Občinska cestna skupnost bo v tem letu prevzela v upravljanje z zakonom .določene dejavnosti in mora v srednjeročnem obdobju opredeliti rekonstrukcijo lokalnih in regionalnih cest. V letu 1983 bomo organizirali tudi strokovne službe samoupravno interesnih skupnosti. V skladu z izhodišči republiške resolucije lahko splošno porabo povečamo za 10,7 %. Predvidoma se bodo zmanjšali izvirni prihodki proračuna zaradi zmanjšanja gospo- darske rasti, zato bo na razpolago le tretjina sredstev razlike med izvirnimi prihodki in dovoljeno porabo v letu 1982. To pa pomeni manj možnosti financiranja investicij pri proizvodnji hrane, preskrbe in oblikovanja blagovnih rezerv. Vsi porabniki proračunskih sredstev bodo morali porabo omejiti v okviru resolucijskih izhodišč, pri tem pa kot prioriteto zagotavljati sredstva za zakonsko opredeljene obveznosti in izvajanje nalog, sprejetih s samoupravnimi sporazumi in dogovori. V Gorenju naj bi to leto vse aktivnosti usmerili v učinkovito odpravljanje temeljnih vzrokov za slab ekonomski položaj in izvajali začrtane ukrepe in naloge za doseganje sanacijskih ciljev. V danih pogojih gospodarjenja si bomo prizadevali predvsem za boljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivisti in za nadaljnjo povečanje konvertibilnega izvoza in deviznega priliva. S tem so povezane predvsem naloge za zagotovitev stabilnejše oskrbe proizvodnih procesov, za zagotavljanje kvalitete izdelkov in povečanje produktivnosti, ne le v proizvodnji, ampak v vseh spremljevalnih dejavnostih, skupnih službah in skupnih izvedbah. V ta namen bodo izvedli tudi potrebne organizacijske in kadrovske ukrepe, ki naj bi povečali učinkovitost poslovnega procesa v velenjskem delu Gorenja. V nosilnem programu gospodinjske opreme bo težišče raziskovalnega razvojnega dela na posodabljanju izdelkov z zmanjšano porabo energije, hrupa ter na prilagajanju zahtevam izvoznih trgov. V letu 1983 naj bi uvedli serijsko proizvodnjo terminalov in srednjih računalnikov v okviru izvajanja sporazuma o enotnem računalniškem sistemu v Sloveniji. Zaokrožili bomo asortiman izdelkov medicinske elektronike in ga tržno uveljavili doma in predvsem v tujini. Nadaljevali z razvojem in proizvodnjo avtomatizirane in robotizirane tehnološke opreme oziroma njenih sestavin. Realizirali celoten prenos proizvodnje barvnih televizorjev iz GKE in s tem povečali tehnološko globino proizvodnje. Osvojili naj bi redno proizvodnjo toplotnih črpalk, razvili sistem teleteksta in videoteksta do stopnje praktične uporabnosti in organizirali nekatere oblike profesionalne in sistemske prodaje. Drobno gospodarstvo se mora v celoti v največji možni meri vključiti v izvozna prizadevanja. Samostojnemu osebnemu delu drobnega gospodarstva namenjamo v tem letu večjo pozornost. Organizacije združenega dela naj proučijo možnost večjega povezovanja z zasebno obrtjo, določene izdelke naj nadomestijo z domačimi. Proučiti pa je treba tudi pogoje kreditiranja malega gospodarstva in z družbenim dogovorom oblikovati takšno davčno politiko, ki bo stimulirala odpiranje novih obrtnih dejavnosti in podpirala njihovo izvozno usmerjenost. Plan razvoja turizma in gostinstva mora poleg razvoja turizma še realizacijo prednostnih nalog organizacije prodaje ter programske usmeritve na osnovi naravnih danosti s poudarkom na rekreativno relaksacijski dejavnosti. V tem letu bomo pridobili 220 novih ležišč v zdravilišču Topolšica, ter 600 sedežev v restavracijah zdravilišča Topolšica, Jezero in z adaptacijo treh lokalov. Cilj kmetijstva v letu 1983 je povečanje proizvodnje hrane za 4,5 %, kar naj bi dosegli s povečanjem celotne družbeno organizirane tržne proizvodnje osnovnih kmetijskih produktov na podlagi intenzivnejšega koriščenja razpoložljivih kmetijskih zemljišč. V letu 1983 bomo nadaljevali z raziskavami v okviru projekta Velenje 2000. S področja gospodarskega razvoja bo v tem letu končanih več nalog. Na področju inovacijske dejavnosti bodo organizacije združenega dela sprejele oziroma dopolnile in v okviru občine uskladile splošne akte ter si medsebojno pomagale na področju varstva izumov, tehničnih izboljšav in modelnih zaščit. Iz delegatskega gradiva RAZVOJNO RAZISKOVALNA IN INVENTIVNA DEJAVNOST 1. skupno zasedanje zbora združenega dela skupščine občine Velenje in skupščine občinske raziskovalne skupnosti Pred 9. sejo zbora združenega dela občinske skupščine bo v torek, 29. marca 1983, tudi prva skupna seja zbora in skupščine občinske raziskovalne skupnosti, na kateri bodo obravnavali oceno razvojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Velenje. Gre za izjemno priložnost, kot je zapisano v gradivu za sejo, da korenito posežemo v proces po-družbljanja raziskovalno—razvojnega dela. Priložnost ne nazadnje tudi zato, ker gre za problematiko, ki je prvič na dnevnem redu občinske skupščine oziroma njenega zbora. Vemo pa, da je ena bistvenih zahtev, ki jih družba postavlja pred razvojno—raziskovalno dejavnost, priprava in prenos rezultatov v družbeno prakso. To seveda še posebej velja za našo družbo, saj je temeljna naloga znanstvenega in razvojno—raziskovalnega dela ustvarjanje pogojev za osvobajanje dela in človeka. Analiza stanja na področju raziskovalno—razvojne dejavnosti (v nadaljevanju RRD) v občini Velenje za leto 1982, ki je podlaga za obravnavo te dejavnosti, naj bi zajela številčne pokazatelje stanja RRD, organiziranost RRD, sodelovanje z zunanjimi institucijami, funkcioniranje delegatskega sistema na področju RRD in prenos znanja. Pri obdelavi podatkov se je pokazalo, da bodo imeli podatki zgolj informativen značaj, ker je bila večina vprašalnikov izpolnjenih le delno, precej odgovorov nepopolnih, nekatere podatke bi bilo treba ažurirati, manjkajo pa tudi primerjalni podatki za Slovenijo in Jugoslavijo. Podatke o RRD doslej niso sistematično zbirali in je tako nemogoče ocenjevati smer in intenziteto razvoja v občini. Analiza je torej le spodbuda za odgovornejše razmišljanje in delovanje na področju R RD, zato je Svet za znanstvenoraziskovalno dejavnost pri OK SZDL predlagal, da se podrobneje obdela in dopolni s podatki ter predloži v širšo razpravo združenemu delu. Zaključki te razprave pa naj bi bili primerna osnova za opredelitev dolgoročnejših usmeritev na Programski konferenci o R RD. Analiza je pokazala, da smo v letu 1981 v občini vložili v R R dejavnost skupno 51.237.086 dinarjev, kar predstavlja 0,4 % celotnega prihodka velenjskega gospodarstva oziroma 1,4 % družbenega proizvoda. Ta delež sredstev namenjenih za vlaganje v RRD nas sicer postavlja nad slovensko povprečje (v letu 1980 1,35 %, ocena za 1982 pa 1,27 %), vendar to nikakor ne kaže bistvenega premika. V naši občini smo leta 1981 za vlaganje v to dejavnost namenili 1,9 % bruto dohodka gospodarstva, kriteriji tehnološko—razvojne razvitosti, opredeljeni v Dogovorih o temeljih družbenega plana SRS, pa predvidevajo letna vlaganja v višini 3 % od planiranega bruto dohodka. Povprečje v naši občini pa seveda prikriva prizadevanja Gorenje TGO (7,4 % bruto dohodka) in REK—SIPAK (7,4 %), ki vlaganju v RRD namenjajo izredno pozornost. Pri primerjanju teh podatkov tudi ni upoštevano Gorenje Raziskave in razvoj, ki je edina registrirana raziskovalna organizacija v občini in je RRD torej njena glavna dejavnost, zato podatki z ostalimi niso primerljivi. V letu 1981 je bilo na področju RRD v Velenju zaposlenih 488 delavcev, od tega 43 (ali 8,8 %) registriranih raziskovalcev, ki so zaposleni v TGO ali GRR. Kar 88 % zaposlenih v RRD združuje delo v štirih organizacijah združenega dela, v TGO 57,7 % GRR 15,7 %, RŠC 9,6 % in REK-SIPAK 4,7 %. Žal tu ne gre za posledico integracijskih procesov na področju RRD. Pomemben podatek o skrbi za RRD je tudi odstotek zaposlenih v RRD v posameznih delovnih organizacijah glede na skupno število zaposlenih v isti delovni organizaciji. Na prvem mestu, če ne upoštevamo GRR, je REK—Sipak (13,6 %), sledi ZUV (13,1 %), REK- skupne službe (5 %), TGO (4,2 %) itd. Povprečni neto osebni dohodek zaposlenih v RRD v letu 1981 je bil 14.996 dinarjev, povprečni neto osebni dohodek v negospodarstvu pa 11.049. 64 % zaposlenih v RRD ima kvalifikacijo, visoko-kvalifikacijo ali srednjo izobrazbo, 34 % višjo ali visoko izobrazbo, 2 % magisterij ali doktorat. Po podatkih iz ankete so leta 1981 naše organizacije združenega dela neposredno sodelovale z 32 zunanjimi institucijami in za to namenile 24.470.827 dinarjev ali 19,1 % vseh sredstev namenjenih za RRD v tem letu. Po številu stikov z zunanjimi institucijami je na prvem mestu TGO (sodeluje z 11 institucijami), sledijo RLV (8), GRR (8), RŠC (5) itd. Večina sodelovanj pa ima, razen TGO in TUŠ, ki imata sklenjene samoupravne sporazume, kratkoročen značaj. Vprašanje je tudi, koliko so se ta sredstva dejansko, v obliki novih razvojnih programov, vrnila v združeno delo. Razpolagajo le s podatkom, da je bilo v obdobju 1976— 1981 opravljeno 170 RR nalog, vendar so jih samo 13 ali 7,7 % opravile zunanje institucije. To dejstvo vsekakor kaže, da se velik del teh sredstev nenadzorovano odliva iz naše občine. Na podlagi števila stikov z drugimi organizacijami združenega dela lahko sklepamo, da so nosilci povezovanja na področju RRD v občini ESO, Vegrad, RLV in GRR. Ocenjujejo, da so ti stiki kratkoročnega značaja, predvsem pa niso posledica spoznanja o potrebi po usklajevanju razvojnih programov in s tem seveda tudi RR potencialov v občini. Analiza vsekakor kaže, da je stanje na področju RRD v občini v mejah slovenskega povprečja, izražena strukturna neskladja v našem gospodarstvu pa narekujejo preseganje tega povprečja. Rezultati analize kažejo, da je na splošno slab odnos do RRD v naših ozdih, izredno slaba povezanost RRD v občini, sodelovanje z zunanjimi institucijami pa neorganizirano. Žal pa tudi delegatski sistem na področju RRD ne opravlja svoje vloge, še vedno poteka prenos znanja (licence) neorganizirano, pri čemer se lastna RRD premalo vključuje. Glede na te rezulta- te predlaga Svet za znanstveno—raziskovalno dejavnost pri OK SZDL poleg širše razprave o tej analizi tudi zahtevo, da se stanje na področju RRD spremlja kontinuirano in da se ta dejavnost vključi tudi v enotni informacijski sistem. Potrebno pa je sprožiti tudi proces usklajevanja sprejetih usmeritev s projektom ..Velenje 2000". INOVACIJSKA DEJAVNOST Delegati bodo obravnavali v torek, 29. marca 1983 tudi informacijo o stanju na področju inovacijske dejavnosti. Organizirano spodbujanje najširše ustvarjalnosti ali množične inventivne dejavnosti (MID) in nagrajevanje inovacijskih predlogov v naši občini sega v leto 1962, ki so v RLV sprejeli inovacijski dejavnosti, 1972 pa so v TGO ustanovili oddelek industrijske lastnine. Takrat sta bila prijavljena tudi dva inovacijska predloga in tako pomeni to leto začetek evidentiranja inovacijskih predlogov. Pri pregledu razvoja Ml D kažejo podatki, da lahko leto 1981 upravičeno štejemo za prelomno, saj se je v tem letu občutno povečalo število ozdov, v katerih so bili prijavljeni predlogi, samoupravni akti za področje Ml D so sprejeli v 14 ozdih, predloge je v tem letu prijavilo 1,5 % vseh zaposlenih. Kljub sorazmerno majhnemu številu prijav predstavljajo prihranki od inovacij 1 % doseženega dohodka v občini in 18 % glede na ustvarjene poslovne sklade. Nagrajevanje je postalo sti-mulativnejše, tako je v TGO znašalo poprečno izplačano nadomestilo avtorju inovacijskega predloga 8,5 % vrednosti celotne gospodarske koristi predloga. Podatki so seveda zadovoljivi, če jih primerjamo s slovenskim in jugoslovanskim poprečjem. Z veliko zavzetostjo bi lahko v naši občini dosegli do leta 1985 10 predlogov na 100 zaposlenih, kar je spodnja meja v industrijsko razvitih deželah (poprečje 20—30 predlogov na 100 zaposlenih). Torej ne moremo biti zadovoljni. Še posebej zato, ker so se rezultati občutno povečali le v TGO, nekaj manj pa v RLV in Vegrad. Kljub močnemu inovacijskemu gibanju v preteklih letih pa so posamezni ozdi (ESO, RŠC, E KO) zelo nazadovali. Ocenjujejo, da je poglavitni razlog za takšno stanje, komisijsko obravnavanje predlogov, kjer je aktivnost odvisna predvsem od iniciative predsednika komisije. Izkušnje kažejo, da je za organizirano in kontinuirano aktivnost na področju Ml D nujen strokoven in profesionalen pristop, kar pomeni zaposlitev profesionalnega delavca. V preteklem letu 1982 je Odbor za inovacije pri občinski raziskovalni skupnosti in občinskemu svetu ZSS Velenje izvedel anketo o inventivni dejavnosti. Rezultati Ml D po posameznih ozdih v primerjavi z letom 1981 objavljamo v posebni tabeli. Kažejo pa izpolnjeni vprašalniki (odgovore je poslalo 8 ozdov od 21), da se problematika v zvezi z inventivno dejavnostjo tudi v letu 1982 ni bistveno spremenila. Razlika je le v tem, da so ozdi, ki že dalj časa trajno in usmerjeno delajo na tem področju, dosegli za naše razmere odlične rezultate. Vse usmeritve in konkretne aktivnosti pa moramo zastaviti tako, da bo inventivna dejavnost postala sestavni del našega dela in življenja, kar pa je v sedanji situaciji gospodarska nuja in tudi obveza vseh delavcev, posebno vodilnih in vodstvenih, ki morajo biti iniciatorji in usmerjevalci, da bo ta dejavnost zaživela, je še zapisano v tem gradivu. Delo mladih PRED PROGRAMSKO KONFERENCO - PREDLOG ZA POVEČANJE ČLANARINE Na programski konferenci Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje bomo poleg novih usmeritev po 11. kongresu ZSMS sprejeli tudi nova Pravila o organiziranju in delovanju KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje. Razprave o osnutku pravil so bile organizirane v vseh osnovnih organizacijah ZSMS, vendar menimo, da je treba vse člane opozoriti na naslednje: 3. člen Statuta ZSMS: „Vključevanje v ZSMS je prostovoljno." Mladinec ali mladinka postane član ZSMS^ko sprejme statut ZSMS, kar je pogoj za članstvo v ZSMS. Član ZSMS mora izpolnjevati Statut ZSMS in tako tudi 91. člen Statuta ZSMS: ,,Član ZSMS plačuje članarino." Na pobudo nekaterih osnovnih organizacij ZSMS smo v Pravilih opredelili višino članarine, ki bi bila odslej 0,2 % neto osebnega dohodka. Za povišanje smo se odločili iz naslednjih razlogov: Ob pregledu programov dela osnovnih organizacij in KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje smo ugotovili, da za izpolnitev teh programov nimamo dovolj sredstev. Delovanje OO ZSMS in KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje se financira samo iz naše članarine, saj nimamo možnosti uporabe sredstev iz sklada skupne porabe ali iz drugih naslovov. S povišanjem članarine bi lahko izvedli vse akcije iz sprejetih programov, v nasprotnem bi morali okrniti programe in bi tako imeli težave z organiziranjem naslednjih akcij: — organizacija pohodov — organizacija srečanj z mladimi iz Iskre, Mehanotehnike, Nikole Tesla in Gorenja—TIKI, — izvedba srečanja mladih delavcev sozda Gorenje — sodelovanje v mladinskih delovnih akcijah — izvedba izobraževanja mladih. Potreba po povišanju članarine ZSMS je nastala predvsem zaradi povečanih aktivnosti mladih v osnovnih organizacijah in v KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje! VABILO MLADINCEM DSSS GORENJE TGO Vse mladince, člane osnovne organizacije zveze so-• cialistične mladine DSSS Gorenje TGO vabimo na - programsko volilno konferenco, ki bo v četrtek, 31. marca 1983 ob 15.30 v jedilnici A. Mladinci, udeležba na konferenci naj bo dokaz vašega resnega odnosa do mladinskega dela! Stanovanjsko gospodarstvo Prejšnji mesec je bila 2. seja Sveta za stanovanjsko gospodarstvo, na kateri so delegati med drugim obravnavali poročilo o odhodkih in prihodkih združenih stanovanjskih sredstev v lanskem letu in plan reševanja stanovanjskih potreb udeleženk samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za leto 1983. Predlagali so, da se v mesecu juliju objavi razpis za združeno namensko varčevanje, konec leta pa razpis za dodelitev kreditov za stanovanjsko gradnjo. Delegati so sprejeli tudi sklep, da delavskim svetom udeleženk sporazuma v skladu s 57. členom tega sporazuma predlagajo sklepa o objavi razpisa za dodelitev, zamenjavo in sofinancira- nje nakupa stanovanj. Gorenje namreč gradi v soseski Šalek II. v Titovem Velenju v objektu E—2 45 stanovanj. Potrdili so poročilo o dodeljevanju stanovanj v letu 1982, ki ga objavljamo v današnjem Informatorju. Predlagali so tudi, da se na vseh sindikalnih skupinah in delavskih svetih tozdov oziroma DSSS ponovno obravnavata Same upravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb in Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev (predvsem njegov 21. in 19. člen) ter predlagajo dopolnitve oziroma spremembe. Predloge in pripombe naj bi zbirala samoupravno* pravna služba, ki jih bo tudi uskladila. Zap. št. Osebna štev. PRIIMEK IN IME Št. točk DODELITEV STANOVANJA Opombe DSSS TGO 1. 3046 Borovnik Pepca 78 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 69 dodelitev 2. 5679 Stalevska Nada 64 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 24 dodelitev 3. 9129 Vreča Karol 64 gars. Celjska 11 št. 58 dodelitev 4. 11185 Goldman Filip 62 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 72 dodelitev 5. 15526 Sovinek Darko 61 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 50 dodelitev 6. 14516 Kobale Stanko 59 3—sob. V Vlahoviča 59 dodelitev 7. 3158 Novinič Stjepan 64 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 42 zamenjava 8. 1641 Ježovnik Danijela 61 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 44 zamenjava 9. 3417 Kralj Roman 57 2—sob. Šaleška 2/c št. 31 zamenjava 10. 5190 Koren Marija 57 1 —sob. Jenkova 17 št. 39 zamenjava 11. 14243 Atanackov Do rde 57 3—sob. Trg E. Kardelja 1 št.41 zamenjava 12. 8799 Kos Zoran 38 2+2—sob. Trg E. Kard. 1 št. 47 zamenjava sofinanciranje 13. 15837 Slivar Brane 51 3—sob. D—2, P+4 št. 4 sofinanciranje 14. Mihič Jožica 2+2—sob. Trg. E. Kard. 1 št. 51 zamenjava 15. Vtič Avgust 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 71 obveznosti na podi. odločb sodišča 16. 19595 Kandič Vasilja 3—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 45 kadrov, stanov. 17. 11060 Dovšak Tone 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 20 kadrov, stanov. 18. 20040 Kirn Miran 2—sob. Trg E. Kardelja 1 št. 18 kadrov, stanov. 19. 20728 Povh Stojan arsonjera. Koroška 8 c št. 8/I. kadrov, stanov. TOZD PLASTIKA 1. 6369 Novak Nada 64 1 —sob.. Celjska 11 št. 51 dodelitev 2. 3686 Jakob Anton 59 3—sob., Trg E. Kardelja 1 št. 33 zamenjava TOZD VZDRŽEVANJE 1. Stevič Branislav 3—sob., Jenkova 15 obveznosti na podlagi odločb sodišča TOZD GALVANA 1. 20988 Vojinovič Milutin 60 3—sob. Trg. E. Kardelja 1 št. 77 dodelitev 2. 5505 Podvratnik Stojna 57 2—sob.. Trg E. Kardelja 1 št. 81 zamenjava 3. 10594 Ledinek Jože garsonjera, Šlandrova 11 zamenjava TOZD ZAMRZOVALNIKI 1. 5728 Popek Irena 66 3—sob.. Trg E. Kardelja 1 št. 1 dodelitev 2. 9657 Štrukelj Doroteja 62 1 —sob., Jenkova 17 dodelitev 3. 16143 Tepež Anica 59 3—sob., Jenkova 15 št. 39 dodelitev 4. 146 Džordževič Dušanka 58 gars.. Šaleška 2/a št. 15 dodelitev 5. 15384 Mičič Milenko 58 gars., Kidričeva 55 št. 16 dodelitev 6. 2784 Basle Marjan 60 3—sob., Jenkova 17 zamenjava 7. 225 Anžej Antonija 59 1 —sob., V. Vlahoviča 55 št. 15 zamenjava 8. 3754 Stropnik Zvonimir 55 3—sob., Kidričeva 55 št. 24 zamenjava, sofinanciranje 9. 16214 Goričan Zdenka 37 stan. dodeli Cinkarna Celje sofinanciranje TOZD POHIŠTVO 1. Draškovič Vojka gars., Kidričeva 55 obveznosti na podlagi sodišča TOZD KUHALNI APARATI 1. 10985 Hribar Bogomir 56 gars., V. Vlahoviča 38, št. 2/K dodelitev Zap. št. Osebna št. PRIIMEK IN IME Št. točk Dodelitev stanovanja Opombe TOZD ŠTEDILNIKI 1. 4746 Juu Draqo 64 Garsonjera, Šercerjeva 7 št. 7 dodelitev 2. 4949 Vasic Zora 61 garsonjera, Jenkova 17 št. 51 dodelitev 3. 3560 Jastrobnik Mihaela 59 2—sob.. Trg E. Kardelja 1 št. 66 dodelitev 4. 8548 Romih Majda 58 garsonjera. Šaleška 2/d št. 9 dodelitev 5. 4779 Kodrin Mihaela 58 2—sob., Šercerjeva 7 št. 11 zamenjava 6. 2829 Pritržnik Marija 57 1 —sob., Jenkova 17 št. 11 zamenjava 7. 1961 Grobelnik Vera 55 • 3—sob., D—2, P+3 št. 3 sofinanciranje 8. 19033 Hajlovac Sabaketa 35 1—sobno,Jenkova 17 št. 36 sofinanciranje TOZD GRADBENI ELEMENTI 1. 12089 Grudnik Franja 63 3—sob.. Trg E. Kardelja 1 št. 37 dodelitev TOZD MG A NAZARJE 1. 4545 Petrin Štefanija 60 3—sob., Mozirje dodelitev 2. 2614 Napotnik Viktor 57 2—sobno, 13. stan. blok, Mozirje sofinanciranje DSSS GORENJE PROMET-SERVIS 1. 14998 Čas Jože 59 3—sob.. D—2 P+6 št. 1 dodelitev TOZD PRALNA TEHNIKA 1. 11638 Miloševič Mirjana 65 2—sob.. Trg E. Kardelja 1 št. 68 dodelitev 2. 15568 Šmigoc Miran 64 2—sob., Foitova 6 št. 2 dodelitev 3. 1775 Vidamšek Marija 61 2—sob., Šmartno ob Paki dodelitev 4. 14694 Goltnik Branko 61 2—sob.. Trg E. Kardelja 1 št. 12 dodelitev 5. 16183 Veličkovič Milorad 59 gars., Kidričeva 55 št. 24 dodelitev 6. 15055 Jakopovič Marko 51 stan. dodeli Hmezad Žalec sofinanciranje 7. Kos Franc 2+2—sob.. Trg E. Kard. 1 št. 55 zamenjava 8. 2428 Pušnik Jakob 48 2—sob., V. Vlahoviča 38 sofinanciranje TOZD HLADILNA TEHNIKA 1. 16655 Mušič Salko 61 2—sob., Šaleška 19 št. 40 dodelitev 2. 4863 Mucik Zdenka 3. Nikodijevič Emira 59 gars., V. Vlahoviča 40 gars., Kidričeva 55 št. 6 najnujnejši prostor za izs. biv. moža dodelitev po 41 . čl. SS TOZD ORODJARNA 1. 2504 Kolenc Anton 56 2—sob.. Trg E. Kard. 1 št. 34 sofinanciranje TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA 1. 5014 Borovnik Nada 61 1 —sobno. Šaleška 2b št. 23 2. 15602 Šumer Boris 41 stan. dodeli Zdr. dom sofinanciranje TOZD ELEKTRONIKA 1. 3853 Špilak Cvetka 51 3—sob., Tomšičeva 3 (4/1) sofinanciranje 2. 88 Belci Marija 59 2—sob., Šlandrova 7 zamenjava 3. 1794 Šaruga Olga 2—sob.. Trg E. Kard. 1 št. 22 obveznosti na podlagi odločb sodišča TOZD PROMET 1. 11061 Dolinšek Vida 58 3—sob.. D—2, P+4 št. 7 dodelitev 2. 3388 Gregorič Tatjana 61 2—sob., Jenkova 19 št. 82 dodelitev 3. 13293 Polh Zora 2—sob., Jenkova 19 št. 16 kadrovsko stan. 4. Bratkovič Zmaga 1 —sob., Jenkova 19 št. 81 kadrovsko stan. DO RAZISKAVE IN RAZVOJ 1. 22608 Lah Jože 3-sob., D—2, P+6 št. 4 kadrovsko stan. TOZD EMBALAŽNICA 1. 16078 Petermanec Marija 57 3—sob., V. Vlahoviča 40 št. 28 zamenjava TOZD AVTOPARK 1. 9104 Repas Milan 62 3—sob.. Trg E. Kardelja 1 št. 80 dodelitev DSSS GORENJE SOZD 1. 21490 Retko Tinka gars., Jenkova 19 kadrov, stan. INOVACIJE TOZD GRADBENI ELEMENTI V tozdu Gradbeni elementi so na 20. redni seji svojega delavskega sveta, 25. februarja 1983, obravnavali: 21 inventivnih predlogov in sprejeli naslednje: — 139/82, Izdelava vibrirne mize, Ivan Vodošek, Ivan Dobnik in Vili Valand, koristen predlog nagrajen z enkratno nagrado v višini 12.000 dinarjev — 69/82, Dodatna avtomatizacija doziranja mase v silosu stiskalnice, Ivan Merzelak, koristen predlog, nagrada 4.000 dinarjev — 109/82, Zamenjava standardnega zasuna 3" z lastno izvedbo pripora za pretakanje tekoče gline, Franc Mikek, koristen predlog, enkratna nagrada 4000 dinarjev — 144/81, Sprememba na modelu za robnike, Jože Stakne in Vili Valand, koristen predlog, enkratna nagrada 4000 din — 140/82, Konstrukcija modela za korito, Vili Valand, koristen predlog, enkratna nagrada 5000 dinarjev — 57/81, Šablona za brušenje izdelkov iz silipola, Ivan Vodušek in Vili Valand, — 145/81, Brusilni stroj za brušenje robov sanitarne opreme iz silipola, Ivan Dobnik, Radmir Mitrovič in Vili Valand, koristna predloga, enkratna nagrada 12.000 din — 155/81, Naprava za vlivanje, Vili Valand in Franc Rebec, koristen predlog, enkratna nagrada 3000 dnin — 77/82, Obrezovanje robov ploščic, Jože Kos, koristen predlog, enkratna nagrada 4000 din — 149/81, Pridobivanje šamotnega peska iz zdrobljenih kaset, Jože Ribizel, posebna nagrada 18.500 din — 34/80, Zračni izmetač poliesterskih kalupov, Marjan Pilih, tehnična izboljšava, posebno nadomestilo za prvo leto uporabe 13.548,30 dinarjev, za drugo leto 43.450,00 dinarjev — 161/81, Prihranek na barvi, Franc Golob, tehnična izboljšava, posebno nadomestilo za prvo leto uporabe 85.053,76 din — 136/81, Zamenjava volnene krpe s papis krpo za poliranje kalupov in izdelkov, Franja Knez in Vili Valand, koristen predlog nagrajen s posebnim nadomestilom v enkratnem znesku v višini 38.529,03 dinarjev. Skupna gospodarska korist za obravnavane predloge znaša 1.286.631,00 dinarjev, skupno izplačilo avtorjem pa znaša 247.081,09 dinarjev. TOZD POHIŠTVO Člani delavskega sveta tozda Pohištva so na svoji seji, 28. februarja obravnavali in potrdili 4 inventivne predloge, katerih gospodarska korist znaša 1.931.073,05 dinarjev in je bilo avtorjem zanje izplačano 236.533,30 dinarjev. — 32/72, Konstrukcija izpopolnitev in izdelava kovinskega naslona za izrezovanje vogalov stranic na miznem rezkarju, Anton Lesjak in Janko Špe-gel, tehnična izboljšava, posebno nadomestilo 37.676,18 dinarjev — 29/78, Konstrukcijska izdelava treh večvreten-skih vrtalnih strojev za vrtanje vrtin, za spone, odbijače in ročaje na vratih kuhinjskega pohištva v enem taktu, Anton Lesjak in Janko Špe-gel, tehnična izboljšava za drugo leto uporabe posebno nadomestilo 86.218,08 dinarjev — 26/80, Racionalizacijske rešitve v zvezi z izboljšavo kvalitete obdelave na strojni liniji, Ivan Povše, tehnična izboljšava, posebno nadomestilo za drugo leto uporabe 94.928,59 dinarjev — 2/81, Univerzalna predmontažna miza "D" sten, Anton Lesjak in Tomislav Strahovnik, tehnična izboljšava, posebno nadomestilo za prvo leto uporabe 4.343,70 dinarjev in za drugo leto uporabe 13.366,76 dinarjev. NOVE KNJIGE PROGRAM GOSPODARSKE ZALOŽBE ZA LE TO 1983 Gospodarska založba, ki deluje v okviru ČGP Delo—TOZD Gospodarski vestnik, je pripravila nov program knjig za potrebe gospodarstva, ki jih namerava izdati v tem letu. Poglavitno vodilo pri tem ji je bilo zadovoljevanje potreb najrazličnejših organov in služb v organizacijah združenega dela in drugih skupnostih pri pripravljanju odločitev o razvojnih, finančnih, pravnih in kadrovskih ter drugih zadevah. Skupaj z avtorji nam ponujajo vsestransko uporabne knjige, ki naj poglabljajo znanje, silijo k razmišljanju, dajejo pa tudi nemara napotke za neposredno delovanje. Teoretična spoznanja povezana z izkušnjami naj torej tudi s pomočjo pisanih priročnikov pomagajo pri praktičnem delu. Iz programa Gospodarske založbe smo izbrali nekatere publikacije, na katere bi vas želeli tudi v našem glasilu opozoriti. Gre za dela in priročnike s področja poslovne politike, poslovanja in urejanja samoupravnih razmerij ter mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Roman Albreht: Razpolaganje in gospodarjenje z družbenim kapitalom Milan Jelenc: Mednarodni in integralni transport dr. Miran Mihelčič: Usmerjanje in razporejanje čistega dohodka v gospodarstvu dr. Filip Lipovec: Analiza in planiranje poslovanja skupina avtorjev: Samoupravno in družbeno planiranje ' dr. Šime Ivanjko: Poslovna morala Janez Ženi: Razvid del in nalog ter delitev sredstev za osebne dohodke (priročnik) dr. Hrvoje Bačič, dr. Janez Šinkovec: Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu ,s komentarjem mag. Ivan Žužek; Disciplinski postopek — priročnik skupina avtorjev: Predpisi o cenah s komentarjem skupina avtorjev: Predpisi o blagovnem prometu s pojasnili skupina avtorjev: Zbirka odločb sodišč združenega dela v SR Sloveniji — V. del skupina avtorjev: Blagajniško poslovanje — predpisi in nasveti mag. Vladimir Drusany: Varnostnotehnični priročnik — II. dopolnjena in predelana izdaja skupina avtorjev: Vodenje poslovnih razgovorov skupina avtorjev: Zapisniki priročnik z nasveti in vzorci zapisnikov skupina avtorjev: Kako poslovati s partnerji v EGS dr. Leo Gusel: Kako spoznati tuja tržišča dr. Stane Možina, mag. Ljubo Ulaga, mag. Tone Glavan: Mednarodno trženje NOVO PRI DRŽAVNI ZALOŽBI V svoji zbirki Mojstri objavlja Državna založba izdala 5 knjig Honore de Balzaca, ki sodijo v njegovo najpomembnejše dejo Človeška komedija. Gre za romane Izgubljene iluzije, Šagrinova koža. Striček Pons ih Teta Liza, v katerih je Balzac opisal številne osebe iz najrazličnejših krogov po-napoleonske Francije. Življenje je opisoval z realistično natančnostjo, saj je bil Balzac mojster v slikanju in prodoren raziskovalec družbenih tokov. Zbirka 5 knjig, vezanih v platno, stane v prednaročilu (do 31. maja) 3000 dinarjev. V zbirki Sodobna ginekologija pa je izšla knjiga Dittnar— Legali. Zrela ženska, ki poleg anatomije, vrste pregledov, bolezni, materinstva, slovarja tujk in strokovnih izrazov, vsebuje tudi poglavja o zakonski zvezi in družinskih razmerij, Socialni varnosti družine in o sodobni možnosti preprečevanja rojstev prizadetih otrok. Cena, v platno vezane knjige s 196 stranmi, je 570 dinarjev. V tej zbirki sta že izšli knjigi istih avtorjev — Mladostnica (128 strani, platno, 380 dinarjev) in Ženska v klimakteriju (120 strani, platno, 350 dinarjev). V kratkem bo izšla tudi knjiga Bolezni meških, v kateri skupina nemških zdravnikov specialistov opisuje bolezni, ki se lotevajo predvsem moških. Besedila prevajalca niso spreminjali, le nekatere podatke, ki veljajo za nemške razmere, so zamenjali z našimi. Tudi pogledov na vrednost posameznih metod zdravljenja niso primerjali z našimi, saj menijo, da je zdravje mogoče doseči po različnih poteh. VABIMO MLADE USTVARJALCE K sodelovanju vabimo vse mlade umetniško nadarjene ustvarjalce. Radi bi pripravili skupno srečanje vseh, ki radi pojejo, recitirajo, pišejo pesmi ali prozne sestavke, igrajo kakšen glasbeni inštrument. Skratka - vsak, ki je ..izviren" na kakšnem kulturnem področju, naj se prijavijo (int. 393 — Tinka Retko) ali s pisnim poročilom na OO ZSMS DSSS Gorenje SOZD. Prijavite se do 11. aprila 1983! Prireditev bo v počastitev prvega maja. Ostale informacije dobijo udeleženci naknadno. Šport in rekreacija VELESLALOM REZULTATI TROBOJA GORENJE - FECRO— MUTA Troboj je potekal 17. marca 1983 na Partizanski — Kaštiv-nik, v treh moških in dveh ženskih kategorijah, ženske do 30 let: 1. Danica Urbanc, Gorenje TGO 39.1 5, 2. Jana Fornezzi, Muta, 40.13, 3. Karmen Bajec, TGO, 40.81, 4. Mija Tučman, Fecro ženske nad 30 let: 1. Franja Knez, TGO, 38.35, 2. Mira Rozman, Muta, 38.71, 3. Vitka Hernaus, TGO, 43.06, 4. Irena Klosternik, TGO moški do 30 let: 1. Miran Adrinek, TGO, 33,62, 2. Franc Pogač, Muta, 34.36, 3. Marjan Knez, Muta, 34.41, 4. Martin Kovše, TGO, 5. Drago Krenker, TGO, 6. Jože Račnik, Fecro, 7. Marko Stanko, Edo Sidar, Fecro, odstop Branko Gregl moški 31 do 40 let: 1. Vili Santner, Fecro, 33.75,2. Dra- go Drev, TGO, 34.81, 3. Janko Osrajnik, Muta, 35.02, 4. Jure Šuler, Fecro, 5. Lovro Onuk, Muta, 6. Dani Knez, TGO, 7. Miha Ojcelj, Fecro, 8. Bert Durnik, Fecro, odstop Jože Dobnik, Muta moški nad 40 let: 1. Hinko Gregor, Fecro, 35.23, 2. Alojz Javornik, Muta, 35.93, 3. Teobald Zorko, TGO, 37.05, 4. Ivan Goričan, Fecro, 5. Oto Lakovšek, Fecro, 6. Oto Di-tinger, 7. Ivan Rogelšek, Fecro ekipna uvrstitev: 1. MUTA (Rozman, Javornik, Osrajnik, Vnuk, Pogač, Knez, skupaj 2.14,25), 2. TGO (Knez, Zorko, Drev, Knez, Adrinek, Kovše, 2.15.07), 3. FECRO (Tučman, Gregor, Santner, Šuler, Kačnik, Stanko, 2,26.55) \ •ŠPORTNI DAN NAD KOTLJAMI Zima se počasi poslavlja in, čeprav se že vsi veselimo toplih pomladnih dni, nas vsakdanji pogovori še pogosto spominjajo na vesele zimske dni, ki smo jih v tekmovalnem vzdušju preživeli nad Kotljami, 19. februarja 1983. Vsa navdušena in nasmejana nam je takrat CVETKA KO-LETNIK iz tozda Hladilna tehnika povedala: Enkratno je vse skupaj. Tekmovala sem samo na zračnici in uspela priti do konca, čeprav po velikih mukah in vsa zasnežena — a splačalo se je, že zaradi dobre volje in smeha. Prišla sem s sosedo, mož pa je ostal doma. " Zakonca ČUJŠ iz tozda Zamrzovalniki sta bila na smučeh še začetnika, saj je bil mož po 25 letih zopet na smučeh, žena pa je sploh prvič peljala med vratcami. Šlo je brez problemov — nekateri pač znajo, kajne? Oba pa soglašata: "Družba prijetna, brez kakršnih koli razlik, vzdušje je pač tako kot mora biti na tovrstnih prireditvah." Zaupala sta mi še starost — a vsaj to bo ostalo le med nami. Sedemletna ANJA JERČIČ mi je najprej povedala, da ima najraje mamo. Nato se mi je pohvalila s startno številko 13 in dodala, da je progo uspešno presmučala. MARJANA MEŽA iz Hladilne tehnike se je srečanja udeležila prvič in je dejala: "Priznati moram, da je bilo nadvse zanimivo — najbolje pa je šlo seveda z zračnico, saj mi ni uspelo pojesti nič snega. Možu ne gre in ne gre v glavo, da smo bili zadnji. Enkrat se pač obrne na glavo in, kljub tradiciji zmagovalca, se je treba potruditi. No, družba je zelo prijetna, če bo tako organizirano tudi drugič, bom še prišla." "Na takšnem tekmovanju sem prvič s sorodniki," je povedal VOJKO PRELOVŠEK, študent varstva pri delu, "prav luš-no je. Tekmovanja se nisem udeležil, drugače pa mislim, da je organizacija zelo dobra, vzdušje enkratno. Zdi se mi, da mladi kaj takega ne bi zmogli." TONE PETRIČ se je tekmovanja tokrat udeležil sam, saj ima sina pri vojakih. "Počasi, a sigurno sem zvozil progo. Vreme je bilo enkratno, organizacija odlična, proga dobro pripravljena, nadvse pa je bil dober seveda zaključek. Po sedemnajstletnem premoru v smučanju, je bilo danes, z eno besedo, odlično." MOJCA VRHNJAK, njen mož dela v tozdu Hladilna tehnika, je povedala podobno: "Na progi vse v redu, najbolj pa sem bila seveda navdušena nad lepim vremenom in soncem, ki ga je bilo na pretek. Družba je bila prav prijetna, dobra volja nalezljiva in čas je teke! vse prehitro." Organizatorja rekreacije v tozdu Zamrzovalniki ZLATKA ŽERJAVA ali ACA, kot mu tudi pravijo, sem ujela samega ob mizi in najprej izvedela, da ne pleše, ker so mu čevlji pretesni. Seveda sem razumela, da je pač vsak izgovor dober — tudi najslabši. Ko pa je postal najin razgovor malo resnejši, je povedal: "S progo in sploh s celotno organizacijo je bilo veliko dela, a vse se da, če je le ekipa uigrana. Najpomembnejša pa je seveda dobra volja, ki smo jo očitno imeli vsi skupaj dovolj." Vsa zahvala torej organizatorjem, v upanju, da nam bo vreme še velikokrat tako naklonjeno. Smučišče nad Rimskim vrelcem pri Kotljah nam bo vsekakor ostalo v lepem in prijetnem spominu — v najlepšem seveda zmagovalcem, ker pa je kljub vsemu le najvaženjše sodelovati, si vsi skupaj veselo zakličimo — kmalu spet nasvidenje! Metka Vrhnjak SMUČARSKO SREČANJE Sodelavci kemijske te h no logije, se k to rja gospodinjskih aparatov Delovne skupnosti skupnih služb Gorenja TGO so pred kratkim priredili srečanje s predstavniki Heliosa iz Domžal. To srečanje s Heliosom, ki je naš naj več ji dobavitelj lakov, pa za spremembo od običajnih poslovnih dogovorov ni potekalo v delovnih okoljih, temveč na smučišču Pungart na Kopah. Na veleslalomski tekmi se je pomerilo sedem gostov iz Domžal in dvanajst smučarjev Gorenja, poleg sodelavcev kemijske tehnologije še predstavniki sektorja notranje opreme in lakirnic tozda Hladilniki, Pralna tehnika in Zamrzovalniki. Naj povemo, da je tekma bila letos že drugič. Med posamezniki je zmagal predstavnik Heliosa Primož Prešeren (imenovan Križaj — op.p.), v skupnem seštevku pa je bila boljša ekipa Gorenja. Tako smo drugič osvojili prehodni pokal. Slavica Tratnik RAZPIS PRVENSTVA GORENJA V BADMINTONU ZA LETO 1983 Tekmovanje v badmintonu bo ekipno in posamezno. Posamezniki bodo tekmovali v treh moških in dveh ženskih starostnih kategorijah, ekipe pa v moški in ženski konkurenci. Prvenstvo bo izvedeno po izločilnem sistemu, posamezna igra je končana z dvema dobljenima setoma. Posamezniki se lahko prijavijo 15 minut pred začetkom igranja v Rdeči -dvorani, za ekipno tekmovanje pa je potrebna poimenska prijava do torka, 5. aprila 1983, do 11. ure, ko bo v učilnici servisa žrebanje. Moške ekipe sestavljata po dva tekmovalca iz kategorije A, dva iz B in tekmovalec iz kategorije C. Žensko ekipo pa sestavljata dve tekmovalki A kategorije in 1 tekmovalka iz B kategorije. Število tekmovalcev in ekip je neomejeno, po trije posamezniki v vseh kategorijah in po tri ekipe v obeh konkurencah bodo nagrajeni. Še razpored tekmovanj: torek, 5. april 1983, ob 15.30 — ženske, kategorija A, in ob 18. uri ženske B kategorija, sreda, 6. aprila 1983 ob 15.30 — moški, kategorija B, ob 18. uri moški, C kategorija, četrtek, 7. aprila 1983 ob 15.30 — moški, kategorija A. Začetek ekipnega prvenstva bo v ponedeljek, 11. aprila 1983 ob 15.30. ŽELITE VODITI ČOLN? Avto-moto društvo ,,ŠLANDER" Celje organizira 30-urni tečaj za VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV. Tečaj obsega: osnove navigacije, mornarska dela in veščine, pravilo o preprečevanju trčenj na morju, pravila plovbe na notranjih vodah in motoristiko. Cena tečaja je 1.800,00 din, cena izpita v Sisku pa je 700,00 din. Izpiti se izvajajo skupinsko na dogovorjeno soboto, prevoz bo organiziran po dogovoru, stroški pa se porazdelijo po številu tečajnikov. Tečaj se bo začel 11. aprila ob 15.30. Prijavite se v pisarni službe za rekreacijo. OBČINSKA ŠAHOVSKA LIGA V tretji občinski šahovski ligi, ki se je pričela pred kratkim, nastopa 10 osemčlanskih meških in 7 dvočlanskih ženskih ekip. Rezultati ekipe Gorenja v prvih štirih krogih so naslednje: I. krog: Gorenje : TUŠ 7 1/2:1/2 Kristan : Konjevič 1:0, Goršek : Tekavec 1:0, Kovač : Žučko 1/2:1 /2, Oordevič : Brglez 1:0, Zajc : Koren 1:0, Tomič : Cvijetič 1:0, Poljak : Leskošek 1:0, Rupnik : Jo-vičkovič 1:0 II. krog: VIZ : Gorenje 3:5, posamezne partije: Markač : Kristan 0:1, Novak : Goršek 0:1, Zebec : Kovač 0:1, Prah ; Zajc 0:1, Rehar : Poljak 1:0, Kresnik : Kola 1:0, Hudomaž : Rupnik 0:1, Copot : Tomič 1:0 3. krog: Gorenje : REK 3 1/2:4 1/2, Kristan : Vukič 1:0, Goršek : Brešar 1:0, Kovač : Pevnik M. 1 /2:1 /2, Špeh : Pevnik I. 1:0, Zajc : Labus 0:1, Godec : Nežmah 0:1, Poljak : Softič 0:1, Rupnik : Plaskan 0:1 4. krog: Društvo invalidov: Gorenje 2:6, Šehič: : Kristan 0:1, Hankič : Goršek 0:1, Pevnik A.: Kovač 0:1, Mir — Špeh 0:1, Razdrih : Šuster 1:0, Kos : Godec 0:1, Kopina : Poljak 1:0, Hudej : Rupnik 0:1 Vrstni red po 4. krogu: 1. Vegrad 25,5 točk, 2. REK 23 točk, 3. Gorenje 22 točk, 4. VIT, 5. RŠC, 6. Društvo invalidov, 7. Društvo upokojencev, 8. MPI, 9. TUŠ, 10. KS Gaberke OBVESTILO Obveščamo vse delavce delovne organizacije Gorenje TGO, da mora vsak delavec od 1.4. 1983 dalje ob nastopu bolniškega staleža OBVEZNO dvigniti KONTROLNI LIST, ki ga da v potrditev zdravstveni ustanovi, kjer se zdravi. Kontrolni list dvignejo delavci TOZD pri poenterki, delavci DSSS pa v kadrovskem sektorju — soba št. 7. Delavec odda poenterki potrjen kontrolni list, ki je osnova za evidentiranje bolniškega staleža. Sektor organizacije in informatike INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižom, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974. Delo invalidov FOTOREPORTAŽA S PROSLAVE MEDNAROD NEGA DNEVA INVALIDOV Poročali smo že o uspešni manifestaciji invalidov, ki jo je pripravil naš aktiv. Ob razstavi v spomin na velikega revolucionarja in prijatelja invalidov Grge Jankesa je bilo v Titovem Velenju tudi tekmovanje invalidov v sedeči odbojki. Gostje, med katerimi so bili Maja Jankes, soproga pokojnega Grge Jankesa, generalpolkovnik Milan Žeželj, predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije Miro Vesel, predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, Drago Šobot , sekretar Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije in Najdan Djurčinoski, sekretar sekcije za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo zvezne konference socialistične zveze Jugoslavije, so bili sprejeti pri predsedniku poslovodnega odbora sozda Gorenje Marku Vraničarju. Na sprejemu je bil tudi predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle. V Gorenju so si gostje skupaj s predstavniki sozda Gorenje ogledali proizvodnjo v tozdih Hladilna tehnika in Štedilniki. Popoldne so obiskali še nekatere velenjske znamenitosti in Graško goro. Na proslavi, ki je bila posvečena Grgi Jankesu, so nastopili pionirji osnovne šole Anton Aškerc in mešani pevski zbor Gorenje, je generalpolkovnik Milan Žeželj orisal lik narodnega heroja in velikega humanista Grge Jankesa. Nato je podelil tudi visoko priznanje, ki ga je Gorenje prejelo za razvoj in napredek rekreacije invalidov. Za zlato plaketo , se je zahvalil član poslovodnega odbora sozda Gorenje Andrej Kržič in med drugim poudaril: ,,Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo v velenjskem delu sozda Gorenje uspeli rešiti vse poglavitne težave, s katerimi so se srečevali invalidi. Primerno zaposlovanje in rehabilitacija invalidov pa nista edini aktivnosti v prizadevanjih za razrešitev problemov, ki tarejo invalide, saj ne gre prezreti tudi naprezanj za njihovo izobraževanje, pa kulturno, športno in rekreativno dejavnost..." Za veliko pozornost in spominsko razstavo se je prisotnim na proslavi in posebej organizatorjem zahvalila tovarišica Maja Jankes.Zanjo je bila proslava veliko doživetje in tudi vsi, ki so bili na proslavi, so odhajali z globokimi vtisi predvsem o nepozabnem liku Grge Jankesa. Maja Jankes si je z zanimanjem ogledala proizvodnjo, spremljala jo je Marjana Koren. Marko Vraničar je visokemu gostu Milanu Žežlju razkazal proizvodnjo štedilnikov in hladilnikov. Goste so prisrčno pozdravili pionirji OŠ Antona Aškerca Milan Žeželj je orisal lik Grge Jankesa in Gorenju podelil visoko priznanje Velenjski odbojkarji med srečanjem z Mursko Soboto.