Veronika Šarec Glasbena šola Domžale veronika.sarec@guest.arnes.si 92 Dva nova zbornika ob osemdesetletnici dr. Primoža Kureta Slovenski muzikolog in umetnostni zgodovinar zaslužni pro- fesor dr. Primož Kuret, dolgoletni urednik Glasbene mladine, avtor številnih muzikoloških razprav, predavatelj in mentor mnogih generacij študentov ljubljanske Akademije za glasbo, vodja muzikoloških simpozijev, prejemnik številnih državnih in mednarodnih priznanj, je julija 2015 praznoval 80-letnico. Jubilantovo izjemno raziskovalno delo odlikuje nenehno pove- zovanje in prepletanje slovenske kulture z evropsko in obratno kot tudi preteklosti in sodobnosti. Njegovo delovanje, ki samo po sebi zgovorno pripoveduje zgodbo avtorja velikih presež- kov, je bil opaženo in nagrajeno najprej na tujih tleh. Že leta 1985 so ga nagradili z medaljo Republike Češke, leta 2002 je postal član Accademie Filarmonice di Bologna, dve leti kasneje je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda in leta 2005 še Herderjevo nagrado. V Sloveniji je leta 2002 prejel Betettovo listino, 2005 državno nagrado RS za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva, leto dni kasneje Mantuanijevo nagrado, leta 2008 je postal častni član Slovenske filharmonije, leta 2012 pa je iz rok tedanjega predsednika dr. Danila Türka prejel red za zasluge RS, v utemeljitvi pa je zapisano: »S svojim obsežnim opusom je močno obogatil slovensko glasbeno biblio- grafijo in tako prihodnjim rodovom glasboslovcev zagotovil po- membna študijska gradiva. Je avtor številnih raziskav, monogra- fij in strnjenih pregledov o slovenski glasbeni preteklosti, njenih znamenitih osebnosti in ustanov pa tudi njene umeščenosti v sve- tovne glasbene tokove in dogodke. V svojih delih je ovrednotil po- men slovenske glasbene ustvarjalnosti v prizadevanjih Slovencev za lastno kulturno identiteto v preteklosti.« (Škulj, 2015, str. 228) Ob visokem življenjskem jubileju so ga stanovski kolegi počas- tili s kar dvema obširnima zbornikoma razprav, ki ponovno pričata o izjemni veličini in pomenu njegovega delovanja. MUSICA ET ARTES, Ob osemdesetletnici Primoža Kureta Večavtorska znanstvena monografija z mednarodno udeležbo Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta je izšla v okviru 30. slovenskih glasbenih dnevov, s sodelovanjem pa so jo podprle štiri slovenske kulturne ustanove, s katerimi je prof. Kuret neizbrisno povezan: Univerza na Primorskem z Založbo Univerze na Primorskem (izdajatelj), Akademija za glasbo v Ljubljani (soizdajatelj), Slovenska filharmonija in Festival Ljub- ljana. Kuretov življenjski jubilej je čudovito sovpadel s 30. obletni- co mednarodnega muzikološkega simpozija Slovenski glasbeni funkcijo bujenja nacionalne zavesti v obravnavanem obdobju, kljub svoji preprostosti pa ostaja zanimiva zaradi svoje speci- fične funkcije. O Hugu Wolfu, njegovih samospevih in njihovi recepciji pri skladateljih, zlasti Maxu Regerju, razpravlja Peter Andracshke v prispevku Hugo Wolf v Perchtoldsdorfu: o Möri- kejevih samospevih. Temi Huga Wolfa se je posvetil tudi Hart- mut Krones v razpravi »In /…/ besede /…/ so kakor da oživele:« »metrične« sinkope v Mörikejevih samospevih Huga Wolfa. Njegova raziskava pokaže, kako natančno se je Wolf potrudil uglasbiti pesmi Eduarda Mörikeja, metrično sledeč poeziji, a si je hkrati vzel svobodo za preoblikovanje uglasbitev zaradi vsebinskih razlogov. Skladatelj si je v samospevih z neenako- merno deklamacijo vsaj delno prizadeval obdržati temeljni metrum, vsaka ritmična podrobnost melodije pa se v pesmih Huga Wolfa zdi »spočeta iz besede.« Luisa Antoni v prispevku Trst, med mirnim sožitjem in narodnim sovraštvom razpravlja o Trstu in njegovi glasbeni zgodovini od konca 19. stoletja do na- stopa fašizma, ko se je iz mesta zaradi pritiskov na neitalijansko prebivalstvo odselila tudi družina Nika Kureta, očeta Primo- ža Kureta. V Trstu so sobivale tri glavne etnične skupine: slo- vanska, romanska in germanska, ki so organizirale društva in s številnimi prireditvami bogatile življenje meščanov. Fašizem je prepletanje različnih kultur pretrgal in vsilil enojezično ro- mansko kulturo. Članek Lube Kijanovska Nacionalno-kultur- ni odnosi v Lvovu v prvi polovici 80. let 19. stoletja je posvečen glasbenemu življenju v Lvovu, ko je tam prebival Fran Gerbič. V Lvovu je deloval kot pevec in zborovski dirigent, povabljen pa je bil tudi kot profesor petja na lvovski konservatorij. Sku- paj s prijateljem Wilhelmom Czerwinskim si je prizadeval za razvoj tamkajšnjih ljubiteljskih društev, na temeljih le-teh pa so se nato razvile profesionalne organizacije in izobraževalne ustanove. Helmut Loos v razpravi Glasba kot merilo družbeno- -kulturne evolucije: temeljni problem regionalne glasbene kulture in glasbenega zgodovinopisja ugotavlja redkokdaj tematizirane posledice nazora, da se je krajevna kultura preteklih dveh sto- letij spustila do provincialnega fenomena, ki se ni zdel vreden pozornosti naprednejših, izobraženih, višjih duhov. Poseben pogled na raziskovanje glasbene zgodovine prinaša prispevek Igorja Grdine Med kulturno in glasbeno zgodovino, ki opozarja da, zgodovina, vredna svojega imena, ne more biti ne preprosta ne samoumevna ali poenostavljena, zgrajena samo na podla- gi podatkov/dejstev. Grdina pravi: »Cilj historikove veščine je nepredrugačevanje včerajšnjega sveta z razumevanjem. To pa je neznansko težka naloga, saj vednost zmerom spreminja vse /…/ Dejansko najgloblji zapis oziroma spomin človeštva ni preprosta deskripcija tega, kar je bilo, temveč nepoenostavljajoča re-kon- strukcija nekdanjosti po tem, ko smo dojeli, kako se je kaj zgodilo in spremenilo.« (Grdina, 2015, str. 162) V prispevku Monogra- fija Primoža Kureta o Filharmonični družbi v kontekstu nacio- dnevi, ki jih je prof. Kuret ustanovil skupaj s skladateljem Mi- lanom Stibiljem in vodil vsa leta. Ti dve prelomnici sta botro- vali nastanku pomembnega znanstvenega dela, v katerem so se slavljencu iz spoštovanja do njegovega dela s svojimi prispevki poklonili njegovi »generacijski sotrudniki iz praktično celotne Srednje Evrope, toda tudi njegovi kolegi in nekdanji študenti (da- nes že uveljavljeni raziskovalci) z Akademije za glasbo, pa tudi avtorji, s katerimi je prof. Kuret sodeloval pri svojih tehtnih izda- jah v zadnjih desetletjih« (Vinkler, 2015, str. 16–17). Monografijo, ki obsega 428 strani, sta uredila dr. Jonatan Vin- kler in dr. Jernej Weiss, recenzenta pa sta bila dr. Janez Šum- rada in dr. Stane Granda. Knjiga je razdeljena na dva dela, v vsakem pa so prispevki umeščeni kronološko. V uvodu so podani nagovori direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča, dekana Akademije za glasbo Andreja Grafena- uerja, direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka in nagovor z naslovom Primož Kuret – pripovedovalec evropskih glasbenih zgodb urednika Jonatana Vinklerja. Prvi del Perspektive in narativi začenja prispevek Jonatana Vin- klerja »Nemirna oseba« in »plagiat« Matije Klombnerja Ene du- hovne Peisni (1563), v katerem avtor ugotavlja pomen omenjene pesmarice, ki vsebuje 67 pesmi in je veljala do izida Tega celega catehizma, enih psalmov Jurija Dalmatina za najobsežnejši slo- venski kancional. Pesmarico na ravni zasnove in strukture oce- ni za tehten in uravnotežen pesemski zbornik oz. pravi kalej- doskop protestantske cerkvene pesmi. Sledi prispevek Matjaža Barba Glasbeno življenje v Ljubljani v času ustanovitve Acade- miae philharmonicorum, ki razpravlja o glasbi v baročni Ljub- ljani in ob tem ugotavlja pomanjkljive čvrste materialne vire, saj ni ohranjenih konkretnih glasbenih del, ki bi omogočala analizo glasbene ustvarjalnosti tedanjih skladateljev v kranj- ski prestolnici. Kljub pomanjkanju konkretnih muzikalij pa si lahko iz kroniških zapisov in posrednih virov predstavljamo podobo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v baročni Ljubljani. Zato izhodišče razprave predstavljajo konkretni za- pisi o različnih izvedbenih priložnostih, glasbenih prireditvah, cerkvenih slovesnostih idr. Ivan Florjanc v razpravi Nestični ve- zaj v terminusu »Phil - Harmonicorum« – signifikant opozarja na miselno cezuro, ki jo izraža grafični zapis z nestičnim ve- zajem znotraj imena Academiae Phil - Harmonicorum Labaci, ustanovljene leta 1701, na katero raziskovalci do zdaj niso bili pozorni. Po njegovih ugotovitvah je nestični vezaj nosilec osred- njih semantičnih sporočil, skupaj s pečatnikom Akademije in likom sv. Ceciliae pa tvori semantično celoto. Sledi prispevek Jerneja Weissa Med provincialno opereto in nacionalno opero: Foersterjev Gorenjski slavček, ki poudarja pomen prizadevanj takratne mlade slovenske glasbene kulture po lastni, slovenski gledališki ustvarjalnosti, omenjeni operi pripisuje pomembno 93 Ocene 94 in Berg zagovarja učinkovitost in lepoto Bergove glasbe v pove- zavi z dramaturškimi viri in pri tem primerja besedilo libreta z izvirnim Büchnerjevim besedilom ter poskuša opisati glasbeno tipologijo opernih likov znotraj ekspresionističnega konstruk- tivizma. Borut Smrekar v razpravi Pogled na operno ustvarjanje Marjana Kozine ugotavlja, da je za Kozinovo operno ustvarjan- je značilno glasbenogledališko skladateljsko mišljenje. Njegov princip dela ni bil uglasbitev libreta, temveč se mu je glasba po- rajala hkrati z oblikovanjem libreta in scenskih zamisli, v čemer se razlikuje od večine slovenskih skladateljev. Namen nasled- njega prispevka Oblike glasbene arhitekture v sodobni poljski glasbi Katarzyne Szymanska-Stulka je najti povezave med glas- bo in arhitekturo z vidika kompozicijskih oblikovnih lastnosti. Sledi prispevek Leona Stefanije Razkorak med glasbeno poetiko in estetiko pri Urošu Rojku, ki ugotavlja, da je »sodobni sklada- telj zadnjega pol stoletja postavljen v shizofren položaj: zahteve po izvirnosti izvirajo iz splošnega prepričanja, da je komajda kaj novega, tudi izvirnega, sploh mogoče ustvariti.« Tako se mu zdi za sodobne glasbene prakse pomembna »nekakšna pozablji- vost/pozabljanje, proces puščanja zgodovinskih in kontekstual- nih spremenljivk v imenu dragocenega in resničnega« (Stefanija, 2015, str. 363), ki ga obravnava v delu slovenskega skladatelja Uroša Rojka. Nada Bezić v prispevku Art déco v Hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu – po sledeh razstave predstavlja zanimivo razstavo iz leta 2011, na kateri je bilo predstavljenih 15 avtorjev umetniškega oblikovanja naslovnih strani notnih izdaj, knjig, koncertnih programov, pisem in računov iz art décoja. V prispevku je predstavljenih šest: Tomislav Krizman, Ivo Tijardović, Radovan Tommaseo, Dušan Janković, Marko Rašica in slovenski slikar Tone Kralj. Prispevku je dodano tudi bogato slikovno gradivo. Drugi del monografije zaključuje raz- prava Darje Koter Izdelovalec klavirjev Martin Ropas: od obr- tnika do fabrikanta. Martin Ropas, glasbeni samouk, priznani izdelovalec klavirjev krilnih in pokončnih oblik, je za svoje delo prejel več priznanj in cesarsko-kraljevih patentov, kot ino- vator pa je patentiral t. i. dvojno resonančno desko. Razpravam sledijo še povzetki v slovenskem in angleškem jezi- ku, seznam virov in literature ter imensko kazalo. Raznolike razprave in analize zajemajo različna področja, ki pa so vsa povezana z glasbo v ožjem ali širšem pomenu in slav- ljencem prof. Primožem Kuretom. S kar polovico prispevkov tujih avtorjev zajemajo široko področje celotne Srednje Evrope in prinašajo nove kamenčke v mozaik slovenske in evropske muzikologije ter z izjemno bogato vsebino vabijo bralca k od- piranju novih vprašanj v pogledih na evropsko in slovensko glasbo. Prof. Primožu Kuretu je s to monografijo, čeprav pos- redno, ponovno uspelo združiti domače in tuje znanstvenike k prepletanju domačega s tujim in preteklosti s sodobnostjo. nalno koncipiranega pogleda na preteklost Aleš Gabrič analizira odnos do prikaza kulturne ustvarjalnosti na ozemlju današnje Slovenije v slovenski znanstveni literaturi. Po padcu komunis- tičnih režimov in povezovanju evropskih držav so se ponovno odprla vrata iskanju skupnega v zgodovinskem razvoju in raz- iskavah nemške kulturne ustvarjalnosti na slovenskem ozem- lju. Med pomembnejše tovrstne raziskave umesti Kuretovo knjigo o Filharmonični družbi, izdano leta 2005, saj gre za prvi obsežen monografski prikaz delovanja kulturne ustanove, ki je na naših tleh delovala v nemškem jeziku. Avtor tudi opozarja na različnost pristopov do prikazovanja kulturne preteklosti na slovenskih tleh v obdobju 20. stoletja in začetka 21. stolet- ja. Nataša Cigoj Krstulović je v razpravi Med ljubiteljstvom in profesionalizmom: ljubljanska Glasbena matica po prvi svetovni vojni osvetlila, kako se je proces ločevanja ljubiteljskega glas- benega dela od poklicnega odražal v idejah, prizadevanjih in dejanjih Glasbene matice po letu 1919. Kvantitativno in kvali- tativno napredovanje glasbenega dela je vodilo do potrebe po profesionalizaciji posameznih glasbenih dejavnosti, po drugi svetovni vojni pa so poleg tega spremenjene idejne in družbene okoliščine delovanje društva omejile na delovanje ljubiteljskega pevskega zbora. Zadnji prispevek v prvem delu knjige Nem- ška akademija za glasbo in upodabljajočo umetnost v Pragi med obema vojnama je prispevala Jitka Bajgarová in ponuja pogled v širšo raziskavo, ki še poteka, o nemški akademiji v Pragi, ki je bila kot zasebna šola ustanovljena s podporo nemško govoreče manjšine na Češkoslovaškem po letu 1918 in je delovala do leta 1945. Drugi del monografije Osebnosti, poetike in semantike začen- ja prispevek Franca Križnarja Brati, slišati in videti slovensko glasbo: glasba v Sloveniji od nekdaj do danes. V njem se avtor sprehodi po stoletjih slovenske glasbe od srednjega veka do sodobnosti, na koncu pa omeni tudi številne slovenske inter- prete, ki omogočajo očiten razrast slovenske glasbe današ- njega časa in prostora. Frank Schneider v razpravi Dvořak in Heiwatha: poskus literarne razlage 9. simfonije ugotavlja, da je simfonija »simfonični odgovor na kantato ali celo opero po Longfellowu, ki so si jo Američani želeli od Dvořaka, kar je on – ob natančnem poznavanju pesnitve – sicer vedel, vendar se za to ni odločil, temveč programsko ozadje objavil posredno, v luči simfonične pomenske raznolikosti« (Schneider, 2015, str. 361). Sledi prispevek Mahlerjeva Deseta simfonija: razvoj motiva in interakcija Nialla O'Loughlina z analizo dela. Vlasta Reittererova in Hubert Reitterer sta v prispevku Guido Adler, kipar Anton Hanak in projekt spomenika Gustavu Mahlerju na Dunaju spregovorila o spodleteli postavitvi spomenika med obema vojnama. V prispevku je prvič objavljen izbor doku- mentov iz Adlerjeve zapuščine na Univerzi Georgia. Nadalje V alentina Sandu-Dediu v članku Woyzeck in Wozzeck: Büchner Dva nova zbornika ob osemdesetletnici dr. Primoža Kureta Edo Škulj pa v prispevku Primož Kuret in Evropsko leto glasbe podrobno predstavi delovanje odbora in razvoj dogodkov v prazničnem letu, v okviru katerih je izšla tudi Kuretova knjiga Glasbena Ljubljana. Branka Rotar Pance podrobno predstavi in ovrednoti Kuretovo uredniško delo pri reviji Glasbena mla- dina kot tudi pomen njegovih številnih objavljenih prispevkov. Z njimi si je prizadeval, »da bi bili bralci revije seznanjeni z aktualnimi glasbenimi dogodki doma in v tujini, evropskimi pogledi in obravnavami tem s področij glasbene zgodovine, estetike, glasbene teorije, oblikoslovja in glasbene pedagogike« (Rotar Pance, 2015, str. 41), in so bili zapisani v privlačnem in mladim razumljivem jeziku ter opremljeni s slikovnim gradi- vom, številni aktualni še danes. Breda Oblak v prispevku Pri- mož Kuret – predavatelj, predstojnik, prodekan Akademije za glasbo celovito predstavlja Kuretovo pedagoško in znanstveno poslanstvo, trideset let dolgo poklicno pot, ki je pustila sledi na nepregledni množici mladih glasbenikov in glasbenih učiteljev, enako pomembno pa tudi na poti razvoja študijskih programov AG. V prispevku avtorica izpostavi tudi njegovo pomembno muzikološko delovanje. Darja Koter v svoji razpravi izpostavi Kuretov prispevek k razvoju glasbene ikonografije na Sloven- skem. K raziskovanju ikonografije ga je ob študiju umetnostne zgodovine verjetno nagovoril prof. France Stelè, ekspert za srednjeveške freske. Dr. Kuret je za svojo diplomsko nalogo z naslovom Glasbeni inštrumenti na srednjeveških freskah na Slo- venskem prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 1973 pa je svoja nova dognanja strnil v knjigi z istim naslovom, ki je po mnenju Koterjeve najobsežnejši vir za glasbeno ikonografijo na cerkvenih srednjeveških freskah na ozemlju današnje Slove- nije in deloma v zamejstvu. Sonja Kralj Bervar predstavlja pri- spevek Primoža Kureta k ustanovitvi Slovenskega muzikološke- ga društva, njegova prizadevanja za razširitev obsega društvene dejavnosti in pogled na njegovo predsednikovanje društvu v letih od 2000–2004. Le-tega zaznamujeta težnja po celostnem obravnavanju glasbene umetnosti ter zavestno spodbujanje partnerstev s sorodnimi domačimi in mednarodnimi instituci- jami ter njegovo sopotništvo z aktualnimi glasbenimi pobuda- mi. Kako je dr. Kuret idealno povezal svoje muzikološko znanje in izkušnje z dolgoletnim pedagoškim delovanjem, predstavi Franc Križnar v prispevku Primož Kuret in glasbena pedagogi- ka, v katerem beremo o številnih objavah prispevkov v različ- nih zbornikih, biltenih, revijah, še posebno pa je izpostavljeno njegovo delovanje pri reviji Glasba v šoli (in vrtcu). V nada- ljevanju Andrej Misson predstavlja tradicionalno osrednjo glasbeno prireditev, ki poteka neprekinjeno že od leta 1986, Slovenski glasbeni dnevi. Prireditev je sestavljena iz koncertne- ga in simpozijskega dela. Missonova razprava je namenjena predvsem slednjemu, saj ga je Primož Kuret ves čas vodil in uredil vsakoletni zbornik predavanj. Ivan Florjanc predstavlja jubilantovo delo predsednika Nacionalne komisije za vsebin- EVROPSKI MUZIKOLOG PROF . DR. PRIMOŽ KURET Ob 80-letnici Sredi poletja, natančneje 6. julija 2015, je bil pri Celjski Mohor- jevi družbi predstavljen zbornik z nadvse pomenljivim naslo- vom Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kuret – Ob 80-letnici. Urednik zbornika dr. Edo Škulj je v uvodni besedi prof. Primo- ža Kureta postavil ob bok še dvema velikanoma slovenske mu- zikologije in vsem trem priznal pomembno očetovsko vlogo: Josip Mantuani – oče sovenske muzikologije, Dragotin Cvetko – oče študija slovenske muzikologije in Primož Kuret – oče slovenskih muzikoloških simpozijev. Številke, s katerimi utemelji svoje poimenovanje, so nadvse zgovorne: organizacija 50 simpozijev, na katerih je predavalo več kot 400 predavateljev iz skoraj vseh evropskih držav, sode- lovanje na 300 mednarodnih muzikoloških simpozijih. Stati- stika, ki ne potrebuje dodatnih pojasnil. Vendar, to je šele uvod zbornika, ki daje slutiti, kaj čaka bralca v nadaljevanju. Uvodu sledijo na kratko predstavljeni mejniki na življenjski poti Primoža Kureta. Sledi štirinajst prispevkov različnih av- torjev, ki predstavljajo bogato Kuretovo delovanje. Leta 1985 je ob tristoletnici rojstva skladateljev J. S. Bacha, G. F . Händla in D. Scarlattija, štiristoletnici H. Schütza in stoletni- ci A. Berga Evropa praznovala Evropsko leto glasbe. Slovenski odbor za pripravo praznovanj in dogodkov je vodil dr. Kuret, 95 Ocene 96 Zoran Krstulović je podal obširno bibliografijo Primoža Kure- ta, ki obsega 1248 bibliografskih enot, popis pa je urejen krono- loško. Sledijo imensko kazalo, krajevno kazalo in predstavitev avtorjev. Kot dodatek in posebno zahvalo dr. Primožu Kuretu za njegove dosežke na področju glasbene ikonografije pa zbornik vsebuje tudi likovno prilogo, ki prinaša barvne reprodukcije glasbeno- ikonografskih motivov njegovih pionirskih študij (Koter, 2015, str. 80). Predstavljeni zbornik skozi pripovedi različnih avtorjev sli- ka izjemno plodno življenjsko pot slavljenca, zasl. prof. dr. Primoža Kureta, ki jo je v zaključku svojega prispevka čudo- vito zaokrožila njegova dolgoletna kolegica dr. Breda Oblak, ki meni, da so »zasluge njegovega bogato razvejanega dela mnogo večje, kot jih je bilo mogoče povzeti v prispevku. Vpete so v širok znanstveni in pedagoški prostor v slovenskem in evropskem glasbenem okolju. V sebi poudarjajo razgledano in izrazito delovno osebnost, predano muzikološki znanosti, raziskovanju slovenske glasbe, ob tem pa vzgoji in ozaveščanju za polnovredno glasbeno umetnost.« (Oblak, 2015, str. 63) sko prenovo glasbenega šolstva med letoma 2001 in 2005. V tem času je komisija prenovila predmetnike in učne načrte za izobraževalne programe Glasba, Ples, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica in Predšolska glasbena vzgoja. Avtor pred- stavlja tudi Kuretovo širše delovanje in sodelovanje z Glasbeno šolo Marjana Kozine v Novem mestu. Sledi zanimiva razprava o ljubljanski Filharmonični družbi Igorja Grdine v Marginali- jah h Kuretovi obravnavi zgodovine ljubljanske Filharmonične družbe. Prispevek Primož Kuret in Gustav Mahler Hartmuta Kronesa se nanaša na obdelavo Mahlerjeve ljubljanske sezo- ne 1881/82, ki jo je Primož Kuret leta 1997 izdal v slovenščini, v občutno razširjeni obliki pa leta 2001 v nemščini. Nadalje Edo Škulj predstavlja tri mednarodne simpozije, mednarodni projekt o skladatelju Hugu Wolfu in spremljevalne dogodke, pri katerih je sodeloval tudi dr. Kuret. Niall O'Loughlin v svoji razpravi predstavlja Kuretovo zavzemanje za prepoznavnost sodobne slovenske glasbe in v njej izpostavi pomen številnih slovenskih skladateljev in njihovih del. Prispevek Nataše Cigoj Krstulović spregovori o obsežnem prevajalskem delu Primoža Kureta, h kateremu ga je spodbudila predanost pedagoškemu poklicu in želja, posredovati védenje o glasbi. Razprave sklene Manja Flisar Šauperl s Kuretovimi spisi o tuji glasbi, objavljenih v revijah, zbornikih, knjižnih izdajah, enciklopedijah in leksi- konih ter monografijah, ki »pričajo o velikem poznavalcu glas- bene preteklosti in polpreteklosti ter o vsestransko razgledanem muzikologu zavidljive veličine« (Flisar Šauperl, 2015, str. 215). Razpravam sledijo kronološki seznam odličij Primoža Kureta z obrazložitvami ter dva zapisa o zbornikih, ki sta izšla ob slav- ljenčevi šestedesetletnici in sedemdesetletnici. Zbornik zaključujejo štiri osebne izkušnje, vse z enakim naslo- vom Moj prijatelj Primož, ki so jih prispevali jubilantovi prija- telji Hartmut Krones, Helmut Loos, Niall O'Loughlin in Luigi Verdi. Dva nova zbornika ob osemdesetletnici dr. Primoža Kureta