Mubljosics, torek, 7. decembra 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 Leto XX. Stev. 290 GLAVNI [N ODGOVORNI UHEDNIK rvan Šinkovec UREJA Ust UREDNIŠKI ODBOR lztla;)a vsak dan razen *■ 11 Cena io dinarjev JDuafSk^ PRAVICA ,L IZDAJA •L, J U D S K A PRAVICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 H MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-ONtVNlK IN 1EDNIK. OD OSVOBODITVE DO I. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK 'I OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Mir, ne »tretja sila« *&*«*« Predsednika Tita v io on n “rmi P»*e tuji tisk zelo oirihfn Ve^el s simpatijami in tezer„f aniem, ponekod pa tudi z »je a °nostjo. Takšno zanima- , je p0v? Predsednikovo potovanje j teč mnr0C^° v svetovni javnosti toun- ent°v. Tito je prvi po- | j- —“■ uu jk prvi pu-Hratirio ■^T-°PS^e države, ki bo i ,n°st in sorodnost mednarodne i . m * t f'Tetjo« rt}enu. da bi upostavili, |raIceU([ • °’ ,>tretjo /ronto ne?’- 1 .^a -JU, podob«o- Kaj 3e P°" i {n bni ia°a Titovega potova- i *°d no«® .®en ie njegov cilj? Od j , o7n? 0 »tretji sili«? | .^o n ^aviji, Indiji in Burmi i n rečemo, da so : 5I* bo[|p stat'n*ki novega sveta, i i Sel Tf,eno njegove mlado- I %H A,-1 d<%° tega, ko z njimi i mo!? ra^unali kot z vpliv- j y°skvija Var°dnimi činitelji. Ju-dosegla s svojo socia- j i Titn, reobra-!jo in vzponom i ?‘e da sta dosegli ?ctj. Tj ° no^ mednarodni po-'Jalcjna ,e deželi sta postali *• 1n°letv0msnika sveta, ki po Ja*t»u dr,? suženjstvu in mrač-vsestransko osa- r°2° nesto1 ^ Se ^°r* 20 sv°ie rtJe! PorfnKtu*: težnje teh treh ..^ni rjii ne i™ enotne, njihov J J1 «p rajn-?.1? Je mžr- V bistve-isf na svpt, ■ sedaniega boja za Ir,' efna vse te dežele , rtt°sr* i9 edišča. Vse tri so od-Jl žele, dn Ppstaši politike OZN ^ija ‘se ta svetovna orga- latal« °2^li okr^ila' da bi t ^mrnHllen «»*teli t» boju ?Ig so Z?1"1, "»ir. Vse tri de-?nrs,Ce in Politike gospo- razv0j nižne pomoči OZN frjuziio-i ■"“‘-'‘e pomoči van \ih ■ Verf„ aosta.lih področij na °sf do "amre«. da so neraz- m«1 in ec, aa so neraz- a HvU?S?odarska zaostalost, raven mnogih B objektivna ovira, ki ^o no,? ,mno»e teh dežel ne ,MJn (Jrt 'v?4* Politično neodvis-ale n ^ot takšne aktivno oM Ti°sfi. v,1 ^ut,an.?u miru in .,n^ih Lr,e to dežele vidijo v n-., °nializma stalen vir J)KPa'*oi) . —“‘>2ma stalen vir ant 'Wetu< in- zato ob dn vsem narodom OZ]V samodločbe nudijo t!S Podr, d0u moralno in po-* rer>rix ro- '^Te(a za^ie' da bi bila vojna ^^■oveštvo in da je kot metoda za poravnavanje mednarodnih sporov postala nesmiselna, je skupno Indiji, Burmi in Jugoslaviji. Vse tri dežele vidijo edini izhod v miroljubnem sožitju dr-1 žav z različnimi sistemi. Enotne so v tem, da je glavni pogoj za miroljubno sožitje, da se na splošno držimo načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel in da zato ne smemo nuditi nobene podpore »zunanjim« činiteljem »osvoboditve, demokracije« itd. Seveda so zdaj zelo dejavne na področju mednarodnega sodelovanja in pripravljene podpreti v$e tiste mednarodne akcije, ki ko- j ristijo miru in ga krepe. Praktičen politični učinek predsednikovega obiska se bo pokazal ne le v bodočih medsebojnih stikih treh dežel, marveč bo našel svoj odsev tudi na mednarodnem torišču kot prispevek k svetovnemu miru, kot podpora miroljubnim težnjam, ker se bo materializiral v čvrstejšem povezovanju treh dežel, odločnih na- j sprotnikov vojne in agresije. Nekteri časniki na Zahodu pa so vzlic uradnemu jugoslovanskemu zanikanju pisali, da je glavni cilj obiska upostaviti »tretjo silo«. Pojem »tretje sile« formulirajo približno takole: Indija, Burma in Jugoslavija se nočejo pridružiti ne vzhodnemu, ne zahodnemu bloku in nameravajo upostaviti »tretjo fronto«, nekakšno vmesno fronto. Takšni nazori so seveda hudo obremenjeni. Predvsem ne drži, da so na svetu bloki kot nekakšne normalne in naravne tvorbe. Priznati to bi pomenilo sprejeti tudi naziranje, da je vojna med temi bloki, danes ali jutri, neogibna. Pač pa imamo na svetu težnje, da bi človeštvo umetno razcepili na dva nasprotujoča si bloka, in sicer brez ostankov. Ti poskusi so v nedavni minulosti že pahnili svet v bridke preizkušnje, toda boj proti njim se nenehoma nadaljuje, še več, ne moremo zanikati, da se je letošnje leto zaključilo v njihovo škodo. Celo mnogi izmed tistih, ki so se vključili v ta ali oni blok in ki se subjektivno čutijo njihove pripadnike, so storili že več dejanj, naperjenih proti koncepcijam o blokih, so se jim uprli in omilili njihovo ostrino. Drugače rečeno, v življenju vidimo spopad med tistimi, ki teže za umetno cepitvijo sveta, in vseh, ki žele mir in ki se zavestno bore zanj. če tako gledamo sedanji svet, tedaj je razumljivo, kako neutemeljene so govorice o »tretji sili«, kot nekakšnem medbločnem bloku. Strinjamo se s tem, da je nehvaležno znajti se na bojišču med dvema frontama in doživljati na obeh straneh poraz — in za takšen položaj se lepo zahvaljujemo. Če pa Jugoslavijo, Indijo in Burmo prištevamo med tiste sile na svetu, ki se zdaj bore proti vojni nevarnosti, proti umetni delitvi na »blok svobodnih naro dov« in »socialistični tabor«, na »tabor miru« in »imperialistični tabor«, med sile, ki so za mir in miroljubno sožitje, tedaj to ni nobena »tretja sila«, najmanj pa »nevtralna sila«. Takšna sila namreč ni »tretja«, niti nevtrali-stična in je tudi ni treba šele upostavljati. Takšno silo že zdavnaj imamo, in ta sila presega meje Jugoslavije, Indije in Burme ali bolje rečeno, nima meja, — to je sila miru. Ta sila je že upostavljena. Titov obisk v Indiji in Burmi jo bo samo še bolj okrepil. O. M. Veleposlanik Vujanovič pri Ueorgiju Bežu Beograd, 6. dec. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Nikola Vujanovič je bil na obisku pri predsedniku romunske vlade g. Georgiju Dežu. Obisk je bil protokolarnega značaja. Seja Izvršnega sveta LRS Ljubljana, 6. decembra 1954. Danes je bila pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, na kateri je bila ustanovljena začasna mešana komisija za proučitev vprašanja v zvezi z ustanavljanjem ob-čin-komun in okrajev-skupnosti komun, ki bo nadaljevala delo, ki je bilo v teh vprašanjih že do sedaj opravljeno. Dalje je Izvršni svet sprejel odlok o dopolnilni dohodnini od ■višjega dohodka, ki ga dosežejo pridelovalci hmelja, ter odlok, po katerem se morajo izdati oziroma zamenjati delovne knjižice do 1. aprila 1955, izvzemši okraj Koper, kjer morajo biti zamenjane oziroma izdane do 1. januarja 1956. TITO IN NEHRU V PRIZADEVANJU ZA MIR IN NAPREDEK V SVETU Egiptovski tisk pozdravlja misijo predsednika republike in napoved njegovega sestanka z Naserom (Od stalnega dopisnika »Borbe«). Kairo, 6. dec. — Ves današnji egiptovski tisk, ki izhaja v arabščini, pa tudi v francoščini, grščini, angleščini in drugih jezikih izhajajoči časniki so objavili vest o potovanju predsednika Tita skozi Sueški prekop. Listi poročajo in pozdravljajo v poročilih pod rdečimi naslovi prek 6 stolpcev in čez cele strani razpored o sestanku predsednika Tita z Ga-mal Abdel Naserom v začetku prihodnjega leta. Vladni »Al Gumhuria« je objavil v zvezi z obiskom predsednika Tita v Indiji in Burmi uvodnik z naslovom »Mir in imperializem«. V njem najprej obvešča bralce o potovanju pred- sednika skozi Sueški prekop ter v celoti navaja Titove izjave, ki jih je dal na »Galebu« za indijsko časopisno agencijo. Pri tem poudarja, da je obisk predsednika Tita najtesneje povezan z dvema življenjskima vprašanjema sedanjega sveta — varstvom svetovnega miru in preprečeva- j njem sleherne nove imperialistične ekspanzije. Tito in Nehru sta dva državnika, ki se razlikujeta, drug od drugega, a soglašata v tem, da za napredek človeštva ni potrebna nobena nova vojna, in da je treba zaključiti imperialistično dobo. Časnik na koncu poudarja, da sleherni pristaš miru v Egiptu, in to je vse egiptovsko ljudstvo, v polni meri podpira iskrene napore, da bi se izognili novi vojni, da bi osvobodili svet imperializma ter ustvarili prijateljsko sodelovanje med narodi z različnimi družbenimi sistemi. Zdravko Pečar. ^ SOBI NEKDANJI AMERIŠKI P0DGUVERNEB VLOGA JUGOSLAVIJE v mednarodnih odnosih po sodbi avstrijskega časnika Bettiol o pomenu sporazuma o Trstu Rim, 6. dec. (Tanjug). Pred- »Galeb« na Rdečem morju Na »Galebu«, 6. dec. »Galeb« važajo nafto. Ko vozijo mimo, je na vožnji po Rdečem morju vse ladje pozdravijo predsedniko- priplul danes popoldne mimo sve- vo eskadro, tako da spuste za-I tilnika Dedalus, ki stoji kakih stavo na kmu. j 400 morskih milj južno od Sueza, j Danes je prvi dan plovbe po Rde-| čem morju in predsednik Tito 1 kakor tudi njegovi spremljevalci j so često prekinili svoje redno delo in prišli na sprehod po palubi. Dan je bil topel, 26° C v senci, sednik parlamentarne komisije za . .... , _. Vsem članom posadke, pa tudi zunanje zadeve Bettiol je v Vi- Duna], 6. dec. (Tanjug)- Ne- nosti sožitja med narodi. Ne- potnikom na »Galebu« ter na ru- cenzi predaval o pomenu ureditve odvisni »Salzburger Volksblatt« dvomno, piše na koncu »Salzbur- gjicjjj so danes razdelili tropske tržaškega vprašanja. Izjavil je, poudarja v uvodniku .o obisku ger Volksblatt«, je Titov obisk geiareme,m postaji ga je pozdravil dr. Boris Ali bodo ZDA spremenile svojo politiko na Daljnem vzhodu New York, 6. dec. (Tatnjug). Vprašanje Kitajske se znova pojavlja v OZN. V okviru splošnega zmanjšanja napetosti na drugih področjih svetovne politike je to vprašanje v očitnem nasprotju z novim vzdušjem v mednarodnem življenju. bo našlo odgovora na tem zase- hkrati ognili dolgi razpravi, danju rn da se tlahko v OZN zdaj manjša pa bo tudi zaostritev v samo dogovore, da bodo prihod- drugih podobnih vprašanjih, nje leto znova obravnavali ko- Diplomatsiki krogi v ZN izra-rejs-ko vprašanje. Tudi bližnja žajo nezadovoljstvo spričo tak-razprava o ameriških pilotih, ob- šnih problemov in poudarjajo, sojenih v Pekingu, kaže na to, da da je ves položaj na Daljnem odnosi na Daljnem vzhodu čeda- j vzhodu čedalje večja ovira za Ije bolj stopajo v ospredje. | pomiritev na svetu. Ti krogi me-Ob večjem ali' manjšem so- j nijo, da bi lahko našli pot k od-glasju zaveznikov postavljajo stranitvi te ovire samo v kon- svoje politike v Aziji. Puc. NA FILIPINIH i* dec. »New York tajski nacionalisti odstranijo Pismo bivšega , "--------- w^0c>seveitaa 3Ulpinov Nicola" > - °vno se zavzema za 1e ■£.<». dec. »New York tajski nacionalisti odstranijo s gg^gUverr, pismo bivšega , Formoze. Podpora Cangkajšku v ~3a Filininmr Mimia. je brez haska in v škodo ameri- škim interesom v Aziji. To bi tudi pokazalo, da je odklanjanje '”vno zavzema za ijskir«; odnosov ZDA Sk*°fitna i>v vlade .f Pravljenost ameri- Ciš«ajo t ?^Voli v to. da K »Sv Aziji,‘ žu® fruniiB • *z r’eiii^kakor moč ra" žJ1 naše n!* no znova pro--se Odnose z azijskimi de- hi £>kšno pripoznanja kitajske komunistič ne vlade nelogično spričo dejstva, da je vlada ZDA pripoznala vlado Sovjetske Rusije že mnogo let prej, kakor tudi, da je nasprotovanje sprejemu Kitajske v OZN prav tako nelogično in da samo koristi komunistom v vsej Aziji.« Na koncu Roosevelt poudarja, da bi morale ZDA razglasiti pra-bt "->*sn0 n v. vico azijskih narodov, da sami Sle tv>'vi,2a]o a^rwdno proučevanje uredijo svoje zadeve, in pouda-e8a viditl, Č. tudi s strate- riti pripravljenost, da jim poma-bistveno, da se ki- gajo v njih gospodarskem razvoju. Pogled v dvorano OZN ob zasedanju Generalne skupščine ZDA pred ZN vprašanje obsoje- kretnem delu za ureditev azi-j-nih Američanov, da bi prvič, po- skdh vprašanj. Prvi koraik v tej tolažile tiste, ki kritizirajo vlad«, smerj bj bila pritegnitev Kitajske da se izogiblje vojnemu spopadu v OZN. Tu poudairjajo, da so GENERALPOLKOVNIK MILOJEVIC O SKUPŠČINI SVETOVNE FEDERACIJE BIVŠIH BORCEV MIRNO SOŽIIJE MED NARODI poglavitna naloga vseh nekdanjih borcev Beograd, 6. dec. (Tanjug). Podpredsednik Svetovne federacije bivših borcev generalpolkovnik Miloje Milojevič je danes po po vratku v Beograd izjavil, da se je peta generalna skupščina Svetovne federacije bivših borcev na Dunaju postavila na pozitivno stališče nasproti sodobnemu političnemu dogajanja po svetu. Med številnimi resolucijami te nekaj resolucij, ki po svoje vse-skupščine, v katerih je bilo izra- bini ne podpirajo prizadevanj, da ženo gledišče organizacije o raz- b,i odstranili vzroke mednarodni' nih mednarodnih vprašanjih, je napetosti in vzdušje »hladne voj-najvažnejša resolucija o nalogah ne«. Teh resolucij deilegati nišo federacije za utrditev miru in odobrili. Tako so med drugim na mednarodnega sodelovanja. To zahtevo večine delegacij Danci resolucijo je predložila jugoslo- j umaknili svojo resolucijo »o po-vanska delegacija izvršnemu od-: litičnr svobodi narodov Vzhodne boru, ki jo je potem kot svojo j Evrope«, Američani pa resolucijo, •predložil skupščini. Resolucija j v kateri so zahtevali, naj se I vsebuje politično osnovo nadalj-, skupščina izreče proti sprejemu njega dela federacije. V njej je 1 Kitajske v OZN. Eodana analiza rezultatov, ki so_______________________________ ili doslej doseženi v popuščanju ; mednarodne napetosti in izrečen j Vremenska nODOVed poziv elanom organizacije, naj r vplivajo na svoje vlade, da bi Vremenska napoved: Se hladno, mpdnflroflnf* snnrP ohravn.av*li Pretežno oblačno in megleno vreme, mennaroane ^spore ODravnavan tu in tam vegje razjasnitve, predvsem na miren naesm. v višjih legah. Temperatura ponoči »Pripomniti je treba,* je rekel med “r8 in Primorskem okoli generail polkovni k Milojevič »da stopmjlnki^eVnaPPitaior3kem "do da se ki- gajo v njih gospodarskem razvoju.1 v Aziji, in drugič, da bi pritis- ZDA v tem oziru opozorile Gang- je bilo skupščini predloženih tudi io stopinj Celzija. Plenum CO sindikata železničarjev razpravlja o perečih problemih na železnici Skoplje, 6. dec. (Tanjug) transportnih podjetjih pri reše- Plenum Centralnega odbora sindikatov železničarjev Jugoslavije, ki se je danes začel v Skop-lju, je razpravljal o nekaterih izkušnjah v delavskem samoupravljanju na železnicah. Organi družbenega upravljanja so v kratkem času želi pottiembne uspehe v reševanju številnih vprašanj. Omenili so tudi številne pomanjkljivosti delavskih Svetov in upravnih odborov. Mnogi delavski sveti imajo veliko število članov, zaradi česar nastajajo težave pri obravnavanju problemov glede sestajanja članov. Ker je v organih družbenega upravljanja na železnicah veliko nezadostno šolanih delavcev, je plenum ugotovil, da jih je treba nujno ekonomsko izobraziti. Zlasti so poudarili, da morajo organi družbenega upravljanja na železnicah posvetiti večjo pozornost povečanju delovne storilnosti in obravnavanju finančnih vprašanj, izboljšanju higiensko tehnične zaščite in krepitvi disciplinie. Poudarili so tudi, da sta nujni večja samostojnost in pobuda organov družbenega upravljanja v železniških Snežno neurje v Liki Gospič, 6. dec. Po nekaj izredno toplih in sončnih dneh je Liko ponovno zajelo neurje. Skoraj vso minulo noč je padal debel vlažen sneg, ki ga je zapadlo več kot 10 cm. Zanimivo je, da so letošnji tretji sneg spremljali nenehno močno grmenje in strele tako, da se je zdelo, kot da sneži v poletnem mesecu. Za Ličane ta pojav ni prav nič nenavaden. Pravijo, da se prav sedaj, ko začenja grmeti, nadejajo visokega snega. Čeprav je bil sneg še dokaj vlažen, ni napravil nobene škode. Telefonska zveza je bila davi prekinjena samo med Oštarijami in Tunjem ter Gospičem in Lovin-cem. Ze danes pa so jo ponovno upostavili. Danes se je vreme v Liki izboljšalo. V popoldanskih urah je bilo docela vedro in sončno, tako da je začel sneg naglo kopneti. D. M. vanju posameznih vprašanj, s katerimi se še zmeraj ukvarja generalna direkcija. Pred sporazumom o balkanski PTT zvezi Beograd, 6. dec. (Jugopress). , Uprave poštne, brzojavne in telefonske službe Grčije, Turčije in Jugoslavije so izmenjale osnutke sporazuma o ustanovitvi ožje balkanske zveze PTT. Pričakujejo, da bo kmalu sklicana konferenca, na kateri bi bili predloženi osnutki temelj za izdelavo skupne konvencije. Obračunski tečaji deviz Ker zaradi novih deviznih predpisov, ki so začeli veljati dne 1. t. m., nekaj dni ne bo niti rednih niti posebnih sestankov na j Deviznih obračunskih mestih, ob- j javljamo danes obračunske dis-1 paritetne tečaje, ki so osnova pri vseh obračunih po novih deviznih predpisih. Obenem pa objavljamo že izračunane indekse obračunskih tečajev v odstotkih, t. j., za koliko odstotkov je obračunski tečaj posamezne devize ned uradnim tečajem (prva številka v oklepaju ter izračunane disparitete obračunskih tečajev v odstotkih, t. j., za koliko odstotkov je stvarno obračunski tečaj posamezne devize v odnosu na obračunski tečaj USA $ nižji (druga številka v oklepaju) USA $ 632 (210.70, —); Kan.$ 632 (210,70, —); Svob. Sfrs 14.453 (210.70, —); Lstg 1.752 (208.59, 1.00); DM 14.824 (207.54, 1.50); Bfrs 1.245 (207.54, 1.50); Ffrs 172 (200.17, 5.00); Sfrs 13.733 (200.17, 5.00); Lit 93 (193.84, 8.00); Lit STT 93 (193.84, 8.00); Lit Gor. 86 (179.10, 15.00); Hfl 15.803 (200.17, 5.00); Sv. Kr. 11.608 (200.17, 5.00); Eg. Lstg 1.634 (189.66, 10.00); Av. o.$' 588 (195.95, 7.00); Dan. o. $ 594 (198.06, 6.00;) Fin. o. $ 537 (179.10, 15.00); Norv.o. $ 550 (183.31,13.00); Grč. o. $ 569 (189.63, 10.00); Tur. o. $ 480 (160.13, 24.00); Izr. o. $ 474 (158.03, 25.00); Arg. o. $ 537 (179.10, 15.00); Braz. o. $ 550 (183.31, 13.00); Par. o. $ 537 (179.10, 15.00); Indon. o. $ 550 (183.31, 13.00); 1 Belokranjci so z velikim zadovoljstvom sprejeli kmetijske strokovnjake Doslej je prispelo v Belo krajino že 53 strokovnjakov Metlika, 6. decembra Pobuda kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije za počastitev 10-letnice prvega zborovanja kmetijskih strokovnjakov na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je naletela povsod na veliko razumevanje. Do zdaj Je prispelo v Belo krajino že 53 kmetijskih strokovnjakov, in sicer: 23 iz Ljubljane, 9 iz Maribora, 3 iz Celja, 4 iz Novega mesta, Z iz Murske Sobote in iz drugih okrajev. Edino iz ptujskega in goriškega okraja ni prispel nihče. Po včerajšnjem skupnem posvetovanju o perečih kmetijskih problemih v Črnomlju so kmetijski strokovnjaki takoj odpotovali v posamezne občine, kjer so se danes dopoldne sestali z občinskimi pripravljalnimi odbori, z odborniki občinskih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug. Skupno j so proučevali gospodarske raz- j mere posameznih občin, zlasti pa | njihovo kmetijsko problematiko. Udeležili smo se takega posvetovanja v Metliki. Velika sejna, soba ljudskega odbora je bila polna. Predsednik tov. Urh je prikazal zanimive podatke o zaostalosti kmetijstva na področju občine, nakar se je razvila živahna razprava. Končno so se agronomi razdelili v dve terenski delovni skupini. Ena izmed njih je odpotovala takoj s predsednikom KZ Radoviče na teren ter že danes obiskala razna kmetijska gospodarstva. Ogledali so si hleve, gospodarska poslopja, živino, sadovnjake in vinograde ter se seznanili s poljedelskimi problemi. Kmetje so jih opozarjali na razne težave in jih povpraševali za nasvet. Zvečer je ta delovna skupina priredila predavanje o živinoreji, vinogradništvu in sadjarstvu. Druga delovna skupina štirih agronomov je danes v metliški občini na podoben način proučevala kmetijsko problematiko v vaseh Jugorje, Sela in Božičev vrh. Tudi ta skupina je priredila zvečer skupno posvetovanje s kmetovalci. V Semič smo prispeli danes dopoldne, ko se je ravno končalo skupno posvetovanje na občini. Tudi tu so se kmetijski strokovnjaki razdelili v dve delovni skupini. Praktično smo si danes lahko ogledali delo štirih terenskih delovnih skupin, dejansko pa je na področju Bele krajine do danes prispelo na delo že 18 skupin kmetijskih strokovnjakov. Razen tega je na področju Semiča še posebna skupina gozdarjev, ki skupno z domačini proučujejo vprašanje nege goz- Kdo je zakrivil smrt 10 sinjskih rudarjev? S i n j, v začetku decembra. — Pred tremi meseci, zadnjega avgusta, se je pripetila v sinjskem rudniku lignita »Ruduša« velika nesreča, v kateri je izgubilo življenje 10 rudarjev. Krivdo je ljudstvo takoj pripisalo voditeljem rudnika. Pozneje je storilo to tudi javno tožilstvo, ki je po obširni preiskavi obtožilo prvega tehničnega voditelja tega rudnika Petra Križanca in direktorja Jure Paš tara. V kratkem bo pred okrožnim sodiščem v Splitu obravnava, na kateri bodo skušali rudarji, razni strokovnjaki in člani mnogih komisij, pa tudi izvedenci za rudarstvo skupaj s sodiščem odgovoriti na vprašanje, kdo je zakrivil smrt desetih rudarjev oziroma ugotoviti stopnjo kazenske odgovornosti voditeljev rudnika. ' Ko so začeli po vojni znova kopati lignit v tem rudniku in ko so v starih jaških naleteli na ogenj, v sistemu in načrtu dela niso bistveno ničesar spremenili. Res so odprli drugo »etažo«, pozneje pa še tretjo, toda požar se je bil že tako razširil, da so se morali boriti proti njemu čedalje odločneje in čedalje bolj sistematično. Ze sredi avgusta so zaradi požara opustili vsa dela v prvi in drugi »etaži«, ko pa so nekega dne razstrelili mine spodaj, na tretji »etaži«, se je pojavil požar tudi tam. Temperatura je znatno narasla, rudarji pa so čedalje pogosteje obolevali, ker so jim plini razjedali oči. Sele šest dni pred nesrečo je tehnični voditelj rudnika odredil, naj opuste del jaška, ker je bilo v njem preveč plinov in tudi prehuda vročina, da bi mogli rudarji delati. Toda na odkopu št. 1 tretje »etaže« se je delo nadaljevalo, čeprav je bil položaj čedalje bolj kritičen. Tri dni pred nesrečo je vdrl v jašek val vročih plinov, najbrž zato, ker so bile požarne pregraje pregorele. Tako je namreč ugotovila strokovna komisija. Rudarji so morali zapustiti tudi ta odkop. Enodušen sklep se je glasil: delovna mesta so nedostopna, v ja-j šek ni več moč prodreti. Tedaj pa sta direktor in tehnični voditelj storila nekaj nespametnega in nerazumljivega. Odredila sta namreč, naj ustavijo ventilator, ki je potiskal čist zrak v jašek. Tako naj bi se jašek sam prezračil, da bi lahko rudarji v njem spet delali. Oba sta vedela, da takšen ukrep na-1 sprotuje higienskim in tehnič-. nim predpisom o zaščiti rudar- ( jev in vendar sta vztrajala na; njem, samo da bi lahko iz ogroženega jaška dvignili vagončke in orodje. V preiskovalnem zaporu sta trdila, da sta trdno sklenila, da morajo rudarji povsem zapustiti ogroženi del jaška in da bi potem zasuli del hodnika, povezanega z gorečim vzhodnim revirjem. Z močno betonsko pre- grajo so hoteli zahodni del jaška popolnoma ločiti od vzhodnega. O tem sta se direktor in tehnični voditelj dva dni pred nesrečo posvetovala tudi s strokovnjaki rudnika rjavega premoga Siverič pri Drnišu, ki sta jih povabila v Sin j. Z naravnim zračenjem v nasprotni smeri so jašek začasno očistili plinov, tako da so rešHi ves jamski inventar in orodje iz odkopa št. 1. V tem odkopu pa so ostale tudi manjše količine lignita. Zato je vodstvo rudnika sklenilo, naj dve, tri izmene rudarjev dvignejo še ta premog. Tehnični voditelj in direktor sta napravila najusodnejšo napako, ki jo je moralo plačati deset rudarjev z glavo. Namesto da bi takoj ustavila sleherno delo in naravno zračenje (če sta ga že sklenila uporabiti) uporabila za zgraditev betonske pregraje, sta lahkomiselno odredila, naj se delo nadaljuje; čeprav nobeden ni ne inženir, ne strokovnjak, sta morala vedeti, da bo naravno zračenje razpihalo ogenj in pospešilo zbiranje plinov v opuščenih odkopih, vedeti sta morala, da se bodo skušali plini prebiti. In tako se je zgodilo, kar se je .moralo neogibno zgoditi: ia takšnega legla nevarnosti, iz požarnega gnezda nad odkopom št. 1 so 31. avgusta zjutraj prodrli vroči požarni plini in vroč premogov prah in sežgali vse, kar so dosegli v odkopu. Morda bo javno sojenje voditeljev sinjskega rudnika lignita splavilo na dan nove podrobnosti, morda bodo pojasnjene tudi razne druge pomanjkljivosti in napake rudniške uprave, na katere bi bile morale reagirati ljudske oblasti ter zahtevati intervencijo republiške inšpekcije dela ter rudarske inšpekcije, kajti v Sinju so ljudje skoraj ves mesec avgust govorili, da v rudniku »nekaj ni v redu.« Nekaj je izven dvoma: da bo ta žalostni dogodek z vsemi svojimi posledicami vendarle naučil ljudi, da bi tako ne smeli delati, da ne smemo nikomur dovoliti, da bi tako nestrokovno in lahkomiselno razpolagal s človeškimi življenji To pa je dragocena, čeprav drago plačana šola. Niko Kadija Belokranjska zidanica dov, ki so zelo opustošeni, kar daje relativno nizek letni prirastek. Posebno pozornost so posvetili obolelim bukovim sestojem na Tanči gori, ki se sušijo in odmirajo. Gozdarski inženirji bodo proučevali v tem tednu tudi vprašanje pogozdovanja nekaterih tančnih površin in goličav. Danes sta prispeli v Črnomelj tudi dve skupini veterinarjev iz ljubljanske in celjske veterinarske bolnice ter odšli takoj na teren. Ljubljanska veterinarska ekipa je na področju viniške občine proučevala živinorejske bolezni, kakor jalovost, kostolom, TBC, rahitis itd. Naslednji dan bodo nadaljevali delo na področju metliške občine, pozneje pa na področju semiške občine. Tudi veterinarski terenski ekipi sta danes zvečer priredili skupno posvetovanje z živinorejci. V Črnomelj je prispelo danes 15 kinoprojektorskih ekip, ki so prav tako takoj odpotovale na teran. Filmska ekipa Ljudske tehnike iz Ljubljane bo te dni predvajala kulturne in strokovne filme za vasi Predgrad, Vinica ( in Adlešiči. Posebno pohvalo zasluži tudi dejstvo, da bodo te filme predvajali tudi v pravoslavni vasi Bojanci, ki je popolnoma izolirana od prometa sredi gozdov ter se je zelo odlikovala v narodnoosvobodilni borbi. Filmska ekipa agronomske fakultete iz Ljubjane je predvajala danes filme v vaseh metliške občine, v prihodnjih dneh pa jih bo predvajala v vaseh semiške občine. Filmska ekipa veterinar- j ske bolnice iz Ljubljane je pred- vajala filme v Dragatušu, filmska ekipa Ljudske prosvete Slovenije iz Ljubljane pa v Gradacu. Med ljudmi je veliko zanimanje za to širokopotezno akcijo. Tako so gostje na področju Bele krajine prostovoljno podaljšali delovni čas, da bodo lahko v poznejših urah dajali poročila v Črnomelj. Danes zvečer je bilo v belokranjskih vaseh 42 strokovnih predavanj, 10 kino predstav v vaseh, kjer do sedaj sploh še niso predvajali filmov. Danes smo naleteli tudi na ekipo strokovnjakov Ljudske tehnike, ki v okviru Kmetijskega tedna Bele krajine proučujejo razna gospodarska vprašanja. Tovariš Sveti-mir Vasiljevič, absolvent elektrotehnične fakultete v Ljubljani, je danes v Semiču raziskoval vzroke slabega električnega omrežja ter prenizke napetosti. V delavnicah je pregledal zaščito električnih strojev ter opozoril na razne pomanjkljivosti in nepravilnosti. Kmečkim gospodinjam je v razgovoru priporočal uporabo električnih strojev v gospodinjstvu. Absolvent metalurgije iz Ljubljane je kot član ekipe Ljudske tehnike ljubljanske univerze proučeval proizvodne probleme v čmomeljski livarni železa, dva gradbena strokovnjaka LT iz Ljubljane pa sta proučevala gradbena vprašanja. Najavljene so še nove delovne ekipe raznih strok, ki bodo pri. spele jutri. Med. domačini je izredno zanimanje za njihovo delo. Mnogokje pride do ganljivih srečanj med domačini in strokovnjaki, ki so se v času narodnoosvobodilne borbe kot partizani borili za svobodo na tem ozemlju. Prav tako raste zanimanje za kolektivno sodelovanje slovenskih strokovnjakov pri proučevanju kmetijskih problemov. Zlasti veliko gostov sie želi udeležiti nedeljskega zaključnega posvetovanja. Zato je pripravljalni odbor že organiziral posebni motorni vlak, ki bo v nedeljo zjutraj ob pol šestih peljal iz Ljubljane ter se vračal zvečer. Za daljše zimske in krajše poletne počitnice Tovariš urednik, če pogledamo urnik v šolah o «nem letu. bomo lahko prišli do sklepa da bi bilo dobro, če bi v tem nekaj spremenili. Delo v razdeljeno v dvoje približno e časovnih obdobij, v tako ime“ ni polletji, ali semestra Po m l mnenju bi lahko razdeli čas v šolah drugače, bolje je razdeljeno zdaj. Šolsko e0 bi se začelo kakor doslej ■ tembra in prvo Pollet)e na) jetom ja,o do 1. januarja Z Novim let^ bi se svečano zaključilo p letje. V tem primeru bi se z ^ počitnice podaljšale za trajale bi ves tanaar. Drugo in naje bi se začelo 1. febraarIV bi se mesto da traja do 10. l.um>°'ko bi podaljšalo do 25. junija. g trajale zimske počitnice 15 dni na račun poletnih. Morda bo kdo vprašar-Pa bi bila korist od te kaj bi nam prinesle te P [|(( Znano je, da je dokaj ez kurivo, a če bi trajale z ^ čitnice mesec dni, bi lahko P nili precej kuriva, pa tudi a. ^ Tj je nedvomno dokal. m latfio log. Koliko bi prihranili P« .. izračunamo po številu šo i ^ hovi porabi kuriva v en skem dnevu. . ra. Toda pustimo SosPodar ra.nc čune ob strani, saj so j. podrobnosti, ki govore za ^ 1 log. V najbolj mrzlih dnen ^ ne bi hodili v šolo, os a ^ in tako bi bilo njihovo zdrav, v nevarnosti, zlasti zdravje otrok, saj med njimi mn ^ ^ jo niti dobre obutve, S°lef%metlo* leč, včasi tudi po ve . linc- T.uzen tega šolskih razre raj moč dobro ogrevati, z ^ majmanj za polovico nasl otroci največkrat ostanejo kadar pritisne mraz, ^ > Sprememba delovnega a ^ lah ima torej več dobrih s ^ ^ skega pouka pa ne bi Pra tila- „ LeskovC‘ | Ljubomir Grubai, Pogled na Semič in pobočje Semiške gore TUZLA SE POGREZA, . vo<*e ■tre; Skoraj tretjina mesta leži nad votlinami, ki so nastale zaradi črpanja slane prošnjo na pomoč tako Zveznemu bratstva in enotnosti, k® j* j kakor Republiškemu izvršnemu si, ki jih povzročajo je svetu. oni, pospešujejo P°g J(>va„oV Najbolj vidne so posledice po- rena. V Ulici „ do'% < Dom industrijske šole. V sosednji novega Doma kultur 0gT0^' Glasbeni šoli se dnevno opaža, vanjskih zgradb. V ub‘ po' kako se useda teren. Vrat ni mo- področju so tudi g'mnaZ goče več zapirati in če jih po- -*—aa J - pravijo, se drugi dan spet zagozde. Zidovje kuže velike razpoke, deloma pa se je nagnilo. Ogrožena je tudi zgradba Narodne banke. Komisija je že prepo- -----------, ----- vedala vožnjo s kamioni po Ulici šanja ne bo mogel vanjskih — di gHnJi«"" JLA, zgradba mestnega ^ odbora in nekateri . ga Mestni bolnišnice je ukrenil vse, moči, vendar brez P°' mogel reši kar je ,moč> TRG KMETIJSKIH PRIDELKOV Kaže, da se bodo cene ustali * Žila Cene večine kmetijskih pridelkov Neznatno se l" v trgovini na drobno so bile minuli v trgovini na droDno. mesec večidel enake kakor oktobra, sta se pocenila lto:U ^evanJa' -------------- — ---14 RlMAinv ■---------- so ^ i sveže meso. deloma pa tudi žito. Cene alkoholnih P^nji/ vV vctiuu ji.tui.uT uitiouia. sta se poceiu*« raže’ Pocenile so se nekatere povrtnine in radi manjšega povpr«» V največjih potrošniških središčih cnake^ Cctudi je bil Je zaradi velike ponudbe zelje *?„"malen, saj J« naglo pocenilo, in sicer povprečno ia fantih *»io2 1» din kg. Sedanja cena zolja pa Je 1 „ , ‘ «, Je Se Se vedno trikrat višja kakor decem- I Sveže meso se„ bra lani. Na novo pocenitev krompirja so vplivali predvsem kmetovalci iz Slovenije, kjer so krompir prodajali po 10 do 13 din kilogram. V Titogradu, Skoplju ln še nekaterih krajih je krompir dva do trikrat dražji kakor v Sloveniji, kar ni moč opravičiti s prevoznimi stroški. Povprečna cena fižola je še vedno visoka — približno 74 din, dasi je VI in se t>°^ io se je ®e nUdDe zavoljo čedalje večje *»[VinsK® 3 J živine in visokih cen v jn*• jf Povprečna cena g°veJ % bila kakih 200 dln„*fflmeznl11, tV°\ razlike v cenah v ?40 din (Bi‘oU^n v *„( Tako se od 100 do 140 a;i* '~J40 V^o&oV'',. Skoplje, TWo«rad) do poJJJ ‘n r.50., I r^nah s»e*£ d«1 dtnV'! no visoka — priDiizno 74 din, dasi Je ■£*&•. m*3?’ 'fSlovenu-'- ,0 >■-bil letošnji pridelek eden jzmed naj- (Priština) ;m ” cenah i sl^-Sija). boljših v povojnih letih. Cene fižola so bile novembra enake kakor konec minulega leta. Fižol se je neznatno pocenil, in sicer za 2 din pri kilogramu, v Makedoniji ter na Kosovu in Metohiji. Cene pšenice, koruze, Ječmena ln riža se niso znatno spremenile. je 6eV 'eda r upjil na stabilnost trga * f 0 0dg£ P bolj vplivali dogovor pjerv cenah, čedalje vefj* -nnnice' konec pripravljanja »MUSLIMANSKI BRATJE« PRED SODNIKI (OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«) Kairo, decembra 'ed sodniki v nedograjenem, nekdaj Farukovem dvorcu na levem bregu Nila so bili te dni glavni voditelji in organizatorji »Muslimanskih bratov« in njihove tajne terori-Kr h stične organizacije. Pred sodnike so stopili klavrno in a/iopetn°. Med seboj so se obtoževali; samo Jusuf Talat, vodja ortstou vsega Egipta, je prinesel na razpravo nekaj humorja, dejal predsedniku Gamalu Salernu, da je bil tudi on v se-to decemb a ( ly sodniki v nedograjenem nekdaj Farukovem dvorcu na govci. Njihova intelektualna ra- /^oglasni sklep sAianjega zasedanja OZN o razorožitvi je bil kon-\^)J levem bregu Nila so bili te dni glavni voditelji in org a- ven jn vedenje pred sodiščem pa ^ kreten odmev novega mednarodnega položaja na vzdušje Gene- nizatorji »Muslimanskih bratov« in njihove tajne terori- kažeta, da so bili vodilni kadri / ralne skupščine in dokaz, da je optimizem glede perspektive na- organizacije brez slehernih oseb- daljnjega dela v mednarodni organzaciji upravičen. Zgodovina n ih in moralnih vrlin. Egipt zdaj pogajanj o razorožitvi samo potrjuje to sodbo. Diametralno nasprotujoča dobesedno strmi, ko vidi, kakšni Sj gledišča in mučne, brezplodne razprave so značilne za razvoj tega ljudje SO hoteli odločati O nje- vprašanja do desetega zasedanja OZN. Uspeh velesil, da bi to jesen zbli- govi usodi. Žale gledišča in celo stopile pred skupščino s skupnim osnutkom resolu- Preril V-—" jk uti i.uivi/ pesnili, ui«. j... Zato je povsem upravičen ob- clje, so zato razlagali kot zanesljiv dokaz, da je v mednarodnih stikih hiter zdravnišk° potrdilo, da boleha za hemiplagijo, zaradi raove®e tero-, je njih organizacija pred popol- pravjja na likvidacijo najbolj re- vori pa v tem obdobju niso do- VIII. zasedanje skupščine 28. no-% »m,, i° ,?n”v org®11123" n™ razsulom. V zahodnem delu akCi0narnih nazadnjaških elemen- segli uspeha. Po drugi svetovni vembra 1953 sprejelo resolucijo DnK,i_ tmanskih bratov«, so > puščave, pri Luksoru, v oazi Kar- ^ hoteli potisniti razvoj vojni in strašnem opustošenju, o ustanovitvi pododbora komisi- dežele najmanj za celih sto let ki ga je zapustila človeštvu, zla- je za razorožitev z nalogo, da bj Dot 2ate*-le’ ^ so bili pripravljeni gi, je končalo svojo kariero nekaj deia ■ Se k najhuJŠim nasilnim i tisoč aretiranih teroristov^ tri janjem, ubojem in razdejanju, i nova posebna vojaška sodišča pa k jS°m in izgonu tujcev, samo 1 bodo sodila nadaljnjih 700 članov Pravi-Sf- dokoPali do oblasti. Pri-; te organizacije. Biso S0 se na na-ihuiši teror, i Policija je našla več sto skla-^Pa bili kos protiudarcu vlade,1 dišč, polnih pušk, mitraljezov in 0 zdaj že lahko rečemo, da I ročnih bomb. Večina orožja je ! bila nova. Na vprašanje, od kod : so ga toliko dobili je bil odgovor nekoliko čuden. Dala jim ga je egiptovska vojska za Faruka in v začetku novega režima. Z njim so se oborožili falangisti, ki naj bi na področju Sueškega prekopa vznemirjali Angleže. Zanimivo pa je, da so teroristi zadnje tedne ’ 's* ^9. I prenesli večino svojih skladišč iz , Port Saida in Ismalije v Kairo | 1 in v druge kraje. Prestrašeni po-I ’ samezniki nosijo zdaj puške in razstrelivo ponoči iz svojih stanovanj, jih skrivajo v vrečah ali , j pa zakopavajo v blato na ulicah - V : pred policijskimi stražnicami. Ze marca, ko so izpustili Hodeibija po njegovi prvi aretaciji, je bil Naser sam pri njem na njegovem domu. Skušal ga je pridobiti za sodelovanje. »Muslimanskim bratom« je ponudil celo nekatera mesta v vladi. Organizacija pa je precenjevala svojo moč ter je zahtevala popolno kontrolo nad egiptovskim vojaškim gibanjem. Zahtevali so, naj bi ji vsak tudi najmanjši zakon predložili v odobritev, zahtevali so tudi takojšnjo teokratizacijo dežele. n, Revolucionarni svet je pol- riSki ashin9tont 6. dec. (AP). Ame-j drugo leto napenjal vse sile in H,w_ državni podtajnik Herbert i izpričal dobro voljo, da bi sode-shln ®r Bil. je po povratku v Wa- 1 loval s Hodeibijem. Razpustili so izjavil, da je ameriška go- vse politične stranke, »Musliman-Oka konferenca v Rio de Ja- ! ski bratje« pa so lahko še do ja-Pfj > ki se je ravnokar zaključila, nuarja nemoteno delovali. Njih k okrepitvi sodelovanja organizacija, ne pa Naser, ni ho-’n južnoameriškimi de- tela kompromisa, marveč oblast. ^ Njeni voditelji so si bili že raz- DANES PO SVETO U Nu na Kitajskem nazaj. Zdravko Pečar sti pa glede na perspektivo v razgovorih za zaprtimi vrati atomskega vojskovanja je prišlo našel izhod, ki ga ni bilo moč , to vprašanje znova na dnevni najti na javnih sejah. V podod- ; red Že leta 1946 je bila ustanov- boru so bile zastopane razen Ka- j ljena komisija za atomsko en er- i nade štiri velesile, i gijo, leta 1947 pa komisija za kla- j od 25. aprila 1924, ko se je Ankara, 6. dec (Tanjug). V zve- sično oborožitev. Prva naj bi se ta odbor prvikrat sestal v New zi z uvodom, ki ga je polkovnik ukvarjala s specifičnim vpra- ' yorku, do 22. junija, ko je v Lon- Naser napisal za knjigo o odnosih šanjem »orožja za množično uni- donu zaključil razgovore, je imel “ ‘ čevanje«, naloga druge pa je bila 20 sej. Njihov sad je bila vrsta proučiti možnosti, kako bi zmanj- ge zmeraj nasprotujočih si pred- šali običajno oborožitev. logov o razorožitvi. Kakor se je Ta koncepcija pa se je poka- pozneje pokazalo, je bil na teh zala zgrešeno. Januarja 1952 je razgovorih predloženi francosko- bila ustanovljena namesto dveh angleški načrt pravzaprav napo- posebnih komisij ena enotna ko- ved in podlaga poznejšega zbli- misija za razorožitev. Njene čla- ževanja gledišč. Toda do tega za- nice so avtomatično postale vse sedanja so bila glavna nasprotja dežele, zastopane v Varnostnem glede vprašanja razorožitve v Obrambno sodelovanje Turčije in Egipta med arabskimi deželami in Turčijo, v katerem ja poudaril, da Turčije varnost pomeni hkrati tudi varnost teh dežel, opozarja glasilo demokratske stranke Zafer, kako potrebno in važno je turško-egiptovsko prijateljstvo za zaščito miru na Srednjem vzhodu. Časnik pozdravlja to izjavo polkovnika Naserja in po ®asan SU|, el Hodeibi, vodja egiptov-»Muslimanskih bratov« Rezultati ameriške 90sPodarske konference udarja, da je treba pospešiti skup- —I , __ ____ _ ne napore za združitev obrambnih svetu, razen njih pa še Kanada tem, da so se postavile zahodne sil vseh držav Srednjega vzhoda, kot posebna sila na področju države na stališče, da imajo SZ zlasti še Turčije in Egipta. atomskega oboroževanja. Do mi- in z njo povezane države nepri- AKCIJA PROTI KOMINFORMO VCEM V ITALIJI Ali se bo vladna koalicija okrepila z najnovejšimi gospodarskimi in političnimi ukrepi proti kominformovskima strankama? ,T razlikam, bodi da izvl- podpore, ki jo je Kitajska nudila eni kJ* različnih gledišč In ideo- izmed uporniških skupin J Bur™!. U, brMNVlrdrfL8tXa^foU=1 vg sLaz&ricm p*k,nske vl prizadevajo premostiti I^epadc in najti podlano kul« ni van3e v miru. Nobeno od-ra.^ko ’ i rečemo, da so stiki med Burmo barometer tejra kti joani »KnLn d01*™ volje po rned-tiU azijskih dežel. Na- okoliščin je treba "a je med tema Rim, 6. dec. (Tanjug). Itali- zani s komunistično, socialistič- na upravnem torišču. Drugi krogi janska vlada je dala upravnim no in fašistično stranko. spet sodijo, da vlada s to akcijo organom podrobna navodila v Podpredsednik vlade Saragat med volivci ne bo mnogo prido-zvezi s sklepom ministrskega je sinoči na konferenci socialnih bila. Omejevanje delovanja KPI sveta o ukrepih proti komuni- demokratov v Milanu podprl lahko podpro in odobre, kot po-stični in socialistični stranki, j ukrepe proti korninfarmovskim udarjajo ti krogi, samo konser-Predvsem gre za odvzem obrtnih' strankam, češ da so za obrambo vativne sile. Široke množice pa dovoljenj in koncesij, ki so jih j sedanjega sistema nujno potreb- utegnejo te ukrepe sprejeti z ne-dali podjetjem in organizacijam,! ni in da so v skladu z interesi zadovoljstvom, kar bi seveda povezanim z obema kominfor- j socialnodemokratske stranke. škodilo vladnim strankam. Tega movskima strankama. Razen tega j Politični krogi različno prešo- mnenja so nekateri opazovalci bodo prepovedali tudi nekatera [ jajo vladne ukrepe. Spričo mlač- tudi zaradi dejstva, da so finanč-združenj^i na kultuimo-produk-' nega reagiranja komunističnih ne zlorabe v raznih podjetjih na cijskem področju, ker so ugoto- in socialističnih časnikov sklepa- gospodarskem in kulturnem p odvili, da sta jih z dobičkom izko-j jo nekateri vladni listi, da bodo ročju ugotovili tudi pri drugih riščali obe stranki. Ministrstvo ukrepi hudo oslabili organizacij- strankah, med njimi tudi pri za zunanjo trgovino proučuje po- sko omrežje KP Italije in utrdili vladnih, in so zato ukrepi pri-slovanje uvoznih in izvoznih pod- položaj vlade ter njene koalicije stranski, jetij, ki so bila v poslovnih stikih z vzhodnimi deželami. Ugoto- „ ... . .. , , , n ______ Volilna zmaga socialistov v zahodnem Berlinu , merno močnejšo teritorialno vo-' jaško silo in zmogljivost. Pred-: nost Zahoda je bila edino v atomskem orožju za moderno vojskovanje. Zato je bilo po mnenju zahodnih držav glavno lotiti se najprej klasične razorožitve in šele pozneje bi lahko govorili o razorožitvi na atomskem področju. SZ pa je zahtevala brezpogojno prepoved orožja za množično uničevanje kot prvi korak in pogoj za sleherno razorožitev. Po sovjetski zamisli bi bilo treba s skupno deklaracijo vseh držav prepovedati uporabo vseh atomskih bomb. Ko bi to dosegli, bi bila SZ pripravljena začeti pogajanja o razorožitvi na področja običajnega orožja. Pododboru poslani predlog Francije in Velike Britanije se je približal sovjetskim zahtevam, hkrati pa je ohranil temelje zahodnega stališča. Ta predlog je pravzaprav kombiniral klasično oborožitev z vzporedno prepovedjo atomskega orožja v poznejši fazi. SZ je prvi hip ta kompromis odklonila, vzporedno s postopnimi spremembami v sovjetski zunanji politiki na drogihf področjih pa je začela Moskva drugače presojati tudi vprašanje razorožitve. Tako je Višinski-30. septembra 1954 v generalni debati pred plenumom napovedaj dramatičen odmik od prejšnjega stališča. Sprejel je francosko-an-gleški načrt kot podlago za razpravo o razorožitvi. , Pogajanja po diplomatskih kanalih, v katerih je kot posredovalec zelo uspešno in spretno sodeloval kanadski delegat Paul Martin, so privedla do skupnega predloga petih držav, članic londonskega pododbora. Njihov sporazum je zagotovil soglasno izglasovanje resolucije o razorožitvi Njene glavne določbe so: 1. zahteva po »nadaljnjih naporih, da se doseže sporazum«, in sicer a) ureditev, omejitev in večje skrčenje vseh oboroženih sil in običajne oborožitve; b) totalna prepoved proizvodnje orožja in c) upostavitev učinkovita mednarodne kontrole nad razorožitvijo; 2. zahteva, naj skuša komisija za razorožitev najti sprejemljivo ureditev ob upoštevanju raznih že sproženih predlogov o razorožitvi; 3. pobuda, naj pododbor komisije za razorožitev nadaljuje svoje delo; 4. zahteva, naj komisija predloži Varnostnemu svetu in Generalni skupščini poročilo o svojeni delu »brž ko bo dosežen zadosten napredekc. Generalna skupščina je odobrila to resolucijo 4. novembra. Dva tedna pozneje, 19. novembra, , , , , , , ... je začela komisija za razorožitev Berlin, 6. dec. (AFP). Socialno- ni demokrati so davi razglasili, 1 pod predsedstvom Višinskega omenjajo delovanje kuomlntanfikih tolp v Burmi oziroma dejstvo, da se j© postavila Mao Ce Tunjcova Kitajska na drusfačno stališče nasproti Burmi kakor nasproti Koreji In Indoklni. Razen tepra so Bormand oMtno zadovoljni. da so Kitajci pokupili njihove r^ko i« 1 Prva pripoznala LR Ki- • ne*a odpora proti PurmansKi viaui, , , Z Xx » ^ dosledno l>orlla zlasti v bo vsekakor velik uspeh Burme, ozl- . Trstu sploh narašča. teiT» °7nanJe nove vlade, roma take politike v Podjetje »Modian n te*» nn-*e njeno nove viaoe S? ,c *** ^h?.neni11 stališču zadevala Ž&SJH trn 4 ? notranji razvoj In lz-Tr«?kJ • 741 medsebojno zbll- ® le noiiHnritJ rltt Rlir- 1e poudariti, da je Rur « »"Penui stallfiču zadeval«. e^e težave, izvirajoče lz v Aziji in n* svetu in ki tudi ni mo- uprava konopljarne pa je napo- vili so, da sta bili kominformov-ski stranki v zvezi z nekaterimi med njimi. - „ Upravni organi so dobili na- demokratska stranka je na vče- da bodo sodelovali z Adenauer- uresničevati priporočilo najvišje-log, naj raziščejo politično pre- rajanjih volitvah v Zahodnem jevo krščansko-demokratsko uni- ; ga for^lmja organizacije: sklenila pričanje nameščencev v držav-. Berlinu dosegla relativno večino jo. Predstavniki obeh vodilnih -e> na^ se pododbor petih držav nem aparatu in da predloze od- j glasov in obsolutno večino man- strank so se sporazumeli, da bodo sestane v začetku decembra ter stav it ev vseh tistih, ki so pove- datov v mestnem senatu. Social- ustvarili močno demokratično določi kraj in svojih poznej— koalicijo ne glede na njihova ne- gjjj sestankov. Pogajanja o razorožitvi so se premaknila z mrtve točke v smeri, ki vzbuja upanje glede nadaljnjega sporazuma. Resolucija petih držav in obnovitev dela pododbora za raz-, . , »_ , , , , , orožiitev za zdaj še zmeraj ne po- lete 1950), krščansko-demokratska menita več> kakor sporazum o unija 30 % (26 %), svobodna de- tehnični, proceduralni strani na-mokratska stranka pa 12,7 % aj^w“ 1Strauss je napovedal. J za ^ v Oakruljteu poeehen Prizivno sodifiče je pritožbo zavmi/lo. 6eA da ta petrolej Se vodno pripada anglo-iransfci družbi. ZSSR PRIDOBIVANJE NAFTE V BASKIRSKI REPUBLIKI Moskva. 6. dec. (Ta*š). >Pravda« poroda, d* bo proizvodnja nafte v bankirski republiki kmailu doseffla enako proizvodnjo kakor v oentru petrole.i-ske industrije A*erbejdjanu. V prvih desetih mesecih 1954 , je narasla , »a 204/* v parianeri z eoajkim razdobjem romulega lota. PO OKTOBRSKEM SPORAZUMU S KITAJSKO Moskva, 6. dec. (Nova Kitajska). E V;»ARJEV V ALABAMI GEORGUI (Tanjug). Silni »S11* in •, ^ vzhodne &SWwt«k!fl>* fa .io tainvi.»m „ ^ ,<>n petroleja. Po ' °,u' Mary- izvodil ei«kih J*™}rv-I"'ljenju britanskih vr°loov v Iranu lota 1951. pragoodu, 20 milj severno od I>uan* Prabanga. je bilo ubitih 25 potnikov in 3 člamd posadke. Na kraj nesreče so posLaili več skupin rešeivalcev. PAKISTAN VOJAŠKO SODELOVANJE S TURČIJO Ankara, 6. dec. (TamjugO. V Turčiji se mudi pakistanska vojaška komisija. Bila je v Carigradu in Anka.ri, kjer se je razgovarjnla s turškimi vojaškimi funkcionarji o vojaškem sodelovanju obeJi držav. INDONEZIJA AKCIJA ZA OSVOBODITEV ZAHODNE NOVE GVINEJE Džakarta, 6. dec. (Reuter1). Na zbo-rovanju, ki eo ga jo udeležilo 10.000 ljudi, so danos zahtevali prekinitev diplomatskih stikov z Niaozomako. Na zborovanju so Rprejeli resolucije, ki zahteva »osvoboditev zahodnega dela Nove Gvinejo«. Reeotlucdjo so lzro6iili zunanjemu ministru Sunariju. JAPONSKA OBISK KOTELAVALE Tokio, 6. dec. (AP). .Taiponsko zunanje ministrstvo je objavilo, da bo predsednik cevilonske vlado Kotela-vnla prišel v Tokio na uradni obisk. Na Japonskem se bo mudil od 17. do 23. decembra. POMOČ BURMANSKI INDUSTRIJI Tokio, fi. dec. (AP). Japooiskn delegacija pod vodstvom nekdanjega trgovinskega ministra Igonakija j« odpotovala v Burmo. Skupno s bur- manskimi predstavniki bo pripravila ua6nte za pomoč burmanski industriji. FRANCIJA STAVKA ŽELEZNIŠKEGA PROMETNEGA OSEBJA Pariz, 6. doc. (AFP). Avtonomna fedoreoija sindikatov žolieznišikih strojevodij in kurjačev ter vcraniikov na elokitriftnih ioJranicah v Franciji je napovedala dvodnevno »taviko. Sindikati zahtevajo povi6a.nje mezd. Sodijo, da bo ta stavka povaročoi* velike motnje v voznem redu. TUNIZIJA POMIRJENJE FELAHOV Tunis. 6. dec. (AP). Po francoskih podatkih se je danes več kot 1400 fe-lahov vdalo frauoosko-tunišikim obla-steim. V smislu amnestijo se bodo lahko vsi uporniki, ki bodo iaročiM orožje pred torkom opolnoči, vrnili domov in ne bodo izvajali proti njim nobenih represalij. SUDAN IZJALOVLJEN ATENTAT NA EL ASHARIJA London, 6. dec. (Reuter). Kairski radio poroča, da j« bil i^vnšen atentat na predsednika sudanske vlade Ismaila el Asharija. Atentat se jo istjaloviil. DEMONSTRACIJE ZARADI SMRTNIH OBSODB V KAIRU Kartum, 6. doc. (AP). Člani organizacijo »Muslimanskih bratov« so do. monst.rirali v Kartumu iz protesta proti obsodbam voditeljev organizacije v Egiptu. Policija je demonstrante razgnala. mestnem senatu. V novem senatu bodo imeli socialni demokrati 64 mandatov, krščanski demokrati 44 in svobodni demokrati 19. IZMENJAVA RATIFIKACIJSKIH LISTIN O SUEŠKEM SPORAZUMU Vendar pa, v pogojih šele začetega obdobja premirja po hladni vojni, začetni sporazumi odpirajo nove perspektive. Zato sedanjo Generalno skupščino že po pravici imenujejo zgodovinsko prelomnico v mednarodnih stikih. OZN dobiva v teh novih pogojih znova svojo Kairo, 6. dec. (Reuter). Velika1 pravo vlogo organizatorja sode- Britanija in Egipt sta danes izmenjala ratifikacijske listine sporazuma o umiku britanskih čet s področja Sueškega prekopa. lovanja vseh dežel na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakosti velikih in. malih. Jaša Levi S konference v Moskvi: spredaj v sredi vzhodnonemšl ministrski predsednik Otto Grotewohl, ob njem na desni Walter Ulbricht, na levi Otto Nuschke Z razpoložljivimi sredstvi moramo zgraditi čimveč stanovanj Tridnevno posvetovanje arhitektov iz vse države o stanovanjski problematiki, ki je bilo prejšnji teden v Rogaški Slatini, je dalo toliko tehtnih pobud in predlogov, kakor tudi dokumentarnega gradiva, da lahko šte- i' emo to posvefovainije za važen ;orak naprej na poti k pravilnemu reševanju stanovanjskega vprašanja. Gre predvsem za to, po kakšnih načelih naj se lotimo reševanja problematike, kakšna naj bo stainovanjskia politika- Da gradimo mnogo premalo stanovom j, danes ni sporno. Dosletj smo le krpali tam, kjer je bila stiska najhujša. Danes je vprašanje, kako naj gradimo stanovanja, da bomo čimprej omilili sedanjo stanovanjsko stisko. Referenti kakor tudi ošteti udeleženci posvetovanja so ponovno poudarili, da ne kaže graditi razkošnih siamo-vanj in zaenkrat tudi ne večjih stanovanj, vse dotlej, dokler ne bomo zadostili vsaj najnujnejši potrebi po stanovanjih. Culi so se tndi glasovi, do je treba gradnjo luksuzmiih stanovanj sploh onemogočiti, kakor je to storila celo bogata švedska. Vodilno načelo liaij bo, zgraditi z razpoložljivimi sredstvi čim več stanovanj, in to minimalnih stanovanj ▼ ceneni izvedbi, se veda z vso sodobno sani burno in gospodinjsko opremo. V Mariboru so se že odločili zgraditi v dveh do treh letih 500 minama! irih dvosobnih stanovanj in so tudi že začeli graditi 230 takih stanovanj. Nič se nam ni treba sramovati, če skušamo reševati stanovanjsko vprašanje v skladni s skromnimi sredstvi, ki so nam na razpolago. In spet lahko navedemo primer bogate Švedske, kjer so prva leta po vojni gradili v glavnem le enosobna stanovanja, ki so tndi v normalnih prilikah dovolj veLika za mladoporočence, dokler se število družinskih članov ne poveča. Šele, ko so zgra dih nujno potrebno število naj da pridobiti s sodobnim načinom vili iniciativo stalne konference gradnje, s pravilno razvrstitvijo mest, ki je v svoji stanovanjski in velikostjo prosto no v ali z vgra- komisiji že zbrala vrsto strokov-jeniim pohištvom, koliko se da ’ n jakov in bo'to komisijo še raz- daš ti v družinskih hišicah pridobiti z izkoriščanjem podstrešij za mansardna stanovanja in koliko širila, tako da bo lahko postala državni posvetovalna organ za stanovanjsko problematiko. Zveza prihraniti z le delno podkletil- | društev arhitektov je tej komisiji vijo hiše. Naše tovarne še zdaj ne obljubila vso pomoč in sodelovanje pri izdelavi smernic za bodočo stanovanjsko graditev. Pred- i zdel ujejo sodobnih sedežnih kopalnih kadi, ki omogočajo graditev kopalnic z mnogo manjšo kvadraturo. Koliko bi lahko gradnjo pocenili s pred izdelavo vrat in oken, z uporabo lahkega gradbenega materiala ali gradbenih elementov iz penastega betona, ki nudi vrh tega mnogo boljšo toplotno izolacijo in s tem prihranek pri kurivu. Tu je obilica vprašanj, ki čakajo rešitve sodstvo stalne konference mest je na svoji seji v petek že sprejelo to ponudbo in je sklenilo reorganizirati in razširiti svojo stanovanjsko komisijo tako, da bodo v njej zastopani tudi predstavniki urbanistov, ekonomistov, arhitektov in gradbenih inženirjev. Tako reorganizirani stanovanjski komisiji bo predsedoval predsednik vprašanj ffgasfc «1° Rtff &M' bST5&- nje sodobnega gradbenega ma- Naloga komisij pa bo, izde- teriala l lati predloge o načelifh jugoslo- Po družbenem planu bo pri-' vanske stanovanjske politike in hodnje leto dovršena gradnja predloge za osnovni zatkon, ki naj ključnih objektov. To pomeni bi legaliziral postavljena načela, hkrati prelomnico v stanovanjski Komisija se je tudii že obrnila na graditvi, saj se bodo postopno Organizacijo za tehnično pomoč sproščala za stanovanjsko grad- Združenih narodov in na stano-njo znaitna materialna sredstva, , vainjske organizacije drugih (Irki smo jih morali doslej uporab- J žav, da omogoči skupinam jugo-Ijati predvsem za kapitalno gra- , slovanskih strokovnjakov spe-ditev. Zato moramo čimprej po- ' eializacijo in študij naprednih staviti osnovna načela naše sta- načel in metod stanovanjske gra- Iz Ljubljane »KO BO ZAPADEL SNEG.. - posojilo vozil odklo- novanjske graditve. Arhitekti so na svojem posvetovanju pozdra- ditve v inozemstvu. F. S. ... ga bomo orali kakor pred sto leti,« pravijo pri Upravi cest MLO Ljubljana. S 36 lesenimi vprežnimi in enim motornim plugom ter z lopatami bodo odstranjevali sneg s približno 700 km ljubljanskih cestišč. Da bo delo gladko potekalo, so zadolžili za posamezne sektorje odgovorne delovodje, razmestili pluge s pripadajočim orodjem za 250 delavcev, ob težje pristopnih bregovih Ljubljanice so postavili drče za odmetavanje snega itd. Za markacijo zunanjih cestišč s količki so tudi poskrbeli. Prav tako niso pozabili na obveščevalno službo. Razen orodja, ki ga imajo v svojih skladiščih, so na Ambroževem trgu uredili še eno skladišče ročnega orodja za približno 600 ljudi. Za izvedbo očiščevalnih del v središču mesta se je Uprava cest dogovorila tudi s Tajništvom za notranje zadeve in z upravo EC2, z gradbenimi podjetji pa so sklenili pogodbe, da jim le-ta, če bo potrebno, pomagajo s svojimi ljudmi. Izjema je »Obnova«, ki jim ni obljubila svoje pomoči. Nakladanje snega bo letos delno motorizirano, zato imajo dva majhna strojčka, za katera pravijo, da se lani nista obnesla, NAFTA PRI BREŽICAH? Pri vasi Bukovšek pripravlja Geološki zavod prvo vrtino, ki bo segala v globino 400 do 800 metrov Brežice, 4. dec. proizvodnja surove nafte zaradi Prizadevanja za razvoj naše i nedovršenih investicij doslej še proizvodnje nafte so zadnja leta ni povečala. Pač pa je računati, rodila lepe sadove. Zlasti se je1 J~ ~~ u~ ” povečalo pridobivanje nafte na naftonosnem področju, ki se razteza od Zagreba proti vzhodu. V lendavskem področju v Prek- mamjših stanovanj, so se v večji ' murju je narastlo predvsem pri- meri lotili gradnje večjih stanovanj. Družbena sredstva, namenjena za gradnjo stanovanj, moramo čim bolje in čim racionalneje izkoristiti. Zato je pozdraviti predlog predsednika stanovanjske komisije stalne konference mest tov. Drobeža, po katerem bi morali vsaik investitor predložiti svoj gradbeni prograim v revizijo, enako kakor je predpisana revizija investicijskih programov za kapitalno graditev. Potem se ne bo dogajalo, da gradi mo manj stanovanj zgolj zaradi tega, ker smo vložili prevelika sredstva v razkošna itn draga stanovanja, ki rrh tega zaradi visoke najemnine niso dostopna delavcu. Drugo bistveno vprašanje, o katerem se je mnogo razpravljalo na posvetovanju v Rogaškil Slatini, se nanaša na pocenitev gradnje. Gre za to, kako čimbolj znižati gradbene stroške in najiraickmailneje izkoristiti zazidamo površino. Mnogo sredstev zapravljamo s tem, da gradimo stanovanja na zastarel' način. Koliko stanovanjskega prostora se dobivanje plina, medtem ko se Naši ekonomisti so se vrnili iz Grčije Skoplje, 5. decembra. (Tanjug) Danes se je vrnila v Skoplje delegacija jugoslovanskih ekonomistov, ki je 29. in 30. novembra ter 1. decembra razpravljala z grškimi im turškimi ekonomisti v Solunu. Na tej konferenci so obravnavali vrsto perečih gospodarskih vprašanj, ki zanimajo vse tri dežele, med drugim tudi razširitev medsebojne blagovne izmenjave ter oblike nadaljnjega sodelovanja društev ekonomistov vseh treh dežel. Na konferenci so sklenila, da bodo društva ekonomistov Grčije, Turčije in Jugoslavije skupno izdajala letno pubLikacijo in periodično revijo, hi bi obravnavali najbolj pereča gospodarska vprašanja treh dežel. Prihodnji sestanek ekonomistov Grčije, Turčije in Jugoslavije bo 23. maja 1955 v Carigradu. 1 da se bo v prihodnjem letu tudi v lendavskem revirju dvignilo pridobivanje nafte za okrog 10.000 ton, tako da bo doseglo približno 55.000 ton. Hkrati se bo proizvodnja Hrvatske povzpela na okrog 215.000 ton. Tako je v osnutku družbenega plana predvidena za leto 1955 celotna proizvodnja nafte v višini 270.000 ton nasproti 172.000 tonam, kolikor je znašala lami. naftonosnem področju vzhodno od Zagreba. To geološko kartiranje je pokazalo, da je v okolici Brežic največ verjetnosti, da bomo našli nafto. Na podlagi seizmičnih in gravimetričnih raziskovanj so ugotovili približno obliko zemeljskih plasti in njihovo strukturo, kar daje slutiti, da je pod obokanimi nepropustnimi plastmi obsežne kadunje v globini okrog 1500 m nahajališče nafte. Severno od Brežic pri vasi Bukovšek pripravlja zdaj Geološki zavod LRS prvo vrtino, ki bo segala v globino kakih 400 do ker še niso znali z njima upravljati. Takšnih strojčkov bi potrebovali še najmanj pet manjših in dva velika. Skrbi jih tudi, če bodo pravočasno dobili od Strojne tovarne v Trbovljah štiri železne enostranske pluge. Dva izmed teh bodo. lahko takoj uporabljali, z drugima dvema pa bodo morali še počakati, ker nimajo primernih težkih kamionov, da bi mogli nanje montirati pluge. MLO Ljubljana je sicer odobril Upravi cest kredit za nakup dveh težkih kamionov, vendar kaže, da jih letos še ne bodo dobili, ker dobavitelj odlaša z dobavo. Rešitev tega vprašanja bi bila možna, če bi se jih usmililo podjetje Slovenija-ceste, ki jim je prvo prošnjo za nU Ce bo na cestah led bo pod nogami drselo, so po mnogih ulicah namestil ^ utice s peskom torni pravi j en imajo tudi ^ posipalec. Razen upra , -^j-ov skrbel za posipanje ptota* tudi mestni zavod »Snaga • ^ Pri Upravi cest pravijo, čutiti dovolj potrebovali bi hovo zimsko delo. Pot ^ na\sup nekaj več investicij ki sodobne očiščevalne_ opreme, _ bi 86 1‘^^e nekaj če le en; zapade krat ali dvakrat ^ tisto več snega, razen tegapa ^ opremo mogli-uporabljati dela poleti. Ali smo v Šiški r ? ali v zahodnoevropskem predmestjui ne slike pred n r.mi obleki, s cr isrozore s _ črni obleki, - - ... na rokah, s sadističnim.» n),si obrazu, stoji v "ira'T* fei i0 je pr<»» pa leči na tleh zenska. k\ I j fae* kar zadavil; druga slika. s še bolj besnim 'Vrazom ,e (o. nekam pištolo, ^oav e kale; »Črni človekt. J- snim izrazom ~ je meri nekam pištolo. Zgodba g > ^ kale: iCrm človek.«, na tf obleki in s črnimi rolavica^odi1 ikac,- preračunana m -lnveka ja-) ubije nekega imovitega , in pobere iz njegove blapaine iofa Ker se boji. da ga »« * £ ko » * »M »Imate kakšno karto odvečf« Če greš ob večernih urah proti Šiški in zaviješ s Celovške ceste v Javornikovo ulico, si nemalo presenečen, ko na vsakih trideset korakov stopi predte mlad fant ali mlado dekle s tem vprašanjem. Marsikdo se ob njem začudeno ustavi, rekoč: »Kakšno karto!« »Za kinematografsko predstavo vendar.« Saj res, tu v bližini je kino šiška. Toda lovci na karte — večidel mladina izpod 20 let — poskušajo svojo srečo že skoraj na Celovški cesti. Poglejmo malo, kaj predvaja ta kinematograf, da ga mladina tako vneto obiskuje. ■»ZAPOR ZA ŽENE* je mehiški film, o katerem je mehiški kritik dejal, da je sramota za mehiško filmsko proizvodnjo. Ob zgodbi mlade žene, ki je po krivem obdolžena umora, se vrstijo v tem filmu prizori, ki razgaljajo najnizkotnejša čustva pokvarjene človeške narave. Njihovo glavno prizorišče je ženska kaznilnica, kar je za mlade ljudi tem bolj privlačno. Uboj, pretep med ženskami, ženske v kaznilniški kopalnici, histerični nastopi sadistične, k homoseksualnosti nagnjene paznice, in spet uboj in spet pretep... So stvari, ki se upro tudi okusu človeka iz predmestja, tistega človeka, ki je v preteklosti izkusil že mnogo hudega in nenavadnega. Tak je film *Zapor za žene*. ---- In če je mehiški kritik dejal, da je ,jr:^jcivn inšpektorjem, ta film sramota za mehiško filmsko ,*j»havvU ent* ’ in se naposled ™u”tzl0tapi * * licijskim sobo, Odvije električne skrije za zaveso Jn. k ^ vrat jje. domov, jo v poltemi zg^ rfo skrije za domov, jo v do smn*- r SrtuM s Si& inšpektor, ki »nliubil v P'#* bij? uooniii —_ “kri- njano dekle, po Torej P^ekkatnbo, 'Čriiega človeka*. VT\rejena J č,(h minahstična fabuia, e . . 0b .. Z vabi zlasHmladmo^ y e,J veških prizorih z°sta£izogibna /■'V seveda vpletena.sJŠitn dekletom pp(J med PTe9anA?^J na konca V 500 m in bo imela edini namen, r Z°J,a!f' točneje ugotoviti obliko slojev in „ . , , I njihov značaj, da bo potem laže K tem uspehom so mnogo pri-1 mesto za bodočo globoko vrtino, ki bo segala po potrebi do 1800 ali še več metrov. S ta film sramota za mehiško filmsko neizooibni ihappU ena*. ^ proizvodnjo, potem lahko rečemo mi, . _ .j vametn,h 'Jpsta- -------------------------- _________________________ . ... _ ^rfzahoi^ začel da je ta film sramota za naše kine- pomogla geološka raziskovalna dela v znanih pa tudi v novih naftonosnih področjih, za katera smo v letošnjem letu iz zveznih sredstev potrošili nad 2 milijardi din. Tudi v Sloveniji so bila izvršena obsežna raziskovalna dela za ugotovitev novih nahajališč nafte. Ker je zelo verjetno, da se področje nafte, ki se razteza od Madžarske proti jugozahodu čez Hrvateko do Zagreba, nadaljuje v smeri proti Sloveniji, je Geološki zavod LRS izvršil geološko kartiranje področja od Šentjerneja na Dolenjskem čez Savo do Sotle. Na tem področju so podobne geološke razmere kakor v Takoj za »Zaporom za šenec je ’Sif,C2hfci 'ali v ki začel kinematograf v Šiški predva- zih smo , -j Tudi /J”1 ’ DOrdrt jati film .ČRNI ČLOVEK« (ki je »kem P//J™^"“atografu na>P„ c»-hkrati na sporedu tudi v kinu .Tri- bili v h'"‘. ..|fI dvema, so ' vogeb glav*), te naslov da slutiti, da gre l'TPjl ,n^l^ uriminalke: .Ul ji ineinnnlnn kriminalno vlačo, padnjaške .. — mračnega .... „. nabavila.Jaf^'e s . same kriminalne P : naslovi f0 acionalnimi, rnra vsebinami> j !(t: s, mračnimi vseu:zn,imo v «» Dedek bo na svoji poti po Ljubljani med prvimi obiskal MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO TU BO OD 15. DO 25. T. M. VSAK DAN NAGRADIL S 500 DINARJI PO DVE ISTEGA DNE VLOŽENI VLOGI NA OTROŠKE HRANILNIKE IN PRAV TAKO DVE VLOGI NA HRANILNE KNJIŽICE NOVOROJENČKOV za senzacionalno kriminalno plačo, padnjaške kr mi mračnegaM Da je to res, te prepričajo že reklam- »Jj??*11««*' I, uprava ^uojsf0^. •••••••••••••••• Kaže, trudi, da se da bi še bolj mračnimi kljub dejstvu, da kljub dejstvu, hndnoevropskem Prc j)ruštvo Sišlci, kjer imamo ,D drug,h Ijcv mladine, in se *,yf kjer 'L„( beno-pnlitičnih or/'',.sh „ social’:. f\ je govore na ses 9j;~tični vzgoji in o socia . vregoVoril ^ ljudje imajo Prav ?°nrCdu v njib 6j(l o tem, kaj je na sp ne sme .^o kinematografu, ker i na ml vseeno, ali film ^ kvarno ali P°* j?"0' ,eveda na tiste ljudi, ki izbrat^ kakor. je n. Pf’* Berite tn naročajte »Ljudsko pravicoa NAGRADE BO DOLOČIL ZREB 4070 bavljajo in šega filma, kanor J"lf>vejc,. ■ g za žene• ali sredst f najmočnejše prfvagandn ne$a«e, to je dejal že Len\tn-j. <^ pozitivnem, ampak t ^ gušM smislu! Danes objavljamo prvo reportažo Iz novinarskega tekmovanja »Deset let svobodne graditve«, ki se je za-ielo 1. decembra ln bo trajalo do dneva osvoboditve I.jubljanc, 10. maja. Napisal jo je tovariš Zvone Kržišnik, novinar Radia Ljubljana. Njegova tekmovalna pot Je Reka—Lika—Kordun. — Op. ur. Novinarsko tekmovanje »Deset let svobodne graditve« Zcmnu v ntetobO-potii jčuctoieha. sušilne podobe niso reševale izdat- motorne industrije Aleksander lian-' ne doze šminke in pudra, niti umet- j kovič, v velikanskih rafinerijah naj-ne dolge trepalnice. Vpadljiva črna j te, v tovarni dvigal in žerjavov, v pika na licu ni vabila. Pod plastmi j tovarnah papirja, upognjenega le-vijolitnega rongla si slutil tanke, i sa, konzervnih škatelj, v ribiški za .Hallo Tonngf. lidele, s sencami obrobljene oči deklice so se zazrle v modrino Jadranskega morja. Vlak se je premaknil z Matul] in zdaj je vedela, da bo v nekaj minutah dosegel Iteko. Junijsko jutro je napolnilo s svežino vse horizonte: obalo zapad-nega Kvarncra od Oresa do Mošle-nic, letovišča Lovrana in Opatije pa strma pobočja Reke in Sušaka. Tišina je visela nad morjem in kamor je segel pogled, se ni belilo jadro, veter ni vznemirjal sredozemske flore, samoten potnik ni sopel po stopnicah Trsata. Brezmadežni azur je bil nenavadno nasprotje deklice, ki je ,>o prečuti noči slonela ob oknu ku-peja. Pri svojih dvaindvajsetih letih >c bila utrujena in betežna. Njene modrikaste ustnice. Do bolečine zategnjeni životec pravzaprav ni imel več česa tesniti. Vendar, ko se je že desetič primerjala v zrcalu, ni izgubila prepričanja, da je lepa. Dovolj lepa za vse tiste, ki bodo v prihodnjih tednih in mesecih kupovali ljubezen od nje... »Hallo Tonng, daj čikl« To je bil pozdrav prijateljice D---, ki je čakala na re.kem peronu. Nato sta se objeli, kot se objemata na banketu konkurenčna tovarnarja. Tonng je bila razočarana. Nihče | ji ni privoščil pogleda: niti debelušne kmetice iz Kostava, ki so sc gnetle k izhodu s svojimi tisočerimi špekulacijami v jerbasih in košarah, niti delavci v modrih pajacih, ki so hiteli v ladjedelnice in rafinerije, niti mornarji v expres-su, kjer je izpila whiskg. In to naj bo Reka, opevani eldorado svobode, inozemcev, deviz, sekta in šam-panjca, črnoborzijancev in lahkega zaslužka? Klic siren je pretresel mesto. Ta klic je naznanil, da je 3Š.0U0 reških delavcev in nameščencev začelo z delom v trgovski in potniški luki, v ladjedelnicah .111. maj., .Viktor Lenuc. in Martinščica, v zavodih 'rugi in številnih drugih obratih... Tok delovnega dne, ritem ustvarjanja je zahrumel kot orkan med betonskimi moli in doki, na krilih žerjavov in avtomatičnih kladiv, na tekočih trakovih in na orjaških splavnih saneh ladjedelnic. Jeklene mišice nakladalcev in zagoreli obrazi pomorščakov, črn dim med cisternami naftnih rafinerij, vzdihi ladiiskih vrvi, ječanje železnih plošč pjd valji in stružnicami, vrvenje kamionov in trolejbusov, napor, pesem dela, jugoslovanska proizvodnja številka 1 — to je Nova Reka, naslednica neproduktivnega, kramarskega fiumanskega mesta. Tonng se je zmotilaI Kako je moglo priti do te prečudne pomotef So jo prijateljice za šalo zvabile semkajt Mat tu res ni prostora za njeno pelina polno, zaničevano in neobdavčeno obrti Mar Reka v resnici ni dom lahkotnega brezdelja, kraj, kjer življenje izgoreva zgolj za današnji dan, začarani krog enega samega trenutka, ki ne pozna ne preteklosti ne prihodnostii Pred desetimi leti bi bilo treba reško luko izbrisati iz Logdovih registrov. Angleži, še bolj pa Nem-i pred umikom so jo popolnoma razdejali. Devet desetin dokov in po- molov je bilo do temelja razrušenih. Vse trgovske obale so bile nezmožne za vsakršni promet. Nemci so do skrajnosti demolirali rafinerije nafte, na ladjedelnice je padlo !~J težkih bomb... Da, takrat bi se lahko Reka vdala: Izbrišite me, podrite svetilnik, zdaj sem samo še pusta, brezzoba starka — naj ladje plovejo mimo kvarnerskih obal... Pa ni bilo tako. Z nadčloveškimi napori je pristanišče vstalo. Milijone delovnih ur so vložili Rečani v granitne temelje nove luke, stotine ljudi iz Gorskega Kotora, Istre, Čičarije in vse tam iz slovenskih Br-kinob' je prihitelo na pomoč. V nekaj letih so tu, v zenitu Kvarnera, zgradili novo pristanišče, največje pristanišče Titove Jugoslavije. Obnovili in povečali so rafinerije nafte, postavili na noge moderno industrijo .Aleksander llankovič., < nanovo dvignili orjaške hale ladjedelnice, položili na desetine kilometrov industrijskih tirov, montirali gozd najmodernejših žerjavov. Ze v letu 1050 je lahko pro-rnet(, v reškem pristanišču dosegel 2,500.000 ton. Reka je pač dobila svoje naravno zaledje, ki ga v dobi med vojnama ni imela in je zato dremala v senci močnejših italijanskih luk. Promet leta 1950 je dosegel celo najboljša trgovska leta pred prvo svetovno vojno, ko je črno-rumena monarhija dihala velik del svojega eksporta skozi ozko grlo fiumansko. ■ nfi tOl"0' pošti. Treba bi bito napl* če bi hoteli TzPl.e.st,in poteg*1 ki jo je zadrgnil ^ krhko pot. rnesece Zdaj Tonng ze *e raz*" ji Reki. Se vedno ne m „ejno kako je zašla sem: bre ^ nesoglasje med rt a 0 ritmom njenega z* 1 je k' ■ i Sele pozno zvečer ko J i prazen, takrat, ko «* opete Letošnje leto pa bo pomenilo s ljudje vračajo tz *lrat j;0 se 1 st ,e»r* l" h 'jajo sindiKaini ljudske približno 2,700.000 tonamii prometa od kinopredstav, t° 2/,0ri lfl skoraj nedosegljivi rekord reške h -iaio sindikalni P?? Jol luke. Več ko 600.000 ton 480.000 ton premoga, antracita in takrat, koksa, 100.000 ton umetnih gnojil obriše znoj, in fosfatov, 180.000 ton raznih rud, starega železa in metalurških surovin, 150.000 ton drv in 500.000 ton drugega blaga so do 1. novem- na ccsiu. - pici * . bra letos naložili in razložili žerja-, Ko ugašajo Pos'^, 10čno ^°. sevi v reški luki. lonijah delavskih „evcs^‘.jii ’ "V pšenice, praznijo dvorane G pOS‘°":M acita in 'takrat ko si lve_ Horvat P ^ SVOJO , inskim br*K odloži 'in vošči lahko noč vins^^ p.i »Zlati školjki', Se' 0dp>' Tonng pod okriljem na cesto. Iulifnnš9 V pičlih desetih letih po vojni in njene tovarišice sv0]lg£Iuh v°' je reška ladjedelnica »111 maj. že lavnik Prezebajoč na. n^kih 1 medli svetlobi Pr igavi<> Jim« m »v k*A: r>." zgradila 70.000 brutto registrskih ton ladjevja, trenutno pa ima v de- „ „t ... lu nadaljnjih C0.000 ton. liapacite- barih, v objemu ,Cjusjjo v*‘ ta podjetja vprav bliskovito raste, jev vseh narodnosti s. ~ „0ai ki posredno ali ieJavcern • daici° .kruh 20.373 Savi voa iln uslužbencem, se % »j kot tretjini prebival-^izvori«- , ie industrijske ““Uje (letos za približno 20 tako sprejela vso rezervno žensko delovno silo v Vipavski dolink Iz sedanje zastarele in.majhne livarne Štrukelj se bodo v Solkanu postopoma razvile Goriške strojne livarne in tovarne. V njih bodo izdelovali stroje za gradbeništvo, gradnjo cest, potrebe obrti, štedilnike raznih dimenzij, sobne peči in najrazličnejše polizdelke iz litih kovin. Ko bo dograjeno, bo podjetje zaposlovalo okoli 500 delavcev. Skalnati kraji Sabotina in Katarine (pri Solkanu), tik ob železnici, se s svojimi neizčrpnimi I Načrti za nadaljnjo rast Nove Gorice Sedaj Nova Gorica, naše najmlajše mesto, ki šteje okrog 8000 prebivalcev, že v marsičem nadomešča severozahodni Primorski središče, ki je ostalo onstran krivične meje. Postavljeni so temelji, na katerih se bo mesto s svojim gospodarskim razvojem lahko širilo in se v perspektivi združilo s Solkanom in industrijskim Šempetrom v močno strnjeno naselje. V tekočem proračunskem letu so porabili za gospodarski napredek novogoriške j občine in najnujnejše komunalne potrebe mesta skoraj 500 milijonov dinarjev. V kratkem bodo začeli graditi, oziroma že gradijo deset novih stanovanjskih blokov ter upravne zgradbe za tri podjetja. Mesto bo še to zimo dobilo dve novi ulici. Popravili in uredili bodo mestne ulice ter okolico stanovanjskih blokov. Prihodnje poletje bodo dogradili tudi novo kavarno in restavracijo. M. D. Živinorejci na Dolinskem in Goričkem so V petek, 3. decembra, so imeli prekmurski živinorejci v Murski Soboti zbor. Ugotovili so, da ima Prekmurje vse pogoje za nagel napredek živinoreje. Sprejeli so ustrezne sklepe, katerih uresničitev bo že v najbližji bodočnosti ugodno vplivala na dvig prekmurske živinoreje. Število živine NA ZADOVOLJIVI VlSlNI Po zadnjih podatkih rede na 64.113 hektarih kmetijske površine 50.000 glav goveje živine, od tega 30.000 krav, okrog 70.000 prašičev, 200.000 perutnine, 4500 konj in 1500 ovac. Ta živina, preračunana na govejo živino, kaže, da na 1 ha kmetijske površine rede več kakor eno govedo, kar je daleč nad republiškim povprečjem. Bruto dohodek živinorejske proizvodnje (mesa, mleka, jajc) je znašal leta 1953-54 približno 1.170,000.000 din, ne upoštevajoč vrednosti gnoja in ostalih koristi v zvezi s tem. Razen tega pa uporabljajo nad 80 odstotkov krav za kmetijska dela. DONOSNOST JE TREBA ZBOLJŠATI Ce so prekmurski živinorejci lahko v glavnem zadovoljni s številčnim stanjem živine in strukturo, pa nikakor ne morejo biti zadovoljni s sedanjo donosnostjo. Predvsem je slaba molznost; letno pride na kravo le okrog 1300 kg mleka. Prav tako je nizka klavnost goveje živine. Prašičev prodajo letno sicer 18.000, vendar so povprečno težki le po 70 kg. Perutninarstvo daje 20 odstotkov vsega dohodka živinoreje, vendar pride letno na kokoš le 80 jajc. Ob enaki prehrani daje selekcionirana Štajerka okrog 150 jajc, vendar redijo v prekmurskih vaseh vse mogoče mešanice. POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE IZVAJAJO ZADRUŽNE ORGANIZACIJE Vse pospeševanje živinoreje vodi okrajni živinorejski odbor pri OZZ v Murski Soboti, pospeševanje pa izvajajo kmetijske zadruge. Živinorejske odbore ima 66 zadrug, delavnih pa je 36 odborov. Zadruge se v glavnem zavedajo, da so poklicane za pospeševanje kmetijstva, vendar pa nekatere gledajo vse le skozi trgovska očala. Največ zanimanja sta v tem letu kazali zadrugi Salovci in Cren-šovci, ki imata tudi plemenilne postaje. Dobro pa delajo tudi zadruge v Tešanovcih, Puconcih, Lemerju, Puževdh in še nekatere. V okraju imajo 242 plemenskih bikov. Rodovniških krav je 2843, pod molzno kontrolo jih je pa 1896. Predvidoma bo znašala molznost rodovniških krav 2200 kg na kravo, na kmetijskem gospodarstvu Rakičan pa celo nad 3000 kg. Letos so zadruge nabavile 82 bikov za pleme, 90 merjascev in iz Anglije je bilo uvoženih šest merjascev. Za zboljšanje kokošjereje so nakupile 300 petelinov čistokrvne štajerske pasme in nad 6000 jajc za valjenje. VELIK POMEN UMETNEGA OSEMENJEVANJA Posebno vlogo pri dvigu govedoreje ima osemenjevanje krav, kar opravljajo v Prekmurju že tretje Pogled na del Cementarne v Anhovem II , ‘KOV) . “Do«, . največ vpliva na J) se n. narodnega dohodka, ve£a “oriškem vsako leto . 0 tj0 10 odstotkov. °iu srw. ,anJih uspehih v raz- smo že večkrat i ^ih »T tokrat nekaj več o >! ie m prihodnost. Teh načr-i n 'tku ‘r,ogo- vendar naj že v; pičiti rnimo> da jih bo moč' u’ki jp +,® ,s pomočjo skupno-, tehtna'* doslej prisPeva- j h &alj,^.?redstva za napredek, SS d krajeV- ***«' j vend!~.’ af se okraj postopo-, stalno dviga iz golo-I6 ra,f^ost&losti in se pri-ih,)6v- brJT ■ osrtabh razvitejših Cj&h 0i? J> dokler ne dohiti j t? Pota^’ P3 je bilo' Sil0 2 mvesticijami. C surovin in tradi- °krai,, ^°, tvoriIa v gori-(n 3 j^dro industrije kota?0 Prede?1 niCna industrija, Sa l -Va?na industrija ter le • kstiin,- ?l^Uska industrija, tel, izdelkiln,itut v Mariboru .^borate za razvoj mdustrije v Ajdov- Lnove predilnice Jet^li uhk ce- Delab bo-»ovi let b0 ?odnjo Pomlad. Cez ^ DriK, ?Varna lahko zapo-Pbbhzno 700 delavk in zalogami apnenca najboljše kakovosti v Evropi kar sami ponujajo za razvoj industrije apna, gramoza vseh vrst in peska. Prav te dni so geologi zaiključili raziskovalna dela in predložili obširen elaborat in investicijski program za nadaljnji razvoj te industrije pristojnemu organu pri Izvršnem svetu LRS. Avtoobnova v Šempetru pri Novi Gorici je za sedaj še manjše uslužnostno podjetje, kmalu pa bo preraslo v večji industrijski obrat, ker bodo začeli prvi v Jugoslaviji izdelovati prikolice za kamione in druga motoma vozila ter sestavne dele za vagone. Prihodnje leto bodo modernizirali obrate in povečali proizvodnjo v številnih drugih podjetjih, ki bodo skupaj z naštetimi lahko zaposlili približno 2000 novih delavcev. Spričo ugodnega podnebja in drugih pogojev bo kmetijstvo, ki je sedaj še glavna, v goriškem okraju tudi v bodoče ostala važna gospodarska panoga. Z novimi agrotehničnimi ukrepi in povečanjem uporabe umetnih gnojil in drugih kemičnih spojin za pospeševanje kmetijstva bo treba napeti vse sile za zboljšanje kmetijstva. ^rs\em so odprli prve prostore |niV Vasi v novem zadružnem domu t? dr^U^avim prl Kobaridu so te M6' odprli 2®raJenem zadruž-S^ttSlČ^ovino prve obratne pro-jJ Za ii>,eofulno ter razna iShtg* Potrebi bodo uporabljali 4>dina Llvku S v05?® kmetiJske Sr0 s,., dpraur, domu so ure-i™? .Prostore za dobi^* si u5tvo otbsko zadrugo ln S iulavnostn Partizan«. ?{lwevUnl tri0 otvoritev otvoritev so prihl- odbora Zveze borcev in Okrajnega sindikalnega sveta bodo obdarili še 20 otrok, tako da bo za Novo leto skupaj obdarovanih 105 otrok, ki so v NOV izgubili roditelje. M. D. Celje napravi vtis lepo urejenega mesta Muzejski trg in Mestni muzej bodo uredili Za tiste, Id žive v Celju, ne bi mogli reči, da so številne zunanje spremembe v mestu, zlasti še v obdobju zadnjih dveh let, napravile nanje tak vtis, kakršnega dobi prišlec sedaj pri ogledu mesta. Res, Celje že ima svojstven mik lepo urejenega mesteca s številnimi parki in javnimi nasadu Razen Muzejskega trga, gornjega dela Stanetove ulice in Tomšičevega trga, je stari del mesta domala urejen. Ulice so asfaltirali, povsod nova kanalizacija,^ namesto navadnih električnih žarnic pa svetijo ponoči fluorescenčne luč L Preseneča tudi nočna razsvetljava Titovega trga. Tod so uredili razsvetljavo za Dan republike. So pa še seveda problemi, predvsem v zastarelem električnem omrežju in zastran neurejenih komunalno tehničnih naprav v obrobnih delih mesta. Zato bo prihodnje leto Ljudski odbor mestne občine posvetil veliko več skrbi urejanju kanalizacije, cest, vodovoda in elektrifikacije v tistih delih mesta, kjer je to spričo razvoja nujno. Razen gradnje novih stanovanjskih poslopij in nadaljevanja že začetih, bodo prihodnje leto v mestu obnovili Tomšičev trg (asfaltiranje), gornji del Stanetove ulice, Mariborsko cesto in Muzejski trg, kjer bodo začeli ustrezna regulacijska dela. Prav tako je za naslednje leto predvideno obnavljanje poslopja stare grofije, kjer je sedež Mestnega muzeja, Študijske knjižnice in Mestnega arhiva. Kakor je poslopje mestnega muzeja neurejeno, tako je tudi ves Muzejski trg z bližnjimi Okopi najbolj neurejen del mesta, a vendar zelo obiskan zaradi redkih zgodovinskih znamenitosti. Ni izključeno, da bi nekatera dela tod začeli že letos, če bi bili pravočasno izdelani ustrezni načrti, zlasti za ureditev muzejskega poslopja in novega lapidarija. Upoštevaje pomembno vlogo celjskega muzeja, ki se je zavidljivo razvil p>osebno v zadnjih nekaj letih, je ureditev poslopja za mesto neodložljiva naloga. Razen že naštetih samostojnih ustanov, ki gostujejo v poslopju Muzeja, so tod še skladišča trgovskega podjetja »Sadje-zelenjava« ter velika vinska klet podjetja »Celeia-sad«. Mestni arhiv ima 5 podstrešnih prostorom, ki tudi bi preprečili morebitno rušenje zunanjih sten, na katere sedaj pritiskajo masivni oboki. Uredili bi tudi zunanjo fasado, vtem ko bodo novejši trakt poslopja, ki je bil med vojno od bombardiranja poškodovan, porušili do pritličja. V pritličnih prostorih, kjer je sedaj skladišče trg. p>odjetja »Sadje-zelenjava«, bodo uredili 37 metrov dolg lapidarij. Nov lapidarij bo za sedaj edinstven v Sloveniji, v njem pa bodo razstavili vse klasične izkopanine s Celje — poslopje stare grofije z lesenimi balkoni — Sedež Mestnega muzeja ne ustrezajo več potrebam. Pre-obteženost gornjega nadstropja je škodljiva in bo zato potrebno slej ko prej misliti na nove prostore za Mestni arhiv. Da bi čimdlje ohranili najstarejši — prečni trakt poslopja Stare grofije, predlagajo odstranitev dveh notranjih obokov in namestitev ravnih stropov. Tako ij?SrUk|!i®a ljuVaS^ni. predstavniki i C1 „ ^ih ak°sa odbora, za- i? jSs ■«rsi;,ss'" f! >orj >r??»eBaD1Jfal.c; so”* prispevali i«. Zn njun namen so zvedeli varnost; Sodišče v Celju jih je kaznovalo Brivska pomočnika Mirko Gršič iz Odjac v Vojvodini in Stjepan KajdiČ iz, istega kraja, sta oktobra lletoe od-tovala iz Vojvodino v Slovenijo, da tod nekje pobegnila čez mejo v Av- bT •V? ZaT** Povir- °b otvoritvi je Jb ^ k?raclDlo r?r Pre<3sednik od- na?m? tov‘ Ivan Ku’ 2Jr*jrP°rt v^A Jveč zaslug, da je bi tod nekjo pooognua coz mejo v av. iN r ^rohf,an,ov zadružni dom s tri jo. Vendar nista imela dovolj sre- 2q ‘ M n-'fin 7an. niun nam on »o zvedeli varnoet- 1 « nega s, Ur in opravili ^ovollnegaTeir "k rtJnariev, so iii organi in jih žo na vlaku proti Colju aretirali. Za poskus prepovedanega prehoda čez mejo sta se oba /.ogovarjala pred Okrajnim sodiščem v Colju. Sodišče je kaznovalo Grčlča z 8 meseci zapora, Kajdiča pa z 2 me-Becorna zapora. Gršič je prejel sorazmerno višjo kazen zato, kor jo lani poekušal pobegniti čez mejo in jo nagovoril k temu še Kajdiča. Slavko Kegljovič in Dragica gpren sta v poslovalnici št. 5 trgovskega i doma v Slovenskih Konjicah hotoia ukrasti balo s približno 25 metri čme svile zri podilogo. Ko jo bilo v trgovini veliko kupcev, je Sprenova potegnila balo s prodajne miae in jo vrgla na tla, kjer jo je pobral Kegljevič in jo skrii pod plašč, da bi jo tako odnesol iz trgovine. Njuno dejanje je opazila uslužbenka trgovine in so 6torilea takoj prijeli. Kegljevič je znan žepar, saj Jo bil žo trikrat kaznovan zaradi tatvin in mu jo znito sodišče odmerilo precej strogo kazen; dve loti in en ; meseo zapora; Sprenova pa bo dva meseca sedela v zaporu. stala blizu okrni’ Rednost zgradbe > *>1 a*. bi ge pR , milijonov. Po-t|'>vB'-0nčali * mlllJona dinarjev, «lu tir 2edrulr,razne malenkosti. C’ fla eaUl tVirti domu bodo S1 tla ”e bo prometno čakal- '1 Ust bfostem J-'ba potnikom Ca-Drori ^ avtobus, ki se w ea domom. M. D. ^ol)ir£uVeni delavci lP°bUrtn 1 Vus' na Livku SN V Tofc^ncga odbora Rde- Wta8tou bskih “ Je te dni sku- tl. 'U p5nikov jjjravstvenlh delavcev S lan Kobaridu ”?l,skakl vast na !h ljudi rt' zv 'hstiev £dn°st daril znača skrbstva IjOMO Colje. Ko je denar zn-Je 12 °trok padlih pravili so je zopet vrnil k Čretnikovi ril ?jnih j*v**l Okrntn. odbor ženi. Za tatvino je sodišč« Oblaka evlJe s d°v, kl jim bo obsodilo na pol leta zapora in jo tako sredstvi Okrajnega letos že drugič v zaporu. Pred tem jo bil obsojen zaradi goljufije in tatvine na 10 mesecev zapora. F. K. Z ročnimi urami sta prekupčevala Morija Jcsenček ia Zagreba je hotoia »pomagati« svojemu sinu Stefanu v Žalcu tako, 23 dinarjev in se pri tem po-služil računov KZ, ki od tega ni imela nobeno koristi. Sodifiče ga je obsodilo na plačilo 30.000 din kazni. celjskega področja. V ta namen bodo porabili tudi tlak iz stare | cerkve na Skalah pri Velenju. | Muzejski trg se bo z ureditvijo lapidarija zelo izpremenii. Sploš-* no vzeto, bo ureditev muzejskih i prostorov in bližnje okolice za ! Muzej velika prelomnica v povoj-I nem razmahu, saj se je kot nekdanji provincijski muzej uvrstil po svoji dejavnosti na IV. mesto med slovenskimi muzeji. Za uresničitev vsega tega bo nedvomno doprinesel največ Ljudski odbor mestne občine Gelje, ki ima vselej pravilno razumevanje za potrebe te ustanove. F. K. leto. Lani je bilo osemenjenih 2368 krav, letos pa se ta številka približuje že 500«. Osemenjevalni Zavod v Murski Soboti ima v okraju 17 osemenjevalnic, seme pa pošilja tudi v okraje Ljutomer in Maribor. Naraščaj je zelo zadovoljiv, prve potomke že dajejo pri istih pogojih krmljenja 20—30 odstotkov več mleka kot matere. Na postaji je trenutno 6 bikov, dva bodo izločili, še letos pa bodo uvozili 5 prvovrstnih bikov iz inozemstva. Veterinarski zavod tudi zdravi živino. ZBOLJŠANJE MOLZNOSTI, VZREDITI DOBER ZAROD ZA PLEME IN ZAKOL, PREDVSEM PA PRIDELATI DOVOLJ KRME — GLAVNE NALOGE Da bi obstoječo živino pravilno prehranili, bi potrebovali 135.000 ton osnovne krme. Ob normalnih letinah je pa pridelajo komaj 94.000 ton, ob suši pa seveda veliko manj. Živinorejci krijejo primanjkljaj s slamo in repo. Poskušali bodo travnike bolje gnojiti in tudi zasejati nove. Pašnike, ki so na vodoplavnih legah, bo potrebno meliorirati in regulirati. Krmo, predvsem deteljo, bo treba pridelovati na njivah. Prav tako bo potrebno graditi več silosov, poskrbeti za zadostne količine močnih krmil. Živinorejci računajo že tudd na odpadke tovarne za predelavo sladkorne pese, ki naj bi jo nekje v tem kraju gradili. Ker ima samo en odstotek kmetovalcev urejena gnojišča in gnojnič-ne jame, jih bo potrebno načrtno graditi. Pomoč bo potrebna samo pri cementu, večino del bi opravili kmetje sami. TOVARNO MESNIH IZDELKOV V MURSKI SOBOTI JE POTREBNO MODERNIZIRATI Z ureditvijo modeme mlekarne v Murski Soboti in treh večjih zbiralnih centrov s hladilnimi in ostalimi potrebnimi napravami bo gradnja mlekarskih objektov v pokrajini zaključena. Potrebno bo samo izboljšati odkup mleka na zbiralnicah. Tako ne bodo imeli živinorejci skrbi, kam prodati mleko, kajti tovarna ga bo lahko predelala dnevno do 30.000 1. Nujno je pa potrebno ukreniti vse potrebno, da bo tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti povečala sor-timent izdelkov, predvsem konzerve, in da bo prostore modernizirala. Tudi to bo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj živinoreje v pokrajini. -k. Priprave za Novoletno jelko v koprskem okraja V Kopru se je prejšnji teden prvič sestal Okrajni pripravljalni odbor za prireditve ob Novoletni jelki in prihodu Dedka Mraza. Letos bo Dedek Mraz lahko prvič brez ovir potoval od Triglava do Jadrana in obiskal najmlajše v koprskem okraju, ker ni več bloka pri Bizarni. Sicer ga imajo otroci v lepem spominu že od prej, saj jih ja razveseljeval in obdaroval vsa leta po osvoboditvi. Pripravljalni odbor je pozval večja podjotja in gospodarske organizacije, naj po svojih možnostih prispevajo, da bi lahko Novoletno jellro praznovali tudi v. gospodarsko šibkejših občinah. Močnejše občine so program prireditev in skrb za obdaritev otrok prevzele same. V Portorožu bodo najbrž tudi lotos pripravili otroški sejem. M. » V Kopru precej zidajo V Kopru bodo prihodnji mesec do. gradidi pole« hotela Tri«lava naj večje poslopje v nrestu »koprski nebo ti6nik« s 33 stanovanji. V pritličju bo do prostori Narodne banke, frizerski salon in sla&čiAarna. Prihodnje dni bodo začeli graditi tri nove 6-nad-stropne stanovanjske bloke. V ta namen so že dogodili 180,000.000 din iz republiških ln okrajnih sredstev. Zidati bodo tudi novo gi m nacijo in upravno poslopje bodočo kotprsko skupnosti komun. M. LESIČNO Vinogradniki, ki »o pustili po-zebflo trto lani vnomar, jim letos ni rodila, kjer so jo pa tudi lani negovali, je dala letos vsaj nekaj pridelka. Zaradi moče grozdje ni dobilo sladkobe, vimo je kislo, da se bodo z njim tudi pijančki neradi sprijaznili. * Davek po katastru v občini Lesično ni zajel vseh kmetij enako pravično. Mod posameznimi kraji in kmetijami so ponekod preočitne razlike, ki jih bo lahko odpravil* le nova splošna strokovna ooena in razporeditev zemljišč. F. C. Ženo je zadavil V mariborski zapor je 1. decembra zjutraj pri&el 29-letni Jože Ertl, po poklicu ko-vač, stanujoč v Mariboru, ki je paznike prosil, naj ga za-, pro, ker je zadavil ženo. Pazniki so j Ertla začasno zaprli in obvestili TNZ, i da ugotovi, če je njegov* trditev res-. nična. Le-ti so šli na Ertlovo stanovanje in našli na tleh v kuhinji ženo mrtvo. Žrtev je imela okoli vratu zadrgnjeno vrv, ki je bila speljana skozi linico na podstrešje in tamkaj i privezana za tram. V kuhinji jo bil velik nered, kar je kazalo, da so je žena prod smrtjo z morilcem borila. Vozil je traktor, čeprav za to ni bil usposobljen Ker je Jožo Mlakar, doma iz Ponikve, vozil loto« traktor *S4eyer« 7. obremenjeno prikolioo in na cesti Loče—Ponikva obojo zaradi neprevidnosti zvrnil v obcestni jarek, ga je 1 sodišče kaznovalo z onim mesecem zapora, pogojno na dobo dveh let. Do ! nesreče, zaradi katere je prišlo do , večjo materialne škode, je pTišlo zaradi neznanja šoferja. Mlakar je bil le šofer — B amaiter, zato no bi smea voziti traktorja. To bi pa moral vedeti tudi 'lastnik traktorja i* ne bi smel dati voziJa vsakomur. • Pogojno zaporno kazen 2 mesecev je dobil tudi šofer I. P. iz Maribora, ker jo pTod nekaj meseci na želozni-! škem prehodu v Celju zlomil obe »puščeni zapornici. Bekoiji za v7/drževa-1 nje proge jo povzročil zr 17.951 din 1 škode, ki jo bo morati poravnati, vtem ko na tovornem avtomobilu S-9018 ni billo materialne škode. F. K. Pri zaslišanju je Ertl dejal, da je ženo zadavil zato, ker je imela razen njega še nekoga drugega. Povedal pa j je tudi, da jo je umoril že 27. novembra dopoldne. Nato je stanovanje zaklenil in šel popivat. Potem je bil dva dni na domu ženinih staršev. Od tod pa je šol k svojemu očetu. Njemu je povedal, da je zadavil ženo in zakaj je t< storil. Ko mu je oče prigovarjal, se je šol Ertl sam javiit. Obenem je tudi omenil, da se je hotel sam ubiti, vendar si je premislil. BREZVESTNA MATI SE BO ZAGOVARJALA PRED SODISCEM V Spodnjem Velovljeku v ptujskem okraju je 2. t. m. ponoči nesla 31-letna Elizabeta Vedrnjak napol oblečenega 16 mesecev starega otroka v neko grapo, 120 m daleč od svojega stanovanja. Nečloveška mati je upala, da bo otrok zmrznil. Naslednjega jutra so pa našli sosedje otroka napol živega in mu nudili prvo pomoč. Hkrati 60 zadevo prijavili organom Ljudske milice. Le-ti so Vedrnjakovo zaprli. Obdolženka je prizmaJa, da jo no«la otroka v grapo zato, da bi zmrznil. Otroka pa se je hotela znebiti zato, ker ji je fant pisali od vojakov. da se ne bo poročil z njo. VLAK JE POVOZIL VOJAKA Ošabni vlak, ki vozi i* Ptuja proti Pra«orekom.u je 4. t, m. ob 6 okrog 300 m od želoOTiiške postaje Hajdina povozil vojaka Janez* Bodvajna lz vasi Japove v ptujskem okraju. Domnevajo, da jo Eodvajn hotel skofiiti pred postajo na vlak. Pri tem pa je padel pod kolesa. MARIBORSKE KULTURNE BELEŽKE Tenorist Zornik in sopranistka Lovšinova gosta mariborske Opere C 8P0BT IN TELESNA VZGOJA J V »Rigolettu« sta nastopila kot gosta dva slovenska pevca, ki sta angažirana v hrvaških gledališčih. Oskar Zornik je član reške Opere, Stana Lovšinova, sopranistka sarajevske Opere. Nastopila sta v vlogah vojvode in Gilde. Lovšinova ima precejšen glasovni material, ki ga pa zaradi očividne treme v prvih slikah v vlogi, ki zahteva intonančno preciznost, ni mogla docela uveljaviti. Pevki, ki Ima bogat In močan glasovni material, bi študij za izpopolnitev tehnike le koristil. Občinstvo je toplo pozdravilo oba gosta, zlasti še tenorista Zornika, ki je v Mariboru pred tem gostovanjem že dvakrat nastopil na produkciji ljubljanske operne šole. Medtem je Zornik, ki 2irija za Levstikove nagrade Dne 25. decembra 1954 bo založba Mladinska knjiga podelila Levstikovo nagrado. V žirijah za nagrade so: za književnost: Mile Klopčič, Venceslav Winkler in Ivan Potrč (kot član redakcije založbe); za ilustracije: France Mihelič, dr. Stane Mikuž, France Uršič, ing. airh. Branko Simčič in Zorka Peršič (kot dan redakcije založbe); za poljudnoznanstveno književnost: prof. Ahlin Franc, dr. Jovan Hadži in Ciril Trček (kot član redakcije založbe). Nagrajene bodo najboljše ustvaritve, ki so izšle v letošnjem letu. Skupni znesek za nagrade j znaša 250.000 dinarjev. * je že nekaj let angažiran v reški Operi, lepo napredoval. Njegov tenor je lepo obarvan In sočen, način petja čustven In tipično italijanski, nastop siguren. Ob nastopu dveh slovenskih pevcev, ki sta zaposlena v hrvaških gledališčih, se človeku nehote vsiljuje misel: koliko slovenskih pevcev poje v sosednih republikah in po svetu! A11 jim ne bi bilo mogoče nuditi angažma v. slovenskih Operah? D. M. Cesarjeva razstava v foyenu Ob priliki gostovanja tržaškega gledališča v Mariboru je priredil malo razstavo svojih slik in inscenacijskih osnutkov tržaški slikar in inscenator Cesar. Razstavil je inscenacijske osnutke gledaliških del »Vsakih sto iet«, »Hudičev učenec«, »Zločin na Kozjem otoku«, »Odločitev« in »Zena vrag«. Te inscenacije je postavil v gledališčih v Trstu in na Reki. Poleg scenskih osnutkov je razstavil še nekaj olj in akvarelov. Ce-saT ljubi žive, primarne ba«rve, ki jih niza v ploskvah. Med olji naj omenimo »Kontovelski portič«, med akvareli pa »Izolo«. V njegovih inscenacijah je opazno, da jih rešuje na slikarski način, ki ljubi barvne ploskve in mnogo zraka. Tudi v inscenacijah se poslužuje živih, primarnih barv. Cesar je vsekakor svojevrstna umetniška osebnost, čigar slike in scenski osnutki so vzbudili med mariborsko publiko živahno zanimanje. D. M. »SVET PO TRIGLAVOM« v izdaji jeseniških gornikov Kljub temu, da je PilanInski vestnik, ki praznuje prihodnje leto 60-letnico svojega obstoja, zvest kulturni spremljevalec naše planinske organizacije, čutijo tudi nekatera matična pilaninska društva potrebo po strokovno-kuLturaem delovanju. Da bi bila izbira planinske besede še bogatejša, se je odfločilo tudi Planinsko društvo Jesenice, da izda svojo planinsko izdajo »Svet pod Triglavom«. Ta izdaja bo izšla v počastitev 60-ilet-nioe ustanovitve slovenske planinske organizacije (SPD) in za zlati jubilej ustanovitve planinskega društva za kranjskogorski sodni okraj. Izdajateljem »Sveta pod Triglavom« je uspelo pridobiti vrsto plla-ninski.h pisateljev in fotoamaterjev, ki bodo s svojimi prispevki napravili vsebinov pestro in zanimivo. Izdaja bo ___________ . bogato opremljena in tiskana na do- zaključek brem papirju, besedno vsebino pa bo- I ku in do izpopolnjevale dobro izdelane risbe, ringu _ _ _ ___ ___________ skice in mojstrske fotografije. Izdaja > Ormož je sodelovalo 43 pripadnikov bo obsegala preko 150 strani. društva. PRI PARTIZANU V ORMOŽU je združena skoraj vsa telesnovzgojna in kulturna dejavnost kraja , sosedni®^- Telovadci so se udeležili okrajnega redilo že vež Sledmi®? enstva v ljudskem mnogoboju v stvu ■ gradnji stadij tudi pomagam p** s ^o.nilrajua ^ Če primerjamo število članstva TVD Partizan Ormož s številom ormoškega. prebivalstva in bližnje okolice, vidimo, da je vsak tretji dlan Partizana. Od 315 članov je 188 podpornih, 127 pa aktivnih telovadcev. Že na občnem zboru konec decembra 1953 so v društvu naredili načrt dela za letošnje leto, ki so ga izpolnili in tudi presegili. Pog»lejmo njihove uspehe. Sodelovali so na proslavi Dneva JLA. Priredili so društveno akademijo, na kateri je našito pilo 120 telovadcev. Na novoletni jelki je bilo obdarovanih 120 pripadnikov. Pozimi so imeli smučarski tečaj, ki ga je obiskovalo 28 pionirjev in pionirk. Za prvenstva v ijuuw«.em uuuwgvwju v r>ri grauuji Ptuju. Društvo je v počastitev rojst- pomaga Pj. pomanjkanja nega .dne maršal* Tita priredilo pio- | Sodstev še nedograjen. ^ Društveni delavci si P1, ^i^iaii nirski mnogoboj, na katerem so sode- j do vale vse šole v občini. Prireditev je j *imvpč mladine k te,.r( poklon manom neštetih talcev, padlih za legijo bodočnosti. | »Bomo videli,« je naposled dejal odločujoči, sl pomenljivo pogladil namrščene obrvi in prvi zapustil atelje. j Pa so, malone ob istem času, odločili mestni očetje, da me postavijo na svetlo v okviru velike septembrske proslave na Ostrožnem. Mahoma je odjeknilo. Telefonski vpoklici, tajne seje, leteči sestanki. Prva panika med duhovi slovenskega Olimpa. Na pragu 10. jubileja partizanskega trpljenja smo. Načelne, oprezne diskusije; končno razmajani estetski kriteriji. Aha, pirefibek sem še, da bi predstavljal Muzo slovenske umetnosti pred ljudstvom. Tajništvo Olimpa Je brž brzojavilo, da me ne smejo vliti v bron, preden se komisija ponovno ne pojavi v podvojeni postavi in podrobno oceni moje umetniške vrednosti. Kdo bi bil kriv, kdo neki nosil odgovornost, da bi, še neodkrit, že stal pred javno sodbo? Škandal bi bil. Cesar je zaskrbljeno nagubal čelo. Za odlivanje itak ni več časa, 19. september se bliskoma bliža. Pogojna prepoved umetniškega sveta pred javnostjo, kompleks umetniške krivde pred mano. Kaj je narobe? Nama pa so bile stvari davno jasne. In smelo me je postavil pred Narodnim domom v Celju, očetom Olimpa navkljub, sinovom Slave v svarilo. n. V Ljubljani so pripravljali razstavo likovnih umetnikov ln tudi Cesarja so povabili. A gl^j nesporazum, da je prijavil zopet Talca! Vnovič vihar na Olimpu. Cesar hoče s Talcem med naše akte in portrete! Trojanski konj v hramu naše likovne umetnosti. Kako sl neki drz- ne, poslati me v njih družbo žlahtnih sinov in hčeri? In vendar vnovič: globoko premišljen ogled kvalitet, posvet in tehtanje. Konflikt strokovnih tn osebnih kriterijev. Deljena mnenja? Naposled glasovanje. Mladim je ta akt vljudnosti prejkone ljubeznivo prihranjen. »Tega kipa ne bomo sprejeli,« so mu nato odgovorili. »Zanj tu ni mesta, ker razstavljamo samo sodobne akte. Prinesite s seboj skico v lesu.« m. »Od sile Je lep,« sta menila delavca, ki sta me, še v motnem bronastem odlitku, potegnila iz velikih, kadečih se kalupov zagrebške livarne. »Bogve, ali mu Je tudi uspelo pretrgati te preklete verige —« je dostavil tretji, ki je spoštljivo tipal moje v krču stisnjene prste na hrbtu. Na Hrvaškem so me tudi umetniki drugače ocenili. Minima gloria in patria. Romamo v Ljubljano. Z vezmi, ki me niso tesnile, naslonjen ob vagon-ske stene, sem se skrbno prepeljal na domači svet. Kam z mano? Olimp, Olimp Cul sem njih bučne proteste, kot da so me urekli, in srce mi je jelo utripati, ko so mi snemali omote na ljubljanski postaji.! Enfant terrlble, spet nas ni ubogal! Izprijenec umetniškega sveti, trmoglavi diletant v labirintu karierizma, potvara lastne umetniške osebnosti. Cma črka v analih slovenske umetniške prakse. Sprevod v mraku po zameglenih ljubljanskih cestah. Pokrit sem, kakor tik pred odkritjem, in še vedno ne vem, kam bodo z mano. Nejasne slutnje me navdajajo. Ko je že padla 1 zanesljiva noč, so me spet postavili ■ na trdna tla in bil sem edina avten- j tična priča lastnemu odkritju. 1 A tedaj sem se zgrozil, kar so storili z mano: brez globljega premisleka so me postavili v nespoštljivo bližino Jakopičevega paviljona! IV. Ko je posvetil mesec skozi razo-glava tivolska drevesa, so padle čudno mrzle sence name. | Najprej me je silno zazeblo, zahotelo se mi Je tovariške družbe njih, i ki so v Paviljonu. Ni mi bila dana ■ sreča. Naposled sem od utrujenih misli zaspal. Jutranja megla je izluščila zopet ( pred mano Tivolski drevored, za mano Jakopičev hram. Prvi obiskovalci. Bržčas med njimi ni bilo umetnikov, vsaj slovenskih ne. S tihim spoštovanjem so me ogledovali in krenili dalje. Ko pa Je odbila ura osem, ml je odklenkalo. Jakopičev hram so odprli . . .1 Osupnjeni so stali pred mano, nepozvanim prišlecem, čeprav v sponah na hrbtu. Kruta, neizbrisna realnost. . V hipu so se stemnili oblaki nad glavo, ko so v odboru Izvedeli zame. Prevrat v vrhovih Olimpa. Cesarjev Talec pred Jakopičevim paviljonom! Diskvalifikacija slovenske umetnosti. Ogromni Talec pred vrati, kjer domujejo le odobreni aktil Iv. Mimo mene so mimo hodili dalje ljudje, tuji neurjem nesmrtnih višin, :n skromno občudovaje obujali skeleče spomine. Kaj jim morem, če se premalo spoznajo na umetnosti Zarota pa Je bila sklenjena. Spet so me Jeli ovijati z vrvmi, a te so skelele. »V Tivoliju je na Vašem teritoriju postavljen nek kip. To je zoper večne principe našega Olimpa,« je velel suvereno glas božanskega pe-dela po telefonu, »zato ga je treba odstraniti. Na črno je postavljen in vrh tega ovira promet,« je v zadregi pristavil prvi podtajnik Olimpijcev. »Obžalujemo,« je skromno, a neprizadeto pribil glas z druge strani žice. »Mi ga nismo postavili, pa ga tudi ne bomo odstranili. Zato nimamo delavcev,« Je po čisti logiki zaključil. Bil' je tajnik Mestne vrtnarije ljubljanske. »Pa nam vsaj odstopite prostor, kamor ga bomo lahko postavili,« je postal prvi podtajnik mehkejši. »Na primer, kakšno smetišče.« Ko me je v drugič zagrnila tivolska noč. Je bilo po meni. Odnesli so me, naložili na mrtvaški voz in od-škripali po mehkem pesku Glavne aleje pod Slavolok zlatih lavorlk, v Mestno vrtnarijo, naravnost na smetišče. Večna slava sinovom domovine, ta prostor Je brez najemnine! VI. „ Je moj«** % Prihodnji dan me J ^va šel obiskat v Ljubljano _ ^ si jčala, zaman so bile polt. r Vse brez uspeha. Kultureo Na koncu se na^d® je nd tar brez predsodkov, ,e priJ® .. spravila ob pamet, pa le spravila ob pamet, P® ka je ^ Mestna vrtnarija d' Talcu zavetje! A o nje kronika previdno molči-. tnre: .nika previdno mol -Na koncu me tor« ^ tfv srečni mojster, v družo ^ ske šare. . , n(>t>il Je Pa se mož ni vd ' ra^t3.-i voljenje oblasti, da paviU0” „ri pred Jakopičevim 0e me je vseh smet* » .< Talca ^ Očistil me Je vseh ®®e“aViij<*. vrnil, tokrat tik pred ^Ovol)e . -- ca.mem ill, tokrat n*- k*— doV°‘J: Je bilo zapisano na sam , vei^' Eksteritorialnost e3lm. likovnika v Tivolskem ® per c Pa tudi najhujši ^ V no-policijske Predp ® mam p°n V meni pa se je Km .. ■ ------ • f prevrnil v obup. ho ^ »Pogrešil je, 120 , občen 60 grešil je, izobčen bo - ^ Je preteče odmevalo P gai». mrtvaško tišino ?lvciB*^eVS10 v vrhovih dreves Je ° ^ »Izobčen bo — Izobčen pre*^.^ I„ spet me je ^ drget, kakor tisttč, P'_e ollmPa v „j-Vrhovl slikarskega .gfflU .4 mem odporu molčijo- ^ Ka* „if stru pa so dali 'en™ j niP’aJ,°stv<’ mu zagotavljajo, da s'ce u proti volji MLO in ^0^ da pa želijo, da se rit(»rW' ,j. desetih letih posluži e ’ gnsK* tudi nasproti Društvu W> kovnih umetnikov. dnevne novice le ,no ,obvestilo. Zaradi nenad-!a!cpv ne^aterih glavnih izva- 4 7»„vnenadne zadržanosti gostov Pted«lfi a sta v^eraj odpadli obe •jina in 'iesele8a večera Radia-Ljub-teliri, ,, bili preloženi na pone- HatiPvJ a,ec- ob 19-15 in 21.15. Pro-1!. decembra^ vel^° za Ponedeljek, PKrertfU?en^e študentov stomatologije •tudmt.?. soboto. 11. dec. ob 20 v tomaffi,1?1®1121 "a Miklošičevi c. 12 'Mitev pIes in vabl na to Prl" 2 zobozdravstvene delavce. Učite ??PlsnUn tcčajem~št-hitro-na-Cioti nw,er.a?t0- Prvo lekcijo pošlje ^tlstnoo? 60 din Zveza espe- ^°»čeva SSUTt?®’ LJUblJana ~ Mi- i«»BFii'Sreparata za čiščenje made-Cinta r™ ne .sme biti nobena gospo-fa.-r. ‘ ~aJamčeno neškodljiv tkani- FLJa£leU^lv 1,1 ekonomičen Je PREDAVANJA iclavcpvr _,Dru5tva zobozdravstvenih tla bostg Slovenije sporoča članstvu, **■ den nČ stl'°kovnem sestanku dne ^Vala n. j20 v dvorani CHZ pre-» ?r' Kmšič o vtisih s štu-flej: ,5?, Potovanja po Švici in dr. Se-P°zitivi ,?ove^ o difuziji lota« z dia-*Jutrai ' Y,s?bot°. U. dec., bo ob 7.30 !a zobntLua®}Jeval protetični seminar ^#ko r.K „ ,n terapevte tov. Pe-Prwavani • bosta nadaljevala ciklus a,edt«. j Protetike in konserva-dr- Palčič in doc. dr. Logar. Ljubljana, vaai vse b0 im°?cWe na predavanje, ki «adlvoio , generalni podpolkovnik Pr°storih “,ovanovič danes ob 17.30 v £atMh nr ?!na jLA o temi: »O ne-Clede Pr°hlemih sodobnih operacij«. se ost teme je zaželeno, teJervni o^avanJa udeleži sleherni KONCERTI Danes zvečer ob 20.15 bo v Filharmoniji koncert slovensko simfonične glasbe. Dirigira Jakov Cipci, kot solista sodelujeta pianist Primož Ramovš in klarinetist Miha Gunzek. Na sporedu Concertino za klavir in orkester Primoža Ramovša, Simfoni-etta za godala Jurija Gregorca, Suita za klarinet in komorni orkester Pavla Si vica in I. simfonija Matije Bravničarja. Vstopnice od 150 din navzdol. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 7. dec. ob 20: Bernard Shaw: »Pygmalion«. Gostovanje ijubljan-ske Drame v Kranju. OPERA Torek, 7. dec. ob 15: Verdi: »Rigolet-to«. Zaključena predstava za gimnaziji Litija in Zagorje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 7. dec. ob 20: Hans Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven. — Gostovanje Mestnega gledališča iz Celja. Razprodano. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sreda, 8. dec. ob 20: F. 2ižek: *Mi-klova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom. Izven. "‘'VSAKA-.TRETJA TABLICAJ: VII. kolA^iombole ZVEZE ‘Sluhut- 3tit;osLAvije; v iti <: STANE 50 DIN, ZADENE Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. Za obiskovalce, ki pri zadnji uprizoritvi niso dobili več vstopnic, bodo te rezervirane do srede do 12. ure. Lepo darilo je Eau de cologne S0UVENIR VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v torek, dne 7. decembra 1954: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Melba«. UDARNIK: Švedski film: »Margit«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 7. dec. ob ID.30: Verdi: »Ri-goletto«. Red B. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05, 6.00, 7.00. 12.30, 15.00, j 17.00, 19.00 in 22.00. , 1 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Pisan spo- . red slovenskih narodnih pesmi —. 7.10 Jutranji orkestralni spored — I 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Itadij. koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Cicibanom — dober dan! vošči Manica Komanova — 11.30 Orkestralni spored — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 20 minut z Veselimi godel — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 1810 Melodije za razvedrilo 1 — 14.00 Za mlade pevce in godce — j lllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIllllllll KINO »TRIGLAV« Angleški film ČRNI ČLOVEK in tednik. Predstava ob 20. Ob 16 in 18 ameriška barvna risanka »Ostržek« in tednik. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Volek l DROBNI OGLASI TRISOBNO STANOVANJE, vila ob morju, v Portorožu, zamenjam za približno enako v Beogradu ali v Ljubljani. Informacije v Ljubljani, Greg6rčičeva ulica 34, pri vratarju. 4090 PARKETARSKI STROJ za bru§enje parketov, dober, kupimo. Obrtno podjetje »Zvezda«, Maribor, Tržaška cesta 6. M 514- MLADO DEKLE išče službo gospodinjske pomočnice. Pismene ponudbe pod »15. december« v upravo lista. , TABLICE VII. tCOLA; TOMBOLE 'ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE STANEJO SAMO PO 50 DINAR- ' : JEV.. — PRODAJAJO JIH VSI, .PRODAJALCI SREČK JUGO-■ SLOVANSKE LOTERIJE. , : ; 14.20 Opoldanski koncert — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Tedaj angleškega jezika — 108. lekcija —15.45 Pisan spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v Draga Lorbeka (Prenos ia Maribora!) — 16.10 Utrinki iz leterature — Irwin Shaw: Zgodba brez nauka — II. dol — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18 00 Kulturni pregled — 18.10 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor višje gimnazije Stična p. v. Lojzeta Bavdeža in mlad. zbor SKUD Fr. Pre- I šeren iz Celja p. v. Juržeta Vrežeta — 18.80 Športni tednik — 19.00 Radijski 1 dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.10 Filmske melodije — 20.30 Radijska igra — Irwin Shaw: Dobri ljudje — 21.40 Zabavna in plesna glasba — 22.15 —23.00 Nočni komorni koncert — 22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — aa valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). KINO »UNION«: Amer. film: »Najboljša leta našega življenja«. Brez tednika. Predstave ob 15, 18 in 21. V glavnih vlogah Prederic March, Myma L,oy, Harold Russell ln Virginija Mayo. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: Ameriški film: »Zaznamovana«. Brez tednika. — Predstave ob 16, 18 in 20. V glavnih vlogah Ingrid Bergmann in Cary Grant. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje. KINO »SLOGA«: Franc, film: »Državni sovražnik št. 1«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavnih vlogah Femandel in Zsa-Zsa Gabor. Ob 10 matineja ameriškega filma: »Naiboljša leta našega življenja«. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 9.30—11 ter od 14 dalje. KINO SOCA«: Avstr, film: »Pote- puhi«. Tednik. — Predstavi ob 18 in 20. — V glavnih vlogah Paula Weselly in Paul Horbiger. Prodaja vstopnic od 10—11 in od W dalje. KINO »TRIGLAV«: AmenSk. film: »Sestrična Rahela«, predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. JESENICE: »RADIO«: Nemški barvni film: »Dežela smehljaja«. Predsta- vi ob 18 in 20. — »PLAV2«: Angl. film: »Berlinska zgodba«. Predsta- vi ob 18 in 20. CELJE: »UNION«: Ameriški barvni film: »Na Rivieri«. Predstavi ob 18 in 20. — »DOM«: Angleški film: »Pikova dama«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORŽIČ«; Italij. film: »Nevesti se mudi«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. — »SVOBODA«: Ameriški barvni film: »Charleyeva tetka«. Tednik. Predstavi ob 17 in 19. PTUJ: Angleški film: »Kruto morje«. KINO »ŠIŠKA« Angleški film črni Človek in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiHiiiniiiiiiiiiiniiNiiuiiiiiiiii ™ ^ INDUSTRIJA BARV IM LAKOV »8 iT I /1 S S BEOGRAD - VILINE VODE 6 1? is 8 & TELEFONI: 28-561, 28-347 IN 24-647 sMa Ki POSTNI PREDAL 723 bo sklepala pogodbe za svoje proizvode za leto 1955 v času od 6. do 25. decembra 1954 Proizvajamo: FIRNE2E — OLJNE BARVE — OLJNE LAKE — OLJNE EMAJLE (zunanje in notranje) — DURLINE — »OXYLIN« NITRO EMAJLE IN LAKE — EMAJLE, V PECI SUSECE — SPIRITNE EMAJLE IN LAKE — KITE — RAZREDČILA SUHE BARVE (stenske in fasadne) — CINKOVO BELILO — BITUMENSKE BARVE — EMAJLE ZA VAGONE — REZISTINE — LAKE ZA USNJE (kazeinske in nitro) Obenem obveščamo vse naše odjemalce, da v času od 26. decembra 1954 do 3- januarja 1955 zaradi inventure ne bomo izdajali blaga. KUPIMO diferencial znamke »ZIS« za 3 tone ali diferencial znamke »FORD« šesternik ali osmeraik RUDNIK RJAVEGA PREMOGA BANJA LUKA Takoj prodamo: Osebni avtomobil »PAKARD» za 850.000 din: ■■ ■ Osebni avtomobil »CITROEN« za 980.000 din. Osebni avtomobil »Ford Eifel« za 720.000 din. Tovorni 5-tonski »HENTSCHEL« z rezervnimi diesel-motorjem v razstavljenem stanju za 1,500.000 din. Tovorni 5-tonski »FIAT« tipa 626 za 6,200.000 din. Stružnico »LOWE« tipa DP 4 za serijsko delo za 990.000 din. | Stroj za brušenje cilindrov osebnih avtomobilov za 950.000 din. Prikolico »OLIVER« za 375.000 din. Motor »ANSALDO« v razstavljenem stanju za 497.500 din. Avto-radio »BMW« za 60.000 din. Osebni avtomobili in tovorni »Fiat« so generalno popravljeni. Državna podjetja se faktorja oprostijo! »AVTOMEHANIKA«« — Maribor Telefon 21-89 Partizanska 6 Bolnišnice in zdravstvene ustanove še v tem letu si nabavite KEMIČNA INDUSTRIJA »ZORKA« — ŠABAC OBVEŠČA VSE SVOJE CENJENE ODJEMALCE Da bo sklepala pogodbe KAKOR SLEDI: 1. tehnične kemikalije od 10. do 25. decembra 1954. 2. sredstva za zaščito rastlin in umetna gnojila od 20. do 31. decembra 1954. Pogodbe bomo sklepali v prostorih podjetja v Sabcu, in sicer neposredno z °sebnim obiskom, ali posredno po pismenem potu. KEMIČNA INDUSTRIJA »ZORKA« — SABAC TELEFON 207 , 349 Prodaja strojev in naprav DNE 16. DECEMBRA 1954 OB 9. URI BO LICITACIJSKA PRODAJA RAZNIH STROJEV IN NAPRAV SPODAJ OZNAČENIH DELOVNIH SPOSOBNOSTI: BREZHIBNI STROJI — IZLOČENI IZ OBRATA: vertikalni in horizontalni rezkalni stroji, skobelniki, tračne žage za les, horizontalni in stebričasti vrtalni stroj, stružnice, brusilni stroj za orodje, transformatorji na olje in suhi, šeping, stroj za upogibanje cevi, žaga za kovino, batna črpalka in centrifugalne črpalke, vagoneti 5-tonski za normalni tir, čevljarski šivalni stroj. 2. STROJI IN NAPRAVE — NEUPORABNI: brusilni stroj za orodje — dvojni, steklenice za kisik, stružnice, kompresorji, cirkularna žaga za les, horizontalni vrtalni stroj in stebričasti vrtalni stroji itd. 3. RAZNI REPARACUSKI STROJI IN NAPRAVE. Vse potrebne informacije izvolite zahtevati na telefon 32 ali 94, lokalno 253. Na ZAHTEVO POŠLJEMO SEZNAME. LADJEDELNICA »UUANIK« — PULA 2403 kvalitetni rontgenski aparat tipa »MORAVA« IZDELEK 2AVGDA RR - NIŠ POSLUZITE SE TEHNIČNIH PREDNOSTI RONTGENSKEGA APARATA TIPA »MORAVA«, PRI ČEMER BOSTE STEDILI TUDI SVOJA DEVIZNA SREDSTVA ZAHTEVAJTE TAKOJ PROSPEKTE ZA RONTGENSKI APARAT TIPA »MORAVA« — IZDELEK ZAVODA RR — NlS Zavodi RR - Niš - bodo v mesecu decembru letos % sklepali pogodbe za svoje proizvode za dobavo v letu 1955 ZAGOTOVITE Sl PRAVOČASNO KAKOVOSTNE PROIZVODE ZAVODA RR - NlS fta«Opl*»o »alotnUko oodjetje .Ljudska pravica«, Ljubljana Kopitarjeva ulica 4/lIL, telefon »t 39-181 - Notranjepolitična - tsospoJarsk« rubrika telefon »tev 21 rti« tn »ulturna rubrika 21-887 Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica l, telefon 39-181 - Telefon za naročnino ln oglase 81-030 - Mesečna naročnine 250 din. za tujino W0 din — Čekovni cacun prt NB OOlt-T-19, pol tol predal 43 — Tlak tiskar ne »Ljudske pravice« — PoJUCna plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo Hocifcf A mundsen uje kako je vodil svojo odpravo na Južni tečaj Norveški raziskovalec Roald Amundsen (1872—1928; je bil prvi človek, ki je prispevna Južni tečaj. Svoj cilj je dosegel 14. de- Tisti dan smo naleteli na nove Vreme je bilo slabo tudi 6 decem- kapU an om Š co t toni "cT svoji"!) d p r ovire. na visoke. lrd<= snežne »-ra. Snežna odeja je bila debela, vi na Južni tečaj pripoveduje te. Iežko smo se prebijali skoznje nebo in zemlja zastrta, nikamor ni-takole: tembolj, ker jih nismo pravočasno si videl, in vendar smo hitro hodili Bili smo približno na 87° južne opazili. Človek je moral biti pravi naprej. Tisti dan smo prekoračili širine, od koder smo videli tudi ‘ akrobat, da se je obdržal na nogah, 88°, južne širine in se utaborili. Ti-ostali del zemlje na severovzhodu, j ker so bili nekateri zameti zelo vi- sto noč nas je pričakovalo v šotoru Zrak je bil povsem čist in lako smo ! soki in strmi. Spoznali smo, da bo veliko presenečenje. Domneval sem, bili prepričani, da vidimo vso celi- najbolje v takšnih okoliščinah spu- da se čedalje bolj dvigamo, kar pa no, kar je je moč videti s te točke, j stiti Hansenove pse naprej. Večkrat ni bilo res. Mislil sem, da bo vreli-Tudi tokrat smo se zmotili. Tisti j seveda nismo mogli preprečiti, da šče padlo, pa je zavrela voda na-decembra) smo bili prehodili bi se sani ne prevrnile. Na slabšem tanko pri isti temperaturi kakor pičlih 20 milj in bili smo 10.100 smo bili mi, ki smo hodili peš, ven- prejšnji dan. Ko sem naposled po-čevljev nad morsko višino. Vreme dar pa smo lahko vsaj videli pot vedal, da smo prispeli na vrh gor- nred sehoi Hodili smn nn sledovih nlnnnlo r> o el a 1 <-» vo. ni ostalo dolgo lepo. 2e naslednjega dne je zapihal močan veter od severa in kmalu smo se znašli sredi snežnega meteža. Snežilo je tako močno, da nam je zastrlo ves razgled in naš položaj se je močno poslabšal, vendar pa smo upali, da bomo cilj dosegli. In tako smo brez obotavljanja nadaljevali pot. Z A 00BB0 VOLJO PRISTEN ANGLEŽ Neki Američan, ki že dolga leta preživlja počitnice v Angliji, je postal tako velik prijatelj Angležev, da je sklenil preseliti se v Veliko pred seboj. Hodili smo po sledovih ske planote, je nastalo splošno ve-sani. selje. Tudi naslednji dan se vreme Hansen je zaslužil posebno po- ni bistveno spremenilo. Hodili smo hvalo za vožnjo v takšnem vremenu in po tako neugodnih tleh. Zelo težko je poganjati eskimske pse, če ne vidiš niti nekaj korakov pred seboj. Hansen pa je vozil zelo spretno, držal pse čvrsto na vajetih, s kompasom pa sproti določal smer. To je bilo zelo težko, ker je magnetna igla močno nihala. Ko smo proti jugu, in sicer precej hitro. ČUDNO VEDENJE PSOV Psi so morali vleči sani vkre- ber, kar jih je precej izčrpalo. Zato jim dnevni obrok pogačic iz suhega mesa in sadja ni zadostoval, da bi se najedli. Kar naprej so , , , , , ... . . zahtevali, naj jim damo še kaj. V naposled lahko opravili merjenje, x „ ’ A.,r , J _ . j . t, jj> začetku so bili zadovoljni s smu-smo ugotovili, da se je Hansen na- ... . .... ", .. ... . . , ’ . J carskimi vezmi, biči škornji itd. tanko držal smeri. „ ... ’ ... ’ . Ko smo opazili njihovo požrešnost, KONČNO NA SEDLU PLANOTE smo začeh paziti na svoje stvari. : Kmalu nlsrn mopii \ec. rmhiti nrvnat- Čeprav nismo imeli niti naj- Kmalu niso mogli več dobiti dodatne hrane. Tedaj so se lotili vezi na vili, zakopali sani v sneg. Na srečo psi naše zvijače niso opazili, sicer bi bili sneg razkopali. Eskimski psi so zelo požrešni. Kadar so lačni, požro vse, kar dobe pod zobe. Oglodali so nam tudi ebonitne konce smučarskih palic. Zabojev s hra-po pa niso nikoli napadli. KAKOR PO SPANJU Psi so ležali ali pa se smukali okoli sani in vohali, kje bi dobili kaj za pod zobe. Večkrat so povohali tudi zaboj, v katerem smo imeli spravljene mesne in sadne pogače zanje. Nikoli pa niso poskusili dokopati se do njih. Brž ko pa je kdo dvignil pokrov, so psi takoj pritekli k zaboju, kjer pa so mirno čakali, da so dobili hrano. Dopoldne se je začela na obzorju trgati debela siva zavesa megle in prvikrat po treh dnen smo lahko spet videli nekaj milj pred seboj. Zdelo se nam je, kakor da smo se prebudili iz spanja. Tako smo bili že vajeni mraka, da so nas bolele oči, ko se je začelo jasniti. Gornje zračne plasti pa so ostale neprozorne in tako nas sončni žarki niso dosegli. Zaman smo skušali ugotoviti poldnevno višino,, da bi vedeli, kje smo. Pri 86° 47' južne širine nismo mogli opraviti merjenja, pa tudi vedeli nismo, kdaj nam bo to Britanijo in se povsem vživeti v ' manjšega razgleda, so nam instru- ! saneh in da jim nismo tega prepre- ________________________________________ ,______4 ___________ angleške razmere. Zato je šel ne- | menti pokazali, da smo prehodili 1 čili, bi bili razgrizli vse tako, da omogočeno. Pozneje vreme ni bilo koč k splošno znanemu krojaču v i blizu 25 milj. Hipsometer je zabe- ne bi bili mogli nadaljevati poti. Za- nič kaj ugodno. Vzlic temu smo Regent Streetu in naročil obleko pravega londonskega kroja. »Kaj še potrebujem, da bi bil tudi na zunaj povsem podoben Angležu?« je vprašal krojača, t Zataknit e si v gumbnico Se rdečo rožo in nosite fn: klobuk,< mu je odgovoril krojač. Američan je storil tako. Čez nekaj dni pa je spet prišel h krojaču in vprašal: »Zdi se mi, da mi še -meraj nekaj manjka. Povejte mi, kaj?’ »Seveda,t je odgovoril krojač, »predvsem morate imeti dežnik in nositi ga morate pod desno pazduho, t Američan se je ravnal tudi po tem nasvetu. Stopil je pred zrcalo in se zjokal. >Kaj pa vam je, gospod?’ je vprašal krojač osuplo, »Ali vam kaj manjka?« »O, jaz nesrečnik,’ je ihtel Američan, *da smo morali izgubiti Indijo in Sueški prekop/« DVOJČKA *Ali imate sorodnike?« vpraša psihiater. *Da, dvojčka imam. Nihče naju ne more ločiti. Če’jo moj brat v šoli zagode učitelju, sem navadno kaznovan jaz. Nekoč so ga obsodili na dve leti ječe, — pa sem moral kazen prestati jaz. Potem sem se jaz zaročil z brhkim dekletom, poročil pa se je z njo moj brat. Zdaj pa sem se mu maščeval. Nikar, prosim, tega nikomur ne povejte, gospod doktor. Prejšnji teden sem umrl, pokopali pa so mojega brata.’ leži! 11.070 čevlj. nadmorske višine, to smo vsak večer, ko smo se usta- sklenili nadaljevati pot. Stari državniki na krmilu Dobrih, izkušenih in razgledanih krmarjev držav je na svetu malo Mnoge dežele vodijo možje, ki hodni svet. Nekega dne pa se bo bi bili kot uradniki, učitelji ali pripadniki kakega drugega poklica že mm »Lahko mi verjamete, gospa, da v zadnji škatli tamle zgoraj ni čevljev, marveč tablete za utrditev živcev, namenjene izčrpanim prodajalkam.« Konrad Adenauer zdavnaj upokojeni. Dobrih, izkušenih in razgledanih državnikov in politikov je na svetu malo. Zato pa tudi ni mogoče, da bi odločala o dolgosti njihovega dela starost, da bi odložili državne posle samo zato, ker so v letih, ko bi bili sicer že upokojeni. Tako morajo delati, dokler povsem ne omagajo ali celo do smrti. Malo je vodilnih politikov in državnikov, ki prežive zadnja leta svojega življenja v miru, čina konča svojo življenjsko pot za pisalno mizo, med govorom ali pa v bolnišnici, kamor jih pripeljejo naravnost iz uradnih prostorov. moral svet sprijazniti z mislijo, da ga ni več. Življenje, kakršno je imel Churchill v zadnjih 15 letih, bi bilo izčrpalo tudi mladega moža, kaj šele 80 let starega! In vendar mu še zdaj ne privoščijo počitka oziroma bolje rečeno, si ga ne privošči sam. Značilna poteza vseh državnikov na stara leta, tudi največjih in najbolj razgledanih je, da hočejo ostati nepogrešljivi, da se nočejo sprijazniti z mislijo, da so stari in da bi se morali umakniti mlajšim. S slepo zagrizenostjo se upirajo naravnim zakonom, ki se jim vsak obrtnik ali uradnik ukloni brez slehernega odpora, ker je to samo po sebi razumljivo. Redki so primeri, da bi vodilni državnik ali politik določil svojega naslednika in se mu umaknil Churchill ne bo imel enakovrednega naslednika, saj ni drugega angleškega politika njegovega kova. Tudi v Zahodni Nemčiji ni nikogar, ki bi lahko zamenjal Adenauerja. Nima ga ne CDU, ne Socialistična stranka. Nasprotno, »stari bonnski lisjak,« ki mu je že 78 let, je nalašč zbral okrog sebe ljudi srednjih sposobnosti. Imeti hoče proste roke in preveč je častihlepen, da bi se umaknil komurkoli, dokler je še pri močeh. Vprašanje je samo, kdo HUy£* bo vodil nemško politiko, ko bo moral Adenauer odložiti državniške posle. Podoben je položaj tudi v drugih evropskih deželah. Kar poglejmo Grčijo. V osmih letih je imela Winston Churchill je star že t 26 vlad. Ministrski predsednik in 80 let, vendar pa je še osebnost, ki S ministri so prihajali in odhajali, je ne bi lahko pogrešil ne angleški j Nobeden ni bil dovolj močan, da imperij, ne Evropa, pa tudi ne za- ' bi zagotovil deželi politično stabil- nost in gospodarski napredek. Šele v novembru 1952 so se spomnili starega maršala Papagosa in mu kot "0 letnemu starcu zaupali vodstvo države. In niso se zmotili. Stari oficir uživa zdaj v Grčiji zelo velik ugled. Povsod govore o »Papa-gosovem čudežu.« Grčija pa nima drugega politika in državnika, ki bi lahko zamenjal Papagosa. Isto velja za portugalskega diktatorja Salazarja in za španskega diktatorja Franca, ki se bližata letom, ko jima bodo moči odpovedale. Smrt »starega Evropejca« De Gasperija je zapustila v Italiji vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Predsedniki večine evropskih držav so že zelo stari. Naj omenimo samo nekatere: Einaudi je star 80 let, prof. Heuss 70 let, Theodor Ilorner 81 let. Svet pa se bo moral prej ali slej sprijazniti z mislijo, da bo živel in napredoval tudi brez mož, kakršni so Churchill, Adenauer ali Eisenhower. IN VVinston Churchill . PMMHb Britta je vrgla vrv in tako upostavila stik z domačimi ^ »Nad 700 dni sama z možem na 10 m dolgi jadrnici, to boljša preizkušnja zakonskega življenja,« je reK S staro jadrnico 742 dni na mori11 TTlŽljh^ dni na morju sama da jadrnici, to je najbolj^ u neloč' se dva človeka v zakonu ljivo povežeta. Sedem s ^e-jadrnici, doigi lOm.31, Mada, kakor,011ftarstvo » obrti, denimo Ioomu prepJ0* fcipkarstvo, iadelovriaiJ ^ dr itd. Ta obrt namreč ^ z)as i pa še ni prodrla V žavi še ni kra^ Beseda efncrtkloped^^ vii«?; nami, zgodovinski'1. ^ važnih za kulturo .^vib cijo. ter raznih z ROioh. koristnih podatkov 1 be®.0®« votno pa je drugačen P°m?Jb^tijo skUhne imenovati enotklopoau trefco« znanja in izobrazb ‘len g milademu človeku, P . gtr° . je posvetil kaki dot°tivljeoJs!L in se odtočil poklic. Beseda encjtim Grfei» torej pomenila uri srpil-o^no izobrazbo- VICKI BAUM ROMAN Ze se je razklana dežela znova razcepila. Sramota vsiljene mirovne pogodbe je mnogim razjedla in sežgala dušo in zaničevali so novo vlado, ki je teko močno želela prijateljstvo sovražnikov, da je spravila v žep vse nezaslužene žalitve. Borili so se žilavo, hrabro in sami, toda zmagovalci s premaganci niso imeli usmiljenja, v zasedene kraje so prišli zamorski vojaki in izkrvaveli, sestradani nemški narod se je moral ponižati, da bi dosegel mir. Polovica naroda ni bila vneta za novo svobodo, že v začetku bolehno svobodo — zunanji svet pa ni storil ničesar, da bi pomagal tej svobodi naprej. Ko se je doktor Hain povezal z delavskim svetom, ni mislil na nobeno korist — saj ni bil oportunist, bil je samo mož, ki se je pustil gnati. Kljub temu mu je prinesla te zveza položaj v Berlinu, potem ko je postal Max Lilien državni tajnik. Kot glavni kirurg Charlottenske bolnišnice je začel svojo kariero, ki ga je kmalu potisnila v prvo vrsto. »Zid si je pa dobro postlal,« so govorili mnogi za njegovim hrbtom. Hainovi so najprej najeli, potem pa kupili vilo v Grunevaldu, stoječo na lepem kraju ob jezercu, z vrtom in peščenim prostorom, kjer se je lahko mali Roland igral. Ob sredah zvečer so zdaj namesto šušmarskih sonat igrali komorno glasbo, igrali pa so glasbeniki državne Opere; Irena je nosila biserno ogrlico okrog nežnega vratu. Bila je izredna sreča, da se ljubezen med Emanue- lom in njegovo ženo ni obrabila, da ni zvodenela, kakor se rado zgodi v zakonskem življenju. Tako bi bil doktor Hain v delu, uspehih in blaginji popolnoma srečen človek, da ga ni skrbelo, čedalje bolj skrbelo, kaj bo z njegovim sinom. Roland je bil čedalje lepši, tako izreden otrok, da je mnogim ljudem kar sapo zaprlo, ko so ga videli prvikrat. Emanuel je bil navezan na tega otroka s silo, v kateri je bilo nekaj telesnega, skoraj tako, kakor je bil navezan na Ireno. Toda Roland mu je ostal odmaknjen in tuj, kakor da sta ga prvi dve leti življenja brez očete za zmeraj pustili samega. Rodil se je z zelo občutljivimi živci, zmeraj je bil pripravljen na jok, bal se je tisočerih vsakdanjih reči. Tako ga nikoli niso mogli navaditi, da bi spal v temni sobi; bljuval je od strahu, dobil je vročino, zavijal je oči kakor v krčih. Tudi zastrte luč ni zadostovala, zahteval je polno luč, vs^ električne žarnice so morale biti prižgane, in v trenutku, ko so jih hoteli ugasiti, se je zbudil. Emanuel bi se bil rad s trdoto boril proti temu, toda Rolandova vzgoja je bila ediiia točka, v kateri mu je Irena ugovarjala. Roland je bil njen otrok, zmeraj sta kaj snovala, iz otroške sobe je bilo slišati šušljanje in pritajen smeh. Premikala ste predmete, zvonec je pel, obleka je drsela po tleh. Ce je vstopil Emanuel, da bi se udeležil zabave, ste obmolknila in zavedajoč se krivde potisnila igrače v kot. Potrpljenje, ki so ga zahtevale Rolandove malice, je bilo neskončno. Pripovedovati ste mu morala zgodbe, angela varuha, ki je baje sedel na drevesu pod oknom, sta morala rotiti, rfaj gleda, medvedek se je udeleževal malic. Irena je prosila, jokala in tarnala, preden je pripravila Rolanda do tega, da je vzel v usta nekaj grižljajev. Nov ples je nastal, če je bilo treba iti spat. Dokler je bil Roland majhen, ga nista razumela, ko pa mu je bilo devet in deset let in ko se je že znal izražati, tedaj je Ireni zaupal, *da se boji svojih sanj. »Sanjajo se mi tako strašne reči,« je dejal, toda več ni mogla spraviti iz njega. In tako si Irena ni pustila vzeti pravice, da je velikega fante uspavala. Sedela je pri njegovi postelji on pa si je navijal šop njenih las o (J okrog prste in samo teko je lahko zaspal. Irena Je ji 1 polno gorečo lučjo, dokler ni trdno zaspal — šele P° upala živeti svoj lastni večer. iJioai18^ Doktor Hain se je zatekel po nasvet in pomoč * ve kor< ne da bi dosegel pravi uspeh. Spoznati stenje in njeg°ve..gaI. n° še zdaleč ni pomenilo jih tudi ozdraviti. Kot kirurgu. pgih0' je opravljal jasna, čista dela, mu enostranske miselne gpof*» analize tudi niso bile nič kaj po volji In teko je predP1 ribje olje in čist zrak. . ^ dire(1" »Vojni otrok,« je dejala Irena. Mislila je na noč v ^ivJur0| K0 ^ daju v Bruslju, kjer ga je spočela, mislila je na ^u^°gicerP3^ je rodil in na mesece strahu, ko ga je nosila in dojila- jalc0te bil Roland večji in močnejši od večine otrok iz časov izredno nadarjen za vse vrste športe. Najboljši telovadec ^er> ziji, najhitrejši in najvztrajnejši plavač na Grunevvalds^. yeflc in teniški igralec, iz katerega je hotel napraviti klubs^ bd v r svetovnega prvaka. Avto, ki so ga takrat kupili ie zn' ne da bi mu bilo treba šofiranje pojasniti, in v šoli je ”oCipoVe'; vini najboljši, čeprav je v vseh drugih predmetih ^ je D iz njegovega duha in duhovitosti pa je vela skepsa, pri otroku čudno. je h' Doktor Hain bi bil rad imel še več otrok, toda 0tr°: ge ; da je dala Irena v tem edinem lepem in sv°jevrs^I^oria iz sebe vso razmnoževalno moč. V tem času njunega z' „ ian