Ljubljana, sobota, 8. novembra 1958 LETO XXIV. Stev. 261 IZDAJA IN TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR BENO ZUPANČIČ UREJA UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK tN DIREKTOR LISTA IVAN ŠINKOVEC Ust Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! PRAVICA »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 . MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNOC IN TEDNIK . OD OSVOBODITVI DO L JULLJA 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK . OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« PRVI JUGOSLOVANSKI KONGRES TELESNE KULTURE V BEOGRADU Vsebina telesne kulture je tesno povezana z našim bojem za socializem Kongresu prisostvuje 1816 delegatov in 120 gostov, med njimi tudi podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič in Rodoljub čolakovič - % Beograd, 7. nov. — Pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita se je včeraj začel I. jugoslovanski kongres telesne kulture, ki ga je sklicalo 48 političnih in družbenih organizacij, ustanov, združenj in JLA. Kongresu prisostvuje mimo 120 gostov še 1816 udeležencev iz vseh republik. V otvoritvenem govoru j^podpredsednik Zvezne uprave »Partizana«, Zoran Polič, pozdravil ugledne goste, med njimi tudi podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča in Rodoljuba Čola-koviča. Po otvoritvi so prebrali pismo predsednika Tita, ki so ga udeleženci sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. V imenu Zveznega izvršnega sveta je kongres nato pozdravil podpredsednik Aleksander Rankovič z naslednjimi besedami: IZ GOVORA ALEKSANDRA RANKOVIČA Usmeriti se moramo še naprej na množičnost "■Tovariši in tovarišice, zelo me veseli, da prisostvujem temu pomembnemu kongre-za.telesno kulturo, da vas pozdravim v imenu Zveznega iz vrš-nega sveta in da vam zaželim *nnogo uspeha pri vašem delu na tem velikem zboru. Ze prej je bilo čutiti potrebo, “a bi sklicali tak kongres, ki bi na "jem družbeni činitelji razpravljali o nadaljnjem razvoju telesne kulture. Zato je koristna pobuda ljudske mladine, ki so jo sprejele vse ostale zainteresirane organizacije. Zanimanje za ta kongres kaže, da razvoj telesne kulture ni samo naloga teles-novzgojnih organizacij, ampak vse naše družbe, posebno pa organov oblasti, organov družbenega upravljanja ter vseh naših političnih in družbenih organizacij. Dosedanji rezultati in izkušnje v povojnih letih nam dajejo dovolj gradiva, da vidimo pozitivne in negativne značilnosti te- PISMO PREDSEDNIKA TITA Telesna kultura je ena osnovnih potreb naših državljanov »Dragi tovariši in tovarišice! menjena v te namene, za tiste de-.. . javnosti, ki bodo zajele kar naj- da h?™r^ °A\ i ’ več naših državljanov v različnih Zntn udelem vašega kongresa. ah telesne vadbe. Ljudski zdrnJaS 0,b, V P? 02n(fttt v°- odbori, še posebej pa podjetja, dati J3!™? *elel,pa v?m naj pazijo na to, ko bodo dajala n ° J ’ sredstva za telesno kulturo. u°ste o njih razpravljali. Zelo pozitivno je, da je kon- Tudi v prihodnosti moramo za telesno kulturo sklicalo graditi manjše in cenejše na-toliko političnih in drugih druž-" Vrave, dostopne vsem drzavlja-benih organizacij, organov držav- nom, v bližini šol in tovarn, v ne oblasti in ustanot). Ker je te- delavskih naseljih, stanovanjskih lesna kultura dejavnost družbe- blokih, na izletniških točkah in n*0a značaja, bi se morala z nje- letoviščih ter v krajih, kjer de-razvojem ukvarjati družbe- lovni Uudje preživljajo svoj pro-skupnost, za njen napredek pa st* ^as-bl se morali zanimati vsi, ne pa Posebej bi hotel poudariti požarno organi upravljanja in druž- men telesne vzgoje v šolah, ker bene organizacije za telesno kul- je tam največ otrok in mladine, turo. kateri je telesna vzgoja najbolj 2e večkrat sem poudaril veliki Potrebna in kjer je hkrati moč Pomen telesne kulture za zdravje doseči največje vzgojne uspehe. 171 dvig delovne sposobnosti naših Sole morajo postati osnovni čini-Wdit za pravilen telesni razvoj v telesnovzgojnem delu z \n Vsestransko vzgojo mladine, ka- mladino. Morajo biti mesto, kjers *°r tudi za odmor in zabavo na- se formira pravilno gledanje na *ih državljanov Tokrat bi hotel telesno kulturo s trajnimi nava-Povedati da je pomen telesne dami- Zato morajo ljudski in šol-kulture še večji ker se naša me- ski odbori, prosvetni odbori in or-vse bolj razvijajo, rastejo no- gamzacije za telesno kulturo po-industrijska središča, način svetiti večjo pozornost telesni življenja in dela naših ljudi pa ku}}uJl v da bi si zagoto- se precej spremenila. Telesna vili ^ar na{b°li «0odne gmotne kWtura je drnes ena izmed osnov- P°0o e in potrebne kadre za uspe-Vh vsakdanjih potreb naših dr- šen in sodoben pouk telesne kul-žavljanov in, lahko bi rekli, del ture v naših šolah-nWhovega standarda. Hkrati pa je treba zagrizeno Naša družbena skupnost je že odpravljati negativne pojave in poslej dajala precejšna gmotna težnje, na katere še vedno nale-sredstva za razvoj telesne kultu- timo, posebno, v nekaterih šport-_e' V povojnem obdobju smo do- nih organizacijah. Kadri, ki de-cgli pomembne uspehe tudi v tej iajo v družbenih organizacijah za družbeni dejavnosti. Toda sodim, telesno kulturo, ki imajo tudi veti ^ ** uspehi lahko še več- Uko vzgojno vlogo, morajo spo-r> če bi bilo več razumevanja, če znati, da je njihovo delo za našo hitreje odpravljal slabosti in družbo zelo pomembno in da Preživela nazadnjaška pojmova- imajo zato tudi veliko družbeno nJa, ki na/nja naletimo še sedaj, odgovornost. Po drugi strani pa Naša telesna kultura je usmer- zaslužijo strokovni in drugi de-i^a pretežno v atraktivni šport, lavci, ki prostovoljno delajo v Temu je podrejena tudi politika družbenih organizacijah za teles-tegradnje naprav in razdelitev no kulturo, ki izpolnjujejo svoje Gmotnih sredstev. Pri tem pa po- vzgojne naloge, še večje družbe-zabijamo, da lahko v naših po- no priznanje, gojih samo množična telesna kul- Prepričan sem, da bo kongres tura in množični šport kot njen z ozirom na družbene sile, ki sto-neločljivi del zadovoljita različne je za njim, dal pomemben dopri-tnterese državljanov in izpolnita nos k pravilnejšemu in močnejše-naloge, ki jih ima telesna kultu- mu razvoju telesne kulture v na-a v naši skuvnosti Zato je nuj- Si državi. Dovolite, da vas še en-da v prihodnosti oddvojimo krat pozdravim in vam zaželim večji del sredstev, ki bodo na- mnogo uspeha pri vašem delu.« lesnovzgojnega gibanja pri nas. Pri tem mislim predvsem, da so telesnovzgojne organizacije iz leta v leto bolj množične, da so bili doseženi veliki uspehi pri organizaciji telesne kulture v JLA, da je bil izboljšan telesnovzgojni pouk na naših šolah in da se je skoraj v vseh predelih naše države razvila široka telesnovzgoj-na dejavnost. Kljub vsem uspehom pa sodi Jugoslavija med tiste dežele, kjer se s telesno kulturo načrtno ukvarja majhen odstotek državljanov, kar ne ustreza stopnji njenega družbenega razvoja, niti sedanjim materialnim možnostim. Mislim, da bi bilo pravilno orientirati se še naprej na množičnost teles novzgo j nega gibanja. Treba je posvetiti vso pozornost \šolam, v katerih je čez dva in pol milijona otrok in mladine, tovarnam in industrijskim naseljem. Za uspeh te orientacije je potrebno, da naše politične in množične organizacije, predvsem pa zveza komunistov, socialistična zveza, sindikati in Ljudska mladina, kot idojno-politične sile pri našem socialističnem razvoju zagotove telesni kulturi ustrezno mesto.« ►Razvijati moramo tak teles-novzgojni pokret,- je dejal na koncu tovariš Rankovič, *ki bo enoten v svojih idejnih osnovah in programskih ciljih, hkrati pa dovolj prožen, da bo v prihodnjih letih zajel nove stotisoče naših državljanov. Člani politično-družbenih organizacij, ki delajo na področju telesne kulture, se morajo z največjo odgovornostjo boriti za izvajanje politike, ki jo bo sprejel kongres. To je zagotovilo, da bo ob večjem sodelovanju družbenih činiteljev in večjem gmotnem doprinosu skupnosti telesnovzgoj-no gibanje premagalo dosedanje slabosti ter da bo vedno bolj množično, hkrati pa bo bolj očin-(Nadaljevanje na 2. strani) Čestitki ob obletnici oktobrske revolucije Beograd, 7. nov. (Tanjug). —• Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku pre-zidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Klementu Jefremoviču Voroši-lovu naslednjo brzojavko: Ob proslavi obletnice Velike oktobrske revolucije mi dovolite, da izrazim v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu narodom Sovjetske zveze in Vam osebno čestitke in pozdrave z iskrenimi željami za nadaljnji napredek in uspeh v izgradnji vaše socialistične dežele. Prvemu sekretarju CK KP SZ in predsedniku ministrskega sveta ZSSR N. S. Hruščevu je poslal generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito naslednjo brzojavko: Ob 41. obletnici Velike oktobrske revolucije pošiljam čestitke KP SZ, sovjetskim na-rodom in Vam osebno, z željo, da bi dosegli nadaljnje uspehe v izgradnji socializma. Zbrane goste In delegate na kongresu je pozdravil podpredsednik Zvezne uprave »Partizana« Zoran Polič OB IZPADIH V BERLINU, SOFIJI IN TIRANI Proslava revolucije ni sredstvo za napade na socialistično deželo Zaostritev kampanje proti naši deželi v nekaterih vzhodnoevropskih deželah — S šolskimi ukrepi na Koroškem je nastalo vzdušje, v katerem ni moč nadaljevati gospodarskih pogajanj z Avstrijo — Trgovinska pogajanja z ZSSR, Kitajsko in drugimi vzhodnimi deželami verjetno še ta mesec Beograd, 7. novembra. (Tanjug.) Na današnjem sestanku z novinarji so predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve najprej vprašali, kaj lahko pove v zvezi s tem, da so jugoslovanski veleposlanik v Sofiji, poslanik v DR Nemčiji in odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Tirani zaradi napadov na Jugoslavijo in ZKJ zapustili svečane akademije v proslavo 41-letnice Oktobrske revolucije. Na to vprašanje je Drago Kunc odgovoril: »V nasprotju z mednarodnimi pravili občevanja in mednarodno prakso izkoriščajo proslave, na katere vabijo uradne predstavnike držav, za napade na njih deželo. Žalostno je, da celo proslave^ velike oktobrske revolucije zlorabljajo za izpade proti ^socialistični Jugoslaviji. Najbolj odgovorni državni ^voditelji v posameznih vzhodnoevropskih deželah zadnje čase tudi sicer čedalje pogosteje uporabljajo proslave, sprejeme in druge uradne priložnosti za javne napade na našo deželo. Nekateri voditelji, kakor n. pr. albanski, uporabljajo celo gostoljubje tretjih držav in njihovih predstavnikov za takšne napade.« Na vprašanje o tistem delu govora predsednika vlade DR Nemčije Grotevvohla na proslavi obletnice Oktobrske revolucije v Berlinu, ki se nanaša na Jugoslavijo. je Kunc odgovoril: »Grotewohlov . izpad pomeni zaostritev protijugoslovanske gonje v DR Nemčiji.« £o je komentiral napade članice CK Bolgarske komunistične partije Cole Dragojčeve na proslavi v Sofiji, je Kunc rekel: »Ta govor je v duhu že običajnih protijugoslovanskih izpadov bolgarskih voditeljev.« Potem so ga vprašali, kako komentira najnovejše napade na Jugoslavijo, ki so si jih dovolili predsednik vlade LR Albanije Seliu v govoru na akademiji ob 15-letnici Zveze albanskih ženfi, nadalje prvi sekretar. Partije dela Albanije Hodža v poročilu na plenumu CK Partije ter na- | mestnik predsednika vlade in član politbiroja CK Spiro Ko-leka v govoru na proslavi 41 -letnice oktobrske revolucije. [ »Albanski voditelji,« je poudaril Drago Kunc, »slej ko prej čedalje ostreje napadajo Jugoslavijo _ z očitnim namenom, da | do kraja zaostre stike z našo deželo in zastrupijo vzdušje na tem ! področju. Po svoji vsebini in obliki zadnji napadi presegajo vse, kar je bilo doslej izrečenega v protijugoslovanski gonji.« Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju, Zemljak, je ondan izročil avstrijski vladi noto naše vlade v odgovor na prejšnjo avstrijsko noto. Predstavnik državnega sekretariata je o tem izjavil: »Obžalujemo, da sta negativni odgovor avstrijske vlade in neupoštevanje dejstev, navedenih v naši prvi noti, poslabšala perspektive jugoslovansko - avstrijskih stikov. Naša vlada je bila zmerom pripravljena na sporazumno ureditev vseh odprtih vprašanj med obema deželama, v prepričanju, da je moč samo tako ustvariti tisto vzdušje, v katerem bo mogoče razviti ustvarjalno sodelovanje, kakršno je potrebno med narodi dveh sosednih dežel, ki nimajo razlogov, da njihovi stiki ne bi bili prijateljski. Naša vlada slej ko prej meni, da pomenita odredba koroškega de-želnega glavarja z dne 22. septembra o ureditvi šolstva na Koroškem in s to odredbo nastalo stanje kršitev ?. člena državne pogodbe, hkrati pa to škoduje (Nadaljevanje na tretji strani) Nedopustni izpadi proti naši deželi ob proslavah oktobrske revolucije Veleposlanik Mojsov pri Vorošilovu Moskva, 7. nov. (Tanjug). -Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Klement Vorošilov je sprejel jugoslovanskega veleposlanika Lazara Mojsova, ki mu je izročil svoja pooblastilna pisma. Na slovesnem sprejemu so bili še namestnik zunanjega ministra Nikolaj Firjubin, načelnik prezidialne pisarne Kozlov, načelnik zunanjega protokola Moloč-kov ter vodilni nameščenci jugoslovanskega veleposlaništva. Beograd, 7. nov. (Tanjug.) V vzhodnem Berlinu je na proslavi 41-letnice Oktobrske revolucije, ki sta ji med drugimi prisostvovala tudi jugoslovanski poslanik v Vzhodni Nemčiji Mitja Vošnjak in poslaniški svetnik Milan Mat-jaševič, govoril predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl. V svojem govoru je napadel Zvezo komunistov Jugoslavije. V znamenje protesta sta jugoslovanska diplomata zapustila dvorano, v kateri je bila proslava. Na akademiji v Sofiji je imela referat članica CK BKP in predsednica odbora bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva Cola Dragojčeva. V referatu je napadala našo deželo in ZKJ. Jugoslovanski veleposlanik Radoš Jovanovič, ki je bil uradno povabljen na akademijo, je v zname- nje protesta proti temu zapustil dvorano. Tudi v Tirani je na svečani akademiji v proslavo 41-letnice oktobrske revolucije namestnik predsednika vlade in član politbiroja CK Partije dela Albanije Spiro Koleka v svojem govoru surovo in žaljivo napadel našo deželo. Odpravnik poslov našega poslaništva Radovan Urošev, ki je bil uradno povabljen na proslavo, je zaradi tega odšel s svečane akademije. VREMENSKA NAPOVED za soboto, 8. novembra 1958 Pretežno oblačno, vmes še nekaj padavin. Temperatura ponoči med l ln 6, v Primorju 9, najvižja dnevna med 8 ln 12, na Primorskem burja. t Področje visokega zračnega pritiska zajema Rusijo ln srednjo Evropo. Frontalne motnje so se Iznad Sredozemlja pomaknile proti naSim krajem. * IZ GLAVNEGA POROČILA NA I. JUGOSLOVANSKEM KONGRESU TELESNE KULTURE Telesna kultura lahko ugodno vpliva na delovno sposobnost in spretnost (Nadaljevanje s 1. itrani) kovalo pri jačanju zdravja, delovne sposobnosti in splošni vzgoji mladega rodu naše socialistične dežele. Govor podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča so delegati sprejeli z burnim aplavzom. V nadaljevanju je kongres delal v treh komisijah, in sicer se prva ukvarja z organizacijskimi in kadrovskimi problemi. Danes je sodelovalo v razpravi 18 delegatov, ki so se strinjali, da morajo biti vse akcije enotne, delo vseh organizacij na tem področju pa koordinirano zaradi dviga ravni telesne' kulture naših ljudi. V drugi komisiji, kjer so razpravljali o telesni kulturi v komunah, so ugotovili, da bi morali telesni kulturi — mimo sredstev, ki jih bosta dajali skupnost in komuna — zagotoviti stalen dotok sredstev iz skladov za preventivno zaščito in izvenarmadno vzgojo, ker strelstvo, plavanje, atletika in nekateri drugi športi predstavljajo del predvojaške vzgoje. V tretji komisiji pa so razpravljali o pomenu telesne kulture za zdravje ljudi in o telesni kulturi kot sredstvu za zabavo, aktivni počitek in njenem vplivu na delovno sposobnost. V današnji razpravi o glavnem poročilu je dopoldne sodelovalo pet delegatov. Med njimi je Ra-divoje Jovanovič predlagal, da je treba v našem športu ukiniti profesionalizem in uvesti amaterstvo na široki osnovi. Po dopoldanskih sejah komisij je predsedujoči Miša Pavičevie govoril o 41. obletnici Oktobrske revolucije in poudaril, da je delavski razred Jugoslavije in njegovi najbolj napredni sinovi pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije od prvega dne Oktobrske revolucije branil ideje velikega Oktobra — tako s političnimi akcijami in štrajki v dnevih Oktobrske revolucije in kasneje državljanske vojne kot z oboroženim bojem v drugi svetovni vojni. »Partizan« Slovenije je danes razdelil vsem udeležencem kongresa lične knjižice o »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane 1958«. Mimo pestre in ilustrirane vsebin ne je v knjižicah tudi kupon, ki ga bodo lahko vsi izkoristili za pripombe, kar se tiče načina in pro-pozicij tekmovanj, ki so priobčene. Knjižice so vzbudile med delegati in gosti veliko zanimanja in, kot kaže, bo drugo leto udeležba na pohodu še številnejša. Iz poročila Slavka Komarja Po govoru tovariša Rankoviča so na kongresu prečitali poročilo predsednika Zvezne komisije za telesno kulturo, Slavka Komarja, ki je bil odsoten zaradi smrti v družini, »►Naloge in razvojne poti telesne kulture v pogojih socialistične graditve v Jugoslaviji-«. . V začetku poročila je omenjeno, zakaj je bil sklican kongres :da bi odgovoril na številna vprašanja o telesni kulturi, da bi pregledal, kakšni gmotni činitelji vplivajo na njeno izboljšanje, kakšni idejni, organizacijski in kadrovski pogoji bi omogočili hitro prilagoditev telesne kulture splošnim potrebam. - •• »S sredstvi telesne kulture je moč krepko vplivati na pravilno rast in telesni razvoj mladine.- je podarjeno v poročilu. »-Telesna kultura lahko ugodno vpliva na delovno sposobnost in spretnost ter ima zato ogromen gospodarski In obrambni pomen. Zelo priljubljena je kot zabava starih in mladih. Je najboljši način aktivnega počitka. Omenjene vrednosti telesne kulture postajajo vedno bolj pomembne. V izgradnji naše države je prišlo do velikih sprememb, v katerih so nastali novi življenjski pogoji. Proces teh sprememb je bil zelo dinamičen in se nadaljuje posebno v mestih, kjer narašča prebivalstvo dva in polkrat hitreje kot drugod. V mestih je vedno več delavcev, dijakov in študentov. POSLEDICE NOVIH POGOJEV Uvedba tehničnih sredstev in vedno večja mehaniza Ija ter hitra urbanizacija so postavili prebivalstvo v nove življenjske pogoje, V mestih se ljudje vedno manj gibljejo po čistem zraku in soncu, kar ustvarja protislovje med biološko prirodo in novo sredino. Spremenjena tiziOtiomlja naših mest kaže. da moramo še za sedanjo mladino najti rešitev, ki bo v povečanje družbenega in osebnega standarda vključila tudi telesno kulturo kot popravek negativnih vplivov urbanizacije ter sodobnih pogojev proizvodnje. Z množičnimi in načrtnimi pregledi po šolah je bila ugotovljena nerazvitost otrok in mladine ter številne telesne deformacije nog in hrbtenire, slabokrvnost, bolezni srca in dihalnih organov. Rezultati merjenj telesnih sposobnosti mladincev, ki * topajo v armado, so prav tako nezadovoljivi. Po po- datkih iz nekaterih krajev je razvidno, da 40 */• šolske mladine ne zna plavati. Mladinci, ki prihajajo v armado, morajo v šestih mesecih obvladati enake telesne napore, pa naj pridejo iz vasi ali iz mest.- ZAOSTAJANJE ZA ŽIVLJENJEM Poročilo omenja dalje, da število članstva naših telesnovzgojnih organizacij v zadnjih letih stagnira ali celo pada. Zanimiv je podatek, da je število aktivnih članov v organizacijah za telesno kulturo komaj 3,22 % skupnega prebivalstva. To kaže, da zaostajamo za tujimi deželami, prav tako pa tudi za našimi potrebami in možnostmi. Uspehe telesne kulture smo vse preveč 'cenili sRozf prizmo vrhunskih rezultatov. Le-ti pa so prav tako zaostali za razvojem športa v svetu. V telesnovzgojnih organizacijah je premalo žena. premalo*odraslih, delavcev, poljedelcev itd. Športne organizacije postajajo vedno bolj enostranske. Ponekod je postal nogomet sinonim za šport. Sistem tekmovanj ni v skladu z ekonomsko močjo športa in njegovim amaterskim značaj em.- »Treba je ugotoviti,- je rečeno v poročilu, »-da Je ogromno članov klubskih uprav komunistov in naših vodilnih ljudi. Sprašujemo se. kako morejo taki ljudje prenašati negativne pojave v športu, proti katerim se v drugih družbenih organizacijah zelo energično bore?« Nekateri sodijo, da je moč vrhunske rezultate doseči tudi, če šport ni poklic in da je profesionalizem nastal v pogojih, v katerih se niso brigali za človeka in njegovo bodočnost (v kapitalizmu). Osnovni pogoj za vrhunski šport je množična telesna kultura. UREDITI STATUS VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV V pogledu amaterizma in neamate-rizma Je prišlo do prave zmešnjave pojmov in vrste nejasnosti. Status vrhunskih športnikov je v naši telesni kulturi eden izmed osnovnih problemov. Kongres bi moral zavzeti jasno stališče: 1. Telesno kulturo ne bi smeli deliti na množični In vrhunski šport. Atraktivni šport na višji ravni stimulira druge športnike in zabava ljudi. 2. Šport bi ne smel biti poklic. Vsi športniki morajo delati ali se učiti. Zato Je treba spremeniti sistem tekmovanj. ukiniti taborjenja, zmanjšati potovanja v tujino in skrčiti priprave reprezentantov. 3. Gmotno pomoč bi smeli dajati le najbolj nadarjenim športnikom. 4. Vse gmotne podpore bi lahko i dajali le po točnih določbah Športne! zveze Jugoslavije. 5. Morali bi ukiniti vse nagrade, j premije itd.« 1 Poročilo pravi na koncu: »-Morali I bi poudariti, da razvoj telesne kulture: ne more biti ločen od naše družbene j stvarnosti. Boj za izgradnjo sociali- j stične družbe naj predstavlja idejno politično osnovo telesnovzgojnega gi-i banja v Jugoslaviji. Člani Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikatov in Ljudske mladine, ki delajo v telesnovzgojnem gibanju, so poklicani, da zagotove pravilen razvoj telesne kulture. Telesnovzgojne organizacije naj bi se orientirale na množično telesno kulturo, hkrati pa naj bi se otresle vseh šablon ter omogo- | čile čim večjemu številu državljanov, da se ukvarjajo s telesno kulturo. Posebno pa Je pomembno, da se za razvoj telesne kulture brigajo oblastni organi in komunalne ustanove. Stanovanjske skupnosti, hišni sveti, šolski odbori, urbanisti, mestni organi, zbori volivcev in druge ustanove družbenega upravljanja bi morali čimveč storiti, da bi probleme telesne kulture v današnjih pogojih čim uspešneje reševali.« V razpravi o poročilu tovariša Komarja so sodelovali direktorica Visoke šole za telesno kulturo Milica S e p a , ki je govorila o stimuliranju kadrov, atlet Franjo Mihalič, ki se je dotaknil vpliva vrhunskih rezultatov na množičnost telesne kulture, državni podsekretar za finance Zoran Polič, ki je poudaril, da z organizacijsko združitvijo ni moč rešiti problemov telesne kulture, član predsedstva CK Ljudske mladine Jugoslavije Pjero D j e t e 1 i č , ki je grajal položaj v športnih organizacijah in predlagal zbiralno akcijo gmotnih sredstev, generalmajor JLA D1uro I.ončarevič, I ki je seznanil delegate s telesnovzgoj-nim delom v JLA. in predsednik I Športne zveze Slovenije ter član repu-! bliškega sveta Zveze sindikatov Leopold Krese, ki se je zaustavil pri vprašanju kadrov. »VSEBINA IN ORGANIZACIJA TELESNE KULTURE V JUGOSLAVIJI« V prvi komisiji, ki se ukvarja z organizacijskimi in kadrovskimi vprašanji, je imel direktor Zveznega zavoda za telesno kulturo BRANKO POLIC koreferat: »Vsebina in organizacija telesne kulture v Jugoslaviji«. Branko Polič je poudaril, ko je govoril o družbenih osnovah telesne kulture, da je treba naloge, vsebino im organizacijsko strukturo naše telesne kulture predvsem vskladiti z družbenopolitičnim, ekonomsko-tehničnim in kulturnim razvojem naše države ter sedanjega sveta nasploh. Na teh osnovah se razvija naš novi socialistični humanizem in ustvarjajo pogoji za srečno življenje delovnih ljudi ter vsestranski uspeh osebnosti, kar mora biti prva skrb naše telesne kulture. Pri nas je vse večje zanimanje za takšno telesno vzgojo, ki zagotavlja zdravje, čimbolj vsestranski in popol razvoj telesnih moči in sposobnosti, ki zagotavljajo človeku svobodno Ustvarjalno aktivnost. TELESNA KULTURA KOT SREDSTVO ZABAVE IN AKTIVNEGA POČITKA TER NJEN VPLIV NA DELOVNO SPOSOBNOST Sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, MISA PAVICEVIC, je imel v tretji komisiji koreferat: »Telesna kultura kot sredstvo zabave in aktivnega počitka ter njen vpliv na deloimo sposobnost.« Koreferat je omenil, da delo vse manj zahteva človekovo telesno moč, pač pa več znanja in napeto pozornost, kar bremeni i človekov živčni sistem. Zato je telesna kultura zelo učinkovito sredstvo počitka in zabave. Njeno pozitivno dejstvo je v bogastvu gibov, doživljanju, raznih akcijah in n želji za igro in zabavo v prirodi. »VADITELJSKI KADRI V TELESNI KULTURI« Sekretar Zvezne komisije' za telesno kulturo VLADA IVKOVIČ je prebral svoj koreferat: »Vaditeljski kadri v telesni kulturi«. »Ves sistem šolanja kadrov je treba odločneje usmeriti spričo naših osnovnih potreb, ki bi iz njih lahko izluščili vsestransko telesno vzgojo, predvsem v šoli, posebno udejstvovanje v športnih panogah, telesno kulturo kot sredstvo odmora in zabave vseh kategorij ter izkoriščanje telesne kulture pri rehabilitaciji,« je poudaril Vlada Ivkovič. »KOMUNA IN TELESNA VZGOJA LJUDSTVA« V drugi komisiji je poročal predsednik Okrajnega ljudskega odbora Skopje NAUM NAUMOV-SKI o »Komuni in telesni vzgoji ljudstva«. Na začetku je Naum Naumov-ski dejal, da je postala telesna kultura v komuni del pomembne družbene aktivnosti. Mestni odbori, zbori volivcev, delavski sveti, stanovanjske skupnosti in ostali organi družbenega uprav- ljanja so poklicani, da v komuni še bolj poudarijo in razpravljajo o problemih telesne kulture. V nadaljevanju je Naum Nau-movski rekel, da v urbanističnih načrtih in drugih komunalnih projektih nekaterih mest doslej ni bilo dovolj računa o potrebah telesne kulture. Prav tako ni upravičeno majhno zanimanja zdravstvenih organov in ustanov pri reševanju problemov telesna kulture. Telesna vzgoja bziroma razvijanje njene množične osno* ve predstavljajo sestavni del preventivne zaščite državljanov. Zato se bodo z vlaganjem sredstev za množični razvoj telesne kulture zmanjšali tudi stroški za zdravljenje. S SEJE IZVRŠNEGA SVETA LRS Številni predpisi nehali veljati Izvršni svet je odločil, da prenehajo veljati mnoge zastgrele uredbe, odredbe in drugi predpisi — Sprejeti 4 novi odloki o volitvah svetov LRS in nekateri drugi sklepi Ljubljana, 7. nov. Danes dopoldne je imel Izvršni svet Ljudske skupščine LRS redno sejo, ki ji je predsedoval tovariš Boris Kraigher. Izvršni svet je najprej sprejel Odlok o republiških predpisih, ki so prenehali veljati. Gre za številne predpise, ki so jih izdajali organi oblasti v Sloveniji v preteklih letih, ki pa so zaradi naglega razvoja in sprememb v družbenem In gospodarskem sistemu Jugoslavije že zastareli, prišli v celoti ali s posameznimi določbami navzkriž s kasnejšimi zveznimi ali republiškimi predpisi oziroma v nasprotje z veljavnim družbenim in gospodarskim sistemom. Potreba po pregledu teh predpisov je obstojala že dlje časa, ker jih iz prej omenjenih vzrokov ni bilo mogoče več uporabljati ali pa je povzročala njih uporaba v praksi nejasnosti in tudi nepravilnosti. Ljudska skupščina LRS je že januarja letos izdala odlok o tem, kateri zakoni, odloki in ukazi Ljudske skupščine LRŠ in bivšega Prezidija so prenehali veljati, z danes sprejetim odlokom pa je bilo urejeno tudi vprašanje veljavnosti številnih uredb, odredb in drugih predpi- sov bivše vlade LRS, Izvršnega sveta in republiških upravnih organov. Izvršpi svet je nadalje sprejel štiri odloke, s katerimi se ureja vprašanje sestave in načina volitev članov Sveta za znanost LRS, Sveta za kulturo in prosveto LRS, Sveta za zdravstvo LRS in Sveta za socialno varstvo LRS; in sicer v skladu s pred kratkim uveljavljenimi spremembami zakona o upravnih organih v LR Sloveniji, ki med drugim določa, da v vsak republiški svet volijo po enega člana tudi ustrezni sveti okrajnih ljudskih odborov. Izvršni svet je sprejel tudi predlog Odloka o določitvi števila sodnikov pri okrožnih sodiščih ter odlok glede določitve števila sodnikov pri okrajnih sodiščih. Sprejel je tudi predlog sklepa o izvolitvi sodnikov okrožnih sodišč, ki bo predložen Ljudski skupščini na njenem prihodnjem zasedanju. POROŠTVENI IZJAVI ZA DOGRADITEV ŠTUDENTSKEGA NASELJA IN REKONSTRUKCIJO VEVŠKE PAPIRNICE Izvršni svet je sprejel še dve poroštveni izjavi in sicer za Univerzo v Ljubljani, da bo lahko najela kredit za dograditev študentskega naselja v Ljubljani, ter za papirnico Vevče, ki bo najela investicijsko posojilo za rekon-j strukcijo podjetja, nabavo strojev l in za obratna sredstva. Ljubljana, 7. novembra. — Včeraj se je prvič sestal republiški pripravljalni odbor za proslavo 10-letnice Zveze komunistov Jugoslavije. Na seji, ki ji je predsedoval član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ Franc Leskošck-Luka, so sprejeli okvirni program dela. Ustanovili so tudi ožji odbor in pa odbore, ki bodo organizirali centralno republiško akademijo in razstavo V Ljubljani za izdajo publikacij ter za mladino in šole. Republiški odbor bo takoj začel organizirati pripravljalne odbore po okrajih, občinah in večjtn tovarnah. Pri podrobni obravnavi proslav so med drugim govorili o akademijah, predlogih za odkritje spomenikov ln spominskih plošč po zgodovinskih krajih in na poslopjih, o krajevnih razstavah, ki naj bi postale stalne razstave oziroma sestavni del muzejev NOB, o organizaciji zborovanj po kolektivih in množičnih izletih v kraje z revoluconamo tradicijo ter o šolskih proslavah. V praznovanj® 40-letnice ZKJ, ki bodo potekala vse leto 1959, s težiščem od 18. do 23. aprila, bo vključeno tudi praznovanje prvega maja in praznika mladosti. Z izdajanjetn priročnikov in raznih publikacij nasploh naj bi pripomogli, da bodo proslave dobro pripravljene in vsebinsko čimbolj bogate. S SEJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SPREJET PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA 1959 Predvideno povečanje nacionalnega dohodka za 11,7 %> — Osebna potrošnja naj bi se nadalje povečala, in sicer za 5 «/• na prebivalca — Za gradnjo stanovanj predvidenih 12 °/o več kakor letos Beograd, 7. nov. (Tanjug). Včeraj je bila končana dvodnevna seja Zveznega izvršnega sveta, ki je bila pod predsedstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Mijalka Todoroviča. Na seji so razpravljali o predlogu zveznega družbenega plana za leto 1959 ter o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o prekrških. Zvezni izvršni svet je sprejel 1959 so predvidene skupne bruto predlog zveznega družbenega pla- družbene investicije v »'snovne na za leto 1959, V tem predlogi; sklade v znesku 566 milijard di-se predvideva v letu 1959 dvig nacionalnega dohodka za 11,7 % oziroma 10,3 % na prebivalca. Plan predvideva, da se bo proizvodnja v kmetijstvu povečala za 20,7 %, v industriji za 11 %, v prometu za 6,7 % itd. Povprečno povečanje produktivnosti dela v industriji in rudarstvu naj bi znašalo 6,5 %. V skladu z razvojem proizvodnje in dvigom produktivnosti dela se za naslednje leto predvideva povečanje osebne potrošnje in življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. Osebna potrošnja se mora povečati skupno za 6,2 % oziroma 5 % po prebivalcu, kolikor se morajo tudi povečati povprečne realne plače zaposlenih. 66 MILIJARD ZA GRADNJO STANOVANJ Od skupno 110 milijard dinarjev, ki so predvidene za izgradnjo objektov družbenega standarda bo samo v stanovanjsko izgradnjo vloženo okoli 66 milijard, to se pravi za okoli 12 % več kakor letos. Predvidene so tudi znatne vloge v šolstvo in zdravstvo, ki sta v tem in preteklem letu zaostala tako glede potreb kot nalog, ki so postavljene v petletnem planu. Predvideno je, da se skupni obseg izvoza poveča za 13,4 %, uvoz pa se bo v naslednjem letu 1 povečeval malo počasneje, da bi se tako znižal tekoči deficit plačilne bilance. I Pri investicijah je predvideno dokončavanje začetih in začetek j nekaterih novih objektov, ki so važni za ostvaritev proizvodnih I nalog petletnega plana. V letu nadaljnji razvoj gospodarsko nezadostno razvitih področij v LB Makedoniji, LR Crni gori in V avtonomni kosovsko-metohijski oblasti. I Razen tega je na današnji seji Zvezni izvršni svet usvojil spremembe in dopolnitve osnovnega zakona o prekrških. Zakon z narjev, od tega bo 120 milijard j usvojenimi spremembami in do-ali 21 % potrošeno za negospodar- j polnitvami bo poslan Zvezni ljudske investicije. ski skupščini, ki bo o njem raz- it naslednjem letu so pravtako pravljala na naslednjem zaseda-predvidena znatna sredstva za nju. OBVESTILO poslušalcem RTV Ljubljana Preureditev velikega oddajnika Radia Ljubljana Veliki 135-kilovat,ni oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah je treba opremiti z modernimi končnimi elektronkami — tako imenovanim? vapotroni. Ta preureditev zahteva, da veliki oddajnik v Domžalah nekaj časa ne bo oddajal. Od 5. novembra dalje dela veliki oddajnik samo od 5. do 8. ure in od 16. do 24. ure, medtem ko med 8. in 16. uro oddaja na valu 327,1 m 10-kilovatni rezervni oddajnik. Od 16. novembra do približna 23. oziroma 25. novembra bo veliki oddajnik izključen in bo Radio Ljubljana oddajal od 5. ure do polnoči samo z rezervnim oddajnikom, relejni postaji Radio Maribor in Radio Celje pa bosta ves dan prenašali glavni program. Med preurejevanji — predvsem v večernh urah — bodo oddaje šibkejše in verjetno jih bodo motile postaje na sosednih valovih. Po 23. oziroma 25. novembru bo veliki oddajnik spet redno oddajal s polno močjo. RTV Ljubljana 4351 Moskovska proslava obletnice oktobrske revolucije (Od našega stalnega dopisnika) Moskva, 7. nov. V Moskvi so slovesno proslavili 41-letnico oktobrske revolucije. Na Rdečem trgu je bila tradicionalna parada moskoVske garnizije in mimohod delovnih ljudi. Popoldne in še pozno v noč je bilo na vseh večjih trgih, na Trgu revolucije, Manježu in na Trgu Sverdlova, kot tudi v Ulici Maksima Gorkega množično ljudsko rajanje, v Kremlju je vlada zvečer priredila sprejem. Moskva, je svečano okrašena. Povsod plapolajo rdeče zastave. Na pročeljih poslopij v glavnih ulicah in na trgih so razpeli transparente z gesli, velike podobe Lenina ter yoditeljev KPSZ, kot tudi Marxa in Engelsa. Paradi, ki je bila dopoldne na Rdečem trgu, so na tribuni pred mavzolejem Lenina in Stalina prisostvovali Hruščev, Vorošilov, Mikojan in drugi člani prezidija CK KPSZ, voditelji poljske partijske in vladne delegacije Go-niulka, Zawadski, Cyrankiewicz in potem še mnogo sovjetskih maršalov in generalov. Obrambni minister maršal Ma-linovski je pregledal za parado Pripravljene enote vojske. Nato nadaljujejo tekmovanje v oboroževanju, se še nadalje vmešavajo v notranje zadeve drugih držav in ogrožajo svobodo neodvisnih narodov in dežel. KPSZ se bo tudi v bodoče zavzemala za utrditev miru. Sovjetske oborožene sile, je dejal, so dobro opremljene z najsodobnejšim orožjem in tehniko in lahko kadarkoli porazijo morebitnega napadalca. Vojaška parada je trajala dvajset minut. V njej so sodelovali gojenci številnih vojaških akademij in šol, slovita motorizirana Tamanska divizija, letalska pehota na lahkih vozilih ter dolga kolona minometalskih in topniških enot s topovi najrazličnejših kalibrov. Tankovske in raketne enote ter letalski polki letos niso nastopili. Za vojsko so se zvrstili moskovski fizkultur niki. Radijski amaterji so izstrelili veliko raketo in jato balonov, ki so simbolizirali planete in zvezde. Nato so se zvrstili delovni ljudje z zastavami, portreti, transparenti, cvetjem, kolektivi vseh velikih zavodov s slikami svojih izdelkov ter grafikoni o izpolnjenih nalogah in obveznostih, prevzetih v predkongresnem tekmovanju. Enako so sodelovale tndi razne znanstvene ustanove, PROTIUSTAVNI ŠOLSKI UKREPI NA KOROŠKEM Slovenščina pripomoček za ponemčevanje slovenskih otrok? Zločesti predpisi koroškega šolskega sveta — Ponemčevalni režim tudi v šolah, kjer so se ljudje izrekli za dvojezični pouk — Konec »Mladega rodu« (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Dunaj, 7. nov. Čeprav je znana odredba deželnega glavarja z dne 22. septembra 1958 protizakonitega značaja, ker praktično ukinja zakonito šolsko uredbo o dvojezičnem pouku iz leta 1946, so te dni začeli spreminjati dosedanji učni režim na južnokoroških šolah. Pri tem se sklicujejo na odjavljanje od slovenskega pouka. 27. oktobra je deželni šolski svet izdal predpise, ki so začeli veljati s 1. novembrom t. 1. to za drugo tofjso, ki govori o slovenščini kot »pomožnem jeziku« za učenje nemščine. Pri tem pri Fari, Kotu, Bajtišah, Radišah, Beli pri Železni Kapli, v Globasnici, v Šmihelu v Podjuni, Šmar- je prizadeta večina odjavljenih j jeti pri Pliberku, Komelu, na Bo-otrok. Koroški učitelji sami pri-; žjem grobu, v Vogrčah in Zva-znavajo, da večina otrok, ki hodi beku. v prve tri razrede osnovne šole, i Značilno je tudi, da so korone more slediti pouku v nemškem ške šolske oblasti te dni ustavile Je kratko govoril o gospodarskih inštituti in akademije znanosti uspehih, ki so jih dosegli v zad- j ter univerze. Vsa parada je tračem času, tako v industriji kot! Jala dobri dve uri. Povsod je po-v kmetijstvu. Opozoril je na tem zavladalo ljudsko veselje. V uspehe v znanosti in tehniki ter prvih večernih urah so ansambli dejal, da čaka Sovjetsko zvezo ljudskih pesmi in plesov, gleda-Daloga. da v čim krajšem času v Proizvodnji dohiti in prehiti najbolj razvite kapitalistične dežele. Menil je, da je med socialističnimi deželami dosežena enotnost in tesno sodelovanje. Imperialisti Vsebina teh predpisov je naslednja: Sole ne »mejo objaviti podrobnih rezultatov odjavljanja od slovenskega pouka. Tiste otroke, ki so bili odjavljeni, je treba od prvega razreda dalje poučevati le v nemščini. Ce pa nemščine ne razumejo, se mora učitelj posluževati krajevnega slovenskega narečja kot pomožnega sredstva za učenje nemščine. Od četrtega razreda dalje se morajo neodjavljeni otroci proti koncu pouka učiti slovenščine, medtem ko odjavljeni otroci lahko odidejo domov. Od petega razreda dalje imajo liški igralci ter akrobati in cir- , neodjavljeni otroci po trl ure sle-kuški artisti na prostem izvajali venskega pouka na teden oosebej pripravljene predstave. I Med tistimi urami, ki so bile Ljudsko rajanje v centru mesta pred uredbo namenjene sloven-ie trajalo vse do polnoči Nad ščini, se morajo otroci učiti dve Kremljem je bil izredno lep url risanja, eno uro računstva, ognjemet. O. M. dve uri pa imajo prosto. Tl predpisi veljajo tako za osnovne kakor tudi za meščanske šole. Ce si podrobno ogledamo te predpise, postane očitno, kakšna zmešnjava je nastala v južnoko-roškem šolstvu in v kakšen nevzdržnem položaju so se znašli slovenski otroci. Predvsem velja jeziku, ker ga pač ne zna. Za te otroke je torej slovenščina samo pot do nemščine, sarho nekaka posredovalka. Z drugimi besedami: položaj je enak, kot je bil Pogajanja s Francijo toda ne zatajitev cilja alžirske Fronte Pariz, 7 nov. (AFP). Ferhat | vlado. Menil je, da bo prej ali :_ -i j/v rvvcjaiaini m na Abas je dopisniku časnika »Pariš Presse« izjavil, da bo alžirska vlada ukrenila vse mogoče, da bi olajšala pogajanja s francosko Katastrofalen potres na Japonskem Tokio, 7. nov. (Tanjug). — Na vzhodnem delu Ilokaida in ostalem področju severne Japonske je bil davi potres, ki je povzročil hudo razdejanje. Človeških žrtev je bilo na tisoče. Epicenter po- slej prišlo do teh pogajanj, m pa treba pričakovati, da bi se Al-žirci po štirih letih vojne odrekli svojim političnim ciljem. Pogajati se ne bi smeli samo o pogojih za opustitev sovražnosti, ker tega vprašanja ni moč izločiti iz celotnega alžirskega problema. Alžirska vlada bi lahko privolila v volitve v Alžiriji, ki pa morajo biti pod mednarodnim nadzorstvom, in sicer po koncu vojne, ko bi lahko tudi sama na terenu nadzorovala priprave na volitve in volitve. Abas je poudaril, da je Sa- tresa je meteorološka agencija za' __________________________ ^ ^ beležila na meridiani' otokov v ! hara~afžirska,*a da je treba"upo-južni skupini Kurilskih otokov, jtevati tudi ondotne francoske Meteorološka agencija poroča, da koristi. Na federacijo Tunizije, je moč pričakovati še več potresnih sunkov vzdolž pacifiške obale. Astronomsko geofizikalni observatorij univerze na Golovcu poroča: “ne 7. novembra Je zabeležil horizontalni seizmograf ob 0.10' 22,7” po srednjeevropskem času začetek katastrofalnega potresa v oddaljenosti okoli “150 kilometrov. NaJvcčjl premik tal '' Ljubljani je bil 2500 mikronov. Žarišče potresa, ki Je trajal dve url 44 ®“nut, leži verjetno v Kurilskem otočju med Japonsko in Kamčatko. INCIDENT NA SINAJU Tei Aviv, 7. nov. (Reuter). Severno od Galilejskega jezera so se vče-"J »Jutra J spopadli vojaški oddelki Maroka in Alžirije v okviru Ma> greba bo moč misliti šele po obnovi miru v Alžiriji. Francija bi bila lahko povezana s to federacijo. Kar zadeva francosko oktobrsko ofenzivo, je vojaški predstavnik alžirske vlade v Kairu izjavil, da ni uspela, kot je to napovedalo francosko poveljstvo, Francoske čete so nasprotno v več spopadih utrpele hude izgube. Vrhovno poveljstvo alžirske j bjiu^dun —.... v°iske je objavilo, da je v teh J™ In Izraela. Predstavnik skupine bojih padlo 597 francoskih voja-koiZOnV^cey °ZN J Palestini Je ta- kov, 217 pa je bilo ranjenih. V ■°US. Spopad^se Je^vzlic^temu deset večjih spopadih so alžirske “aiaijevaj do kasno popoldne. enote napadle In razdejale 33 francoskih postojank, uničile so 29 oklopnih vozil ter sestrelile 3 helikopterje in 2 izvidniški letali. Zaplenile so precej orožja. Alžirska vlada bo pozvala vlade drugih dežel, mednarodne organizacije in svetovno javnost, naj se zavzamejo za to, da bi izpustili 5 alžirskih ministrov, ki so zaprti v Parizu. Ni namreč moč govoriti o iskrenosti in dobri volji francoske vlade, da mimo in pravično uredi alžirsko vprašanje, če ravna z alžirskimi voditelji kot z zločinci. Incident na alžirsko-tuniški meji New York, 7. nov. (Reuter-AP). Tunizijska delegacija v OZN je objavila, da sta dva francoska polka z 42 tanki vdrla iz Alžirije na tunizijsko ozemlje, opravila preiskave po vaseh, razdejala več hiš in odpeljala dva Tunizijca. Francozi so pod zaščito izvidniških letal vdrli čez mejo v širini 10 km ter bili vso noč na tunizijskem ozemlju. Po nekaterih informacijah so šteli ti oddelki okrog 1500 mož. V Tunizijo so vdrli okrog 60 km južno od Sakieta, ki so ga francoska letala v februarju zravnala z zemljo. Tunizijska vlada je zaradi tega že ostro protestirala francoskem veleposlaniku. Prepoved Dunaj, 7. nov. (Tanjug). Zveza koroških partizanov je nedavno sklenila, da bo v Železni Kapli postavila spomenik borcem, ki so padli v vojni proti hitlerjevski vladavini v Avstriji. V ta namen je zaprosila za privolitev pristojne oblasti v Celovcu. Te pa niso dovolile, da bi postavili spomenik padlim, češ da jo moč postaviti spomenik samo avstrijskim državljanom, na seznamu padlih borcev j)a da so tudi imena jugoslovanskih in sovjetskih državljanov. S tem so dejansko prepovedale, da bi postavili spomenik tistim borcem, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo avstrijskega naroda in za sedanjo neodvisno Avstrijo. podporo slovenskemu mladinskemu listu »Mladi rod«, ki je doslej izhajal tudi kot učni pripomoček v dvojezičnih šolah. S tem _________ bo list nehal izhajati, čeprav je v predvojni utrakvistični šoli, ko bil priljubljen in ga še zdaj zah-je bila slovenščina samo sredstvo tevajo tisti učenci, ki so jih starši za germanizacijo. odjavili od slovenskega pouka. Ni čudno, da šole ne smejo Oblasti so to dejanje opravičile razglasiti podrobnih podatkov o z motivacijo, da v novem polo-odjavah od slovenskega pouka, žaju slovenskega mladinskega li-Pokazalo bi se namreč, da je bilo sta ni več treba, odjavljanje rezultat pritiska na Slovenska tednika, ki izha-slovenske starše, da je bil dvoje- jata v Celovcu, ostro komenti-zični pouk za večino odjavljenih rata nastali položaj in odločno edino pravilna vzgojna metoda in obsojata protislovensko kampa-da proslula šolska odredba ni bi- njo, ki jo avstrijski tisk spet na-Ia nič drugega ko kruto poniža- daljuje. »Slovenski vestnik« zanje slovenske manjšine. vrača pod naslovom »Laž in po- Nadaljnji predpisi kažejo, da tvarjanje dejstev so argumenti so oblasti ukrenile vse, kar bi šovinističnih hujskačev« lzmis-lahko olajšalo položaj tistih otrok, ljotine šovinističnega tiska, da se ki so se odjavili od slovenskega 3e Avstrija že od nekdaj zavze-pouka. Ti otroci imajo manj po- mala za manjšinsko šolstvo na uka in lahko medtem, ko imajo Koroškem, da ]e danes na Koro-neodjavlejni otroci slovensko uro, škem le še nekaj slovenskih oto-izdelujejo svoje domače nalogi čkov pod obronki Karavank in in se pripravljajo za naslednji da le bilo odjavljanje od sloven-dan. Skratka, neodjavljeni otroci, skega pouka brez vsakršnega so na slabšem kot odjavljeni, i pritiska. List navaja primer so-Tudi to je eden izmed perfidnih j vinističnega hujskača dr. Mayer-načinov pritiska in nekaka psi- I hoferja, ki se je v prvih vrstah hološka priprava za prihodnje boril proti dvojezičnemu šolstvu, leto, ko se bodo morali starši baje Pred kratkim pa je svoje otroke ponovno izreči za slovenski pouk hinavsko prijavil k pouku slo-aii proti njemu. | venščine, češi »zdaj ko je dikta- Ta režim vlada tudi na tistih tura manjšine strta, naj se tudi 16 koroških šolah, kjer je bila moji otroci uče drugega deželne-večina staršev proti ukinitvi slo- i ga jezika«. venskega pouka. Te šole so: vi List opozarja, da je dunajska Šentjanžu v Rož. dolini/Hodišah, vlada manjšinsko vprašanje ved- Brodeh, Slov. Plajberku, na Selah OB IZPADIH v Berlinu, Sofiji in Tirani (Nadaljevanje s I. strani) razvoju jugoslovansko-avstrijskih stikov. Naša vlada je v svoji zadnji noti podrobno pojasnila razloge svoje zaskrbljenosti spričo tega stanja.« Na vprašanje, kaj lahko reče v zvezi z izjavo avstrijskega zunanjega ministj-a Figla v parlamentu, da so se glede pogajanj z Jugoslavijo gledišča zbližala, da pa je uporaba zakona o šolskem pouku notranja zadeva Avstrije, je Drago Kunc odgovoril: »Naša vlada je v svoji noti izrazila mnenje, da omenjeni avstrijski ukrepi bistveno zmanjšujejo možnosti za ureditev vprašanj, ki so bila na dnevnem redu jugoslovansko-avstrijske komisije. Menimo, da bi bilo moč najti izhod iz sedanjega položaja sa mo, če bi avstrijska vlada s kon-pri kretnimi ukrepi ustvarila takšno i vzdušje, v katerem bi se lahko noevropskimi deželami posebej z LR Kitajsko. I znova lotili sporazumnega obravnavanja vsega kompleksa odprtih vprašanj.« Potem so novinarji vprašali, ali lahko komentira sovjetsko noto Italiji o raketnih oporiščih. »Znano je stališče Jugoslavije,« je dejal Kunc, »proti zgraditvi raketnih oporišč nasploh, posebej pa v katerikoli naši sosedni deželi. Naša vlada je zaradi tega že letos v marcu intervenirala pri italijanski vladi.« Na vprašanje, kako se razvijajo jugoslovansko-italijanska pogajanja o ribolovu, je Kunc izjavil: »Pogajanja se nadaljujejo. Z izmenjavo pisem med delegacijama je bila prejšnja pogodba podaljšana do konca pogajanj, najdlje pa do 20. novembra.« Na koncu je novinarje zanimalo, ali je določen rok za začetek trgovinskih pogajanj s Sovjetsko zvezo in.drugimi vzhod- ter še KJE JE IZHOD iz sedanje volilne zagate v Alžiriji? (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Pariz, v začetku novembra. Kmalu poteče rok za prijavo kandidatov za volitve v Alžiriji. Volilna komisija pa ni prejela še nobene kandidatne liste, na kateri bi bili, kakor je pred- hteval, naj opuste sovražnosti »na način, ki je znan«, namreč tako, da razvijejo bele zastave, borcem pa je obljubil popolno amnestijo. De Gaullovi nameni so bili jasni: ustvariti vzdušje in pogoje za volitve, da bi na eni strani dosegel tiho privo- pisano, tudi Alžircl. V Parizu in Alžiru em aosegei nno pnvo- je dosegla zaskrbljenost zaradi tega že tUjfv lžirske glede volitev ali pa v svoj višek in sedaj razmišljajo o odgo- ** aii om obhki celo njeno sodelovanje ditvi volitev ali o osebni intervenciji ™ v°bt™h v z^nico- v bl £Ui predsednika vlade. De Gaulle naj bi ta- Predstavniki. Vlada v Pa- koj odpotoval v Alžirijo, kjer bi morda ™blc “fela P0®«* o francosko-al-spodbudil »lojalne muslimanske politi- ki.bi kakor ke~, da bi se udeležili volitev. Toda De "»J* Gf^ k ne opravljajo poskusov, dokler he bodo zaključena pogajanja v Ženevi. Eisenhower pravi, da to dejanje Sovjetske zveze razrešuje ZDA njihove obveznosti o prekinitvi jedrskih poskusov. »Za zdaj pa ne bomo opravljali poskusov in, kakor smo zvedeli, jih tudi Velika Britanija ne bo. Upamo, da bo SZ ravnala enako. Ce pa v kratkem ne bo spremenila svojega stališča, bodo morale ZDA ponovno proučiti svoj sklep. V ostalem si bodo ZDA vztrajno prizadevale, da bi v Ženevi dosegli sporazum o opustitvi atomskih poskusov pod mednarodno kontrolo.« GENERALNA SKUPŠČINA OZN V MOSKVI? New Vork, 7. nov. (USIS). V OZN ]e zbudil precej pozornosti predlog, naj bl Generalna skupiiina OZN prihodnje leto alt leta 1960 zar sedala v Moskvi. To Je predlagal Islandski delegat Tbor*. V razpravi v skupščini Je obsodil hladno vojno ter se zavzel za okrepitev zaupanja. Zlasti med velesilami, pri čemer Je menil, da bl bilo v tem smislu koristno, če bl se Generalna skupičlna sestala v Moskvi. »9 100 metrov nad avtomobilsko cesto Kot živa nit se vije po živobarvnem mozaiku nova vez med Ljubljano in Zagrebom Številni nadvozi so kot transparenti, ki pozdravljajo in hkrati opozarjajo potnike na novem traka Minuli petek se je ob 11.40 dvignilo z ljubljanskega letališča letalo tipa »Matajur«, ki ga je dala Letalska zveza Slovenije na razpolago glavnemu štabu mladinskih delovnih brigad pri gradnji avto ceste Ljubljana—Zagreb. Sonce je pravkar pozlatilo Kamniške Alpe, ko je VUCFI naredil zavoj in se prek ljubljanskih hiš usmeril proti sivo-čmemu traku, ki bo 23. novembra povezal prestolnici Slovenije in Hrvatske. Kot otroške igračke so se pojavljale pod nami belordeče hišice, včasih bi lahko v prgišče zajel celo naselje. Avtomobili in tovornjaki na cesti so nas spominjali na razstavo miniaturnih vozil. In pri vseh teh majhnih stvareh pa smo se zavedali, kako veliko dela je bilo opravljenega, preden je bela nit dobila končno obliko. Naj govore številke: 9 v 466 brigadah je sodelovalo čez 50.000 mladink in mladincev, ki so prispevali svoj delež pri novih 80 kilometrih traser • izkopali in vgradili so milijon tri sto tisoč kubičnih metrov zemlje, izkopali so 300 tisoč kubičnih metrov humusa in ga na novo vgradili, pripeljali in vgradili so 270 tisoč kubikov gramoza in 40 tisoč kubikov tolčenca, 9 peljali smo se nad 52 velikimi gradbenimi objekti, med njimi tudi nad 110 metrov dolgim nadvozom pri Trebnjem in nad 330 metrov dolgim mostom čez Savo pri Jankomiru. Most ima 650-tonsko jekleno konstrukcijo, v njem je vgrajenih 950 ton gramoza in 180 ton betonskega železa. Vse te številke so se nam podile po glavi, ko smo videli na zeleni preprogi zadnje črne točke, zadnje brigadirje, ki še opravljajo zaključna dela. Nekajkrat je bilo moč opaziti, da se je starejša sestra, ki je delala Ahasverjem naših cesta toliko preglavic, skoraj neopazno približala mlajši v svečanem oblačilu, vendar se je vedno sramežljivo odmaknila, kot, češ, zame ob tebi ni prostora, vem, da bom kmalu samevala, ko bodo vozila na tebi požirala kilometre z naglico, ki jim jo jaz nisem dovolila. Toda kmalu smo dobili novega sopotnika. Temnozelena Krka se je leno valila v bližini tokrat črnega, asfaltnega traku. Cez njene bregove se je pri Čatežu razpel še en lok in pod njim smo opazili osamljenega ribiča, ki se je začudeno zazrl v jekleno ptico. \ V daljavi pod nami se je pojavila kot z ravnilom potegnjena črta čez polje. Pogled na naselje nam je povedal, da smo se približali Samoboru, siva premica pa je bivša avto cesta, prvi poskus vezi med Ljubljano in Zagrebom. ! Se nekaj minut in že smo bili j na cilju prve etape. Most pri Jan-I komiru. Mravljišče neumornih, ki so za trenutek zastali, zastrli oči z rokami in sledili našemu manevru, ko smo se v loku usmerili nazaj proti Ljubljani. Hrup | motorja je bil premočan, da bi lahko slišali pozdrave in smo se morali zadovoljiti le s tem, da smo videli dvignjene roke, ki so nas z mahanjem pozdravljale. Kazalec na višinomeru se je povzpel na 500 metrov. Kot bela | nit na živobarvnem mozaiku polj, gozdov in naselij se je vila nova trasa. Naš ogled, 100 metrov nad avto cesto, je bil končan. V. S. 1 Foto: M..CIGLIC Elegantna bela pentlja — odcepi s avto ceste pri Ivančni gorici In tudi drugod so primer moderne izpeljave na stranske cest« MALA STATISTIKA PEREČE VPRAŠANJE KRAŠKIH VINOGRADNIKOV: Ali naj kraški teran izumre? • Kot znano speciali- • teto }e treba kraški • teran uvrstiti med • visokokakovostna • vina — Minimalna • rodnost, večji proiz- • vodni stroški bi tež- • ji proizvodni pogoji • upravičujejo kraški • teran do višje cene Sežana, 7. nov. - Ko letos vinogradniki na sežanskem in ko-meikskem Krasu, v Dutovljah, Tomaju, Štanjelu ta Komnu, primerjajo odkupne cene grozdja (kraški refošk) in novega pridelka kraške-ga terana s proizvodnimi stroški, ugotavljajo, da Jih Je dogovor o najvišjih odkupnih cenah občutno prizadel. Uredba o kvalifikaciji (Uradni u$t FLRJ št. 36/58) uvršča namreč kraški teran med »kvalitetna sortna vina«, ki jim je do-.ločena neprimerno nižja odkupna cena, kakor za »vlsokokvalitetna vina«. Tako so se torej znašli v istem položaju glede naj višjih odkupnih cen pridelovalci kraškega terana, istrskega refoška In furlanskega Črnega vina. Res da dale vse tri vrste črnega vina refoškova trta. Ali ne da bi nameravali kakorkoli favorizirati (dajati prednost) katerikoli izmed teh treh vrst črnega vina, je treba objektivno priznati, da so pridelovalni pogoji povsem različni. Neprimerno ugodnejši in lažji za Istrski refošk in furlansko črni- =§ no, kakor za sloviti kraški teran, s Raznolikost teh treh črnih vin = nastaja zaradi raznoličnosti pod- = nebnih pogojev ter zlasti zaradi s različne sestave zemljiških tal. s Medtem ko uspeva istrski in fur- = lanski refošk na lapornatlh tleh = ter v neprimerno močnejši sončni S temperaturi, ima kraški refošk do- == kaj bolj skromne talne in podneb- = ne pogoje, in prav to daje kra- = škemu teranu tisto značilnost, za- = radi katere je zaslovel doma ln v = tujini kot posebnost, ki je ni najti g nikjer drugje. Pridelovalno področje kraškega =5 terana Je razmeroma omeieno. Na = kraški planoti med Sežano in == Komnom, povprečno okoli 300 m g nadmorske višine, Je komaj nekaj = nad 350 ha teranskih vinogradov, s ki dajejo letno okoli 4000 hi tri- = nega pridelka. Na značilnost kra- = škega terana vpliva sestava tal s (rdeča ilovnata in kamenita zem- = lja), razen tega še podnebne raz- s mere, ko toplota ravno še zado- = Iča, da kraško refoškovo grozdje || .doseže tisto minimalno zrelost, ki == daje potlej kraškemu teranu nje- = govo značilno plemenito kisi no. = Zaradi znač'lnosti (kislina, cvetica, = aroma, harmonija itd.) si je pri- s dobil kraški teran svetovni sloves, § priznavajo mu ne le aperitlvno = lastnost, ampak ga tudi štejejo s med zdravilna vina (visok odstotek = železa!) Zaradi teh lastnosti nikoli = ni bilo težko vnovčiti tržnega pri- = delka kraškega terana niti v letih = vinskih kriz. Vedno Je bil doma s izvrstna turistična specialiteta ter s Iskano izvozno vino, zlasti v bllž- = nji Trst, v zadnjem času se mu = odpirajo tudi širša tuja tržišča s celo v čezoceanske države. Kot s posebnost med vini Je Imel kraški g teran vedno dotočeno mesto med g vlsokokvatitetniml vin*, četudi je g njegova gradac'ja v glavnem pod g 10 maligani Pray tako pa je Imel g kraški teran vedno neprimerno g višjo ceno kot ostala primorska g vina Do višje cene kraškega terana = ne upravičuje zgolj njegova poseb- = nost in edinstvenost, ampak tudi = sami prozvodni stroški, ki so za s najmanj 40*/» večji od proizvodnih = stroškov ostalih primorskih vin. = Na kamenltlh krašklh tleh Je ob- R nova ln obdelava dražja. Vzgoja trte z bujno rastjo in podobne razmere (kraška burja) terja večjo upoirabo lesa ta žice. Večja Izpostavljenost glivičnim boleznim terja večjo uporabo zaščitnih sredstev. Na večje proizvodne stroške pa seveda odločilno vpliva tudi manjša rodnost trte. Navedene objektivne okotaosti danje, ko je uvrščen med »kvalitetna sortna vina-. Nujno je zatorej prekvalifikacija kraškega terana, sicer se je bati, da bodo kraški vinogradniki ob sedanji obnovi svojih vinogradov začeli opuščati vzgojo kraške refoškove trte ter začeli zasajati obnavljajoče vinograde z drugimi, bolj donosnimi utami. V tem primera bt seveda ta pogoji vsekakor upravičujejo začel kraški teran Izumirati ta M kraški teran, da bi bil uvrščen tako izgubili v našem Izboru vin med »vlsokokvalitetna vina«, ki Izredno posebnost, slovito ta pri« mu gre primerna višja cena od se- znano doma in v tujini. (ž) Zaposlenost v Jugoslaviji V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo v našem gospodarstvu zaposlenih: v aprilu 2,053.000, v maju 2,104000, v juniju pa 2,138.000. V juliju je število v gospodarstvu zaposlenih naraslo na 2,166.000, v avgustu pa še za 35.000. • V prvih petih letih po vojni se je število v gospodarstvu zaposlenih v primerjavi z letom 1839 podvojilo ln Je znašalo blizu 1,250.000, 2e leta 1952 pa imo Imeli v gospodarstvu zaposlenih 1,411.000 ta potem je njih število naraščalo: 1953 na 1,500.000, 1954 na 1,651.000, 1955 na 1.512.000, 1956 pa na 1,850.000. Lani Je bilo V gospodarstvu zaposlenih 1.959.000, leto« (januar-Jullj) pa že 2.052.000, v zadnjih sedmih letih je število v gospodarstvu zaposlenih naraslo za 800.000, kar najbolje priča o razvoju ln moči naše Industrializacije. • V Industriji in rudarstvu Je število zaposlenih naraslo od 613 tisoč v letu 1952 na 982.000 letos ali za 367.000. V gradbeništvu Je bilo leta 1952 zaposlenih 183.000. letos v Juliju pa 247.000, ■’ prometu 1952. leta 164.000, letos 196.000, v trgovini ln gostinstvu pred šestimi leti 158 tisoč, letos 222.000, v obrti pred šestimi leti 127.000, letos pa 254.000. Dva milijona v gospodarstvu zaposlenih dasta mesečno 583 milijonov kWh električne energije (v avgustu 1958), 18,017.000 ton . premoga ta koksa (v lanskem letu), samo v avgustu letos pa 1,572.000 ton; povprečno v mesecu letošnjega leta po 38.580 ton surove nafte, 160.000 ton železne rude, 187.000 ton surove bakrene rude, 118.000 ton svinčene ln clnkove rude, 838 ton manganove, 9.158 ton kromove rude, 6.303 tone antimona. 30.000 ton pl-rltnega koncentrata itd. Dva milijona v gospodarstvu zaposlenih upravlja našo novo kemijsko Industrijo, ki je Izdelala letos povprečno mesečno po 10.555 ton žveplene kisline, po 511 ton dušične kisline, 6.400 ton kalcinlrane sode, 3538 ton kavstlčne sode, 1625 ton modre galice, 34.854 ton umetnih gnojil - da ne navajamo Izdelkov Industrije gradbenih potrebščin, lesne Industrije, papirne industrije, Industrije usnja ln gume ln tako dalje. Samo tekstilna industrija nam Je dala letos mesečno po 17,511.000 kv. metrov bombažnih tkanin, 2,665.000 kv. metrov volnenih tkanin, i,3io.ooo kv. 'metrov umetne svile, 684.000 kv. metrov tkanin la domačega lanu in konoplje. S tem pa te ni .Izčrpan seznam Industrijskih Izdelkov, ne zajet obseg ostale gospodarske dejavnosti. N. K. Ali je tako Nedavno Je bilo prisilno Ilkvidi- v našem gospodarskem mehaniz-rano gradbeno podjetje »Sloga« v mu imajo banke med drugim tudi podjetje Je Imelo nalogo, da preverjajo plačno zmog- dolgov ta pU«r*a po^vnara pa je ""cfttant TodTetta"™ bilo na razpolago skupno 13,495.000 f ’ , 1 PL dinarjev ssredstev. Po sklepu Okrož- ustreza družbenim koristim. Ker je nega gospodarskega sodišča v Kopru ln>elo podjetje -Sloga« tako veliko 11. oktobra 1958 so upniki dobili po- Izgubo, je jasno, da izguba ni nastala vprečno 22,9 % zneska, ki Jim ga je čez noč, ter da bi bila banka morala dolgovalo to podjetje. prej to ugotoviti. AU ni potem tudi Po odloku Gospodarskega sodi- soodgovorna, da Je podjetje tako glo-Sča Je med drugimi redkimi upniki boko zagazilo, ker mu ni pravočasno pa stoodstotno dobila poravnane svo- ustavila kreditov? Kljub temu pa je Je terjatve Komunalna banka v Ilir- pri likvidaciji podjetja banka upnik, skl Bistrici v skupnem znesku 9 mili- ki Je dobila stoodstotno poravnane Zabeleženo Sodi rujne kapljice z vipavskih vinogradov v kleti vinogradniške zadruge v Vipavi Jonov 161.712 dinarjev. Torej med- svoje terjatve. AU Je tako prav? Zatem, ko so ostali upniki dobili večl- kaj Ima banka prednosti pred drugi-del le dobro petino svoje terjatve. Je ml poslovnimi partnerji llkvidirane- ----------------------------*- o. G. PRIMER, KI SVARI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiM Kolektiv v kleščah »sorodstvenega upravljanja« Skupina sorodnikov in njihovih satelitov si je v trboveljski Cementarni prisvojila vodilne položaje v političnih organizacijah, organih upravljanja in upravi podjetja — Posledice: dušitev kritike, dvojna merila pri nagrajevanju in privilegijih V Cementarni Trbovlje se je nabralo okrog 17 sorodnikov. Direktor in še trije njegovi sorodniki so bili na vodilnih delovnih mestih (komercialni direktor in hkrati sekretar podjetja, glavni obratovodja cementarne ln glavni obratovodja kamnolomov). Ostali sorodniki bližnjih in dalj-njih sorodstvenih kolen so prišli tudi na boljše plačana delovna mesta (direktorjeva tajnica, skladiščnik, nabavljač itd.) To sorodstvo se je hkrati vsidralo v delavskem svetu, v upravnem odboru, v tovarniškem komiteju Zveze komunistov, v mladinskem komiteju ter v važnejših komisijah delavskega sveta (v tarifni ln stanovanjski komisiji 'ter v komisiji za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij). Kandidatno listo za tak delavski svet so sestavili direktor, sekretar podjetja In sekretar tovarniškega komiteja ZK, sindikalna podružnica In tovarniški komite pa sta nato listo še Formalno potrdila. OMRTVIČILI 80 ORGANE UPRAVLJANJA IN POLITIČNE ORGANIZACIJE Predsednika delavskega sveta ln upravnega odbora sta bila lahek plen. Ne prvi ne drugi nista uživala ugleda pri kolektivu, nista bila odločna. in sta se dala vpreči v sorodstveni voz. Predsednik sindikata je vdan pijači in tudi sicer ni dovolj sposobep za opravljanje te funkcije. Sindikat s takim vodilnim funkcionarjem ni Igral posebne vloge v kolektivu. Zato sorodniki edino v vodstvu le organizacije niso vrinili svojih ljudi. Spričo sedanje Izkušnje bo kolektiv v prihodnje nedvomno vse drugače pazil, kakšne ljudi bo volil v vodstvo sindikalne podružnice ln organe upravljanja ter na to. kaj ln kako bodo ti organi delali. Tudi tovarniški komite ZK, omrtvičen v sorodstvenih vesah ta s sekretarjem, hi ni Imel po- sluha za kritiko pomanjkljivosti (9aj je le-to zavračal kot krltikantstvo in reakcionarstvo), se ni mogel spopasti z birokratskimi pojavi. ... DA 80 SI LAHKO VZELI VSO BESEDO V PODJETJU Skupina sorodnikov ln njihovih satelitov sl je zato zlahka prilastila vso besedo v podjetju. Svoj položaj Je utrjeva' - *— ‘ osvežitev organov položaj Je utrjevala s tem, da je preprečevala osvežitev organov upravljanja ln vodstev organizacij. Se zlasti Je sorodstvena linija odrivala mlajše ljudi, ki so sodelovali v NOB. Oba predsednika ter še nekateri člani delavskega sveta ta upravnega odbora, komisij ter sekretar tovarniškega komiteja ZK, ki je postal nekakšen »komisar« birokratske grupe, so bili že več let eni ln Isti ljudje. Taki organi upravljanja so se nujno odtrgali od svojih volivcev. Delavski svet in upravni odbor nista seznanjala kolektiva o svojem (lelu In sklepih. Omejevala sta se zgolj na problematiko proizvodnje, zelo malo pa sta skrbela za delovne in življenjske pogoje delavca, ki so v cementarni slabi, čeprav ima podjetje sredstva za njihovo Izboljševanje. Do nedavnega delavci niti tople malice niso prejemali. Med delavci ln skupino samovoljnežev ter njihovih birokratskih satelitov se je zato širil prepad, ki so ga čedalje bolj povečevali privilegiji peščice ter zapostavljanje, ki ga je trpela večina kolektiva. KOMPROMITIRANJE ORGANOV UPRAVLJANJA V novi komfortni stanovanjski blok so se razen drugih vselili nekateri drugi privilegiranci. Trije izmed teh so se preselili Ir. novih v še kom-(ortnejša stanovanja. Izmed 62 delavcev, ki so se vselili v stanovanja, katere Je v povojnih letih zgradilo podjetje. Je 32 takih, ki so bili oziroma so člani upravnih odborov. Tako Je vršiček sorodnikov iz vodstva podjetja kupoval člane delavskega sveta. Druga oblika kupovanja In kompromitiranja organov upravljanja pa Je bila ta, da so člani samoupravljanja organov ln vodstev organizacij lahko potovali na zagrebški velesejem. Na ta način Je birokratska klika onemogočala organe upravljanja ln vodstva organizacij ter uničevala njihovo zaslombo v kolektivu. / V počitniškem domu Cementarne v Crikvenl-cl so lahko preživljali dopust po znižanih cenah (torej na račun kolektiva) tudi nekateri »gostje«, ki so - kakor pravi pravilnik podjetja o koriščenju počitniškega doma - koristni za proizvodnjo, poslovno ali zdravstveno dejavnost kolektiva, UDARCI PO ZDRAVI KRITIKI Spričo omrtvičenega dela političnih organizacij ta organov upravljanja so se sorodniki in njihovi spremljevalci lahko vsedll, kot vrabci v zrelo žito, tudi na politiko nagrajevanja. Uporabljali so dve različno veliki žlici. Sorodniki ln njihovi somišljeniki so prejemali nesorazmerno večje nagrade, premije in dobiček kot pa drugi člani kolektiva, ne glede na prizadevnost in uspehe posameznika. Vodstvo podjetja ni disciplinsko ukrepalo zoper nekatere izmed sorodstvenega alt satelitskega kroga, ki so pijančevali med delovnim časom, češ: »Pije res rad, delavec Je pa dober!« Raziskovanje nekaterih pomanjkljivosti so kar pomečkali. Posameznike, ki ro grajali ali samo omenjali nepravilnosti, pa Je skupina samovoljnežev zmerjala za kritfkante, nergače, barabe, reakcionarje, Jih odpustila iz podjetja ali celo Izključila tz Zveze komunistov. KOLEKTIV POZDRAVLJA UKREPE Tak grobi pritisk je ljudem dolgo zapiral usta. ljetju začela odkrivati inskega komiteja ZK, Sele, ko Je razmere v podjetju začela'odkrivati Občinske] _ govor ljlvo je, da Je kolektiv z olajšanjem pozdravil komisija Okrajnega ln so polagoma začeli govoriti tudi delavci. Razum- odločne ukrepe, ki so sledili, da bi lahko začeli postavljati stvari v podjetju na svoja mesta. To razpoloženje kaže, da bo delavsko upravljanje tudi v tem podjetju začelo živeti polnokrvno življenje. V OSMIH LETIH, ODKAR SMO PRVIČ VOLILI DELAVSKE SVETE, SE JE UPRAVLJAVSKA ZAVEST ZE TAKO RAZVILA, DA TA GROBA SAMOVOLJA NE ZALI SAMO NEPOSREDNO PRIZADETEGA KOLEK-IVA, MARVEČ VSE UPRAVLJAVCE. HKRATI NAS SVARI, DA SE OSTANKI BIROKRATIZMA V POSAMEZNIH PODJETJIH SE LAHKO RAZBOHOTIJO. CE MU KOLEKTIV S POMOČJO POLITIČNIH ORGANIZACIJ NENEHNO NE 9PODREZUJE KORENIN. PRI SEDANJI RAZVITOSTI SAMOUPBA VLJAV-SKEGA PONOSA, SAMOZAVESTI IN TUDI MOŽNOSTI ZA UNIČENJE BIROKRATSKIH OSTANKOV PA GRE TUDI ZA TO, ALI VSAK KOLEKTIV PREDVSEM SAM UPORABLJA VSE MOŽNOSTI, DA BI PREPREČIL BIROKRATSKE POJAVE ALI PA ČAKA LE NA POMOČ IZVEN PODJETJA. M. Z. Obrazci in proizvodnja Pred dnevi sem slišal knjigovodjo, ki je o svojih kolegih — teoretik,h, ki ustvarjajo obrazce ta formularje, dejal takole: »Največja kazen za takega teoretika bi bila, če bi mu dalj knjigovodstvo, kjer bi morali delati P° svojih pravilih in obrazcih.« V naših knjigovodstvih skoraj ne mine mesec, da ne bi preko banke ali drugih uradov priromal kak nov obrazec. Res je, da Je treba izpopolnjevati evidenco, toda drugo Je, kadar Jo kompliclramo, kadar pO piša-na h na desetih različnih formularjih povemo eno in Isto. Točno evidenco zahteva sistem administracije in statistike, da imamo vsak čas pri roki vse, kar naf zanima o podjetju ln proizvodnji. Toda tu imamo tako imenovan« »stare« In »nove« obrazce. Največkrat je razlika med njimi ta, da so kolone pomešane,, da je tistos ker Je bilo spredaj, zdaj zadaj, ali obratno. V določenih službah pa bi bil že čas, da obrazce ln administracijo ustalimo. Uvajanje novih formularjev bi morali bolje nadzorovati ln ugotoviti, če so dejansko koristni ali pa so nepotrebni. Ob zadnjih ukrepih za izkazovanje osebnega dohodka po novih mezdnih listah Je bil sicer namen« da se poleg čistih oeebnlh dohodkov pregledno prikažejo soclata« ta druge dajatve. Toda posledici teh novih obrazcev se v podjetjih kvarno odražajo. Ponekod, kjer imajo mezdna knjigovodstva veliko delavcev In obračunov plač, n« morejo več do določenih rokov Izdelati izračunov. Zamujanje seveda vnaša nered v poslovanje ln vzbuja negotovost prt zaposlenih. Da bi se v podjetjih temu ognili, so začeli povečevati število uslužbencev v mezdnih knjigovodstvih. Sploh Je značilno za ves sistem knjigovodske evidence to, da V podjetjih in ustanovah neprestano narašča število uslužbencev v računovodstvih. V rudniku Mežica na primer, kjer Je okrog dva tisoč zaposlenih. Imajo zdaj samo v mezdnem knjigovodstvu nad 79 uslužbencev. Porast pa Je viden tudi v drugih podjetjih. Ce govorimo o večji pro^vodnosti, štednjl In zmanjšanju izdatkov, potem «1 moramo zastaviti vprašanje: ali J« sedanji način evidence v knjigovodstvih ob neprestanem menjavanju ln spreminjanju gospodarsko upravlčlJlvT -XV FIAT 600 čaka srečnega NAROČNIKA ki bo izžreban 21. decembra Kdo ga bo dobil? Eno je gotovo: naročnik »Ljudske pravice« ali »Ljubljanskega dnevnika«. — Zato, če še niste, postanite naročnik enega izmed njiju1. Več pomoči inšpekcijski službi! S seje Občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Center Ljubljana., 7. nov. — Odborniki ObLO Ljubljana-Center *o danes dopoldne imeli v sejnih prostorih Magistrata XIII. redno sejo. Razpravljali so o poročilu predsednika gospodarskega sveta glede izvajanj uredbe o evidenci in kontroli cen, sprejeli predlog statuta za stanovanjski skupnosti Stara Ljubljana in Tabor, predlog o poslovanju komisije za zbiranje sredstev za gradnjo stanovanj borcem NOB, predlog pravil stanovanjskih zadrug, predlog o nadzidavi nekaterih zgradb itd. Z obstoječimi predpisi in ukre- i P1 glede nadzorstva nad cenami Je navzoče seznanil predsednik sveta za gospodarstvo. Za področje Ljubljane je pristojen spre-■1®mati potrebne ukrepe OLO ter od njega pooblaščeni Svet za tržišče okraja. Občinski ljudski odbori so dolžni sistematično nadzorovati izvajanje teh ukrepov ter dajati svoje predloge, v nekaterih konkretnih primerih pa tudi Pomagati. Zato so odborniki skle-nili, da naj ljudski odbor ter njegovi sveti vodijo naprej politiko, Jbo zagotovila izvajanje vseh Ukrepov glede cen. Večjo pomoč i -treba v bodoče dati kontrolni službi. Gospodarskim organizacijam pa so priporočili, da se brezpogojno ravnajo po obstoječih Navodilih glede izvajanja teh Ukrepov. Združitev podjetij »mesar« in »delikatesa« Med gospodarskimi zadevami 80 razpravljali o pripojitvi obrt-nega podjetja »Mesar« z Gosposvetske ceste k »Delikatesi«. To Je Prvi korak k predvideni reorganizaciji mesarske mreže, ki naj bl jo prevzela trgovina. O tem i? razPravljala tudi oba delavska sveta ter sprejela sklep o združitvi. PRISILNA UPRAVA V PODJETJU »STAVBNO POHIŠTVO IN MIZARSTVO« v Podjetju »Stavbno pohištvo m mizarstvo« Ob Ljubljanici so uvedli prisilno upravo. Finančna inšpekcija je namreč ugotovila nepravilno gospodarjenje, prikri- vanje finančnega stanja ter slabo izdelovanje proizvodov. Ukinili pa so prisilno upravo v Čevljarsko obrtni zadrugi ter v obrtnem podjetju »Mesoizdelki«, ker je prisilni upravi uspelo obnovili normalne pogoje za gospodarsko poslovanje. Na področju občine pripravljajo ustanovitev devetih stanovanjskih skupnosti. Danes sta bila v razpravi statuta stanovanjskih skupnosti Stara Ljubljana in Tabor. Odbor je oba načelno odobril s tem, da se nekoliko bolj konkretno določi dolžnosti in pravice skupnosti, kakor tudi, kakšen naj bo odnos med skupnostjo in občino. G. M. Italijanske zadružnice v Ljubljani Ljubljana, 7. novembra. Danes zjutraj je v Ljubljano prispela delegacija italijanskih za-družnic, ki se na povabilo jugoslovanskih zadružnic mudi že deset dni v Jugoslaviji. V delegaciji sta Nora Fumagalli iz Mi-i lana in Alba Prampolini iz Mo-j dene. Gostji sta obiskali ljubljansko mlekarno, zaloško hladilni-! co in spotoma sta se ustavili pri j Urhu. Jutri si bosta v spremstvu ' slovenskih zadružnic ogledali kmetijske objekte v celjskem okraju, nakar se bosta skozi Postojno, kjer si bosta ogledali še znamenito jamo, vrnili domov. Devetdesettisoči obiskovalec sejma sodobne elektronike bo prejel lepo darilo Obisk mednarodnega sejma “■Sodobna elektronika« v Ljubljani je bil tudi zadnje dni izred-n° velik in bo v kratkem presegal 90.000 obiskovalcev. Zato je Podjetje Radio industrija »Niko-la Tesla« iz Beograda sklenilo Pokloniti devetdesettisočemu obiskovalcu svoj najnovejši šestcev-ni radijski ^prejemnik »Tesla 58 ~~ A2«. Danes praznuje svojo desetletnico Tehniška srednja usnjarska šola v Domžalah. Doslej je na njej končalo svoj študij 118 domačih dijakov in 5 inozemcev, na vajenski šoli pa 43 učencev. Razen teh pa je na šoli uspešno opravilo izpite za kvalificirane delavce 191, za visokokvalificirane pa 39 tečajnikov. Sedaj pa obiskuje obe šoli blizu 200 dijakov. Ob desetletnici želimo šoli, da bi dala naši usnjarski industriji še več usnjarskih tehnikov, katerih znanje je šoli najlepša čestitka. Na sliki: delavnica in upravno poslopje Tehniške srednje usnjarske šole v Domžalah Konferenca o elektroniki, telekomunikacijah in avtomatizaciji zaključena Ljubljana, 7. nov. — Tretjo jugoslovansko konferenco o elektroniki, telekomunikacijah in avtomatizaciji v Ljubljani, ki se je začela v torek 4. t. m., so včeraj zvečer zaključili s plenarnim sestankom Zveznega centra za Nagrajeni konstruktorji razstavljenih, predmetov na sejma »SODOBNA ELEKTRONIKA« Ljubljana, 7. nov. — Strokovna komisija, sestavljena iz vseučiliških profesorjev in sodelavcev institutov, kakor tudi predstavnikov Združenja elektroindustrije Jugoslavije in Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov Jugoslavije je danes soglasno sklenila razdeliti denarne nagrade naslednjim konstruktorjem razstavljenih predmetov: Industriji za elektrozveze, Ljubljana, za ferite, podjetju »Iskra«, Kranj, za telefonski koncentrator, podjetju Telekomunikacije, Ljubljana, za elektrolitski kondenzator, podjetju »Vlado Bagat«, Zadar, za števec za registriranje sevanja, podjetju za avtomatizacijo in elektroniko »PAE«, Beograd, za naprave za določanje gladine tekočine, Institutu »Jožef Stefan«, Ljubljana, za analogni elektronski računski stroj, Institutu »Rudjer Boškovič«, Zagreb, za oscilograf, Zavodu »RR«, Niš, za spremenljivi kondenzator, in podjetju »Rudi Čajevec«, Banja Luka, za domači tranzistorski sprejemnik. Podjetja in inštituti bodo prejeli posebne diplome za nagrajene proizvode. PROSLAVA 10-LETNICE Industrije za elektrozveze TELESNA KULTURA j DEVETO MEDNARODNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE PRVA PRESENEČENJA Med gledalci so že: avstrijski prvak Wegrath, angleški prvak Thomhill in Sido (Madžarska) — Trije izmed štirih slovenskih predstavnikov so izpadli dobro Zagreb, 7. nov. (Od našega stalnega dopisnika). — 2e prva sreča* nja na IX. mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Jugoslavije — sodeluje nad 60 igralk in igralcev iz devetih držav, naslov brani Madžar Berczik — so prinesla tudi prva presenečenja. Tako je Markovič I v drugem kolu premagal avstrijskega prvaka Wegratha 6 3:0, Zagrebčan Franjič pa letošnjega angleškega prvaka Thornhilla s 3:1. Sved Larson je v drugem kolu izločil nosilca svoje skupine, znanega madžarskega reprezentanta Sida, s 3:1. V ostalih srečanjih je treba omeniti pa ni neuspeh, sat je čez pol ure Sved ro igro Crnjaka proti Leachu, čeprav premagal tudi Sida. Tomažič je dobro por Harangozu, vendar je naš večkratni državni prvak zmagal s 3:0. V nadaljnjem tekmovanju je ostal le še Teran, ker bo njegov nasprotnik« Poljak Czerninski, prispel šele drevi je izgubil z 0:3, Šveda Borga, ki je začel proti Foldyju (Madžarska) in je premaga) Pavasoviča s 3:0 in Hrbuda, ~ ««• «» v. ki je poslal med gledalce Popescuja (Romunija) v štirih nizih. Izmed številnih slovenskih igralcev so že v prvih igrah trije izpadli. Po- vodil v prvem nizu s 15:11. Ko pa je Foldy videl, da so Tomažičevi napadi zelo nevarni, je spremenil način igre in ni več dovolil Tomažiču, da bi z učinkovitimi udarci nabiral točke. S to taktiko je dosegel, da slovenski predstavnik ni Ljubljana, 7. nov. V dvorani Slovenske filharmonije je danes kolektiv Industrije za elektrozve-slavil 10. obletnico, odkar je "il ustanovljen Inštitut za elektrozveze, ki je s svojim delom ustvaril temelje slovenske radijske industrije in se je sam razvil “ ustanove v pomembno industrijsko podjetje z desetimi obrati Po pozdravu predsednika delavskega sveta Srečka Kača je di- gove naloge v prihodrfosti, predsednik upravnega odbora inž. Fa-zarinc pa je prikazal zasluge desetih članov kolektiva z direktorjem Jančarjem na čelu, ki so od ustanovitve posvetili vse svoje moči razvoju podjetja in radijske industrije ter jim v imenu celotnega kolektiva izročil spominska darila. Zasluge direktorja je že posebej ocenil prodekan fa- kultete za elektrotehniko in stroj- rektor podjetja Rudi Jančar po- I ništvo prof dr. inž. Avčin. Slo- ________________________________ . ual zanimiv historiat razvoja te- vesnost so zaključili s kratkim 1 darskih organizacijah in med Ba podjetja ter nakazal tudi nje- I kulturnim sporedom. I podjetji in skupnostjo. elektroniko, telekomunikacije in avtomatizacijo. Glede na čedalje intenzivnejšo dejavnost centra, ki se bo še razširila na področje nuklearne tehnike s pritegnitvijo fizikov, kemikov in ostalih strokovnjakov s tega področja, je plenum sklenil preimenovati center v Jugoslovanski komite za elektriko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko ter zahtevati neposredno članstvo v Zvezi strojnih in elektroinženirjev in tehnikov Jugoslavije. Ustanovili bodo še tri nove strokovne komisije, in sicer: za elektronske elemente, za telekomunikacije in za nuklearno teh niko. Nadalje so sklenili, da bo IV. jugoslovanska konferenca prihodnje leto v Zagrebu v času jesenskega velesejma. Elektrotehnično društvo Slovenije bo v imenu komiteja organiziralo prihodnje leto v Ljubljani posebno posvetovanje, ki naj prouči možnosti osvajanja standardizacije in proizvodnje sestavnih delov s področja elektronike. Posebno posvetovanje bo v Sarajevu o kontroli materiala in končnih industrijskih izdelkov, predvideno pa je še posvetovanje o možnostih avtomatizacije v določenih podjetjih kemične, živilske in papirne industrije. Razgovor o nagrajevanju dela Ljubljana, 7. nov. Danes dopoldne se je v prostorih Okrajnega socialnega sveta v Ljubljani sestala komisija za proučevanje sistema delitve dohodka in nagrajevanja po enoti proizvoda. Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki 18 močnejših podjetij različnih gospodarskih panog v okraju, je pod vodstvom podpredsednika OSS Jožeta Jagra razpravljala o nalogah, ki naj jih izpolnijo njihova podjetja v zvezi z novim načinom nagrajevanja dela. Vsa podjetja, katerih predstavniki so se udeležili današnjega sestanka, bodo pomagala s svojimi izkušnjami graditi nov sistem nagrajevanja in instrumente delitve dohodka v gospo' dobnik je izgubil z Larsonom z 0:3, kai osvojil niza. Kern je nudil soliden od- PRED DEVETIM KOLOM NA NOGOMETNIH IGRIŠČIH Spet odločilna srečanja Nogometaši ljubljanskega Odreda so že včeraj odpotovali v Split. Na pot je odšlo 14 igralcev, in sicer: Mozetič. Jovanovič, Udovič. Medved, Limo, Piskar, Halilagič. Virant. Hočevar, Oblak, Hrglez, Babnik, Vojnov, Fišer, medtem ko bo Regally odpotoval verjetno danes. Kakor je videti, nista odpotovala Kranjc, ki mu poteče enomesečna kazen šele 13. t. m., in pa Berginc, ki je poškodovan. Glede na to, da je Odred v tekmi z Lokomotivo prijetno presenetil športno javnost in da*se je naposled -od-: prlo« doslej sicer neučinkovitim napadalcem Odreda, je pričakovati, da bo v Splitu enakovredna borba za točke med lanskim članom I. zvezne lige, Splitom«, in našim predstavnikom, Odredom. »Split- je namreč doživel občuten pbraz v boju z dokaj nestalnim moštvom »Zagreba« (0:3), Odred pa je uspešno prestal srečanje z Lokomotivo. Toda prav zaradi tega se morajo nogometaši Odreda zavedati, | da je vsako primerjanje rezultatov nevarno. Odred Je v zadnjem času pridobil nekaj novih igralcev. Ti so: Živko Velkavrh, bivši član Slobode in Grafičar* ja iz Ljubljane, Bečič, bivši član Hajduka iz Splita ter Pllstič, bivši član Proleterja iz Belišča. Bečic ima pravico nastopa v prvi polovici aprila, Velkavrh in Plistič pa 7. maja prihodnjega leta. Osmo kolo v slovenski conski ligi je bilo zaključeno brez izključenih igralcev in brez vloženih protestov. Želeti bi bilo, da se bo enako končalo tudi deveto kolo. Protest Kladivarja proti registraciji tekme Rudar : Kla-divar še ni rešen, medtem ko je disciplinsko sodišče Nogometne zveze Slovenije kaznovalo naslednje igralce, ki so zagrešili razne disciplinske prekrške na tekmah slovenske conske lige: Elznerja (Branik) z dvomesečno prepovedjo nastopanja. Mihelčiča (Triglav) z dvomesečno prepovedjo, Bruna in Gasarja po 14 dni ter Volariča (vsi -Jesenice«) s trimesečno prepovedjo nastopanja. Tudi v I. zvezni ligi bodo začeli deveto kolo. Vsekakor pa bo najbolj zanimivo srečanje med »Vojvodino« in Dinamom. Na Reki se bosta po dvanajstletnem presledku spet srečala Hajduk in »Reka- v borbi za točke. Vodeče moštvo Crvene zvezde gostuje v Sarajevu, kjer se bo srečalo z istoimenskim moštvom in je vprašanje, če bo novincu uspelo zmanjšati doslej nedosegljiv naskok Crvene zvezde v točkah. V vzhodnem delu II. lige bo odločilno srečanje med Napredkom in »Novim Sadom-, medtem ko doslej neporaženi in vodeči »Beograd- gostuje v Nikšlču, kjer se bo srečal z enim izmed kandidatov za rep lestvice. V zahodnem delu pa gostuje Sloboda v Zagrebu. kjer se bo srečala z Lokomotivo. Spored: I. liga: Radntčki i Vardar (danes), -Vojvodina- : Dinamo. Partizan : Že- lezničar, »Reka- i Hajduk, »Sarajevo-: »Crvena zvezda, Budučnost : Velež. II. liga - vzhodna skupina: Napre-dak : »Novi Sad-. Rabotnički : Pro-leter (Z), Spartak : Radnički (K), Rad-nički (S) : »Srem«, Lovčen : Radnički (N). Sutjeska : -Beograd-. Slovenska conska liga: »Ljubljana- : Grafičar (Igrišče -Ljubljane- ob 14. uri). Krim : Sobota (igrišče Krima ob 13.30), Rudar : Triglav (igrišče Krima v Ljubljani ob 10 uri), »Jesenice : Kladivar, »Izola« : Branik, »Maribor« : Slovan. Vse tekme se začno ob 14. uri. M. T. Spet nekaj »zasluženega« počitka Beograd, 7. nov. - Disciplinsko sodišče KZJ Je na svoji seji kaznovalo naslednje igralce: Branka Bezarja (»Zagreb«) z dvomesečno prepovedjo zaradi nešportnega obnaša-. nja proti sodniku na tekmi Lokomotiva—-Zagreb-, Branka Anovlča (Sloboda) z desetmesečno prepovedjo zaradi dajanja lažnih podatkov pri prijavi za NK Pro-ieter in zaradi nastopanja za ta klub na turneji na Madžarskem brez dovoljenja, Vlada Zeleniko (Velež) s štirimesečno prepovedjo zaradi nešportnega obnašanja proti gledalcem po končani tekmi »Reka« : Velež. Mimo tega je disciplinsko sodišče kaznovalo NK Partizan s 150.000 dinarji kazni zaradi neredov po tekmi Partizan : Crvena zvezda. V n. kolu je Berczik premagal Os-managiča s 3:0, Leach pa Borga a 3:1. Pri ženskah je Plutova izgubila proti Madžarki Mosoczi z 0:3. Terečikova pa je premagala grško igralko Thamou s 3:0 Presenečenje je poraz bivše jugoslovanske državne prvakinje Čovičeve, proti Belgijki Rollanaovi s 1:0. L KERHIN Zahodnonemški boksar Gustav Scholz, Id Je nedavno premagal francoskega boksarja Charlesa Humcza in mu odvzel naslov evropskega prvaka v velter kategoriji, ni le boksal, marveč Je v prostem času pisal tudi svoje spomine, ki bodo Izšli v poznani mdnchensld reviji -Qulck«. Za serijo štirinajstih nadaljevanj bo novi evropski prvak prejel 35.000 mark, razen tega pa bo prejel za vsak nov prispevek po tisoč mark. Mladi Gustav Scholz, ki o njem pravijo, da ima filmski obraz, pa ima še druge načrte, ki naj bi mu prinesli slavo in denar. Razen tega. da je pripravljen znova se boriti proti visokemu plačilu s Humezom, pa se pogaja za dvoboj tudi s svetovnim prvakom srednje kategorije, slovitim boksarjem, pevcem in plesalcem -ameriškem črncem Ray Robinsonom. Na sliki vidimo Scbolza, ko deli avtograme. NOGOMETAŠI ZA KONGRES Odločitev sredi živega obroča Ljubljana, 7. nov. — V nadaljevanju nogometnega brzoturnirja, ki ga je organiziral namiznoteniški odbor Ljubljana v počastitev Kongresa telesne kulture, >ta se srečala v borbi za 3. in 4. mesto moštvi Odreda in »Ljubljane«. V regularnem času se je tekma končala z rezultatom 1:1 (0:0), pri streljaniu enajstmetrovk pa so napadalci »Ljubljane« bili uspešnejši od svojih nasprotnikov in zmagali z rezultatom 4:2. Pri izvajanju enajstmetrovk se te izkazal mladi vratar »Ljubljane« Frič II., ki je ubranil dva kazenska strela. Borbo za t. in 2. mesto sta vodjla stara znanca, Krim in Grafičar. Tudi to srečanje se je končalo z rezultatom 1:1 (1:0). Pri izvajanju enajstmetrovk so igralci Krima petkrat zadeli v mrežo, medtem ko so igralci Grafičarja le enkrat zatresli mrežo zmagovalcu turnirja Zanimivo je, da so izvajali enajstmetrovke v drugi tekmi v poltemi, med tem ko se je okoli 500 gledalcev strnilo okoli kazenskega prostora in vrat v čvrst živ obroč. Navzlic sodnikovi za htevi se radovedni gledalci nikakor niso hoteli umakniti z igrišča. Vrstni red je naslednji: Krim, Grafičar, »Ljubljana«, Odred. Osvojitev prvega mesta je vsekakor zaslužilo moštvo Krima, ki je v obeh tekmah nastopilo a najboljšimi igralci, medtem ko so ostala moštva nastopila v glavnem z rezervnimi igralci. Turnir si je ogledalo več kot 1000 gledalcev, sodniki pa so opravili svojo nalogo zadovoljivo. Reprezentanca prve lige uspešnejša Beograd, T. nov. V čast kongresa telesne kulture Je bila v Beogradu nogometna tekma med reprezentancama I. in II. zvezne lige. Zmagala le reprezentanca I. lige s 3:1 (3:0). Strelci: Pctakovtč v 10. in 33.. Rajkov v 51. za I. ter Antič v 57. za II. ligo. Sodnik Markovič iz Beograda. I. liga: Beara, Belin, Nikolič, San-tek. Zebec, Popovič, Lipošinovič, Conč, Petakovič. Sekularac, Kostič. 11. liga: Radenkovtč, Beseredl, Ut-vič, Grujič, Krstulovlč (Stefanovič), Canjek, Ognjanov. Antič. Klipa, Le-škov, Aksentilevlč. Tekma Je bila zanimiva, oba napada pa sta zapravila nekaj zrelih priložnosti za dosego gola. NAROČILNICA Podpisani •era) alte« pošla laročam »Ljudsko pravico«, .Ljubljanski dnevnik«. In proaim, la mi to cačnete a ________ redno poitljatl (neustrezno i reč rta J teh Naročnino bom nakaza) do položnici, katero priložite prvi številki, oziroma Jo bom plača) po Inkasantu. Datum oodpls oaretita la nam ooSUiM SOBOTA, 8. NOVEMBRA 1058 KRATKO SREČANJE S POLJSKIM PUBLICISTOM GUSTAWOM GOTTESMANOM VOSPREDJU MORALNI PROBLEMI ČLOVEKA Te dni se mudi v Jugoslaviji poljski publicist in urednik varšavskega tednika »Przeglad kulturalny« Gustaw Gottesman. V krajšem pogovoru z njim smo se zanimali predvsem za poljsko revialno življenje in njegove značilnosti. Bolj kot mesečne literarne revije, kakršnih smo navajeni pri, nas, so na Poljskem razširjenj tedniki, ki obravnavajo literaturo in umetnost z nekoliko širšega, kulturnopolitičnega stališča. Takih tednikov je na Poljskem precej: Przeglad kulturalny, Tribuna literacka, Nova kultura in Orka v Varšavi, 2ycie literackije v Krakowu, Odra v Wroclawu, Tygodnik zachodni v Poznanju in drugi. Ti tedniki, ki izhajajo v glavnem v precej visoki nakladi (med 40.000 in 50.000 izvodi), imajo za seboj še trdno tradicijo, pa tudi precejšen vpliv v širokih krogih javnosti. Na njihovih straneh sodelujejo najboljši književniki, predstavniki vseh generacij in ne glede na tendence, ki jih zastopajo. Značilno za te kulturne tednike in nekako tipično poljsko literaturo je to, da sodelujejo pisatelji v njih, predvsem z aktualnimi literarnokritičnimi in kulturnopolitičnimi feljtoni. Feljton je nasploh zelo priljubljena literarna oblika, ki jo negujejo skoraj vsi pisatelji. Vsaka številka omenjenih tednikov ima po tri, štiri take feljtone, kar jo nedvomno dela zanimivo in dostopnejšo za širši krog beročega občinstva. V teh listih sodelujejo najeminentnejši poljski književniki, kot n. pr. pisatelji Maria Ba-browska, Jaroslav Iwaszkiewicz, Leon Kneczkowski, Kazimier Brandys, Stanislaw Dygat in Te-ry Putrament ter pesniki Antoni Slonimski, Julian Pryboš, Mieczy-slaw Jastrun, Tadeusz R6žewicz, Adam Wažyk, Wladislav Bro-niewski in drugi. Razen omenjenih tednikov izhaja na Poljskem še nekaj drugih izrazito literarnih revij, od katerih naj mimo reprezentativne literarne mesečne revije Tw6r-czošč, omenimo še mesečnik Dialog, ki objavlja izključno drame in filmske scenarije, domače in tuje, v celoti in ima precejšen vpliv v poljskem gledališču in filmu, dvomesečnik Dziennik li-teracki, ki je posvečen eseju in kritiki, ter nekč vrste almanah Rocznik literacki, ki objavlja izbore najboljših kritik in esejev o problemih književnosti v letu. Poljska sodobna literatura, kakor tudi literarna publicistika, je odprta vsem pozitivnim literarnim vplivom, hkrati pa skoraj vedno pisana tako, da računa s kar se da širokim krogom javnosti. Lahko bi celo rekli, da velja za poljsko literaturo neka posebna poteza, ki v njej živi že »Vojak Tanaka« na Delavskem odru Drevi se bo na Delavskem ga ekspresionističnega dramatika odru v dvorani Doma sindikatov Georga Kaiserja, ki ga naša pu-spet dvignila zavesa ter nam od- blika doslej še ni poznala. Avtor krila svet misli in idej nemške- je v svojj socialnokritični drami ►Vojak Tanaka«, ki jo je napisal tot emigrant med drugo svetov-ao vojno v Švici, izrazil močan protest proti nasilju in grozotam, «i jih prinaša vojna. Delo je režijsko pripravil režiser celjskega gledališča Branko Gombač, ki sodi danes že med naše pomemb-nejše mlade režiserje. S tem bo spet uresničen načrt Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki ima namen s teoretičnim in praktičnim delom pri Delavskem odru vzgojiti stalen kader režiserjev In igralcev amaterskih gledališč ter pomagati tistim, ki že delajo v teh gledališčih, da bodo lahko Izpopolnili svoje znanje. Tokrat so začeli popolnoma na nov način. Zbrali so člane številnih Igralskih družin od Ptuja, Brežic In Trbovelj, tja do Kočevja, Javornika in Izole ter jim ob enomesečnem delu na odru govorili tudi o osnovah dramaturgije, o pisanju režijske knjige, o igralskih stilih, o scenografiji, o odrskem jeziku, o maski, praktični režiji in kostumih. Predavanja so vodili naši znani gledališki delavci, kot je režiser France Jamnik, scenograf Niko Matul, igralec Maks Furijan, kostumograf Alenka Bartl-Serševa, Branko Gombač in drugi. Delo ni bilo lahko, najtežje pa je opravil režiser, ki se je boril z osnovnimi problemi, kot so različni dialekti na odru, disciplinirano delo ter čim vemejša realizacija in osvojitev igralskega stila in režiserskega koncepta. Svoje vtise in rezultat enomesečnega dela so udeleženci tečaja in realizatorji Kaiserjevega dela »Vojak Tanaka« pokazali ob razgovoru, ki so ga imeli minulo sredo in na katerem so se predstavili občinstvu. Režiser Branko Gombač je govoril o svojih zamislih in delu na odru, prevajalka Olga Ratejeva o prevodu, dramaturg Marjan Belina o dramaturgiji pri Kaiserju, Alenka Bartl-Serševa je hkrati z razlago prikazala nekaj kostumov, posamezni igralci pa so nastopili kot recitatorji. Tak način uvajanja občinstva v neko dramsko delo je za Delavski oder nov, vendar zelo koristen, kajti oder še nima svojega stalnega številnejšega občinstva, ki pa ga bodo morali pridobiti. Po premierni predstavi bodo z »Vojakom Tanaka« obiskali številna središča Slovenije, kjer bodo s predstavo in razgovori pojasnjevali sistem svojega dela, svoje izkušnje in vse, kar so v enomesečnem praktičnem in teoretičnem delu v Ljubljani pridobili. V svojih amaterskih gledališčih pa bodo pridobljeno znanje in izkušnje praktično uporabili. ib od časa romantike in ki bi jo lahko imenovali »zavestna služba narodu«, se pravi, zavestna prizadevnost pisateljev, da bi obravnavali predvsem tiste probleme, ki v določenem obdobju oziroma razmerah najbolj zanimajo poljskega človeka. V vseh povojnih letih, vse tja do poljskega Oktobra je bila večina poljske literature zavzeta z neke vrste objektivno kritiko določenih družbenih pojavov, na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Po letu 1956 pa se je večina poljskih pisateljev nekako pre-orientirala in je zdaj zavzeta predvsem s tako imenovanim moralnim problemom sodobnega človeka. Ta literatura — kar pa ni značilno samo za Poljsko, ampak za večino sodobnega sveta — daje še toliko večji poudarek prav temu moralnemu problemu, ker so ji neki večji, če jih tako lahko imenujemo, mobilizacijski cilji v najboljšem pomenu besede tuji ali premalo določeni, da bi lahko tvorili idej ho hrbtenico sodobne literature. Z omenjeno moralno preokupacijo se poljska sodobna literatura seveda ni odrekla svoji že tradicionalni zavzetosti za splošne probleme naroda, pravilneje bi bilo, če bi dejali, da se je ta zavest osredotočila na moralnih problemih sodobnega človeka prav zato, ker pisatelji čutijo, da je prav to osrednji problem družbe in dobe, v kateri živijo. Poljski književniki so v zadnjih letih navezali res zelo živahne stike z vsemi evropskimi literaturami, tako na Vzhodu kot na Zahodu, pisatelji in pesniki zelo veliko potujejo, si ustvarjajo nova poznanstva, in se bogate z izkušnjami drugih umetnikov in literatur. Tudi stiki z Jugoslavijo so dobri in se sicer počasi, pa vendarle neprestano širijo in poglabljajo. Tudi prvi, načrtnejši prevodi jugoslovanskih del so začeli prihajati na poljski knjižni trg. V zadnjem času so tam 'izdali romana »Vrnitev Filipa La-tinoviča« Miroslava Krleže, ter »Pesem« Oskarja Daviča in no-velistično zbirko Ranka Marinkoviča. C. Z. Premiera v Mestnem gledališču Drevi bo v ljubljanskem Mestnem gledališču premiera komedije Eduarda de Filippa »O, te prikazni«, v režiji Jožeta Tirana. Na sliki prizor s te uprizoritve GROHAR NA RAZSTAVI IN V MONOGRAFIJI V sredo, 12. novembra bodo v Modemi galeriji odprli razstavo slovenskega impresionista Ivana Groharja. Obsegala bo okrog 100 del, večinoma oljnih podob in nekaj. risb. Razstava bo retrospektivna in bo po letu 1926 prvič spet prikazala Groharjev opus. Zbrana so že vsa njegova dostopna dela, razstavljen pa bo samo prerez, ki naj pokaže kvalitetne viške vsakega njegovega razvojnega obdobja. Ta prireditev je začetek serije razstav slovenskih impresionistov. Modema galerija ima v načrtu, da bo priredila vsako leto razstavo enega člana naše velike četvorice. .Te razstave bodo trdna priprava in materialna podlaga za reprezentativne monografije s številnimi barvnimi prilogami, ki jih bosta izdajali Moderna galerija in Državna založba Slovenije. Ivan Grohar je prvi na vrsti, predvsem zato, ker je prvi končal z delom in ima najbolj zaokrožen opus. Modema galerija je skušala zbrati ves znani material, kar ga najdemo po Sloveniji in v Beogradu. Razstavljen pa bo seveda samo izbor. Ob tej priložnosti bo izšel katalog v standardnem formatu z uvodno študijo prof. dr. Franceta Steleta, ki pripravlja tudi Groharjevo monografijo. M. Nekaj vtisov ob prenovljeni »Kali« Ker smo o domačem filmu »Kala« pisali že ob njegovih prvih predstavah na avtomobilski cesti In pozneje na puljskem festivalu, se bomo tokrat omej Ul zgolj na nekaj bežnih vtisov, m smo jih povzeli pr; naših kLnoobiskovalclh, la razgovorov znan- cesti, so jo sprejeli prisrčno, a vendar malce zadržano-. Ideja filma, prikazati grozo-te vojne in razdejanje v človeku in njegovi okolici, je bila v scenariju sicer nakazana, a zelo nejasna, neenotna in preveč dvignjena nad vsakdanje človeško dojema- njiho-ve sodbe zelo različne: nekateri trdijo, da; so sodbe iz puljske arene še vedno! veljavne in da tudi novi popravki »niso rešili Kalc«, drugim film ugaja, njihove pripombe so milejše- — povoljnejše, tretji in to je predvsem mladina, ki vidi in ocenjuje predvsem nastop živali, pa Je najbolj zgovorna. Budno spremlja prizor za prizorom ter reagira na vsako, še tako neznatno spremembo. Smeje se prizorom s pustnimi šemami, smeje se veseli vožnji na saneh, odobrava Kalin odpor in sovraštvo do črnih vojakov in njeno ljubezen do gospodarja, nema in tiha pa je ob rzotnejšlh dejanjih, ki so mučna grozljiva tudi za odraslega človeka, prizadeto spremlja svojo junakinjo- na poti k Murku in nazaj k človeku in se veseli novega življenja. Manj prizadeto ln manj pozorno Pa spremlja publika igro ostalih igralcev, kajti njena pozornost Je osredotočena na Kalo, na kamero, ki drsi po zasneženih ln ozelenelih planjavah, na posnetke v prirodi, ki so v posameznih prizorih izredno lepi, polni in izbrani, na prizore, Ki izstopajo iz celotnega dogajanja. Na splošno pa je težko presojati »Kaline« Jjudl in njihove značaje, saj jim Je scenarij odmeril le obrobne poteze in jih zaradi- tega tudi nj bilo mogoče realizirati v jasne, čiste in razvijajoče se karakterje. Zato pa so- bolj izrazit: in čisti fotografski posnetki ter izdelava posameznih prizorov in to spet predvsem prizorov z živalmi. »Cernu pa je potreben tisti, naivni detajl z otroškim jokom, soj Je gledalcu porajanje novega življenja že tako jasno?« — me Je vpraša') znanec in o tem sem se spraševala tudi sama in se sprašuje še marsikdo. Čemu tolika zmešnjava v stilih, čemu v scenariju toliko čiste simbolike in tako malo zunanjega dogajanja, čemu .. • ib Kongres jugoslovanskih zgodovinarjev v Zagrebu Prizor iz Kaiserjevega »Vojaka Tanake« Z u« m k* l§ dlB »UMSKE PRAVICE« Liubliana Petkovškovo nabrežje 25 Poštni predal 43 Prizor iz filma »Kala«; Helena Kordaš in Jure Doležal Odrežita ln aam P04U1U cev in neznancev na ulici, v dvorani, kavami ali ob pogledu na okusno im pestro reklamo po naših ulicah in Izložbah. Upam, da ne pretiravam, če trdim, da smo prvenca Vibe filma pričakovali z velikimi upi, z nestrpnostjo in tihimi, iskrenimi željami v uspeh. Tudi obeti so bili lepi, čeprav smo že od vsega začetka z rahlo bojaznijo sprejeli zgodbo o psici Kali, ki jo vojne grozote povolčijo in tudi uničijo, kajti na filmskih platnih smo pred njo videli že nekaj uspelih ln tehnično ter igralsko dobro uprizorjenih del z živalskimi Junaki Lassie. In ko Je Kal« prvič nastopila pred mladimi graditelji na nje, zato tudi režiserja, kljub vsej svo-Ji spretnosti, iznajdljivosti im znanju nista mogla ustvariti in nadomestiti tistega, kar Je že scenariju primanjkovalo. In ko sem te dni opazovala publiko, zlasti mlajšo, v dvorani ter poslušala njene razgovore, sem se prepričala, da so »Kalo« tudi tokrat sprejeli prisrčno ln toplo, vendar tudi sedaj ne brez pomislekov. Film so po puljs-kj premieri dopolnili z novimi scenami, krčiM z manjšimi izrezi ter spojili posamezne neme prizore z verzi Cirila Zlobca v želji, da bi film pridobil na enotnosti in jasnosti. In če sedaj poslušaš razgovore ljudi, lahko ugotoviš, da so al Od 23. do 25. novembra bo v Zagrebu II. kongres zgodovinarjev, ki ga organizira Zveza zgodovinskih društev Jugoslavije. Ker bo kongres v času, ko mineva 40 let od ustanovitve jugoslovanske države, bo eden od glavnih referatov na plenumu referat dr. Bogdana Križmana o usta- PRIZNANJE NAŠI GRAFIČNI UMETNOSTI Oregon State College (Oregonska državna univerza) je odkupila za svojo zbirko moderne grafične umetnosti 100 listov jugoslovanske grafike. Vodstvo zbirke je odkupilo našo grafiko z namenom, da bo prirejalo v prihodnjih treh letih razstave po vseh večjih ameriških mestih. Doslej so odkupili podobno kolekcijo samo od Francozov in Italijanov. To razstavo je pripravila Modema galerija na vabilo g. v. Groschwitza, vodje grafične zbirke muzeja v Cincinattiju. Oregon State College ima eno največjih svetovnih zbirk sodobne grafike in pomeni ta odkup veliko priznanje naši grafični umetnosti. novitvi jugoslovanske države leta 1918. Dr. Branislav Djurdjev bo imel na plenumu referat o vprašanju periodizacije zgodovine. Med drugim bodo na plenumu razpravljali tudi o vprašanju programa zgodovinskega pouka na gimnazijah. Kongres bo delal v petih sekcijah: za antično zgodovino, za zgodovino srednjega veka, za zgodovino 17. in 18. stoletja, za zgodovino 19. stoletja in za zgodovino 20. stoletja. Iz Slovenije je za kongres zgodovinarjev prijavljenih okrog 130 ude-ležeficcv, med njimi dr. Jože Kastelic, dr. Josip Korošec, doktor Bogo Grafenauer, dr. Milko Kos, Ferdo Gestrin, Jože Sorn, dr. Franc Zvvitter, dr. Metod Mikuž, Franček Saje in drugi. NASA SODOBNOST. Leto VI. 1950, št. u. Izdaja Državno založba Slovenije. Glavni ln odgovorni urednik Drago Sega. OBZORNIK 58, št. 11, Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba v Ljubljani. Odgovorni urednik Josip Ribičič. MLADA POTA. Revija za mladino. Letnik VII, 1958—39, št. 1. Izdaja Centralni komite Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani. Odgovorni urednik Drago Druškovlč, Sonja Gašperšič, Drago Grah, Vladimir Kavčič ln Vlšr tor Konjar. LIST ZA LISTOM NAŠ PRIJATELJ Ivan Kiišan VARUJTE SE IZDAJALKE! Gredo — kar je pomenilo: bliža se zeleni avtomobil z rešetkami, v katerem vozijo njih in njegovega brata, v njem, ki je tako blizu, pa to pušča občutek žalosti, ne večji kot pri slovesu na kolodvoru; ko se mu je pa pridružila tudi zavest, si je bil svesti, da je treba sočustvovati in obupovati zaradi tega. Če bi bil ničvrednež, upa pa, da ni, bi ga navdalo občutje'zadovoljnosti, ko bi se spomnil besed, da bo sedaj on nadomestil brata (oziroma, da bo tak, kakršen je bil brat); skoraj dvomil je, da bi\nastala ta sprememba v njem, da se ni zgodila ta nesreča in ta izdaja. Samega sebe je sovražil zaradi takih misli, medtem ko je z očesom spremljal zeleni avtomobil in rešetke, skozi katere morda mnogi ne bi videli nisečar, on pa je videl: videl brata in Janka, čeprav je gledal v nogo, ki ne bo več tisto, kar je bila še včeraj zjutraj, in za kogar se začenja novo življenje, pa bo minilo veliko časa, preden se bo Privadil in postal tako močan kot je on zdajle, ko gleda tujo usodo na kolesih. Gredo, kar je opozarjalo tudi' na to izletniško motorno kolo, ki je vnemamo, toda z brzino drvelo po drugi strani. Njegovega brata spremljajo in zvedeli bodo, kje je. To lahko Pove še materi in strini, hrano mu bosta pošiljali, pa tudi sicer je bolje, da vesta, kje je, kot pa da ne bi vedeli. Morda bi bilo mogoče kaj ukreniti. Ni verjel, da bi bilo mogoče karkoli ukreniti, toda prepričan je bil, da je treba tako misliti, in mislil je. Plameni so iznova predrli skozi platane in prižgali sveče na asfaltu kot na oltarju. Žalovanje za tujimi usodami (ponosen je bil, ker bratove ne ločuje od drugih) je nadomestil mir na trgu, ki ga je prevzel kot zrak. Poizkušal se je čim bolj stegniti in se odpočiti na klopi, kajti neprespana noč je z vseh strani grizla vanj. To ni bila resnična utrujenost niti zaspanost, to je bilo predvidevanje utrujenosti in kesanje mesa. Roka ga je bolela (tisti ga je venomer odrival v to stran, tako sta sedela), pa je zdajle, ko ga je ta sunil z ostrim komolcem, prej pomislil na to bolečino kot na smisel opozorila, ker Človeka ni poznaL In ko bi pričakoval čudež, kot ga je včeraj, bi se bil resnično razočaral, to je bilo jasno že od daleč. Nizek človek je bil to, debelušen, hodil je racavo in počasi, plešo je imel sredi pepelnatih las in očala je nosil, ki so obline njegovega obraza delala še bolj okrogle. Kljub temu bi ga spoznal po nečem, desno roko je očitno nenehno stiskal v pest, to pa veliko pomeni. Stopal je proti njima, kot da bo odkorakal med njima, skozi sredo klopi, ne da bi se zavedal prostora, tako da se je on skoraj začudil, ko se je Slavko pazno vzpel na pločnik. Ker je čutil, da ga Mirko ne bo pozdravil, je tudi sam privzel izraz upokojenca, ki ne ve, da vse Rusije ni moč odrezati, ne glede na to, kaj se dogaja na Krimu. Da ga je pa Slavko Poznal, je ugotovil po nemiru za stekli, ki si ga je razlagal kot nezaupanje, kar mu je, bilo všeč, ker bo moral spremeniti svojo sodbo o njem. Pa vendar ni razumel Slavkove nelagodnosti spričo njega, ki je bila očitna, od začetka namreč, pozneje, ko se je vse že zgodilo, pa je bilo tako vseeno. Glas izpod očal ni bil okrogel kot obraz (se pravi mehak), ampak tak, kakršnega si je predstavljal, hrapav, zadržan, toda odločen kot toča, ko je spregovoril: — Verjetno jih peljejo na S-sko cesto. Vse je jasno — in obrnil se je naravnost proti njemu, gledal na sredo klopi, kot da jo bo ta hip prežagal na dvoje — tole je pa brat, ali ne? Težke vesti, toda človek mora biti hraber. Hotel je nekaj reči, toda besede so se mu zmedle in se upehale na poti navzgor, pa je molčal. Mirko je v zvoku Slavkovega glasu začutil nekaj neznanega za svojega soseda in vprašujoče je gledal v stekli pod plešo, to pa 3e pomenilo, kot da hoče reči, no, zini že enkrat. NI odgovoril, iz obzirnosti, pač pa je potegnil iz žepa svojega suknjiča zmečkan papirček in ga potisnil v iztegnjeno dlan. Nekdo, ki je bil oropan vzajemne zaupljivosti, pa se je delal, kot da skuša pojasniti jesčn in kot da je slučaj hotel, da je prisoten. Vedel je, da bo tudi sam postal pomemben, pa je čakal svojo uro in ni se zpio-til. Pa tudi presenečen ni bil. ko ja zašumel papir in je neukročeni Mirkov glas spregovoril topleje kot dotlej, mlačen kot dežnica ušesom: — Izjemno močan moraš biti — to je govoril njemu, mogoče prvič naravnost, in ker je to čutil, je bil prvi hip nedostopen kot trdnjava, potem se je pa vdal, ker ni znal glumiti niti oholosti — danes bomo videli, kaj lahko storiš za nas, deloma pa tudi za brata. Slavko, imaš mogoče že kak načrt? — Najprej mu daj, naj prebere — so spregovorila očala od zgoraj, potem pa: — To piše Janko. Z drhtečo levico je pobožno prijel papir, to je bilo zanj prvo ni bilo na svetu ničesar več razen njih, pokončnih, pretečih. Najprej so se podrle platane, potem nebo. Bilo je konec sveta. VARUJTE SE KSENIJA IZDAJALKA Ksenija izdajalka Ksenija Oropan slehernega čustva, oropan samega sebe je visel izven prostora, v katerem človek misli, bilo mu je, kot da šele odkriva svet, odnose med stvarmi. Vrvež barv, zelenih in lesketavo m veliko priznanje, v tem papirju, bilo je kot nekakšno odlikovanje; ganjen je bil, da so mu skoraj solze silile iz oči, in najrajši bi ju bil oba objel, tako enakega se je počutil z njima. Pri priči mu je bilo jasno, čeprav ni nikoli slišal nič podobnega, da je Janko papir izpljunil iz ust, skozi okno z rešetkami, zato je bil tako vlažen in lepljiv, toda ni se mu gnusilo. Odvil ga je skrbno in počasi, kot nekaj svetega. Kako dolgo je bral štiri besede, se ni zavedal; niti tega ni vedel, ali jih ji prebral naglas ali v sebi, enkrat ali večkrat; toda na lepem rumenih, je videl nekje v daljavi, potem navpične poteze, gozd navpičnega. Vodoravne Črte kot nasprotje temu, potem pa zopet amorfni' Nič in nekakšna amorfna bolečina. Veliko časa je minilo, tako se mu je zdelo kasneje, preden je opazil kolobarje, ki so vrtoglavo poplesavali pred njim, in ta asociacija čblega ga je posadila nazaj, v svet čutov. Takrat je na lepem, to so menda bile desetinke sekunde, ker je vse bilo tako podobno sanjam, bajž pa tudi najdaljše sanje strašno hitro minijo, opazil sebe na klopi pod platanami, in nič se ni razliko- val od tistega pred nekaj hipi, kar naprej je trdno sedel, le pogled mu je bil malce trši, toda kljub temu ni bilo moč opaziti, kaj se je zgodilo. S tem trdim pogledom (to je bil prvi zavedni vzgib) je zastonj iskal zmečkani papirček, kajti oprezne pesti obeh moških, ki jih še ni videl, so ga stlačile bog ve kam; zastonj. Hotel je videti napisano, da ne bi gledal tisto, kar mu je ostalo za vekomaj vidno, kamor koli bi se ozrl; KSENIJA IZDAJALKA, Ksenija izdajalka, zdaj je 'po malem to vse določneje dojemal. Ranjenec se opoteka in vleče za sabo del telesa, ki ni več njegov in ne kliče na pomoč, sploh ne da glasu od sebe, brat pa to opazi, to njegovo in svojo nesrečo, in ostane na palubi, da bi mu pomagal, da bi ga odvlekel ti neki izmišljeni zaklon, ki ga ni: koraki se vzpenjajo od vseh strani, vedno glasnejši in drznejši, trakovi luči ujamejo dva preganjalca, od povsod iz teme pa pretijo nevidne cevi; nekdo nekaj ukazuje, slišijo se glasovi, tudi moj brat vrže proč revolver in potegne ravno takega iz ranjenčeve stisnjene pesti in ga vrže prednje: KSENIJA IZDAJALKA. Ni vedel, ali se je na videz spremenil (v primeri s tem, kakršen je bil maloprej), ni si bil svest, v kolikšni meri je v sebi ostal stari, od včeraj in od prej, oziroma v kolikšni meri je postal nekaj tretjega; prepadi, globine, ki jim ni videl ne kraja ne konca. Trdno je le to, da je od njegove velike odločnosti in oholosti, ki sta ga držali nad lastno površino že dve ali tri ure, ostalo še vedno toliko, da je bil prisoten in da Je zaznaval konkretni svet okrog sebe, da je slišal. Po glasovih obeh ni utegnil razločiti, kdaj govori kateri izmed njiju, kajti medtem je bil sedel tildi Slavko, tako da ni bilo razlike v višini, od koder je prihajal glas, kar bi mogoče lahko dognal, ra- zumel Je pa oba. In odgovarjal je sovisno in logično, ne da bi vedel, ali ima kak pomen ob takile priložnosti občudovati samega sebe ali se prezirati, razen tega pa je želel, da bi čimprej ostal sam. Niti hip ni podvomil, da bi mu lahko zmanjkalo odločnosti, toda čudno, kot da ga je nekaj potisnilo z brega, in sedaj je slepo drvel naprej, potem pa vprašal, kot da gre za igro s kartami: — Kaj sedaj? In ona dva sta, presenečena zaradi nepričakovanega, suhega vprašanja, menda edinega, ki ga nista predvidela v takem hipu, ker sta pač vedela za znanje med njim in njo, zrla drug v drugem človeka, ki bo spregovoril prvi, dokler nista vprašala (eden izmed njiju, zanj ni pomenilo to nikakršne razlike), ali ji je bil povedal, kdaj gredo in splch vse o tem, zlasti še o kraju. Ne, je odgovoril s tujim glasom, nič da ji ni govoril, kar je bilo res, ker je zavlačeval s slovesom, čeprav je ona slutila, ker je delala z njimi in vse doslej bila njihova, mogoče v večji meri kot on (Oziroma: tako se mu je sšmo po sebi zdelo, vse dokler ni bil napisan tale listek). Ne, z nikomer izmed ostalih ni bila zadnja dva dneva, pa tudi če bi bila (mogoče je videla njegovega brata), od njih za trdno ne bi ničesar zvedela. — Prav — je dejal oni, toda z enim samim glasom — potem se nam nocoj ni bati. Pa sta kljub temu to zahtevala od njega, on je tudi pričakoval. Danes, ko pojde k njej, delala je do treh, mora čim več zvedeti, naj velja, kar hoče, na vsak način (in razume se, nič Ji ne sme izdati, slovesa torej ne bo, mar je v teh okoliščinah sploh pomembno? Zdaj mu sploh ne bi smelo biti pomembno!), kaj vse ve o njih, o kom, da bi se po tem lahko ravnala, pričakovala: može še nekateri drugi, iz tiste dru- Pri »Nolitu« v Beogradu je te dni izšel roman zagrebškega pisatelja Ivana Kušana, ki ima naslov »Kazapet Izmedu« Delo Je zajeto iz ilegalnega življenja Zagreba v zadnji vojni. Gre že za četrto izvirno pripovedno delo petindvajsetletnega avtorja. V tisku ima še en roman, naslovljen »Ztdom zazidani«, ki bo izšel ▼ Zagrebu. goče bo potrebno, da nocoj zbe-ge skupine (za to drugo skupino on ni vedel). Kar je pa najbolj važno, ne sme je pustiti same, zlasti če bo videl, da ve preveč. — Ce začne dvomiti, jo boš moral zadržati s silo. Za trdno računava s teboj. Ob desetih (ob dvaindvajsetih* kot pravijo včasih), in zopet pri podvozu, to naj bi bil zadnji sestanek, pred tistim o polnoči seveda. Takrat jima bo povedal, točno tako sta dejala, kot da pripovedujeta o nekakšnem veselem doživetju, takrat jima bo povedal, kaj je zvedel, na vsak način, in tudi onadva mu boste povedala, če se je kaj spremenilo in mu dala zadnja navodila. V njunih glasovih je čutil, pa tudi v njima samima, neko približevanje na pol poti, zbližanje z njim, ki si ga je tako želel, in sedaj je bilo treba le da on prehodi svojo polovico, pa da jima bo popolnoma enak, on pa se ni mogel odločiti, ker je menil, da se ne more zanesti nanju, koliko Je v vsem tem zaupanja in koliko opreznosti. Toda kljub vsčmu, to, kar sta zahtevala, je lahko storil samo on, in laskalo je tistemu delu njega, ki je bil še zanaprej subjektiven, in s tem delom se je nasmehljal nekako nedoločno, in nič več. Celo začudil se je, ko Je slišal reči samega sebe: — Na mene lahko zatrdno računata. (Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T. P.) Tone Čnfar GOSPOD IN USI Vlada tri dni niso nikamor več poklicali. Spraševal je orožnike, kaj nameravajo z njim, pa so ga na kratko odpravili, posvetoval se je z jetniki, pa so samo skomigavali z rameni. Se najbolj ga- je razvedril mlad potepuh, ki je ure in ure razlagal napete pustolovske romane, razvnemal domišljijo zaprtih ljudi in jim krajšal čas. Vlado mu je obljubil skoraj novo obleko. Baje jih je imel kak ducat v mestu pri svojem prijatelju, tovarišu s tehnike- Pri njem je prenočil in pustil svoje kovčke, preden so je zglasil na policiji. »-Kaj si neki misli,« ga je skrbelo. »Da bi vsaj dobil z njim zvezo. Poslal bi mi jedi, denarja, perila. Plašč potrebujem.« Nekoga od zaprtih naj bi spustili drugo jutro na svobodo. Ponudil se mu je, da obišče tega tehnika. Gospod mu je naročil, kaj potrebuje, mu dal prijateljev naslov; a drugi niso verjeli, da bo izpolnil naročilo. »Od desetih komaj eden drži besedo,« je pojasnjeval Rajko. »Jaz nisem izmed onih devetih,« ga je zavrnil jetnik. »Kako pa mi bo verjel vaš prijatelj?« se Je obrnil k Vladu. »Kaj naj mu rečem?« Gospod je odvihnil ovratnik suknjiča in izza gumbnice snel znak veslaškega kluba. »Dajte mu tole in recite, da pozdravljam bruc-majorja Zmaja. Saj ne pojdete zastonj k njemu. — O, ko bi mogel biti v vaši koži! Tu je, da bi znorel. Jaz sem vajen morja, ne pa teh sten!« Ta dan je doživel spremembo. Odvedel ga je orožnik. Jetniki so se na široko razgovorili o njem. V skupnem zaporu se navadno vsaka štorija temeljito premelje, da od samih ugibanj marsikoga glava boli. »Njemu mora biti res hudo,« je dejal Januš- Mi smo nekam bolj vajeni desk in podobnega. Lahko je nedolžen.« »Nedolžen!« se je oglasil možakar, ki je sedel zaradi pijanstva. »Nikar, nikar! Je že kje goljufičil, če nima kakšne špi-jonaže na vratu.« »Težke kalibre zapro v samice, posebno špljone,« ga je zagovarjal šofer. »Morebiti gre samo za kakšno pomoto. Jaz na primer svoj živ dan nisem mislil, da bom kdaj v zaporu. A vidite smolo. Neroden ovinek, slaba zavora, polomljen plot, pa smo tukaj! Nekaj podobnega je lahko z gospodom Vladom.« »Hahahai« Pijanec se je tolkel po kolenih. »Naivnost! Taki ne kradejo žemelj! Nekaterim gre po sreči in narede kariero, drugim spodleti in jih lepo zamehurijo.« • Večina jetnikov mu je dala prav. Nekdo je povedal zgodbo o kralju, ki je pregledoval ječe. Vsi obsojenci so mu zatrjevali svojo nedolžnost, le star cigan je dejal: — Nekaj je moralo biti. — Kralj ga je izpustil, ker mu je prijala ciganova odkritosrčnost. . »Nekaj ima skortaj vsakdo, če ne dru- gega pa smolo, da so ga ujeii,« Je govoril starešina in zahteval mir. Rad je drnjo-hal, da prespi svoje skrbi. Aretirali so ga bili v gostilni, ko Je prepeval s tovariši-Sprva je upal, da ga kmalu izpusta, potem je pa vse kazalo, da mu bodo prišli do živega zaradi nekih vlomov v trafike. Čez dobre pol ure se je povrnil Vlado. Sel je k oknu in se zagledal skozenj. Ko sam ni ničesar pojasnil, so ga spraševali: kako je, kdaj pojde na svobodo. »Nič še ne vem. S pisarjem sva se veliko pogovorila. Ne smem se pritožiti. Bil je rob za robom, gubo za gubo. Kmalu si Je požvižgal in med nohti palcev je komaj slišno počilo. »Pa sem jo, špijonko!« je vzkliknil zmagovito. Tudi drugi so šli na lov za ušmi. Gospod je škilil na roke, ki so obračale umazane srajce. Zapora se je bil vsaj malce privadil, zdai sta ga oa nrevzela Rnus in bojazen pred golaznijo. 2e vse dni ga je po malem srbelo, zdaj ga je pa začelo kar na veliko. Izogibal se je dotika z ljudmi. Ko je Rajko povedal, da bo novi špijonki Te dni je pri Cankarjevi založbi v Ljubljani izšla knjiga Toneta Čufarja »Nova gaz«, kritični izbor njegovega dela. Izbor in opombe so delo Cvetka Zagorskega, kratek zapisek o pisatelju pa je napisal Mitja Mejak. Knjiga prinaša dve poslednji Čufar* jevl pismi iz ječe, Staršem in Dekletu, ki sta literarno in predvsem človeško pomembni in zanimivi, sedem novel in črtic ter nedokončani roman »Ljudje iz kleti«. Mian • ' . :.v;: je skrajno vljuden, a tudi prebrisan. Lahko rečem, da sem ga nadvladal. »Kakšno zadevo?« je zanimalo pijanca. »Švicarji imajo nekaj zoper mene. Najprvo izkazujejo gostoljubnost, potem pa tiralice pošiljajo za človekom.« »Oni že vedo, zakaj.« Tu pa tam je še kdo kaj vprašal, ko pa Vlado ni dal jasnih odgovorov, so ga pustili pri miru. Razvneli so se v pogovorih o politiki in ženskah, se lotili vohunstva z očivldno namero, da izvabijo Vladu kakšno skrivnost. Gospod jim ni šel na lim. Tudi Rajku ni bilo všeč njihovo duhovičenje. Ce so govorili o dobrem vinu, jedači, o tovariših in zaporih, se je brž oglasil, nič mu ni šlo k srcu. Se ženske ne, ko je malokdo strpel, da bi jih ne omenjal. Beseda je tekla o špijonkah. Rajko je vstal, se delal važnega, da je vse potihnilo, potem je vprašal: »Ali je kdo med vami, ki ga srbi samo jezik, koža pa nič?« Vsi so zinili vanj, najbolj debelo ga je gledal Vlado. Starešina se je slekel do pasu, obrnil srajco, stopil k oknu in jo natančno ogledoval. Preiskal zavil gostanec, ga je radovednost prignala čisto k njemu. »A takšna je uš!« Jetniki so se čudili, da ne pozna prijateljic zaporov, vojašnic, front, zanemarjenih kvartlrjev. Pijanec se je hudo zakro-hotal na gospodov račun, potem je pa povedal zgodbo o srečanju uši z avstrijskim cesarjem Francem Jožefom v Judenburgu. »Cesar je pregledoval vojašnico. Prišel je iznenada, nič napovedan. Sprehajal se je po dvorišču. Vojaki so imeli odmor in jim tisto uro ni bilo treba nikogar pozdraviti. Cesar je šel mimo soldata, ki je trebil uši. — Kaj delaš? — ga je vprašal. — Uši stran mečem, — je odvrnil vojak. — Bravo! — je dejal cesar, ga potrepljal po rami In mu stisnil goldinar. To so videli drugi vojaki. Mlad korenjak se je pola-komnil denarja. Rad je gostil tovariše in napijal vročim ljubicam, pa mu ga je zmeraj zmanjkalo. Gledal je za cesarjem, kam bo krenil, nato mu je pohitel z druge strani naproti in ga počakal v travi. Ko je starec prikrevsal mimo, je tudi njega povprašal, kaj dela. — Uši iščem, — je od- govoril vojak. V mislih je že plačeval s cesarjevim goldinarjem dolgove po gostilnah. — Tako? se je zavzel cesar. — Oni tam jih ima toliko, da jih stran meče. Kar k njemu i — Starec je odromal dalje, vojak se je pa z dolgim nosom skril pred tovariši.« Dobra volja se je razlezla po zaporu. »Uš se sporazume celo sočlovekom,« je trdil pijanec- Neverno so ga gledali in se mu krohotali. »Med svetovno vojno smo se dolgočasili po barakah, pa smo jih dresirali kakor konje ali pse. Postavili smo jih sredi sobe. Poprej smo se razvrstili po vseh kotih. Uši so lezle sem in tja, ko so pa zaslišale v enem kotu govorico, so jo vse ubrale naravnost tjakaj. Preden so primarširale blizu, so potihnili in se oglasili drugje. Uši so obstale, pomigale z ušesi in ubrale v smer, od koder so čule glasove.« »Ta je pa bosa,« je menil mlad fant. »Kako naj bi našle človeka, če bi ga ne poznale po glasu!« »Potemtakem se jih. mulcem ni treba bati?« »Brigajo me mutci! Vem, da so uši vražje brihtne in amen!« »Drži!« se je razgrel rudar. Ta večer je imel odromati naprej in je bil boljše volja. »Uši celo v zgodovino posežejo. Pred nekaj sto leti sta se spoprijeli dve vojski. V eni so pred bitko počedili uši. Moštvo je zaspalo. Na drugi strani so pa ušem prizanesli. Vojake so ščegetale toliko časa, da so vsi razdraženi vdrli v nasprotni tabor in ga poklali. Poveljnik zmagovalcev je hotel uši odlikovati, pa jim ni mogel pripeti medalj. Od takrat so uši zmeraj na fronti, prej so pa žene hodile s soldati-« v Gospod je v vsakem videl ušivca in se bal njegove druščine. Srbelo ga je zmeraj bolj. Posvetoval se je s šoferjem, ki se je tudi trebil. Vlado je menil, da jih ni v čistem perilu. Januš pa mu je razložil, da gredo na čisto najraje. Drugo jutro je gospoda preveč srbelo, da ne bi slekel srajce. Za robom pod pazduho je iztaknil aš in jo nerodno zmazal med nohti. Bila je prva, ki jo je ubil v svojem življenju. Poslej se jih lep čas ni otresel. Čistil se je tudi po večkrat na dan, se slekel do golega in se odražal od ostalih kakor grški bog od sužnjev. Tu pa tam kakšna uš, to je še nekako prenesel. A kmalu so prignali cele trume aretirancev. Pobrali so jih po hlevih in različnih brlogih. Tedaj se je Vlado čutil mučenika. Dan in noč je moral prečepeti na tleh, stisnjen od vseh strani. Samo na sprehodu se je malo razgibal, očediti se pa ni mogel več, a prav zdaj bi moral biti najbolj buden pred ušmi. Bolele so ga kosti, dušilo ga je od smradu in srbelo, srbelo •.. Vsaka ura se mu je zdela neskončno dolga. DNEVNE NOVICE OBVESTILO! Obveščamo vse gospodarske ar-ganlaacije, da dvignejo cenik« v Oddelku za gospodarstvo ObLO Ljubljana Center, Cankarjeva ul. 5, pritličje desino, ln sicer ut>ravn.:.kl obrt* nlh organizacij ln zasebni obrtniki osebno v času od 16. do 19. uire od ponedeljka 10. novembra do vključno petka 14. novembra 1958. Obrtne gospodarske organizacije, •ki ne bodo imele od vključno ponedeljka 17. t. m. Izobešenih potrjenih oenikjov, bomo predlagali v kaznovanje. Občinski ljudski odbor Ljubljana Center OBVESTILO. — Zdravstveni dom Ljubljana-Moste obvešča starše, da bo n. cepljenje otrok proti otroški paralizi, rojenih od 1. aprila 1957 do 31. marca 1968 dne 10. In 11. novembra 1958, in sicer: 10. novembra ob 14. url v ambulanti v Jaršah, ob 16. uri v ambulanti v Bizoviku, 11. novembra od 14. do 17. ure pa v Zdravstvenem domu Moste, Kreko-1 v* 5. Razstava »Razvoj denarja« je odprta v razstavni dvorani na Magistratu v Ljubljani od 6. do 12. novembra 1958. od 10. do 18. ure. Vabljeni! Vstopnine ni! Klub ljubiteljev Športnih psov okraja Ljubljana priredi pregled psov v Ljubljani na Gradu v nede-1 lJO', dne 9. novembra 1958, začetek oto 8. url. — izpiti O-I in O-II bodo | v Ljubljani v nedefltfo, 16. novembra I 1958. Zbirališče ob 7. url zjutraj na klubskem vežbališču Brda-Bokalce. Obvezne prijave do 10. novembra 1958. V primeru slabega vremena vsaka prireditev en teden pozneje. KOVINARJI, POZOR! Izšeu Je po- j natis »Izpitnega programa za nekatere poklice kvalificiranih ln visokokvalificiranih delavcev kovinske stroke«. Vse Interesente, posebno uprave podjetij in sindikalne podružnice obveščamo, da lahko nabavijo ta program pri Ljudski univerzi, Ljubitiana, Cankarjeva 5/m. ZAHVALA Pripravljalni odbor za proslavo občinskega praznika Mozirje in 15. obletnice ustanovitve brigade »Slavka Šlandra« se zahvaljuje vsem družbenim organizacijam v občini Mozirje, k* so intenzivno sodelovale v pripravah za proslavo Tovariškega srečanja štajerskih borcev in aktivistov v Mozirju. Nadallje se zahvaljuje TVD Partizan Slovenije, ki je dail na razpolago prostor za prireditev, kolektivu in upravi podjetja LIN Nazarje, ki je prostor opremil. Zahvaljujemo se godbam: Ljudske milice iz Ljubljane, trboveljski in zabukovški, ki so mnogo prispevale za vedro ln slavnostno razpoloženje na prireditvi. Prav tako se zahvaljujemo vsem ostalim, ki so z delom ali s sredstvi prispevali k uspeli! proslavi nepozabnega tovariškega srečanja starih borcev in aktivistov. — Občinski odbor Zveze borcev Mozirje. Obveščamo vse anketirance za »Argo« proizvode, da bo žrebanje 9. novembra 1958 ob 10. url v tovarni »Argo« Izola. Po kratki bolezni je v 80. letu starosti umrla naša ljuba mama, »tara mama, sestra in teta CECKLUA BABNIK po domače Pogačarjeva mama, roj. Skrjanc — posestnica Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 9. novembra 1958 ob 14. uri Iz hiše žalositi Bizovik 8 na pokopališče v Bizoviku. Ljubljana, Bizovik, 7. nov. 1958. Žalujoči: sinovi: Ivan z ženo Ivano, roj. Skrjanc, Franc z ženo Marijo, roj. Leben, Tone, vnuki: Mimi por. Remc, Ivana, Marija In Tonček, brata Janez in Miha ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega stina, moža in očeta MILANA T0T0VIČA direktorja prodajnega sektorja Industrije traktora 1 maš!na, Beograd se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, oarig a nlzacij am to podjetjem zahvaljujemo za ustna in pismena sožalja in darovane vence. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju ITM, ki je poskrbelo za prenos pošmrtnh ostankov is Damaska v domovino. Prav tako se zahvaljujemo članom konzulata v Damasku za izkazano pomoč, kakor tudi tovarišicam Veri Dabinovič, Raziji Murat Begovič, Spomenki, Ljubici, tovarišem Pekoviču, dr. Simiču, Jevtiču, Pašiču, Jankoviiču, Jeremiču to vsem drugim, ki so nam vse od začetka pokojnikove bolezni stoli ob strani. Zahvaljujemo se prav tako prebivalcem Paviljona n. Novi Beograd, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvaležna družina TotovtC Drevi ob 20. url bo zopet »DAN-CING« v festivalni dvorani »SOCA«. Igrajo »7 DIXIES«. GLEDALIŠČA DRAMA Sobota, 8. *nov. ob 19.30: Majakov-ski: »Velika žehta«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 9. nov. ob 15: Tolstoj: »Ana Karentna«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 19.30: preeht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) OPERA Sobota, 8. nov. ob 19.30: Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Abonma red A. Gostuje dirigent novosadske Opere Marijan Fajdiga. Nedelja, 9. ob 19.30: Verdi: »Trubadur«. izven in za podeželje. — Vstopnice so že v prodaji. V operi »Trubadur« v nedeljo, 9. t. m. bodo peli glavne vloge: Atti-lllo Planinšek, Hilda Holzlova, Franc Langus ln Dana Ročnlkova kot gost. Dirigent: Ciril Cvetko. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Sobota, 8. nov. ob 20: I. Borštnik: »Stari ntja«. ljudska igra Izven. Zadnja večerna uprizoritev. Nedelja, 9. nov. ob 16: I. BOTštnik: »Stari Ulja«, ljudska igra. Red Nedelja — popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: J. Nestroy: »Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem. Večerna predstava. Izven. Sreda, 12. nov. ob 16: ' I. Borštnik: »Stari Ilija«, ljudska igra. Red Sreda — popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. — Znižane cene! Četrtek, 13. nov. ob 19.30: D. Dobri-* čanln; »Človek . z Marsa«, komedija. Gostovanje v Dolskem. Sobota, 15. nov. ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Premiera. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 16. nov. ob 15.30: Br. Nušič: »Žalujoči ostali«. Gostovanje v Pirničah. Ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Večerna predstava.. Izven. Okoliške obiskovalce opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo Borštnikove ljudske igre »Stan Ulja«. V nedeljo, 9. novembra ob 20. uri zvečer bo po daljšem presledku uprizorjena Nestroyeva veseloigra z godbo in petjem »Utopljenca«. Predprodaja vstopnic v Mestnem, domu. rezerviranje telefon 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana Nedelja, 9. nov. ob 15. uri: F. Roger — TRIJE FANTJE IN ENO DEKLE. Komedija. Gostovanje v Cerkljah. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljuba mamica, stara mamica Marija Pintarič, roj.Zorko Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 9. novembra 1058 na domače pokopališče na Raki pri Krškem. Raka, Radeče, Ljubljana, Schlossberg, 7. nov. 1938. Žalujoči: sinovi Martin, Alojz z družino, Janez; hčerke: Marija, Jožefa, Rezka In vnuk Petrček Preminil je dolgoletni hišnik Doma TVD »Partizan« v Trbovljah JANEZ GREBENC Vestnega in požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo danes, 8. novembra 1958 ob 18. uri iz mrliške veže v Trbovljah. Trbovlje, dne 7. novembra 1958. TVD »-Partizan«, Trbovlje MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 8. nov. ob 20: Eduardo de Filippo:» O, te prikazni«. Premiera. Abonma red Premierski. — Vstopnice so tudi v prodaji.. Nedelja, 9. nov. ob 15: E. de Filip-po: »O, te prikazni*. Abonma Kolektivi E. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: JuS Kozak: »Balada o ulici«. Abonma Kolektivi G. Torek, 11. nov. ob 15.30: Juš Kozak: »Balada o HEci«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Roksandlč: »Babilonski stolp«. Abonma Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 12. nov. ob 20: E. de Filippo: •»O, te paiikaznl«. Abonma Mladinski II. Četrtek, 13. nov. ob 20: Roksamdič: »Babilonski stolp«. Abonma Mladinski m. Ob 20: Manzari: »Naši ljubi otroci«. Gostovanje v Medvodah. lianes ob 20. uri bo premiera E. de Fiilippa »O, te prikazni«. Delo je zrežiral Jože Tiran, igrajo pa: Nika Juvanova, Ruša Bojčeva, Vla-doša Simčičeva, Pugljeva, Janez Albreht, Danilo Bezlaj, Franci Prus, Angel Arčon, Miro Kopač, Milan Brezigar, Bmest Zega. Osnutke za sceno in kostume je izdelal Milan Butina. Predstava je za abonma Premierski. Vstopnice pa so tudi v prodaji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Nedelja, 9. nov. ob 11. uri: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. — ob 15. urii: V. Cinybulk-P. Dežman: »Igračke na cestah«. Izven. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Gostovanje z igrico N. Simončiča-J. Pengova: »Medveda lovimo«. Sobota, 8. nov. ob 11. in 13. uri: Gostovanje v Oplotnici; ob 15. uri; Gostovanje v Zrečah. Nedelja, 9. nov. oto 17. uri: N. Si- mončič-J. Pengov: »Medveda lo- vimo«. Izven. Prodaja vstopnic od petka dalje na upravi Resljeva cesta 36 od 10. do 12. ure in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telefon 32-020. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO »FRANCE PREŠEREN« Ljubljana — Trnovo, Karunova 14 Nedelja, 9. nov. ob 10 za mladino: »Slovenski pesniki in pisatelji be- rejo svoja dela«. Vstop prost. Nedelja, 9. nov. ob 16: premiera plesne pantomime »Alenka ln lutka«. Koreografija MiMca Buh, članica baleta ljubljanske Opere. KINO DVORANA CERKLJE Nedelja, 9. nov. ob 15. tul: F. Roger — TRIJE FANTJE IN ENO DEKLE. Komedija. Gostuje Obrtniško gledališče iz Ljubljane. Vesti z Jesenic in okolice Zdravniška dežurna služba: dr. Sajevec Mihael. Poroke: Kos Dragutto, delavec z Jesenic, C. Cirila Tavčarja, št. 7 in Zorman Zvonka — Marija, delavka z Jesenic, C. Cirila Tavčarja, št. 7. Smrti: Hočevar roj. Puppis Marija, drž. upokojenka, stara 77 let, umrla na Jesenicah, Staneta Bokala, št. 4, nazadnje bivajoča istotam, Slivnik Anton, osebni upokojenec, star 58 let, umrl na Jesenicah v bolnišnici, nazadnje bivajoč v Pod-homu, št. 2, Dolinar Pavel, osebni upokojenec, »tar 55 let, umrl na Jesenicah v bolnišnici, nazadnje bivajoč v Lescah, št. 100, Majetič roj. Grobotek Marija, osebna upokojenka, stara 74 let, umrla na Jesenicah v bolnlfinicl, nazadnje bivajoča na Jesenicah, Pod gozdom, št. 4, Kristan roj. Janc Jožefa, stara 84 let, umrla na Jesenicah v bolnišnici, nazadnje bivajoča na Jesenicah, Cankarjeva, št. 25, Primožič Drago, leso-strugar, star 48 let, umrl na Jesenicah, C. Bratov Ruparjev, št. 8, nazadnje bivajoč istotam, Mulej roj. Klemenčič Antonija, zasebnica, stara 53 let, umrla na Jesenicah, Savska, št. 6, nazadnje bivajoča Istotam, Zakotnik roj. Kunstelj Albina, gospodinja, stara 83 let, umrla na Jesenicah v bolnišnici, nazadnje bivajoča v Ljubljani, Smrekarjeva, št. 4. RTV Ljubljana Spored za soboto, dne 8. novembre Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 - 5.00-8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) - vmes ob 6.30-6.40 Reklame in obvestila — 6.40-6.45 Naš jedilnik -8.05 »Mladina poje« - (Pred mikrofonom sta pevska zbora iz Ribnice in Rakeka) — 8.30 Igrajo veliki zabavni orkestri - 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Horkič: Nenavadno srečanje - 9.30 Rlsto Savin: Štirje odlomki iz baleta »Cajna punčka« (Orkester Mariborske opere dirigira Jakov Cipci) - 10.10 Narodne pesmi in poskočnice — 10.35 Trio Oscar Peterson z godali — 11.00 Da obisku pri mojstrih češke opere—A. Dvorak: Prizor iz II. dej. opere Rusalka - B. Smetana: Odlomek Iz opere Poljub; — Duet Janka in Kecala iz II. dej. opere Prodana nevesta. Arija Beneša iz II. dej. opere Dalibor - L. Janaček: Prizor Jenufe, Laca ln Buryjevke iz I. dej. opere Jenufa — 11.45 Pionirski tednik — 12.00 Francoske popevke — 1245 - Kmečka univerza - Ing. Tone Marolt: Delo strojnih odsekov pri zadrugah — 12.25 Pred mikrofonom je instrumentalni kvartet »Skrjanček« — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — Sodelujejo: pohorski fantje s Sonjo in Milanom, vokalni kvintet Anton Neffat, trio Malovrh, Darinka Potočnik ni Milena Kranjc — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila 13.30 Dva slovenska solista - Jože Fa-lout (rog) in Miha Gunzek (klarinet) J. Desportes: Normandska balada — J. Maselier: Gorska rapsodija —G. Finci: 5 bagatel za klarinet in klavir — 13.58 George Melachrino s svojim orkestrom — 14.15 Športna reportaža J. Teran: Zgodba o tekufiu z južne poloble — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame in obvestila — 15.40 S knjižnega trga — 18.00 Slovenska pesem od romantike do danes — V. Anton Schwab — 16.30 Georges Bizet: Simfonija št. 1 v C-duru (Simfonični orkester Francoske radiodifuzije, dirigent Andrš Cluytens) - 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 17.25 Prelistajmo naš zabavni album — 18.00 Jezikovni pogovori - 18.15 Igra godba na pihala Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča — H. Brtlekner- Sedmogra-ška uvertura — E LUthold: Zvestoba - R. Wagner: Fantazlia iz opere Lo-hengrin — A. C. Gomes-Kdtlten: Uvertura k operi II Guarany — 18.45 Okno v svet: Ameriški kongres - 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila ln reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Spoznavajmo svet in domovino-" (Prenos javne mladinsl-e oddaje iz velikega studia RTV Ljubljana) — 21.00 Zabavne melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.10 Plesna glasba iz nočnega zabavišča Hotela Slon v Ljubljani - 23.30 — Zaplešite z nami! — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Lokalni program za soboto, dne 8. novembra 14.00 Georg Phillph Telemann: Uvertura v D-duru — 14.20 Renesančni zbori — 14.45—15.00 Ljubljanska kronika ln obvestila. TELEVIZIJA Program za soboto, dne 8. novembra 19.30 Obzornik — poročila, komentarji in razgovori o aktualnih dogodkih in problemih tedna doma in po svetu — 20.00 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — prenos radijske mladinske oddaje — 21.00 OBZORNIK — posebna izdaja (podelitev nagrad oto sejmu »Sodobne elektronike« itd.) — intervju z igralci filma »Kala« — 21.15 Kratek film TELEFON — 21.20 Film SINJI TRILČEK — premiera (Izdelava: filmska ekipa RTV Ljubljana) — 21.35 PERRY COMO SHOW — (skrajšana revija znanega pevca in konferansierja Fer-ryja Coma) — posodila ameriška družba NBC — 21.45 OBZORNIK — zadnja izdaja VESTI IZ KRANJA KINO »STOR2IC«: ob 16, 18 in 20 amer. barvni cinem. ftlm »Princ študent«. - Ob 22 prem. amer. barv. filma »Sedem nevest za sedem bratov«. »SVOBODA«: ob 18 in 20 premiera amer. krim. filma »Gospa, ki izginja«. »TRIGLAV«: ob 19 ameriški, film »Tarzan in njegova prijateljica«. »NAKLO«: ob 19 mažarski film »Nedeljska romanca«. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Slovenski film »KALA« Režija Andrej Hieng in Krešo Goli k. Igrajo Stevo Žigon, Jure Doležal, Helenca Kordaš, Lojze Potokar in Kala. Tednik: Pot tovarištva. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja istega Cima. Ob 22 predpremier« ameriškega barvnega westema »Hanč prekletih«, predprodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: premiera franc, filma »Primer dr. Laurenta«. Režija Jean Paul Le Chanodse. Igrata Jean Gabin in Nicole Courcel. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Za mladino izpod 14 let Je film neprimeren! KINO »SLOGA«: premiera franc, barv. filma »Nenavadna pravljica«. Tednik F. N. 45. Predstave Oto 15, 17, 19 in 21. KINO »VIC«: Jugoslov. cinemascope .film »Cesta, dolga leto dni«. Režija Giuseppe de Santis. Igrajo Elecnora Rossi Drago, Silvana Pampanini, Bert Sotlar in Gordana Miletič. Predstave ob 15, 18 in 21. KINO »SOCA«: Jugoslovanska kino teka predvaja franc, kriminalni film »Panika« (po romanu Geor-gesa Simenona). Režija Julien Duvivier — 1947. Igrata Vivian Romartce in Michel Simon. Predi-stave ob 15, 17, 19 ln 21. KINO »SlS-KA«: ameriški barvni vlstavisiion film »Nevšečnosti • Harryjem«. Režija Alfred Hitchcocki Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic v vseh k:ne-matografih od 9—11 in od 14 dalje* MLADINSKI KINO LM: ob 10 amer. film »Pot v Cariboo«. — Ob 18 amer. barv. cinem. film »Piknik«. KINO »LITOSTROJ«: ob 18 in 20 angl. film »Tolpa z Lavender Hilla«. Tednik št. 44. KINO »TRIGLAV« Jugoslovanski film »Naša pota se križajo« V glavni vlogi Saša Novak, Bata Grbič, Boris Hržič. Predstave ob 10* 18 in 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje. Samo danes in Jutri. Vesti iz Maribora Z BLEDA KINO Ob 17 ln 20 franc, fiim »Grenka zmaga«. PO TEŽKI IN MUČNI BOLEZNI JE UMRL NAS DRAGI PAPA dr. Franc Ogrin POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SOBOTO, 8. NOVEMBRA OB 15.30 IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VE2ICE NA 2ALE. LJUBLJANA, 7. NOVEMBRA 1958. ŽALUJOČI: SIN MIRAN, HČERKA KSENIJA, SESTRA FRANCKA IN OSTALO SORODSTVO Dežurna lekarna: Sobota, 8. nov.: lekarna »Center«, Gosposka uL. 12. Nedelja, 9. nov.: lekarna »Tabor«, Trg rev. S. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 9. nov oto 19.30 uri: Fischer: PROSTI DAN. Izven. Nedelja, 9. nov. ob 15. uri: Danilo Gorinšek: SIUNI BlC. Krstna predstava. Izven. Ob 19.30 uri: Verdi: AJDA. Red LMS-Zeieni. Rodile so: Angela Potočnik, 23 let, polj. del., Kozjak — Darinko; Erika Volavšek, 22 let, tkalka — Marjana; Kristina Brumen, ^7 let, goap. Vilija; Zorica Dimovič, 20 let, gosp. Dragana; Barbara Gamze, 35 let, pa-kcvaika — Marjana; Ida Jakopovič, 26 let, del. — Zdenka; Marija Kocijan, 21 let, tkalka — Jožico-; Viktorija Lihteneker, 32 let, natakarica — Crtomlra; Slava Obreht, 26 let, pre-dica — Srečka; Terezija Petek, 28 let, delavka. Sp. Hoče — Draga; Albina Pernat, 27 let, polj. delavka — Mileno; Terezija Pliberšek, 37 let, gosp., Vinarje — Marijo; Danica Rojko, 20 let, šivilja, Rače — Mileno'; Ivana Žnidar, 22 let, vdevalka, Kočno — Vereno; Julijana Dover, 21 let, trg. pom. — Branka; Angela Ger-lič, 28 let, gosp., Sp. Korena — Danila; Ana Lorenčič, 19 let, gosp., Stanetlncl — deklico; Elizabeta Bezjak, 18 let, gosp., Grušova — Dušana; Pavla Bezjak, 38 let, vdevailka — Ladislava; Milka Bukovec, 19 let, uslužbenka — Jasno; Marjeta Flu-her, 29 let, gosp., Zg. Kungota — Mirka; Marija Gorjup, 33 let, usluž. — Jadranko; Katarina Hazl, 24 let, boln. strežnica, Sladki vrh — Branka; Jasna Herman, 20 let, študentka — Mojco; Alojzija Jančar, 20 let, zobotehnlk — Iztoka; Vera Karnet, 21 let, kmet. delavka, Dobrenje — Mirka; Marjeta Kmetič, 31 let pre-dica — Silvo; Jožefa Jančič, 24 let, gospod. — Jožico; Kristina Krajnc, 26 let, gosp. pom. — Zvonka; Marija Osterc, 29 let, Jurij Pesn. — Marijo; Rozalija Remc, 23 let, učiteljica, Sladki vrh — Mileno; Marjeto Savine, 24 let, uslužbenka — Marjeto; Terezija Spec, 21 let, gosp, Rogoza — Tatjano. Umrli so: Henrik Nldrist, 50 let, upokojenec; Marija Vajksl, 62 let, upokojenka; Jožef Rebernik, 55 let, zidar; Julij Novak, 78 let, upokoje-nec; Ana Krese, 75 let, gospodinja; Gizela Štraus, 28 let, gospodinja; Marija Ajlec, 51 let, perica; Ana Zelenko, 32 let, gospodinja, Maina; Maks Pušaver, 30 let, pleskar; Friderik Kosovi, 75 let, upokojenec; Jera Letnik 55 let, delavka; Alojzija Re-menin, 65 let, upokojenka; Ivan Ko* gornic, 58 let, Dobrenje, kmetovalec; Jakob Petrovič, 66 let, mizarski moj- ster; Ignac Senekovič, 66 let, posest* nik, Vukovski vrh, Jožefa Urankar, 68 let, upokojenka; Janez HodžaT, 23 let, trsniičar; Cunta Jernej, 66 let, upokojenec; Srečko Drozg, rr le-t, upokojenec; Rudolf Goričan, 36 let, direktor, Marija Kolar, 49 Jet, upokojenka; Antonija Rožman, 84 let, gospodinja; Franc Lilek, 48 let, polj. delavec, Jurij Pesn.; Franc Fanedl, 80 let, upokojenec; Justina Bezjak, 62 let, upokojenka; Anton Crepajn, ,50 let, tapetnik. Prodamo večjo količino uvoženih JEKLENK ZA KISIK, novih, 40 litrskih, preizkušenih za pritisk 225/150 Atm z zaščitno kapo in stojalom, brez ventila, a 64.640 din. Dobavni rok takoj. AgencUa Slovenija, Ljubljana, Kotnikova 16, telef. 30-194. CELJSKE VESTI SLOV. LJUDSKb GLEDALIŠČE Sebe ta, 8. nov. ob 20: Marin Držič: »Dundo Maroje«. Gostovanje v So-štanju. Nedelja, 9. nov. ob 10: Marin Držič: »Dundo Maroje«. Nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ob 15.30; Marin Držič: »Dundo Maroje«. Nedeljski popoldanski abonma ln izven. Umrli so: Barbara Klinc, gospodinja iz Celja, stara 74 let; Julijana Ocvirk, gospodinja iz Celja, stara 79 let; Milan Kotnik, otrok iz Velenja, star 5 mesecev; Stanislav Bečan, otrok iz Zg. Zreč, star 15 dni. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: kitajski film »Belolaska«. »SVOBODA n«: zaprto! 12 ROGAŠKE SLATINE KINO Špansko - francoski color film »Mlin ljubezni*. IZ ŽALCA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da na9 je nepričakovano zapustil naš predragi mož, oče, stari oče, tast in brat Tone Zupančič poštni upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dneM). t. m. ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Žale. Ljubljana, Višnja gora, Vinica, 7. novembra 1958. Žalujoči: žena Minka, sin Tone ■ Ceno Miro, hči Mlnčl por. Culiberg, zet Jure; vnuki Tar-tjanca, Jurček ln Matjaž ter ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljuba žena, mama, sestra, teta, stara mama Alojzija Erjavec,roj-Černak Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 9. novembra 1958 ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, Litija, 7. novembra 1958. ' Žalujoči: mož Vekoslav, hčerke Eva por. Malenšek, Urini a por. Kos, Nada por. Blnter In ostalo sorodstvo Ameriški barvni vlstavision film »Nevšečnosti s Harryjem«, IZ PTUJA Ameriški barvni film »Maščevalec lz Dalasa«. Predstave ob 17.30 in 19.30. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«; ob 20 ameriški barvni film »Človek za puško«. Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli: Helena Fe-mec, stara 70 let, doma lz okolice Ljubljane; Filip Kalin, star 66 let, doma lz vasi Plače na Notranjskem; Mi-™ Kozar, star 75 let, doma iz vasi Malence pri Brezjah; Marija Struna, 74 let, doma lz Ribnice, Emilija Meršol, roj. TominSek, stara 60 let, doma lz Kranja; Franc GaSpar, star 70 let, doma iz Turjaka; Aliče Dolgan, prej Mlkše, stara 62 let, rojena v Clevelandu; Ferdinand Mišič, doma lz okolice Novega mesta, od koder Je prižel v Ameriko pred dobrimi 56 leti; Lojze Pirc, star 62 let, doma lz vasi Buka pri Krškem; Janez Bukovec doma iz Gornjega Mraševega pri Novem mestu, od koder je prišel v Ameriko pred 56 leti; Janez Zadnik, star 64 let, doma lz Prejcena na Dolenjskem; Anton Hribar, star 07 let, doma i* vasi Dupelne; ln Karolina Modic, roj. Zakrajšek, stara 85 let, doma iz Velikega vrha. BEOGRAD, Tošin Bunar 268 s p or o.č a , da je svoj UVOZNO-IZVOZNI ODDELEK , •» : £ ' ; • - i. 'J**' , “ preselila v Beograd, Dobrinjska 10, IV. nadstr., tel. 31-490 Ko obiščete razstavo »Sodobna elektronika« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ti oglejte najnovejši in najcenejši katerega izdeluje FABRIKA ZA ELEKTROMEHANIKO IN ELEKTRONIKO »RUM ČAJEVEC«, BANJA LUKA Aparat je primeren za vgraditev v vse njiale avtomobile Fiat 600 i. dr. Cena 50.000 din, Majhen po svoji izvedbi, a zelo velik po svoji zmožnosti AP-TM-2 namenjen je in konstruiran za vsa mala avto vozila domače in tuje proizvodnje! ■ TOVARNA RAZSTAVLJA V I. NADSTROPJU NA DESNI STRANI' 4345 DROBNI OGLASI DOSTAVNI AVTOMOBIL KUPIM (na obročno odplačevanj e). Ponudbe ■ opisom vozila in naj nižjo ceno Ppsljite na upravo Liste pod »Do- 4338-k VPREŽNO KOSILNICO s žetvenim prildjučkom, aili zame-njam za pristno vino (Dolenjski cviček). Nasdov v upravi lista. 4343-k PMMERNE PROSTORE za hranjenje večjih količin jabolk v bližni beograjskega živilskega trga da ug;v < < PRALNI PRAŠEK RDEČI Gospodinie pczcr! San Felice del Molise ali Sfilič, kakor pravijo domačini, je ena izmed treh južnoitalljanskih vasi, kjer živijo naši rojaki »Ego-rdeči robol< zaposlili na opuščenih veleposestvih. Domače prebivalstvo, ki je poprej delalo na teh posestvih, je v 14. stoletju skoraj popolnoma izumrlo zaradi kuge. ____________ _ Potomci Srbov in Hrvatov ži- ime fotorobot. Dve minuti po | vijo na revnem, goratem področ- slikanju je posnetek gotov. ju, ki jim komaj daje dovolj za šal uresničiti že leta 1925 neki domači učitelj, ki je v Šibeniku proučeval moderno srbohrvaščino. Mladino je učil le tri mesece, od marca do konca šolskega leta, potem pa so tedanje šolske oblasti prepovedale nadaljnji pouk. M. D. -EGO RDECl ROBOT- pere odlično pisano perilo. Razen tega, da Vam brezhibno opere pisano perilo, Vam obenem še poživi barve. Skratka, za pisano perilo izključno »EGO RDECl ROBOT-. Harry Whittington ČLOVEK 6 v senci »Eden izmed obiralcev bombaža je bil, več pa ne vem.« Ben je razmišljal. Z roko si je segel v lase, ki so prezgodaj siveli, nato pa se je vrnil in snel z obešalnika klobuk. Ab je prebledel ob pogledu na šerifa, ki se je očitno odpravljal. »Saj ne boste delali nevšečnosti, Ben?« je vprašal. Šerif se je namrdnil in pogledal svojega pomočnika. Od glave do peta ga je premeril, nato pa si je dal klobuk na glavo. Ab je nadaljeval: »Renchlerju ne bo všec, če boste vtikali nos v njegove zadeve.« Ben Sadler je že odprl usta, da bi ugovarjal, Ab pa je zamahnil z roko in mu presekal besedo: »Ni mi treba praviti, da ste šerif in da mora to upoštevati tudi Renchler. Ce boste dražili se-zonce in po njihovih glavah brskali za ušmi, bo Renchler prav gotovo izvedel za vso reč.« »Vprašam vas,« je mimo odgovoril Ben Sadler, »ali sem šerif ali ne?« S prstom se je dotaknil roba širokokrajnega klobuka ln dal s tem svojemu vprašanju še poseben poudarek. »Grem. Ko se bom vrnil, bom pogledal, kako je s tem tepežem na Zlatem dvoru.« Stopil je proti vratom, se obrnil in dodal: »Sicer pa, Ab...« Ab se je ozrl v šerifa in vzdržal njegov pogled. Ben se je ogledal po urudu in trdo, razločno zaključil: »...to pot bom jaz Odločal!« Pomočnik je stal za svojo pisalno mizo in je očitno pozabil zapreti usta. Ben je stopil skozi vrata in jih tiho zaprl za seboj. T r e,t j e poglavje Sonce je peklo, ko je Ben Sadler stopal čez spurlinski glavni trg proti brivnici Ala Satore. Tako zamišljen je bil, da ni opazil avtomobila znamke Plymouth, ki je ves oguljen stal ob pločniku. Nevede je šel tako blizu mimo, da se je skoraj podrgnil obenj. Za krmilom je sedel Alken Clay, na pol obrnjen k Tomu Yeagerju, ki je ždel na sedežu zraven njega. Komaj nekaj minut poprej sta možakarja zaprla za seboj vrata šerifove pisarne, kjer sta govorila s pomočnikom Bena Sadlerja. Tom se je držal, kakor da namerava zdaj, zdaj vreči puško v koruzo. Ob spominu na tisto, kar je videl prejšnjo noč v ropotarnici na Zlatem dvoru, se ga je po razgovoru s šerifovim pomočnikom loteval obup. »Poslušaj, Alken,« je spregovoril s presunljivim glasom prav v trenutku, ko je Ben Sadler stopal mimo Aikenovega avtomobila. »Ali si videl, kako se je vedel šerifov pomočnik? Kaj še hočeš?« Tisti trenutek pa je Aiken Clay opazil Bena Sadlerja. S komolcem je sunil Toma pod rebra in rekel: »Glej no, šerif gre! Z njim bova govorila.« Yeager je odkimal: »S tem bi se nič ne spre- menilo. Briga te mestne ljudi, kaj se dogaja tam gori...« »Mogoče jim je res malo mar. Poskusiva pa le, bova vsaj vedela, pri čem sva. Daj, zberi se in ven!« Ze je odprl vrata na Tomovi strani. Oba sta zlezla ven. Ben Sadler je bil takrat že mimo stare škatle na štirih kolesih. Obstal je, ko je slišal svoje ime. Obrnil se je in videl Claya Alkena, ki jo je naglo ubiral proti njemu, Tom Yeager pa mu je bil tik za petami. »Serif, dovolite, da povem svoje ime! Aiken Clay.« »Poznam vas, je rekel Ben Sadler. »Tale tu pa je Tom Yeager.« Tom se je zadovoljil s kratkim »Dober dan«. »Yeager bi vam rad nekaj povedal, šerif,« je nadaljeval Aiken. »Kar na dan z besedo,« je rekel Ben. »Bila sva pri vašem pomočniku,« je počasi začel Clay Aiken. »Zdi se mi, da Toma Yeagra ni jemal resno. Eno pa vam lahko rečem: če ga ne bodo s pestjo, ga bodo s kroglo. Toma mislim.« Ben Sadler je pogledal Aikena, nato pa je ošinil s končkom očesa še starega Toma. Sivolasi delavec se ga je očitno bal, ker si ga ni upal pogledati v obraz. Ben Sadler je prikimal. »Pojdimo v pisarno,« je rekel. »Tam mi bosta povedala vse lepo po vrsti.« Clay Aiken se je nasmehnil in s komolcem sunil Toma, ki pa še vedno ni bil dodobra prepričan. Skrivaj je pogledoval k šerifu, kakor da ugiba, kaj neki bi se mu lahko primerilo. Sprejem, ki mu ga je bil pred nekaj minutami pripravil šerifov pomočnik Ab Begley, ga je vsega zbegal in preplašil. Ben se je obrnil na peti in stopil proti pisarni, Clay je dal Tomu znamenje in že sta šla za šerifom. Ben je sedel na svoj vrtljivi naslanjač, ga zasukal in se obrnil k onima dvema. Tom Yeager se je spustil na sedež šerifu nasproti, Clay pa je s strani primaknil stol. Tom Yeager je povedal vse po vrsti, kar je bil videl prejšnjo noč. Serif Ben Sadler je pazljivo poslušal. Dopoldan se mu je nenadoma zazdel toplejši in še bolj soparen, kot je bil poprej. Nekaj pa je takoj ugotovil. Delovni dan ni bil več vsakdanji, prav nič ni bil podoben drugim. Ben je začenjal doumevati, zakaj Ab Begley ni maral verjeti Tomove zgodbe. Gotovo je kako zapleten v to reč ali pa vsaj prizadet. Serif je po strani pogledal svojega pomočnika. Ab Begley je sedel za svojo pisalno mizo in nekaj čečkal po zvezku. Na licu se mu je poznalo, da sta mu odvratna ta reveža in z njima njuna zgodba, ki sta jo povedala šerifu od začetka do konca. Tako vzvišenega se je čutil v družbi teh sezoncev in njima enakih ubogih vragov. Ce bi bilo po njegovem, bi šerif ne poslušal prazne slame. Ko bi bila zgodba resnična, je menil, pa ni. Sam bi nikoli ne verjel, kar bi mu povedal tak sezonec. Vedel je: tisto, kar je pripovedoval Yeager, ne bo prineslo nič drugega kakor preglavice vsertfc in vsakomur. Ben Sadler je pregledal svoje zapiske in namrščil obrvi. »Hude reči ste mi povedali, Tom Yeager. Ali ste prepričani, da je bilo v resnici vse tako?« »Povedal sem vam prav vse natanko tako, kakor se je zgodilo,« je odgovoril Yeager, Ben pa ga je še enkrat ostro pogledal. Njegove oči so se zapičile v bledpmodre zenice starega sezonskega delavca. V njih je začelo polagoma vstajati upanje, ki je bilo skoraj že popolnoma zamrlo. Prijazno je vprašal šerif Sadler: »Tom Yeager, ali pijete?«