79. številka. flUP 3 nč. ' Izdanje za petek 3, julija 1896 (v Trstu, v četrtek zvečer dne 2. julija 1896.) Tečai XXI. „EDINOST" > 4 uvć. EDINOST Oglasi te rakune po tarifn t petitu; th naslove z debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne sahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se po&iljajo uredništvu ulica Caserma 13. Vsako pismo moru biti frankovano, kor nofrankovana se ne iprejamajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, roklsmaolje in oglase sprejema upravniitvo ulics Molino piu-oolo hSt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odorte reklama cije so proste po-tnin«. G I Knez Hikita v Belemgradu. Dolgo je glodal črv nesporazumljenja, in celč mržnje, na odnošajih med Cetinjem in Belimgra-dom. Hladno do dna duše stali sti si naBproti dve srbski dinastiji. Sleherni prosvitljeni patri jot srbski je bil uverjen, da tako stanje ne le da je škodljivo, ampak tudi — nenaravno. Isti narod, dinastiji iste krvi, in vendar nisti bili prijateljici Srbija in Črnagora; na mesto bratske vzajemnosti videli smo nezaupanje in mržnjo. A to nasprotstvo bilo je nenaravno, umetno; ni nastalo morda vsled tega, ker so se jeli križati interesi obeh državic, ampak navstalo je, ker so tako hoteli vnanji vplivi, jednako sovražni obema državama. lati vplivi so dosezali, d* so vsikdar ostala brezvs-pešna prizadevanja onih, ki so želeli — vid6 to bratsko sramoto —, da stopijo prisrčni odnošaji, jedino dostojni bratov, na mesto hladne nezaupljivosti. Sosebno se strani cetinjskega dvora so se opetovano storili koraki za spravo in sporazum-ljenje, ali tuji vplivi na beligrajski strani, poosob-ljeni v nesrečnem Milanu, preprečili so vsikdar pot do — naravnih odnošajev. Tudi sedaj, ko je knez Nikita že vzel potni les v svojo roko, da v Belemgradu posetl in objame mladega kralja Aleksandra, uprizoril je razkralj Milan — tako trdć poročila — svoje zadnje napore, da bi zagradil pot do zopetnega zbližanja med obema dinastijama. Ali Milanova moč se je skrčila, vajeti politike srbske so mu slednjič menda veudar padli iz rok. Ona čistilna sapa, ki je popihnila iz Bolgarske sistem Stambulovljeva, odnesla je tudi Milanovo moč iz Srbije. Obnemoglo mora gledati Milan v tujini, kak6 .mu sin Aleksander in soproga mu, toli žaljena in proganjena Natalija, vsprejemata v Belemgradu kneza črnogorskega. Padla je zavesa — da govorimo z besedami knjaza Nikite na kolodvoru beli grajskem — na dobo nesporazumljenj. Da, v obisku kneza Nikite v Belemgradu je plastično izražen ves preobrat, ki se je neverjetno hitro izvršil na Balkanu. Dogodki na Bolgarskem, potovanje Ferdinanda, Aleksandra in Nikite k slavnostim kronanja ruskega carja, dogodki v Moskvi, pobra-timsko slavje med Srbi in Bolgari v Sredcu in Piovdivu, in slednjič obisk Nikite v Belemgradu, PODLISTEK. Povest. — Spisal O. K. SrČdn. (Dalje). »In misliš, da jaz tebi nisem nikdar pisal! ? Toda zdai vemu, in udaril se je po čelu, „saj je bila vojna, ko sva si dopisovala. In tako se je lahko zgodilo, da so se vsa pisma porazgubila med potoni, in to posebno, ker jaz nisem bil vedno v istem kraju, ampak sem bil sedaj tu, sedaj tam". .Oh, saj res; in midva niti mislila nisva na to. Toda, kako pa li veš že vse o Zaljanu?" -No, to ti moram pripovedovati". In začel je praviti jima o svojih bojih, o Za-ljanu, o svoji rani, katera se mu je kmalu po Zaljanovi smrti zacelila in kako se je vrnil domov. Slednjič je pristavil: „In sedaj, oče, ui več nikakih zaprek, sedaj lehko zopet zasnubim MArico! Dolin mi je ne odreče!" vse to so visoki mejniki v razvoju stvari na Balkanu v najnovejem času. O tem pa, kak6 si je narod srbski prisrčno želel sprave med dinastijema na Cetinji in v Belemgradu, o tem priča najsijajne preprisrčni vspre-jem, ki se je priredil knezu Nikiti v Belemgradu. NavduSenje, kjer-koli se je pokazal knez črnogorski v prestolnici srbski, bilo je toliko, da se je že bližalo ekstazi. Iz soglasnih poročil posnemamo, da so sivolasi mo^e jokali samega veselja. Solza postavnega moža —, lapidarneje ni možno izražati tega, kar je v srcu! O vsprejemn, prirejenem knezu Nikiti, poročajo „Agramer Tagblattu' iz Belegagrada: Kar se je godilo tu povodom prihoda kneza Nikite, temu nima vzgleda noveja zgodovina Srbije. Tacih pojavov narodnega navdušenja nismo še doživeli tu. Kneza so vsprejeli kakor junaka, čegar prikazen spravlja ▼ vibracijo vse žilice narodnega ponosa. Toda kraj vsega spoštovanja, ki je vživa ta vitežki knez, vendar vsega tega navdušenja ni smeti pisati le na račun njegove osebe, ampak tu sodeluje bistveno tudi čutstvo, da se je izvršilo toli zaželeno politiško zbližanje med obema narodoma, tesno sorodnima si po zvezi krvi in vere, a tudi sosednjima si po politiski vzajemnosti. Za rano že vrvela je po ulicah praznično odičena množica, došla deloma od daleč z dežele. Od konaka do kolodvora stalo je vojaštvo v špa-lirju. Na kolodvoru zbrali so se ministri in diplo-matje. Kralj Aleksander je došel v narodni noši črnogorski. Ob prihodu vlaka svirala je vojaška glasba himno črnogorsko. Ko se je ustavil vlak, hitel je kralj Aleksander razprtimi rokami proti vagonu, v kojem je sedel knez Nikita. Pozdravila sta se preprisrčno: objela sta se in poljubovala. Ta prizor je bil tako ganljiv, da so jokali kralj, knez in vsi navzoč i. Tresočim se glasom je poidravil kralj Aleksander svojega gosta kakor čestitega predstavi tel j a junaške dinastije Petrovičev. Izrazil je željo, da razmerje med obema narodoma postani istotako iskreno, kakor je bilo nekdaj. Zopet poljubivši kralja, odgovoril je knez Nikita, da je radostno došel v Srbijo in da se mu je s tem izpolnila najprisrčneja želja. Na mnogokoje nesporazumljenje hoče položiti zaveso pozabljenja, in nadeja Stari Krivec se je zamislil in slednjič spregovoril : .Poslušajta, otroka moja! Mislim, da sta že zadosti stara in izkušena, da vama povem naslednje". In pričel je jima praviti o Jerici, njiju materi, o sebi in o Dolinu. „In sedaj spoznaš, kako nemogoča je združitev z M&rico. Pomisli, kako naj grem jaz, katerega Dolin sovraži, k Dolinu in tu snubim za svojega sina njegovo hćer Mdrico. Kakšna sramota za nas, ako nas Dolin zopet odpodi. Če tudi ne sovražim Dolina, k njemu vendar nočem iti, k njemu, ki me sovraži, ki me je že jedenkrat osramotil in ki mi je prisegel maščevanje!" Ko je Milan slišal to, je pobledel. Sedaj se mu je razjasnilo vse. Torej mora pozabiti Marico ? In to zaradi sovraštva med Dolinoin in njegovim očetom. „Morda, oče, se pa vendar omeči Dolin ? Vsaj poskusimo lahko. Zaljan ga je ranil ; ako le se, da je današnji poljub jamstvo za srečno bodočnost obeh narodov. Te besede kneza Nikite so vzbudile neopisno navdušenje. Knez je na to pristopil k mitropolitu Mihaelu, da mu poljubi roko, a mitropolit je poljubil kneza na Celo. Med vožnjo s kolodvora v kraljevo palačo je množica viharno pozdravljata visokega gosta: ur-nebesnimi živio-klici in mahanjem klobuki in robci, Navdušenje se je ponavljalo elementarno silo. Velik utis na ljudstvo so napravile tudi prekrasne postave v spremstvu kneza Nikite. Zvečer se je zbrala nebrojna množica pred kraljevo palačo, zahtevajoča zopet in zopet, da se pokaže knez Nikita. Razsvetljava je bila krasna. Dasi je šel knez precej kasno k pokoju, je množica vendar še dolgo vstrajala pred palačo, vskli-kajoča radostno ter prepevajoča srbsko in črnogorsko himno. Naslednje jutro je bila vojaška parada, na koji je bilo zbranih kakih 40.000 m6ž. Ob 11. uri so pričela vsprejemanja. Častniški zbor je predstavil vojni minister Franasovid, du-hovenstvo pa mitropolit Mihael. Generalu Frana-Boviču je odgovoril knez: „Čini umrlih junakov prošlosti naj bi bili pred očmi slehernemu srbskemu vojaku; to podeljuje srčnost za boje v bodočnosti." Mitropolitu pa je rekel, „da je vreden naslednik svojih ipeških prednikov in idejal pravega Srba. (V Ipeku, mestu v turškem vilajetu Monastir, je bil nekdaj sedež srbskih patrijarhov. Op. ured.) Na sijajnem obedu dne 29. m. m. napil je kralj Aleksander svojemu gostu, na kar je le-ta odgovoril, ,da mu je želja, obiskati kralja Aleksandra, postala še iskreneja, ko je izvedel, da nameruje kralj obiskati njega na Cetiqju. Takoj po slavnosti kronanja v Moskvi prihitel je v naročje dražega brata, kralja. Stara srbska država se je porušila le vsled nesloge. Oba vladarja hočeta odslej sporazumno voditi usodo naroda srbskega. Le zložen narod je močan in spoštovan. Oba naroda sta pravična, ne hrepeneča po tuji lasti, ampak želita le, da ohranita svojo posest. Njiju opravičena stremljenja morajo dobrohotno tolmačiti vsi oni napredni narodi, ki so že dosegli svoje jedinstvo. Ta strem-ljenja se jačijo ob ljubezni brata na severu in prijateljstvu z Bolgarsko, kakor tudi ob prijatelj- nekoliko premisli, rad da M&rico meni, ker jo ljubim, ker me i ona ljubi. Zaljan je umrl, zakaj naj bi ne dal sedaj Marice meni. Svojemu otroku na ljubo pozabi Dolin na ono, kar je bilo". „Ne, ne d& ti je! Dobro poznam Dolina od mladih nog. Ako on sovraži koga, ne sprijazni se ž njim kmalu. On menda nobenega ne mrazi bolj nego mene". „Vendar, oče, poskusiva vsaj !tt „Zaman bi bil ves trud!" „Oh, oče", posegla je vmes Zorislava, „poskusite vsaj, saj morda ni tako hudo, kakor mislite vi 1" Toda Krivec se ni dal kmalu pregovoriti; kajti spominjal se je še dobro sramote, katero je doživel tistega dne, ko sta šla z Milanom snubit Mdrico. Slednjič, po dolgem trudu Milana in Zuri-slave, se je dal pregovoriti. „Poskusimo torej !" je dejal slednjič. In šla sta že drugi dan popoludne. * (ZvrŠetek pride ) stvu druzih narodov, spojenih z narodoma Srbije in Črnegore po vezeh jednake vere in krvnega sorodstva ali pa identičnih ciljev. V tem uverjenju napiva radostno na zdravje kralja Aleksandra, kraljice Natalije in naroda srbskega." (Kje pa je ostal Milan ? Ali ni preznačilno to preziranje. Op. ured.) Med bivanjem kneza Nikite vršile so se seveda še mnoge druge in raznovrstne slavnosti, a prostor nam ne dopušča, da bi jih opisovali. Saj zadošča že to malo, kar smo povedali v dokaz, da je obisk kneza Nikite v Belemgradu prevažen d o go dek p o 1 i t iškeg a ž i v -ljenja na Balkanu. To so znamenja na nebu, kojih ne bi smela prezirati uprav naša država avstrijska, kojej je čuvati nemale svoje interese na Balkanu. A mi sodimo, da pot do pravega čuvanja teh interesov nikakor ne vodi— preko Budimpešte. Vsaj izkustva nas uče tako. Ne pozabimo torej crpiti mor&lo iz obiska Nikite v prestolnici srbski! DOPIS I* P«in«, dne 25. junija 1896. (Izv. dop.) Našim vinogradnikom preti velika nevarnost. Trtna uš. ki se je prijavila pri nas že pred 10 leti in se je njen obstanek lanskega leta uradno konstatiral, se je izdatno pomnožila v teku tega leta. Najbolj so prizadete podobčine Botonega, Novaki in Žareč. Vinogradi, ki so lanjsko leto še precej dobro povrnili trud najemu kmetu, so letos skoro do cela uničeni. Kaj pa zdaj, povprašuje se nas kmet, kateremu je bil pridelek na vinu glavni pridelek ?! Odgovor je jednostaven. Nadomestijo naj se namreč stare domače trte z amerikanski mi. Ali rečeno je laglje, nego storjeno. Nas kmet nima denarja. Res je sicer, da so bile pri nas zaporedoma dobre letine na vinu in da je imelo vino se precej primerno ceno. Ali pomisliti je treba, da je tičal uaš kmet, zbok prejšnjih slabih letin, ki so ga preganjale zaporedoma skoro dvajset let, do grla v dolgeb. Prva skrb njegova je bila torej, kak6 izkopati se iz dolgov. In posrečilo bi se iuu to, da bi vsjy še par let trgale dobre letine na vinu. Zato je pa naš kmet v zadnjem času postajal vedrej-šega obraza ter ga je jela zapuščati nekaka malomarnost, nekak fatalizem, koji se ga je polotil, ko poprej toliko časa niso hotele odjeujati slabe letine. Živo se je namreč začel zanimati za svoje vinograde. Pa glejte nesrečo, ki mu zopet žuga ter mu jemlje nado do boljše bodočnosti, ki mu je komaj začela kliti v potrtih prsih! Zato pa mislimo, da bodi prva skrb vseh v to poklicanih činiteljev, da priskoče na pomoč našemu kmetu. Vlada mora skrbeti za to, da se prej ko mogoče napravi v našem obližji primerna trtnica, kjer bodo naši kmetje dobivali za male novce ali pa tudi zastonj, dobrih amerikanskih loz, vlada pa mora tudi za to skrbeti, da bodo naši ljudje v tem dobro poučeni. Ako bi vlada tega ne hotela storiti dobrovoljno, iz lastne inicijative, je sveta dolžnost našim državnim poslancem, da jo sklonijo k temu. V državnem zboru se je leta 1891. sicer skleuil zakon, ki je dobil tudi najvišje potrjenje, po katerem vinogradniki, katerim je trtna uš uui-čila vinograde, ter hočejo iste na novo nasaditi z amerikanskimi trtami, dobivajo brezobrestuih posojil in podpor, ali to le v tistih deželah in le pod pogojem, da tudi dotični deželni zbori dovoljujejo taka posojila in podpore. Na Kranjskem se tako gcdi že nekaj let zaporedoma in zaznamovati je lepih vspehov v tem pogledu. Pri nas se to še ni poskusilo, a nadejamo se, da naši zastopniki v deželnem zboru to stvar spravijo v tir. Samo Bog U kdaj, ko vladajo pri nas tako čudne razmere! Toda po našem meuenju bi bila dolžnost vladi podpomoči kmetu tudi tedaj, ako bi se v kaki deželi našla deželnozborska večina, ki bi take podpore odbijala zato, ker so prosilci pripadniki tiste stranke, katero zastopa maujšina Pri nas v Istri bi bilo vse to mogoče. Za danes se nam je zdelo potrebno omeniti le toliko ter s tem opozoriti kompetentne kroge, daje skrajni čas, da se začuejo pečati s to vitalno našo zadevo, kajti vsakdor, ki zakrivi tako zamudo v tem pogledu — zagreši se hudo proti blaginji našega ljudstva. Političke vesti. ^ V TRSTU, dne 2. julijt 18»«. Železniško vprašanje. Danes se nam jo spominjati še enkrat seje avstrijske delegacije od dne 17. m. m. V tej seji je namreč delegat Stein-wender izzval jako važno izjavo se strani vojne uprave. Vprašal je namreč vojnega ministra, ali in v koliko da upliva vojna uprava na gradnjo železnic. Želel je vedeti sosebno, da-li je južna železnica povsem pripravljena za Čase vojne ter je obžaloval, da se vojna uprava prav nič ne zanima za železnico čez Ture ter da se iz strategiških ozirov upira nadaljevanju te železnice čez Predel Na to interpelacijo je odgovoril minister med drugim nastopno: „Sedaj prihajam k očitanju, da vojna uprava oviraje poseza v razvoj železnic. Smatram za svojo dolžnost, da posezam le tam, kjer gre za velike, oziroma važne črte. ki se imajo graditi. Kar se dostaje predelske železnice, nima vojna uprava v obče ničesar prigovarjati proti gradnji iste. Se vojaškega stališča pa se moram v prvi vrsti držati dogradenja Bohinjske železnice Celovec-Gorica. Tudi v tem slučaju izražajo se nasprotujoče si želje. Tako so bili nedavno temu, pred kakimi 14 dnevi, pri meni župan in druge osebe, ki so prosile, ntg se omogoči gradnja železnice čez Karavanke in Bohinj. Izjavljam čisto odkrito, da se z vojaškega stališča na vsak način v prvi vrsti izjavljam za to železnico in še le v drugi vrsti za železnico čez Predel, to pa sosebno radi tega, ker bi bila poslednja preblizu na meji. Z vojaškega stališča ne bi mogel tako dolgo glasovati za gradnjo take železnioe, ki bi tekla neugodno z ozirom na meje dežele, kakor predelska železnica, dokler niso dozidane druge, vodeče proti meji v drugi, bolji in bolj zavarovani legi. Kar se dostaje uplivanja na državne železnice, vojna uprava ni izpustila izpred očij tudi tega. Te železnice so v resnici zadostile stavljenim zahtevam; zlasti južna železnica se je prisilila v minulem letu, da je nakupila novih težkih lokomotiv in pomnožila svoje vozovje, ter je morala izvesti razne investicije. V tem pogledu ne kažemo nikake slabosti proti Ogerski, kakor se je trdilo". Iz teh izjav gospoda vojnega ministra možno je konstatovati dvojno dejstvo: v prvo, da se je minister odločno izjavil za gradnjo bohinjske železnice v prvi vrsti in predelske železnice še le v drugi vrsti, v drugo, da železnice čez Ture — za kojo se posebno poteza trgovinska zbornica tržaška in jo je še posebno priporočal poslanec Stalitz — niti omenil ni niti z jedno samo besedo. Ako pomislimo, kako se pošte-vajo pri nas strategiški, vojaški oziri, potem smemo soditi, da po izjavah gospoda ministra v dogledni bodočnosti ni smeti misliti na gradnjo železnice čez Ture in nje podaljšanja čez Predel. Sedaj pa seveda nastaja za nas prevažno vprašanje: katera železnica bi bila ugodniša za trgovino tržaško, ali ona čez Karavanke in Bohinj, ali pa — Divača-Loka ?! Z našim železniškem vprašaujem bavila se je tudi Tržaška trgovinska in obrtna zboruica v svoji sinočni izredni seji. Vsprejela je namreč resolucijo, s kojo izraža svoje obžalovale na tem, da se je bila dunajska trgovinska zbornica izrekla proti drugi železniški zvezi Trsta z notranjimi deželami monarhije. To resolucijo vsprejela je zbornica soglasno, izvzemši glas člena Cezarja C o m-b i j a, ki pa je — v zmislu večine mestnega svfcta — zagovornik železnice Divača-Loka. Deželni zbor kranjski snide se dne 6. julija v nadaljevanje svojega dela. Rešiti mu bode nekatere iz prejšnjega zasedenja ostale stvari, zlasti pa vprašanje o zgradbi deželnega dvorca. Deželni zbor ni^jeavstrijski sešel se je včeraj v izredno zasedanje. Posvetovati se mu bode o predlogah vlade za premembo deželnega volilnega reda. Pravo za pravo je deželni zbor že v minolem zasedanju vsprejel premembo volilnega reda Le v jedni točki se je spremenila ta predloga. Namreč glede vprašanja, koliko prebivalcev mora imeti krajna občina, da je volilni kraj. Sedanja predloga določa namreč, da občine, ki imajo najmanje 300 prebivalcev, so samostojni volilni kraji, dočim občine z manje prebivalcev, volijo ukupno z bližnjimi občinami. V prejšnjem zasedanjn pa je zahtevala vlada, da značaj občine kakor volilni kraj bodi zavisen od tega, da je v njej najmanje 40 volilcev. O jedinstva cerkve izdal je sv. Oče ravnokar encikliko pod zaglavjem ,Statis sagitum". 112 citati iz sv. pisma in svetih očetov pojasnjuje enciklika ustavo cerkve s temeljnjim načelom jednotnosti. Ta ustava ne sestoji iz večih ločenih skupin, ampak obseza jednotno cerkev, kojo je Kristus imenoval svojo. Da se njegovi nauki ne bodo tolmačili različno, izvolil si je Kristus apostole in ustanovil večno živi antentiški magisterij. Značilo bi žaliti cerkev, ako bi isto opiso/ali tako, kakor da hoče posezati v pravice vladarjev. Cerkev je viša skupnost nego vsaka druga, ker stremi po nadnaravnih ciljih, in ker je popolna skupina nemogoča brez vrhnega predstavitelja oblasti. Kristus je popoinil jedinstvo izpovedanj s tem, daje zasnoval tako vrhno vodstvo po sv. Petru in njegovih naslednikih. Na zemlji je ni višje avtoritete, ki bi imela privilegij nezmotljivosti v verskih stvareh. Nikdo ne more postaviti druge škofijske stolice proti rimski, katere avtoriteta ni le častna, ampak je preskrbljena polno jurisdikcijo. Enciklika zaključuje s pozivom do vseh, ki priznavajo Jezusa Kristusa sinom Božjim in Odrešenikom, da se pridružijo cerkvi, kakor jo je ustanovil On. — Toliko smo posneli iz dotične kratke brzojavke is Rima. — Avstrija na pariški razstavi. „AViener Abendpost javlja, da je na5 minister za trgovino naprosil ministra za vnanje stvari, grofa Goluchov-skega, naj bi prijavil francoski vladi, da se Avstrija udeleži svetovne razstave, ki bode v Pariza v letu 1900. Položene Srbije. Z ozirom na naš današnji uvodni članek je posebno zanimiv pogovor, ki ga je imel te dni ministerski predsednik srbski s nekim sotrudnikom lista „Gaulois". Dolgo je bila Avstrija ali pravo za pravo Ogerska — tako je rekel srbski minister med drugim — jedino okno, skozi katero je prihajal v Srbijo evropski zrak. Toda Avstro-Ogerska ni mogla zadostiti nadam, ki smo jih gojili, ampak jemala nam je pogum tisoči sredstvi, sosebno trgovinskimi pogodbami in v gospodarskem življenja. Samo lansko leto, na izvažanju prešičev, je trpela Srbija škodo 9 milijonov. V očigled napadom na naše dostojanstvo nismo mogli vzdržati svojih nad. Narodnega samoljubja ni možno udušiti in nikogar ne sme presenetiti, ako se sedaj obračamo do drugačnega naziranja. V tem pogledu nam je izbirati med dvema vrstama politike, a obe nas napotujeti na Busijo. Slovansko čutstvo nas sili k Rusiji in politiško računjanje nas zbližuje z logiko uuatema-tiškega računjanja. Že leta 1868. sije knez Mihael želel združenja balkanskih držav, ki naj bi se skupile okolo velikega earstva. Knez ni doživel uresničenja svojih sanj, toda danes, po zaključeni debi strastnih borb, kaže, da so odstrai^jene vse zapreke in primemo zopet lahko za pretrgauo nit. Rusija nam je sorodna po krvi. Ruska kri se je na bojiščih mešala z našo. Koga more presenetiti naše postopanje po takih vzgledih iz prošlosti? Srbija išče točke, kjer more vreči svoja sidra". V očigled tem jasnim izjavam ministerskega predsednika srbskega moramo zopet in zopet klicati našim državnikom: VideantConsules ! Skrčite vendar enkrat meje madjarskemu šovinizmu, ki nam le odganja prijatelje na Balkanu! Italijanska zbornica poslanccv. V včerajšnji popoludanski seji je poslanec Imbriani pred otvorenjem seje delil poslancem nekake oklice slavnozuanega „Circolo Garibaldi". Ti oklici se potegujejo za upornike na Kreti ter naglašajo potrebo, da se združijo .latinski" (romanski) narodi, ter narodi, živeči na balkanskem poluotoku in Grška* Zbornica je vsprejela po dolgi razpravi s l71 glasovi proti 89 dnevni red, ki ga je predložil poslanec San Giuliano o zunanju politiki. Ta poslanec je predložil: .Zbornica, čuvša izvajanja vlade gledč zunanje politike, prestopa o tem predmetu na dnevni red*. Opomniti je, da so poslanci glasovali imenoma. Mestni sv&t tržaški. (Dalje) Nadalje je rekel vitez Schwarz, da vsi slojevi ljudstva doprinašajo državi svoje prispevke, a država jih zato ščiti vse jednako. Ker torej plačuje 1 siromak baš tako kakor bogataš indirektni davek na kruh, vino, meso itd., je vendar jasno,da je doseči pravično razmerje obdačenja le tedaj, kadar bodo bolj obdačeni dobodarina, liišarina in pa luksus. Vlada nikakor ne mara, da bi dohodki občine temeljili na dokla-dah na konsumne stvari, koje doklade zadevljejo v prvi vrsti siromašneje sloje ljudstva. Posvetovanje o proračunu je nadaljevalo brez debate do točke „šolska uprava", kuje točke je odobril zbor v drugem čitanju. Ob #10. uri je župan zaključil sejo. V seji dne 30. min. m. je zbor takoj po odobrenju zapisnika prejšnje seje nadaljeval razpravo o proračunu. Predsedoval je župan dr. Pitteri, vlado je zastopal vitez Schvvarz. Prisotnih bilo je 38 svetovalcev. Svetovalec D o 11 e n z je priporočal, da naj se nekoliko poviša plača bolniškim postrešče-kom v mestni bolnišnici. Burgstaller je toplo priporočil, da se dovoli mestni ubožnici tudi letos 80.000 gld. podpore. Ta predlog je zbor vsprejel soglasno. Predsednik je opozoril na to, da je prisotnih 38 svetovalcev in zatorej priporočil, da naj bi pričeli takoj posvetovanje drugega odstavka predlogov mestnega magistrata, tičočih se prošnje do vlade, da bi dopustila pobirati občini doklade na državni užitninski davek. (V smislu mestnega poslovnega reda je treba za to stvar najmanje 36 glasov). V glavni razpravi o tej stvari spregovoril je vladni zastopnik vitez Schvarz. Omenil je, da je popolnoma napačna trditev, ki jo je izustil svetovalec Ventura v prejšnji seji, češ, da občinstvo ne bi imelo nikakoršne koristi od tega, ako vlada zniža občinske doklade na nekatere konsumne stvari. Že leta 1892. je vlada večkrat nasvetovala občinski upravi take svari. Leta 1893. je vlada zopet pozvala občino, da naj si išče drug temelj svojim dohodkom. Vlada zahteva dotična znižanja s stališča drž. interesa in v interesu občinstva. Cel6 najmanjši zneski, ki se prihranijo, koristijo ljudstvu. — Govornik je navel na to več vzgledov in dokazal številkami, da znižanje občinskih doklad ne koristi le posamičnim malim obrtnikom, ampak konsumentom sploh. V ostalem pa more občinska uprava na podlagi obstoječi!) zakonov preprečiti, da se dotična znižanja ne zlorabljajo izključno le v korist obrtnikom. Saj bi mogla ukreniti potrebno, da pridejo znižauja v splošno korist. Nadalje je govoril vladni zastopnik podrobno o uporabi vina in piva. Kar se dostaje poslednjega, rekel je, treba je priznati, da pretirano obdačenje od strani občine močno ovira splošni konsum. Na to je govoril o splošnem konsumu mesa, izjavivši, da vlada želi zaresno, da bi si vsi slojevi ljudstva mogli nabavljati to zdravo in tečno hrano. Na to je vladni zastopnik natanjčno in podrobno pojasnjeval take občinske doklade, s katerimi bi mestna uprava mogla nadomestiti primanjkljaj, ki se jej mora pojaviti vsled znižanja dosedanjih občinskih davkov. Tako n. pr. bi razmerno povišanje davka na hisarino prizadelo le imovit-iše ljudi, ker bi bilo upoštevati le one, ki plačujejo veliko stauarino; društva strelcev bi se mogla obdačiti tak6, da bi prinašala okolo 1000 gld.; v Trstu ni davka na kočije in vozove, ampak le davek za tlak, torej bi se mogla dobiti primerna svota, ako bi morali zasebuiki plačavati davek na kočije itd.; slednjič je v Trstu okolo 3.000 kolesarjev, ki ne plačujejo nikakoršnega davka na svoja kolesa. Ako bi se obdačilo tudi te, utegnila bi občina pridobiti okolo 30.000 gld. dohodkov. Proti izvajanjem vladnega zastopnika govorili so zatem svetovalci Ventura, R. Luzzatto in B u r g s t a 11 e r. Vsi trije so zagovarjali pro-račnn. Zbor pa je postajal že nekako nestrpen in pojavljali so se glasovi, zahtevajoči sklep. Župan je dal na glasovanje vprašanje, da-li je zaključiti debato. Temu je zbor pritrdil z veliko večino glasov, toda pravico govoriti imajo še svetovalci B e-nussi, Nabergoj in vladni zastopnik, ki so se bili piijavili že poprej k besedi. Svetovalec B e n u s s i je nekako ironično po-vdaril, da vladni zastopnik trdi, da vlada želi gmotni blagor prebivalstva. A pričakovalo se je, da vlada dokaže svojo dobro voljo na koji prak-tičneji način, nego je ta, da hoče odpraviti nekatere dohodke občine. Pričakovalo se je n. pr., da vladni zastopnik predloži, naj občina doprinaia manjši prispevek za vzdržavanje policijskih stražarjev. Skušal je nadalje dokazati, da tudi nadaljnji nasveti vladnega zastopnika ne bi prinašali v praksi nikakoršne koristi. Svetovalec Nabergoj je izjavil, da se ne strinja ne z izvajanji vladnega zastopnika, ne s predlogi finančnega odseka. Govornik ne želi, da bi se uvele nove doklade in da bi se znižale one, s kojim je obdačeno vino, ki se prideljuje v okolici. Govornik priporoča, da naj bi se štedilo na koji drug način. Naglaša, da .vlada kaže svojo dobro voljo že s tem, ker želi prevzeti občinski gimnazij in realko v svojo lastno upravo (Hrup na galeriji). S tem bi bilo prihranjeno občini že okoln 100.000 gld. — Svoj govor je zaključil z izjavo* da ne bode glasoval ne za predloge vladnega zastopnika, niti za predloge finančnega odseka. Govorila sta na kratko še vladni zastopnik in svetovalec Burgstaller. Zatem je dal župan predlog na glasovanje, v smislu katerega je p r o-siti vlado, da dovoli še za nada 1 j na tri leta pobirati, kakor doslej, občinske doklade na državni užitninski davek. Ta predlog vsprejel je zbor soglasno, izvzemši svetovalca Nabergoj a in Vat ovc a, ki nista glasovala. Ob t/a 10 uri je župan zaključil sejo. >n * , * Prihodnja seja bode jutri, t. j. v petek dne 3. t. m. Zbor bode v tej seji nadaljeval razpravo o proračunu, na dnevnem redu pa je tudi predlog stavbenega odseka gledš prošnje kranjske indu-strijalne družbe zaradi uravnave cest t Skednju. Različne vesti* Poziv ! Členi političnega društva „Edinost" poživljajo se na posvetovanje, ki se bode vršilo v soboto dne 4 t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih „Delalskega podpornega društva44 radi sestave novega odbora. Občni zbor politiCnega druitva „Edinost". Javili smo že, da pričakujemo na to zborovanje več deželnih oziroma državnih poslancev. Gospod drž. posl. dr. Matko Laginja je prijavil pred-sedništvu diuštva, da bode obširneje govoril o po-litiškem položenju. To prijavo vsprejmo gg. členi društva gotovo velikim zadoščenjem. Opozarjamo ie enkrat, da smo prisiljeni pričeti že ob 9. uri, z ozirom na pozneje zborovanje hranilnice. Prosimo torej še enkrat: pridite točno! Zborovanje se bode vršilo v telovadnici „Sokola44. Naznanilo. Šolski vodstvi petrazredne deške in dvorazredne dekliške šole „družbe sv. Cirila in Metoda44 pri sv. Jakobu v Trstu, naznanjate s tem slavnemu občinstvu, posebe slovenskim starišem, da bodeti obhajali omenjeni šoli v soboto dne 4. julija se sveto mašo ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba god sv. bratov Cirila in Metoda, a dne 11. julija pa sklenete šolsko leto iBtim načinom. Z« Cirilo-Mstodijaki dar so darovali ženski podružnici tržaški: Fran Ponikvar 4 krone, Jakob Dovgan 1 K., Fran Čarga 1 K., Fran Godina 1 K., Josip Negode 1 K., J. Jaklič 1 K., A. Trobec 1 K., Janko Ivanski 1 K,, S. Godina 80 stotink, Vinko Peršič 80 stot., Peter Rebek 80 stot., Anton Mlač 80 stot., Anton Godina 40 stot, Andrej Marc 24 stot., Ivan Marija Marc 20 stot. in Švab 20 stot. Prepozno odlikovanje. Sporočili smo že, da je umrl bivši predsednik tržaškega višega deželnega sodišča, Edmund A. Peck, še predno je bilo službeno objavljeno, da je stavljen vsled lastne prošnje v pokoj. Včerajšnja „WienerZtg." objavlja vpokojenje Pecka in da mu je Nj. Vel. cesar podelil tem povodom veliki križec Fran Josipo-vega reda. Ponižno vprašanje do gosp. župnika Jurce. Veleč, gospod Jurca je rekel v svoji propovedi minole nedelje, da Bog ni ustvaril samo Slovencev, ampak tudi Tržačane in Istrane. Povedali smo že, da je bilo to povsem neumestno, da je g. župnik postavil v nekako protislovje pojme Slovenci, Tržačan in Istrau. Kajti Slovenec je lahko zajedno Tržačan ali Istran, ali Tržačan in Istran sta lahko tudi Slovenca. Ako je torej gosp. župnik s pojmoma „Tržačan" in „Istran" hotel reči, da so Tržačani in Istrani vsi neslovenske narodnosti, morali bi protestovati najodločneje proti temu domnevanju. Mi ne dovolimo nikomur — tudi veleč. gosp. župniku Jurci ne! — da bi identifikoval pojm „Tržačan" z Italijanom. Ako gosp. župnik še ne ve, mu pa povemo mi danes, da je glasom vladnih razsodeb in zakonov v Trstu tudi slovenski jezik p r i p o -znan deželnim jezikom. In če g. župnik ne verjame nam, pa naj gre na tukajšnje okrajno sodišče in naj si ogleda tam lepo število slovenskih ulog, koje število se dosleduo množi od leta do leta! Res pa je, da je Bog ustvaril različne narodnosti in da se vse te narodnosti imajo pravico zahtevati, da se jim beseda božja oznanjuje v materinem jeziku. A sedaj moramo vprašati: Kako je to, da je ravno ona stranka med tržaško duhovščino, koji je pripadal in jej še pripada gosp. župnik Jurca, najbolj delovala za odpravo slovenske prepovedi iz cerkve sv. J u s t a ? Zakaj dela ista stranka še sedaj vse napore, da bi iztisnila naš jezik iz cerkve pri sv. Antonu starem? (V opra-vičenje tega zahtevanja se je izjavil neki mladi italijanski duhovnik o neki priliki, da slovenski jezik ne sodi v tako — čujte in strmite ! — aristokratsko cerkev!) Torej zato, ker v to cerkev, kadar so službeuo primorani, prihajajo visoki državni dostojanstveniki, zato ne bi smel vanjo pobožni, svojemu Bogu in svoji veri nepremično zvesti kmet-siromak ! Do te točke so že dospeli izvestni mladi duhovniki italijanske narodnosti v svoji že vse meje presezajoči narodni nadutosti!! A mi ostajamo pri tem, da oni Odrešenik, ki je ukazal svojim učencem: Pojte in učite vse narode! — ni poznal ni demokratov, ni aristokratov, ampak le one, ki so hoteli slušati njegove nauke! Ker pa Slovenci hote slušati božjo besedo — v dokaz temu se mi nočemo sklicevati na razne „statistike", kakor to dela gosp. žipnik Jurca, ampak sklicujemo se na veliko tehtneji dokaz: na vsakdanji obisk po tržaških cerkvah —, zakaj in kako je mogel gosp. župnik Jurca biti somišljenik onim, ki odrekajo vsem tem slovenskim vernikom pravico do besede božje r materinem jeziku ? ! Kako, kako ? In zakaj ? Ako je Bog ustvaril rojanske Italijane, ustvaril je pa tudi tr-iaiks Slovane! Zakaj je gosp. župnik zagotovil svoje dobrohotnosti laški otroški vrtec, in zakaj se do danes niti zmenil ni za slovenski vrtec?! Saj menda tega ne bode hotel trditi niti gosp. župnik Jurca, da bi bila verska vzgoja v laškem, po tržaškem magistratu vzdržanem vrtcu bolja, nego pa v slovenskem, vzdržanem po družbi sv. apostolov. Zak^j, zakaj ? Na ta „zakaj44 bi si želeli jasnega in decidiranega „zato44..... Rojančanom! Iz Istre nam pišejo: Tako je prav: le dobro podpirajte in navdušujte Rojančane! Na njih strani je pravica. Ako ne bode pomagalo drezanje po časnikih v obrambo starih cerkvenih običajev, morali se bodo župljani rojanski poprijeti družili, dovoljenih, zakonitih sredstev. Le tako naprej, draga „Edinost": Non trasiggere, sempre avanti! Izlet • Tržaškega Sokola" v Devin. Čujemo, da je zanimanje za ta izlet tudi izven Trsta že sedaj veliko. Iz Gorice se je prijavilo lepo število gostov in baš tak<5 se pričakuje udeležbe občinstva iz tržaške okolice in s Krasa. To splošno zanimanje pa je povsem opravičeno, kajti na tem izletu bode videti telovadbo gojencev in gojenk našega „Sokola", bode čuti ubranega narodnega petja in ubrane godbe. Društvo „Tržaški Sokol* poskrbi za prostoren parnik, ki prepelje izletnike v Devin. Veselica „Slov. pevskega druitva". Kakor smo že obljubili, prinašamo tu cene pijačam, ki se bodo točile na veselici v nedeljo : Plzensko in Dreherjevo pivo po 36 nč. liter, teran po 64 nč., štajersko belo vino po 64 nč., istrsko po 48 nč., steklenica soda-vode 12 nč., četrt vina pomešanega kislo vodo 12 uč., „passareta* 12 uč. Gnjat 30 nč. porcija, salam 30 nč., sir ementhalski 12 nč., gorgonzola 12 nč., telečja pečenka 35 nvč., rostbeaf 35 nč., beafsteak 35 nč., goveja pečenka 35 nvč., pol pečenega piščeta 50 nvč. Sicer bodo vse cene označene na posebnih naznanilih. Komur bi morda postrešček hotel računati dražje, naj to prijavi odboru. Veselica pevskega društva „Slava" pri sv. Mariji Magdaleni spodnji vršila se je v nedeljo popolnoma povojjnjim vspekom. Krepki pevski zbor je povsem Častno rešil svojo nalogo pod izbornim vodstvom gosp. pevovodje Pižona. Sosebno je uga- jal zbor (mazurka) „Rožici*. Moral se je ponavljati na burno zahtevanje občinstva. Istotako častno j« rešil svojo nalogo vrli tamb. zbor škedenjski, da ga je občinstvo kar obsipalo s pohvalo. Pravo navdušenje je izzivalo lepo izvajanje »venčka narodnih pesmi j". Res diviti se moramo priprostim dekletam, ki iiniejo toliko sigurnostjo in točnostjo rabiti naš lepi slovanski instrument. V popolno zadovoljnost so se izvršili deklamacija, šaljivi prizor in igra. Posebno nas je pa veselilo, da je bilo domače občinstvo zastopano v toli lepem številu. To je tem pomenljiveje, ker je ravno okolica pri sv. Ani tako izpostavljena raznarodovanju, kakor morda nijeden drugi kraj v naši okolici. Tem bolj hvaležni moramo biti vrlemu pevskemu društvu „Slava", da toli trdno stoji, kljubovaje vsem nasprotstvom in sovražnim navalom. Posebna hvala tudi vrlemu sjega predsedniku. Iz sodnega kraja lablnjskega nam pišejo : Hrvatsko ljudstvo okraja labinjskega res že težko čaka na odrešenje. Veliko zaslugo bi si pridobilo pol. društvo „Edinost", ako bi napotilo kojega odvetnika naše krvi, da se naseli v Labinju. Toda sposoben, energičen in navdušen bi moral biti isti. Tu so trije laški odvetniki, ali zagotovim Vas, da bi naši kmetje zahajali le k hrvatskemu odvetniku. Le-ta bi bil trdna opora našemu ljudstvu, ki je sedaj izročeno nasprotnikom na milost in nemilost, in s tem bi bilo mnogo pomagano naši narodni stvari. Tudi iz krempljev oderuhov se revež-kmet ne more rešiti. Drugače bi bilo, ako bi mu šel na roko pošten odvetnik. Vse to pa bi uplivalo tako, da sčasoma tudi občino dobimo v svoje roke. Toda hitre pomoči treba, če ne, obnemorejo še oni, kojih je volja delati v korist dobri stvari. Nikar ne izgubljajmo Časal Iz Sv. Križa na Vipavskem. Na predvečer sv. Petra in Pavla priredilo je našo „Bralno dru-štvoM predsedniku g. Petru Medveščeku podoknico. S tem je pokazalo naše „Bralno društvo", da v6 ceniti zasluge, ki si jih je stekel ta gospod v tem kratkem času, ki biva med nami. Ne le da vodi društvo kot predsednik po pravem tiru, ampak stoji tudi na čelu zbora, broječega 27 pevcev in pevkinj; narodno in cerkveno petje mu je zelo pri srcu. Čast, komur čast ! Iz Ljubljane nam pišejo dne 1. julija: Gospod urednik ! Da ni bilo o sv. Medardu letos tako slabo vreme, imela bi Lljubljana danes pokazati že mnogo novega; tako pa se le jezijo nad tem „pasjim vremenom" tisti, kojim krati zaslužek in delo, kakor tudi mi, ki se radi sprehajamo. ... A, čakajte: če pridete čez dve - tri • štiri leta v Ljubljano, boste z drugačnim respektom stopali po ulicah, cestah in trgih nego danes, ko je še vse v prvem stadiji prenovljenja! Tedaj Ljubljana že „ustane" iz groba potresnih razvalin in podrtin in tujcu ter domačinu se bode kazala na vseh koncih in krajih v novem obličji in novem krilu! . . . Lepa bo prihodnja Ljubljana: moderno prenovljena in popravljena, delala bode čast sebi in tistim, ki so jej, ozircma ji bodo pomagali na noge! — V „Narodnem Domu", ki bo tedaj že dovršen in otvorjen, bo sestanek Slovencev, in od tam se bodo krdela pomikala s kažipoti po mestu in ujega okolici. — Nove hišice, hiše, poslopja (javna in zasebna), cerkve in palače se zidajo, grade, in tudi že končujejo ter snažijo. Središče Slovencev se prenovlja, rase in spreminja ; morda doseže do tedaj tudi število prebivalcev — 40 tisoč! To bo — harmouija! . . . Vihar. Sinoči malo po 8. uri pojavil Be je nad Trstom in okolico vihar, kakorsuega žo ni bilo leta in leta. Dež je lil, da je bila strahota, blisk je sledil blisku, grom je pokal in to grozo je po-vekšaval silen veter iz severo - vstoka, ki je tulil po ulicah. To je bil pravcati vihar, kakoršni se pojavljajo obično le pozno v jeseni. Ta vihar je trajal dobre pol ure. Po treskanju je soditi, da je strela parkrat udarila kje v gornji okolici, toda ni nam znano, da bi se bila pripetila vsled te nevihte koja nesreča. „Prorokovanje" vremena za mesec julij. Ve- leslavni, toda ne nezmotljivi Mathieu de la Drom« prorokuje za mes^c julij to-le vreme: Od 1. do 3. vročina. Dež, cel6 nalivi. (Pogodil jo je to pot! Stavec.) To traje nadalje vso dobo prvega krajca (od 3. do 10.) Toda toplota se menja nenadoma. Zlo vreme po vstočni Evropi. Nestalen veter na sredozemskem morju. Jadransko morje viharno. O- cean razburjen ob Portugalski obali in ob vstočnem obrežju Španjske. — O dobi mlaja (od 10. do 17.) zopet vročina. Tu pa tam uevihte, toča. Morja v obče mirna. — Skoro isto velja za dobo prvega krajca (od 17. do 24.). Vročina, nevihte, močan veter na planinah dne 17. in 23. — Velika vročina o polni luni (od 24. t. m. do 1. avgusta). Bati se je solnčarice, sosebno ob morskih obrežjih. Tu pa tam nevihte. Večeri razmerno hladni, sosebno ob severnem morju. — Splošni značaj meseca : vročina, velika vročina posebno od 10. do 31. Sleherni naj pazi, da se prve dni meseca ne prehladi, kajti temperatura je zelo nestalna. Ugodno vreme za polja, posebno v južni Evropi. Spomini na leto 1866. Na bojnih poljih čeških in v raznih krajih v letu 1866. toli hudo prizadete dežele vršile so se te dui resne slavnosti v spomin istega leta padlim vojakom. Poleg oblasti in društev se je tudi ljudstvo v velikem številu udeležilo teh slavnosty. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 20. do 97. min. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini: 2 si. kdzic, 65 si. čšpic, 8 si. škrlatice, 26 si. d&vice, 2 si. legirja. — Umrlo je za 6špicami 6 oseb, za škrlatico 3 in za d&vico 2. Naila se je naprsna zlata zapona za ženske, okrašena dijamantom. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri Mihajlu Gabrijelčiču, v prodajalnici jestvin trgovca g. Piriha, ulica Stadion, hšt. 17. Tat Afendakla ušel. Iz Budimpešte poročajo, da je predvčerajšnjem ušel iz tamošnje ječe mednarodni tat Affendakis v družbi z dvema drugima lopovoma, imenom Kazar in Scheiber. Kakor znano, pobegnil je, ni davno temu, iz iste ječe tudi Affen-dakisev tovariš Dmitrij Papakosta. Ti dejstvi do-kazujeti, da je nadzorovanje jetnikov v Budimpeštanski ječi strašansko malomarno. Pravijo, da so omenjeni lopovi ušli tako-le: Scheiber je iztrgal iz mreže na oknu celice komad Železne žice ter napravil iz iste nekaki ključ, ki je odprl vrata celice. Jednaka ključa iz žice je vrgel v celici Affendakisa in Kazarja. Vsi trije so naslednji dan na dogovorjeno znamenje odprli vrata svojih celic in, ker ni bilo videti na hoduiku nijednega stražnika (!), sneli so vrata jedne celice, položili ista od okna hodnika jetniškega poslopja na okno nasproti stoječe zgradbe komitatne palače ter prekoračili vrata liki most. Ko so poskakali raz okno komitatne palače v dotično pisarno, bila sta tam dva uradnika. Ta dva sta se neobičajnega obiska prestrašila tako, da sta obstala kakor okamenela. Predno sta se uradnika nekoliko zavedla, bili so beguni že na stopnicah in koj za tem ua uhodu palače. Affendakis in Kazar sta bila v svoji civilni opravi, zatorej ju nihče ni ustavil. Pač pa je vratar ustavil Scheiberja, kateri je vzbudil njegovo pozornost zaradi tega, ker ni imel povrhne obleke. Doslej ni sledu ne o Affendakisu ne o Kazarju. 0 prvem mislijo, da jo je udaril v Trst. — Zaprli so dva jetniška paznika, ki sta imela nalogo nadzorovati Affendakisa, proti nekaterim drugim paznikom pa je pričela disciplinarna preiskava. Minister pravosodja Erdelyi je odredil, da je preiskavo izvesti najstrože. Loterijske itevilke. izžrebane dnć 1. t. m.: Brno: 77, 16, 27, 37, 8, Narodno-gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1896 je 51 strank uložilo 17861 gld. 58 kr., 2 stranki sti vzdignili 400 gld., 1 stranki se je izplačalo posojilo 3000 gld., stanje ulog 17461 gld 58 uč.; denarui promet 34006 gl. 56 nč. Najnovejie vesti. Dunaj 2. Naučni minister je imenoval stalnimi učitelji na državnih srednjih šolah začasne učitelje : drja. Jelinka za realko v Gorici (doslej je služil na Dunajskem „Terezijanišču"), drja. Neu-manna za gimnazij v Pulji (doslej na državnem gimnaziju VIII. okraja na Dunaju) in drja. Schar-nagla za državni gimnazij v Gorici (je služil doslej že na istem zavodu). Atene 2. O sestanku deželnega zbora na Kreti ni došlo nikakoršnega službenega poročila. — Grška vlada je odgovorila na očitanja turškega j odposlanika gledć pošiljanja grških prostovoljcev in streljiva na Kreto, da ona ne zna ničesar o takih pošiljatvah. V ostalem pa tudi ne more ui-komur brauiti, če hoče odpotovati v inozemstvo, kajti to je slehernemu svobodno. — Angleške in francoske vojne ladije so dospele v Herakleon. Tr^ovlrrjh^ ba>a«j«ivke In vesti. inaimpeita. Pftenica 11 jesen 6.36-6.87 Pi*ni<-1 a juli 189«--do—--Oves za jesen 5.15— 5.17 H* 7» jesen 5.24 5.25 Koruza za, juli-avgust 3.69—3.71 maj juni 1887 4.06 —.— nova f. -3.95— 4.10. Pšenic*. no*r od 7H \j|. f. 6*5,1 - 6 60 79 ni o 6.65—6.70.. o.! 80 kil. f. 6.65 -6.75 od 81 ..I. T. fi-7o -6-90, od kil. for 6.65- . 6.7,:. Jemnen _•_.— proso 6 10—6-40. Pšenica: Ponudbe srednje, povpraševanje omejeno. Prodaja 18 000 mt. st., cene neodločne. Oren vedno padajoč, danes 10 nvč. ceneje. Danos je prviC bila zaključena koruza za maj-jnm 1897. Vreme : lopo. trapa. urno n i m m sladkor lor. 13.2-5, oktober-december 13 20. Mlačno. Pi'.*ir», Uentrifue-.l nov , po. » i ;»rino vred odpošiljatev proc^i f. 34 75 —.35 Ouiu-iufli 36 60—37. Četvorni H775 - -. V >T|H»n'i , , > i 39.-39.25 ^'prr*. Kar* Msoito* «(>.>'! «v.»i . j« juli 70'76 rt oktober 70.50, mlačno. Hamiortr. iant>»-« bo-m juli 58.25 za september 57.— sa decembor 56,75. Mirno! Dnnnjnhn 2 julija dane* Državni <1olif r papirju . . . 101.40 „ „ v srebru .... 101.45 Avstrijska renta v zlatu . . . 182.80 . „ v kronan , , , 101.15 Kreditne akcije....... 350 75 London 10 T>«t........119.85 Nattolnoni......... 9.51 PO mark .......11.74 100 italj. lir . , 44fi0 3 včeraj 101.40 101 45 122.75 101.— H50 30 119.86 9.52 11.75 44'40 Bli»iiMflHMMBiiLBainiiiiiB»