AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK CENA S 2.00 THF. AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER Slovenska podjetja izginjajo z avstralskega nrostor .-■? iT * Euro Furniture od 7. aprila v stečajnem postopku Melbourne, Sydney - Od ponedeljka, 7. aprila 1997 v Avstraliji ni niti enega slovenskega podjetja več. Pred leti smo se poslovili od Gorenje Pacifika, zdaj pa Slovenija ni več lastnica Euro Furnitura, ker seje podjetje Slovenijales iz Slovenije odločilo, da ne bo več podpiralo omenjeno podjetje. Vzrok za slabše poslovne rezultate je uvoz poceni pohištva iz Malezije na avstralski trg. EF bo naslednje tri mesece v stečajnem postopku in od tega ali bo podjetje kdo kupil ali ne, je odvisno ali bo ime ostalo ali pa bo popolnoma izginilo z avstralskega tržišča. Tako je uredništvu Glasa Slovenije povedal direktor sydneyskega Euro Furnitura Janez Košir, ki se bo od Avstralije poslovil najverjetneje okrog 15. maja. Sporočilo Janeza Koširja za Glas Slovenije na 3. strani Priseljenci se še vedno aktivno vključujejo v avstralsko gospodarstvo Dr. Irene Mislej iz Pilonove galerije v Ajdovščini zaradi 1} onriinmro vo^piairo ¿'•».¿¿■ApZ* ^ V ^ JL IHiM^» W u. v Sydneyu Sydney - Dr. Irene Mislej (argentinska Slovenka, ki zdaj živi v Sloveniji) je v Sloveniji in med Slovenci po svetu predvsem znana kol bivša predsednica Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo. Zdaj dr. Irene Mislej dela v Pilonovi galeriji v Ajdovščini in zaradi razstave slovenskega slikarja Stanislava Rapotca se bo od 26. aprila za teden dni mudila v Sydneyu. Z njo bosta pripotovali še arh. Tatjana rener iz Gradišča pri Vipavi, ki vodi prostorsko planiranje v Ajdovščini in Mirjain Gorkič, biologinja, ki dela pri zavodu za varstvo narave in kulturne dediščine. Vse tri bi se rade srečale z avstralskimi Slovenci. Dušan Lajovic z avstralsko gospodarsko delegacijo v državah južne Azije Leto 4 / St.96 THE VOICE OF SLOVENIA 12.4.1997 Slovensko društvo Sydney Nedelja. 20. aprila od 12.00 ure dalje 17. LOVSKI PIKNIK Plesišče in glasba od 15.00 ure dalje Slovensko društvo Sydney bo od 1. maja 1997 prenehalo pošiljati svojim članom Glas Slovenije, več na str. 4 Canberra - V torek in sredo, 25. in 26. marca 1997 je avstralska gospodarska zbornica iz CanHer»» rroari7'"-i>\-srečanje posiovnežev. Tega srečanja seje udeležil tudi Vinko Rizmal iz Melbourna, ki je sicer pobudnik slovensko-avstralskega poslovnega združenja v Viktoriji. Več na 2. strani. Z leve: S srečanja v Canberri - Philip Ruddock, avstralski minister za ¡migracijo in multikulturne zadeve in Vinko Rizmal Naš sydneyski rojak, lastnik in generalni direktor podjetja lm-Int.^nnl-inno' *>./1 «-H :n f-pctn? V/"--'"1 78>Jft>w> 7«lorjotpgrafijza prilogo Slovenskega društva Sydney: - Ivanka Bulovec - USTANOVITELJI FOUNDERS Alfred Brežnik, Dušan Lajovic. Stanka Gregorič, Štefan Merzel TISK Glas Slovenije Sydney Glas Slovenije je nedobičkonosen Časnik, namenjen celotni slovenski skupnosti v Avstraliji. The J&ce.of Slovenia is non-profit newspaper 'in the sen-ice of the Slovenian - Community in Australia Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke Naročnine Letna naročnina S 50.00; polletna naročnina S 30.00; letalska letna naročnina v Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice Na moji mizi so Svobodni razgovori. To je druga številka, ki jo je uredila Pavla Gruden iz Sydneya potem, ko je Jože Žohar odstopil. Kot je dejala v tej številki Ivanka Škof, Žoharjevo delo in večletno žrtvovanje za SALUK in njegovo glasilo je bilo vsega spoštovanja vredno. Toda veseli me, da seje zdaj Pavla Gruden zopet lotila pisanja in ne samo pesnikovanja, saj sem njene, v posebnem slogu "zložene" članke, rada prebirala tam davnih sedemdesetih let v časopisu, kije imel slovensko stran. Vsa leta po tem, ko je prenehala z novinarstvom, sem pogrešala njeno duhovitost, njene resnic polne bodice - skratka vse, povedano kritično, po domače - po Pavlino in za naše pogoje nadpovprečno intelektualno. To povem, četudi je tudi mene večkrat ustmeno "oplazila", pa ji tega nikoli nisem do srca zamerila, ker sva se potem kljub vsemu vedno našli tako ali drugače. Pavla Gruden Ko se ti oko ustavi na nadvse estetsko pripravljenih in lepo opremljenih Svobodnih razgovorih - trimesečne literarne revije SALUK-a, se moraš vprašati od kod Pavli toliko moči (saj vemo, da ji tudi oči pešajo) in od kod potrpljenje njeni avstralski prijateljici, ki ne razume niti besedice slovensko in ki kljub temu slovenski tekst tipka. Pavla je barve ovitka revije razdelila po letnih časih; zdaj smo prejeli jesensko - rumeno številko. Na njenih straneh so ponekod tudi "uganke", ki jih je težko razvozlati in videti v Pavlino "hotenje". Vse je tam zaradi nečesa. Saj pravim: Pavlin slog! V slovenskem avstralskem "mozaiku", kjer je kulture bolj malo kot preveč, je Pavlino delo neprecenljive vrednosti. Naj nam jo sam bog ohrani še dolgo vrsto let! ^ Vaša Stanka ** /O-*- '«- Tudi to je / \ Avsiplija/ Tradicija aktivnega vključevanja priseljencev v avstralsko gospodarstvo se nadaljuje Srečanje poslovnežev v Canberri Piše Vinko Rizmal Zlasti zadnja štiri leta svojega 13-letnega obstoja na oblasti, je takratna laburistična vlada širila svoje multikulturne ideje tudi na gospodarsko področje. Ideje multikulturalizma v demokratično urejeni Avstraliji podpirajo vse politične stranke in so praktično vključene v vsakodnevni tok življenja avstralskega življa. Tudi sedanja liberalno-nacionalna koalicijska vlada se zaveda pomembnosti bilateralnih poslovnih združenj novih Avstralcev za avstralsko gospodarstvo. Sponzorji canberrskega srečanja -Ministrstvo za trgovino ter predstavniki Austrada in gospodarskih zbornic po Avstraliji, vplivni in uspešni avstralski podjetniki in predstavniki bilateralnih asociacij so se udeležili srečanja, ki gaje organizirala pooblaščena AGZ v Canberri. Na dvodnevnem srečanju je prisotne prvi pozdravil in nagovoril g. Philip Ruddock, minister za imigracijo in multikulturne zadeve. Avstralski Slovenci so preko svojih predstavnikov stalni in aktivni udeleženci na omenjenih srečanjih. Tokrat se je srečanja ponovno udeležil pobudnik slovensko-avstralskega poslovnega združenja v Viktoriji Vinko Rizmal iz Melbourna. Vladni in gospodarski govorniki ter predstavniki bilateralnih združenj so v govorih podali svoje poglede na jsnovi dosedanjih izkušenj v sodelovanju z bilateralnimi poslovnimi združenji, kar je dalo prisotnim osnovo za diskusijski del srečanja in nakazalo smernice pri zavzemanju sklepov za nadaljne delo in vlogo bilateralnih združenj pri gospodarskem razvoju Avstralije. prekomorske države $ 100.00 Sponzorji Od $ 500.00 navzgor Oglasi Cenik oglasov v upravi Mali oglasi Do 20 besed $ 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 Tiskovni sklad (prostovoljni prispevki) GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon: (02) 9897 1714 Fax: (02) 98973213 Email: ovenia@zeta.org. au M \ ' Po svojih aktivnostih in poslovnih dosežkih so najuspešnejša bilateralna združenja v Južni Avstraliji. Ta so za določen čas financirana iz južno avstralskega državnega proračuna. Ker imajo nekatere države več bilateralnih združenj, so prisotni zavzeli stališče, da je za zdravo in koristno sodelovanje pomembno združiti vsa omenjena združenja v centralno združenje, ki bi naj bilo s strani obeh zainteresiranih držav (Avstralije in v našem primeru Slovenije) akreditirano bilateralno poslovno združenje za sodelovanje z državo katero predstavljajo. Meddržavni gospodarski obiski bi naj v svoje poslovne delegacije vključevale člane bilateralnih združenj. Zaradi različnih sistemov komuniciranja pri delovanju bilateralnih združenj, naj bi GZA, AUSTRADE in ostale službe v bodoče uporabljale klasičen in moderen način obveščanja za komuniciranje in sodelovanje z združenji (glasila, fax, internet itd.). Močno bilateralno združenje ima lahko vedno pomembno vlogo in velik vpliv pri meddržavnem lobiranju. Networking - sodelovanje, izmenjava izkušenj med bilateralnimi združenji, grupiranje v področne skupine bilateralnih združenj, aktivno komuniciranje in sodelovanje z vladnimi in gospodarskimi službami, so za sedaj še dokaj neizkoriščene možnosti tesnejšega in efektivnega sodelovanja za gospodarski napredek Avstralije in v našem primeru Slovenije. Večina bilateralnih združenj privablja največ majhna in srednje velika podjetja, katerih člani potrebujejo, zlasti pri začetnem prodoru na izvozno področje, vsestransko pomoč. To pa naj jim bi nudila prav bilateralna združenja. Vprašanje je ali so države vključene v poslovno sodelovanje z Avstralijo in sama Avstralija preko odgovornih služb, pripravljene za določeno obdobje finančno podpreti bilateralna-poslovna združenja, kot je to storila vlada v Južni Avstraliji. Vsi prisotni so bili prepričani, da bi resno in sposobno združenje po določenem času moralo postati finančno samostojno. Ob koncu prvega izmed serije planiranih srečanj bilateralnih poslovnih združenj lahko zaključimo, da imajo danes omenjena združenja za nadaljni gospodarski razvoj Avstralije še veliko neizkoriščenega potenciala. Na nas je, da izkoristimo prednost, ki jo ima Avstralija s svojim multikulturnim prebivalstvom in da tako s svojim narodnim potencialom, kot največjim bogastvom vsake države, dvignemo obojestranski ugled pri prodiranju na nova tržišča. Prepričani smo, da bo lojalnost avstralskih Slovencev do domovine njihovega rojstva in do njihove nove domovine ob poslovnem vključevanju krepila ugled in bogatila obe državi - Avstralijo in Slovenijo. Uredništvu Glasa Slovenije fii i - ■ m I I AUSTRALIA I lili euro iAternciUoAQlpty.nd Slovenijales je ustanovil podjetje Euro Furniture pred približno dvajsetimi leti, kolonialno pohištvo iz slovenskih tovarn pa je bilo prisotno v Avstraliji že nekaj let poprej preko direktnih kupcev. EFje rasel do konca osemdesetih let in takrat je letna prodaja znašala skoraj 10 mio AD. Bili smo glavni dobavitelji kolonialnega pohištva in edini resni konkurent je bil Sidex, kije bil srbska firma in je dobavljal podobno kolonialno pohištvo. Z leti se je razvila tudi domača avstralska lesna industrija, ki danes proizvaja enakovredne stole kot jih plasira EF s čimer se pa seveda oži trg za EF. , , Do pred nekaj leti smo dobavljali pohištvo za vse avstralske pomembnejše pohištvene trgovine, predvsem Harvey Norman, Freedom, Furniture 1, Guests intd Žal so se najprej pri Freedomu odločili, da EF pohištvo zamenjajo za pol cenejše iz Malezije, ki seveda ni tako kakovostno a zaradi vse slabšega trga je prevladovala le cena in desetletna garancija, ki jo EF nudi ni več imela prvotnega pomena. Freedomu so sledili seveda vsi ostali in tako je danes moč kupiti poceni kolonialne malezijske stole, ki so kopija EF v Targetu ali K-martu. Razen tega je na zmanjšano prodajo vplival tudi trg in vsaj večina pohištvenih prodajaln ima v zadnjih dveh letih veliko težav. Ker se je prodaja EF skoraj prepolovila, ne pa tudi stroški, seje lastnik EF, tj. Slovenijales odločil, da firmo zapre. Že pred pol leta so prenehale tudi vse aktivnosti z Euro Tradingom, saj so se dogajale podobne reči, prodaja se je zmanjšala in g. Barago na žalost nihče ni zamenjal. Moja izkušnja je enaka, kot na žalost ugotavljajo tudi drugi, da je slovensko blago vedno dražje in vedno manj konkurenčno. EF sicer še obratuje in lahko vsi zainteresirani slovensko pohištvo še kupijo direktno v tovarni na obeh lokacijah v Melbournu in Sydneyu, ni pa več v slovenskih rokah. Za nastop na tako zahtevnem trgu kot je avstralski potrebuješ veliko energije, volje, kakovostno blago in veliko sreče, na koncu pa predvsem začetnih investicij, ki se morda ne povrnejo nikoli. Janez Košir Generalni direktor Euro Furniture Sydney Sydney, 7. aprila 1997 Vsa leta prisotnosti na avstralskem tržišču je slovensko podjetje Euro Furniture pomagalo slovenski skupnosti Tako je pfdpiralo tudi naš Glas Slovenije. Hvala Viktorju Baragi in Janezu Koširju za moralno in materialno podporo. Žalostni smo, ker se moramo posloviti še od enega in to zadnjega slovenskega podjetja v Avstraliji. Uredništvo Glasa Slovenije M» UM » <■ MIIVtM» 12 4.1997 OBVESTILO 1. maja 1997 bo potekel šestmesečni dogovor med Glasom Slovenije in Slovenskim društvom Sydney, ki je vsem svojim članom ta čas pošiljal naš časnik brezplačno. VsrSLOVEMJE 1M VOH I OTMiMWU Nekateri naši naročniki so člani Slovenskega društva Sydney. Ker so poravnali naročnino pred našim dogovorom z društvom, Glas Slovenije pa so prejemali zadnjih šest mesecev le od društva, se bo njihova naročnina podaljšala za šest mesecev. Upamo, da se bodo vsi, ki so prejemali Glas Slovenije brezplačno od Slovenskega društva Sydney, odslej naročili sami na naš časnik. Pošljejo nam naj le svoje ime in priimek, naslov-priložijo pa naj še ček ali poštni "moaey order" na $ 50.00, kolikor znaša letna naročnina, ali $ 30.00 kolikor znaša polletna naročnina. Kdor se bo naročil na Glas Slovenije do 15. maja, bo prejel še dve številki brezplačno. INIVIH »t» «INIM« Naslov: RO.Box 411 Harris Park NSW 2150 Se priporoča uprava Glasa Slovenije IZ KOLEDARJA O zgodovini Slovencev 28. april Leto 1797 - Letos mineva 200 let, kar je Napoleonova francoska vojska prvič stopila na slovensko ozemlje. O tem pričajo še danes številni priimki, podobe na panjskih končnicah in ljudske pesmi. Predvsem pa spomenik na Trgu francoske revolucije z grobom neznanega francoskega vojaka, ki so ga postavili v Ljubljani leta 1929. Na poti v Lombardijo se je zjutraj 28. aprila 1797 ustavil v Ljubljani sam Napoleon Bonaparte; spremljala sta ga generala Massena in Murat. Nastanili so se v škofijskem dvorcu. Ko se je Napoleon odpočil, se je na oknu pokazal Ljubljančanom, potem pa odpotoval naprej proti Trstu. Les Provinces Illyriennes (1809-1813) Napoleon je prinesel ilirskim provincam tudi nekaj dobrega. Ukinil je fevdalne odnose, uvedel svoj mnogo naprednejši kodeks, postavil Ljubljano za glavno mesto, predvsem pa se je bistveno spremenil položaj slovenščine. Ta sicer ni postala uradni jezik - kar je bila francoščina - pač pa je popolnoma revladala v osnovnih šolah. Celo na tajerskem, pod avstrijsko upravo, so morale oblasti popustiti, tako, da je bila leta 1811 ustanovljena v Gradcu prva stolica za slovenski jezik (predvsem po zaslugi Kopitaija). V Ljubljani pa je ta doba označena predvsem z neumornim delovanjem Valentina Vodnika. Pišejo nam "Ne spijo vsi, ki imajo zaprte oči!" fc^l /star pregovor/ Ko sem v soboto, 22. 3. 1997, zatisnjenih vek, v udobnem avtomobilu in prijetni družbi, mehko drsel na sejo ASK (Avstralske slovenske konference) v Milduro, ob pogledu v svojo nemoč -ob vsakem zagonu upanja sem boleče vztrepetal. Grizel sem si jezik duše, kako najti smisel, podlago rešitve za našo izigrano, razžaljeno, brezvoljno, razbičano in raztepeno skupnost. Dolžan! Sčisto dušo, z vero, s trdo voljo in z velikim strahom za naš izseljenski rod sem zadnji stopil v sejno dvorano. Bal sem se morebitnih nesoglasij, morebitnega ponovnega rušenja še tistega, kar je bilo z veliko tetkočo in ljubeznijo zgrajenega. Seja se je pričela s pozdravnim nagovorom g. predsednika. Po zaželenem dobrem počutju s strani tajnice, z dolgo in kidturno diskusijo, s spoštljivim debatiranjem ter z občutkom globoke povezanosti, pri utrjevanju svojih korenin, mislim, da smo vsi obogatili obzorje. Začutili smo potrebo in dolžnost po svojih sposobnostih prispevati predloge sebi in narodu v korist. Za malo se nam je zdelo in res škoda, ker delegatov iz NSW na seji ni bilo. G. predsednik nam je sicer prinesel njihovo opravičilo in izgovor, zamujeno pa bodo trpeli sami! Zelo vesel in ponosen sem bil, ko sem med delegati videl tudi mladino, kajti le oni nas lahko prenovijo in nam na tujem podaljšajo košček domovine. Prav vsi smo jim dolžni pomagati ter skupno z njimi zidati vero in up v našo prihodnost (doma se za nas ne zmenijo!) Ob koncu dneva, s toplim in prisrčnim stiskom roke, smo se zadovoljni razšli. Sedaj, brez izgovora, le zavihajmo rokave in vsak na svojem koncu - po Prešernovo: "Le jadra spet napnimo!" S slovenskimi pozdravi Ivan Leeiša. Adelaide Spoštovano uredništvo! Preden bi vam napisal nekaj vrstic vas prav lepo pozdravljam in vam želim mnogo uspeha v vašem nadaljnem delu z Glasom Slovenije, kije zelo dober in poučen časopis. Rad ga čitam in tudi prečitam celega tako, da vem kaj se godi po svetu in doma. Sedaj sem naročnik eno leto in sem zelo vesel kadar mi ga poštar prinese. Tako tudi moja žena - tudi ona ga rada čita. Tukaj vam prilagam ček za naročnino in za tiskovni sklad S 30.00 in upam, da boste vse v redu dobili in mi Glas Slovenije še naprej pošiljali kot do sedaj. Vas lepo pozdravljam, vaš zvesti Adolf Kolednik. Slacks Creek. OLD Uredništvu! [Xl Hvala za vaše pojasnilo anonimnemu dopisniku, ki trdi, da govorim neresnico, ko pišem, da je na Slovenskem primorskem klubu Jadran bila prva slovenska dopolnilna šola med slovenskimi društvi v Viktoriji Temu dopisniku ali dopisovalki, ki se ne upa podpisati pod svojo "resnično " trditev, bi rada povedala, da ne istovetim cerkev z društvi ali klubi. V društva ali klube gremo zaradi zabav, zato da se naplešemo, tudi zato, da popijemo ali da kartamo; v NSW celo igrajo na "pocker machines". V cerkev pa gremo zato, da se zbližamo z Bogom, ga molimo, prosimo in se mu priporočamo. Poleg tega se v cerkvi tudi poslavljamo od svojih dragih, ki so nas za vedno zapustili. V kolikor bo ta oseba pazljivo prebrala moj dopis, bo ugotovila, da nisem napisala, da je bila moja šola prva slovenska šola v Viktoriji temveč prva šola med slovenskimi društvi. To naj bo moje pojasnilo površnemu bralcu ali bralki. Ivanka Škof. Melbourne Uredništvu Glasa Slovenije H Že vsa leta občudujem Vaše napore z Glasom Slovenije. Vedno sem ga prebral, čeprav imam dnevne informacije. Slovenci bi Vam resnično morali biti hvaležni in Glas Slovenije bi moral biti v vsaki hiši, ki se ima za slovensko! Upam, da bo naročnikov vedno več in se prodaja ne bo prepolovila kot seje pri Euro Furniture-u. Lep pozdrav Janez Košir. generalni direktor, Euro Furniture Svdnev Spoštovana gospa Stanka, 13 ob prebiranju vašega Časopisa sem vedno bolj presenečen kako Slovenci, ki živite daleč od doma neutrudno skrbite za naš jezik in kulturo. Hvala vam! Zato tudi nisem bil presenečen nad pismom gospe Stariha, ki se jezi nad našo nehvaležnostjo. ko poslušam vas, ki prihajate k nam v Ljubljano in tiste, ki bi si želeli velika "kulturna" potovanja v tujino, mi je vse bolj jasno, zakaj. Pri slovenski konferenci Svetovnega slove.iskega kongresa (SSK) smo s tako prakso prekinili. Odnos s Slovenci po svetu želimo vzpostaviti v obojestransko korist in vzajemnost. V dokaz vam pošiljam osnutek projekta, ki smo ga poimenovali Dom zamejskim Slovencem in Slovencem po svetu. 12.4.1997 Če na domačih tleh ne bomo zgradili doma vsem Slovencem ga tudi na "kulturnih"popotovanjih ne bomo. Zato se je ob projektu Arhiv Slovencev po svetu.porodila širokosegajoča zamisel o ustanovitvi Doma Slovencev po svetu, Iger bi se srečevali, spoznavali in snovali načrte za prihodnost. Zamisel o ustanovitvi arhiva, kjer bi zbirali vso kulturno dediščino Slovencev po svetu, je stara že nekaj let. Sedanja zasnova projekta je nova v tem, da z ustanovitvijo Doma Slovencev po svetu z arhivom zajema vse, morda tudi spravo. Izvedba projekta temelji na fondaciji, kamor bi se vključili predvsem posamezniki in državne inštitucije - le kolikor je nujno (članstvo fondacije je predmet dogovora). Naše prepričanje je, da bi moral biti Dom zasnovan neodvisno od državne politike. To pa bo možno le ob finančni neodvisnosti. Pri tem imamo v mislih predvsem Slovence iz tujine, ki bi želeli ustanoviti stikališče slovenske preteklosti, sedanjosti in prihodnosti na kulturnem, gospodarskem in znanstvenem področju. Vesel bom, če bo zamisel našla svoje odobravanje tudi med Slovenci v Avstraliji, zato vabim vse, ki bi želeli prispevati k celovitemu oblikovanju projekta in k njegovemu uresničevanju, da nam to sporočite na naslov nosilca projekta: SSK-Konferenca za Slovenijo, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana. Želeli bi, da bi naša ideja našla prostor tudi v vašem časopisu. Želeli bi, da bi se nanjo odzvali tako kot na zbiranje medvedkov. Hvaležeh bom za vsako gesto sodelovanja. Z lepimi pozdravi iz pomladno prebujajoče Ljubljane Franci Feltrin tainik SSK-Konference za Slovenijo Urednica: Spoštovani g. Feltrin, radi se bomo odzvali na vašo prošnjo in podprli vaš projekt Prispevek o Domu Slovencev po svetli in arhivu objavljamo že v tej številki na 13.str. Spoštovana gospa Stanka! ^ Prebral sem članek v Glasu Slovenije (26.3.1997) o lovu na briški zaklad. Poleg mnogih dragocenosti so bile v vipolškem gradu tudi knjige. Neki gospod Lenart je rešil mnogo knjig, ki so bile predvsem v nemščini, pa tudi v angleščini, francoščini a le malo jih je bilo v italijanščini. Ta gospod, kije bival med Kozano in Vipolžije imel knjige na seniku nad hlevom. Nekdo je organiziral, da so prišli profesorji ljubljanske univerze. S seboj so vzeli še posebno knjige o zgodovini Primorske, ki opisovale meje med Avstrijo in Beneško republiko. Upam, da te knjige niso bile uničene. Lepe pozdrave Evt>en Braidot. NSW Marjan Podobnik je sprejel delegacijo Svetovnega slovenskega kongresa Podpredsednik slovenske vlade je v četrtek. 10. aprila sprejel delegacijo Svetovnega slovenskega kongresa, ki jo bo vodil njen predsednik Jože Bernik (iz ZDA). Velik odmev na dogovor Slovenije, Avstrije in iMadžarske v srbskih medijih V srbskih meidjih so objavili, da bodo državljani Slovenije, Avstrije in Madžarske potrebovali za prestop meja omenjenih držav namesto potnih listov le osebne izkaznice. Podpis takšnega sporazuma sta napovedala v Budimpešti zunanja ministra Slovenije in Madžarske Zoran Thaler in Lazslo Kovač. Dogovorila sta se tudi o dprtju novih mejnih prehodov med državama. Dražja domača zdravila Slovenska vlada je 11. aprila sprejela sklep, da se cene medicinskega blaga pri domačih izdelovalcih povečajo za 7,3 odstotka. Podražitev naj bi začela veljati od 1. maja. Deželni glavar avstrijske zvezne dežele Koroške Po srečanju z Milanom Kučanom in Marjanom Podobnikom sije ogledal mejni prehod Pavličevo sedlo, ki bo 14. aprila postal mednarodni prehod med Slovenijo in Avstrijo. Peterle ostaja sam Razcep v Slovenski krščanski demokraciji je vsekakor veliko globji, kot je sprva kazalo in kot so v tej stranki prikrivali. Zdaj seje znotraj stranke,izoblikovala že druga skupina, ki jo vodijo podpredsednik stranke Miroslav Mozetič, Helena Vencelj Hren, Jana Primožič. Nada Skuk in Borut Sommeregger. kije zahtevala čimprejšnji sklic strankinega kongresa, ki naj bi bil najkasneje junija. Slovenska nacionalna desnica proti vračanju generalov JA SND z velikim začudenjem spremlja razplet dogodkov v zvezi s primerom Konrad Kolšek (bivši general JA). Postavljajo vprašanje kdo je generala spustil v Slovenijo in kakšno vlogo so pri tem odigrali Silvo Komar, Pavle Car, Bojan Grubar in Milan Kučan. Protestirajo, da bi slovenski davkoplačevalci plačevali pokojnino izdajalcu. In sicer so proti vračanju "slovenskih" generalov okupatorske vojske JA. V Sloveniji devetletna osnovna šola? Program devetletne osnovne šole naj bi se v Sloveniji začel poskusno izvajati v šolskem letu 1999/2000, obvezno pa v letu 2002/2003. Vlada podaljšala zatočišče za bosanske begunce do 31. julija Beguncev je trenutno 8.370. Slovenska vlada pričakuje, da se bo do 31. julija letos v BiH vrnilo okoli 2.180 Muslimanov, 400 Hrvatov in 215 pripadnikov drugih narodov in 115 Srbov, ki so živeli na območju sedanje Republike Srbske. Jurčičeve nagrade za novinarje Prejeli sojo Alenka Puhar, novinarka Dela za vrhunsko publicistiko, novinar tednika Mag Janez Markeš za pogumne analize slovenske družbene tranzicije ter novinar Bernard Nežmah, novinar Mladine za pisanje v kolumni Pamflet. v Časovni razmak med Slovenijo in Avstralijo V Sloveniji so 30. marca pomaknili urine kazalce za eno uro naprej, v Avstraliji pa smo jo pomaknili za eno uro nazaj. Tako je zdaj časovni razmak med Slovenijo in Avstralijo osem ur. Petdesetletnica pomorske akademije Ob 50-letnici ustanovitve Slovenske pomorske trgovske akademije, prve in doslej edine pomorske šolske ustanove na slovenskih tleh, katere naslednica je Pomorska šola v Portorožu, je bila slovesnost, katere seje udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Trenutno šolo obiskuje 335 dijakov. "Kleščarji" praznovali ob Maistrovi obletnici V mariborski vojašnici generala Maistra je bila slovesnost, posvečena kar dvema praznikoma - 123. obletnici Maistrovega rojstva in peti obletnici ustanovitve 74. oklepnomehanizirane-ga bataljona. Po slovensosti so odprli razstavo, posvečeno borcem za severno mejo. Dražje pošiljanje tiskovin Pošta Slovenije je 1. aprila podražila prenos časnikov, revij, knjig in drugih tiskovin, to pomeni dobro petino njenih storitev. Cene se bodo zvišale za okrog polovico. Dnevnik Večer pestrejši Mariborski Večerje dobil s 1. aprilom novo obliko. Veliko je novosti, ki jih je uvedlo uredništvo, ena teh je, da zdaj dodajajo petkovi in sobotni prilogi tudi odebeljeno in vsebinsko še pestrejšo četrtkovo prilogo ter prilogo ob torkih, posebna priloga bo enkrat mesečno priložena tudi ob sredah. Tako bo časnik tudi v naročnini nekoliko dražji, saj so ga nazadnje podražili marca 1996. Letališče Brnik - Tako so na ljubljanskem letališču sprejeli naše sestre iz Avstralije; v ospredju sestra Hilarija s slovenskim "pušeljcem". /Fotografijo poslala Marija Košorok/ Preprečili pravi mafijski umor Mariborski kriminalisti so pred velikonočnimi prazniki preprečili v Sloveniji še nikoli viden zločin. Trije moški iz Maribora in okolice naj bi namreč nameravali z daljinskim upravljalnikom aktivirati 640 gramov plastičnega eksploziva, ki bi ga postavili pod avto, s katerim naj bi se odpeljal njihov sovražnik. To vozilo pa je parkirano v bližini enega od mariborskih vrtcev. Morebiti gre za spore v štajerskem podzemlju. Računalniško podjetje pripravilo drugo izdajo zgoščenke "Dobrodošli v Sloveniji" Soboško računalniško podjetje Creativ je predlani izdalo zgoščenko (cd-rom) z naslovom Dobrodošli v Sloveniji v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Na prvi izdaji je v treh jezikih predstavljena turistična ponudba osemsto slovenskih krajev (hoteli, moteli, gostilne, športni objekti intd.). Druga, vsebinsko dopolnjena izdaja je izšla kar v petih jezikih (dodali so še italijanskega in hrvaškega). V tej izdaji je kar tisoč turističnih fotografij, petdeset video in štirideset zvočnih posnetkov (narodna glasba). Na njej je tudi rekordnih sedem tisoč turističnih ponudnikov. Izšla je v nakladi tri tisoč izvodov in bo zagotovo razprodana. Pripravljajo pa že tretjo izdajo, ki bo natisnjena konec leta. Creativovci so lani pripravili prvo predstavitev Slovenije na Internetu, letos februarja pa so jo izboljšali. Vsi. ki imajo dosptop do omrežja, si lahko izberejo v Sloveniji znano turistično ponudbo, nato pa prek Interneta ponudniku pošljejo zahtevek za rezervacijo ali dodatno informacijo. Tudi Slovenija bo gradila hiše pod okriljem Habitata Na svetu vsake pol ure dogradijo stanovanjsko hišo in nekaj teh je pod okriljem Habitata (Habitat for Humanity International - HFH). Ta organizacija deluje v Evropi in na drugih celinah, sedež pa ima v Amerucusu (Atlanta ZDA). Končno bo projekt gradnje individualnih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine, v praksi zaživel tudi v Sloveniji. Družina mora opraviti 500 ur dela pri projektu HFH, da bi se uvrstila na seznam (pri urejanju zemljišči ali postavitvi hiš). HFH pridobi zemljišča z javnimi deli. kijih opravljajo njihovi člani, denar in druga sredstva (gradbene materiale in barve) pa dobi od domačih in tujih donatorjev. Projket omogoča torej poceni gradnjo, takorekoč brez stroškov države. Generali agresorske vojske se vračajo Šest let po zmagi nad agresorsko vojsko JA so se začeli v Slovenijo vračati tisti, ki sojo napadli. Od Slovenije zahtevajo ureditev svojega statusa in celo pokojnino. Janez Janša, obrambni minister v času vojne je dejal: "Ni ' problem, če nekdo s knjigo predstavi drugačen pogled na dejstva, četudi je ta knjiga povsem sprta z resnico. Problem je v tem, ker otroci in vdove padlih za Slovenijo dobivajo nižje invalidnine, kot so pokojnine nekdanjih oficirjev JLA, ki so nas napadli. Oni so prek starih političnih zvez dobili celo slovensko državljanstvo." Skupina mladih orje "karantansko ledino" Jožko Šavli, doktor družbenih in gospodarskih ved je v intervjuju za Demokracijo povedal, da prodor v zavest široke javnosti slovenskih zgodovinskih (karantanskih simbolov) ne bo mogoče preprečiti. Njegova odkritja so pritegnila tudi mlade, ki so letos izdali list Mladi raziskovalec, v katerem je tudi nekaj karantanskih zanimivosti, na primer Črni panter, ki gaje odkril prav on. Čigav je Elan? Ali bo vnuk hrvaškega predsednika Tudžmana postal lastnik slovenskega "paradnega konja" Elana? To se bo pokazalo v zelo kratkem času, saj postaja vse bolj jasno, daje konec vladavine hrvaške stranke HDS, s tem pa tudi to, da si bodo zdajšnji oblastniki razdelili vse kar je v gospodarstvu vrednega. Do zdaj je na hrvaškem registriran samo investicijski sklad, prek katerega lahko prizadeti investirajo svoje certifikate, lastnik tega pa je Tuždmanov vnuk Dejan Košutič. Slovenija tega ne bi smela dovoliti. Tolminska pridobitev Po več kot štirih letih obnove Coroninijeve graščine sredi Tolmina bodo Tolminci dobili bleščeč objekt z izjemno muzejsko zbirko, zaradi katerega bo kraj prerasel iz provincialnega mesteca v pomembno kulturno središče slovenskega, italijanskega in germanskega sveta. Za pediatrično kliniko zdaj Bayer Pharma Od 1. marca letos poteka akcija, v kateri bo Bayer Pharma od vsakega prodanega izdelka namenila tolar v sklad za gradnjo peditarične klinike v Ljubljani, akcija pa bo trajala do konca avgusta, poleg tega pa bodo tudi oglaševali zbiranje sredstev v ta namen. Zdaj je odvisno od Slovencev koliko izdelkov te firme, ki deluje na slovenskem tržišču že 26 let, bodo kupili. Veseli večer s Primorcem Tonijem Na veselem večeru v kulturnem domu v Hrpeljah so predstavili knjigo znanega primorskega humorista Andreja Jelačina z naslovom Vesele in debele iz karjole, kije izšla pri ČZP Primorske novice Koper. Številni obiskovalci so se v pogovoru z avtorjem seznanili s knjigo bodic, šal in humoresk, kije v Sloveniji in zlasti na Primorskem prava redkost. Primorci, ki so znani veseljaki, so morali čakati skoraj pol stoletja, da so po drobni Jtnjižici Franceta Magajne z naslovom Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih dočakali novo zabavno-satirično knjigo. Michael Jackson poleti v Sloveniji? Pred dnevi je obiskala Slovenijo tehnična ekipa ameriškega pevca Michaela Jacksona. Če se bo vse izteklo tako kot so si organizatorji zamislili, bodo v Sloveniji 8. avgusta doživeli pravi vročinski val - na hipodromu Stožice naj bi gostili enega največjih pop zvezdnikov tega sveta Michaela Jacksona. Na turneji ga bo spremljalo 600 tehnikov, obiskati pa namerava še Anglijo, Španijo, Norveško, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Slovenski košarkarji med štirimi najboljšimi v Evropi Košarkarsko moštvo Smelt Olimpija je v torek, 1. aprila v Tivoliju dosegel na tekmi s Stefanelom svojo prvo zmago (za vstop med štiri najboljše klube stare celine), v četrtek pa so tivolski košarkarji pripeljali navdušenje do vrhunca v Milanu. Kako bo na sklepnem turnirju od 22. do 24. aprila v Rimu, si nihče ne upa napovedati, saj bo vse mogoče. Slovenski košarkarji se bodo najprej srečali z grško ekipo. Janez Janša Gibanje 23. december konec marca izdalo zbornik "Danes Slovenija in nikdar več?" Najostrejši kritiki slovenskega pridruževanja evropskim integracijam (se pravi Evropski uniji) so zbrani v Gibanju 23. december, ki ima nekaj več kot šestdeset članov. Zavzemajo se za samostojno, ozemeljsko celovito in nevtralno Slovenijo po vzoru Švice. Predsednik gibanja je Borut Koran, sicer tudi predsednik velenjske podružnice ljudske stranke, ki je bil močno proti vstopu SLS v vlado. V giLanju sodelujejo znana imena, med drugimi tudi Rudi Merljak, kije na ministrstvu za zunanje zadeve zadolžen za Slovence po svetu. V zborniku sodelujejo tudi nečlani gibanja 23. december, na primer predsednik prve slovenske demokratične skupščine dr. France Bučar, kije med drugim zapisal sledeče: "Pristali smo na to, da imajo Italijani štiri leta predkupno pravico pred drugimi tujimi državljani za slovenska zemljišča kjerkoli v Sloveniji. Meje bivše cone B tržaškega ozemlja so tako premaknili ne samo do stare jugoslovahsko-italijanske meje pred drugo svetovno vojno, ampak kar na vso Slovenijo. S tem smoformalno pristali na stališče, daje Slovenija posebno vplivno in interesno področje Italije, Slovenija pa vsaj v odnosu do Italije drugorazredna, napol kolonizirana država. Italijanska iridenta slavi popoln triumf. Nakup zemljišč sam po sebi je postal sredstvo za bistveno višje cilje italijanskega imperializma. Za tako visoko ceno pa ob vsem tem postanemo šele pridruženi, ne polnopravni člani Evropske unije. Ironija tega položaja je še posebej v dejstvu, da to našo nacionalno katastrofo njeni ideologi in izvajalci prikazujejo kot svoj veliki politični uspeh, kijih že samo zato in sam po sebi kvalificira za najvišja mesta v državi." Gibanje 23. december nasprotuje pridružitvi Slovenije Evropski uniji: 1. ker je španski predlog, v katerega je privolila slovenska vlada v pridružitvenih pogajanjih za članstvo v Evropsko unijo (EU), protiustaven; 2. ker pomeni španski predlog razprodajo slovenskega ozemlja tujcem; 3. ker EU ne zagotavlja celovitosti slovenskega ozemlja; 4. ker EU ne ščiti malih narodov, temveč želi, da se ti prej ali slej asimilirajo v večjo, že obstoječo državno enoto EU; 5. ker se EU ne ozira na male narode in ne bo spreminjala pogojev za njihov sprejem; 6. ker EU Sloveniji ne omogoča gospodarske samosotjnosti, saj je njen interes, da v Sloveniji nastane samo industrija za izdelavo polizdelkov in podizdelkov za visoko tehnologijo zahoda; 7. ker pristop k EU pomeni propad slovenskega kmetijstva. /Mag/ Ob 200 letnici slovenskega časnikarstva IV. nadaljevanka Mladoslovenski protibleivveisovski sunek iz Maribora Program po Levstikovi zasnovi PRVI SLOVENSKI DNEVNIK JE BIL SLOVENSKI NAROD, KI JE ZAČEL IZHAJATI V MARIBORU, ČERAVNO TEDAJ ŠE NE VSAK DAN V obnovljeni ustavni dobi stare c. kr. monarhije je Maribor drugi za Trstom na slovenskem ozemlju v okviru narodne prebuje ustanovil Slovensko čitalnico. In ker je bilo njeno delo zelo uspešno, seje pojavila zahteva po slovenskem političnem časniku v dokaj nemškem mestu ob Dravi. Po začetku izhajanja Slovenskega gospodaija 16. januaija 1967, kije vendarle ostajal konservativen in ni zadovoljeval potreb prebujajočega se, naprednejšega slovenskega Štajerskega izobraženstva, se je mariborskim narodnjakom posrečilo tisto, česar niso mogli uresničiti njih vrstniki v Ljubljani - ustanovili so poseben konzorcij za nov list, z deleži po 250 goldinarjev, in tako prizadejali pravi mladoslovenski, protibleivveisovski sunek ljubljanski publicistiki. Tako je 2. aprila 1868 izšla v Mariboru prva številka Slovenskega naroda, avtor njegovega programa po Levstikovem osnutku je bil dr. J. Šemec, zaokroženo podobo pa mu je dal Anton Tomšič, sploh prvi slovenski poklicni časnikar in prvi urednik Slovenskega naroda. Mladoslovensko napredno glasilo je v prvi številki zahtevalo "federalistično ureditev države, združenje vseh Slovencev v jedno administrativno celoto, ravnopravnost slovenskega jezika v uradu, šoli in javnem življenju". V začetku je list imel 300 naročnikov, njih število je potlej do konca leta 1870 naraslo na 800, a so se začele finančne težave. Tudi urednik Anton Tomšič je leta 1971 nenadoma umrl, zamenjal pa gaje pisatelj Josip Jurčič, kije oktobra leta 1872 časnik preselil v Ljubljano in ga že naslednje leto spremenil v dnevnik. Slovenski narod je z več kakor štiriletnim domovanjem in izhajanjem v Mariboru gotovo mestu zapustil močan slovenski razumniški in časnikarski pečat in ima velike zasluge za narodno prebujo v okviru slovenještajerskega oziroma slovenskega liberalizma; seveda pa je pomembno tudi dejstvo, da je prvi slovenski dnevnik, čeravno takrat še ni izhajal dnevno, začel svojo pot v Mariboru. /Večer/ Ste že poravnali naročnino za Glas Slovenije OMAN -Tisti avstralski Slovenec... /nadaljevanje iz prejšnje številke/ Nicholas bo trdil, da je domovini pomagal izključno iz domoljubnih nagibov, javnost pa vendarle postane pozorna, ko se marca 1992 vseli v gradič na Grimščah, v katerem so včasih razstavljali Almirine puloverje. Naložba je namreč vredna več kot dva milijona mark. VIS začne že pred tem prisluškovati njegovemu telefonu in telefaksu. Nicholas to ve, zapisi pa se bodo čez čas znašli v hrambi skupine za pregon organiziranega kriminala in parlamentarne komisije, ki naj bi preučevala poosamosvojitveno orožarsko trgovino. Marca napiše pismo takratnemu notranjemu ministru Igorju Bavčarju in mu zagrozi, da bo z ministrstvom prenehal sodelovati, če se dejavnosti, usmerjene prof. njemu, ne ustavijo. Že januarja leta 1992 prek koprske luke do letališča Brnik spravi novo veliko pošiljko orožja. V pošiljki so tudi puške hoekler & koeh. namenjene policiji. Del tovora postane sporen, saj nekdo proda 13.000 kališnikov, 9300 pištol makarov in na milijone nabojev, vendar se ne bo vedelo, kje je denar. Pošiljko namreč naroči država, Nicholas pa v zabojnike spravi več orožja, kot ga hoče Slovenija. Ko zaradi brniškega tovora kriminalisti ovadijo Nicholasa in še pet oseb, se ta suvereno brani. "S to pošiljko je prišla v Slovenijo demokracija," pove precej pitijsko in namigne, da je pošiljka pušk znamke hoekler & koch zagotovila ravnotežje med vojsko in policijo. Pove tudi, da se je v poslu vrtelo 200 milijonov, v državni proračun pa sta se vrnila le dva milijona. Zagotovi, da on nima te razlike. In rad namigne, da ve vse o slovenskih orožarskih poslih. Omeni tudi. da ga je država naplahtala in da mu je obrambno ministrstvo plačalo blago s ponarejenimi borznimi zlatimi ploščicami. V Sloveniji odpre podjetje Residencc. TrTije^ davpiT SVE'."1 Jft TJ66« mwat . _J KTO|*W UMjfMe se.ee" Nicholas. vlaga v nepremičnine. Izdajo mu dovoljenje za gradnjo apartmajev v Podkorenu in tako gradi v središču vasi, ki je spominsko zaščitena, zaradi česar se vaš-čani razburjajo. Med njegovimi posestmi se znajde Riklijeva vila na Bledu, za katero odšteje 630.000 nemških mark. Najame tudi blejski grad, na katerem menda želi zagotoviti pestro turistično ponudbo. Ko aprila leta 1993 postane častni konzul Republike Li- berije v Sloveniji, pred gradičem na Grimščah izobesi liberijsko zast-vo. Zapleta pa se na blejskem gradu: ne plačuje najemnine in računov za elektriko, vodo ter odvoz smeti. Zato leta 1994 lastnik gradu zahteva razveljavitev najemne pogodbe. Nicholas publiko preseneti s tem, da na gradu priredi pravo srednjeveško požrtijo, na kateri morajo gostje jesti z rokami. plu row i j, (—-osmi j, cioveïki cigani, sv/eîe opitAjje bevize! MAV/UI fjAnobe! I Po pusr - 1'- . 1 Januarja 1994 Nicholasa obišče znameniti in razvpiti Rus. Vladimir Žirinovski. Ker Nicholas širokim ljudskim množicam še ni znan, obisk ni deležen medijske pozornosti, saj se novinarji raje posvečajo norčijam Ži-rinovskega, ki jih ta zganja v hotelu Toplicc. Čez tri mesece Žirinovski spet pripotuje, a mu Slovenija odreče gostoljubje. Ne pomaga niti Nicholasov diplomatski angažma. Svetovalec Žirinovskega, Aleksej Vedenkin, oh tej priložnosti pove. da Slovenija Nicho-lasu še vedno ni plačala denarja za tovor plinskih mask. Dejstvo, daje Nicholasa obiskal legendarni ruski liberalni demokrat Žirinovski. najbolj razvname domišljijo italijanskih preiskovalcev. Prepričani so, da je Nicholas del svetovnega komplota, v katerem sodelujejo barcelonski nadškof Ricard Mana Charles, vodja italijanske prostozidarske lože P2 Gclli, pa mafija, neki vplivni švicarski notar, Arabci in. jasno, Žirinovski. Italijani celo razpišejo mednarodno tiralico, a jo umaknejo. Ugotovijo pa. da je v dveh šefih Banca di Roma v Mcstrah pri Benetkah, ki sta odprta na ime njegovega sina. shranjeno 30 gramov strateške snovi osmij. Nicholas se brani, češ da je osmij potreben tudi za izdelavo žarnic in tiskanje denarja. Preiskovalcem se zdi zanimivo tudi to. da v šefu najdejo podatke o tekočih računih, odprtih na imeni Nicholasa in Lorcnza Mazzc-ga, znanega pripadnika mafijske skupine Brcnta. Izkaže se, da so italijanski preiskovalci Nicholasa temeljito nadzirali, saj se je pri njem dalj časa zadrževal ludi Francesco Elmo. poslovnež iz okolice Neaplja in sodelavec italijanske vojaške obveščevalne službe SISM1. "Mali F.lmo nima pojma," odgovori Nicholas. ko sliši, česa ga je obdolžil ta obveščevalec in poslovnež. Razvpitemu me- dijskemu življenju pa ni videti konca. Ko maja 1996 v nenavadnih okoliščinah umre novinar Xavier Gautier, ki je našel dokaj oprijemljive podatke o trgovini s človeškimi organi, namigujejo, da bi Nicholas morda kaj vedel o zadevi. Nicholas zagotovi, da novinarja ne pozna. Nato se znajde v zgodbah, ki trdijo, da je bil dobavitelj Karadžičevih Srbov. Nemški Bild zapiše, da v Nicholasovi graščini obratuje ogromna tiskarna za pona-rejenje nemških mark. Nicholas napove tožbo. Potem ga slovensko zunanje ministrstvo preseneti, saj sporoči, da umika eksekvatu-ro, torej dovoljenje za opravljanje diplomatskih poslov v Sloveniji. Liberijski konzulat mora zapreti, diplomatski potni list pa obdrži. Napove, da odhaja v politiko, da bo pod-•pr! politike, "ki imajo na glavi najmanj uši," in da bo kandidiral na parlamentarnih volitvah. Vendar grožnje ne uresniči. Po hišni preiskavi, med katero kriminalisti pedantno preiščajo Nicholasovo domovanje in zaplenijo obsežno dokumentacijo. ta odpotuje. Odpotuje tudi njegova soproga. Kriminalisti pa ugotovijo, da jc Nicholas uvozil ogromno količino viskija, davka pa ni plačal. Zaradi davčne utaje napišejo ovadbo. Ker osumljenca ni v državi, razpišejo še tiralico. Nicholas pa jc že daleč, daleč. Projekcija: Nicholas ugotovi, da domovina njegovih zaslug ne ceni dovolj, zato sklene, da se na nevarno ozemlje ne bo več vračal. Zato pa svoje storitve ponudi enemu od tihomorskih otokov. Opravlja naloge ku- linaričnega svetovalca. Konec /Mladina/ .....TlTM-" Poslovna Slovenija Ničvredni certifikati Več kot milijon Slovencev je svoje certifikate zaupalo investicijskim skladom in vse bolj se zdi, daje privatizacija vrtinec, v katerem brez sledu izginjajo obljube o dividendah. Že sprivatizirana slovenska podjetja bodo čez dva ali tri mesece sklicala redne letne skupščine lastnikov, na katerih ti preverijo poslovni rezultat v preteklem letu in odločijo, kakšen del morebitnega dobička naj bi v obliki dividend razdelili med delničarje. "Nekaj tednov nam bo hudičevo vroče", pravi Milan Gerič, vodilni mož Krekove družbe, ene od upravljalk investicijskih skladov, ki so jim mnogi Slovenci zaupali svoje certifikate, vendar do nadaljnjega ne morejo pričakovati niti stotina donosa, piše v Magu Igor Guzelj. Pod 90 tisočaki Povprečni Slovenec, kije imei to srečo, daje lahko delal,je lani prejel v povprečju po 88.905 tolarjev neto na mesec. Na boljšem so bili zaposleni v negospodarstvu (povprečje 105.574 tolarjev neto), saj so delavci v gospodarstvu dobili v povprečju po 22 tisočakov manj na mesec od njih. Slovenski čebelarji V Sloveniji nekaj več kot 7000 čebelarjev čebelari z več kot 164.000 panji, povprečen enoletni pridelek medu na panj je 17.6 kilograma medu. Slovenija je lani uvozila več kot 600 ton medu (v povprečju po 367 tolarjev), predvsem kitajskega in madžarskega, izvozila pa nekaj več kot 80 ton (v povprečju po 220 tolarjev), cena na drobno (domača poraba je okoli 2000 ton na leto) pa je bila v Sloveniji 628 tolarjev za kilogram. Postojnska jama V Postojnski jami so imeli lani za četrtino več obiskovalcev kot leto prej. Med 305.000 turisti iz 92 držav je bilo več kot 100.000 Italijanov, okoli 90.000 Nemcev, za njmi Avstrijci, Hrvati, Angleži, Nizozemci in Madžari. Steklarna Rogaška V Steklarni Rogaška znajo narediti vrhunske kristalne izdelke tudi za najbolj tenkočutne svetovne poznavalce obrtniških fines, niso pa mojstri za obvladovanje finančnega položaja. Ta se jim vedno bolj kruši: izguba je dosegla že 880 milijonov tolarjev. Tujce zanima slovenski sladkor Edina slovenska tovarna sladkorja Ormož je od ustanovitve naprej namenjala veliko pozornost pridelavi sladkorne pese. Ker je bil lanski pridelek nad povprečjem, je to znak. da so delali pravilno. Lani so proizvedli 70.000 ton sladkorja, kar je 10.000 ton manj od domačih potreb. Poleg nizozemske kmetijske kooperative Cosun, kije postala največji posamični lastnik tovarne, delnice kupujejo tudi Italijani in Britanci. Tečajna lestvica z dne 10. aprila 1997 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 121.64 122.37 Avstrija 1 ATS 12.93 13.00 Hrvaška 1 HRK 25.46 25.61 Nemčija 1 DEM 91.00 91.55 ZDA 1 USD 156.14 157.08 Italija 100 ITL 9.21 9.27 Kager hiša na slovenskem trgu Leta 1993 ustanovljeno družinsko podjetje, ki izdeluje montažne hiše. je najprej začelo prodajati na nemškem in švicarskem trgu. Konstrukcijske elemente pripravijo v tovarni, jih na gradbišču sestavijo in dokončajo gradnjo hiše. Na trg so dali individualno hišo, izdelano po želji kupca. Kager hiše so iz Ptuja in sodijo v srednji cenovni-razred. Že prvo leto proizvodnje so dobili znak kakovosti. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bo za njih odprl velikanski trg. Avstralija Konzularni zbor obiskal "Central Western NSW" Vlada zvezne države NSW, v sklopu z Regional Development Board-om, organizira za konzularni zbor večkrat na leto obiske svojih regij. Namen teh obiskov je. da se misije v Sydneyu seznanijo z regijami in možnostmi tesnejšega sodelovanja z njimi na področjih gospodarstva, kulture in turizma. V začetku aprila je delegacija konzularnega zbora obiskala Central Western NSW - mesta Bathurst, Blayney, Orange, Canowindra in Cowra. Poleg sprejemov, ki soj ih zboru priredili župani teh mest, so si ogledali razne gospodarske panoge te te regije: lesno industrijo, prehrambeno industrijo (konzerviranje zelenjave), predelavo ovčjih kož in volne, izdelavo obložnih granitnih ploščic, ovčjo mlečno farmo in tovarno mesnih izdelkov in delikates. Tako kot prejšnjih, seje tudi te konzularne ture udeležil naš častni konzul Alfred Brežnik. Povedal nam je, da ima tudi Slovenija precejšnje možnosti razviti gospodarsko sodelovanje s to in drugimi regijami v NSW. Vinogradniki, ki imajo kar 8000 ha vinogradov v okolici Covvre. so se zanimali za izmenjavo izkušenj in sodelovanja s slovenskimi vinogradniki. Izdelovalec pohištva pa se n.pr. zanima za uvoz slovenskih stolov in podobno. Srečanje v Cowra kampu Naš častni konzul seje v Cowri spozna! s predsednikom odbora za COWRA MIGRANT CAMP REUNION, 1947 - 1956. Geoffom Bryanom. Gospod Bryan pripravlja srečanje s tistimi, ki so bili v Cowra kampu od 17. do 18. oktobra 1998. Slovenski rojaki, ki so bili v Cowra kampu in bi se želeli udeležiti tega srečanja naj pokličejo Geoffa Brvana na telefon: 063-41 2233 (v službo) ali 063-41 1034 (po službi). v Se iz kulture Osebno ali poslovno darilo visoke vrednosti v slovenščini ali angleščini Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja -pomembna knjiga za Slovence o slovenskem vitezu, vojščaku svetovne slave s preloma 15. _in 16. stoletja_ V srednjem veku, v času fevdov, graščakov in tlačanov, je na gradu Kamen pri Begunjah živel vojščak takrat svetovne slave - vitez Gašper Lamberger. Založba Viharnik bo Turnirsko knjigo Gašperja Lambergerja v celoti ponatisnila. Knjiga bo izšla junija 1997 na 464 straneh formata 17 x 24 cm; barvni faksimile Tnrnirske knjige bo obsegal 230 strani, obširno spremno besedilo pa 234. Turnirsko knjigo Gašperja Lambergerja omenja tudi Valvasor v "Slavi vojvodine Kranjske": "V tistem času je slovel gospod Gašper Lamberger s Kranjskega. Od mladega so ga skupaj s cesarjevičem Maksimilijanom vzgajali na dvorcu cesarja Friderika IV. Zelo znamenit je bil zaradi spretnosti v viteških turnirskih igrah. V tej knjigi so tudi imena tekmovalcev, konji, lega tekmovaliŠč in druge pritikline." Gašper seje bojeval na ozemljih današnje Belgije, Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije. Bilje cesarjev osebni prijatelj in najslavnejši turnirski dvobojevalec tedanjega časa v habsburških deželah. Umrl je na gradu Kamen, leta 1509, star samo 46 let, najbrž po kratki bolezni. Zakaj je knjiga Gašperja Lambergerja pomembna za Slovence? Je eden najimenitnejših dokazov o slovenskem viteštvu in plemstvu. Je tudi prva ohranjena knjiga z viteško vsebino. Turnirske knjige pa sicer danes premore malo evropskih narodov. Knjiga dokazuje, da so bili Slovenci znani in priljubljeni vojščaki ter plemiči. Je pomembna priča naše vojaške zgodovine, hkrati pa tudi priča zgodovine nasilja, zabave, odnosa do žensk, tedanje visoke družbe (ki tudi danes nastaja v Sloveniji). Knjigo lahko naročite v slovenščini ali angleščini na naslov: VIHARNIK, založništvo in trgovina (Lo.o. 1001 Ljubljana Dunajska 21, p.p. 3541. Cena ob izidu v polusnju 20. 160 SIT, v usnju ob izidu 22.680 SIT. Knjiga bo velika obogatitev domačih knjižnih polic in osebno ali poslovno darilo visoke vrednosti. In kaj so bile turnirske knjige? To so bile kot nekakšne spominske knjige, ki so si jih lahko privoščili le najuspešnejši vojščaki. Eden med njimi je bil tudi naš Gašper Lamberger. Slovenski oktet prvič v novi zasedbi V nedeljo. 30. marca je bil v Festivalni dvorani na Bledu vsakoletni velikonočni koncert, na katerem seje prvič predstavil novi Slovenski oktet, katerega umetniški vodja je Anton Nanut. Pogled v zgodovino urugvajskih Slovencev Dr. Irene Mislej je uredila knjigo Primorski duhovnik med starim in novim svetom, ki predstavlja življenje in delo Davida Doktoriča (1887- 1962), kije deloval med Slovenci v Urugvaju. Mislejeva je tudi pripravila njegov življenjepis in bibliografijo iz južnoameriškega tiska, s tem ni le postavila primeren spomenik temu velikemu Slovencu, ampak je vsem skupaj približala tudi slovensko skupnost v Urugvaju. Knjigo je izdala Goriška Mohorjeva družba. Slovenci od paleolitika dalje Markantna novost je obsežna, morda že kar epohalna sociološka raziskava dr. Jana Makaroviča z naslovom Evropske korenine slovenske ustvarjalnosti, ki premore krepko več kot 500 strani. Perspektivo Slovencev je mogoče uzreti le ob pogledu nazaj, zato avtor svojo študijo začne s paleolitikom pred 40 tisoč leti in obravnava razmere kakršne so vladale v prostoru in njegovi okolici, kjer Slovenci živijo danes. Slovence začne obravnavati, ko so bili še na plemenski ravni organizacije, nadaljuje z njihovo pojavnostjo kot ljudstvom in narodom, konča pa s Slovenci kot nacijo (nastanek samostojne slovenske države). Drago Jančar in njegova nova knjiga Dramatik, esejist, predvsem pa mojster proze, Drago Jančar, je napisal nov roman Zvenenje v glavi, ki bo izšel jeseni pri Mladinski knjigi. Prodajna razstava za obnovo kapele Od 29. marca do 6. aprilaje bila v delno prenovljeni pinakoteki minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu prodajna razstava umetniških del, ki so jih v akciji 'Piranski umetniki za Carpaccia' darovali piranski in slovenski umetniki za obnovo Carpaccieve kapele v cerkvi sv. Frančiška v Piranu. Nagrada Srečka Kosovela Dodeljena je bila Juriju Koviču za zbirko Lokvanji, ki bo izšla jeseni v Založbi Amalietti, kjer je doma Kosovelova nagrada in pri kateri načrtujejo prihodnje leto tudi nagrado za prozo. Slovensko društvo Sydney TENIS IGRIŠČA, BALINANJE, LOVSKA IN RIBIŠKA DRUŽINA, DOBRA DOMAČA KUHINJA, DRUŽINSKI KLUB, IGRALNI AVTOMATI 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 Po svetli BELO HORIZONTU - BRAZILIJA Štefan Bogdan Šaiej je častni konzul Slovenije v Braziliji. V Brazilijo je prišel iz Šentjurja leta I960. Tam je družina ustanovila trgovsko firmo, kasneje tovarno in ta dela še danes. Šalejevo podjetje Tecnovvatt v Belo Horizontu, tretjem največjem brazilskem mestu s tremi milijoni prebivalcev, proizvaja za javno, športno in industrijsko razsvetljavo. Podjetje ima danes 20 milijonov dolarjev prometa, ni sicer gigant, je pa solidna firma in je na brazilskem trgu številka ena. Bil je dopisnik časnika Delo za latinsko Ameriko 'in predstavnik Ljubljanske banke v Braziliji. HONGKONG Te dni bo v Hongkongu prva poroka v zgodovini, ki jo bodo neposredno prenašali prek Interneta. Mladoporeočenca bosta neki hongkonški znanstvenik in njegova izbranka, kmalu pa jima bodo sledili tudi drugi. S poroko preko Interneta sorodniki ne bodo več zapravljali denarja za potovanje na poroko. MEXICO CITY Španski književnik, dobitnik Nobelove nagrade Camiio Jose Cela je napovedal, da bo leta 2000 svetovna populacija uporabljala pri komuniciranju samo štiri jezike in to arabščino, španščino, angleščino in kitajščino, medtem ko bodo ostali jeziki preživeli smao v takoimenovanih regionalnih žepih. Celi. ki je Nobelovo nagardo za književnost dobil leta 1989. je poudaril, da bosta nemščina in francoščina padli v pozabo. GOTTINGEN Sklad Alfreda Toepferja v Hamburgu vsako leto da na razpolago finančna sredstva za podelitev evropske nagrade za ljudsko kulturo. S to nagrado odlikuje univerza v Gottingenu osebnosti in združenja, ki so si pridobili posebne zasluge za razvoj in obstoj ljudske umetnosti. Na seji kuratorija 21 Tmarca 1997 so nagradu podelili slovenskemu avstrijsko koroškemu zboru Suha. Slavnostno bodo ngrade podelili 6. junija ali 13/14. septembra. RIM Znani italijanski dominikanski duhovnik Raimondo Sorgia je napisal bonton za vernike, ker so ti postali zelo nevzgojenlmed službo božjo. Uporaba mobilnih telefonov je nevzgojenost, prihod žensk v cerkev v mini krilih ali v "sumljivih,roblekah vzbuja pri moških seksualne apetite, nevzgojeni so tudi ljudje, ki se med mašo pogovarjajo, zajemajo v dlani sveto vodo, menjajo sedeže v klopeh, se prehitro in malomarno prekrižajo, v spovednico hodijo, ne da bi vedlei. kaj bodo govorili, žvečijo žvečilno gumo in jih nato lepijo po cerkvi. Tudi matere naj nosijo v cerkev dudke. da bi zaustavile jok otrok. O VIED V soboto. 5. aprila so v Oviedu podpisali konvencijo o varovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva v zvezi z uporabo biologije in medicine. Podpisalo jo je več kot dvajset držav, med njimi tudi Slovenija. Three return flights ci week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana Trikrat na teden iz M el bo urna in Sydney a na Dunaj, v Ljubljano in nazaj Lauda telefon: l SOO 642438 ( brezplačni klic) VEČKRAT NAGRAJENA POTOVALNA AGENCIJA Pry.Lrd. Sli NA ZAHODU SYDNEYA POTUJTE Z NAM! ORGANIZIRAMO VSE VRSTE POTOVANJ Z GLAVNIMI LETALSKIMI KOMPANIJAMI LAUDA AIR QANTAS ALITALIA SINGAPORE AIRLINE POTOWlNlrt ZIsfi?)JO Sma/t Cover Travel Insurance ORGANIZIRAMO POTOVALNE ČEKE, ZAVAROVANJA IN VSE KAR POTREBUJETE ZA VARNO IN UDOBNO POTOVANJE II 190 MARRYLANDS RD.MARRYLANDS NSW 2160 TEL: 02 9682 4211 FAX: 02 9682 1502 IA VSE INFORMACIJE POKLIČITE: JOŽETA HAMPTONA The only line direct to the Heart of Europe m SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Dom zamejskim Slovencem in Slovencem po svetu Pred vami je zasnova projekta Doma zamejskim Slovencem in Slovencem po svetu z arhivom. Pri Svetovnem slovenskem kongresu - Konferenci za Republiko Slovenijo (SSK-KS) smo se odločili za ustanovitev take ustanove iz več vzrokov: 1. Slovenija je dolžna ponuditi dom vsem Slovencem, ki živijo izven njenih meja. Posebno še tistim, ki so iz kakršnegakoli vzroka ostali brez njega. Dom, v katerega se bodo lahko zatekli, ko bodo obiskali svojo staro domovino. 2. Slovenciže stoletja prosjačimo po tujih dvorih, če bi si lahko ogledali arhive naše zgodovine in naših velikih mož, ki se jih počasi, a vztrajno lastijo drugi. Zato bi bilo zbiranje zgodovinskega arhiva Slovencev, ki so si v tujini utirali pot nacionalne zavesti in ustvarjali svetovno veličino slovenskega naroda, tako nujno. 3. Dom bi moral postati stičišče sedanjega in prihodnjega kulturnega, gospodarskega, komunikacijskega dogajanja, v katerega so vključeni Slovenci po svetu. Vse to v obojestransko korist. 4. In nenazadnje, to smo dolžni storiti tudi iz moralnih obvez. Slovenci po svetu nas in naše politične in kulturne predstavnike že desetletja nesebično spremljajo na svoje domove. Za svoje gostoljubje so le redko zahtevali plačilo. Bodimo jim hvaležni in ponosni ter jim ustanovimo dom, kjer se bodo počutili popolni Slovenci. Naj bo to naša zahvala za vse, kar so storili za nas. Morda je prav to dom prihodnosti in sprave. 5. Mnogi Slovenci sc ostareli in onemogli, ko so se razdajali tudi za nas, in bi sedaj želeli preživeti svoja mirna leta doma. Naj jim postane Dom trdna vez in upanje. Zamisel in dejavnosti ustanove Ustanova doma ni zamišljena na eni lokaciji. Bistvo in glavni del načrtujemo v Tavčarjevem dvorcu v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. Ostali objekti bi bili, glede na možnost pridobitve, poljubno izbrani po vsej Sloveniji. V projket skušamo vključiti tudi posamezne občine, ki so že pokazale določen interes. Za uresničitev projekta SSK-KS predlaga ustanovitev fondacije. Soustanovitelji bi bile pravne in fizične osebe, domače in tuje osebe slovenskega rodu. Dejavnosti in sestavni deli ustanove 1. arhiv za zbiranje vse kulturne dediščine, ki sojo ustvarjali in jo še, Slovenci izven Slovenije; 2. komunikacijsko informativni center; 3. prostori za prirejanje razstav in drugih kulturnih dogodkov ustvarjalcev slovenskega rodu po svetu; 4. čitalniški in študijski prostori za poučevanje in učenje slovenskega jezika; 5. začasni nastanitveni prostori za tiste, ki nimajo več lastnega donta ali svojcev, pri katerih bi lahko bivali; 6. počitniški apartmaji po Sloveniji (dolgoročno); 7. pomoč mladim za stalno vrnitev in naselitev v Sloveniji. Pri SSK-KS smo pristopili k aktivnejši politiki in v tej smeri ponujamo zgolj zasnovo in osnutek projekta. Seveda pa si, kot predlagatelji želimo pri njem aktivno sodelovati. Ustanovitev fondacije je smiselna tudi zaradi tesnejše zavezanosti Slovencev, da bi pomagali pri zbiranju in varovanju naše kulturne dediščine in sredstev zanje. Saj dediščina ne sme postati odvisna od države. To bi bil projekt, zasnovan na nacionalni ravni v okviru povezovanja vseh Slovencev. Veliko ljudi slovenskega rodu, tudi s slovenskim državljanstvom, od nas to pričakuje. Saj so mnogi od njih v svetu poznani trgovci, tovarnarji, znani politiki, uspešni raziskovalci, zelo spoštovani in pomemni intelektualci. Tako so mnogi posamezniki, ki ne vedo, kam s svojimi bogatimi deli in podedovanimi izročili od prednikov, bodisi v obliki predmetov, študij, pisane besede, znanstvenih dosežkov itd. Vse to zbrano na enem mestu in končno v Sloveniji bi imelo velik pomen in dokaz, kako država skrbi za svojo nacionalno identiteto, manjšine in izseljence. Prepričan sem, da edino matična domovina lahko obudi dediščino naših potomcev in jim postane znova privlačna. Vse preveč se klanjamo drugim, misleč kako veliki so. Če bi poznali vsaj nekaj tisoč "velikanov" slovenskega rodu in zbrali njihove uspehe, bi postali tudi mi eni od "velikih". Brez svoje stalne majhnosti bi ponosno stopali v korak z njimi. S postavitvijo Doma bi še utrdili naklonjenost in si pridobili veliko njihovih vplivnih prijateljev. Najmanj 57000 slovenskim državljanom in preko tritisočim, ki se še vedno počutijo Slovence, bi podarili Dom v zahvalo za vse, kar so storili za nas. Slovenski narod pa bi končno dobil arhiv svojih velikih mož, ki skupaj z nami sestavljajo našo nacionalno skupnost. Morda bi prav ustanova Dom in Arhiv za zamejske Slovence in Slovence po svetu pripomogla k združenju Slovencev v eno narodno skupnost, prostor, ki bi označeval našo skupno zgodovino. V njem bi se skupaj spominjali in proučevali tiste nore čase, ki so nas tudi zaradi naše majhnosti v sebi skozi desetletja tako usodno in na silo ločevali. Zasnova projekta: Franci Feltrin, tajnik SSK-KS_ "Invalid je tisti, ki nosi na ramenih prazno glavo in takšnih je na žalost zelo veliko" Mirko Lebar -ambasador vseli invalidov Po rokah na gorske vrhove Novembra letos pa na maraton Melbourne - Sydney Mirko Lebar, naš rojak iz Slovenije, po rodu iz Ptuja, nekoč telovadec, zdaj invalid brez nog (pred petindvajsetimi leti je padel pod vlak), se je nedavno predstavil poslušalcem SBS radia. V pogovoru z Marizo Ličan je povedal, daje zanj največja sreča, daje poročen in da ima 22-letno hčerko in vnuka. Razen družine so ga vedno vabili hribi in tako se zdaj ukvarja s planinstvom in alpinizmom. Alpinist brez nog?! Ja, Mirko si pomaga z rokami in je z njimi preplezal že marsikatero goro, od Triglava do 3.798 m visokega Grosgloknerja v Avstriji. Ko je priplezal na vrh Mont Blana so tam posneli dokumentarni film pod naslovom "Brez". Mirko je naredil veliko, da bi se vključil v normalno življenje in pravi, da so zanj invalidi tisti, ki nosijo na ramenih prazno glavo in ne vedo kaj bi si z njo počeli, takšnih pa je veliko. Ambasadorja invalidov Mirka Le -barja bomo avstralski Slovenci lahko srečali novembra letos, ko se bo udeležil maratona od Melbourna' do Sydneya. Mirko pričakuje, da mu bomo Slovenci v Avstraliji lahko priskočili na pomoč pri organizacijskih zadevah, sicer pa ga bodo sponzorirala podjetja iz Slovenija, upa pa tudi da bo nekaj primaknila še država. GOlfflKS IIIEflTS Edina slovensk^^ mesnica v Sydneyir Še poznate okus dobre 4arrrače kranjske klobase ( r ^afr krvavice? TetefM (02) 9747 4028 Poleg dnevno svežega mesa Direktor VTV Velenje Rajko Djordjevič o avstralskih Slovencih V prilogi Dela z dne 2. aprila 1997 je Rajko Djordjevič (v Avstraliji je bil z ansamblom Štajerski 7) napisal obširen članek o srečanjih z melbournškimi Slovenci pod naslovom Največji domoljubi živijo daleč od doma. Objavil je tudi nekaj fotografij in posebej je omenil naš Glas Slovenije ter akcijo s koalami. Rajku Djordjeviču se :o pot zahvaljuejmo ne samo za omembo Glasa Slovenije, ampak tudi zato, ker je prevzel organizacijo sprejema in predaje koal v Sloveniji, kar je tudi posnel za svojo VTV, video kaseto pa poslal tudi nam. Melbournčani so posnetek lahko videli na kanalu 31 na slovenski oddaji. vam nudimo tudi odlično prekajeno domačo slanino razne vrste salam in šunk, ter vam pripravimo tudi meso za vašo domačo zabavo Pridite in se prepričajte! 220Burwood Rd.Burwood NSVV2134 TRIGLAV Club Limited Vam nudi društvene prostore za poroke in druge svečane priložnosti 79 Brisbane Road St. John s Park. NSW 9610 1627 Fax: 9823 2522 Na razpolago eno najboljših balinišč v Avstraliji Dobra kuhinja odprta v četrtek, petek, soboto in nedeljo zvečer Bar z igralnico ENGLISH PAGE General George Jouhvan, Supreme Allied Commander for Europe, visited Ljubljana on 2 and 3 April. He met senior officials of Slovenia. General Joulwan discussed topics such as the extention ofNATO, Slovenia's participation in the peacekeeping operation in BiH (SFOR) and interoperability between the Slovenian Army and NATO troops. Ljubljana will host an international conference on Euro-Atlantic Security in Central and Eastern Europe from 24 through 26 April. NATO's representative at the conference will be Norman Ray, assistant to the secretary general. A business delegation from Thailand was on a three-day visit to Slovenia. An agreement was signed on cooperation between GZS (Gospodarska zbornica Slovenije) and the Board of Trade of Thailand. Slovenian exchange offices recorded a surplus of DM 200 million in the first two months of 1997, Slovenian banks granted credits amounting to USS 61 million (in tolars) and investments amounted to DM 80 million. The international association for youth literature (IBBY) raised the initiative 30 years ago to celebrate 2 April, the birthday of the Danish fairy tale author Hans Christian Andersen, the international day of children's books. Sponsoring this year's celebration Idrija Town Museum is a Candidate for 1997 European Museum Award. Slovenian Minister of Culture Joef Školč opened an exhibition on Idrija Town Museum, a candidate for the 1997 European Museum Award. Two Slovenian museums are candidates for the award, which will be presented on 19 April in Lausane. In addition to the Idrija museum, the Rogatec open-air museum was also nominated. The exhibition is accompanied by several events, including discussions on the cultural heritage of Idrija, Idrija lace and the cultural heritage of the entire region of Idrija and Cerkno. Idrija Town Museum, established in 1953, opened its permanent exhibition "Five Centuries of Quicksilver Mine and the Town of Idrija" in 1995 in the renovated castle of Gewerkenegg. The museum was nominated for the award with this very exhibition. The exhibition points out key milestones in the 500-year old Idrija history, boasts the biggest geological collection in Slovenia, numerous documents, a perfect view of the town, quicksilver tower with a plexiglass cube with countless drops of quicksilver, symbolizing a treasure hidden at the bottom of the mine. The Slovenian carrier Adria Airways reintroduced its flights between Ljubljana and Sarajevo, BiH. AA plains will fly between the two capitals four times per week. In addition, AA will provide adequate flight connections for Bosnian travellers through and Ljubljana to Europe and elsewhere. The Slovenian Conservation Society presented the Stele awards for achievement in conservation. An Award for life work was presented to Dr. Emilijan Cevc. Dr. Cevc, born in 1920, has studied Slovenian heritage in history of art at all levels: artistic, conservation, pedagogical and through personal history. Among his more than 350 articles the following are noteworthy: Medieval Statues in Slovenia. Slovenian Art, Gothic Sculpture. 17th Century Painting in Slovenia, Leonhard Kern and his Work between 1612-1613, as well as the exhibition Gothic in Slovenia. 1 12.4.199 7 "Wake up" was the song that brought Tanja Ribic victory in EMA 97, this year's Eurovision song contest whic is taking place in Dublin, Ireland, on 3 May. Eurovision song has been broadcasted in Australia every year by the SBS TV. A project aimed at reducing air pollution has been underway in Slovenia for the past two years funded largely on loans from the International Bank for Reconstruction and Development and the World Bank. The project titled Air Pollution Reduction was limited to the area of Maribor for the first year and expanded over half of Slovenia last year. During this time long-term loans were used to finance over 1,500 investments by private citizens and companies to reduce air pollution. At its regular annual meeting, the Slovenian Writers' Association reelected Evald Flisar as the Society's president. In Flisar's opinion the Slovenian Writer's Association should remain primarily a society of writers, excluding any political activists. Evald Flisar A Slovenian delegation headed by Minister of Environment and Physical Planning Pavel Gantar is attending the 5th session of the United Nations Commission for Sustainable Development (April 7 - 25) in New York. The session is a direct preparation for the June UN General Assembly's extraordinary session on implementing resolutions of the United Nations Conference on Environment Development (UNICED) that took place in Rio De Janeiro, Brazil, in 1992. The main goal of the session called "Rio plus 5" is to examine the implementation of obligations and orientations adopted at UNICED The European Commission released a regular semestral report on economic situation and economic reform in Central and Eastern Europe countries. The report established "Slovenia's economic activity has weakened, the exchange has decreased and the industrial production slowed down, while unemployment has increased and pensions and health insurance funds have been recording an increasing deficit. Among more positive characteristics of the Slovenian economy, the European Commission listed moderate inflation rate which is falling, an almost balanced budget, a rise in agricultural production and a growing service sector. Ljubljana archbishop and Slovenian metropolitan Franc Rode was consecrated on Sunday, 6 April in the Ljubljana cathedral by his predecessor Alojzij Šuštar, assisted by archbishop Franc Perko from Belgrade and Alojzij Ambrožič from Toronto, Canada. Apart from senior members of the clergy, President Milan Kučan, Prime Minister Janez Drnovšek and Parliament Speaker Janez Podobnik also attended the ceremony. Over 736 shops were robbed and about 600 restaurants and cafes broken in in Slovenia last year, sustaining about dlrs 1.6 million of damage. The information was presented by Živko Ivanovič of the Interior Ministry at a seminar on felonious taking of goods from shops. The seminar was attended by about 130 shop managers. The goods often stolen rrom shops include cosmetics, clothes, jewellery, beverages, footwear etc. • i Impact International Pty. Limited Glas Slovenije sponzorji: The Voice of Slovenia _Sponsors:_ fiEMONfl INSTRUMENTS I2.-J.I99' PST!?!? Za Nicholasom Omanom je razpisana mednarodna tiralica in v Sloveniji verjetno še danes ne vedo kje se nahaja. Pri Glasu Slovenije smo iz neuradnih toda zanesljivih krogih izvedeli, daje bil (mordaje še) pred kratkim v Avstraliji, točneje v Canberri Slovenski narod je bil za veliko noč dvakrat razcepljen: eni so jedli šunko, drugi pa ne. Od prvih so eni jedli žegnano. drugi pa nežegnano šunko. večer, večer Slovenija je še vedno čisto spodbudna socialna država. Eni so na veliko noC zajtrkovali šunko, drugi pa hren. večer, večer Slovenska pevka Šerbi bi zapela predsedniku države Milanu Kučanu narodno Lisička je prav zvita zver, Janezu Janši narodno Slovenec senu Lojzetu Peterletu pa tisto Rompompom še ne gremo domov. mag, mag Smeh "Gospod zdravnik, strašno me boli želodec." "Kaj ste jedli?" "Školjke klapavice." "Verjetno niso bile najbolj sveže." "Ne vem. Jih nisem odprl." * Profesorje razočaran nad znanjem svojih dijakov in pravi: "Če je kaj butcev v razredu, naj vstanejo." Čez nekaj časa se dvigne eden od dijakov in profesor ga —.— '„: .„„,„ ..; "tv, tpiaou. IVlOiU. UU Ji JU.lV u lO ne. ampak nerodno mi je, da samo vi stojite." Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra obvešča Konzularni dnevi: ADELAIDE, ponedeljek. 28. aprila Od 10.00 do 12.00 ure Slovensko versko središče Hindmarsh Od 15.00 do 17.00 ure Slovenski klub Adelaide MELBOURNE, torek. 29. aprila Od 15.00 do 18.00 ure Slovenski športni klub St. Albans sreda, 30. upnia Od 09.00 do 12.00 ure V prostorih SNS v verskem sred. Ke\v SYDNEY, četrtek. 1. maja Od 09.00 do 12.00 ure Slovensko versko središče Merrvlands Od 15.00 do 18.00 ure Slovensko društvo Sydney Gold Coast in Brisbane, petek. 2. maja in sobota. 3. maja Stanko je bil na počitnicah pri stari mami na kmetiji. "Stanko, kako si pa ti preživel počitnice," ga vpraša učitelj. "Rajši ne povem. Grozno." "Kaj pa se ti je zgodilo?" "Pomislite: oni pijejo mleko iz krave, mi pa iz tetrapaka." * "Kaj pravi vaša žena kadar se pozno vrnete domov?" "Nisem poročen." "Zakaj pa potem tako dolgo ostajate zdoma?" Mislili ste, da zanesljivo veste, pa vendar ne veste ... Najbolj razširjene zmote sveta Luther je svojih 95 tez nabil Pravljica. Tega dogodka nikoli ni bilo in Luther tega tudi ni trdil. Res pa je reformator leta 1517 po starem univerzitetnem pravilu učenjakom predložil nekaj svojih misli, "vendar skromno in ne da bi s tem hotel koga na vrata cerkve v Wittenbergu zmerjati ali žaliti". Tako je zapisal Agricola. Zgodovina dramatičnega pribitja tez na vrata izhaja od Melanchtona iz Tubingena. O njem je znano, da je po svetu razširil marsikatero zmotno trditev. /Iz Petrovega arhiva - Sydney/ Prodamo LC Macintosh računalnik (computer= z ekranom, Macintosh Style Writer 2 tiskalnik (printer) in Brother fax 370. Za več informacij pokličite jredništvo Glasa Slovenije, telefon (02) *8971714. Odhaja Predvidoma okoli 15. maja odhaja iz Avstralije družina Janeza Koširja, generalnega direktorja Euro Furniture Sydney. Želimo jim še veliko sreče in delovnih uspehov, predvsem pa jim pošiljamo čestitko, ker jim je uspelo še pred odhodom "dobiti Avstralko", rodila st jim je namreč hčerkica. Tiskovni sklad Glas Slovenije S 20.00 Adolf Kolednik Hvala Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830; fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo poŠto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 - 17.00 ure: uradne ure so od 10.00 - 14.00 ure * Konzulat RS (Sydney) ' Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 314 5116; fax: (02) 399 6246 PO?*"i nqol/iu- P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Mutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027; fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164. telefon: (02) 604 5133; fax: (02) 604 009 * Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Barasa. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija. Popravek: V prejšnji številki je prišlo do pomote; konzulat RS za Novo Zelandijo in konzulat RS izSydneya nista sponzorja Glasa Slovenije, ampak plačujeta prostor za svoje oglase. Viri informacij: Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Delo, Mag, Jana. Primorske novice, Slovenske brazde, Demokracija, Družina, Naš tednik, Svobodna Slovenija, Rodna gruda, Naša Slovenija, Nedelja, Mladina, Internet, SBS radio ter posamezni poročevalci