=-xe»- Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Hružke. Med bruškami so sledeča pleraeaa razua drugih aajbolj pomnoženja ia razširjeaja vredae: 1. N e m š k a koza CStutgarter Geisshirtetibirae) se sadi po navadnih krajih ia vrtib. Drevo je lepo, piramidae podobe ali ostuega, špicastega vrba, visoko zdravega odraatka ia sknraj vsako leto rodovitao. Sad dozori meseca avguata ali velikega serpaaa; je majheB, rudečkast, pa zlo dober za jed ; za sušilo in sploh gospodarstvo, pa aavadae dobrote in ?reduosti. 2. Aagleška poletaa ruas.eaka (Engliscbe Somnierbutterbirae) raate po bregih, polju ia vrtib. Drevo je velik«, dversto, zdravo ia jako rodovitoo. Sad ima srednje velikosti, sivo-zelea; je zlo dober za jed ia priljubljea v go8pudarstvu. 3. Poletna sivka (gate, graue Sommer - Butterbirne) se sadi po višinah , poljn ia vrtih. Drevo je veliko ia v v8aki zenilji dvrato in zdravo raste. Ima letni, nežai ia čisUa aad sredaje velikosti. siv , prav dober za vžitek, pa tudi za gospodarsko rabo pridea. 4. Rimljaaka (romiscbe Scbrnalzbirne) raate po bregih in vrtib. Drevo zraste v visok vrh ia je aiia rodovitno; v suhi, pešfieoi zemlji pa slabo stori. Sad je veiik, ki ineseca avgasta dozori, ia je rameno-rudeč: dober za jed, zlo dober pa za gospodarstvo, posebao za sušilo. 5. Mariaaa (Prinzesaia Mariane) se sadi po višinah in vrtih. Zra8te v visoko drevo, ki je zlo rodovitno. Sad je slasten ia jako čislan za mizo ia sploh v gospodarstvu; dpzori pa nieseca septernbra ali oktobra, ia dalje se zdrži; je srcdnje velikosti, rumeaorujav, jako dober za vžitek in dober za gonpodarsko rabo. 6. S v. M a g d ;¦ I e d a (grttne Sommermagdalece) raste po navadflib krajih in vrtih. Drevo je srednje velikosti in zlo zlo rodovitno, iaia paaajboljši ia Bajugddaejši sad izined letaih brušk, ki že dozori meseca JDlija in avgusta , to j*, malega in velikega srpana, kdaj še poprej; sad je majhen, zelea in jako dober za jesti. 7. Redkvica (LeipzigerRettigbirae) se aadi po bregih ia vrtib. Drevo je jako rodovitao ia aečutljivo. Sad je uiajhen, zeiea, ki dozori ineseca avgusta ia septembra; pa dober za jed in gospodatstvn. 8.. Ustna uireža (Somrner- Mundaetzbirae) po viSinah in vrtih raste; drevo je uavadno velike rodoTitaosti ia skoraj povsod dobro atori. Sad je letai, srednje velikosti, belo zelea, jako dober za jed ia dober za gospodarsko rabo. 9. Kapjanka (Capjaamoats Herbat ButterbirBe_) raste po brežiaah ia vrtih. Drevo je prekoredae rodovitaosti v \-8aki zemlji, ia zato zlo ljnbljeuo, pa tadi razširjenja vredno. Sad je je8ea8ki, aredaje velikoati, rumeno-rujav, izvrsten za vžitek in d<>ber za gospodarstvo. 10. K o 1 o ra a r k a (Kolomar Herbst-Bntterbirne) raate po aavadnib krajib ia vrtib , povsod zdravo, rodovitno in prekoredne lepote. Sad dozori v jeceai, arednje velikoati, -elenorumeo. izvrsten za jed io dober za goapodaratvo. 11. Napoleonka (Napolcmsbirue). Sadi 8e po navadaib krajih ia vrtih, drevo ni zbirljivo, v vsaki zemlji rado raste, v mlado8ti že rodi, in je izvrstne rodovitaosti. Sad dozori y pozni jeseni do meseca uovembra ali listopada; je 8koraj velik, belorutuen in zlo dober za jed. (Dalje prib.) — 2Pomoč proti govejl kngl. Neki veliki posestaik v južai Ruaki ipia tudi zlo velika posestva v Krimu, t. j. tedaj v zibki goveje kuge, in ki ima na svojih posestvih više 80.000 ovac, 2000 do 3000 goved in 500 do 600 koajev; priporoča morsko vodo kot najboljšo pomoč proti goveji kagi ia piše nekemu velikemu gospodarju na FraBCOsketu takole: rNaznapjam Vara, da med vsemi pomočki, ktere sem že rabil, da bi svojo živiao obranil goveje kuge, mi ae ni aobea tako dobro alnžil, kakor morska voda, ktero sem ji daval me8to druge vode piti. Nobene živali, ki je pila morsko vodo, ni aapadla goveja kuga, če sem jo ravno da! postaviti med za govejo kugo bolene živali." Gos (goska) izleže v spomladi v četirih tedaih 15—20 jajec, se 20 let lehko rabi za plerae ia doživi do 30 let. Za 5—8 gosi je potrebea jedea gosak, ki je veadar samo 4 ieta za plerae. Gos izvali v 28. daevih 12 jajec, ia da vsako leto 3ft funta perja.