Šf. 13. V Gorici, v četrtek dne 30. januvarja 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat ua toden v šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje Jz-dnnje opoldne, veSerno izdaaje pa ob 3. ari pO; poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" olt novem letu vred po poŠti pre-jiniiana ali v Gorici na doni pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali i?ld. , »Vse za omiko, svobodo iu napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Go-:posW nlioi §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je ;.;„goče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljab in praznikih od 9 do 19. dop. Upravnistvo ^e nahaja v Gosposki uliei SI. 11. Dopisi nuj se pošiljajo le urodništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ihpravuištvn, »PREMORE«1" izbaja neodvisno od «Soče-> v«fc petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60. »Soča* in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvsrarz " Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Iretu v tobakarni LavrendiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v ' (Večerno izdanje.) i^skarna« A.. Gabrščck (od^ov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalno gospodarstvo. IV. Klerikalna stranka na Kranjskem je zasnovala zavarovalno podjetje, katera je krstila na ime »Vzajemna zavarovalni ca". Na Kranjskem jej pravijo sploh »škofova zavarovalnica", kar je povsem opravičeno, ker na čelu celi klerikalni organizaciji na Kranjskem stoji dandanašnji ljubljanski škof Anton Mulavenlura, torej tudi tej zavarovalnici. Namenjeni smo bili, spregovoriti o tej »škofovi zavarovalnici* pod gorenjim zaglavjem kasneje, ali ljubljanski škof nam je prestrigel 1» račun, tako da se bavimo že danes z njegovim zavarovalnim zavodom. Ljubljanski škof namreč je razposlal na cerkvena oskrbnišlva na Goriškem pisma s svojim podpisom, v katerih pravi, da ker ni več »Unio eatholiee*, naj skrbijo, da se odslej zavarujejo cerkve in drugo pa pri »Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani, vulgo pri »škofovi b.mki". Glavni agent le zavarovalnice je torej liUbljanski škof; potom je umevno, da tiče ta zavod na prva mesta klerikalne organi-zaei|e in klerikalnega gospodarstva na sploh - zalegadel dajemo tudi mi prednost temu zavodu pred drugimi klerikalnimi gospodarskimi društvi v deželi, in to toliko bolj, ker ljubljanski Ptevzvišeni sam piše sem na Goriško, da bi nabral tu kaj zavarovancev za svojo »sekuranco*. S tem agcntirar.jem Prc-vzvišenega med nami siopa seveda „škofova banka" na prvo mesto tudi v »organizaciji" naših klerikalcev, in mi kot pokorni sinovi škofov ne moremo drugače, nego da si jo oglodamo tudi na prvem mestu. »Unio Catholica" je bila postavljena kot splošen klerikalen zavarovalni zavod <.a celo državo, in vendar ni mogla obstati. Vzrok propadu je bila nereelna podlaga in pa sjeparstvo, katero se je sistematično vršilo v tej žeguani zavarovalnici. Reelne podlage pa ni mogla imeti, ker ustanovni fondi niso bi'' N.!v;, da bi jej bili ddi trdno stališče; do i/.il.dmh resorvnih fondov pa se sploh ni mogla dokopati, ker ni mogla konkurirati s starimi, renomiranimi zavarovalnicami, ki so krite za vse, tudi najhujše mogoče slučaje, z velikimi reservnirni fondi, kateri datirajo nemalo iz onih časov, ko je bilo zavarovanje Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolajevih Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) Tudi konjenik je bil vinjen, toda drugače. Sedel je v kotu na divanu, prav zraven visoke, lepo ciganke Lju-baše in čuteč, da se mu od pijanosti dela megla pred očmi, je mežikal, zmajeval z glavo, ponavljajoč vedno jedne in iste besede, pregovarjal ciganko, naj gre nekam ž njim ujubaša se je smejala in ga poslušala tako, kakor bi bilo to, kar je pripovedoval, jako zanimivo in hkratu nekoliko otožno, semtertja je pogledala svojoga moža, škiljastega saško, ki je stal za stolom nji nasproti in v odgovor na priznanje ljubezni so je nagnila h konjeniku na uho in ga liho prosila, da niso slišali drugi, naj ji kupi dišav in trakov. — Ura 1 zaklieal jo konjenik, ko je prišel grof. Lep mlad človek, nekako v skrbeh, je hitro, s trdimi koraki hodil gori in doli po sobi ter pel nape v iz »Vstaja v Serajlu*. že jako drago in ne tako po ceni, kakor je dandanašnji. Da je v sedanjih časih zavarovanje ceno, izvira odtod, ker so si tekom časa zavarovalnice prisvojile Irdno gmotno stališče in ker se vse zavaruje, Dobro stoječo zavarovalnice dandanašnji lahko delujejo, »Unio catholica", ki je bila pozneje od teh ustanovljena proti njim, pa ni mogla, med drugimi vzroki v glavnem tudi iz tega ne, ker je hotela konkurirati glede procentov v zavarovalnini ž njimi. S tem si je kopala grob, ker je nemogoče in v gospodarskem oziru skrajni nesmisel, misliti, da slab zavod brez fondov, kakor »Unio", bo kos drugim zavodom, dobro založenim, ako operira z istimi cenami, kakor ti slednji. Vsled tega je zašla ta žegnana zavarovalnica kaj hitro v škripce, in ker je začela še slepariti, je, umevno, ni čakalo drugega nego propad. Ako se torej »Unio catholica" ni mogla vzdržali, kako pa naj ko vzdrži zavarovalnica, še kasneje za njo ustavljena, brez posebne trdile podlago, nekaka »Unio catholica* v okrajšani in manjši izdaji, ko imamo zado-li dobrih zavarovalnic, proti katerim se laki »škofova banka" kar skrije V! 7a »Vzajemna* zavarovalnica ima biti naslednica »Unio ea- j tholice* med nami. 7,\ to jo je določil ljub- ! ljanski škof, in on sam z dobrim vzgledom agitira z> njo. Kakor so prej duhovniki zastopali „Utiio calholic." ter jo priporočali, tako jim je dana sedaj naloga, delati propagando za »Vza„;»mno zavarovalnico" ljubljanskega škofa, in sicer ne samo na Kranjskem, marveč sirom slovenske domovine, torej tudi na Goriškem. Radi tega se ne bomo prav nič čudili, ako dobimo v kratkem z raznih stranij dežele poročila, kako gg. nunci priporočajo v cerkvi zavarovalnico ljubljanskega škofa. Ta zavarovalnica torej ima biti tista, katero smejo odslej priporočati gg. nunci, ta zavarovalnica torr; je naslednica »Unio catholice" na to stran, — ali jej bo sledila tudi na slabi strani, o tem nas poduči bodočnost, za kalero so nam ljubljanski škof, pater Vcncijz in druge korifej<\ ki stoje na čelu tega zavoda, jako slabi garaulje, ako jih sodimo po dosedanjem javnem mnenju, ki je najbrže popolnoma opravičeno glede vseh. O le j »škofovi zavarovalnici" ni znano, da bi bila kako založena, tako, da bi se dalo Stari rodbinski oče, katerega so bilo zapeljale k cigankam prošnje gospodov piemenitašev, kateri so snu pravili, da se brez njega vse skazi, in da je bolje, če ne pojdejo, ležal je na divanu, kamor se je bil takoj zavalil, in nikdo se ni brigal zanj. Neki uradnik, ; ki je bil tudi tukaj, je bil slekel frak in ' je sedel z nogami na mizi, brskal po laseh in pri tem dokazoval, da zna popivati. Ko je vstopil grof, je bil ravno odpel srajčni vratnik in se pomaknil bolj na mizo. Sploh je s prihodom grofa zabava znova oživela. Ciganke, ki so se bilo razstresle po sobi, so zopet sedle v krog. Gi -\ je posadil predpevko Steško sebi na kolena in ukazal prinesti šampanjca. Iljuška je stal s kitaro v roki pred predpevko in začela so je »pleska-, to je petje ciganskih pesmi: »Hožu lj ja po ulice?, »Ej, vi gusad...«, »Slišiš, razumeješ ...< i. t. d. v znanem redu. Steška je izvrstno pela. Njen gil» u, zvoneči, prav iz prsi se jej izlivajoči kon-tra-alt, njeno smehljanje mej petjem, blesteče, strastne oči in nožica, premikajoča so nekoliko po taktu pesmi, njeno obupno klicanje ob začetku zbora ¦— .;ovorili o trdni podlagi, katera nam jamči za sigurnost, ni znano, da bi imela v svojem krogu moči, ki bi znale delovati v konkurenci z dobrimi in renomiranimi zavarovalnicami tako, da bi si zavod utrdil rcelnost in sigurnost, katere moči, ako bi eksistirale v takem delovanju, bi bile pravi gospodarski čudež, znano pa je o tej zavarovalnici to, da razni klerikalni prvaki jej nič kaj prav ne zaupajo ter se nu dajo.pregovoriti, da bi stornirali zavarovanja pri drugih zavarovalnicah in jih prenesli v »škofovo*, nad katero visi golida sv. Florijana. Tudi ljubljanski »Slovenec", kateri drugače ta.' bombastično govori o klerikalni organizaciji in podjetjih, nekem najrajši molči o tej »škofovi zavarovalnici". To so znamenja, ki ne morejo vzbujali znnpanin, še toliko manj, ker je zavod v duhovskih rokah, ko je ravnokar »Unio catholica", to na veliko zasnovano klerikalno podjetje celo Avstrije, tako sramotno propadla. Kaj naj se misli potem o taki neznatni zavarovalnici, kakor je škofova, ako šo ona velika, kateri je bil podeljen tu.li papežev žogen. ni mogli vspevnti? Kaj torej morete zahtevati od lake zavarovalnice ? Ali more kak pameten človek zahtevati od takega zavodka sigurnosti ? I Tu pri tej zavarovalnici naj bi se na zahtevo ljubljanskega škofa zavarovale cerkve, farovži in drugo, kar zraven spada, na Goriškem ?! ? Cerkve in k njim spadajoča poslopja so v glavnem lastnina občin; naš ubogi kmet jih jo postavil. Zato pa se mora tudi paziti, kako so dela z varnostjo teh po-slopii. Zavarovalnico jih prištevajo sicer v vrsto najbolj varnih objektov, ali vendarle čujemo nemalokrat o velikih požarih cerkva, farovžev itd. Kje dobiti denar, ako je cerkev in druga poslopja zavarovana pri nesigurni zavarovalnici, ala »Unio catholica", ki ni izplačevala odškodnin ? Zavarovane svote pri cerkvah, farovžih in k njim spadajočih po-slopiih so navadno velike; zato mora biti tudi sigurnost velika. Vprašamo torej: ali boš zavaroval tako objekte pri zavarovalnem zavodu, o katerem veš. da je siguren, ali pa pri taki zavarovalnici, ki je bila včeraj ustanovljena, o kateri ne veš, ali ima v blagajni vinarje ali knofe, ter se ti lahko pripeti, da te v slučaju nesreče potolaži z golido sv. Florijana ?------- Česar se klerikalci lotijo na gospodarskem polju, tisto propade prej ali slej, in težko, če narodi pri tem »škofova zavarovalnica* izjemo. Tako nas uči zgodovina zadnjih let in zadnjih dnij. Zato pa naj gledajo prizadeti, komu izročajo varnost občinske lastnine, ter se nikar ne dajo speljavati na opolzka tla klerikalnega gospodarstva. Gospodarji! Pozor iti pomislek glede na zavarovalnico ljubljanskega škofa, katero Vam utegnejo odslej usiljevati gg. nunci od vseh stranij. Pozor in pamet! vso to jo zadevalo glasno, redko struno. Videlo se jo, da je vsa Živela v pesmi, katero je pela. Iljuška, izražujoč čuvstvo pesmi s smehljanjem, hrbtom, nogami, z vsem svojim telesom, jo je spremljal na kitari, vprl v njo oči in, kakor bi prvič slišal to pesem, pazno, skrbno po taktu prikimaval z glavo. Potem se je pri poslednji pojoči noti naenkrat stegnil, kakor bi čutil sebe višjega od vseli drugih na svetu, ponosno, odločno od-bacnil z nogo kitaro, zaceptal, pomahal z lasmi, ter z nagubančenim čelom pogledal po zboru. Vse njegovo telo od glavo do nog je vtripalo z vsako žilico... In dvajset energičnih, močnih glasov, katerih vsak je skušal prezveneti drugega, je zadonelo po zraku. Starke so poskakovale na stolih, mahale z robci in kazale zobe in se jednakomerno smejale, jedna glasneje od druge. Basisti, stoječ za stoli, so pripognili glave na stran, nategnili vratove in zamolklo za-gromeli. Ko je Steša pela tenko glasove, se ji je Iljuška približal s kitaro, kakor bi ji hotel pomagati, lepi, mladi Človek je navdušeno klical, da sedaj poje ona b-moll. Strahovlada Gredolčič - Berhuč. Ko je zmagala I. 1891. ob volitvah v državni zbor stranka »Nove Soče*, in celo z dvema kandidatoma, je dobil Berbufi novega poguma v svoje junaške prsi. Izginil jo dr. J. Tonkli, katerega se jo bal, a ua sije-govo mesto sta prišla Gredoleifi in Goronini, ki bi že dala nove kornjže, ako bi zopet zlezlo lepemu Janezu srce v hlače, — Prof, Berhuč si jo v novem političnem položaju takoj ustvaril prelep naertek, kako bi on zel, kar so sejali drugi, ne da je on ganil z mezincem. Takoj po državnozborski volitvi so bile obrnjene lepe in poželjive njegove oči na bodoče volitve v deželni zbor, ki so se imelo pa vršiti šele leta 1895., torej za cela štiri leta. Da bi on ne prišel v deželni zbor, o tem ni najmanje dvomil, — ali pogosto so ga culi prijatelji, ko je zatrjeval, da mu nič m na d e ž e 1 n o z b o r s k e m mandatu. — Govoril je polno resnico. Njemu res ni bilo prav nič na same m deželnozborskem mandatu, kajti po starem Statutu poslanci, stanujoči v Gorici, niti dijet niso dobivali, marveč njegov apetit je šel na — m a n d a t deželnega odbornika. Brez tega ni veliko maral za deželni zbor. Po zmagi leta 1891. je bolj pogosto zahajal k dr. Gregorčiču, in tu so se delali lepi načrti, ki naj bi se uresničili po volitvah leta 1895. v deželni zbor. Prof. Berhuč je bil v kombinaciji, da bo deželni odb)rnik. Gregorčič je rekel: »In der Noth frisst der Teufel Fliegen! — Kaj hočete, moramo se zadovoljiti z Berbučem, ko nimamo drugega*. In tako se je debelil prof. Janez Berbuč v trdni zavesti, da leta 1895. bo deželni od- Ko so zaigrali neki ples, in je prišla Dunjaša s tresočimi se ramami in prsi se zavrtela pred grofom in splavala naprej, je Turbin skočil s svojega mesta, vrgel proč suknjo in se v sami srajci gibal ž njo po taktu ter delal pri tem z nogami take umetnosti, da so se cigani odobrovalno smejali, in se pogledavali med seboj. Izpravnik je sedel po turško, potrkal se s pestmi po prsih in zaklieal: j »vivat«! potem pa je zgrabil grofa za i jedno nogo, začel pripovedovati, da je ; imel dva tisoč rubljev, a da mu jih je j ostalo samo petsto, da on lahko stori, • kar koli hoče, če mu le grof dovoli. ! Stari rodbinski oče se je prebudil in je hotel iti; pa ga niso pustili. Lepi mladi | človek je poprosil ciganko, naj gre plešat \ ž njim valček. Konjenik se je hotel j pobahati s svojim prijateljstvom z gro-j fom, je vstal iz svojega kota in objel j Turbina. | Oh, ti moj golobček! rekel je, — ¦ zakaj si šel od nas ? he ? — Kam si so peljal ? Oh, ti grof, že vem, kam si se f peljal, nagajivec. ; ' (Dalje pride). bornik, vsekakor imenitna glava na Goriškem! In kako po ceni bi prišel do tolike časti! Ni ganii z mezincem, vse so pripravili drugi, pred vsemi Gabršček s svojim neumornim trudom, in nič se ni pripravljal in učil za tako važno mesto! — Imel je tudi že ves načrt, kako si še bolj komodno uredi svoje novo imenitno življenje. Gregorčič in Coro-nini, je rekal, mu morata na Dunaju od vlade b,poslovati odpust za prihodnjih 6 let; ako tega ne zmoreta, naj se gresta solit z vsem vplivom, o katerem besedujeta tako rada. Profesorsko plaCo bi prejemal seveda brez dela celo, tekle bi petletnice, in ko bi v takem »delu« doteklo 30 let, — bi šel lepo v pokoj s celo pokojnino. — Ali ni bil to lep načrt, vreden, d c lo vedno komodni podčavenski Janez?! Toda zgodilo se je nekaj naravnost nezaslišanega. ~ Leta 1895. ni nikdo več mislil na lepe fantazije, katere je že 4 leta tako skrbno negoval profesor Janez Berbuč. — Gregorčič, Coronini e tulti quanti smo dobro vedeli, da v lepi posodi Berbučevi ni mnogo soli, da bi slovenski narod nič ne pridobil ž njim v deželni hiši, zato smo iskali drugih mož, ki bi biii sposobni za tako mesto. — In našli smo takega moža.....dr. H. Turno! Berbuča je objela zona, ko je čul tako novico. Zato je zopet dal od sebe glas, da mu ni nič na deželnozborskem mandatu. — Ali bit je izvoljen. Sam ni genil z mezincem. Delali so drugi zanj! —V deželni odbor seveda ni prišel, kar je ostalo zapisano v njegovi prelepi duši s črnimi pismen-kami — os vete in novih ko varstev, ki so dozorela i. 1899. (Dalje pride). DOPISI. Z Vipavskega. — (Župnik Kosec — obsojen). •— Pretekli petek je bil v Ajdovščini »nenavadni semenj", ker bilo je tam mnogo tujih ljudij. Znani nune je imel obravnavo z mizarjem Tončkom, zato je bila seveda cela trupa prič. Ljudje so po obravnavi mrgoleli po Livričevom trgu in stikali glave. Obsodba se je glasila tako, da je župnik Kosec obsojen na 15 K globe, Tonček pa na 3 tedne zapora. Zdaj so šele zvedeli Ajdovci, kako priljubljen (???) je Kosec — Kamenjcem pod sivim Čavnom. Pa kaj je nuncu ta mala globa, ko bi pri tem ne tičalo kaj drugega. Kako pa je z ljubljanski*^ zagovornikom Brejcem? No kako ? Zahteval je seveda svojo odškodnino. — Srečo je imel nune, da je ravnokar nabral nekaj jezikov, jih prodal, ter dobil kronce zanje; gotovo je vedel, kaj ga čaka: da morajo kronce iti čez Col v belo Ljubljano k »beštelanemu* zagovorniku Brejcu. — Povedati Vam moram, g. urednik, da je tajnost o kronieah povedal nunčev klerikalni agent — župan, — ko je bil sladkoginjen. Res in po pravici zdihujejo Kamenjci po pokojnem župniku Brezovšču, in spotikajo se nad početjem tega frakarja. Ko bi pokojnik iz groba vstal, in pogledal v faro, prijel bi se za glavo in se žalosten vrni! v grob. Sili mi v glavo vprašanje: »Kdo je temu kriv* ? Odgovor je lahek. Nune, nune in zopet nune. Nihče drugi ni kriv, nego on, ker se toliko zadira v politično njemu nasprotno stran. On je usejt' v faro prepir in razprtijo, zato pa tudi njegovo setev zanje dan na dan. Naj on le udriha na leči in po hišah, vse mu nič ne pomaga! Povedati moramo nuncu, da je na njegovem pragu dosti smeti, in da je potreba, da jih najprej od tam odstrani, potem bo vse prav. Videl bode, da mu bode to zdravilo za mošnjo in zdravje koristno. Za danes naj Vam zadostuje, g. urednik; pri priliki pa Vam sporočim kaj več. — Zdravstvujte! Iz Gor. Braulce. — (V odgovor dopisniku v »Primorskem Listu* štv. 3.) — Mogoče bi kdo mislil, da je dopisnik naš predsednik, naj pa jaz resnici na ljubo te stvari pojasnim, da ne bode misli! naš g. nune, da ni nobenega v Branici, kateri bi si upal odgovoriti. Torej naš g. predsednik bode pisal? Joj, kako to, ker še Citati ne zna; še manj pa pisati; on ne zna drugega kakor »permojduš* itd. Kako bode on g. nunca zagovarjal, ker še ne more sebe, ker je bil že tolikokrat v tS.' in »P.* Zatorej ne bom zdaj tukaj v Vašem cenjenem listu kvaril prostora; treba bode enkrat poklicati tistega nevsmiljenega »Brivca" iz Trsta, ker že ve za pot de njega, ker je imel že nekaj posla v njegovi hiši. Pride kar na prvi migljaj! Pa še nekaj drugega. Čas je tudi, da se ga odkrižamo, ker je že predsedoval pet let. Pa bi še kateri mislil, da je pisal dopis njegov tajnik, ali kakor mu eni pravijo doktor, ali Še bolj po pravici »vomposnedež*; tudi ta ga ni pisal. Pisal ga je g. Marko, kateri hoče vse nekam v laž spraviti, pa ne pojde, ker prejšnji dopisnik v »S.* in »P." ni vedel prav natanko. Bom pa jaz malce popravil. G. Marko je res računil 14 K, pa je rekel ženinu F. U.: Ti še 4 K dol pustim, ker si ubogi. Torej kakor se vidi imate Vi g. nune, pravico računati 18 K samo za okliče, jaz še rečem: dosti je, zato se pa noče nobeden v Branici poročiti, ker se vsak boji toliko plačati samo za okliče: ako bi se porodil, ne bi bilo zadosti ena majhna krava. In kar pa ni res, da je v Štjaku računil 5 K 60 vin.; računil je samo 5 K 20 vin. za vse skupaj, torej velik razloček in če je prav v izvirnem pismu tako podpisano; kaj če so bili naši predniki malo debeli, pa mi nismo toliko in je tudi postava, da se vsako toliko let vsaka stvar prenaredi; se bo moralo tudi te prenarediti. G. Marko, vprašam Vas, kje so pa tisti, ko so gledali Božje sonce skozi mrežo? Ali rečem Vam, bolje je, da molčite, ker pri Vašej stranki so pa taki, da še niso vredni, da bi ga skozi mrežo gledali; saj še iz cele Vaše stranke niste mogli si izbrati 10 poštenih kandidatov, ste si postavili sleparčka, kateri je bil tudi izvoljen, in potem pa izbacnjen. Ja ja, drage drage so bile tiste Vaše besede, ki ste jih lansko leto imel ob državnozborskih volitvah pri agitiranju, tako drage; dosti boljši bi bilo za Vas in za nas, da bi živeli še v lepi slož-nosti, kakor poprej, in Vi ne bi izgubili spoštovanja cd nas; tako pa Vas nihče ne spoštuje; še enkrat Vam rečem, dosti bolje je, da molčite, saj vidite lahko sam, da se vsakikrat opečete, kadar kakšen dopis skujete v »Prismojenca", saj veste, da mi čitamo obojne liste in ne pustimo pravico v laž spravljati. Za danes naj bode zadosti, ako še želite, na svidenje! Vol. Zabije, 28. januvarija 1902. — Nekdo me je opozoril včeraj na dopis iz Vel. Žabelj, kojega je priobčila zadnja »Gorica". Dopis da je od prve do zadnje beside naperjen proti meni, kar me jako veseli; le to me žali, da ni podpisan nihče. Kaj in kako je pisano, ne vem, ker »Gorice" ne berem, in me tudi ne zanima, kaj gotovi kopuni pisarijo o meni. Če pa želijo moji »črni bratje", da jim odgovorim, naj mi posodijo »Gorico", da jo prečitam. Konečno še to jim kličem: naj bo kovač ali krojač, mežnar ali far, ključar ali botegar, žepančk ali žepan ali Iu-cifer in njegova tercijalska zalega, ki hoče Bogfc snesti z altarja, pa je para hudiča — naj pride z imenom na dan, da jim odgovorim. Nasprotno Vam rečem dotlej: obre-kovalni cucki in fraske kanibalske itd. itd., ki živite z »obrekovanjem«. Tisti. Iz Rlhemberga. — »Gospod urednik! »Primorski List" in »Gorica* sta si z dopisom o rihemberškem cerkovniku zadala krepko zaušnico. Dokazala sta spet, kakšna mojstra sta v zavijanju resnice i v lažeh. Nobena laž jim ni dovolj podla, kadar je udrihati po osebah, ki ne trobijo v njihov rog. —¦ Da so nesramni lažniki, to jim lahko dokažemo s pričami, med temi tudi jaz. Priložena trobentica je priča letošnje ugodne zime. m razne novice. Osebne vesti. — »Wiener Zeitung" objavlja: Finančni minister je imenoval arhivarja pri loterijskem uradu v Trstu, Ivana pl. G a n nay, upraviteljem loterijskega urada istotam. Dalje je bil kontrolor istega urada, Teodor Horvath, na lastno prošnjo premeščen na Dunaj kakor oficijal višjega loterijskega urada. Prizivna sodnija v Trstu je premestila oficijala J. Lazariča iz Trsta v Pazin, kancelista Iv. Gombača pa iz Pazina v Trst, Avskultantoraa sta imenovana Fr. Spongia in dr. Krist. Maurer. Stavbeni komisar Anton S t e g u v Trstu je imenovan stavbenim višjim komisarjem za tehnično službo poštnega in brzojavnega urada v Brnu. E lav žar je »pozabil* na obtožnico. — Da*»es smo dobili od okrožne sodnije odlok, s katerim se ustavlja kazensko postopanje proti »Soči" na ovadbo Ern. Klavžarja, ker ta ni vložil obtožnice. Večkrat smo ga opozarjali na njo in »Prim. List* nam je zatrdil, da Ktavžar jo vloži, aii odlok sodnije govori drugače. Klavžar je torej zopet »pozabil*, kakor v zadnji tožbi, na obtožnico. Stem je wmož* obsodil tudi sam sebe, obsojena pa je s tem tudi cela tista banda, kateri pripada. Pravico javnosti je podelilo naučno ministerstvo prvemu razredu idrijske realke. To se pravi, da imajo spričevala ,te realke sedaj ravno tisto veljavo kakor ona državnih šol. Poljedelsko ministerstvo je podelilo podpornemu društvu za dijake na idrijski realki 300 kron podpore. V Hotederšici je umrl znani rodoljub J. Albreht, obče priljubljen in zelo spoštovan mož. Bil je kremenitega značaja, ki se ni uklonil nikdar klerikalnemu nasilstvu. Ž njim zgubi napredna stranka neustrašnega bojevnika, katerega bode težko nadomestiti. Lahka mu zemlja! Predpustnc zabave. — »Narodna Čitalnica" v Kanalu vabi na plesni venček, kateri priredi v soboto dno 1. februvarja 1902. v društvenih prostorih v Kanalu. Sviral bode slavnoznani češki orkester na lok. Udeleženci v kostumih dobro došli. Med počitkom srečkanje. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 2 kroni. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici priredi — kakor znano iz razposlanih vabi! — svoj ples v soboto dne 1. febr. v Čitalnični dvorani ob 8'/s uri zvečer. Čuje se od raznih strani, kako zanimanje je vzbudil ta ples posebno med delavskim stanom. Nijeden delavec- ali mojster-član naj ne pozabi na sobotni pleš, kateri je le njim namenjen ter obeta biti vsestransko dobro obiskan. Opozarjamo vnovič, da se ne zahteva salonske oprave, pač pa čedno nedeljsko obleko, Tamburaško društvo »Danica" v Šturijah vabi na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo čine 2. svečana 1902. v dvorani gospe Rože Lulik. Začetek veselice ob 4. uri pop. Začetek plesu ob 7. uri zvečer. Vstopnina k veselici 40 vin., sedež 40 vin. K plesu K 1-60. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani vabi najuljudneje k veselici, katero priredi v Sežani nedeljo 2. februvarja t. 1. ob 7l/2 zvečer v dvorani hotela pri »Treh kronah". — Na vsporedu petje in igra, slika; po veselici prosta zabava in ples. Med točkami vsporeda in pri plesu svira tamburaški zbor iz Divače. Vstopnina za osebo 1 krono. Preplačila se hvaležno sprejmo. Delovodje železnic vabijo na plesni venček, kateri priredijo dne 8. febr. 1902. v dvorani gospoda Karola Kerševanija v Dornbergu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 K. Pevsko in bralno društvo »Škrjanček" vPliskovici vabi k pred-pustni veselici, katero priredi v nedeljo 9. februvarja v prostoru g. Alojzija Sirca hšt. 47. z mnogovrstnim vsporedorn v petju in igri. Med posameznimi točkami svira godba na lok s spremljevanjem glasovirja. Začetek točno ob 3. uri pop. Vstopnina za odraščene 40 vin., za otroke 20 vin. Sedeži po 20 vin. Istotako tudi srečke. Polovica čistega prispevka pripade revnej šol. mladini. Hr. pjevačko- tamburaško društvo »Sloga* v Zametu priredi v soboto 1. febr. zabavo; pričetek ob 71/* zveč. Na vsporedu petje, tamburanje, šaloigra, ples. Telovadno društvo »Goriški Sokol* vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil na Svečnico dne 2. svečana 1902. ob 2. uri popoludne v društveni telovadnici. Vspored: 1. Nagovor staroste; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo načelnika; 5. Volitev novega odbora; 6. Slučajnosti. Polnoštevilno udeležbo od strani vseh bratov Sokolov pričakuje z bratskim Na zdar! odbor. Gorica v letu 2000 ali velika Sokolska maskerada vzbuja mej občinstvom v mestu in na deželi splošno zanimanje. Odboru so se prijavile vnovič 2 skupine, tako, da je doslej naznanjenih 5 skupin, med kojimi bo-deta dve glavni šteli vsaka prilično 25 dam in gospodov. Če bi smeli splošni radovednosti dovoliti en pogled za kulise, bi lahko poročali mnogo o rešitvi problemov v novSk iznajdbah, kar vse nam bodejo predstavljale na maskeradi te skupine. Toda sveta obljuba nas veže na še svetejši molk, izdali torej podrobnosti ne smemo. Poročamo pa lahko, da se bodejo ta večer v posebnem, izvan-redno bogato založenem muzeju izkazavale razne starine, ki so bile pred sto leti socijal-nega, literarnega, političnega, zgodovinskega itd. pomena. Muzej obsega že danes čez sto kosov in bo razdeljen v oddelek za vse občinstvo, potem v posel en oddelek za dame. V muzeju navzoč kustos bode dodajal vsakemu kosu obiskovalcem dotična pojasnila. Vstopnice se pričnč razpošiljati jutri, iste, kakor tudi izkaznice za maske dobivajo se pri odboru ali pa pri g o s p. B i s a i 1 u v »K r o-jaški zadrugi". Brez vabila vstop ni dovoljen nikomur; kdor želi isto, in ga ni dobil potom pošte, naj se oglasi pri gori navadenem gospodu. Kaj „GorIco" skrbi. — V »Norici" od torka je zopet jedna cela kolona o .... nad-zorovalnem odboru »Sočo". Konec resničnih aH lažnjivih m zavitih trditev čilamo, da bodo odgovorni za »Sočino" pisavo kar — p e t o-rica gospodov, katere našteva z imeni. — Ali nimajo c. kr. in črni hujskači 'tatu yi( »Gorici* res nikake druge skrbi ? -Ali jih nič ne skrbi, kdo je odgovoren za lu/nparije »Gorice" in »Prim. Lista* ? Ali res morda črko-stavec M a r u š i č in krojač Bajt? Ali niso odgovorni ti-le: G. kr. profesor Ivan Berbuč, * » » Anton šantel, , » n Franc Kos, » » » v. p. Fr. Vodopivcc, » » učitelj Iv. Mercina, » » davk. ur. v p. J. Hočevar, semeniški duh. dr. A. Gregorčič, » » dr. Jos. Pavlica, stolni vikar 2 9-40 — 512 8 39 12-13 doh. 17 Kahrežinn . . — - 6-53 »u — 10 47 5-06 7-10 8-()l| 7 00 9-11 1002 _ 5-26 — 9-02J 12 33 odh. Nahivžinu . . . 3ri doh. 637 8-07 — 10-42 4-31 «•49 7-r,« — 1 1008 1-06 _ 5-32 i 1 3 Itivii-Devm . . 47 odh. 6-27 J 10-lo 10 35 642 s 9-471 7-23 1 1017 1-i* _ 5-40 1 | 1251 r 8 Devin .... 43 . 613 '¦i H 10-23 4 09 6-28 1 9-30 7-3:» 9-33 1030 1-25 — 5-51 617| 9 22j 112 doh. Tržič - . . {odh. 35 { (doh. 5-53 741 9-54 1008 349 «08 730| 9-211 ; 7-47 9-3* 1031 1-27 5-53 6-231 9-24 1!4 odh. 16 (Monfaleone) . . 5-50 7-40 9-49 1006 3-47 6-0« 729I 9101 t 7o7 9-43 1039 1-33 _ 601 6-301 931 1'24 § 20 Ronki .... 3» A 5-38 TU 9-43 ; 10 — 3-35 6- , 7-22 , 904 811 9-52 10-31 1-44 61 i 6-3SJ 9-40 1-39 | "5 Zafrrad .... 25 1 5'25 7-26 9-3o 9-51 " 3-24 5-50 714 8-55 8-18 1 10-57 1-49 — 6-17 1 9-4i 1-48 ! 28 Gradišče-Zdrav. . 23 « 51V 7-21 I ' 9-44 3-15 5-48 1 1 . 8-48 8-:U 1 11-07 1-57 6-23 1 9-52 2-02 f 3? llubije-Sovodnje. 18 f 5-06 7-14 I 9-35 3-Oi 5-34 1 839 8-46 10-08 U-18 206 — 6-31 6-36! 10- 2-1S doh., irodh. 4'54 7-05 9-18 9-25 2-50 5-24 j 6T»7| 8-29| 38 Gorica .... 12 i ,— —1 10'l2 11-28 216 ... 6-43! 7- 1 ii)-05| 2-33 odh.1 Idoli. 4-24 j 9-0-1 S-38 — 502 1 0-421 818! _ 11-35 223 _ (>•.">()! 242 43 Muša p ... 7; 4-14 — — 8-31 — 455 811 10-25 11-46 2-32 „ 6-39} 714| 10-20J 2-55 doh. 50 Konnin . . . —; odh. *—1; 633 8-&0 8-20 ' — 4-4» j 6'2«| 8- j S 1033 11-56 7-26! 3-181 odh. _ Kormin . . . -i doh. 6-501 835 _ 4-32 6051 „ 1110 1255 ^ i 4-10| doh. ¦—' Videm . . . —i odh. 5-30| 8-_ — 3-42 5-25 — t _ 210 6-161 11051 8-57 doh. _. lien^kfi. . . H A 102 >l 4-45 — 1035 2-10 1 ... _ 416 10 20| 2- 1 11-02 | —' Vcrona P. V. . 45 2-21 _ — 5-35 11*30 1 „. 7351 — (>15 2-25 ; — Milan . . . —i 1 1-0 11:25 — ™ 7-35 | 11-V>| _ — 10-10 6-52 — Genova . . . —; I 8-1. 6-40 — — 2-44| — 559 205 2-30 I — Bolonia . . . j «-30| Si-05 — — 4-50 1035 — _ UV43] 6-34 (5-03 j ¦—: Firenrc . . . — i 3-0 y- — 10-50 «'10 _ 640 - 1-1«» 11-25 j Rim .... 1 9-3 2-30 — ._ 9-40 U-10J _ 10-45 — 11-301 7- - ¦—: Napol i . . . - 1 — &-1 i> , — 11-05 C. _ 10 59 - 948 - . f -i Brindisi . . --; odh. T — i _ «•10 O'?« ~ Ponorni Oas od «¦— zvefer do 5-.V.J zjuliaj jo desni pa od zdolaj gori. i pokončnimi črtami poleg minut. — Pušice kažejo, kako treba citati, namreč na levi od zgoraj doli, Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Fecolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase iu zobe! Najnefcistejgi obraz in najtrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo ,1'eeolina" •Feeolin« je iz 42. nujplemenitejih in najsvežjih zeljisč sestavljeno anglešn.0 milo. Mi jamčimo, da izrinejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu jrube in črte na obrazu, zaiedee, mozoli, rdečica nosu itd. »F«eoIin« je najboljže čistilno, negovalno in lepšalno sredr-lvo za lase, zabranjuje izpadanje las, pleSo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najru-ravnejSe in najboljše čistilno sredstvo zn zob«. Kdor redno rabi »Feeoliu« mesto mila, ostane miad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—. 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4. , 12 komadom K 7. -. Poštnina pri 1 komada 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga H. Feith, Dunaj. VIL. Mariahilferstrasse 38, 1. Razglas. Podpisani naznanjam, da som prevzel pisarno g", dr. Josfpa Staniča odvetnika v Gorici kot njegov namestnik z naročilom, v\so njemu poverjene zadevo redno nadaljevati in dokončati. Vsled te prevzeto naloge som po izvršenem razdiužonju dosedanjo skupne pisarne otvori! tudi svojo lastno pisai io v prostorih dosedanje dr. Staničovo pisarne v hiši Morite i i Piet& Gosposka Uliea Štev. 4, kjer uradujem od 1. svečana t. I. daljo v vseh odvetniških poslih. V Gorici, meseca prosinca 1902. Dr. D, Treo, odvetnik. V^arol prašdl^, pekovski mojster in sladcičar v Gcriei na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Ali ste gluh? Vsaka gluhota al nagliiliii je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluh rojeni so neozdravljivi Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite VaS slučaj. PreiSče in sporo i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zarod za zdravljenje ušes (Internationale Olirenheil-anstalt), 596 L& Salle Ave., Chicago, IU. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje Itupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in niiij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetiiijicc. — Rožni venci. — Hašne knjižice. lišna obuvala za vse Ieine čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 . civilni, vojaški in -uradniški krojač • in trgovec M. POVERAJ V GORICI i na Travniku št. 5. ' m Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5. ! P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in , inozemskih tgvarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce . Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in , uradniške priprave, sploh vse, kar je treba pa- . radnim oblekam za vsaki stan. ! Izdeluje se haveioke, sako, pelegrine in fi- ; nejše obleke za gospe po najnovejši modi. I Blago se prodaja na meter tako po ceni, da j je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. i Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne : odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi. Saunig & Dekleva v Gorici-i^ ulica št. 1. VELIKA 3AL06A ŠIVALNIH STROJEV raznih sistemov, slamoreznfe in železnih blagajnie, kakor tudi DVGKOLESA iz svotovno- znano prvo angleške tovarne, »Helical-Promier«, »Regent«, »Lueifer« in »Poslilion« itd. — Prodajajo se tudi posrmozni deli dvokoles in šivalnih strojev. Cene zmerne! Brez konkurence! V zalogi se nahajajo različni šivalni stroji kakor za čevljarje, krojače in prav fino „PfaIiu ^ za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika) Komad šivank zayŠivilje stane 36 kr. -' Zaloga pušk, samokresov in patronov. Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. BH^- Konkurenca z nami nemogoča "•(B %^aMfedbfcifrLak^^ ?fMrcigaška • zadruga56 vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. GEosposka ulica št. 7. Velika zaloga rnanufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna stikna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhot), >Lawn Tennis* i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih složkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazec itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste, ""mg )^C,^^^^(^3^^