Št. 64. V Gorici, dne 1. junija 1901. Tečaj XXXI. IsfcaJ* trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: ci, in kjer koli se .jim ponudi ugodna prilika. : Bližajo se deželnozborske volitve. Prepričani smemo biti, da klerikalci porabijo ves svoj upliv, da bi spravili na površje svoje privržence, in mi ali jih bomo mirno gledali ? Ne tako, dragi moji, ampak treba je začeti tudi nam gibati. Št. VidSkogrski nune I se je že pred davnim časom širokoustil, kako da bo z vso silo agitiral za klerikalne kandidate v deželni zbor. Imenovani nune ima tudi v želodcu tamošnjega obče spoštovanega ' in preljubljenega gosp. župana; rad bi povzdignil na županski stol nekega svojega podrepnika, pa jok! Ne boš! Na Št Vidski-gori pojema klerikalizem že v poslednjih zdihljejih; učimo se torej od naših nasprotnikov, vsak naj se potrudi, kolikor more, da prej ko slej stremp v prah klerikalnega črnega zmaja. S Št. Vidske planote se je oglasil neki dopisun v »Prismojencu* s trditvijo, da brez-verski liberalni sta riši kvarijo moralno svoje otroke s tem, da jih vodijo po krčmah itd. Temu obrekovalcu v odgovor sledeče: Jaz poznam nekega nuncar^ po krčmah ter se prepira z naprednjaki; neki sobotni večer je tako razsajal v krčmi, da je v nedeljo komaj stisnil tiho mašo brez evangelja in brez pridige. Rekli so ljudje, da se je tresel pred oltarjem. Vprašam Vas, g. dopisun, ali je to moralno? Pri drugi priliki se je nune skregal z drugim naprednja-kom, potem je pa šel v krčmo in je rekel: škoda, ker ni nič ljudi v krčmi, jaz bi dal za en »fasel pira* (piva). Vprašam g. dop., ali je morda to moralno, če nune obžaluje, ker ni nič ljudi v krčmi, da bi jih napajal, da bi potem greh delali s preklinjeva/jjem itd.? Gosp. dopisun in vsi prizadeti, le v senco pod mizo z maslom na glavi! »Gontrakler ikalec*. Iz devete dežele. — ,Kak' b'lo je lepo, ko smo vozli seno!« Tako poje narodna pesem v naši deželi, a še lepše je bilo na shodu sv. Jurija v glavnem mestu našega .konsuma" in naše dežele. To vam je bilo — kaj impozantnega. Poleg mnogih nuncev niso smele izostali tudi »gnadljeve* kuharice, ker tak običaj je v naši deveti de* Želi po § 10. zapovedanega celibata! Poleg tek korporacij je bil tudi očka župan s svojim degradiranim. Bili so tudi »lulmajstri* ¦— a bolj v ozadju — kakor se pri nas spodobi. Sploh »Buntgemischtc Gesellschaft !* Zastopana je bila retorika po znanem možu — senca nekdanjega. Bližnjo župo je nastopal sam šef s svojima trabantoma v krilih, — a kot privržek je bil navzoč tudi srečni ženin Na odeli Šuli. Le žalostno, da g.čna Buča, nevesta, je kaj rada kukala kozarčevo dno in pa .fajfala* je tudi. No, i sposi sono sposi! Ni zamere! — Prihodnjič kaj več iz naše devete dežele! Domače in razne novice. Imenovanja. — Manipulacijski dnev-ničarji: Ern. Maver, Eg. Gresich in Leop. Srnocich v Pulju, Ant. Fachinetti v Trstu in Fran Ramor v Gradcu so imenovani za poštne asistente v območju trž. ravnateljstva. .Pevsko In glasbeno društvo*. Opozarjamo na poslanico možkega zbora, priobčeno včeraj v .Prini.* in danes v .Soči*. Prav tako! Naj lajajo, mi pa jahajmo! Žito mi v uredništvu vse one zlobne polemike v „Gorici* — niti čitali ne bomo! Ako je sklenilo tako 39 pevcev (in istega mnenja so tudi oni, ki so bili tisti večer zadržani!), tedaj toliko lože rečemo mi zdražbarjem: pišite nas v uho, pa lajajte kolikor hočete, vse zaman so vaše mane in grožnje! V nedeljo popotine bo izlet možkega zbora v Dolenjo Vrtojbo. Pel bo na verandi Lasičeve gostilne. Tam je prostora za veliko gostov, ki so dobro došli! — Naznanjamo to, ker ob nedeljah itak vsakdo rad kam gre, in marsikomu je ljubo, ako preživi popoldne v lepi domači družbi. — V Št. Andrežu in Krombergu je bilo jako prijetno, gotovo bo tako tudi v Vrtojbi. — Odhod ob 3. uri pop. Možki zbor se udeleži korporativno razvitja zastave bratskega društva .Kolo" v Trslu in bo sodeloval na koncertu. — V nedeljo teden bo sodeloval v Podgori na otvoritveni slavnosli tamošnjega bratskega društva. »Bralno lu podporno društvo* v Gorici priredi na praznik sv. Petra in Pavla veliko vrtno veselico v mestu. Sodeloval bo vojaški orkester ter pevsko in glasbeno društvo. Po končanem vsporedu ples. Namen veselici je v glavnem ta: pomagati društvu materi-jalno ter vzbuditi za isto zanimanje. Opozarjamo torej že naprej na to veselico, o kateri upamo, da skonča prav po volj no za društvenike in prijatelje društva. .Trgovska-obrtna zadruga* je imela včeraj zvečer občni zbor. Udeležnikov blizu 60, ki so zastopali okoli 800 deležev s 422 glasovi. Poročilo o delovanju priobčimo do-slovno. Vse točke dnevnega reda rešene v polnem soglasju. Volitev novega ravnateljstva in nadzorstva se je izvršila po listkih, katerih . je bilo oddanih 55. Izvoljeni so z neznatno premembo vsi dosedanji člani. — Opozarjamo 1 na tiskano poročilo. Žensko učiteljišče v Gorici je praznovalo v četrtek na slovesen način 25-letnico svojega obstanka. Slovesnosti so se udeležile g.čne kandidatinje s svojimi gg. učitelji in profesorji ter nekaj visokih posvetnih in du-hovskih dostojanstvenikov. To učiteljišče nam je dalo doslej že lepo število vrlih g.čen učiteljic. f^r Prvi ravnatelj zavodu je bil Peter Rajakovič, na to začasno rnonsignor Jos. Marušič, potem Franc Hafner, kateremu je sledil sedanji ravnalelfg. "KPterrifc.^*- * -"-V Pod gori pri Gorici se je ustanovilo »Pevsko in tamburaško društvo*. Ta teden je pričelo s pevskimi vajami/ — Zdaj se vadijo le stari pevci, ostanki iz prejšnjih boljših časov. Upamo pa, da pristopijo vsi mlade-„ niči, ki čutijo veselj«*do/petja* Poučuje gosp. Fran Štele iz Gorice. — V nedeljo 9. t. m. bo otvoritvena slavnost. Sodelovala bosta »Goriški Sokol* s telovadbo in možki zbor »Pevskega in glasbenega društva•. — Ako bo lepo vreme, bo to krasen naroden praznik v bližnji Podgori, ki je narodnostno že skoro povsem zaspala. XXX. glavna skupščina »Zareze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev*. — (Konce.) Glavno zborovanje je bilo v nedeljo 26. maja v salonu pri Vcltriniju. Prostor je bil natlačen, toliko zborovalcev je bilo došlo. Predsednik g. Jelene je protestoval proti napadom in izmišljotinam od znane strani, češ, da »Zaveza* dela na to, da se odpravila križ in krščanski nauk iz šole. »Naše šole so in morajo biti ni krščanski podlagi, ali ostati morajo proste od cerkve". Cesarju so poslali na predlog uč. Dubroviča brzojavno udu-nostno Izjavo. Profesor llešič je predaval na to zanimivo Ivarino: »Dotedanje smeri in bodoča naloga slovenskega pouka*, kjer je povdarjal pred vsem važnost seznanjevanja z jugoslovansko literaturo ter potrebo, iskati podpore pri večjih narodih, jezikovne« združitve ž njimi. K sklepu je stavil 3 interpelacije: 1. Slovenski pouk naj razkriva vsebino našega jezika pred obliko, njega prvotno nazornost in poezijo; s tem se goji slvarjajoca jezikovna sita iu zgovornost: ideal Komen* skega, II. Slovenski pouk naj bliža slovenščino z drugimi slovanskimi jeziki po vsebini ne po obliki; na višji stopnji se primerja glasovno in oblikovno. IU. Slovstven pouk mora postali pouk o leposlovju; že za to, ker je leposlovja na-našega še milo, se ta pouk oziraj po drugih slovanskih slovstvih in uvajaj v novo slovstvo. G. ravnatelj Lipajne jo predaval o temi: Učitelj pospešuj domaČo in ntrodovo vzgojo, povdarjaje važnost domače vzgoje, ali nedo.taja knjig in listov za to. »Zivcza* ne more vzdrževati še 4. lista, zato priskoči v omenjenem pogledu na pomoč list ,§lovt zadruga*, dalje se je predlagalo, naj se poslužujejo učitelji na ib stran Mohorjeve družbe. - Na to je predlagat nadučitelj Po-rekar izjavo, v kateri je izrekel svoje ogorčenje rau< napadov na goap. predsednika »Zaveze*, kateremu pa zaupajo učitelji; zalo naj ostane na svojem mestu. Izjava je bila sprejeta z navdušenjem. Glavno zborovanje je potem zaključil predsednik, pozdravljaje g. drž. poslanca dr. Ferjančič.t, kateri je došel na zborovanje. Banket v salonu »Louisenbada* je bil jako animiran. Udeležilo se ga je kakih 200 oseb. Prva napilmca je veljala Njega veličanstvu, dalje se je napilo županu Pelernelu, dr. Ferjančič je napil naprednemu učiteljstvu, uč. Urbančič prof. Ilešiču, ta slov. vzajemnosti itd. Po skončanem banketu so se dali ude-ležniki skupno slikati, potem šli na razne strani. Zvečer je bil koncert v istih prostorih tik jezera. Vrtni salon poln občinstva. — Nadučitelj Rus je preskrbel prijetno iznenadenje. Iz vasi Grad na oni strani jezera je plul počasi p l a v ves v svetlih balonih proti salonu. Mešani domači zbor je popeval na njem: V gorenjsko oziram — Po jezeru — Otok bleski itd. Plav se je ustavil pod salonom; veranda polna poslušalcev. In v oni tihi gorski noči je mogočno donelo tje po jezeru: Jujte gore in hribovi, da sinovi Slave smo S Občudovali smo posebno zvonk sopran. To je bil čaroben užitek! — Koncert prav lep. Poleg godbe, ki je res dobro svirala, srno culi samospeve za sopran in bariton tako dovršeno, da moramo le čast«tati učiteljstvu, da ima v svoji sredih takih močij. Tudi čve-terospev je mojsterski rešil svojo nalogo. Po koncertu je trajal še kaki dve uri živj.hen ples, na kar so se vsi razšli k počitku. Drugo jutro je večina z »pustila Bled. — Taki sestanki so pač najkrasnejši spomini vsakega zavednega slovenskega učitelja! Flajštcreck kuratu Valesu je dalo baje 57 hišnih gospodarjev v Bfatiici, ki so bili »presenečeni nad nezaslišano drznostjo najpodlejšega obrekovanja, ki je že izlila pre-umazana »Soča* na brezmadežno čast našega pivč. g. kurata M. Valesa.* — Teh 57 hišnih gospodarjev je torej čitalo ali slišalo Citati ono krasno zaljubljeno pisemce gorskega dekleta. To nas prav veseli. Vemo pa, da je izbudilo le občo veselost; ako so dali dopis ali križec pod pisanje, skrpucauo v kakem farovžu, nas prav nič ne vznemirja. Braniški posestniki (sedanji) so res še precej v temi, kar jim ni zameriti, ker so bili doslej vedno le zanemarjeni od vseh slrnnij. Mlajši rod, ki stopi v njih sedeže, bo že drugače sodil. In v takem rodu je moč naše stranke, ^e zmaga napredne misli. Zato je pa umevno, da po farovžih črtijo tako mladež in jo imenujejo »podle divjake, mlečne propalice" itd. Ne verujemo, da vsi braniški posestniki vedo, kaj so podpisali ali podkrižali, kajti svojih lastnih sinov vendar ne bodo tako grdo črnili pred vsem svetom! Dostavljamo še, da »Soča" ni obreko-vala kurata Valesa, marveč je le priobčila pisano pričo o njegovih razmerah z nekim dekletom, H so "trajale po njegovi lastni iz-•ja«MBaj &«Mw-r-Da Valesu ta objava ni ljuba, verjamemo; vemo tudi, pa se Valesu r' zakrivi las na glavi, ako bi imel še danes zveze, kakoršne odsevajo iz pisma, ali pekel smo zaslužili po farovški morali — mi, ker smo (izzvani!) priobčili ono pisemce. — Mi vzdržujemo resničnost vsega, kar smo pisali ! Konec! »GoriSka ljudska posojilnica" je imela v mesecu maju prometa K $WM5'M. Občinske volitve v Gorici. — V drugem razredu so izvoljeni svetnik Gani, 91 glasov, inž. Luzzatto, 87, dr. Venier 74 in Bramo 72. Volit je prišlo 95 volilcev. Inženir Luzzatto je naznanil po lepakih, da ne reflekluje na kandidaturo; izvoljen je vseeno. Kmetijska družba je. imela v četrtek občni zbor, katerega se je udeležilo kakih 70 oseb. Predsednikom je izoljen Franc grof Corouini, predsednikoma pa vit. Bolle in conte Panigat. O* kmetijski družbi več o prvi priliki. Samomor aH zločin! — V četrtek v jutro bo našli pri mostu čez Verso med Krminom in Mošo truplo mladega človeka, katero je bilo razmesarjeno. Sodijo, da bi se bil vrgel ta mladi človek pod vlak ter bi bil potem vržen v stran ali pa se je zgodil kak zločin. Ponesrečenec se zove Francesco Alt; pravijo, da je bil bolehen in jako nervozen. Truplo so pustili na cesti, dokler ni prišla komisija na lice mesta. Ha, ha, kdo ho verjel! — Povedali smo že, na kak način je hotel »Prismojenec* priskočiti Valesu na pomoč. t. j. izmislil si je histerijo o svinjskih pismih, katere dobivajo v novejšem času dušni pastirji. — Ker smo črne lažnike pošteno stresli za ušesa, je povedal zadnjič, da bi nam »ohladil jezico", da imajo v rokah škandalozno pismo do vnetega dušnega pastirja u najnovejšega časa. »Prepričani smo tudi ~ pravi daljo — da bi bila to pismo prav gotovo dobila »Soči*, ako bi bil dotični duhovnik lo eno samo besedo odgovoril". To je zopet jedna cvetka — farške b r o i. v e s t n o s t i! Tu je prozorno povedano, češ j nekdo (gotovo od »Sočine* strani) je bolel izvabiti od vnetega dušnega pastirju odgovor, ki bi bil zanj kompromilujoč — in ta odgovor bi dobila »Soča*. Mi hladno odgovorimo tole: Tudi ta fabula je izmišljena z zlobnim namenom, ki dela vso Čast morali naših politikujočih nun-cev, katerim stojita na čelu dr. Andrej in dr. Pepe Pavlica. Gospodje si dajo lahko napisati od svojih kuharic in navskriž med njimi cele kupe škandaloznih pisem, na katere seveda ne odgovori, pa imajo vendarle ~ „nekaj* v rokah I Liz pa ima kratke roke! In tako se zgubi v nič tudi oni »nekaj*, ako pride pred sodbo — javnosti. Ako, recimo, tisti sveti dušni pastir ve, kdo mu je pisal škandalozno pismo, na dan ?, n j i m 1 Ako pa tega ne ve, niti odgovoriti m* more in odgovor n*? bi prišel »Soči* v roke! Na anonimna pisma pač nikdo ne bo odgovarjal, zlasti ako so »skaridoiozna*. Ako bi duhovnik kaj odgovoril na tako pismo, zasluži pač, da ga s palico zapodd iz cerkve! Torej ? »Prismojonec* je zopet n t; s r a m no 1 a g a 1S — Pozivljemo dr. Pepela in dr. Andrejca, da opravičita to insinuacijo! Ali hočete, da se izbere — — častni sod, ki reč dožene po navadnih pravilih ? Ako v to ne privolite, Vaju de-hmo odgovorna za tako — umazano splet-karenje, ki je grešno I Tega greha se morata zavedati 1 — Vera peša, peša I »Slovenska zadruga*, glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug ter »Centralne posojilnice slovenske* v Krškem, bode odslej prinašala razen opisov narodno gospodarske vsebine tudi razprave o domači in narodni vzgoji, ker slovensko učiteljstvo ne more še ustanovili samostalnega lista o tej stroki, kakor se je to poudarjalo tudi na shodu jugoslovanske učiteljske »Zaveze* na Bledu. — AmerlkancI v LJubljani. -— V četrtek je kilo došlo v Ljubljano toliko ljudstva od vseh slranij, kolikor na en dan še nikoli p poprej. Tudi z Goriškega, celo z Bolškega, J jih je bilo precej lepi število. — Po kaj ? Sli so pogledat po vsem svetu sloveče zabavišče (— menažerija, cirkus, cela vrsta nenormalnih ljudij itd.) Barnurn & B a i 1 ey. — To je res arnerikansko! Nad 1000 oseb je tu uposlenih; okoli 400 je le konj, blizu 40 slonov itd. — Največje enako podjetje na svetu. — V štirih posebnih vlakih se prevaža že 2 leti po Evropi. Vse to pa gre s tako arnerikansko hitrico in točnostjo, da so dajali n. pr. 29. maja dve predstavi v Zagrebu, 30. maja dve v Ljubljani, 31. maja pa zopet dve v Mariboru. V par urah je postavljenih ali zopet podrtih 12 šotorov, med temi 6 velikih; največja sta menažerija in cirkus; v tem zadnjem je J2.000 sedežev. Občudovanja vredna točnost, ročnost in hitrica. Ko pridejo vlaki na določeno postajo, je nakrat vse živo, kakor na mravljišču, iu v malo času se pomika ogromna vrsta voz na prostor zabave. Vsak voz ima določeno vsebino in osobje, ki mora izvršiti določeno delo ter skrbeti, da je vsebina voza vedno v najboljšem stan« in na svojem mestu. Zato ta hitrica. Vojaški krogi se za to jako zanimajo. — Ko je končana zadnja predstava, so izgnili tudi že vsi šotori razun cirkusa; in predno je zapustil zadnji človek cirkus po predstavi, je tudi ta že na pol podrt. V dveh urah' nTvee sledu, vse je že na kolodvoru. V Ljubljani so bile razprodane obakrat vse vstopnice; vsega ljudstva je bilo torej okoli — 30.000. Ljubljana kaj takega še ni videla! —- Predstave v cirku so res nekaj velikanskega. Telovadci, akrobati, jahači prve vrste nastopajo nakrat na 3 krajih (šotor je v podobi elipse.) Najznameniteji pa je nastop slonov v treh četah in skupna vaja 70 konj nakrat. Krasni konji pridejo sami in na poziv se postavljajo v red vsak na svoje mesto! Kaj podobnega svet še ni videl. Ženska podružnica sv. Cirila In Metoda r Trstu vabi na predstavo tržaških diletantov, ki bo v nedeljo dne 2. junija t. 1. v dvorani »Narodnega doma" v Barkovljah. Igrali bodo narodno igro s petjem »Rokov-njači*. Blagajna se odpre ob ti, uri, začetek ob 7„ konec po 10. Vstopnina 1 K, sedeži prve vrste 2 K, druge vrste 1 K, tretje vrste 60 vin. V nedeljo 10. jun. bo druga predstava v dvorani gospe Sancin-Cemot v Skednju. Drobi*. — Neki 48-letni Ant. Batič iz Goric«, ki je slaboumen, je Izginil. Od nedelje dalje ga ni več videti. Vso iskanje je bilo doslej zaman. Okoli 50 delavcev pri mostu čez Barko je bilo pričelo stavkovnti, ker so jim nakrat hoteli znižati dnevni zaslužek. Obrnili so »e po pomeft do okr. glavarstva. Do tega so se zatekli tudi delavci v kamnolomu v Grgarju, katerim podjetništvo še ni plačalo zaslužka, tako da nimajo niti ničesar jesti. Dolžno jim je že kakih 1500 K. Listnica. — Gg. dopisnike in poročevalce prosimo potrpljenja. Pride vse na vrito, __________ Razgled po svetu. Državni ibor. — Razprava o vodnih cestah m jo izvršila povsem mirno. Trgovinski minister je povdarjal, da jo načrt preštudiran dobro, da zato opozicija nasprotuje le v nekaterih točkah; plovni kanali bodo koristili tudi kmetijstvu, Oglasili so se razni govorniki pro in conlra, končno so sprejeli predlogo. Delegacije bodo imele seje še 8., 5. in 7. junija. Konec delegacij bo dne 10. ali 11. junija. Zadnja plenarna seja po drugih zatrdilih bo dne 8. t. m. V delegaciji avstrijski v proračunskem odseku so razpravljali o zunanji politiki. Bacquehern je konstatoval, da trozveza jej ostane podlaga, Dalje hvali trozvezo, izreka nado, da bo mogoče trgovinske pogodbe sklenili v splošno zadovoljnost, potem pa omenja na sploh, da v zunanji politiki je vse zadovoljno, in Goluchowski je žel zaupanje. — O Bosni in Hercegovini se je reklo, da vlada tam nezadovoljnost med prebivalstvom. Slednjič so kredit za okupirane dežele odobrili. Ogerska delegacija je sprejela ekstra-ordinarij za vojsko z dodalečnimi krediti. DrŽavnozborskl program do konca tek. zasedanja bi bil po sedanjih dispozicijah ta-le: V ponedeljek bo na dnevnem redu tretje branje investicijske predloge ter kanalske, zajedno razprava o žganjarini, ker je predlogo gosposka zbornica premenila s tem, da ni sprejela Thurnherjevega dodatka, kateri je sprejel drž. zbor. Potem pride na vrsto razprava o premembi §§ 59. in 60. obrtne predloge ba^e, drugo in tretje branje načrta o davku na železniške vozne karte ter končno predloga o lokalnih železnicah. Kraljica Draga se je peljala v četrtek prvič po dolgem času stalnega bivanja v kraljevski palači na sprehod okoli mesta. Spremljal jo je kralj. Slovanski greh. — Občina Smerče na Koroškem je bila do sedaj v rokah nasprotnikov. Dne 7. maja je bila občinska volitev in občina bi bila gotovo prešla v slovenske roke, ali glede razdelitve odbornikov se niso mogli sporazumeli. In občina je ostala v nasprotnih rokah. Francoska. — Dne 30. pr. m. je sprejel senat vi»s zakon proti kongregacijam, iz-v?.emši § 18., kateri določa, da naj sodnije prevzamejo oskrbo cerkvenih posestev. V južni Afriki. — Današnji listi poročajo o boju med Buri in Angleži, v katerem so baje bili Buri pobiti ter zapodeni v beg. Pa tudi Angleži imajo velike izgube, okoli 147 mrtvih in ranjenih. Devet poskuša vrniti se v kapsko kolonijo ; pod njegovo komando stoji 3000 Burov. Kitajsko. — Lihungčang je izročil, kakor poročajo iz Pekinga, velevlaslim dekret, po katerem se zavezuje Kitajska, pl. čali 450 milj. Uelov odškodnine. — Nemško vrhovno poveljstvo je razpuščeno; vojaki se vrnejo domov, le nekaka mešana brigada ostane tam. Raznotero. — Na občnem zboru delničarjev južne železnice dni 30. pr. m. so predlagali, da se toži upravni svet v smislu trgov, zakona. Zahtevajo povrnitev 49.000 gld., ali predlog je bil odklonjen. — Znani morilec Hilsner, o katerem je bilo govora tudi v našem listu, je baje pomiloščen v dosmrtno ječo. — V Vratislavi so se pritožili veliki industrijalci, ker je nemška vlada izgnala poljske delavce. — V Varzinu na Pomorskem (Pomern) v Nemčiji je umrl grof Viljem Bismark, drugi sin žel. kancelarja Bismarka. — Srbski listi iz Belgrada poročajo, da je povila soproga višjega pravoslavnega svečenika Ar-hangela hkratu 6 otrok, 3 dečke in 3 deklice. — Iz Hongkonga poročajo, da je obolelo v zadnjem tednu do 25. maja na kugi 200, umrlo 187 ljudij, — Na Dunaju imajo pod pokroviteljstvom nadvojvode Frana Salvatorja v Praterju izložbo avtomobilov. — V Gročani si je prerezala na polju 78-letna kmetica Neža Racman po nesreči trebuh. Ni upanja, da bi okrevala. — V Kopru je zblaznel Seb. Gal, fin. stražnik v pokoju. Po noči je hotel ubiti svojo ženo in otroka, ki sta pa pobegnila, Na lo se je Gal pod streho obesil. - Stavka v Resici na Ogrskem nadaljuje. Na nikak način delavci ne odnehajo od svojo zahteve po 10 urnem delu. Narodno gospodarstvo. DOLEHJSKA REVA. (Članek izven uredništva,) (Konec) V Metliki je večja grajsčina. Za kmetijo bi bila vredna 150 tisoč in več. Kupila jo jo ljudska posojilnica v Ljubljani, ki je v rokah duhovenstva, za 80 tisoč. Ta posojilnica nema nič dobička od te grajščine. Ali to velepo-sestvo naj služi v »pananje* metliških meščanov in naj postane zavičaj kakim rodovnikom ali redovnicam, Koliko kmelskih pridnih ljudij bi lahko živelo na takem veleposeslvu t Ali kaj hočemo! Naše občinsko odboro na kmetih vodi po večjem duhovnik, Ta za božjo voljo ne svetuje odboru, da bi občina kako grajfičino kupila, prodala njive in travnike kmetom, hoste pa obdržala občini v korist vseh občina rje v. V vsakem takem slučaju bi občini prišla velika grajska hosla zastonj in kmetije bi se po nakupu parceliranih grajskih njiv in travnikov, ojačile. Občine dobijo s lahka denar na posodo po 4'/,%, Pa lega ne storijo du-hovenski »gospodarski organizatorji« zdajšnje dobe. Liberalcev farovški kmet ne poslula. Duhovniki pripravljajo v krajih, iz katerih se možki močno izseltavajo, konsumne fitacune, v katerih ženice uuerike poslan, krvavo zaslužen denar t .i mož zapravljajo, bajte in zemljišča pa pustijo zapasti. Pet kmclskih poslancev ima Kranjska v drž. zboru. Ali se je že kateri prolivil proti pogubnemu naseljevanju menihov na Kranjskem ? Ali se je že kateri pritožil, da ni prav, ako oskrbnišlvo verskega zaklada vele-posestva tega zaklada prodaja redovnikom, ki so v našem zdajšnjem svetovnem gospodarstvu nesmisel? Ali je že kateri teh kmetskih poslancev zinil besedo, da bi se brigala država vsaj za to, da ona pokupi veleposestva, ki pri nas ne morejo več živeti ter iz njih napravila kmetije, kakor Nemška, ki je ustvarila fond 100 milijonov mark za to bla-gotvorno delo samo v manjšem oddelku nemške zemlje. Pri nas na Slovenskem veČina veleposestev ne moro delati s stroji. Mlaiilnice jedino. Naš svet je po večjem hribčast. Pa kaj bo govoril kmetski poslanec o koristih kmetije, ko jo pozna le, vozeč se po Železnici. To je naša reva. Državne vlade na Madjarskem so dale čez 25 milijonov gld. samo za prenovljenje vinogradov kmetske lasti. A Madjari so pač, možje. —- Če kdo~ obmejnih Slovencev misli, da se liberalstvo na Kranjskem samo za šport bije z farovži, potem gleda v zvezde, ne pomislivši, da na ubogi slov. zemlji stoji. Temu liberalizmu gre za 10, da tudi kmeta zbudi, da isti pridobi ljubezen do šole, da dobivlja isti širši razgled, da začne uvidevati, kje so zavore njegovega gospodarstva, da začne potom občin, zadrug grajsko zemljo pridobivljati v svoje roke, da našemu duhovenstvu ono samo ustavi nesrečno hojo do tje, da dobi .mrtva roka" vso boljšo zemljo v svoje kremplje. To bi bil zadnji udarec po slov. narodnosti, ako »mrtvu roka* naprej grabi, kakor je začela grabiti. Z vso silo skrito in že javno dela naše duhovenstvo na to, da se to zgodi. Naša masa je še tako nerazsodna, da še sama daje denarje za to pogubno delo, oziroma ojačenje bogastva »mrtve roke.* Dokler je naša masa ljudstva taka, je potreben najradikalnejši liberalizem. V Ameriki, na Veslfalskem bodo raz-strošeni ti ubogi, ti nesrečni Slovenci, ako se tej »gospodarski organizaciji* našega duhovenstva mej narodom ne pripravi resnoben odpor. Ta argument tudi velja: Ge že moramo. Slovenci kot narod izdihnoti, vsaj kot potujčenci si ohranimo to, ljubo lepo o,;emlje! Poštna hranilnica je leta 1900. dobila čistega dobička za 4,266.101 K; znesek so je na podlagi postavnih določit izročil poŠti. V poštnohranilničnem uradu na Dunaju ura-duje 1657 uradnikov in streže 240 strežnikov, torej skupaj 2197 oseb. Za poštno hranilnico nabira po državi vseh 5982 poštnih uradov, na morju pa 5 ladij. Tako je bilo dne 31. decembra 1900. F. :j ^^TT^TU-T Poslaniea. Slavn. uredništvu .Soče" in .Primorca* v Gorici. Nasprotniki našega »Pevskega in glasbenega društva* še vedno ne dajo miru. Posebno jim je pri srcu naš pevski zbor. Neizmerno se boje, da bi ne bilo dovolj zraka v prostorih, kjer se vadimo, da bi v poletnih mesecih ondi ne bilo prevroče, po zimi seveda pa premrzlo, da bi se naši glasovi ne pregreli ali prehladili. — Ob vsej taki skrbi za naše glasove pa se kaže le ena sama želja, da bi nas s sirenskimi 3vojimi glasovi zvabili kam drugam ter tako onemogočili prelepe namene našega mladega društva. Tudi s .politiko* strašijo, da bi.koga na tako prozoren aaein terorizovali. ,Soča* je doslej že veliko preveč odgovarjalo. Zato prosimo si. uredništvo vsled današnjega soglasnega sklepa 39 navzočih pevcev možkega zbora, da bi v bodoče ne odgovarjalo več na nikake napade. Ako bi bilo kdaj kaj nujno potrebno, odgovori društvo s kratko izjavo, ali pa nastopi kako drugo primerno pot. Navadne napade, sumni-čenja in zbadanja pa kratko ni malo ne bo zavračalo ne društvo, pa tudi si. uredništvo »Soče8 naj jih hladno prezira, kajti vsi poskusi, da bi nas odvrnili od sedanje poti, vse lepe in vabljive besede kakor tudi Čudovito smele grožnje so in ostanejo brez vspeha. Mi vsi smo in ostanemo kakor jeden mož zvesti prelepi zastavi .Pevskega in glasbenega društva* ter hočemo dokazati vsej naši javnosti, da smo kos postavljeni nalogi. To bo naš najboljši odgovor na vse napade na naše društvo. V Gorici, dne 19. maja 1901, Za možki zbor .Pevskega in glasbenega društva*: Dragolin Pohlin, Dr. Rud. Gruntar, tč, Ij^joik. W. predsednik. Prva c, kr. avstro-ogerska privil. Tma C, Kr. avsiro-ogereiia pnvu. OVARNA BARV ZA PROČELJA ^ Karal Kronsteiner, Dunaj III., Hauptstrasse 120 (v lastni hiši). gjp- odlikovana z zlatimi svetinjami, -^gj Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbništev, vojaških oskrbništev, železnic, obrtnih, hrlbolazulh, plavžnih ter zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te barve za pročelja se raztopč v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih k 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. Uzorcl na papirju ?. navodilom zastonj in franko. KONJEDIC & ZAJEC V GORICI priporočata: traverzerPorlana-fn ^ ter vse potrebščina za stavbe po tekmovalnih cenah« Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni» boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclnvanncii-Apoteke, Fraak-furt A. H. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Koran Št. 3. Priporofia vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela -aJ*"*^ briških, dal In črna vina ^ ^Pjeflfš matinskih in iz vipavskih, ^n i s t a rs k i h furl&nskih, f$ vinogradov. Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zmarna. Postrežba poštena. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frlklish-a m Vrhniki-Kranjsko. % OlaTiit zastopnik za Gorico fn deželo Josip Rovan v Gorici-Rabati^ št. 20-v Gorici. PriporoCa se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50* 25 in 12 Va litrov ter v plombovanih steklenicah po V« litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo pripo- | roča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Ko lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo registrovano društvo z omejeno zavezo v Goriei. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4VS % : Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojilu se dajejo samo lanom, in sicer p* menjice po 6% in na vknjižb po 5VtV. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje kan. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.53.6 Poštno-hran. račun štv. 837.315. Tovarna »zornih telovadnih priprav ŠOB. ITmDYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanib in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo piiporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Jvavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —8 Poprave izvrSuje po najnižjih cenah. v Gorici, Raštelj št. 21, II. nadstropje. —-#-. Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez odstranjen] a zobnih korenin. SMT" Zobovje na zračni tlak (Specijaliteta). Fopravtfaiije irprenarejaitfe obrabljenega zobovja. Naročila izgotavlja'dobro, hitro in ? ceno. Govorne ure s od 9. ure dopoludne do 5. popoludne. I. kr. pmil. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Goriei, na Pravniku št 22 h nadstr. JU. Poveraf. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogoviee, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Lepa priložnost m letno sezono! Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik St. 5 v pritličje se prodaja blaga do tovarniških cenab! Rudolf Benedetič čevljarski mojster v Goriei, ulica Morelll štev. 29. Priporoča svojo Čevljarsko delavnico vsem domačinom ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom. — Izdeluje bodisi priprosto ali najfineje obuvalo. Izdelek je trpežen, delo pa okusno po ugodnih cenah.________________ 101 do 311 (M. Mntm lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vieh krajih s prodajo zakonito dovoljenih dri. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Luovrifl Čaterreleher, VIII Deutsche gaBse 8 Budapest Pristno ft. Ihierrij-jcvo centifolijno mazilo jo najbolje mazito m mm, vzdržuje fistoto ter olaj§iye bolečine, vpliva na hitro zaceljenje; z omebčnnjeiH rane odstrani tqje predmete vseh vrst. - Važno je za hribolazce, kolesarje in jiiliake. Dobiva •• v lekarnah. Po poŠti ae razpošilja franko 2 Skaltjici za K 3-r>0 - Škatljiee na p<>-skušnjo, prospekt in izkaz zaioir vseh dežrl sveta razpošilja proti predplačilu K l-HO tOTarna Iekarja A. Thierrr-fa v Pregradi pri Kogateu-SIatini. — Ponarejanja treba s-e ogibati ter paziti na zgornjo varstveno znamko, katera je vžgana na vsaki Skatljici. Dobre ure in po ceni! h 3-letnim pismenim jsuintvum razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter Izroz zlatnina Meat (Čeiko). Dobra ura Item. iz niklja fl. 't 75; srebrna ura R.*m, II. 5*80; srebrna verižica fl. I SO; budilnik iz niklja (1. 1-90. Tvrdka je odlikovana h c. kr. orlom; ima zlate »rebrne »vetinje iz razalav ter tiso'e priznalnilt pilili. IluHtrovan cenik zastonj I Rihard Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetttiriiii štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nI«MU cenah. jLda 1881. y Gorici ustanovljena h/rdka I' WHUIIM-HUWWl (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni cent. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Lekarna CrlstofolBtti t Gorici Prave in eiint Itltitn kapljice z znamko sv. Anto Zdravilna moč teh kapljic jo nepre-kosljiva -Tekapljice vredijo redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. 0krape po-iv.«tv«n« ,„alnk.>. zvarjeni ietodee storč, da zgine o kratkem easu omoiiea in živo/na ienosf (ntrtvost). Te kapljice tudi stord, da človek raji je". Cana steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narofiitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoietti v Goriei. SVET0VN0ZNANA losVEŽUJOCA PIJAČA. Nepresegljiva zdr " Nepresegljiva zdravilna voda. Glavno zastopstvo Schielin & Miiller V TRSTU, ulica Acqu*dotto it. 40. I 1*1 " • ~1 ferska zadruga Jf[ v lonci (Solkan) j Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem 1 I in založnikom pohištva, da ima I j veliko zalogo ||g|| veliko zalogo I izgotovljenega pohištva vseh slogov I v Solkanu pri Gorici. Ig v Solkanu pri Gorici. I ---= g --- I I Naznanjamo, da smo prevze?" ^ I Kar ni v zalogi, se izvrši točno ¦ I dosedanjo trgovino pohištva tvrdke L§ po naročilu v najkrajšem čr»« a. I I Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza j^ liwr I I vecchia 3t, i, katero bodemo vo- L ^— Cene zmerne. - I j dili pod jednakim imenom. L Dele je lični ter dibre osvieno. I