Št. 120______________________V Gorici Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek - soboto oli +. uri i>rt|»ol»lne ter stane po pošti prej«. [ fl|, ali v Goriei na dom pošiljana: vse loto.........l"i K a/a « ¦ •'.......»O 11 Va ii........."» ii Pcsanntino številko stanejo 10 vin. ,SOCA" JiiiirSi.Tgl^ijjp^i^vdTip* prilogi*;* Ob -tib^i*¦* „ rRažipot po GoriSkcra in GradišČanskem" in dvakrat 'f'l,.iii, Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". jJniučnino sprojema upravništvn v Gosposki ulici v_ 7 I. nadstr. v „Goriski Tiskarni" A. Gabršček. ij naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in .poslanice* se*ffeivnljo tftrPetit-vrstah če l^juio 1-bar .G v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Večkrat po pogodui. Večje črke po prostora. — ¦ ^klarne iu spuii v uiedniškeiu delu 30 v vrsta. Za •Uiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. četrtek dne 14. oktobra. 1909, Ta6a| XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. mdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 19. dopoludne ter od 2. do. 5. popoldne; ob nodeljau in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 y T. nadstr. na levov tiskarni. NaroCnino in oglase je plafiait loče Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „8oče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 180. „Soča" in „Primore-" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka iu.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1;. Marija Bregaut, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. L Hova^ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban. tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Presni. Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mlranskd cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schvrarz, Šolska ul.; Južni - kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčic) tiska in zaL Zlobec - Štrekelj. Kraševei so nam sporočili iz vseh glavnih krajev, da bodo raje volili Z1 o b-ca in ne Stepančiča. — Izvrševalni odbor naroduo-napredne stranke se je posvetoval o tej nameri naprednih in kmečkih kraških volileev ter sklenil, naj se zgodi izražena volja in naj volijo - - Z1 o bc a. I o naj v tem slučaju store tudi proti nje-jjovi volji, ker se nikdo ne more odpovedati ožji volitvi. Šele potem, ako bo izprijen, lahko izjavi, da volitve ne sprejme. Ako to stori, potem bi bile nove volitve za jcduega poslanca. — Sicer se ni bati, da bi m- odpovedal, kajii klerikalci vedo dobro, da hi potem ne bil več izvoljen klerikalec, ,iKo hi, seveda, do t je Kraševce že sreča-:.i prava pamet. - h\ tako smo prišli na krasil srečno tako daleč, da smo dali pro-Ntovoljno klerikalcem še enega poslanca, tako, da jih imajo zagotovljenih devet. \ko dobimo mi vse ostale, jih bomo nudi le petorico, tako da bi bilo v de-/.dueiii zboru ravno obratno razmerje od /ailnjič. Naši Kraševci so torej vrgli Štreklja najpicj z Jeričem, drugič bi ga vrgli z Zlobcem. In to je najznačilnejša epizoda iz naseda političnega življenja. Pred J leti je bil izvoljen Štrekelj v državni zbor z večino skoro 20U0 glasov proti dr. Laharnarju, ki je vendar izobražen človek*.......Od takrat je Štrekelj izvrševal svoj mandat tako požrtvovalno in marljivo, da je ustrezal vsaki želji svojih volileev. Kdor je imel kako zadevo, da je državni poslanec le mogel kaj pomagati, >c je obrni! nanj in on je z veseljem in ljubeznijo šel na delo. Nešteti so slučaji, ko mu je ljudstvo dolžno hvaležnosti. — a s: i t i e n e ga si u č a j a n e more k d o n i\ \ e s t i. d a j e z a n e m ari! s v o j o tioi /n os t. In tako so minila tri leta v delavnosti '•>'¦ pridnosti. Ali kaj se je zgodilo? Ko je Štrekelj padel v spi o š n i ku-riji, kar smo pač pričakovali, ni moglo ne Miielo biti niti najmanjšega pomisleka, da &' je treba voliti v kmečkih občinah. Na-rouiio-napredria stranka ga je tudi kandi-tlovala. — toliko bolj, ker je izjavil g. A h •• a m predsedniku izvrševalnega od- bora, da proti Š t r e k 1 j u ne k a n~ d i d u j e. Vkljub temu je kmečka stranka k a n d i d o v a 1 a A b r a m a proti š t r e k 1 j u. Cin najpriniitivnejše politične poštenosti bi bil, da bi kmečka stranka ne delala tako nevarnih eksperimentov ter morda ne kandidovala sploh nikogar ali pa da bi pustila na miru tudi dr. Ci r e g o r i n a. Saj on ni agrarec, je odklonil program te stranke, kakor Štrekelj. Postaviti so imeli torej dva čisto kmečka kandidata, — in v nedeljo bi imeli ožjo volitev z a o b a p o s 1 a n e a. Zmaga bi bila naša za oba! Tako pa so agrarci s svojim Abramom dali klerikalcem še jed-nega poslanca! To je vspeh in zasluga kmečke stranke! Žalostna zasluga! Slučaj, ki se je primeril državnemu poslancu Štreklju, nima kmalu primere v politični zgodovini. Ljudstvo, ki je tako iikiakovsko, ne zasluži, da se njegovi najboljši sinovi žrtvujejo zanj. Kdo naj se pa vrže z vso gorečnostjo v politično delo, ako kar meni nič tebi nič ljudstvo da prednost kakemu Jeriču ali tudi Abramu pred njim, ki si ni svest najmanjšega pregrešiva preti prevzeti dolžnosti? Pravi, resnični, celi možje morajo z žalostjo zbe-žati od takega pokvarjenega ljudstva, — in na njih mesto pridejo politični vlaču-garji in šarlatani, ki bodo imeli Boga in volilce za norca. In taki lepi časi se bližajo na Krasu, ako pustimo prosto roko raznim prodaucem, ki so sejali zadnji čas kvarljivo seme po trdil: kraških tleh. Boj takim podlim značajem! Pojdemo mirno njih do — ljudstva, ki mora odpreti oči, kako je bilo letos zapeljano in osleparjeno. Darija. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje). Darija ima ritme, kretnje, poze, ki se ne dajo naučiti,« je priznala Clorinda. "i«'i ie molčal, toda ni bil hladen. Naivna čutnost, krasne oblike tega orijentalsko 'enega telesa in pred vsem to sentimentalno, pol zaprto, temno, vlažno oko, — vse to se je polastilo njegove fantazije. 1 ton Uri j Lamonov ga je vprašal, kako sta nu' ugajala Darija in njen ples. Darija je čutila to vprašanje in bila bi dala dušo za i°> da bi slišala njegov odgovor. Tiho se i»na je bližala, toda Clorinda jej je stopila sproti. :>Oarija,« je vskliknila, »ti plešeš kakor boginja. Glej, privošči tudi meni triurni. Prepusti mi ulogo Oalateje —« in s tresočimi rokami se je držala njene vo-"iaioče obleke. »Ti blazniš! To je nemogoče!« je od-vr'iila Darija skoro nevljudno in hitela k oktm, kjer sta stala Ilja in Dimitrij. Kaj je tudi pomagalo klerikalcem k zmagi? (Dopis). Uspevati more le taka stranka, ki ima določene cilje pred sabo, ki ve, kaj hoče. Le taka stranka more računati na bodočnost. Stranka, ki se lovi okoli ter ne vt kaj pravzaprav hoče, nima obstanka, more se kmalu zgubiti. Kakšne namene ima klerikalna stranka, to vemo prav dobro; isiotako so nam znani cilji napredne stranke; ti dve sta stranki s preciziranimi cilji — ali še dandanašnji ne vemo, kaj pravzaprav je hotela takozvana kmečka stranka. Videli smo pač v njej vse polno mandatov in časti in masti željnih ljudij, ali da bi bila pokazala stranka, kakšne namene ima kot taka, tega pa nismo še doživeli. To stranko je bilo mogoče meriti po dvojem: po shodili v Gorici in po njenem ofi-cijelnem glasilu. Nekaj časa so dokaj pridno zahajali v Gorico. Vsak četrtek skoro je bilo v Go-rjci agrarno posvetovanje. Visoko so se držali, govorili vprek in vprek, dopoldne in popoldne. Prihajalo je tudi nekaj kmečkih ljudij zapravljat denar. Ali če si pre-motrival ta-ie zborovanja, si uvidel hitro, da je vse skupaj prazno delo ter da so strnili skupaj ljudje, ki bi nekaj radi, pa sami ne vedo kaj. Dopoldne so govorili tako, popoludne pa že drugače. Prepirali iu klali so se med seboj, da je bilo joj. Da ne more obroditi tako počenjaujc dobrih sadov, je bilo jasno vsakomur, kdor ima pamet za to, da misli prav. Ofieijelno glasilo te kmečke stranke je bilo včasih dobro, pa le včasih, redko-krat, drugače smo čitali tam.neumnosti in prismodarije, da so se ljudje za glavo prijemali. Zato pa se tudi ni moglo udomačiti med našim kmečkim ljudstvom. Kmeta hujskati, mu obljubovati to in ono, to je lahka reč, demagogi znajo to izvrstno, ali pomagati mu v resnici, to pu je težko. Ti ljudje so trosili le nezadovoljnost okoli, kar je že ni dosti, storiti pa niso znali koraka, ki,bi kazal, da so res to, za kar se predstavljajo, namreč oni, ki pripeljejo našega kmetica v boljšo bodočnost. Mermoljevega kvasenja so bili ljudje kmalu siti, kako malo bo koristil goriškim kmetom, pa so uvideli, ko je začel strašiti z zadružništvom po deželi prav po klerikalni maniri: edinole v politične svrhe naj se ustanov • zadruga za zadrugo prav pov-sodi, koder se zdi preroku iz Vrtojbe. — Zadruživšivo je težko delo; potrebno je iu naša dežela ga bo deležna, ali po previdnosti in potrebi. Modrijani pri »Glasu« so se zlagali, da je napredna stranka proti zadružništvu sploh, ker izključuje zadruge v politične svrhe v svojem programu; ujeli pa so se, ker so tako dosti jasno ra-zodeii, v kak namen snujejo oni zadruge. Vse početje kmečke stranke so znali klerikalci naravnost izvrstno izrabljati v »Ta devojka pleše čudovito,« je rekel Ilja. »Nikdar še nisem videl kaj podobnega. Kakšna poezija je v teh kretnjah, in čutnost, tako sladka in mamljiva kakor vonj jasmina! Vidim, da je ples lahko umetnost kakor godba. Toda to, kar vidimo navadno v gledališču, ti pirneti in skoki se mi zde vrhunec smelosti. Sovražim balet, in njega svečenic ^ mi gnusi jo.« Ob ves ta pogovor je pripravil; Clorinda svojo tekmovalko. Darija je HSala le poslednji stavek: »Sovražim balel, in njega svečenice se mi gnusi jo.« Mraz jo je obšel, in prebledela je. Začela je omahovati, in vrgla se je na najbližji .laslanjač. Naenkrat se jej je gledališče zagnusilo. Nikdar ga ni ljubila, plesala je zato, ker so jo k temu silili, in zato, ker jo je to preživljalo. Zdaj je čutila v srcu edino željo, da bi jej ne bilo nikdar, nikdar več treba plesati. Kako krut se jej je zdel smeh in vesel pogovor, odmevajoč po dvorani v trenotku, ko je ona tako nepopisno trpela! In iz vrtinca teh glasov se je čul brezčuten smeh Clorinde, ki je svoje strankarske namene. Pobijali so kmečko stranko dosledno, tolkli po njenem preroku ter kazali njo in njega v pravi luči. To je klerikalni stranki izvrstno koristilo, še toliko bolj, ker od napredne strani ni bilo takrat odpora proti Šušmar-jem, pa če je bil še tako potreben. Vemo dobro, zakaj ne. Napredna stranka je zasledovala dobre svrhe in napredno časopisje je molče prenašalo vse z dobrini namenom. Toda vse to ni bilo na mestu. Pokazalo se je pri volitvah. Volitve so dale klerikalcem zmago nemalo radi tega, ker je njihovo časopisje dosledno pobijalo agrarno šarlatanstvo. Ljudje so zmajevali z glavami pa se jezili: Kaj taka naj bo odslej naša politika, taka, kakoršno uganjajo »kmetje« v kmečk1" stranki?! .nogo se jih je odtujilo ter uskočilo ali v klerikalni ali pa v socialistični tabor. Agrarstvo je neizmerno škodovalo napredku na Goriškem ter razganjalo ljudi narazen, namesto da bi se bile naše vrste jačile in množile. Ko so pa letos domišljave! sklepali samostojen nastop ter se je Mermolja lovil po Gregorčičevi »flajdi« iu je začel njegov »Glas« skesano moliti žalostni del rožnega venca - smo bili na čistem, kako škodo mora obroditi ta ljuba stranka ob volitvah. —• Zanesla je med ljudstvo politično nezna-čajnost in nestalnost, s svojim nedelova-njein pa veliko napihnjenostjo je odpahnila od sebe ljudi, žal, da je pri tem prizadjala marsikako izgubo napredni stranki. Kar so ti ljudje počenjali ob volitvah, pa presega vse meje. Klerikalno časopisje jih je zmerjalo in imelo za norca. In ti agrarni dobričine niso imeli nujnejšega posla od tega: trepetali pred krivo klerikalno palico, katero so vihteli nad njimi, se delati lepe ter se zaletavati v »liberalce.« Včasih pa, ko ni bilo nebo le preveč Črno, je smuknil zopet spiritus agens v stranki h Gre-gorčiču, poprosit ga mandatov. Tako smešne in neumne politike še nismo imeli na Goriškem. Še mnogo se da povedati, pa za danes naj bo dosti. Napredna stranka je tu krepka. Izčisti naj vse, kar ne spada v njo, potem pa krepko na delo! Pred vsem pa neizprosljiv boj šariatanstvu in fikfa kovstvu! pozabila na Galatejo in svojo nev^išano prošnjo ter ?daj glasno zaklicala: »K mizi, j gospodje in dame! Raki, zapeljivejši kakor vsi egiptovski plesi, se kade v srebrnih ' skledah, riba, veličastnejša kakor faraon, izziva na boj vilice, in kremi a la fleur ( d: orange Širijo vonje, ki so slajši kakor ¦ vsi parfumi Vzhoda! Vsa čast.naši Da- ( riji, še boljše zna prirejati lepe večere , nego plesati ,oso'!« J Posedli so k mizi. Prasko v ja je sedla poleg Darije, obe ste molčali in se niste vdeleževali niti pogovora, niti smeha. Clorinda se je Čudila, kaj se je zgodilo njeni tekmovalki, in izzivajoče koketirala s knezom Ivanom. Darija se je zadovoljila s tem, da se je včasih ozrla na Iljo. Ilja ni afektiral niti resnosti, niti žalosti, .govoril je z vsakim, kdor ga je nagovoril, toda vedno brez hrupa in glasnega smeha. »Miren je kakor cvet,« si je ponavljala Darija. Praskovja jo je potegnila za obleko. (Dalje prihodnjič.) Dr. K. J. Kantak. Razvoj Avstrije*V Ako nas ne motijo znaki, nah, nasprotujočih njemu prirojeni lastno-} sti. Radi tega se tudi pojavljajo vedno gla-1 snejše vesti — da tudi vsenemški zemljevidi — o razdelitvi Avstrije. Govori se, ¦* da bode trajalo samo do tedaj, dokler je še živ cesar Franc Jožef. Še le to, da je u-* brala dinastija pot reform (splošna volilna ) pravica) in energija krone (Fejervarv in o-j glasitev aneksije Bosne) so potlačili te j glasove. Za sedaj — recimo — je lahko „ do razdelitve še daleč. Avstrija ima na k vsak način ugodne pogoje razvoja zbog ^ svojega položaja v Evropi. Danes štejemo j v Avstriji okoli 50 milijonov prebivalcev. V narodnem oziru je 477% Slovanov 3 (Čehov, Poljakov, Hrvatov in Srbov, Ru~ 5" sinov, Slovencev), Nemcev 24%, Madja-T^rov 18'69%, Italijanov 5%, Rumuncev J 47%. Za glavni vzrok slabosti Avstrije 4 in pričakovanega razpada se uvaža na-p vadno veliko število prepirajočih se na-\ rodnosti. To je v resnici slabost, ampak le 3 pri današnji sestavi. . (Pride še.) Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda pošilja Lovro Rejec, Nemški rut, K 3.60. Znesek je nabran o priliki izvrstnega odgovora 70-letnega starčka klerikalnemu mladeniču, kaj je storila klerikalna stranka v dobi svojega obstanka. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročila za računske oziroma gostilničarske listke v zadnjem času redkeji postala. Slovenci in Slovenke zahtevajte po vseh gostilnah in kavarnah, pa tudi v trgovinah računske listke! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse odpošiljatelje zneskov iz družbinih nabiralnikov, da vedno na položnici, oz, nakaznici napišejo, iz katerega nabiralnika odpošljejo denar. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja tem potom, da ima sledeče razglednice v zalogi: Vodnik Bleiweiso-ve, cc ,a 100 kom. 4 K, V. Polakove, cena 100 kom. 4 K, s hišico, cena 100 kom. 8 K, narodni tabor v Žalcu, 100 kom. 8 K. Domače vesti. dr. Nikolaj suplenta na Karol podle- Osebna vest. — G. Omersa je imenovan za višji državni realki v Idriji. Umri je v goriški bolnišnici N a r d i n, sin izvoščeka Nardina gel je rani, zadani mu od stekla. Vseslovenska narodna stranka, — »Gorenjec« piše v uvodniku sobotne Številke »Padec Goriške — naša bodoča zmaga,« da klerikalci pač nimajo povoda upiti sedaj 6 *zmagi«. Naprednjaki so res padli, a v neenakem boju: niso imeii na razpolago ne denarja ne prižnic, ne spovednic, ii njihova zaveznica tudi m ljudska nevednr.st in slepa vera v duhovnike. Klerikalci gredo sedaj na višino sve-je meči; ko bodo višek prekoračili, se začne strmoglavjenje navzdol. Ne smemo pa sumi rok držati križema, temveč Že sedaj začeti delo zase. »Zatorej venkaj med narod! Poučite ga, organizirajte ga! Prvo delo bodi ustanovitev x V s e s 1 o v e n s k e narodne stranke«! Le tako si iz padca Goriške vsi narodnjaki zasnujemo svojo zmago, svoje bodočnost.« tako sklepa list svoj članek. Dr. Gregorčič je glasoval za laške liberalce v Gorici z odprto glasovnico. — Za ožjo volitev v splošni skupini v Gorici je izdal dr. Gregorčič parolo, da se mora iti volit laške liberalce. Njegovi agenti so letali okoli za Bombiga, on sam, dr. Gregorčič pa je.tudi šel volit. Da bi laška liberalna komisija ne dvomila, da je volil doti Antonio Gregorcig laške liberalce, je dal odprto glasovnico z laškimi liberalnimi kandidati. Prijazno se je smejal Gregorcig. prijazno so se nasmehnili laški liberalci v komisiji. — Zunaj po deželi je takrat grmelo proti slovenskim napred-njakom, da so brezverci, žalilo in obre-kovalo se jih je na najpodlejši način, nunci so kričali, da bo ferdaman vsak, kdor voli liberalce — v Gorici pa je tisti čas doktor teologije, katoliški mašnik Gregorčič izdal parolo, da se mora iti glasovat za laške liberalce in šel je tudi on sam glasovat z odprto glasovnico. — To pač menda govori dosti, kakšne lumparije uganjajo politikujoči nunci z grmenjem proti slovenskim naprednjakom. Ti niso nikaki brezverci, ali teh se ne sme voliti, vsak bo ferdaman —- voliti pa se mora po Gregorčičevem ukazu laške brezverce v Gorici, in tisti, ki gre prvi za nie v boj, je dr. Gregorčič, katoliški duhovnik, sam. — Klerikalna sleparija z vero in nesramna zloraba vere in cerkve proti poštenjakom se bo še kruto maščevala nad onimi, ki imajo Boga iti ljudi za norca ter skrbe le za svoj trebuh in svoje Perpetue! »To ste pa slabo napravili...... V po- •°deljek popoldne je čakal neki gospod nune na državnem kolodvoru v Gorici na vlak. Približal se mu je neki mestni Slovenec, ki mu je med drugim povedal, da je on šel v Gorici glasovat za Faiduttija, češ, ker se je prej od katoliške slov. strdke toliko povdarjalo, da gre za vero. V strahu, da bi bila vera v nevarnosti, jegla-' soval za laške katoliške kandidate. Tu pa se je odrezal slovenski gospod nune, rekoč: »To ste pa slabo napravili, da ste šli volit za Faiduttija.« — A, tako! Glejte, glejte! — Toraj za vero gre. ali voliti katoliškega prosta, ki bi pač braml vero, je slabe napravljeno: Torej naj osa te v::ra v nevarnost!!: — Mož se je ujel pa pokazal, da je krik za vero gre! le za; on:: i.e-unmc kmete, ki kar trepečejo prej mi licem, ko jim laže: da gfe za vero; 'mini se je, da ne gre nič za vero pri volitvah, ampak gre res le za vlado farovžev nad ljudstvom! Slabo je napravil oni mestni Slovenec po mnenju nunca, katerega nadškof dobro pozna, ker je šel volit Faiduttija — najslabše pa so napravili oni volilci po deželi, ki so volili slovenske »katoliške* kandidate, ker to prinese naši deželi neizmerno škodo! »Oštja, smo zmagali«! — Neki zagrizeni klerikalni krčmar blizu Kojskega je strahovito preklinjal, ko je slavil zmago klerikalne stranke. — »Oštja smo zmagali« -----------»porco d..., liberalci so šli,« kruce fix — aleluja« itd. Ljudje, ki so poslušali znorelega klerikalca, so se zgražali. — Naj se »špegla« nad njim kojščan-ski župnik Marinič! — Pravi podivjanci in brezverci so klerikalni zapeljanci! V Renčati se je pehal nekdo, ki je prišel iz Bosne, silno za klerikalno stranko. Rekli smo, da je prišel zanalašč domov agitirat za katoliške kandidate. Sram ga bodi! — Renski nune je bil v nedeljo za policaja. Na straži gor- in dol je korakal pred volilno sobo, agitiral ter strahoval ljudi, kar se je dak. Njegov ugled je vsled tega čudovito porastel in nadškof ga misli povišati! Sedaj beračijo vino tehanti, fajmoštri, kaplani pa še razni kutarji, kozli in preča-stiti; jesenske trtne uši poberejo vse najbolje kmetu, Poprej so kričali na napred- njake, da so brezverci, sleparji, anarhisti« sedaj pa »abstinentje« nabirajo vino pi j vseh in polnijo kleti, da jim bo grelo kri, da bodo lahko še bolj divjali v škodo ljudstvu, kateremu jemljejo vse najbolje. Prav bi bilo, da se ognejo naprednih kmečkih hiš ali če pridejo, da jim kmetje nič ne dajo. — Če bi bila kmečka razsodnost večja, bi bili petelini že krotkejši. Dijaški almanah 1909—10. toplo priporočamo dijakom. Dobi se V Gabrščeko-vi knjigarni. Cigana Cirila Majerja je ustrelil orožnik pri Ročinju. Cigan je bil rojen leta 1874. v Kronbergu. Ko je zrasel, je postal hitro jako nevaren človek, ki je krade! in napadal ljudi. Leta 1895. so ga ujeli redarji v Gorici z veliko težavo; bil je ves oborožen z noži, revolverjem, štileti. Leta 1896. je bil obsojen pred poroto v Gorici na 8 let ječe; in tri leta je bil potem v prisilni delavnici. Nato so ga utaknili med vojake, ali vojaška suknja mu ni prijala, zato je pobegnil v Italijo, kjer se je klatil okoli. Na sumu je, da je blizu Čedada ubil nekega kmeta, potem pa jo je pobrisal v Avstrijo. Kakorhitro je prišel v našo deželo, je bila žandarinerija pozorna nanj. Lovili so ga okoli po kanalskih hribih po Kalu, Banjšicah itd., slednjič je naletel nanj orožnik blizu Ročinja. Ukazal mu je naj se ustavi, ali cigan, ki je vedel, kaj na čaka, je pospešil korake ter tekel proti Soči, da bi prišel na drugi breg. Ker se na nov ukaz ni hotel vstaviti, je orožnik veljal za njim ter ga zadek Cigan je rvuel smrtno zadet v Sočo, ki ga je odnesla. Trupla še niso dobili. Narodno bralno društvo »Ojstri vrli na Planini na Kranjskem priredi prihodnjo nedeljo veliko društveno veselico s petjem, gledališko predstavo ter plesom. Celo leto je županstvo branilo društvu na najnesramnejši način vsako še tako nedolžno zabavo! — Društvo je pa znalo zastopati svoje pravice, pritožilo se je na okrajno glavarstvo, ki je župana podučilo, kaj sme in kaj ne, —Ni treba torej verjeti raznim lažem, ki jih trosijo naši nasprotniki po okolici, češ, da je veselica prepovedana. Mi imamo popolno dovoljenje že 14 dni v rokah, pa nobenemu ni še prišlo na misel, da bi veselico prepo\ e-dal! — Udeleži se tudi več narodnih društev, zlasti iz sosedne Primorske. — Anton Kobal, t. č. predsednik. Angleški delavec Mac Renakls se je pretepal v Tržiču, kjer je delal, ter p.i-zadjal nekemu delavcu težko telesno po-škodo. Renaldsa so pripeljali v goriške zapore, kjer pa je kazal, da ne more biti pri zdravi pameti. Pripeljali so ga v opazovalnico v tukajšnji >ohiišnici. Ni hote! jesti, molil pa je vedne n klečal. Zdravniki so sedaj izjavili, da R- alds ni odgovoren za svoje dejanje. Posl "i so ga domov na Angleško. Včeraj popoldne sta se peljala okoli V/•> dva ntiiica po tekališču Jos. Verdijevem: blizu Bolkove hiše je prišel neki otrok pod voz. Poškodovanemu dečku so ljudje takoj prihiteli napomoč ter ga odnesli v bližnjo vežo. Nabralo se je polno ljudi, ki so ostrašeno popraševali. kaj se je zgodilo z dečkom --- samo ona dva nunca sta ostala čisto hladnokrvna ter sta nagnala fijakarja, naj ju hitro odpelje, ne da bi se bila kaj zmenila za otroka. Kako so ljudje komentirali njuno postopanje, si je lahko misliti. V goriško bolnišnico so sprejeli baletnega Fr. Mermoljo iz Podgore, ki je padel z biciklja ter se poškodoval na jeziku in v ustih; potem 58-letnega Karola Peršoljo iz Kojščanske županije, ki je bil zadremal na vozu ter padel, pri čemur se je močno poškodoval na vratu. Obstrelil se je danes nevarno na poti proti Soškemu mostu neki brezposelni hlapec. Reveža so prenesli v bolnišnico. 4 cigane je aretiral v sredo g. Pahor. orožniški stražmešter v Gorici, nad Če-povanom, ko so spali. Na vesti imajo razne tatvine konj v Italiji in v Gradišču. Aretirali so nekega 30-letnega Petra Hohnjeca s Cerkljanskega, ker je na smmt. da je izvršil več tatvin. V Solkanu je aretiral orožniški stražmešter g. Pahor v sredo nekega 20-let-nega Lebana iz Lokovca radi tatvine. Prostitutka Magdalena Makarovič je padla v roke policiji v Gorici, na kar je dobila kazni 1 mesec strogega zopora s postom in trdim ležiščem vsak teden. Tri sumljive Hudi je prijela policija v brici- Pišejo se Al. Runko, 33 let star iz [W.ina, 26-letni J). Kainerle in 26-lctni M. poiak i/ Trsta. Našli so pri njih orodje, ki i kazalo na pošteno obrt teli mladih Ijudij. Telovadno.društvo.»Sokol« v L0z:i'rja VŠr bYa&R4*'ikuštva !iTa " Gorici rrofiš- liein, da se v nedeljo, dne 17. t. in. prične Lino ob 9. uri zjutraj v društveni dvorani Ljjca sv.. Ivana 7, v a d i t e 1 j s k i tečaj. Ona društva, katera niso še poslala Ljglasov, naj. to rfemtfdoma -s+ore* Na zdar! — Odbor. Telovadno društvo »Sokol« v Ajdovem sklicuje za v nedeljo 17. t. m. ob 3. L pop. ustanovni občni zbor svojega od-,elca v Sel u. Prijatelji Sokolstva dobro-jošli. Na zdar! km narodnih društev. »Narodna Čitalnica« na Knezi in v Ipodmelcu priredi v nedeljo, dne 17. oktobra 19U9 s sodelovanjem gg. gledaliških igralcev is Trsta in Tolmina v gorenji iz prijaznosti odstopljeni dvorani tovarne g. m;žmč iz Kanala tik železniške postaje v podmelcu »Moč uniforme,« burka s petjem in godbo v 3. dejanjih. Spisal: .lak. utoka. —• Uglasbil: H. O. Vogrič. Sodeluje popolna voj. godba"c. in kr. pešp. št. 47 iz (iorice. Začetek predstave ob 4l/a- uri pop., konec predstave ob 77 a uri zvečer, lilagajna se odpre ob 4. uri pop. Vstopnina k predstavi za osebo: f. sedež Z K, K. sedež I K 20 vinarjev, stojišča 60 vinarjev. !'o predstavi ples. Vstopnina k plesu za iitožko osebo 2 K. K muogobrojni udeležbi iiljuclno vabi združeni odsek. Zveza vlakov k predstavi v Podmel-at: Prihod z (ionskega: 4.03 pop. —- Prihod z (gorenjskega: .5.44 pop. Odhod proti Ooriški: 8,12. Odhod proti Gorenjski: o.,is in 1.42. Ložice. — Podpisani odbor Kmečko izobraževalnega društva »Zarja« se zahvaljuje najtopleje vsem udeležnikom naše dne 3. t. m. v Anhovem prirejene veselice, domačinom in sosedom, posebno pa immi bratskim Kanaleem, kojih je prihitelo nenavadno število v našo sredo. Vrlim Kanaleem še posebej najsrčnejša zahvala za sodelovanje pri veselici s krasnim petjem; tega ne zabimo nikoli in nikdar! G. Alojzij Križnic je blagovolil podariti društvu 10 K, za kar mu bodi naša srčna hvala! Domačini so nam pa posodili raznih reči, koje srno rabili neobhodno za prireditev veseličnega prostora. Zato: Bog jim povrni! — Za odbor: Henrik Klavora, predsednik. Avgust Gabrijelčič, tajnik. - Ko, se, ima dodati sladkor moštu, razbije naj se ga na manjše kosce. Če se ga hoče dodati črni zdrozgalici, dene naj se ga v kak jerbašček ali vrečico. Vrečico naj se zgoraj zaveže in obesi na drog ter potopi na enak način v zdrozgalico tako, kakor se dene topit modra galica, ki se jo raztopi ja za n? pravo bakreno-apnene zmesi. Na ta način se sladkor v kratkem -i'tt&tQPJ,jyicd topenjem1 pada sladka, gostejša razstopina na dno kadi aii bednje, zato naj se, ko se je ves sladkor razstopil, zdrozgalica s kolcem dobro premeša. Ako se hoče dodati sladkor belemu moštu, ki ne vre na,tropinah, naj se vtoči iz soda v kako ornco ali kad nekoliko mošta, vrže nanj na male -kosce raztolčen sladkor, meša nato s kolcem tako dolgo, da se raztopi. Ko se je ves sladkor raztopil, naj se mošt zlije zopet v sod in skozi veho z kolcem dobro premeša. Skrbeti se mora, da ima klet, v kateri se nahaja cukran mošt, primerno toplino. V to svrho naj se drže okna in duri zaprta in če Še ni klet dovolj topla, naj se jo na primeren način ogreje. Pozneje, ko mošt povre in se včisti, kar se zgodi navadno vsaj do Božiča, naj se kakor necukrau mošt pretoči na čisto. Trsni ali pesni sladkor, ki se ga je dodalo moštu se spremeni pod vplivom kislin in kvasnic, ki se nahajajo v moštu, v grozdni ali enak sladkor kakršen se nahaja v grozdju in povre potem v alkohol. Z dodatkom sladkorja moštu, se torej moč vina ali alkohol poveča, vino postane to-raj stanovitnejše in pri takem vinu se ni, treba bati, da bi tako zlepa zbolelo ali se celo popolnoma pokvarilo. Poskrbite toraj trtorejci za dodatek sladkorja, posebno pri moštih, ki so bili napravljeni iz premalo sladkega grozdja in to takoj, ko dobite dovoljenje za to od pristojne oblasti. I. B. C. kr. trgovinsko ministerstvo je dovolilo z odlokom od 2. t. m. štev. 34.085,'p zgradilo medmestne telefonske proge iz Gorice v Gradiško s telefonskim omrežjem v GradiŠki pod iivetoiu. da prispevajo iuteresentje h gradbenim stroškom proge Gorica-Gradiška 30'/. Govorilna pristojbina za navadni tri-niintitiii pogovor med telefonskimi omrežji v Gorici in Gradiški se je določila na 40 st. Trgovtko-Dkrtae in gospodarske vesti. Trgatev na Goriškem. — (Nadaljevanje in konec.) — Ni nam sicer znano, če je katero županstvo ali katera druga korporacija, ki ima zastopati koristi naših trtorejcev, vložila na pristojno oblastvo prošnjo za to, da bodo smeli vinogradniki brez drugega, dodajati letos moštu sladkor, znano nam je pa, da je občina Šmar-ie na Vipavskem vložila tozadevno prosijo in dobila nato dovoljenje, da smejo taniošnji občinarji letošnjemu moštu dodajati sladkor. Korak, ki ga je napravilo Koriimenovano županstvo je bil jako u-mesten, kajti s tem se je prihranilo tamo-šnjiin občinarjem mnogo pisarije. Da se določi, koliko sladkorja se nahaja v moštu, vporabiti se mora v to svr-jjo klosterneuburško mostno tehnico. Mostna tehtnica pokaže namreč, koliko odstotkov ali koliko kilogramov sladkorja se 'uiliaja v 100 l mošta. (Take tehtnice do-l)c se n. pr. v Gorici pri A. Primožiču na Komu št. 30) Dober mošt mora imeti najmanj 17 odstotkov sladkorja. Za vsak odstotek, ki primanjkuje do 17, je dodati 830 gr-i kg navadnega, trstnega aH pesnega sladkorja. Več kakor 4 kg sladkorja pa -,e ne sme dodati, ker tak mošt težko vre. Za cukranje mošta naj se rabi bel ali ntfiniran sladkor, nikar naj se pa ne rabi Zix to takozvani »sirup«, ki je cenejši od sladkorja. Ta poslednji ima v sebi razne zdravju škodljive primesi in zato je doživljanje istega moštu in vinu zakonito Prepovedano. Politični pregled. Padec Bicnerthovega mlitisterstva. - - Bienerth je obljubil Nemcem, da zakonske načrte o proglasitvi nemškega kot edinega uradnega jezika v nemških alpskih deželah predloži v sankcijo. S tem je bil padec gotov. Češka ministra Začek in Braf sta podala demisijo, kateri sledi de-misiia celega kabineta. Kranjski deželni zbor. — V kranjskem deželnem zboru se godijo lepe reči. Na galerijo prihaja tudi sloveči Tersegiav. Lotil se je bil zmerjati napredne poslance, pa tako surovo, da ga je moral klerikalni deželni glavar spoditi z galerije. Na stopnicah je pretil, kakor čitamo v »SI. N.«, z revolverjem nekaterim naprednim poslancem. Tak pač je ta sveti mož! — Klerikalci so zgruntali nov občinski volilni red, po katerem hočejo deliti občine, kakor drago deželnemu odboru, da bi dobili v roke še one, katerih še nimajo. .Po-tej noveli se uvede tajna volitev, čemur se nikdo ne protivi. pač pa predlogu, da se črtajo virilni glasovi, da izgubijo častni občani svojo pravico glasovati v I. razredu, da dobi deželni zbor pravico, združevati občine proti njihovi volji ali jih pa ravno tako deliti. Da si zasigutajo pa tudi vsako kmetsko občino, naj po njihovem predlogu ne volijo v prvem razredu več tisti, ki plačajo dre petine davka, ampak one dve petine k! ste kot prvi navedeni v imeniku, ki bi si ga klerikalci sestavili — po svoje. V drugem razredu bi naj volili vsi drugi, ki so v volilnem imeniku, oni ki imajo neko inteligenco in vsi ki plačajo najmanj 30 kron osebnega dohodninskega davka. V tretjem razredu slednjič glasujejo vsi, ki so že prej glasovali" in vsi ki še niso nič. To naj bi bil zakon za ustavno državo?! Seveda se sprejme v kranjskem dež. zboru vse, kar hočejo klerikalci. Razne vesti. Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj V. redni občni zbor 16. vinotoka 1909, ob 8; uri zvečer v prostorih društva z običajnim vsporedom. V Lovranu se mudi sedaj poljski pisatelj Henrik Sienkiewiez; baje pride v Opatijo v kratkem slavni norveški pisatelj Bjornsterne JJiojrjftspn. m Katoliška cerkev zgorela. — Iz Mi-troviče poročajo, da je v Peči zgorela katoliška cerkev. Baje so jo zapaiili sami menihi, češ, da bi se tako pokazalo, da so v Sandžaku neurejene razmere; morda bi ga bil treba zopet zasesti. Ferrer — ustreljen. — V Barceloni na Španskem so ustrelili včeraj Ferrerja, ki je bil obtožen, da je bil z uporniki meseca julija v zvezi ter da je izdelal osnovo za izvedbo republike na Španskem. Bati se je izgredov zbog usmrtitve, katero se je odsvetovalo z raznih strani. Društvo drž. pisarniških oficijantov in pomočnikov za Primorsko v Trstu priredi v soboto dne 16. t. m. v prostorih društva c. kr. drž. uslužbencev v Trstu, ulica Barriera vecchia štev. 8,1. nad. zborovanje z dnevnim redom: Ureditev službenega stališča potom zakona. Vsi tržaški drž. poslanci so obljubili se udeležiti tega zborovanja. — Začetek ob 7l/2 uri zveč. Vsi pogodbeno nastavljeni uradniki, (ofi-cjanti in pomočniki) so vabljeni, da se gotovo udeleže tega zborovanja. Razmesaril je stroj v livarni kranjske industrijske družbe v Skednju pri Trstu 44-letuega delavca Matijo Kuštriua iz Pečin na Tolminskem. Truplo je bilo strašno zmečkano. Kralj železnic Harriman, ki je pred kratkim umrl, je zapustil svoji ženi dve milijardi 3^5 milijonov frankov, vsakemu svojemu otroku 30 milijonov, ostalim so- ! vodnikom 50 milijonov. Zapuščinski davek I znaša 15 milijonov. O draginji živil se je posvetoval mi-nisterski svet l^. t. m. ter sklenil sestaviti odsek, ki naj se bavi temeljito s tem vpra-I šanjeni ter stavi potrebne predloge. | izseljevanje v Ameriko. ¦— Iz Trsta se je odpeljalo meseca septembra v severno, Amc..ko 1458 izseljencev, lani isti j mesc 376. V južno Ameriko se je odpeljalo meseca septembra iz Trsta 360 izseljen-, cev, lani ob istem času 381. — Od 1. jari. do 30. septembra letos se je odpeljalo iz 'lista v severno Ameriko 12421 potnikov, lani v isti dobi 3135; v južno Ameriko 3563 potnikov, lani 3341. Večina potnikov se je vozila s parniki družbe »Austro-Ainericana.« Število prebivalcev v New-Jorku. — Glasom najnovejših uradnih podatkov ima Ne\v-Jork sedaj 4,500.000 prebivalcev^ torej milijon več nego jih je bilo pred štirimi leti. Med temi je 1,800.000 Nemcev, 1.200.000 Ircev, 750.000 Židov in 45.000 Italijanov. Razun tega je v New-Jorku še drugih narodnosti. Mestni proračun znaša 780 mil. kron, torej petino proračuna angleške države. — Ne\v-Jork je za Londonom največje mesto na svetu. Največji podzemski prostor. — Okto-berski zvezek mesečnika »Adria«, ki ga izdaja J. Stradner v Trstu, imenuje lani odkrito jamo pri Opčinah največji podze- mski prostor na svetu. Jama je dolga 240 in visoka 138 metrov. Cela Petrova cerkev v Rimu bi imela v njej prostor, kajti ona je 52 metrov, krajša in 21. metrov nižja. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = Anton Knišič, == krojaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev/. 16 == v lastni hiši. ===== Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar veliko množina raznorslnega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih touarert najrazličnejših za vsaki stan. A. vd. Berini Gorica, Šoslka ulica t. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ajtnljitti tv:dk \x Istre, Dalmacije Maifette, Bari in Niče b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kros -~*96,104, 112, 120, 123 i'36, 1*44. 1"60, 1'80, 2'-, 240, za luči po 72 vin. ----— Na debelo eene ugodne. —'¦— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe oija; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------tnila in sveč.---------------- Cene zmerne. Lepo, zračno stanovanje: 2 sobMn kuhi- Ponte nuovo 22. nja, odda se v ul. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten Železniški tir - -tnT^rfV, ¦fnififir-p' - ^age v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan "* ^'^^"S^- — ^ (last verskega zaloga). Osrednje -Tofem; M, Via flella Gaserma ii I Intarurban. telef.: Golica 5t. 74, Trst 5t. 1631. - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Codc v. Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, NTa no voj obali. Zastopstva: Egjrpt in Levania. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P« parnih in turbinskih gonilnih sil —- Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000, Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografiji zavod v Solkanu. Opravlja popolnofna: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do' 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — 6arancijska reserva K 180.000. — Reserva za Ufluhe X 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako jo oglas obsežnost se račuaa za vsako besedo 3 vin. HajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v meatu) niHco ne pozna, ker nikjer ne inaorirajo. škoda ni majhna. itn «a skoraj nova opravat za trgovino po lid 6C jako zmerni ceni. — Naslov pove naše upravništvo. ___________ 0|7,*La i**n mlada gospodična vešča sloven-ulUZDc ISbo ščine, nemščine in nekaj italijanščine. Službo sprejme kot prodajalka ali blaga jničarka. — Ponudbe na naše upravništvo. cjer bi opravljal tudi posel hišnika. Iz-»w„u~~. .e popolnoma v vrtnarski stroki. Nastopi lahko 1. novembra. — Naslov pove naše upravništvo. Učiteljskim kandidatom priporočamo: gOSll od 8 K više, loke, Strune in vse po- ni vse drobnosti, ki spadajo k temo. Muzikalije «v gosli, šolske knjige druge potrebščine. Vse po izvirnih cenah zalagateljev in vse Odlikovana pekarija in sladčidarna Rarol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiš!) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmanee in poroke, odlikovane velikonočna Since itd. _____ čuaflna vina In Blfcsrfo na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za unogc- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ""*• Knjigarna A. Gabršček Trgovski dom. naprej kg. — Za obilen obisk se priporoča ^^ NOVAK, brivec. J| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici jjj $$ registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. |J# Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 100'». v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne -JO. decembra i!)or>. sklenilo za leto 190t). ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G% obrestovanju. Doba za odplačilo pii posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V„% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/9%» večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in »Primorce . Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Iz hjubljane u nei»-3ork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kroiipršiiczssin Cecilie, Kaiscr Wilhelm II. — Kronprinz Willielm, Kaiser Wil1ielm der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedrich Willieliii, Konifj Albert, Prinzess Alice, Friedrich der Grosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobn pojasnila in potrebni pouk da vsakomur Fflvarrl Tavčar ltolotars|18 ulice *•**•v m^n Jull V Ul 11 lUV bfll, nasproti stari Tišlerievi gostilni. Anton Potatzkv v Goric? ; Na sredi Kamelja 7, j ! TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. i Najceneje kopovalšče nlroberškegt In draboegs i blaga ter tkanla, preje to nitij. POTREBŠČINE ia pisarniee, kadilec in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojač9 in fovtfatio. gvetinjlce. — Rožni Tencl. — MaSne knjlifee. lišna obuvala za ysb letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarie, prodajalce po sejmih in trgih _____________ter na deželi. 9 ar. *__ Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, popravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni. Natančen naslov pove upravnislvo „Soče". Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. Knjigarna A. Gabršček sprejme takoj 2 mženca, Čudovito nizket cene dvokoles, Šival, strojev, vsakovrstnih rUS-j gramofonov za --,,-¦' gostilno, kakor __ tudi različnih tjnovejših ploSC. Izvršujejo : tudi vse poprave Pri Batjel-ti Gorica Stolna ulica 3.-4. Prodaja tudi na mesečne ! obroke. i Ceniki frartko. jI GORICA. GORICA. I S Narodno podjetje 1 1 Hotel „Pri Zlatem Jelenu" I V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sol) za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbo. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske psp&! PosMajte milo iz te domače lome! Mete je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s soliicem Poskusite in soditeI * y Svoji k svojim!