Ljubljana, nedelja, 7. marca 1954 Leto XIX. Štev. 55 direktor .borbe« vlajko BEOOVIC glavni in ODGOVORNI UREDNIK IVAN S I B L UREJA UREDNIŠKI ODBOR JdS lzha3a vsak dan razen petka. — cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! : • i mm GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE m »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5 OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNlK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO l. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT ♦BORBA« ZA SLOVENIJO Družbeni plan in proračun pred Zoezno ljudsko skupščino ^854. V vezna ljudska skupščina I ve§a gospodarskega sistema Bilo bo začela iutri razorav-' je vsekakor potrebno sklepati tu-ljati o družbenem pla-1 di kompromise, zlasti kompromi- g, imenu Zveznega izvršne-nnj«V , imel ekspoze njegov ^Predsednik Svetozar Vukma-V5'T.empo. a ,^žben* Plan in proračun nostmi in zahtevami novega gospodarskega sistema. Na mnogih področjih je bilo treba napraviti stopnice za prehod k tistemu, po Sta ,---- plan m proračun ^emer težimo. bot, .gospodarstvo in vse druž- j Iz množice problemov, iz vse-let, ° z*vljenje v deželi v enem ga tega — da tako rečemo ™ odločilnega pomena. Z nji- gozda problemov je bilo treba iz-šan-S° ureiena najvažnejša vpra- ločiti in urediti glavne. To smo nja našega gospodarskega, s . v osnutku plana in proračuna v 1 Pa tudi družbenega življenja • storili. V teh predlogih se jasno 1954. i zrcali naša družbena in gospo- Ni dvoma, da bo Skupščina \ darska politika. Predvidena je n. ]eIa Predloženi osnutek pla- osnovna razdelitev nar. dohodka, toeiS/3 ga ne bo znatneje spre- določen je^ odnos v razdelitvi med cev n ^an smo ve^ mese-nieir, široko obravnavali in o gova IjZ?rav^jali- Zato se je nje-nii- °d°britev tudi tako zakas-ski nrl:?0gi.in najuglednejši ljud-jaji ■'slanci so se z njim ukvar-Prertu-®3 obravnavali do končno seCev 2enega besedila. Več me-2 niim°*Se no® 'n dan ukvarjali ^°variši iz Zveznega iz-Vržnjua sveta in republiških iz-nirani SVe1:ov> iz Zavoda za pla-samrn,’ odborov za gospodarstvo na3bol^av xin Podjetij ter naši plana J:1 strokovnjaki. Osnutek njihovi6 sanovič in vojaški odposlanec polkovnik Radovan Vojvodič, dalje pomočnik načelnika grškega generalštaba general Do-vas. načelniki štabov vseh treh rodov orožja general Cingunis, admiral La pas in letalski general Kelaidis, kakor tud; pomočniki obrambnega ministra Dimaratos, Jorguris in Jalistas. Vojaška delegacija FLRJ odpotovala v Turčijo | Skoplje, 6. marca. — Danes je ‘ odpotovala iz Skoplja na prijateljski obisk turškim vojaškim silam jugoslovanska vojaška dele- Atene, 6. marca. (Tanjug) Na- gacija pod vodstvom poveljnika DELO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE ZVEZNEGA SVETA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE BALKANSKI SPORAZUM JE TRAJNEGA POMENA Odbor je sprejel osnu tek zakona o ratifikaciji dodatnega sporazuma čelniik grškega generalštaba narodne obrambe general K krila ki« je priredil nocoj svečano večerto skopljanske vojaške oblasti generalnega polkovnika Rada Hamo-viča. DOGODKI V EGIPTU Poslance bodo imenovali Major Salem je izjavil, da želi Egipt okrepiti prijateljstvo z Veliko Britanijo Kairo, 6. marca (Reuter). AFP. — Predsednik vlade polkovnik Naser se pogaja z uglednimi egiptovskimi državniki o imenovanju poslancev bodoče ustavodajne skupščine. Poslanci bodo namreč imenovani, ne pa izvoljeni na parlamentarnih volitvah. Predsednik vlade se je v zvezi s Odbor za zunanje zadeve Zveznega sveta je na včerajšnji seji sprejel osnutek zakona o ratifikaciji dodatnega sporazu- vi ustanovitvi je bil sprejet lani julija na konferenci treh ministrov, sporazum pa podpisan 7. _____________________ w novembra. Tajništvo bo imelo ma k pogodbi o prijateljstvu in 1 široke kompetence za svoja pod-sodelovanju med Jugoslavijo,1 ročja vojaškega, gospodarskega, Turčijo in Grčijo. političnega in kulturnega sode- Zaradi odsotnosti predsedni- lovanja. Delalo bo nenehoma in ka, ki se še zmeraj mudi v ZDA, iskalo možnosti, da bo sodelovaje seji predsedoval podpredsed- nje čim širše in čim koristnejše i sadovi dela balkanskega tajni nik Karlo Mrazovid. Najprej so za vse tri države in za mir na ’ štva. Na koncu je Djerdja poudaril, da se je dodatni sporazum že začel uresničevati. Predstavniki treh dežel v tajništvu so imenovani in tajništvo je neformalno že začelo delovati. Njegov začasni sedež je v Beogradu. Kmalu, je poudaril Josip Djerdja, se bodo pokazali tudi prvi družbeni plan in 3e po«*«**«, koliko se nam Vse O Za to Ip-fn Tflcfntnvi+i ,g°spod! Vse tisto''u1? za leto zagotoviti ?°spodar’ mudili nekaj Med državi. PtedsedniW°UT?iim r“z&ovorom .i« fazna v odgovarjal na *r4nje ji^ a^nja s področja no-m vnanje politike.' obravnavali poslovnik in ga po krajši razpravi soglasno sprejeli. Osnutek zakona o ratifikaciji dodatnega sporazuma je obrazložil poverjenik Izvršnega sveta državni sveitnik J.osip Djerdja. Najprej je poudaril, da pomeni osnutek zakona o ratifikaciji dodatnega sporazuma izpolnitev balkanskega sporazuma, podpisanega lani 28. februarja. Za nenehno pospeševanje in poglabljanje sodelovanja med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo je z ankarskim sporazumom kot organ trajnega sodelovanja določena konferenca zunanjih ministrov, Izkušnje so pozneje pokazale. da ne zadostujejo samo stiki med zunanjimi ministri, ki se sestanejo enkrat ali največkrat dvakrat na leto. Zato ie bilo sklenjeno vzpostaviti poseben instrument, ki bi zagotovil vsakdanjo kontinuiteto v stikih in naporih za razvijanje trojnega sodelovanja na raznih področjih. Na pobudo naše države je bilo kot najprimernejši instrument sprejeto tajništvo trojnega sporazuma. Sklep o njego- Seja izvršnega sveta LRS jn Ljubljana, 6. marca. sprejel osnutek zakona o spre-Sedstv 03 se vršila pod pred- I membi Ustavnega zakona, obrav-seja °m tov. Borisa Kraigherja naval spremembo družbenega pla-skirn«, Vršnega sveta Ljudske1M LRS sprejel ustrezajoče LRS Izvršni svet je svetu. V nadaljevanju pojasnjevanja je Josip Djerdja rekel, da bo tajništvo izmenoma zasedalo v vsakem glavnem mestu, v katerem pripravljajo konferenco zunanjih ministrov, ker je ena njegovih nalog pripraviti konference. Predstavniki Turčije, Grčije in Jugoslavije bodo pooblaščeni, da tudi sami na podlagi popolnega soglasja predlagajo vladam treh držav vsak ukrep vojaškega, gospodarskega in kulturnega značaja, o katerem menijo, da je koristen. Tako bo prek tajništva zagotovljena kontinuiteta sodelovanja, hkrati pu. bo omogočeno, da bftdo konference zunanjih ministrov kar najbolj pripravljene in čim plodnejše. Josip Djerdja je nadalje poudaril, da ima tajništvo glede na značaj trojnega sporazuma še drugačen pomen. V njem je izražen sklep Jugoslavije, Grčije in Turčije, da razvijajo in Po pojasnilih poverjenika Zveznega izvršnega sveta so člani odbora za zunanje zadeve soglasno sprejeli osnutek zakona o ratifikaciji dodatnega sporazuma, ki ga bodo poslali Zveznemu svetu. Za poročevalca so določili tajnika Lazarja Mojsova. ~ 'V'' r:c '' •:.T^iažaŠ, tem pogajal z Ali Maherjem, ki ga je vlada že poprej postavila za predsednika komisije, ki sestavlja osnutek ustave. Tukajšnji diplomatski krogi sodijo, da bodo egiptovske politične stranke, ki jih je vlada prej razpustila, najbrž obnovili. Dobile bodo mlajše voditelje in spremenile svoje politične programe. Egiptovski minister za nacionalno orientacijo major Šalah Salem je v izjavi londonskemu Radiu poudaril, da njegova država želi okrepiti prijateljstvo z Veliko Britanijo in doseči sporazum glede anglo-egiptovskega spora o Sueškem prekopu. »Upamo«, je pripomnil egiptovski minister, »da bomo z Veliko Britanijo dosegli sporazum, ki nam bo omogočil popolno svobodo in spoštoval našo suverenost, mi pa lahko ostvarimo z Brita-j nijo dobre odnose.« V britanskem zunajem ministrstvu izjavljajo, da bo državni tajnik v Foreign Officeu $elwyn Loyd bržkone podaljšal svoje bivanje v Sudanu. Foreign Office z velikim za-n imam jem spremlja položaj v illi ! Egiptu. Sodijo, da je oblast pred sednika Nagiba veliko večja, ko Predsednik egiptovske vlade Naser večja, kot to priznajo člani Revolucionarnega sveta. POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI Tržaško vprašanje bodo ločiti od ratifikacije sporazuma EOS? V protivladni akciji opozicije so se monarhisti pridružili informbirojevcem — De Gasperi izdal nove ukrepe za utrditev demokrščanske stranke — V četrtek bodo glasovali o zaupnici Scelbovi vladi Rim, 6. marca. (Tanjug) Poluradna italijanska časopisna agencija »Italia« je objavila k ornem-tar, v katerem je med drugim poglabljajo svoje sodelovanje ne r<.č’eno, da namerava italijanska e, kadar bi jim grozila nepo-lv]ac|a precj počitnicami sredna agresija, marveč tudi, ko prcd|ožiti parlamentu ratifikacijo genske poročilo St tometc»rolo5ke sluibe LRS fpdrocu6 f?* marca 1951 ob T. hLJe včera! zIra<5ncsa t>rltlska, Joflno Evronn 8rednJ° ln *«- Francu’ moSno izpolnilo. p?,se ie za Alpami £ ga Pritisk » kltn vl»okega zrač-2?Ve ft-ontiin Atlantika prodirajo ?°ma Eniei^ motnje, ki bodo pola-^ pri ^ zahodno Evropo in bodo Vrei 88 P°vzroClle milo vreme. 7- 21 naPovcd *a nedeljo, ??remenlHv^ v,',"5*' Lepo vreme s r!ira bo latnost)o' Tempera- dr>evi pod 0 stopinj Celzija, pa do J-a stoolnl Celzlla amandmane, ki so v skladu s spremembami družbenega plana FLRJ. Te amandmane je Izvršni svet sklenil predložiti Ljudski skupščini LRS v razpravo. Dalje je Izvršni svet sprejel uredbo o tarifi prispevkov v sklad za obnovo gozdov z veljavnostjo od 1. marca 1954, s katero se določajo postavke za vse sortimente lesa. Izvršni svet je postavil za direktorja Uprave za ceste inž. Rudolfa Clmolinija, za direktorja Uprave za vodno gospodarstvo Inž. Lojzeta Kerina in za direktorja Uprave za investicije inž. Marjana Brillija. napetost na svetu popusti. Trojno sodelovanje je po našem prepričanju, je rekel Josip Djerdja, trajnejše od taktične začasne kombinacije, ki je odvisna zgolj od trenutnega položaja na svetu in ki lahko, ko se tak položaj spremeni, tudi sama popusti in odpade. Mi smo trojno sodelova sporazuma o evropski obrambni skupnosti, ne da bi to povezali s tržaškim vprašanjem. Sodijo, da je s tem komentarjem palača Chigi želela odgovoriti na napade opozicijskega tiska. Komentar pripominja, da bi vsako povezovanje vprašanja ev- nje imenovali izraz dolgoročnej- ,1°Ps]<1e obrambne skupnosti ter še nacionalne politike, ki jo ' * uveljavljamo v želji, da bi navezali čim tesnejše stike s svojimi sosedi, ki imajo enake koristi v času skupne zunanje nevarnosti in v mirnem času. Sprejem za diplomatski zbor Beograd, 6. marca (Tanjug). Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sinoči priredil sprejem za diplomatski zbor. Sprejema so se udeležili vsi voditelji diplomatskih misij v Beogradu pod vodstvom starešine, francoskega veleposlanika g. Phittipo Bodeta. tržaškega problema »utegnilo vzbuditi domnevo, da Italija z ratifikacijo sporazuma o evropski obrambni skupnosti daje žrtve, zavoljo katerih sodi, da ima pravico zahtevati odškodnino.« Na koncu komentar poudarja, da so z ratifikacijo sporazuma zagotovili glasove strank vladne koalicije. Vendar sodijo, da bodo o tem vprašanju razpravljali v skupščini šele po sprejemu proračuna in vrste gospodarskih ukrepov, ki jih je vlada predlagala. Opozicija je včeraj sprožila napad na novo vlado z zahtevo, naj parlamentarni odbor za notranjepolitična vprašanja nemu- doma predloži odpravo tako imenovanega Scelbovega večinskega volilnega zakona. Vladna koalicija je poprej tudi sama napovedala odpravo tega zakona, vendar te zahteve pozneje ni vključila v program, in sicer zaradi nesoglasja v krogu vladne koalicije same. Opozicija zdaj forsira to odpravo, da bi podžgala nesoglasja in zadala politični udarec Scelbi in njegovi vladi, ker je sedanji predsednik vlade bil tvorec tega zakona in ker je bila prav na temelju večinskega volilnega zakona vlada štiristrankarske koalicije doživela 7. junija volilni poraz. Manevrom, ki so jih sprožili informbirojevci, so se pridružili tudi monarhisti. Ta korak desničarske stranke pomeni presenečenje, ker so nedavno prav monarhisti skupaj z demokristjani zahtevali, naj odgode odpravo večinskega volilnega zakona. To monarhistično potezo razlagajo kot pritisk in izsiljevanje demokristjanov, katerih vodstvo ni sprejelo zahteve desnega krila, naj bi izpraznjeno mesto podpredsednika skupščine odstopili monarhistom. Monarhistična grožnja, da bodo prešli v frontalno opozicijo, naj bi sprožila akcijo demokrščanske desnice. Zoper to nevarno možnost je De Gasperi včeraj izdal nove ukrepe za utrditev »strankarske discipline in enotnosti«. V zvezi s tem je zahteval od urednikov nekaterih časnikov, naj ustavijo izdajanje tistih demokrščanskih časnikov, ki so v opoziciji proti vladnemu centru in nasprotujejo vladni politiki stranke. To velja za glasila desničarskih struj. Prvi odmevi na to kažejo, da desne struje teh ukrepov niso sprejele ugodno, zlasti ker želi na bližnjem kongresu demokrščanske stranke desnica ovreči uradno strankino politiko. Aneksionistična gonja v Trstu (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Trst, 6. marca. Iredentisti so začeli novo aneksionistično gonjo. Tako je po nedavni izjavi demO-krščanskega župana Bartolija o »potrebi novih koncesij«, ki bi jih »morak Italija dobiti v Trstu«, sinoči monarhofašistieni predstavnik Presti na seji občinskega sveta zahteval, raj »italijanski parlament ne ratificira sporazuma o evropski obrambni skupnosti, dokler ne bo .ešeno julijsko vprašanje«. 1/. PetriniČ TiSKOUNH KONFERENCA pri Izoišnem sneta L Souenie Predsednik Izvršnega sveta tov. Boris Kraigher je o dgovarjal na nekatera aktualna vprašanja novinarjev Ljubljana, 6. marca. Danes dopoldne je bila v prostorih Izvršnega sveta LRS tiskovna konferenca, na kateri so na razna aktualna vprašanja novinarjev odgovarjali predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher, član Izvršnega sveta France Kimovec in direktor Zavoda za gospodarsko planiranje Jože Ingolič. Uvodoma je tov. Kraigher pojasni,], kaiko je z združitvijo vnest Maribora, Celja in Ljubljane z okoliškimi okraji. Vprašanje združitve Maribora z okolico in Ljubljane z okolico je precej zapleteno in bo treba še mnogo razglabljanja in študija, ker Načrt za združitev še ni toliko izdelan, da bi lahko o njem na široko razpravljali, zato bodo o združitvi zdaj razglabljali predvsem v okviru komisij Sekretariata za zakonodajo in političnih organizacij. Enostavnejše je vprašanje združitve mesta Celja z okolico, kar bo verjetno v kratkem izvedeno. Izvršni svet je že sprejel osnutek zakona o spremembah zakona o upravni razdelitvi LRS in bo o njem razpravljala skupščina že na prihodnjem zasedanju. STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA DO PODELITVE PREŠERNOVIH NAGRAD Tov. Kraigher je dejal, da Izvršni svet LRS o podelitvi letošnjih nagrad ni prej razpravljal in da je bil o sklepu komisije informiran šele neposredno pred podelitvijo nagrad. Izvršni svet se s podelitvijo letošnjih nagrad ne strinja. Svet za prosveto in kulturo je pri tem napravil dve napaki, ki bi lahko negativno vplivali na našo kulturno in prosvetno dejavnost. Svet je spremenil' osnovne kriterije za podelitev Prešernovih nagrad, za kar pa ni pristojen, razen tega pa podelitev nagrad ni utemeljena s političnega, znanstvenega in umetniškega stališča. Nobenega pomisleka ni za nagrado akademiku Plemlju, saj je akademik Plemelj letos pripravil eno najpomembnejših znanstvenih del, o katerem je zdaj knjiga v tisku. Prav tako ni nobenih pomislekov za podelitev Prešernove nagrade književniku Bevku. Za ostala dva nagrajenca pa je tov. Kraigher dejal, da je podelitev nagrad neprimerna, ker pri oceni komisija ni upoštevala eno osnovnih načel za nagrajevanje, to je, da je treba pri nagrajencih upoštevati tudi odnos do naše socialistične graditve. Nekateri iz Sveta za prosveto in kulturo so to stališče skušali zago- ( i i , i i., > varjati, češ da je to bila najini j s,abostl’ kot f bl,° le.tos- ko® J ... ... . J ti o r»r nic/\ TormAPPntrfl p nrn vrt- graditi kako akumulacijsko hidrocentralo v Sloveniji, potem bi pa prišla prej na vrsto Lobnica na Pohorju, Idrijca in morda še Planinsko polje. Nekateri strokovnjaki so ob letošnji težavi z električno energijo spet skušali spraviti v ospredje bohinjski projekt, ki pa mimogrede povedano niti ni dovolj preštudiran, posebno glede geografskih in gospodarskih posledic, ki bi nastale, če bi del vode savskega porečja speljali v soško porečje. Ti strokovnjaki bi storili bolje, če bi se poglobili v poslovanje in organiziranje obstoječega energetskega sistema, da ne bi zašli v težave glede električne energije zaradi subjektivnih demokratična oblika podeljevanja Prešernovih nagrad, svojo trditev pa opirajo na čisto formalne razloge. Vzrok, da je komisija Sveta za prosveto zavzela tako stališče, je delno tudi v mi- na pr. niso termocentrale pravočasno nabavile premoga, ni bil čas remonta najbolje izbran in podobno. Iz vsega gornjega je jasno, da je razprava okoli gradnje bohinj- selnosti, ki jo' poslednja leta po-! ske hidrocentrale pretirana. Letos gosto srečujemo pri nekaterih i kulturnih krogih, češ da je demokracija v tem, da smo popustljivi in da se ne oziramo na politične kriterije, in da je borba proti sovražnikom socializma nepotrebna. Tov. Kraigher je nato omenil, da je pri tem prišel do izraza tudi neustrezen sestav Sveta in da je Izvršni svet že razmišljal o spremembah sestava Sveta za prosveto in kulturo ter tudi Sveta za zdravstvo in socialno politiko. NA GRADNJO AKUMULACIJSKE HIDROCENTRALE V BOHINJU ZDAJ NI MISLITI Tov. Kraigher je nato odgovo-ka' acijsKo hidro hinju. Dejal je, da bo o tem govora tudi na prvem prihodnjem zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije, ker so nekateri poslanci poslali interpelacijo Izvršnemu svetu. Ker za gradnjo novih hi-drocentral niso predvidena investicijska sredstva, tudi ne more biti govora, da bi začeli graditi hidrocentralo v Bohinju. Izvršni svet je že lani odložil gradnjo bohinjske hidrocentrale, ker tre-nu+H© ni aktualna, če pa bi začeli diti, da bomo končali hidrocentrale na Dravi in Savi ter termo-centralo Šoštanj, hkrati pa bi bilo ril na vprašanje: mulaciisko hidrocentralo v ako je z aku-Bo- Sklicanje seje odbora za predloge in pritožbe republiškega zbora Ljudske skupščine LRS Predsednik odbora za predloge in pritožbe Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je sklical 3. sejo odbora za sredo, dne 10. marca 1954 ob 10. uri v poslopju Ljudske skupščine LES v Ljubljani na Trgu revolucije. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS Sklicanje seje administrativnega odbora Ljudske skupščine LRS Predsednik administrativnega odbora Ljudske skupščine LRS je Sklical 3. sejo administrativnega odbora v sredo, dne 10. marca 1954 ob 9. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS v Ljubljani na Trgu revolucije. ^ Iz tajništva . 1 Ljudske skupščine LRS Uspel način dela mestne konference Zveze komunistov Kranj, 0. marca. Predvčerajšnjim im včeraj je mestna konferenoa Zveze komunistov v Kranju nadaljevala in končala svoje delo. Temeljite organizacijske priprave za to konferenco so omogočile plodno delo vseh treh komisij, ki so včeraj popoldne na ločerniih zasedanjih uspešno opravile svoje naloge. Razprave v komisijah za notranja organizacijska vprašanja, za ideološko politično sitanje komunistov to za udeležbo komunistov v javnem življenju, so bile zelo razgibane. Potekale so ob intenzivni udeležbi vseh delegatov, ki so s »voj ioni ocenami in predlogi ustvarili na konferenci pravo delovno vzdušje. V komisiji za notranje organizacijska vprašanja «o razpravljali med drugim o slabostih osnovne organizacije v tovarni usnja »Standard« z ozirom na okrepljeno protisocialistično dejavnost v tem kolektivu. Sklenili so, da mora novi Mestni komite takoj proučiti stanje v tej organizaciji in ukreniti, kar je potrebno. V komisiji za udejstvovanje komunistov v javnem življenju so navajali nekatere izrazite primere umika komunistov iz Javnega dela. Včeraj popoldne so se pod pred- | nje komunistov je sprejela vrsto sedstvom sekretarja Mestnega I sklepov, ki usmerjajo obliko in prav, če bi strokovnjaki iskali možnosti za gradnjo manjših central na pritokih, kar zahteva manjša investicijska sredstva, bi si pa z njimi lahko precej pomagali. NI BOJAZNI, DA ZEMLJA IZ ZEMLJIŠKEGA SKLADA NE BI BILA SMOTRNO IZKORIŠČENA Na vprašanje, kako je z zemljo zemljiškega sklada, je tov Kraigher odgovoril, da je v zem- n.1r1 n rl n vl./\Trnn i ti nnt’ A ljiški sklad v Sloveniji prišlo 10.300 ha zemlje. Od tega je je bilo 9.400 ha dodeljeno državnim posestvom in zadrugam, nekaj pa še prepuščeno v izkoriščanje prejšnjim lastnikom. Na novo je bilo formiranih okoli 20 državnih posestev, katerim skupnost daje razne ugodnosti, da se bodo lahko gospodarsko utrdila. Po sedanjem stanju ni nobene bojazni, da bi zemlja zemljiškega sklada ne bila dobro izkoriščena. 07 'DJE POJAVOV V TRGOVINSKI ZBORNICI SLOVENIJE SO KAPITALISTIČNE TENDENCE Na vprašanje glede pojavov v Trgovinski zbornici Slovenije je tov. Kraigher dejal, da so se pri tem pokazale nacionalistične tendenco, ki pa gredo z roko v roki s kapitalističnimi tendencami. Delno so to posledica tudi objektivnega stanja v trgovini, kjer Družbeni plan in proraži (Nadaljevanje s 1. strani) mouprava. Nekateri menijo, da bi lahko namesto v planu predlaganega proporcionalnega sistema obdavčenja s progresivnim obdavčenjem dobili manjše število samouprav z dotacijami. To pa bo treba še proučiti. Kolikor ni bilo moč zagotoviti več sredstev za investicije v kmetijstvu in prometu, je razprava tem jasneje prikazala probleme teh sektorjev našega gospodarstva in opozorila na to, da bomo morali v bodočih planih določiti več sredstev in storiti več za razvoj kmetijstva in prometa. Eden izmed problemov družbenega plana je tudi zagotovitev predvidene ravni cen industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov. Suša lanske jeseni, pomanjkljivosti proizvodnje v začetku leta, slab izvoz in višina tečajev na deviznem obračunskem mestu zahtevajo od nas večje napore, da zagotovimo predvideno proizvodnjo in izvoz, s tem pa tudi predvideno raven cen. Bilo bi vsekakor koristno slišati v Skupščini mnenje in predloge o ukrepih, da to zagotovimo. Ena izmed glavnih značilnosti obravnavanja družbenega plana in proračuna v odborih Zvezne ljudske skupščine je v tem, da se je po dolgih razpravah in različnih mnenjih izoblikovalo enotno naziranje glede osnutka tako družbenega plana kakor tudi proračuna za letošnje leto. Doseženo je bilo tudi soglasje odborov in Zveznega izvršnega sveta. Zvezni socialistične norme pravno še ni- j izvršni svet je sprejel več pobud _ fiksirane. Trgovinska zbornica je sicer po izjavi sodeč resno dojela škodljivost tega pojava, vendar pa bo morala podvzeti temeljite ukrepe, da se bo iz tega izmotala in da bo šla na socialistično pot v našem gospodarstvu. G. G. enotne gospodarske „ so seveda tudi različne^ .t > kar je razumljivo, različna, tudi nasprotujoča si m"eIH posameznih vprašanjih ro < ših razpravah pa so zmeraj segli skupno stališče. To ka enotnost v P°imovan:l“+1.Vp in splošne gospodarske politik graditve socializma. Konkretni rezultati teh prav so bile mnoge spremembe osnutku družbenega plana in P računa, med njimi tudi_ n bistvene. Proračunske inves^CJa so bile povečane, obrestnJLdstva na posamezna osnovna sr spremenjena, spremenil se J j x,,„r.v;v. plač, nasK«'- davka skupščinskih odborov, na drugi strani pa so skupščinski odbori sprejeli spreminjevalne predloge Zveznega izvršnega sveta. To enodušnost so lahko dosegli zato. ker so vsi delali na skupnih temeljih, ker so vsi imeli pred očmi koristi vse naše skupnosti in stem obračunskih so spremembe glede višine ^ na promet, kakor tudi dav dobiček itd. Te spremembe so ne le razorav v Izvršnem in odborih Ljudske skupg* marveč prav tekofedipr ^ posameznih podjetij, oK : meZ. mest ter predstavnikov po . nih panog industrije P a„e se je, da je takšen način ra P pravilen in koristen. ^„nso. Problemov je bilo zelo o Odbori Ljudske skupščine ^ mogli zmeraj ,,xeVatl šanje, koliko je treba pr ^ tudi vse potrebno gradivi je bilo treba hitro. so v razpravi včasi pozabi:l . splošne potrebe našega go P? g0 stva in dežele. Toda vse razumljive pomanjkljivo.?- P, iev dela in začetka ta'!:,sne-':onUtke Skupščina je dobi. J ^ plan? in proračuna, o ^ smo temeljito in na sn s0 previjal' Ljudskim P°s,anC;;"bii-znana gledišča, ki so se s0 kovala med razpravo K. , ^ mudili v svojih krajih s spoznali vprašanja, ki mo s planom in proracuno, . jim bo laže postaviti se a lišče glede osnutka dri plana in proračuna. MINU1I TEDEN V SKUPSCINI ©j komiteja tov. Svetine sestali delovni predsedniki in poročevalci vseh treh komisij ter uredili gradivo včerajšnjih razprav. Takoj nato so se zbrali delegati na zaključni skupni seji. Na konferenci so najprej poslušali poročilo komisije za notranja organizacijska vprašanja, ki je predlagala več sklepov za izboljšanje tega dela. Med temi je najvažnejši sklep o pravilni orientaciji piri sprejemanju novih članov. V tej smeri bo treba skrbeti posebno za delo med mladino in za njeno Vključevanje v Zvezo. Komisija za ideološko-polltično proučeva- način dela za dvig ideološko-po-litične ravni ter moralni dvig komunistov. Komisija za udejstvovanje komunistov v javnem delu je predlagala sklepe za dejavnost komunistov v delavskem samoupravljanju in gospodarski politiki sploh, dalje o sindikalnih organizacijah, zdravstvu, socialnem zavarovanju in kulturnih ter športnih društvih. Dokončne sklepe bo formuliral Mestni komite. Dosledno uresničenje sklepov te uspele konference Zveze komunistov bo gotovo pomenilo pre-okret v njihovi prihodnji dejavnosti. S. D. DELO KOMUNISTOV NA) SE ZRCALI V AKTIVNOSTI MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ Z redne letne konference Zveze komunistov v novomeškem okraju Novo mesto, 6. marca | Čilom je seznanil delegate o delu Danes je bila v Novem mestu in problemih organizacije ZK v redna letna konferenca Zveze ko- okraju sekretar OK ZKS Franc munistov novomeškega okraja, j Pirkovič-črt. Dejal je, da so dbora za narodno gospodarstvo in odbora za proračun Zvezne ljudske skupščine so končali obravnavanje osnutka družbenega plana in proračuna, za leto 1954. Razprava se je začela 11. februarja, končana pa je bila 2. marca opoldne. Doseženi so bili razveseljivi uspehi. Po dolgi in vsestranski razpravi v odborih, po vrsti predlogov in pobud posameznih članov odborov, po spre-minjevalnih predlogih Zveznega izvršnega sveta in posameznih članov odborov so spremenili tiste predloge, ki so jih razdelili poslancem 20. januarja. Vzlic različnim mnenjem, plodnim razpravam in konstruktivnim predlogom pa je bila dosežena enotnost v presoji naših gospodarskih možnosti in potreb. Koristi skupnosti kot celote in nedeljivost gospodarskega razvoja naše države so bili med razpravo in ob predlogih zmeraj v ospredju. Predlogi, o katerih bosta prihodnje dni razpravljala domova, so plod naporov skupščinskih odborov Zveznega izvršnega sveta in naše javnosti, ki je s predlogi in spomenicami, poslanimi skupščinskim odborom, sodelovala v razpravi. Spremenjeni predlogi so sad prizadevanja, da najdemo v okviru možnosti v našem gospodarstvu najboljše poti. Na dnevni red Skupščine ne pride osnutek zakona o družbenih planih. Ta zakon je bilo treba vskladiti z ostalimi zukoni, po katerih vzpostavljamo naš gospodarski sistem. Vse to je ena sama celota. Bilo pa je premalo časa, da bi vse to vskladili. Zato DNEVNA KRONIKA i j. • ■ !i' in odborov za jjroračiHi ‘ j ujje, ških ljudskih skupščin j je. ske, BiH ter Makedo"^ V petek opoldne sta bij Ilrvatske, ljevino Grčijo in republiko Turčijo. Včeraj sta imela prvi seji tudi Odbor za gospodarske organizacije ter Odbor za prošnje in pritožbe Zbora proizvajalcev. Danes se sestaneta Odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev. Tudi Administrativni odbor Zvezne ljudske skupščine se je včeraj prvikrat sestal in obravnaval razen osnutka poslovnika za svoje delo tudi osnutek pravilnika o ureditvi administracije Zve?ne bo jutri govoril o osn ljudske skupščine. V četrtek popoldne je bila v poslopju Zvezne ljudske ščine tiskovna konferenca. . , ___ Zb1 čeni seji Zveznega sveta "j.^ke proizvajalcev Zvezne ^0. skupščine, na katerih je . geji ločen dnevni red. Na skjiP , j. osnntk? ‘fhuk benega plana podpre* ,ve<0-Zveznega izvršnega sveta • ^ zar Vuknianovič-Tempo. | itn z S-iemF' - , .0 i bo Skupščina nadaljevala “ vprašanja domačih in tujih no- obravnavanjem drn^ 'Jornf',!n vinarjev je odgovarjal predsfd- na, osmi tka zakona o za nik Odbora za narodno gospo- in osnulka proračuna ^ p. darstvo Zveznega sveta Milentije > leto 1934. DELO ODBORA ZA SOCIALNO POLITIKO IN LJUDsK-° ZDRAVSTVO ZVEZNEGA SVETA Zakon o obvezni sSažli radisfe*'®?3 osebja ni v skladu z našo stvarn®# I vSt,y° Odbor za socialno politiko in ljudsko z( 1 Zveznega sveta je imel včeraj prvi sestanek, ngV()je terem je obravnaval in sprejel poslovnik za .tlfek nadaljnje delo. Odbor je prav tako sprejel of,IjjCja' zakona o odpravi zakona o obvezni službi ni«( skega osefcjja. Večina poslancev je izrazila j prošnjo republiškega si"' ke. zila i prošnjo republisKegu V, |rVtttsKl: od-! dikata komunalcev Ll' . o obvezni službi ; ki navaja, da posaniezni iebja, med drugim I odbori ne spoštujejo nr v n< ■ka' mnenje, da je nujno potrebno praviti zakon medicinskega ose „ „ tudi zato, ker so takšni predpisi skega samoupravljanja v nasprotju s težnjami naše za- terili komunalnih jbor, 'i1 konodaje i.n družbenega napredka Odbor je izbral Po s strokovnjaki Zvezni S stran- Ljudski poslanec Kemaj Sej- i nega sveta in Pr'za<'( ."^nnja fula je izrazil bojazen, da bo; kami obravnaval ta vPrt,:-e prfl* odprava tega zakona negativno prihodnje seje. PfM,>ri/v,.ni Uprava plivala na zdravstveno službo v tako sprejel zaostalih krajih. Toda drugi člani j slovnik. odbora so poudarili, da do takš- .' SVOJ nih težav ne more , . ,?.p1**«'Skupna seja obeh ^Sje vsako leto z medicinskih fakultet I ■ povprečno 1000 zdravnikov, razen - — " natečajev in štipendij absolventov medicine pa lahko že sedaj sleherni ljudski odbor zagotovi zadostno število zdravnikov in drugega medicinskega osebja. i ske skupščine bo Ta zakonski osnutek bodo ob 11. uri. Na dnev predložili v obravnavo Zveznemu skupne seje so svetu. Za obveščevalca otlbora je bil izvoljen ljudski poslanec dr. Jovan Cekič, Seja odbora za gospodarske organizacije Zbora proizvajalcev Odbor za gospodarske organizacije zbora proizvajalcev je na včerajšnji seji proučeval statut gospodarske zbornice, pravilnik združenja tekstilnih podjetij in Zvezne ljudske u*i se prične jutri ob jn Skupna seja Zvezneg11■ jjud- Zbora proizvajalcev /v< • ..inrc® -r— ■ 'utri, rt.Ju »‘'■"odbor« i __j. __ svP za gospodarstvo Zvezni in zbora proizvajalcev • ^54 družbenega plana m /t. 0 Zatem bo podal ‘i ^ ?|)eni’£° osnutku zveznega ( ryvcziii'tr0 plana podpredsednik Yr„kii|a' izvršnega sveta Svetozai novič. ^ Kdor ljubi po, s*> v piš« sloveni*1 Preše« dru/bo kot p<»dj»0< 111 knj>* čl«« Oborožitev te?i80 v bonl'skem Bundes- varjajo: Kaj pa naj storimo, ko ima- sko. Le-ti zahtevajo, naj bi se spo- (Od stalnega dopisnika »Borbe«) GOSPODARSKI ODNOSI MED ANGLIJO IN VZHODNIMI DRŽAVAMI Sočasna Mitska akcija V Londonu sodijo, da je pretiran sovjetski predlog o trgovinski izmenjavi v vrednosti 400 milijonov funtov 1 “mučne, amandmaju ja ustavo, -j. T0 ^ uvedbo vojaške obvezno-** seii storili pred osmimi dnevi 10 burna «i«taga» ki ni blla P°seb' vala «•» se ni ninoeo razliko- ^liciio bsta.lib sej. Stranke vladne Sl.vnaPrej zagotovile dve- !ftememboVn ’ ki le P°trebna za ioib Posameznih ustavnih do- so se l°Ule sprejema teh Ire 2a fajev brez razburjenja, kot da PolV* rmainost- *° bila 7«na^stal*^a vlade in opozicije lovih arti pre^ dobr° znana in tako Vlada c«!Hllen*ov ni bilo treba iskati, ^mčiin vir1,’, ?-a treba Zahodno a° skunn« * b v evropsko obramb-n°vitvi?ft (EOS> in da bodo z usta- tev laže dosegli združi- jo mn? ^ ker sov3ebi »spoštujejo bliski konf abb_eve Molotova na ber-^°baz nrJ11 ,®renc.i je imela vlada za Sociain^i sti svoje koncepcije. ,v^no staul?0kratska °P°zieija je ** sodi ”*llsje ostro kritizirala. Le-f0S 0’ b». vključitev Nemčije v bon 7ai f°.^ila njeno združitev in in »la nasProtja med Zaho-iejo voi«t Nemci potrebu- ti0sti. nit?0 kot Poroštvo svoje var-^mokraHexmJ° treba zgraditi na « '•“mokriti ieraeliih’ Prav‘j° social' 'k!fa 7n ? \ Kazen tega smatrajo ta 8a .“'Plasiran, ker domnevajo, ?aobrU it. -oski visoki komisar ne bo k|kr n« v er verujejo, da EOS ni-Po sv«, “stvarjena. 10 'latlp zlasti v Zahodni Evropi, »votiii tpnn razni politični krogi pogost. dogodku pomembno po- Jbravin11^ *°. sh:1ep Bundestaga po-ajo na t^S1 kanci **e nadalje vztraja vseka?1* na^ b* se Zahodna Nem-^ EOs oborožila, bodisi v okviri na *_ bi bila srečneiša rešitev t1l° to vprašanje spro- jo v Vzhodni Nemčiji že sedem di- razumele »vse evropske države brez vizij z več kot 100.000 vojaki? izjeme«. Kar zadeva Francijo, deželo, ki je Tako je vprašanje oborožitve Nem- neposredno najbolj zainteresirana na čije s tem sklepom Bundestaga pri-vprašanju nemške oborožitve, poro- šlo v novo pereče obdobje in povzro-čajo, da je sprejem omenjenih amand- čilo nadaljnjo in ostrejšo diferencia-majev v Bundestagu povzročil tam cijo stališč raznih političnih struj, nekaj nelagodnosti in vznemirjenosti. Značilno pa je, da v razpravah gle-Uradni politični krogi niso javno iz- de tega problema često prezro dve razili svojega mnenja. Agencije so vprašanji: a) da razkosana Nemčija sicer poročale, da je francoski visoki ni povzročila začetka hladne vojne in komisar v Nemčiji Francois Poncet razdelitev Evrope, marveč da je na-napravil demaršo pri bonnski vladi sprotno posledica vsega tega in da se zoper sklep Bundestaga. S tem so bile Je moč združitvi Nemčije približati potrjene napovedi, da se Francija za samo z ukrepi, ki bodo usmerjeni k zdaj nikakor ne bo odrekla pravicam, j odpravi teh vzrokov; b) da je glede ki jih ima na temelju okupacijskega 1 nemške oborožitve spričo velikosti statuta. ! nemškega naroda in gospodarske Hkrati je skupina francoskih po- i zmogljivosti nemške države osnovno slancev na čelu z Eduardom Herrio- vprašanje, ali bo to orožje v rokah tom in Daladierjem pozvala k Javnim demokratičnih in miroljubnih sil ali demonstracijam zoper evropsko voj- ne. O. Miličevič Na BUžnlem vzhodu vre Minuli dnevi so ponovno postavili General Nagib je izjavil, da gre Bližnji vzhod v ospredje političnih »za zaroto imperialistov in sovražni-dogajanj na svetu. General Nagib se kov Egipta, ki bi utegnila koristiti je dva dni po odstopu vrnil na polo- okupatorju, da bi opravičil podaljša-žaj predsednika republike, sirijska nje okupacije«. Nagib je celo izrazil zgodovina pa je zabeležila še en dr- možnost, da je »to zaroto pripravil žavni udar. Lahko rečemo, da sta ta okupator«. Egiptovski tisk je nepo-dva burna dogodka samo dva izraza sredno obdolžil Britance, dogajanj veliko širšega obsega v arab- Minister pa je nasprotno izjavil v skem svetu. Spodnjem domu, d? so odgovorni za 1 na bila srečnejša rešitev, < V Brita^!? kake dfuge rešitve. » l t0 vprašanje spro- tanki t? Polemik, v laburistični !t0Paa vnz?astal cel° Pravi pravcati ;5»ne Vr-S .?a laburistične parlamen-utek kolikor jih predvideva :i ° evropski vojski tv°, rlrirav? štiri oklopne in dve »a 01 boril s 1300 modernimi letali), ». -•o lahvl oni' kadar se jim bo za-.fvilo sv'?. zaPustili EOS in povečali ŠT črtali nekatere izdelke s sezna- i Prav tako bi želeli kupiti tudi ma strateškega gradiva, katerega | Diesel stroje, naprave za tovar-izvoz je prepovedan. Vsekakor! ne britvic in papirnice, kakor tu-so tu precej naklonjeni prožnej- 1 di znatne količine transformatorjev in parnih turbin. V podobnem položaju je tudi Madžarska, ker se v Britaniji v glavnem zanimajo za nakup ma-' džarskih živil. Tu verujejo, da bi trgovinska izmenjava z Madžarsko utegnila letos doseči vrednost največ kakih 15 milijonov funtov na obeh straneh. Pripravljenost Velike Britanije. da okrepi trgovinske odnose s SZ in ostalimi vzhodnoevropskimi državami, pa tudi s Kitajsko, razlagajo po eni plati kot izraz želje, da bi se izognili grozeči nemški in japonski konkurenci. Hkrati je ta pripravljenost sad bojazni pred morebitnimi posledicami pretirane gospo-naročil, sodijo v Londonu' da bi j darske odvisnosti od ameriškega morebitno pripravljenost SZ, da • uvoza. V Londonu namreč sodijo, bi svoja naročila še nadalje pla-J da bi posebno huda gospodarska čala v zlatu, imeli za ugodno,! depresija v ZDA utegnila imeti ker bi tako okrepili britanske . hujš§ posledice v Britani ji kot v zlate rezerve in s tem tudi okre- j svojem središču. Naposled pa je pili gospodarski položaj te de- j treba tudi pripomniti, da gledajo Iz londonskega pristanišča šemu obravnavanju sedanjih prepovedi. Kar zadeva plačilo sovjetskih Med Nagibovim bivanjem v Kairu so izbruhnili krvavi neredi Vrnitev Nagiba jc bila označena , te Izgrede tisti, ki so v nedavni mi-z dogodkom, ki je povezan z anglo- nulosti skušali v Sudanu »razvneti - - - - ------—*---------' strasti«. Nagibove obdolžitve je Eden imenoval nesmiselne. Hkrati je britanski list zvrnil na Egipt krivdo za dogodke v Kartumu. Kairska kriza je prinesla tudi napovedi o spremembah na notranjem področju. General Nagib je po vrnitvi na položaj predsednika napovedal ukrepe, katerih cilj je uvedba parlamentarnega režima. Revolucionarni svet je storil nadaljnje korake hi* 10 SVniiu 1,111 111 povečan S* hoteli ,? Mvtzlj, kolikor bodo sa-l?v e rrno iI- *mal° ogromne indu- ?ov“m «otožlai'sptričo°teganie po*nit- egiptovskimi odnosi. Namesto svečane sga vpŽniu 7a /dal najbolie, če bi otvoritve sudanskega parlamenta je v 11 'Sa&rš? k Dve tezi 3 ,!.,zv«zl s. Kenijo »‘a , zad^evo na pravo^ meato ^^omogočUo otdavlll so,' da bodo razpisali splošne volitve za poslance ustavodajne skupščine, ki bi sprejela osnutek ustave tl«!’ ' Velik, i0Jemik In^Vazprlv! ! nov razviij^ dogoilkov pisec ; vo°litve za poslance ustavodajne skup- hei*° deleiaii. Htan,h «re za P°-i Ptavl, ,da *nl moč priti na novo eta He« “čiega.n ure za “ J'luVn,,. odkritosrčno nrl- seme, ki di sprejela osnutek ustave cem ’ Sfi i angleškega parla I po dokler ne bomo odk Mau- !in prevzela dolžnosti parlamenta do da Pted dobrim mese- ( znali, da je vpliv^ org^ A,.. novoizvoljene liudske skupščine. Re- Wbi .;‘‘UU||» „ preo aouriin ibhuj- i 'J.7' ifibT.ti, /urini« me. novoizvoljene ljudske skupščine. Re- Davezsli en|Ji, in za poskuse, | Mau v plemenu k kuju EvroDejci volucionarni svet bo prenesel svoja biin U pogujonl« . vnditelii sece narasel, ' ...ijvn/ ali pooblastila na to skupščino, brž ko bo le ta ustanovljena. Izvedli so tudi tcJfNa šia. R Pogajanja z voditelji general-n!1; ln sicer prek uje- privoliti v “P „ »TeTno” mar- b0 le ta ustanovljena. Izvedli so tudi ouieni. S, na- V obeh prime- kake druge vrste, ne le , amnestijo političnih pripornikov. Mite Splošni , deUena. več tudi v praksi, In da je cilj, ki nlstrski predsednik l aser je t/invli. riejtatne a St eP o poročilu parla- sa.^e tre vSSli «o /aiamčene nra- da fe mcd izpuščenimi tudi S« l“«ll « ulit ta, J. .,,b. , K e- Uti Y Mh, ki Ki «utudi priporočilo I .a. ure(jiti še mnogo vprašanj. Med l* n«h jebl,?k b»0 treba st0" | druigim gre za vmašanje ztmlT" ža, ?ra*anjt t\ldctl’ katera so pe- | £££“ fre n*?i0nMne vlade ter So bilo «***» »zemlja, na ka- ^ gospodarske in socialne za« tno P«rli v * _ __________________ „°l)sednoŽe-J(>Žbra IPj^ razgla- 8»i *?.entarn,? s*anJo. Med drugim tudi M v zakr. delegacija predlaga, tfrl«ane "“delil svet izvolili C?SU Pred.* bl v vlado Kenije 'o *Sl?»m iS^vnlke vseh ras ln Preu**0•Itlčno Ko41H ustanoviti no-7v“dom. dni pričakujejo h?r°^ejskih lAedstavnike glavnih cija dn,eiv' — «— ’__________ za razne gospodarske In socialne zadeve (n. pr. izenačenje mezd za isto delo n« glede na to, ali ga opravljajo domačini ali belci). Ta mnenja ln nazori pa Imajo ogorčene nasprotnike. Iiazen negativnega stališča nekaterih krogov v Veliki Britaniji so nasprotniki tudi v Keniji med belimi priseljenci. Nji-hov odpor Jo usmerjen v sedanji eta-pi na drug dogodek. Nasprotniki nastopajo proti predlogu, da bi prek pisem ujetega generala Chlna navezali z voditelji gibanja Mau-Mau pogajanja, ki naj bl privedla do likvidacije »gverilske vojne«. Med drugim pravijo, da so takšni ukrepi nespametni, in zahtevajo . nadaljevanje boja »do Iztrebitve gibanja«. V svp-jem odporu zantevajo, naj vrhovni poveljnik angleških čet v Vzhodni Afriki general Erskin odstopi. Zahtevajo tudi. naj odstopi guverner Barlng. Ersklna obtožujejo, da »ni nudil svojim četam moralne opore« Keniji skunnost ulstrski predsednik Naser je izjavil, iveniji, saiipiiosi, i ^ „,nri *,,m bivši re- bll pred letom dni obtožen udeležbe v zaroti. Napovedali so tudi Izpustitev voditelja organizacije Muslimanski bratje in drugih. Najbrž so vse te akcije usmerjene v stabilizacijo egiptovskih razmer. Vsekakor pa so na te sklepe vplivali nedavni dogodki. Državni udar v Siriji skoraj vsi komentarji povezujejo z načrtom o veliki Siriji, se pravi, zvezi hašemit-skih držav »plodnega polmeseca« Sirije, Jordanije In Iraka. žele nasproti drugim trgom, zlasti ameriškim. Poljska se, kadar gre za uvoz v Britanijo, v glavnem pojavlja kot izvoznik raznih živil. Zeli pa kupiti ladje in opremo zanje. Z uresničitvijo tega načrta bl utegnili sprožiti globoko krizo v odnosih med državami članicami arabske lige. Posledice lahko vidimo, če upoštevamo nedavno izjavo iraškega predsed London, 6. marca V zadnjih dneh je bilo v Londonu opaziti živahnejšo dejavnost v trgovinskih odnosih z vzhodnoevropskimi državami. Kaže, da so domala vse vzhodnoevropske države, kot da bi jim bil dan skupen namig, precej jasno poudarile, da si žele obsežnejše trgovinske izmenjave. Razen že obstoječih stikov več vodilnih angleških tvrdk s sovjetskimi uvoznimi in izvoznimi podjetji, pričakujejo tu, da se bodo kmalu začela tudi bri-tansko-poljska trgovinska pogajanja. Določen pomen pripisujejo tudi vesti, da je češkoslovaška vlada povabila Britanijo, naj pošlje v CSR trgovinsko delegacijo. Precejšnje zanimanje so vzbudile tudi vesti, da sta bolgarska in romunska vlada obvestili britansko vlado, da bi želeli začeti pogajanja o sklenitvi trgovinskih pogodb. Kar se tiče Madžarske, je nedavno imenovala novega trgovinskega atašeja v Londonu. Razen tega je predstavnik madžarske organizacije za nakup strojev že v Londonu, kjer je navezal stike s strojnimi podjetji. Med vzhodnoevropskimi državami, ki žele trgovati z Angli|o, ni Albanije. Ta dežela ima, kaže, toliko preglavic s pošiljkami SZ, da ji še na misel ne pride, poiskati si še kak drug trg. Ali pa jo morda moskovski trgovinski planerji nimajo za tehtnega či-nitelja v svoji, kot tu sodijo, sinhronizirani akciji, ki jo uveljavljajo. Sovjetska vlada ie oredlasrala Angliji trgovinsko izmenjavo v vrednosti kakih 400 milijonov funtov. Toda tak obseg izmenjave presojajo za zdaj kot pretiran. Sodijo, da bi 1. 1954. trgovinska izmenjava s SZ v najboljšem primeru utegnila doseči kakih 100 milijonov funtov. Doslej znašajo redna sovjetska naročila pri britanskih podjetjih okrog 15 milijonov funtov, od tega odpade največ na vlačilce, tekstilne stroje, orodne stroje in transformatorje. Rusi se zanimajo za ladje, zlasti še za cisterne z nosilnostjo 10.000 ton. Za zdaj v Londonu ni nobenih znamenj, ki bi pričala o tem, da so spremenili listo prepovedanih izdelkov pri izvozu v države sovjetskega bloka. Vendar ne- začeli razpravo o spremembi usta-katere zelo resne vesti in Chur-’ve. Seje se je udeležil tudi kanc-chillovo izvajanje v parlamentu i ler Adenauer, kažejo, da londonski uradni kro-1 V bonnskih vladnih krogih gi sodijo, da se je treba začeti sodijo, da so pozicije EOS po ber-z ZDA pogajati o tem, da bi linski konferenci veliko ugodnej- I ODMEV NA DUNAJU »Molotov ni povedal nič novega« Domnevajo, da bi rada Moskva »zabila zagozdo« med Dunaj in Zahod Dunaj, 6. marca (Tanjug). — čile avstrijskim predstavnikom, »V izjavi o sadovih berlinske da bi jih na ustrezen način pro-konference Molotov ni povedal učili. nič novega in če je to uvod v j Poudarjajo, da je ta taktika ženevsko konferenco, s tem so- sovjetskega ministra v skladu z vjetski minister niti tokrat ve- že poprej opaženimi poskusi, da tu na razvoj gospodarskih odnosov s Sovjetsko zvezo in državami pod njenim vplivom, kot na znamenje popuščanja mednarodne napetosti. Dušan Blagojevič BONN O ADENAUER JE VEM POTOVANJU V FRANCIJO Zahodnonemški kancler se bo razgovarjal z Lanielom in Bidaultom Bonn, 6. marca. (Tanjug) Iz Bonna poročajo, da se bo zahodnonemški kancler Adenauer sešel 9. marca v Parizu tudi s predsednikom francoske vlade Josephom Lanielom. Doslej je bilo zamišljeno, da se bo sešel samo z zunanjim ministrom Bidaultom, s katerim naj bi se razgovarjal o francosko-nemškem zbližanju v zvezi s Posarjem in o vprašanjih, ki se nanašajo na ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu. Znano je, da bo kancler Adenauer odpotoval iz Pariza v Atene. Na tem potovanju ga bosta spremljala načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Herbert Blankenhorn in državni svetnik profesor Hallstein. (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Bonn, 6 marca. Včeraj so v odborih nemškega Bundestaga Za Džaamna°iin° je^ikadESE liko ,ne ohijiahija.« S temi bese- bi med avstrijsko vlado in za- __ _ -J — v« n ,, v. n v-s , lr/\ kAidviA tmlnfii In -r o ril 11 -v o rTmri /' pripravljena priključiti se k paktu Turčija—Pakistan. S tem bi prišlo do razkola v arabski ligi, Egipt, Saudova Arabija in Libanon pa bl bili osamljeni. Skratka, politika velesil v tem delu sveta, medsebojni odnosi arabskih držav, kakor tudi njihovo stališče raznim načrtom zahodnih velesil kažejo, da je niižnjl vzhod zdaj v obdobju Ta nasprotovanja kažejo, da bodo pomembnih dogajanj, ki utegnejo morala prizadevanja glede ublažitve imeti daljnosežne posledice za to pregibanja Mau-Mau prestati novo cej nemirno področje, bitko. M. Bratlč 1 M. Bratič dami so na uradnem mestu ko- j hodne velesile »zabili zagozdo« mentirali včerajšnjo izjavo so- in Dunaj politično ločili od Za-vjetskega zunanjega ministra hoda. Pričakovati je, da bo Mo-Molotova. j skva to taktiko še nadaljevala. V dunajskih političnih krogih; Dunajski krogi sodijo, da so zlasti opazili, da Molotov niti: utegne to povzročiti nekaj olaj-v svoji včerajšnji izjavi ni na- • šanj, kar zadeva okupacijski re-padel avstrijske vlade, temveč je. žim, ne pa tudi bistvenih . spre trdil, da so z odklanjanjem so-1 memb položaja Avstrije, ki je vjetskih predlogov o Avstriji za- odvisen od sporazuma vseh štirih hodne velesile v Berlinu prepre- ■ okupacijskih velesil. Z VSEH STRANI SVETA tS^ja9 Jfkoriž^anje iranskega tli? v Lonri ponedel5ek bo pri-N brH°nnl°n M kratek posvet «far,u veleposlanik v Te- ktevens. Obsodba romunskih vohunov (I S6tla/ilii trajajoči razpravi obso^?Z,nega sodi^ča v Pan-i v- E(je 5 romunskih vohu- 7.DA Prihodnji mesec bodo sodili atentatorjem Washington, b. marca (AFP). V Wa-shingtonu se bo 5. aprila začela obravnava zoper štiri Portoričane, ki so napravili atentat v Predstavniškem domu. Pomočnik ministra za vojsko odstopil Wa*hington, 6 marca (AFP). Pomoč- JWič ;„ T’,od n)ih, Kosta Mi-leta 1946 do 1953 Ai° in • Nezakonito prekoračil orgi!,,Skuf>no s svojim stri-AN so L ra' skupino katere Drnti prifAavljali za rovar-hton P®5* oblasti, ter jih h C^Vnašo državo L ^ let If jlovič je bil obsojen A VseBa Skr°gega zapora, zaplem-r^bia Premoženja in 5 let od-lA&n j. ržavljanskih pravic, r^alei pa,n.ov‘ Sava Dragodan in j/, ® j®* vsak na 5 let ter MIC m ti*. ^ na ° xer Jige^a Almožan na 4 leta ,?aviilv,ZfP?ra in 2 leti odvzema » ' Pravic, ostalih v ^'Pora^ na ** ® ^ stro- i#* • f ' n I Ui8l» nik ameriškega ministra za vojsko Ro- i som berta Stevcnsa John Kane je odstopil, ker predstojnika Stevensa niso dovolj podprli v borbi proti senatorju McCar thyju. Kane je pismeno izjavil, da »voj ferenco delegacijo deset do dvanajstih članov z zunanjim ministrom na Čelu. Kaže, da so to sklenili po včerajšnjem sestanku južnokorejskega zunanjega ministra z ameriškim veleposlanikom Brigg- . . pismeno izjavil._ ska nikdar ne bi smela biti podrejena in celo ne izpostavljena posrednemu političnemu pritisku kakršne koli narave«. ZAHODNA NEMČIJA Zlate rezerve so se podvojile Bonn, 6. marca (Tanjug). Vladni »Die Welt« poroča, da so se zlate rezerve nemške Narodne banke v zadnjem letu podvojile; od 750 milijonov mark lani so se povečale na 1,55 milijarde mark. VELIKA BRITANIJA FILIPINI Vlada podprla Nehrujev predlog Manila, 6. marca (AFP). Filipinska vlada je podprla danes predlog^ indij j. redloe skega ministrskega predsednika Nehruja, bi v Indokini končali sovražnosti. naj Fili] _ ifipinski zunanji minister je izjavil, da _ bi zgolj takojšnja prekinitev sovražnosti . belgijski socialistični prvak Paul Henri omogočila začetek Minhom. pogajanj s Ho Si FRANCIJA Zvočni zid prebit Pariz, 6. marca (AFP). Francoski tisk DČa, da ie 24. februarja reaktivno le- # # talo tipa »Skrivnost 4B« prebilo v vodo- Poskusi Z novo podmornico ravnem letu zvočni zid. To je prvo fran * cosko letalo, ki se mu ?e to posrečilo London, 6. marca (Reuter). V Veliki “SaiV&S Ktn\Con:! Drugi tajnik KP Francije strukciio drže v največji tajnosti. Znano obdolžen desnega odklona je le, da podmornica uporablja za pogon ^ . N vodikov peroksid in da se poa vodo sama ' Dva atentatorja la Fortorica preskrbuje s svežim zrakom. JUŽNA KOREJA Vlada bo poslala delegacijo v Ženevo Seul. b. marca (AFP). Južnokorejska vlada jc sklenila poslati na ženevsko kon- Parii, ?. marca (Tanjug). Na sinočnjem plenumu CK KP Francije je sekretar CK Jacques Duclos v poročilu ostro obdolžil drugega tajnika KP Francije Auguste Lcquera. češ da je »izgovarjajoč se na do/devno osamljenost Partije« ra* govarjal politično linijo, ki naj bi Par- agronome tijo spremenila v silo, na katero bi^ se i teren nk še kot poprej. Adenauerjevo potovanje v Pariz in torkove razgovore z Bidaultom razlagajo v krogih, ki so vladi blizu, kot »EOS-injekcijo« Franciji. V dobro obveščenih krogih sodijo, da bo kancler v Parizu vztrajal na tem, naj -bi bila parlamentarna debata o ratifikaciji sporazuma o EOS v parlamentu pred ženevsko konferenco, ali pa naj bi se vsaj začela pred njo. Bonnska vlada namreč meni, da je treba tudi praktično dokazati, da usoda EOS ni povezana z izidom ženevskih razgovorov. O bonnskih socialnodemokratskih krogih izražajo bojazen, da takšna kanclerjeva misija v Parizu izpričuje njegovo pripravljenost, da gre še dalje, kar se tiče koncesij Franciji glede saar-skega vprašanja čeprav je nedavno vladni predstavnik takšne govorice zanikal. V bonnskih političnih krogih domnevajo, da se bo francoski visoki komisar v Nemčiji dokončno postavil na stališče o spremembi nemške ustave šele po pariških razgovorih med Adenauerjem in Bidaultom. R. Vujovič Kdaj se bodo sestali zahodni ministri? London, 6. marca (Tanjug). Londonski diplomatski opazovalci sodijo, da bi se trije zahodni zunanji ministri utegnili sestati v Parku pred 23. aprilom, ko Se bo začela konferenca Sveta ministrov atlantskega pakta. Ti ministri bi v Parizu obravnavali ne le skupno politiko na ženevski konferenci, temveč tudi vprašanje, ki ga imajo za še nujnejše, namreč vprašanje o evropski obrambni skupnosti. Rimska razprava o zaupnici Špaak Med njegovim 'govorom je prišlo j Rlm 5 marca (Tanjug). — večkrat do incidentov Nasprotniki evrop- - U-rnfrih nrpdvidp- Skc vojske so /avzdignili velik hrup, često v obvešCeniD Krogui preaviae prekinjali govornika, po govoru pa so! vajo, da bo italijanska skupščina skušali priti do mikrofona, kar je po- I y četrtek glasovala O zaupnici vzročilo pretep, ki so ga nadaljevali tudi »rloHi na ulici, tako da je morala posredovati . ScelboVl Vlad Incident nn socialističnem mitingu Pariz, b marcu tianjug) Generalni tajnik francoske socialistične stranke Guy Mollet je sinoči na socialističnem zborovanju ponovil pogoje, pod katerimi bi njegova stranka privolila v ratifikacijo sporazuma o evropski obrambni skupnosti: Velika Britanija se mora priključiti k evropski vojski, dobiti je treba ameriška noroŠtva ter skupščina, izvoljena na splošnih volitvah, bi morala izvajati parlamentarno demokratično kontrolo nad evropsko vojsko Na istem zborovanju je govoril tudi polieiia in nekatere aretirati Še en plenum CK zaradi kmetijstva Motkoa, b marcu Sovjetska agenti ju TASS sporoča, da je bil nedavno v Mo skvi plenum Centralnega komiteja Kr ^ V poročilu, ki so ga o tem objavili je rečeno, da je prvi partijski sekretar Hru-ščev poročal o nadaljnjem razvoju pridelovanja žita in o obdelovanju ledin in zapuščene zemlje Na plenumu j<* CK poudaril potrebo, da je treba poslati me in ostale tehnične kadre no hkrati z njimi, pa tudi zadostno opirale nekatere buržoazne politične for- Število traktorjev in raznih kmetijskih macije. ' »trojev. Vlada je namreč predlagala predsedniku skupščine Gronchi-ju, naj bi razpravo o zaupnici pospešili. Gronchi je ta predlog sprejel. V zvezi s tem so stranke vladne koalicije zmanjšale število prijavljenih govornikov. Preden ne dobi zaupnice, ima vlada zvezane roke in mora zato svojo dejavnost omejiti zgolj na administrativne posle Ker ne predvidevajo nobenih presenečenj, lahko vlada zanesljivo računa na 15 glasov večine. TA TEDEN NA BROADWAYU »Protikomunistična« histerija vodi v ZDA do prav neverjetnih stvari Od posebnega dopisnika »Borbe« položaj predsednika vrhovnega . - i 6odišča, ki je te posle neuradno INew York, februarja. |e opravljal, »popolnoma komu To je dežela, kjer je možno nistično pot«. Treba pa je razu-tudi nemogoče, pravijo ljudje, meti, kaj vse tlačijo tu pod pojem In treba jim je verjeti. To res komunista Se več, treba je rane velja več v starem smislu: v zumeti, kdo vse uporablja tako ustaljenem gospodarstvu ZDA se imenovani boj »proti komuni-lovcem za zlatom ne godi več zmu v ZDA«. Naj omenimo samo dobro. Pač pa imajo ljudje še dva nova primera iz zadnjih dni. zmeraj razne druge možnosti. Prvi se je zgodij vpričo mene, o V zadajrh stoletjih na pr. vla- „ „Mli „1 f^lki. & S552SV. WSK^d»Te’rži! nobeno 'leto' l,T imelo ^rora^una KDO JE PRVZAPUAV pomivalca posode In b,vSega kaz »Hm, prikazuje nekega duhovnika, ki je postal komunist.« NOREC-UBIJALEC ZAHTEVA ODLIKOVANJE Pesnika Maxwella Bodeuhei-ma so našli ubitega v njegovem beraškem brlogu skupaj z ženo, ki je delila z njim njegove zadnje vagabundske dneve. Ubijalca tega bivšega ljubljenca newyor IZ KRALJESTVA HASEMITSKEGA JORDANA Arabci hrepene po neodvisnosti V najmanjši državi Srednjega vzhoda so v čedalje večjem navzkrižju koristi Anglije, ZDA in drugih držav Od posebnega dopisnika »Borbe« Amon, marca. Pomen bivše Transjordanije, sedanjega kraljestva liašemitskega Jordana, je v posebni strateški legi te najmanjše arabske države Srednjega vzhoda in v čedalje večjem navzkrižju med koristmi Angli je, ZDA brez javnih dolgov. Bogastvo ZDA narašča, hkrati pa naraščajo tudi državni dolgovi. Zdaj MARTIN LUTHER znašajo približno 500 milijard do-| k ■ f , meznJh del a la rje v. Ah pa: najvecja .s.ndu ^ ug|ednih kov itd. Kraj je zmeraj isti in imenuje se *l>e- I njenca. so razglasili za norca že zdavnaj preden je storil ta zločin Društvo pri OZN akreditira-| Čeprav pa je bil uradno razgla-nih dopisnikov često prireja ban- kalua strokovna zveza v Ameriki ima predsednika, ki je hkrati finančnik v dveh podjetjih. »Timsteri«, prvotni kočijaži, obsegajo zdaj šoferje, delavce na bencinskih postajah in mehanike. Diwe Back, zavaljen, gladko ostrižen delovodja, je hkrati predsednik družbe za zavarovanje in finansiranje avtomobilov (letni promet 2 milijona dolarjev) ter bencinske postaje s trgom za parkiranje avtomobilov, ki vrže sam na leto 5.000 dolarjev čistega (prijavljenega) dobička. (Mimogrede rečeno, Back je glavni nasprotnik sporazuma med dvema velikima sindikalnima zvezama v ZDA CIO in AFL. Njegov odpor preprečuje sleherno misel na združitev ameriškega sindikalnega gibanja). Ali pa: kadaU v Španiji ali Italiji preganjajo protestantov-ske duhovnike in prepovedujejo verske obrede v protestantovskih cerkvah, newyorški časniki ne kličejo na pomoč za rešitev vere. Malone ganljivo je bilo brati, kako neradi priobčujejo vesti n. pr. o policijskih racijah v Livornu proti teksaški Kristusovi cerkvi. »Nevv York Times«, znan prvak in zaščitnik verskih svoboščin v Jugoslaviji, ni odkril, da so v Italiji verske svoboščine ogrožene. Temu incidentu ni posvetil niti kratkega uvodnika. Dalje: predsednika vrhovnega sodišča ZDA so formalno postavili na ta položa j šele na zahtevo senatnega pododbora, naj tajna policija, FBI, zbere podatke o tem »sumljivem elementu« in predloži vse gradivo z ovadba-j mi proti njemu. Bivši guverner Kalifornije Pearl Warren,star republikanec, je veljal za »nevarnega«, ker sodi v Eisenhovverje-vo krilo vladajoče stranke. Eisen-hovver pa je bil izvoljen za predsednika ZDA na list' iste republikanske stranke in je lani v septembru osebno podelil Warre-nu najvišje sodno dostojanstvo v državi. Tako bi lahko brez konca in kraja naštevali primere, ko je tudi nemogoče možno, toda zašli bi predaleč. Nekaj pa se mora slehernemu tujcu zdeti presenetljivo, ena izmed nemogočih atne-riškili možnosti, prava pravljica o tem. , KAKŠNE POJME USTVARJA »PROTIKOMUNISTIČNA« HISTERIJA 7.c omenjenega Pearla War-rena (številka fascikla ni znana) so osumili desetih zločinov, ki jih je »divji Bill« (senator iz severne Dakote \Villia,m Langer) javno prebral in ki so jih objavili v ameriških časnikih. Največji njegov greh je v nekem anonimnem pfsmu, v katerem je nijevo skrivališče« (kanadski minister Pearson je na kosilu, prirejenem njemu na čast. omenil, da bo morda nekega dne, če pojde tako naprej, res potrebno posebno skrivališče, če bo prišel v ZDA. Pearsona so namreč v Ameriki tudi že obtožili, da je sodeloval v neki peklenski komunistični zaroti.) Skratka, v tem »Denijevem skrivališču« pustimo v garderobi plašče, preden odidemo v prvo nadstropje, v našo dvorano. Dve 1 — Kdo je pravzaprav ta Martin Luther? dekleti, Američanki, stari po dvajset let, nam prijazno nasmejani, izročita številke garderobe. Včasi' sta tudi slabe volje, kakor je pač običaj povsod na svetu-Samo nekoč se je zgodilo, da sta se vpričo gostov pogovarjali, in sicer kot nalašč vpričo novinarjev. Tako je tudi tisto, kar smo slišali, prišlo na tablo v našem društvu: »Ali si videla novi film?« »Kateri. Martin Luther misliš?« »Da. Kdo pa ja ta Luther? Kaj obravnava film? šen za norca, je znal najti i.a čin, kako se je zagovarjal. Prva verzija: Bodenheim me je imenoval komunista in te ža litve nisem mogel prenesti. Ubil sem ga. . Druga verzija: Bodenheim je začel širiti komunistično propa gando in zato sem ga ubil. Tretja verzija: ubil sem komunista Bodenheima. Dobiti mo ram odlikovanje, ne pa da ' ' me zaprli. VVeinberg ni dobil odlikova nja in tudi njegov zagovor, da je ubil komunista, ni obveljal Tako daleč, hvala bogu, tu še nismo prišli. Prišli pa smo že tako daleč, da je propaganda »protikomunistične histerije« ta- j Favzi paša al Mulki, predsednik ko besna, da prodira celo skozi1 vlade kraljestva hašemitskega strjene mrene prikurjenih mož' ganov in skozi njihovo središče čuta samoohrane signalizira upanje: če porečem, da je bil Bodenheim komunist, mi bodo oprostili, da sem ga ubil. Jaša Levi Jordana | povprečnega Arabca. Arabci bolj hrepene po neodvisno • ^ sodobnih mest s svojimi moder- glede na vojsko. V ,en?,r°Zj,jngtoiia nimi in lepimi evropskimi okraji, o posebnih razlogov čedalje Amanu, nekdanji grški Philadelphiji, zlasti v vprašanju lzrae ^DA zdaj prestolnici kraljestva hašemit bolj čutiti antagonizem sn)emij skega Jordana tega ne bi mogli in Veliko Britanijo e reči. Kakor država je tudi to mesto |namreč pozabljati, da je ^ je(j|, šele na začetku razvoja in pre- za Abdulaha, zlasti v za rai)ska • i —_____.ilitrlnnid D T V«. o , obrazbe. in drugih držav. Na tem področju se namreč njihove koristi močno križa jo. Vtem ko napravita Damask in Beirut, glavni mesti sirske in libanonske republike, na človeka vtis teremu se čedalje bolj obrača zavest Številčno se je jordanska država okrepila, zlasti po sklepu, s katerim je 447.000 palestinskih beguncev, lorej nad 92 000 družin, dobilo državljanstvo Jordana. Tako je iz majhnega beduinskega transjordan skega emirata nastal Jordan, zdaj država z 1,200.000 prebivalci Na palestinske begunce odpade tretjina prebivalcev te mlade arabske drža ve. Mnogi izmed njih so si priborili pravico do važne vloge v državnem aparatu Amana Med palestinskimi begunci v Jordanu je čutiti zadnje čase gibanje v smislu odcepitve anektiranega dela Palestine od Jor dana in vzpostavitve avtonomne oblasti s posebno vlado, toda pod suvernostjo Hašemitov. To gibanje je nastalo vsekakor tudi zato, ker so palestinski Arabci najbolj izobra ženi in ker sodijo med najbolj razviti del arabskega sveta. Med kratkim bivanjem v Amanu človek takoj opazi navzočnost Angležev, čeprav tudi angleški oficirji nosijo slikovite uniforme arabske legije. To opazi človek zlasti v zra ku, kjer vidi številna letala in eska drile angleških letal. Navzočnost Angležev je tisti element, proti 'ra Sofijske spremembe Na kongresu bolgarske Partije so izvolili novi CK, ki šteje 65 članov; med njimi je bila dobra polovica zdaj prvikrat izvoljena v CK Šesti kongres bolgarske Partije je končal svoje delo. Sofijski radio je objavil imena vseh novoizvoljenih članov centralnih organov Partije. V sestavi centralnih partijskih teles je nastalo nekaj sprememb. Tako Mimčo Nejčev ni bil znova izvoljen za člana Politbiroja CK, čeprav je bil na tem položaju od avgusta 1949. Zdaj je bil izvoljen samo ža člana CK. Za člana Politbiroja je bil izvoljen Ivan Mihajlov, ki pred tem kongresom nikoli ni bil izvoljen v centralna telesa Partije. Mihajlov je doillgo živel v SZ kot artilerijski polkovnik sovjetske vojske. Po vrnitvi v Bolgarijo je napredoval v čin generala. Pred tremi leti je iznenada dobil čin generalnega polkovnika in vsa najvišja bolgarska odlikovanja ter postal predsednik vlade. Zdaj je Mihajlov hitro napredoval tudi po partijski liniji. Preskočil je normalne etape — položaje kandidata za CK in člana CK. V novi CK ni bil izvoljen minister za kulturo in znanost Ruben Levi. Tuje agencije so pred letom dni objavile vest, da je prišel Ruben Levj kot Žid v nemilost. Levi je tedaj z javnim nastopom te vesti zanikal. Po V. kongresu je postal eden Izmed sekretarjev CK. Hkrati so bili v novi CK izvoljeni nekateri bolgarski voditelji, k; so bili v letih 1949 — 1952 izključeni iz CK ali vlade ter degradirani na nepomembne položaje v administraciji in gospodarstvu ali pa so kaklL'ZiXpHuuSio' v'e”ar > \ ! £obrf Terp^i OB IZJAVI MOLOTOVA Zunanjepolitična smer Moskve C-t t i'L '„“r Li i' »L’»i 'v Berlinu. lahko I nem v tein. da zdaj no »BI V®.*T nov, Ivan Kinov, Kiril Uramali-še očitneje spoznamo nekatere slav- • "“dnl^^nrašanj ° ^ " i?v* SflVa GailOvskt, Gočo Grozev, ne oblike sedanje sovjetske zunanjo- r°dl!-lh ~.............................. ~ ‘ politične smeri Prvič, dosedanjo asresivno politiko so zamenjali z zmernejšo. SZ je bila primorana uporabiti v mednarodnih stikih novo taktiko, In sicer tako zaradi občutnih notranjih slabosti, kakor tudi zaradi očitnih hudih porazov, ki jih je doživela s svojo dosedanjo zunanjo politiko. Drogi«, ta taktični prcokret Se zmeraj ni tak. da bi dopuščal dejansko ureditev perečih mednarodnih problemov. Le-teh ni moč urediti brez bistvenega popuščanja, na ka- Tretjlč, SZ je potreben premor, da bi konsolidirala svoje že dosežene pozicije. Zato je vsa njena sedanja zunanja politika usmerjena na vzpostavitev nekakšnega modusa vl-vendl na podlugl sedanjega stanja. SZ zahteva od ostalega sveta, naj Cola Dragojčeva in Slavčo Trnski. Dobri Terpcšev, bivši vrhovni komandant sil odporniškega gibanja v Bolgariji, je bil pred ________ ____________________ _ tremi leti izključen iz Politbiroja prizna pozicije, do katerih je prišla CK in moral se je umakniti tudi 8 ^.t8“^Tiaw.0nrTzianJa ? položaja podpredsednika vlade. vojno, In da so na podlagi priznanja sedanjega statusa uuo medsebojni stiki nekako normalizirajo. četrtič, nobenih znakov ni, da bi bile nastale v strateških načrtih SZ kake spremembe. 3. S. umakniti s svojih položajev in iz CK. Ciril Darmalijev, minister za prosveto in Sava Ganovski, minister za kulturo in znanost, sta bila pred dvema letoma izključena iz vlade. Darmalijev je bil član CK, Ganovski pa kandidati za člana CK Slavko Trnski. general in komandant armije. je bil degradiran in aretiran pred tremi leti. Zdaj so ga znova izvolili za kandidata za člana CK. Število članov novega CK se je povečalo na 65. Med njimi je bila dobra polovica zdaj prvikrat izvoljena v CK. njegovega vladanja, država, ki je bila pripravo-- -« jazniti se z izraelsko držav ' er. je zdaj prav Proti lej dr& jen glavni pritisk iz ZDA t y Johnstonovega načrta kakor ;a- drugih vprašanjih. Letos k na nuarja si lahko^ videli jn nuarja si i«iuiw *-------------- .. lfl skupni konferenci veleposlanik ^ poslanike ZDA v Beirutu, Sir"-raelu in Jordanu. Prišli so. dobro voljo« ZDA. nio sicer pred izpričali pa še kaj drugega, in sicep novnim .lohnstonovmi princu te kraje. ^ Zadnja jordansko a.nS,ešk8!neyj, za je bila povezana s pil5e ko je Egipt za vladanja N 0. sredi oktobra 1951 odpo godbo z Veliko Britanijo >z _ seCe To se je zgodilo komaj rt . )U po umoru Abdulaha v, * en.« ^ in potem, ko le zasedel p gov naslednik. Nekateri trdijo, noj je Nahas predlagal Amanu, ^ ubral pot Egipta, da . ""Lnovedal Jordan kratko in malo o v pogodbo z Veliko Brilayo-menjavo za izgnane ang je jaške in civilne strokovnj:a Egipt ponudil, da bi Pos.a ^ je strokovnjake iz Kaira in apsko celo pripravljen, vzdrževati a vse legijo in iz svojih sredstev . . nu. dotedanje angleške dajatve ^ Jordanci pa tem predlogom kaj zaupali. , Zanimivo pa je, da *> "‘y ganjeni zasedanju Arabske p „„,0110 iru obširno razpravljali o za pomoči Arabske lige •0 j0nalae vzdrževanje njegove n; rj§io gi.rde Konec januarja J ^ju tudi do sestanka v obmejnu jn Bulnahu med Huseinovo ^ se. bskim kraljem Saudom n0 nekdaj ra. družin, Je ara stanek vladarjev, zapletenih in sprtih zen določenega cilja glede [)7,an’al'J urine no* jevega načrta o fed-ra*'i' ^ go- i’'",!? n' za nacionalno gardo •>o| Zdravko I’f Jordanu še drugo veliko^kor'^gOO gati Sand je namreč do jordanskih dinarjev ntin",l' naših) kol ?vojo vsa Ivan Kinov, bivši načelnik generalštaba. im Bojan Balgarjanov, bivši načelnik politične uprave v vojski, čfa se tudi morala smm V: Aman, glavno mesto Jordanije rečeno, da ubira pretendent na m..............................i...........m..i... umr PISMO IZ PARIZA »Humanite«: »Aurore« Kdo poravnava primanjkljaj kominformovskega tiska (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, marca Pred pariškim sodiščem XVII. okraja že dva tedna teče pravda med dvema pariškima časnikoma. Tožilec: »Humanitč« — vodilni kominformovski dnevnik; toženec: »Aurore«, vodilni protikomunistični dnevnik (kakor trdita oba o sebi). Predmet tožbe: žalitev in obrekovanje (»Aurore je v nekem članku imenovala kominformovsko partijo Francije agenturo Moskve, njeno glasilo »Humanitč« pa plačan propagandni letak Moskve In pariško podružnico »Pravde«). Zuka) se je »Humanitč« razjezila na to ugotovitev »Aurore« in jo nazvulu žalitev in obrekovanje, ni vsem ljudem popolootnu jasno. Po mnenju mnogih pametno mislečih ljudi bi bilo urednižtvo lahko samo odgovorilo, da to ni res. če se je Že čutilo tako hudo prizadeto. Seveda ne bi nikogar o tem prepričalo, ker njegovo pisanje dokazuje nasprotno. Toda med bralci bi ne vsaj kolikor toliko opralo. Razen tega bi se bilo lahko zadovoljilo z zagotovitvijo, da je »Aurore« snajbolj reakcionarni francoski časnik, ki ga plačuje tovarnar srajc Bou-sac«, in tako bi uredništvu nasprotnega časnika vrnilo milo za drugo. Du je bilo uredništvo užaljeno in se čutilo obreko-vano gamo zalo, ker uredništvo uasprol neffa časnika trdi, du stranka, ki ji pripada, slepo izpolnjuje vse ukaze SZ in da dobiva zato tudi denarno podporo, temu »o se niuogi ljudje čudili. To bi labko razjezilo tudi »kremeljske kro*e«, ki pn6 niso opustili svojega oazirauja o »vodilni vlogi SZ«, niti svoje defini* clje o patriotizmu komunistov (na vsem svetu)] budno poslušati glas SZ, zavzemati se zn njeno zunanjo politiko in boriti se za njene cilje v domovini. Mar ni sam »sin ljudstva« generalni sekretar kominformovske partije Francije Maurice Thorcz enkrat za vselej rekel: »SZ t» domovina komunistov. Ce se zaplete v vojno s kako deželo, morate biti proti listi deželi. Ce je SZ zavez-niča kake dežele, morate biti zavezniki tiste dežele Ce se SZ zaplete v vojno proti vaši domovini, se morate boriti proti svoji domovini.« Mar ni s tem že vse rečeno? Zakaj imajo zdaj za obrekovanje iste besede, prevedene v jezik g. Bousaca »agent in plačanec Moskve«! Nekateri so našli pojasnilo (s čimer zdaj mimogrede rečeno v SZ vsevprek tolmačijo), namreč »novo linijo g. Malenkova«. Ko je Stalin še živel, bi kaj takšnega »Humanltčju« ne prišlo na mi- sel. Da dobiva toliko denarja in se čuti še užaljen, da se celo, kar je najhuje, obrača na sodišče v zadevi obrekovanja 1 Toda naj bo že kakor koli, »Humanitč« je tožil sodišču glavnega urednika »Aurore«. Najbrž je uredništvo menilo, da ne bo mogel dobiti dokazov, od kod dobiva glasilo KPF denar. »Obrekovalec« sicer ni mogel nastopiti pred sodiščem s popolnim dokazom, niti s pričami ali dokaznim gradivom, kar pa Je povedal in kar je tako znano, pa bo najbrž nudilo sodišču podlago za zavrnitev tožilčevega zahtevka. BANKA KP FRANCIJE Uradno se sicer tako ne imenuje. Nihče pa ne bi niti pomislil, da se za imenom »severnoevropska trgovinska banka« skriva tako napredna ustanova (ko bi se vsaj imenovala vzhodnoevropska!). V to banko prihajajo, kakor trdi toženec, na ime bivšega administrativnega direktorja »Humanitč« in bivšega tajnika založniškega odseka KP Francije velikanske vsote denarja. Toženčevi advokati so nastopili s svojim dokaznim gradivom, ki kaže (samo toliko), ne pa dokazuje (kar je zelo težko), da je SZ prek te banke in bivšega administra- Franciji in »Humanitčju«. To bi izhajati: 1 pariški dnevnik, 5 po- P|ria ter ccn zn ii«k«r»1*’‘r zS«5»i?|dn«.. lahko popolnoma dokazala samo 1 deželskih, 2 pariška tednika in "£r„[U’"t^ccni*°'iz II "u5ali: tnilijoie J ,«0! oglnui .koP"!, Po vojni SO stroški za tiskanje »turogu papirja 1 milijona; JjP,t'i'oi (ra,t- lijonov K(I0 lino frankov m h n jk I ja j jn lorej znašal kov. 7"roo at>v' Sodeč po izjavi admif^i^gpi direktorja so P , pr dnevnikov silno narasli. Po mnenju strokovnjakov se noben dnevnik v Franciji ne more vzdrževati s prodajo, če ne iz- j haja vsaj v 150.000 izvodih in če !\e,aa aireiuorja w "jjnim* del stroškov ne krije z oglasi. kllal krili s pro- dosežI’ O tem piše »Delavsko-kmečki al- spevki bralcev, ki ■ manah 1954«, ki ga izdaja prav 1951 vsoto 102 muU g^pi P »Humanitč«: i Ce to drži, se Je «o*» manjkljaj »Humanitčja T0 p frankov^^^ni " "p ,eie »Pošten dnevnik je pred vorno 'iao/ia min franKOv Kominformovski tisk je imel vzdrževal, že je izhajal v 50.000 Izvodih ‘a* n ..nikljaj a 1949 20 dnevnikov tri v Ker pa ,0 ,,,roJki 10 uapir, li.kanje, je samo primanjkljaj {un • anevniKov, tri v .)rcv0ie dru,,„ ,„aii,o narasli, utoru tčla« Ce uporabimo Ist* tedn nzu, 17 pa na podeželju. Ce- Izhajati dnevnik * najmanj 200 000 iz ' !„10 L rpvije ih 'jngi leta Parizu, n pa na poaezeiju. ce- izhajati dnevnik v najmanj 200 000 iz 0„-,T,0 rpvile “■ jnSi lotna naklada vseh teh časnikov vodih, fc «e hofe vzdrževati brez za ostale casniKe, ie|ju. 0 ie znašala leta 1949 1 R71 559 iz- Jrlcn<> PodP°r,e * Kako P“ ♦* ' nualndo V Parizu lil na pOCJe m0vSK j je znašala leta 1949 1,621.555 iz komtnformovskih dnevnikovf Vodilni nrimanlklial kominf0’ ie lffl vodov. Hkrati so imeli kominfor- kominformov.ki dnevnik llutnnnl.ž. .e ,J„L ,ptih (ko 1 ,rtisk° movci 91 tednikov: 18 v Parizu "hojnl lem to« , 251.000 izvodih, i.ani tlsfa v dvea t astrooola 0v in 78 na nodeželiu e eletinno na- nI'*l«0.Y0 naklado padla na ISO J'M) iz- največjo naklado) tpdB n li na podeželju S Skupno na- vo()ov Veferni »Ce Soir., ki ie tzha.nl šfovtln milliardo 578 klado (v juniju) 2,935.000 izvodov jnnija toio v 250000 >/ oru Lani je število dnevnikov padlo btnarju ioo' padel na .... .. ..... na 14- dva v Parizu 19 na na l!l,,;Sn Pn I* n,hal izhajati /Naklada na 14. dva V Parizu, 12 pa na pnrfej0|skegn liska (12 dnevnikov) se cit). podeželju. Njihova skupna na- lje med 100000 izvodov povprežne naklada: 858.000 izvodov. Število klado. tednikov se je skrčilo na 38 (16 1.678,000.000 FRANKOV v Parizu, 22 pa na podeželju), | PRIMANJKLJAJA! r., ki ie izhajal število milijardo /vodih, (e v fe frnn],nv 115 000. 2. marca 'ranK°v Morda bo sodišče od*P*°ž* 01 ote na to vprašanje kar ‘ g0yt važno Navedeni P0 ‘‘ 0 in k.| tisto, kar je že znano ^ za tlvnega direktorja »Humanitč« I naklada pa je padla na 1,638.000 1 samo po sebi preprie J o vlogi kominformov. ,-nn M ter'bivšega tajnika založniškega [ izvodov. 1 mlnimaulVkd6j!or,'\llnm»imj::, “fn Francije - samo pisnWe0 Vt odseka KPF naročala Izplačila KPl V štirih letih je torej nehalo na podlagi tržnih cen rotacijskega pa- glasila »HumanilC • NAŠEGA GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA ^bo letos povečala za 50 odstotkov V nekaj letih bomo dobili dve novi železarni: v Skopi ju in Nikšiču bvnH,?rav j® jugoslovanska pro-^Rla 37 ?urov®ffa železa lani do- kla n« 9oiatni* Proizvodnja jele? “>^-Kratni predvojni ob-želi>7a ■ ^07.000 ton surovega jekla, ni*- l1'3'000, ton surovega ' l® Vedno močno prizmo n, .Ze^eza m jekla in molju kajoče količine nada- citron?111 V DaŠem “vodni i • , :rseni novl Pro" .;l.°kjekti, ki bodo letos bčutno povečanje pro- SSgf® Teznem !i Čr.I?i metalurgiji.' Po ziasaliw “ruzbenem planu bo je ve? 1,1 P°večanje 51 °/o, kar Sosnnrfi i • r v kateri koli drugi žele,aranrs.kl .stroki- Proizvodnja nica) v-ln jeklarn v Bosni (Ze-so lani dovršili novo ton Z * Martinovo peč (za 45.000 e^ktrnnZx°^nje na leto), veliko in va]ia 10.000 ton letno) *0stjo350 L ,mil? (z zmoglji-1Z(lelknv\ i 450.000 ton pol-50«/o nJ’4se 0 letos povečala za Jje Dmi, lno večje narašča-nK !°dnJe- namreč za 78 »/o. Sta^i-ž,eKzarna v Sisku, Dia in * v,*1 ^ani dovršeni sred-te2šivnilf Pr°Sa za valjanje >tj0 dnft«*uj.giji. ims.u uuami nova valjarna tanke pločevine z ženici začela obratovati I zmogljivostjo 16.000 ton letno. Jeklarna v Nikšiču bo namenjena predvsem proizvodnji legira-nega elektrojekla, naslanjala pa se bo na surovo železo iz Zenice, električno energijo iz hidroelektrarne Gornja Zeta ter na premog iz Breze in Plevelj. Po svojem proizvodnem programu bo ta jeklarna podobna jeklarni v Ravnah, ki prav tako izdeluje predvsem legirane in specialne vrste jekla. Za gradnjo jeklarne v Nikšiču je bilo doslej potrošenih 10 milijard din. Letošnji družbeni plan določa nadaljnje investicije v vrednosti 4 milijarde, za dovršitev pa bo potrebnih še 7 milijard din. Ta železarna bo po končani zgraditvi (1956 do skega sistema — tem nevarnejši postaja monopolizem za gospodarstvo. Namesto administrativnih ukrepov lahko zdaj monopolizem ogroža svobodno delovanje zakona o ponudbi in povpraševanju. Proizvodnja v nekaterih panogah še zmeraj ne krije vseh potreb trga. To velja zlasti za nekatere surovine. Proizvajalci takšnih surovin so v privilegiranem položaju na trgu glede na potrošnike — podjetja, ki izdelujejo blago. Spričo takšnega položaja jim lahko diktirajo visoke cene. Toda nezadostna proizvodnja v tej panogi sama po sebi ne pomeni monopolizma proizvajalcev, če se na trgu pojavi večje število podjetij, to se pravi, če imamo opraviti z bolj razvito konkurenco (v tem primeru bi se cene formirale po zakonu o ponudbi in povpraševanju). Tu pa je ravno nasprotno: proizvodnja surovin je največkrat osredotočena pri eni gospodarski organizaciji ali več podjetjih, ki se lahko dogovore o tem, da drže cene na visoki ravni (železarne, koksarne itd.). Razen tega takšna podjetja zaradi učinka zunanje trgovinskih instrumentov, s katerimi omejujemo uvoz mnogih proizvodov, nimajo niti tujih konkurentov. Omejitve uvoza so tako ostre, da ne le ščitijo domačo proizvodnjo pred tujo konkurenco, marveč pomagajo domačim podjetjem, da lahko vzdržujejo neupravičeno visoke cene. A ta sistem omejevanja bo se zadnje čase že opažamo kolebanje cen. Ta nervoznost na trgu, to neutemeljeno dviganje cen proizvodov je začasno in ne izvira samo iz monopolizma. Glavni vzrok je v tem, da se instrumenti novega gospodarskega sistema še niso v celoti uveljavili, da podjetja še nimajo jasne slike o njihovem učinku. Podjetja, na primer reprodukcijskih potrebščin, si še niso na jasnem, kako je s trgom, in mislijo, da bo trg v novem sistemu trpel povečanje cen njihovih proizvodov. Trenutno še lahko nastopajo na trgu z višjimi cenami, ker podjetja, ki kupujejo reprodukcijsko gradivo, še nimajo jasne slike o učinku novih instrumentov in domnevajo, da bodo svoje blago, v katerem je vkalkulirana višja cena surovin, na trgu res spravila v denar. Jasno je, da bi trg pozneje sam po sebi zavrnil te ne realne kalkulacije. Toda v tem času povzročajo takšne težnje motnje v gospodarstvu. Zato bo določanje con prav v tem obdobju, dokler se ne uve- j zgoditi, ljavi učinek novih instrumentov j ščale. gospodarskega sistema, pripo- 1958) dajala na leto 80.000 ton j VG°a ^er Siemens-Martinovega jekla, 57.000 i našo plačilno bilanco vskladitl in ton elektrojekla, 48.000 ton valjanih profilov, 15.000 ton tanke pločevine ter 27.000 ton valjanih trakov in vlečenega jekla. 2ELEZARNA V SKOPLJU BO STALA 64 MILIJARD Mno, bo ime go večjo zmogljivost pa la nova železarna in je- zboljšati, delno pa tudi, da zagotovimo domačo proizvodnjo. Eden izmed vzrokov monopolizma na trgu je tudi ta, da naš promet še zmeraj ni tako razvit, da bi zadovoljil vse potrebe gospodarstva, ki nenehoma naraščajo. Zato se pojavljajo nekatera podjetja kot monopolistična na svojem področju, v svoji bližnji moglo k stabilizaciji trga, kar bc imelo pomembno vlogo v urejanju tega zelo važnega področja našega gospodarstva. Maksimirali bomo cene koksa (metalurškega in drobnega), železne rude, valjanih, vlečenih in kovanih izdelkov črne metalurgije, žveplene kisline, kalcirane in kavstične sode ter aluminija v kosih. Glavni razlog za ta ukrep je monopolistični položaj proizvajalcev in pomanjkanje teh predmetov na trgu na eni, na drugi strani pa njihova važnost in velik delež v prodajni ceni izdelkov. Po enem Izmed predlogov naj bi znašale najvišje cene: za koks (metalurški) 21.000 din tona, drobni koks 15.500, žveplena kislina 15.000 din, kalcinirana soda 27.000, kavstična soda 58.000 din. Cene valjanih, vlečenih in kovanih izdelkov ne bi smele presegati ravni, na kateri so bile lani. Isto velja tudi za aluminij v kosih. Razumljivo je, da so določitev najvišjih cen, kakor tudi drugi administrativni ukrepi samo začasni in da jih bomo uporabljali samo dotlej, dokler ne bo z gospodarskimi instrumenti vzpostavljeno ravnotežje na trgu. To pa ne pomeni, da še nimamo izdelkov, katerih cene so zaradi monopolističnega položaja podjetij in trenutnega položaja na trgu nesorazmerno visoke. Zadnje čase so narasle tudi cene izdelkov iz lesa, dalje rafiniranega svinca in cinka itd. Podražile so se tudi kože, ker so klavnice in trgovinska podjetja izkoristila svoj privilegirani položaj na trgu. Predlog o maksimiranju cen teh proizvodov ni zajel, toda to ne pomeni, da se to ne bi moglo če bodo cene še nara- D. Vukovič PRED LETNIMI DOPUSTI Komentar o regresa t*0tr>ačiv,° stro^ In konstrukcij dobivajo naše tovarne železo knn ttovari>. — Na sliki: Tovarna lokomotiv ln mostnih strukclj »Djuro Djakovifi« v Slavonskem Brodu klarna v Skoplju, ki ne bo mnogo' okolici, kjer konkurenti ne mo-zaostaiala za zeniško železarno rejo posredovati na trgu bodi in jeklarno in se bo naslanjala na ; zaradi visokih prevoznih tarif, odkrita velika nahajališča želez-1 bodi zaradi pomanjkanja vozil ne rude na področju Kičeva in Med viri monopolizma je tre-na električno energijo iz hidro- ba omeniti tudi trgovinsko elektrarne Mavrovo. Imela bo j omrežje, ki je ponekod še zme-lastne plavže, njena letna zmog-! raj centralizirano: vsa trgovina ljivost pa bo znašala okrog 1 je v rokah enega ali več podjetij, 450.000 ton surovega jekla, ki ga ; ki lahko pripomorejo k zvišanju bodo predelali predvsem v de- j cen. Z reorganizacijo trgovinske-belo, srednjo in fino pločevino; ga omrežja bo sicer ta možnost (320.000 ton). Za gradnjo te železarne je letos določenih 1050 milijonov din, do končne dovršitve v letih 1957—1960 pa bo potrebnih še 63 milijard din. odpadla, za zdaj pa je še treba računati z njo. Z vsemi temi viri monopolizma na trgu, razen trgovine, moramo računati še za daljše obdobje. Zato so ukrepi za usedanja mnenja pr. ukinitvi regresa za letni dopust oendarle niso nogla zanikati dejstva, da je regres o bistev škodljiv uhrep in da konec koncev privede v špekulacijo. To kažejo razni primeri takšne vrste v turističnih krajih pa tudi v gostinstvu posameznih est. Zadostuje omeniti, da se mnogi ljudje o Beogradu, Zagrebu in drugih večjih krajih hranijo v restavracijah z 60 % popustom, na drugi strani pa gre regres pravzaprav za kritje izgu gostinskih podjetij, ki nastanejo zaradi slabe organizacije in neekonomičnega poslovanja. Vse to konec koncev lačujejo vsi delovni ljudje, korist pa jih ima le zelo malo. Regres za letni dopust kakor tudi razne socialne dajatve pravzaprav niso nič drugega kakor sestavni del dohod-hov delovnih ljudi, ki ga razdeljujejo državni organi. V tej razdelitvi so možne nepravilnosti in eno izmed njih omogoča tudi sedanji regres. Naj navedemo nekaj primerov Lani v začetku junija si lahko na pr. v Opatiji v hotelu, kakor je iCentrah, dobil popoln pen- U/.r‘, to začela Zvezna Cc7 rl a skupščina ob-V“vnavati osnutek druž-y sta cfea Plana, o kate-J1 20 dni razpravljala l»ht S’CUpŠčl>nPOdTaratV0 0beh d0' lil« Prek ^ ie že 8 sadovi h m ra v katerih je , Uip^, vsaka, med obravna- zveznega druž- vsaka. Sega „?®nutka Pmi'1 fesov V- skupščinskih od-vhJ teh J!®118 beseda. Na ,> ^ajhnoPjt Jallk,0 napra- . * Vrvi ! 1 juno stpvil^n/i A bril Veltkemn0i ?tevilčno bilanco o *>lna, n v Bilanca ne bo M ie '■hk0 4l„ °bsežnos i v odborih za zam- j svoj na£'n osvet-»Dravi- ’ va*nost >n pomen ^daPrX;en<*a - ' ^PR^JN.ŠEST NOčl ‘Trganega dela Ibarja začela delati 10. fe-^la J ,n s'roje delo sta i,ftOr marca tudi zvečer. min5? nata»ko beležili fi?Ke seif /a6etka 111 konča L^mo V to Pa*Hi^o 'zra-i»r Zvezn* vidl,,i' ‘,;I ie hI-v 5 minlP *veta dejal 60 i pjjlcev ' Ji r Zbor« proiz-jMeti J . 7l ur 'n 40 minut. 11 ur in 25 fi 0 tloKi n.a kupnih sejah LCe/I?0 S<‘s' dni in ^t no- u^en«iri p|^Ka °bravnavanja MAJHNA BILANCA VELIKEGA DELA Glavno delo so opravili na dopoldanskih sejah. Odbor Zveznega sveta je delal dopoldne dvakrat več, odlbor Zbora proizvajalcev pa celo trikrat (po-oldanske seje so bile znaitno raj še, včasih jrih pa sploh ni E . ________________ bilo). Nasprotno pa je zanimivo darstvo Zvezne skupščine so po- iin plodne. Bilo je mnogo predlogov in protipredlogov, raznih mnenj, vprašanj, odgovorov in medklicev, če upoštevamo vse to, dobimo impozantno številko: med obravnavanjem zveznega družbenega plana v odborih za gospo- poudariti, da 60 bile v popoldanskih urah razprave krajše in živahnejše, na dopoldanskih sejah pa obširnejše im mirnejše. PET IN POLTISOČKRAT ZAFIIOŠENA BESEDA V obravnavanju osnutka plana je sodelovalo 50 članov obeh odborov. Nekateri so bili zaradi nujnih opravkov začasno odsotni. Dva člana odbora Zveznega sveta — Vladimir Popovič in Peko Dapčevič — se nista udeležila nobene seje, ker sta se mudila v tujini. Sejam je izmenoma prisostvovalo 20 poverjenikov Zveznega sveta. Le-ti so dajali pojasnila na posamezna vprašanja in zastopali Zvezni izvršni svet kot predlagatelja družbenega plana. V razprave je kdaj pa kdaj posegalo tudi deset poslancev, ki niso člani odborov. Zanimala so jih nekatera vprašanja, in na seje so prihajali, da bi jih sprožili ali da bi poslušali njihovo obravnavanje. Razprave so bile zelo živahne slanoi 5500-krat prosili za besedo. Natančneje: v zapisnikih odbora Zveznega sveta so zabeleženi govorniki 42.420-krat, v zapisniku Zbora proizvajalcev pa 2700-krat. Čeprav se nanašajo te številke tudi na govornike, ki so včasi samo sprožili vprašanje, ali kratko odgovorili, vendar na svoj način in zelo prepričljivo dokazujejo da je bila razpra-va res živahna, raznovrstna in vsestranska. Zanimivo je spremljati nara ščanje števila prijavljenih govor nilkov po dnevih, zlasti v odboru Zbora proizvajalcev. Na prvi seji tega odbora ko je bilo na dnev nem redu kmetijstvo, so se po slanci v štirih urah samo 25-krat priglasili k besedi. Tedaj je tud poverjenik Zveznega izvršnega sveta v pojasnjevanju sploSn« smeri politike v kmetijstvu go voril časovno enako dolgo kako vsi ostali člani odbora. Zadiu dan obravnave, ko so govorili spreminjevalnih predlogih in po poglavjih sprejemali osnutek pla na. so zabeleženi govorniki v sedmih urah 513-krat. 500.000 IZGOVORJENIH BESED Skoraj ni bilo seje, na kateri vsak član odbora vsaj enkrat ne bi zaprosil za besedo. Prve dni je bilo morda zabeležiti kak osamljen primer, čim bolj pa se je razprava razvijala, tem bolj je število govornikov naraščalo. Kmalu je postalo normalno, da je en član odbora na seji zaprosil za besedo deset- ali še večkrat. Rekord so na tem dosegli na zad- v osmih urah zabeležili 633-krat imena poslancev, ki so se oglašali k besedi. Tisti dan je povprečno en navzoči Član odbora zaprosil za besedo ali kaj vprašal 25-krat. Stenografski zapis«, o obravnavanju osnutka družbenega plana na vseh posebnih in skupnih sejah obeh odborov za gospodarstvo obsegajo 2496 strani. Po tem računu so v skupščinskih odborih med obravnavanjem osnutka plana izgovorili natanko 500.000 besed. Na koncu te kratke številčne bilance, naj omenimo še eno, zadnjo številko: za pregled 24% strani stenografskih zapiskov, za razna preštevanja in računanja S seje proračunskih odborov zion (stanovanje in hrano) za 98 dinarjev, o Looranu pa za 64 din. To je bil pravzaprav 90 % popust, a teh 90 % je plačala skupnost. T) ugodnost neznatnega števila ljudi torej plačujejo drugi. Ali še en primer. V zimski sezoni v hotelih na Jahorini nisi mogel dobiti mesta, čeprav sc znašale cene penziona 600 d. 700 din. Prostora pa ni bilo zato, ker so bili tam sarajevski srednješolci na zimskih počitnicah in so plačevali dnevno po 80, 100 in 120 din. Ostalo je plačala država o obliki 60 % popusta izven sezone! Nekaj so plačali tudi mestni ljudski odbor v Sarajevu, Ferialna zveza itd. Razen tega so srednješolci dobili od šol še prispevek za smučanje. In v tem času mnogi smučarji iz Novega Sada, Zagreba in Reke, ki so bili že pripravljeni, niso mogli dobiti sob ker so hotele zasedli srednješolci Kaj to pomeni? Delavec ali uslužbenec, ki naj bi nekaj f)ni počival v planinah, ne mon prtli tja, tudi če ima denar, /ato pa lahko store to srednješolci Kakšno mnenje o življenju in delu v naši državi bodo dobili takšni mladinci? Mar je življenje sestavljeno iz raznih ugodnosti, popustov in privilegijev? Mar ne bi bilo bolje takšnim mladincem omogočiti počitek o kaki baraki, ki bi jo sami urejali in čistili, sami sekali drva in kuhali, ne pa da jim strežejo natakarji, da si izbirajo jedi po jedilnem listu in da jim sobarice postiljajo postelje? Takšni privilegiji nikakor ne morejo vzgojno vplivati na našo mladino. Je pa še več primerov, ki jasno kažejo, da rode regresi neopravičene privilegije posameznikov. Na drugi strani pa zanašajo zmedo v gospodarske račune v gostinskih podjetjih. Ukinitev regresov bo onemogočila takšno anomalijo o naši družbi, hkrati pa prisilila gostinska podjetja, da bodo svoje storitve prilagodila kupnemu skladu in zahtevam gostov ob vsestranskem varčevanju in bolj ekonomičnem poslovanju. Sredstva 600 milijonov din, ki so šla za regres, bi bilo treba predvsem porabiti za povečanje kupnega sklada, ne pa za zagotovitev nekakšnih dozdevnih socialnih pravic naših delovnih ljudi, pravic, katerih dejanski socialni temelj je dokaj dvomljiv, /ato se ne moremo strinjati z mnenji, ki skušajo ohraniti sedanje stanje gostinskih rx>djetij in sedanje po regresu sloneče privilegije Jasno pa je, da je treba, ko opuščamo sedanji sistem regresov, najti za letos prehodne ukrepe, ki bi čim večjemu številu delovnih ljudi omogočili letni dopust, hkrati pa omogočili normalno poslovanje tistim gospodarskih podjetjem, ki koristno poslu ipjo. Od 600 milijonov bi lahko vsaj nekaj porabili o ta namen. IZ PRAKSE DELAVSKIH SVETOV Kdo bo odgovarjal za primanjkljaje v trgovskih in gostinskih podjetjih? Marsikje prizanašajo krivcem, zato mora plačevati škodo ves kolektiv v mnogih žke. Revizijske komisije ljudskih odborov odkrivajo trgovinskih in gostinskih podjetjih primanjkljaje in presež Največ primanjkljaja zasledijo v špecerijski stroki, zlasti v poslovalnicah kmetijskih zadrug. Večina primanjkljajev nastane zaradi malomarne evidence, kala, včasih jih povzročijo nepošteni uslužbenci, večkrat pa nihče ne ve pavedati pravega vzroka za primanjkljaj. manjkljaj je nastal predvsem j zaradi tega, ker je zaposlenih v menzi preveč ljudi in še zato, ker menza ni pravilno izračuna-i vala cen jedil. V menzi je za-I poslenih sedem ljudi, medtem ko bi zadostovali trije ali ™ OPRAŠUJEJO, krivca, ceš da bi ga urne 11, ce sklad -je znaša, ok ŠKODO PA NAPRlIJO bi moral odplačevati škodo od 51QOOO d; medtem ko je bilo KOLEKTIVU svoje plače, da verjetno m po- meta komaj M 4,975.000 din. V mnogih primerih mora na- vzrocu primanjkljaja samo on plačni sklad znaša torej več, - --- --- doknaditi primanjkljaj kolektiv |>td., tu in tam pa najdemo usluz- kakor 10o/0 vsega prometa, če pa 1 sti in prizanašanju najdejo po iz plačnega sklada, tako da ce- benca, ki je povzročil občutni ragunamo k temu ge drug0 re-: 0 ' ; loten kolektiv trpi škodo, ki so primanjkljaj nekaj mesecev kas- -j. družbene obveznosti, se jo zakrivili posamezniki. Izgubo neje na še odgovornejšem sluz- moramo zajudeni vprašati, kako v plačnem skladu skuša kolek- benem mestu. Skratka, Mnoga je m0g0ge> da to očitno nesoraz-tiv kasneje nadomestiti navad- trgovska in gostinska podjetja1 no s prav tako neutemeljenimi ze'p ravnodušno trpijo, da se .v.,. - kvečjemu štirje. Samo letni uničili, če „la, . elfl . poslovodja vrnil na račun prejšnjega primanjkljaja. REVIZIJSKA SLUŽBA JE SE PREŠIBKA Delavski sveti, upravni odbori in sindikalne podružnice v nekaterih gostinskih in trgovskih podjetjih pri vsem tem že vnaprej sodijo, da so primanjkljaji in presežki nujen pojav v teh strokah. V tej neumestni strpno- presež^i, kar opozarja na neso- pojavljajo primanjkljaji in če-lidno poslovanje v posameznih sto sploh ne prijemljejo krivcev podjetjih. Tudi v primerih, ko niti potem ko je njihova krivda so posamezni uslužbenci obsoje- že jasno dokazana. Zato se ne ni zaradi primanjkljajev, vod- moremo preveč čuditi ugotovitvi, stva podjetij pogosto ne uve- da se ti temni pojavi v trgovini Ijavijo civilno pravnih zahtev- ’n gostinstvu vedno znova po- kov, da bi krivci povrnili podjetju škodo. Svojo prizanesljivost opravičujejo delavski sveti, upravni odbori in direktorji navadno s >socialnim čutom« do navijajo. Revizijska komisija LOMO Trbovlje je ugotovila v Okrajni menzi okrog 296.000 din primanjkljaja za poslovno leto 1953. Pri- ri ne zadostujejo le administrativni ukrepi V trboveljskem podjetju »Mehanika« so se borili proti kraji samo z odtrgovanjem pri plačah, kar je povzročilo nezdravo vadušje v podjetju ! Mlado, toda zelo naglo razvijajoče se podjetje »Mehanika« v Trbovljah izdeluje pohištvene ro-ftaje, analitske tehtnice, vijake, opornice in podobne izdeike. Pred dnevi je naše uredništvo prejelo v skladišče ni prihajalo dovolj izgotovljenih ročajev, ki jih je nekdo odnašal iz podjetja. Upravnikovega ukrepa ni spremljalo ustrezno pojasnjevanje, zato je začelo cveteti intriganstvo in merje ni zbodlo v oči vodstva menze ter ga je morala opozoriti nanj šele revizijska komisija. Jedila je menza prodajala izpod cene, razliko pa je nameravala nadoknaditi z višjimi cenami pijače, kar se ji ni posrečilo. Kdo naj v tem primeru samezni škodljivci pravcato pobudo za ustvarjanje nadaljnjih primanjkljajev. Hkrati tiči v iem oportunizmu tudi eden izmed vzrokov za to, da si ^nekatera podjetja zelo malo prizadevajo vzpostaviti bolj urejeno poslovanje, evidenco in učinkovitejšo kontrolo, da bi dosegla večjo odgovornost uslužbencev itd. Ravno tekšni ukrepi pa so nujni, če hočemo vsaj bistveno trpi škodo, ki je nastala pred- 1 omejiti negativne pojave v vsem zaradi malomarnosti? Volivcem bržkone ne bi bilo vseeno, če bi moral biti plačnik — ljudski odbor. ALI NI TO POSMEH PRIZADEVANJU, DA BI ODPRAVILI PRIMANJKLJAJE Še večji primanjkljaj (okrog 488.000 din) ovski in go.,tinski stroki, kar bi bilo v prid skupnosti, prav tako pa tudi kolektivom, ki zdaj cesto trpijo škodo, čeprav jo je povzročilo le nekaj posameznikov. Hkrati pa ves ta problem opozarja na to. da bi bilo treba hitreje izpopolnjevati revizorsko službo pri ljudskih odbojih. Gibčnejša revizorska služba bi je revizijska komf- I namre£ la,hl™ ^datno P°®?gala sija LOMO Trbovlje odkrila v orKan?m delavskega upravljanja iz tega kolektiva dopis, ki je nerganje. Delavke so obsojale opozarjal na čudne razmere v podjetju. Pisec dopisa je med drugim navedel, da v podjetju neznano kam izginjajo nekateri izdelki, zaradi česar je upravnik začel odtrgovati skupini delavk pri plačah. Posamezne delavke so prejele le po nekaj sto dinarjev plače, kar je dvignilo v podjetju precej prahu. Naš sodelavec se je v zvezi upravnikovo ravnanje, tako da je v podjetju zavladalo mučno vzdušje. Nekatere delavke so stvar omenile na občnem zboru sindikalne podružnice. Občni zbor je potem priporočil upravnemu odboru podjetja, naj stvar razišče s pomočjo posebne komisije. Upravnik pa je pri tem ubral napačno pot in začel osebno za- s to zadevo zanimal za mnenje sliševati delavke, namesto da bi predstavnikov okrajnega sindi- ! stvar prepustil pristojnim orgo-kalnega sveta in LOMO v Trbov- j nom, katerim je zadevo izročil ljah, ustrezne podatke pa je po- ! šele potem, ko je s preiskavo obiskal tudi v podjetju, pri čemer j tičal na pol poti. je zvedel naslednje: I Po izjavi upravnika je pod- Pred meseci so v podjetju j jetje — po dosedanjih ugotovit-opazili, da zmanjkujejo pohištve- vah — utrpelo zaradi tatvin okrog ni ročaji, ki jih je izdelovalo 12 ' 150.000 din škode, vendar je pre-delavk. Sindikalna podružnica in iskava ugotovila, da večina de upravni odbor podjetja (delavski | lavk iz skupine, ki je izdelovala svet bodo izvolili šele letos, ko ročaje, ni zapletena v krajo, mar' se je bistveno povečalo število zaposlenih ljudi) se nista takoj znašla in zato nista začela odločnega boja proti kriminalnim pojavom. Ostalo je le pri administrativnih ukrepih. Upravnik je odredil, naj dobivajo tiste delavke, ki so v akordu izdelovale ročaje, le akontacije na plače, ker 130 kg težkega medveda je ubil Banja Luka, 5. marca Narodnemu heroju polkovniku Milinkoviču je davi v bližini Skender Vakufa uspelo ustreliti z lovsko pušiko 130 kg težkega črnega medveda. To je že drugi medved škodljivec, ki so ga te dni ubili v okraju Varoš. Tajništvo za gospodarstvo Izvršnega sveta BiH je odobrilo, da smejo v okraju Varoš ubiiti 5 medvedov, ki so tod napravili veliko škode. več da so imeli pri tem prste le dva ali trije ljudje. Upravnik izjavlja, da bo podjetje uvedlo disciplinski postopek tudi proti mojstru, ker je tako malomarno opravljal kontrolo, da je moglo priti do kraje. Tisti, ki so zagrešili tatvino, se bodo seveda morali zagovarjati pred sodiščem, podjetje pa jih bo tožilo tudi za povračilo škode. Toda po izjavah predstavnikov Okrajnega sindikalnega sveta In LOMO nosi svoj del krivde za pomanjkljivo kontrolo razen mojstra tudi upravnik. Kolektiv, ki je v tem primeru občutil neposredno materialno škodo zaradi svoje nezadostne budnosti, se je pri vsej zadevi nazorno prepričal, kakšno škodo lahko nakoplje skupnosti in neposredno tudi sebi, če dopušča, da se 'razohoti v njegovih vrstah gospodarski kriminal, ki je nevarno ogrozil mlado podjetje. M. Z. podjetju »Gostinstvo«. Nastal je v nekaterih gostinskih obratih zaradi pomanjkljive kontrole. Upravni odbor podjetja je zavzel stališče, naj se o stvari nikamor ne javlja, ker bodo uslužbenci primanjkljaj sami poravnali. Devet uslužbencev je res brez zoperstavljanja začelo odplačevati primanjkljaj. Toda vse to nehote spominja na primer z lanskoletnim primanjkljajem v poslovalnici KZ Razborje v trboveljskem okraju, kjer je poslovodja zadruge plačal na račun primanjkljaja nekaj tisočakov, toda v istem času, ko je vračal škodo, so v poslovalnici ugotovili nov primanjkljaj, ki je bil približno osemkrat večji, kakor je znašal znesek, ki ga je več nobene prj odpravljanju primanjkljajev in podobnih temnih peg v poslovanju trgovskih in gostinskih podjetij. M. Z. . m j - . ■ Medtem ko po dolinah sneg čedalje bolj izginja, so naše P še vedno pokrite z debelo snežno odejo ilani0* VEKIH SE ME GROZIJO POPLAVE vendar pa rečna nadzorstva niso pozabila na varnostne ukrepe Ekspresni v!a’r v natranjea prometu Beograd, 6. marca Iz generalne direkcije jugoslovanskih železnic smo izvedeli, da se bo letos občutno izboljšal notranji potniški promet in promet s tujino. Jugoslovanske železnice bodo v notranjem prometu prvikrat uvedle dva ekspresna in več brzovlakov na daljših prometnih zvezah. Ekspresni vlaki, brzovlaki in mednarodni vlaki bodo vozili vse leto na progah Beograd — Zagreb — Ljubljana in Beograd — Sarajevo. V tej letni sezoni bodo uvedli tudi poseben brzo- vlak na progi Beograd — Split in nazaj, izključno za prevoz potnikov iz Beograda. V teh in dru- Ljubljana, 6. marca , hidrocentrale niti za mostove. Veliki in težki kosi ledu, ki so Reki Drava in Mura sta lahko v zadnjem času plavali po vise h nevarni šele v juniju, rekah, letos ne bodo več vzne-1 Vsekakor pa je sedaj čas pomirjali rečnih nadzorstev in vod- p]av in »previdnost je mati mo-nogospodarskih uprav. Le redki, drosti<. Tega izreka se vedno manjši kosi plavajo te dni po držijo rečna nadzorsitva in upra-Muri vn Dravi, ki pa ne pomenijo ve. Zato so v zadnjem času po-neva r n osti niti za novno pregledali čolne, vrvi in drugo orodje, ki ga imajo v skladiščih, preizkusili so »veze« in če bi bilo treba, bi se jim takoj pridružili drugi ljudje. Že na kaj motornih vlakov, nabavljenih ftse javili gasilci, cestarji, v Italiji. Sezonski promet se bo c[anl PAZ> vse okrajne in občin- rvlirni + nn irrKn.! rSn 1 +11 Ai no SK€ občutno izboljšal tudi na progah Beograd —• Vrnjačka Banja in Skoplje — Bitolj. Tudi v mednarodnem potni- organtzactje. Rečno nadzorstvo v Ljubljani se je v ta namen dogovorilo celo s komando mesta, od koder bodo ob potrebi dobil; pomoč vojske. Vendar, za sedaj ni nobene škem prometu bodo nekatere spremembe. Direktni voz Dunaj — Beograd v sestavu mednarodnega nevarnosti. V upravi hidrometeo-vtaka »Tauern ekspres« bo to tu-, rološke službe so mnenja, da je ristično sezono vozil do Soluna, letos nevarnost poplav toliko Mednarodni turistični vlak »Adria manjša, ker so bile snežne pada-ekspres« za prevoz turistov iz vine sorazmerno majhne. Zato zahodne Nemčije in Avstrije bo tudi nedavna, hitra odjuga, ni ni-imel boljše zveze z vlaki v Za- kogar presenetila. Poplave bi bile hodni Nemčiji. Vrhu tega bo z možne samo po večjih deževnih vlakom Kopenhagen — Split nalivih. Poročila iz raznih kra-prviikrat vzpostavljena direktna jev Slovenije pravijo, da so glav-gih posebnih brzovlakih, ki bodo zveza med Dansko in Jugoslavijo, ne vode še daleč od nevarnih vozili iz drugih mest do Splita Na izboljšanje mednarodnega meja. Sava prj Radečah (pri Žita drugih letovišč na Jadranu potniškega prometa lx> tudi pred- danem mostu), kjer je bila pred bodo mesta rezervirana. To turi- vsem viplivalo manjše zadrževa- j 20 leti zabeležena višina 725 cm, stično sezono bo vozilo tudi ne- nje vlakov na obmejnih postajah, je bila včeraj visoka le 262 cm Tudi Savinja pri Celjt1..^ Jgal» dosegla 506 cm višine, ^atej1 včeraj le do 1 m-. iriI)0vprtC' manjši pritoki imajo 11 ^aj0* no vodno stanje. Ta^P^ti očaj0; ltl da se je Pesnica že le iz svojega korita. ‘ r“ i>javn 1 narasla do gornjih m'eJa ‘(.(Iten1 in druge manjše v0(]e'. zabe^ ko so v Kranju včeraj ‘ žili rahlo upadanje ^ fti. oi' so Naši izdelki na ri,x7;s^!jtlI UNICEF v New Na sedežu OZN so1 v^fja nft li razstavo UNICEF- ^ j prikazani proizvo1“*> „ &eW UNICEF pošiljala v raz ra- le, ter proizvodi posarri prav, zgrajenih v ra r0drte“ sveta ob pomoči m , sklada za pomoč otrokom-^ ritve razstave so se člani izvršnega °^b?r„nt.iovanS med njimi tudi jug°si predstavnik. . s<> Izmed naših Pr0^zVorah'J 'f, razstavljeni mleko v p tovarn v Osijeku irV , nicilin tovarne »Gal krvna plazma, izdelana ^ nu. Člani izvršnega odb^u, s» poskusili naše mleko ga zelo pohvalili. Pred sod iščem cS PRVO (DVOJNO) ŠTEVILKO REVIJE »KOMUNIST« V SLOVENSKEM JEZIKU KI VSEBUJE VSE GRADIVO (STENOGRAFSKE BELE2KE) ZASEDANJA — TRETJEGA — (IZREDNEGA) PLENUMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE NA KATEREM JE BIL OBRAVNAVAN PRIMER MILOVANA DJILASA LAHKO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH ZA CENO 160 DINARJEV NAROČNIKE ZA TO REVIJO PA SPREJEMA CANKARJEVA ZAL02BA V LJUBLJANI LE SE DO 15. MARCA 1954 S TEM, DA VPLAČAJO POLLETNO NAROČNINO, KI ZNAŠA 390 DIN, VNAPREJ NA TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI STEV. 604-T-138 odina statistika je leta 1952 zabeležila 6924 kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki. Sodišča so to leto dala ukor 549 mladoletnikom, 496 pa jih je odšlo v domove za prevzgojo mladoletnih krivcev ali pa v kake druge ustanove, 2724 na je bilo obsojenih na zaporne kazni. Samo 51 dečkov se je vrnilo iz sodne dvorane k svojim staršem ali skrbnikom. Sodišče je ugotovilo, da lahko izroči staršem te mladoletnike, ker se je prepričalo, da bodo koristno vplivali nanje. Podatki za lansko leto še niso zbrani, sodeč po prvem polletju pa sc stanje ni dosti sipre-menilo. Število kaznivih dejanj, ki '»o jih storili mladoletniki, pa ne zadostuje za presojo dejanskega stanja. Kriterij sodlišč je čeeto zelo različen. Sodišče pogosto zadene na težave, v mnogih primerih ni dokazov ali pa podatkov iz življenja družin, iz katerih prihajajo mladoletni krivci. Tudi zanesljivih prič večkrat ni na razpolago. Tako sodišče ne more dobiti prave slike. Zadnje mesece prihajajo v vzgojne domove mladoletniki za eno leto ali dve To ie zlasti škodljivo za mlajše krivce (izpod 16. leta), ker se Po novem kazenskem zakonu mu za prevzgojo bo v vsaikem večjem mestu, ki krivcev v Kruševcu, kažeta, da bi ima več okrajnih sodišč, dol oče- bilo treba v tej smeri nekaj sto-110 sodišče za prestopke mlado- riti. Ni dvoma, da bi lahko v tem letnikov. V manjših krajih pa oziru marsikaj storile naše druž-niki, ki bodo predsedo- do f! mladoletnih . vlak in rekel sprevodnik1^ iJJ bodo sodniki, ki bodo predsedo vali senatom za sojenje mladolet nih krivcev. Dobre strani te določbe so očitne. Sodnik, ki se bo ukvarjal s takšnim delom, bo imel več izkušenj in vpogleda v življenje mladincev. Pri nas so zelo redki primeri otrok, ki nimajo ne staršev ne skrbnikov, ki so popolnoma prepuščeni ulici. Pač pa imamo tudi pri nas problem moralno zapuščenih otrok. Takemu otroku zadostuje, da stori samo še korak, pa zaide v kriminal. O dečkih pravimo, da so moralno zapuščeni, če se potepajo, če ne ubogajo staršev itd. V kriminal pa zaidejo, če začno krasti, V praksi je ta dva pojma težko natanko ločiti in zato jih bomo obravnavali v celoli. Zakon predpisuje določeni postopek za vse storilce kaznivih dejanj. Za mladoletne krivce veljajo posebne določbe, kar je tudi pravilno. Niso pa redki primeri, da brezvestni starši že vnaprej računajo na skrb skupnosti m otroke, posebno pa na ukrepe zakonodajalca (ustanov, bene organizacije, pa tudi organizacija SZDL Neki deček živi v Novem Sadu pri starših. Mati je razsipna, zapravlja več denarja, kakor bi ga smela. Zato prodaja opremo. Deček je iz ljubezni do matere sklenil, da očetu tega ne bo povedal. Mati ga je pretepala, pa je molčal. Tudi mati ie molčala. Deček je začel piti. Na šolo je sploh pozabil. Roditelja sta se dogovarjala, da bi ga dala učit steklarsko obrti, čeprav vesta, da bi rad postal avtomehanik. In deček je začel krasti, ker je računal s tem. da ga bodo poslali v dom za prevzgojo. l am bi po njegovem mnenju imeli več razumevanja za njegovo nagnjenost kakor rodi-telja. Drugi deček je pot — od tatvine. aretacije in sodišča do doma za mladoletne, skrajšal, živi v Beogradu pri očetu in mačehi. Mačeha je bila z njim korektna in hladna. Vsi prepiri z njo in očetom so prinašali dečku batine. Oče ga je pretepal, kadarkoli se ;<■ jezil nad mačeho. Deček se je l svetoval s profesorji v gimna- kot gojenec zbežal 'z ge da bo strogo kaznovan*. usfl1.. vrne. Sprevodnik se S*1 yOŽ''-[ ■ in mu dovolil brezpl®1 . Povedal mu je celo- preft, postaji mora izstop«1. JtrU1-1:, v drug vlak. Miličniki v * je cu so obvestili dom. .• vrnil pobegli gojenec. pe to se je pokazalo, da .ntepl Vzlic temu so dečka. povedal je svojo zgodb0* ie Podobnih primeM’»ražnji’' v tem času ne morejo prevzgojiti ne morejo se izučiti obrti ali k on- prevzgojo) proti moralno . • 1 >e-iziji in nekdo mu je rekel, naj se čaiti šole, da bi se lahko pozneje nim otrokom. Dva primera, vzeta ] zateče v dom. in tako je tudi sto. odrekla pomoči- a0of preživljali s poštenim delom. na slupo srečo iz kartoteke v do-1 ril. Brez pare v žepu je stopil vi Voja J( in vsak izmed njih je.."‘^ivljf1 'so variacija zelo P«I°I,n‘%tj, <•*'vj pi.sov. Kdo 1)1 mopel ilif F .j takšni dečki ka, je j, je sicer kradel, dnij?1 rno/-!’ ;.e popolnoma prepuščen blTl,i<>. - da bi ga posnemal. • ^ t'® , je takšnih primerov ^r . obdolžili skupnost, da 1 nl, d ■ ( la takšno stanje- M , } skupnost otroških ( 1 proračun za socialni* ” . ge P naše gmotne razniei-1-’ ^ 'elik? Si Tu - pravzaprav z,Ui„ov°rl'!icC vprašanje moralne ' ^ pr»' , družine, staršev S UJ skuP$. prevale mnogi l.iud * ,,nn " jn breme, ki so ga dni/1 ’ ^ ti? Samo otroci :nlaj° *lti. brez slehernih sredste' ntlpi' e vlco živeti na ra< "'i-npri0* In takšnim otrokrp’ iC KULTURNI OBZORNIK Koncert violinista Josipa Klime v Parizu y Pariz, 6. marca ,iriJ vrs*e koncertov štu-kon* ^las ene akademije, ki so studii v študij v šolskem letu je sinoči koncertiral v KlimT .:lrvatski violinist Josip h*'n' , a sporedu so bile sklad-JlJtv10’ Ravela, Martinona in ‘952-53, arizu Martinona — * v^iuoalci so nika toplo pozdravili. .Poslušalci so našega Samo še en teden... 14. III. »Kosovelov teden« 21. III. Malcš: Dekle, 1953 Srečko Kosovel, pesnik kraške zemlje itn njenega človeka, »pevec slovenske dežele« — tudi njegove kraške pesmi so dostikrat le podoba, ki za platnom trpke pokrajinske slike, sive jeseni skriva često nekaj drugega, širšega in globljega, občesloven-skega in občečloveškega — je v marsičem pravi »simbol« slovenskega pesnika naše pretekle in polpretekle dobe. Živel je tiho in bedno, umrl — ko bi moral šele zaživeti. V življenju priznan le v ozkem krogu svojih prijateljev, je šele po vojni dosegel priznanje in slavo. Priznal ga je čas, ki ga je Srečko sanjal in napovedoval v svojih pesmih, priznal ga je človek, »delavec in kmet«, ki mu je pred 30 leti, borcu za novi in pravičnejši svet, zapel Kosovel svojo zanosno pesem. Proslava 50-letnice pesnikovega rojstva bo ena najlepših kulturnih prireditev v teh povojnih letih. Take ljubezni, kot jo svojemu poetu izkazuje Kras, bi menda zaman iskali v kakem dragem 'kotni slovenske zemlje, čeprav je ta kot prav tako dal Slovencem tega ali onega velikega moža. Človek, ki je trpel dolgo in nečloveško žejo, si bo z docela drugačnimi občutki za- jel čiste studenčnice, kot oni, ki vsak dan hodi mimo nje. Šele zdaj, po vojni, po petindvajsetih letih fašizma, si. primorski človek lahko uteši svojo žejo po slovenski besedi. »Kosovelov teden« ne bo le oddolžiitev pesnikovemu spominu, bo tudi kritičen pregled deleža, ki so ga Primorci dali v zakladnico slovenske kulture, redka priložnost, da se tudi Kras, ki nima kulturnega centra, vsaj delno seznani in obogati s sadovi dela nekaterih naših centralnih kulturnih ustanov, in — ne na poslednjem mesitu — proslava 50-letnice rojstva Srečka Kosovela bo za Kras predvsem velika Na festivalu v Cannesu bo predvajan samo en naš film Na sedmem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, ki bo od 25. marca do 9. aprila letos, bo naša kinematografija zastopana samo s kratkometražnim filmom »Uspavana lepotica«, ki ga je izdelal Jadran film. Scenarij je napisal Rudolf Sre-mec, ki je obenem film tudi režiral. Film traja 15 minut. Z dolgometražnimi umetniškimi filmi naša kinematografija ne bo za-stopana na festivalu. MALA GALERIJA — GRAFIČNA CIKLA TONETA KRALJA Klic po obravnavanju našega življenja se uresničuje, postaja umetnost Vlat°« » 8 Oasl< ">lk p0 “ naslova grafičnih P“ »«otu "doiev »Zemlja« sta zna-ciklov Toneta tolikih letih zahtev in želja umetnosti, ki naj bi našla tokli dobi8e^ail^OS^ in v naši P°lPre_ ^^etniae * Sm° Ven^ar dobili resnične 8e«sla nQCVa UDle*nost Je v delih do- j°V VzP°n Razdobje ekspresio-|tali2|ra| V niera izoblikovalo in izkri-Vs&ke t° 0no humanost, ki je izraz sti£ua eSQiCne umetnosti. Ekspresioni-treautiw Sta’ je služila intenzivnemu iueiQn Jv. . hladil ju* se tu umin*a* e<^en Ha' 8 * kompozicijo, ki je postala v®Uki^* izraznih sredstev. V P°dane, 10 figure občuteno Protestu Velik' s‘Uire- *er*eiirja jn S 2a komponiranje in-*®rez kruh terieurja je pokazal v °koli j ^ntimnost in življenje na- * *astni svet*«-1*1, zoPet intimnejše, ob {»« gest Pride na dan ekspresioni-i*0 tta>etni5v ,na PraTem mestu dobi &*** ]e * 0 8^° Prepričljivosti. Taka ,0lte ia v K*? V >Nesrefii<- Iztegnila je *P°minja 0 zahlipala. Gesta zelo ^ »liVa ^retresUlve figure žalostnih * edinrtVa PrejSnjih dob. Ravno *a8rabi; j8 Venos*i tretiranja pa tembolj tr*?lka xi* J1*® veic pieteta, globoka 8ft^riČHo °Ve. ®oc^alni motiv z lahno ?^°žba je°* v »Enakosti<. Nema k ;6118 Za ZQ?rinjalom — tožba, 80 pa Pričakovati. »Zagorski talci« ki a~realizacij te mo- ,rca. f4®tn0 ’ ^sJrsJco komponi bo y«ak x ZahQiaJoče «once, ki as zašlo, kot bodo ugasnila resnično zagrabi in seže do rana je veli- življenja omagujočih, jih še enkrat obsije, preden zamre življenje. Žarka, toneča svetloba zahaja, pa vendar kakor da vzhaja, razliva svetlobo čez konture. Konfrontacija smrti in življenja, minevanja in porajanja obenem, je odlika tega naštudiranega in doživetega dela, svobodno umetniško podanega. Prešerni zvoki harmonike se glasijo s »Kmečke svatbe«. Jokajoča nevesta, vriski svatov, žalost in veselje slovenske zemlje, kakor v slovenski narodni pesmi. Domačnost preveva cikel Zemljo. Epično široko zasnovani, manj individualizirani ljudje so bolj v tip podani Slovenci — kmečko ljudstvo na sploh je v njih našlo svoj izraz. Motivi zajemajo vsakdanje življenje na slovenski zemlji, zdaj poveličujejo delo, z veliko gesto, ki jo podpira izbrana in dozorela kompozicija (Setev, Ob košnji, Žetev), zdaj lirično, prisrčno z vso domačnostjo in skrbjo vsakdanjosti (Družinska sreča). V zgornjih prostorih so razpostavljene risbe iz Idrije. Zelo vestno izdelane in izrazno prečiščene pritegnejo v detajlih, vendar pa ravno natančnost izdelave, katera se strogo drži tudi kompozicija in kateri je preračunano odmerjen prostor, včasih škoduje celotnemu vti^u. Risba trpi na slikovitosti, če je premočno uokvirjena. Pogled na Idrijo, edino olje, pa je vse preveč topografsko, preveč hoteno, da bi zmoglo privlačiti sodobnega človeka. Troje plastik dopolnjuje razstavljeno. Glava rudarja je kot tip rudarja dobra, ni pa koncizna, je premalo individualizirana. Manjka ji osebnejše karakteristike, tako da napravi nek splošni dojem, ki pa se ne vtisne dovolj močno v spomin. Zelo ekspresiven »Martin Krpan« je zanimivo delo, v momentu dobro naštudirano, je formalno telo ekspresionistično. Kompozicija je sicer jasno podana, je pa zaradi ekspresionističnega oblikovanja bolj komplicirana, kot je zasnovana. Marsikaj pa si v detajlih ni mogoče ogledati zaradi neugodne postavitve, tako zaradi preostre nasprotne svetlobe, kakor tudi zaradi tega, ker si ga ni mogoče ogledati od vseh strani, kar pa je za plastiko neobhodno potrebno. Osnutek za spomenik borcem pa je prepatetičen. Kompozicijsko ni izviren, saj je tak motiv: žena, ki podaja možu puško, že tolikokrat obdelan, da je težko dobiti kaj več iz te kompozicije, ki je sila enostavna in ravno zaradi te enostavnosti zahteva izredno formalno in vsebinsko dognanost. Res pa je, da je to šele študija. Razstava je dogodek v našem likovnem življenju, saj je sama po sebi problematična. Umetniško podajanje in oblikovanje tako velikih dni naše preteklosti zahteva veliko zrelost. Vsaka velika stvar zahteva čas. Klic po obravnavanju #iašega življenja se počasi uresničuje, postaja umetnost., kar potrjuje velik obisk — tokrat tudi preprostega ljudstva. Vojko Tkavc vzpodbuda za uspešnejše kulturno delo. Program prireditev v »Kosove-lovem tednu« je dokaj obširen, pred pričetkom proslave ga bomo objavili v celoti, v tem članku bi se ga le splošno do- j taknili. V Sežani bosta na dan otvoritve odprti dve razstavi, razstava ded primorskih likovnih umetnikov in razstava knjig primorskih pesnikov in pisateljev. Obe razstavi bosta osvetljeni im približani občinstvu s ustreznim predavanjem. Društvo slovenskih književnikov bo organiziralo dve ekipi književnikov, ki bosta obiskal; še večje kraje na Krasu in v treh dneh imeli za mladino in odrasle predvidoma 18 nastopov. Prav tako bo vse večje kraje obiskalo Gledališče za Slovensko Primorje, ki je v štirih letih svojega obstoja že močno priraslo k srcu primorskega človeka in danes pomenja zanj najvišjo in nepogrešljivo kulturno ustanovo. Nastopilo bo s Finžgarjevo ljudsko iigro »Naša kri<. Glavne prireditve bodo zadnji dan »tedna«, v nedeljo dne 21. marca. Ob 10. uri dopoldne bo spominska svečanost pred pesnikovo rojstno hišo v Sežani. Na tej svečanosti bo o Kosovelu govoril Lino Legiša, sodelovali pa bodo: Godba Ljudske milice iz Ljubljane, mladinski zbor iz Tomaja ter zbor Slovenske filharmonije. Popoldne ob 15. uri pa bo v Tomaju slovesno odkritje spominske plošče na hiši smrti. Govoril bo dr. Bratko Kreft. Zbor Slovenske filharmonije bo istega dne, popoldne v Komnu, zvečer pa v Sežani, priredil samostojni koncert. Na proslavi bodo sodelovali tudi domači in tržaški pevski zbori. Iz Trsta napovedujejo veliko število obiskovalcev, prišli bodo tudj iz drugih krajev Primorske, pričakujejo pa jih tudi iz oddaljenejših krajev Slovenije. Kraška gostoljubnost ter priljubljenost in pomen Srečka Kosovela nas bodo prav gotovo izvabili v te lepe kraje, kjer bo tedaj, za »Kosovelov teden«, že prva pomlad. C. Zlobec , *>■ feni Br Sjv:; I f ' r M £ gp & v-'v-• - - Božidar Jahač: Srečko Kosovel, 1954 Kulturne beležke iz tujine jilo in Kresida«. Večino del bodo uprizorili s povsem novimi odrskimi rekviziti in opremo, kakor tudi v interpretaciji mladih igralskih talentov, ki so se na angleških odrih odlikovali Obnovljena malo znana Verdijeva opera Leta 1850 so v Trstu uprizorili Verdijevo opero »Stifelia«, ki\ je doživela popoln neuspeh. Enako usodo je pozneje doživela , Shakespearovih likih, v Rimu in Neaplju. Kriva pa ni. bila njena glasba, marveč libre-j VVeberjev »Oberon« to. To je bila namreč prva Ver-j v pariški Operi dijeva opera z realistično temo j Pariška Velika opera je malo-iz takratnega meščanskega živ- | ne po sto letih znova uprizorila 1 j en ja. Libretist Piave je pozneje 1 romantično opero Karla Marie libreto popolnoma predrugačil in; Webra »Oberon« ali »Čarobni prenesel dejanje v srednji vek. rog« pod glasbenim vodstvom di- Z novim imenom »Arolda« so opero leta 1857 uprizorili v Riminiju. Poznejši veliki uspehi »Rigoletta, »Trubadurja« in »Tra-viate« pa so potisnili to opero v rigenta Andreja Clitana, v režiji direktorja Maurica Lemana, v novi kostumni in dekorativni opremi Jeana Malclea in v koreografiji Sergea Lifara. Prva uprizo- ozadje in cela desetletja ni več ritev je bila gala predstava pod Sinoči, dne G. marca, se Je Gledališče Slovenskega Primorja predstavilo s četrto premiero v letošnji sezoni, s Sauvajonovo komedijo »Trinajst jih bo«. Delo je napisano v posmeh vraže-vercem in bo nemara kljub salonu, kjer se dogaja, povedalo naši deželi kaj več. Predstavo je režiral stalni režiser tega gledališča Hinko Košak. prišla na repertoar. Lani so jo uprizorili v Florenci ter jo ocenili kot redko in nepričakovano glasbeno presenečenje. Nedavno je sledila prva nemška uprizoritev v državni Operi v Hamburgu, kjer je »Arolda« bila pravo odkritje doslej neznanega Verdija. Nova sezona Shakespeara v Stratfordu Letošnja 95. sezona v Shakespearovem spominskem gledališču v Stratfordu se bo začela 16. marca in bo trajala 8 mesecev. Na repertoarju so »Othello«, »Sen kresne noči«, »Romeo in Julija«, »Ukročena trmoglavka« ter »Tro- pokroviteljstvom predsednika republike v korist grškega prebivalstva z Jonskih otokov, ki ga je prizadel potres. Seminar za tuje slaviste bo v Zagrebu Letos bo v oaši državi petič slavistični seminar, namenjen tujim študentom slavistike, asistentom in mladim znanstvenim delavcem. Seminar bo od 3 do 31. avgusta v Zagrebu, organiziral pa ga bo slovanski Inštitut zagrebške filozofske fakultete ob pomoči komisije ■za kulturne stike s tujino. Seminar bo vodil prof. dr. Antun Barac. Sodelovali bodo študentje iz Francije, Anglije, NemSye, Avstrije, Švedske, Danske, Norveške, Nizozemske in Kanade. Gerhard Krause o jugoslovanskih gledališčih Prejeli smo drugo in tretjo Številko revije »KontaKt-Kritik-feignale Bil sem zelo vesel, da sem ? Ljubljani naletel na Madame Butterfly, ker ftir die musikalische VVelt«, ki jo .... . ... , , . ... izdaja hamburški glasbeni in gle- | kl bl1 slcet zamudil mladostnega in ble- ščečega Brajnikovega Pinkertona. Se dališki kritik docent Gcrhard Krnu ki si je lansko leto na svojem Tone Kralj; Sejalec (lesorez) potovanju po naši državi nabral precej vtisov o našem kulturnem življenju. Prinašamo nekaj odlomkov o niegovih vtisih o naših gledališčih. Med drugim piše Krause v teh dveh Številkah še o skladatelju Josipu Slavenskem o Božidarju Jakcu, zraven pa prinaša še razne beležke iz našega kulturnega življenia, na pr. o izidu slovenskega prevoda Morike-jeve povesti »Mozart na potovanju v Prago« itd. LJUBLJANSKO OPERNO GLEDALIŠČE O njem pravi Krause, ki ga je poznal še iz predvojnih časov: Kakšno je danes operno življenje v slovenski metropoli? Videti je, da ima svoje viharno razdobje že za seboj in da je v eksperimentiranju postalo zelo previdno, da ne propagira več vseh ncvltet, ampak izbira, urejuje in kljub temu pripusti vendar na svoj oder marsikatero novo delo. Repertoar je zelo pester in se ne izogiba niti modernih stvari, v kolikor niso le eksperimenti, ampak jih izbira h pravo inteligenco. Reči moram, da je bila Sutermeistrova opera Romeo in Julija dokaz prave umetniške prizadevnosti tega opernega gledališča. Po dveh desetletjih sera dobil o ljubljanski Operi zelo pozitiven vtis, ki ga je še podkrepila izvedba baleta Vrag nu vasi s Pijo in Pinom Mlakarjem, ko sem videl, kako čudovito je bil pripravljen, brezhibno odplesan ter s kakšnim ognjem ln eleganco izveden. posebej sem bil srečen, da sem naletel tudi na Simonitijevo glasbeno vodstvo. Tudi Bukovčeva je bila zelo simpatična pojava, Gerlovičeva je odpela vlogo Čo-Čo-san s svojim lepim in toplim glasom. Poleg vsega tega sem moral ugotoviti še nekaj posebnega: glavne vloge so v Ljubljani zasedene dvojno ali trojno. Le kje najdemo Še kako gledališče, ki si lahko privošči kaj takega?! Tudi ljubljansko operno gledališče se zdi preko državnih meja kot knjiga, zapečatena s sedmimi pečati. Vendar se nam rada odpre in če prelistujemo po njej, vidimo, da nam ima marsikaj po vedati, da izraža zdravo umetniško voljo in znanje, ki bi jima morali posvetiti več pozornosti. Slovensko operno poustvarjanje in slovensko operno ustvarjanje, z vsemi originalnimi nacionalnimi elementi, ki jih moramo upoštevati, zasluži večjo pozornost. Poslušajmo torej bolj od blizu in kmalu bomo dojeli njune zvoke. MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE Ustanovljeno je bilo leta 1851, ml pojasnjuje prof. Jaro Dolar, in moral sem občutiti, kakšno pedagoško delo je bilo poleg odgovornega umetniškega prizadevanja opravljeno na tem malem odru. Kako je vse to organizirano, s kakšno prizadevnostjo tu približujejo gledališče mladini, kako močna sta so-! delovanje in podpora industrije! Prišel sem ravno k premieri Molič- ( pa rove Sole za žene, k predstavi, ki je 1 forrn bila stilno tako nesporno pogodena, ki v poantiranju ni nikoli prišla v nasprotje z ritmom klasične komedije, da sem bil nad njeno izvedbo naravnost osupel. Ali se res da tudi brez tradicije tako pristno in tehnično tako dognano igrati komedijo? Ob 60-letnicl rojstva Miroslava Krleže so igrali njegovo Ledo. To je bil tudi pomemben večer za neko zelo indivl dualno igralko, Mileno Godina. Poslušal sem opero Rusalka. Tudi tu me je presenetilo veliko Število nalogi doraslih mladih glasov, ki so obogatili izvedbo. Prizadevanje mariborskega gledališča je vredno vsega upoštevanja, saj s svojim fVlom pomaga k utrditvi jugoslovan ske operne misli. NA NOVO ODKRITI ORFEJ NA REKI Ali je res mogoče srečati tu, v komaj opaženem majhnem gledališču na Reki (ki pa je mogoče eno najlepšib v Jugoslaviji) doslej neznano operno p^nkso in 1 ob izvedbi tako zahtevnega in občutljivega dela, kot je Gluckov Orfej? Že dolgo vrsto let sem poznal In ce> ■’ Lovra Matačiča • kot enega naj-boi h jugoslovanskih dirigentov. Zdaj pa sem doži.el tu pravo fenomenalno režijo in začutil, da se je tu ob tej veliki klasični obredni pesnitvi vnela prav* ustvarjalna moč. Scenograf, koreografka in dirigent so so čudovito podredili umetniški zamisli Lovra Matačiča. Z Uredno občutljivostjo je podprl tudi Orfej svetovnega i, Nevenka Tomašič. Prepričan sem, d” si bo ta pevka kmalu pridobila širok mednarodni sloves, kajti njen kontraalt se združuje 8 srčno prizadetostjo v prepričljivo čustvo. In vse to lahko najdemo na Reki, v "sem doslej neznanem opernem mestu. Osramočeni moramo priznati, kako malo smo vedeli doslej o umetniški višini tega gledališča, katerega Opera spada morda med najzanimivejše na svetu. UNESCO bo izdal knjigo o jugoslovanskih freskah UNESCO bo izdal novo zbirko knjig, k« bo posvečena pomembnim umetninam minulosti. Prva knjiga bo posvečena indijskim freskam, druga egiptovskemu slikarstvu, tretja avstralski likovni umetnosti, četrta pa našim srednjeveškim fieskam. Vsako knjigo bodo natisnili v petih jezikih: angleščini, francoščini, nemščini, španščini* in ruščini. Naša komisija za kulturne stike s tujino bo pomagala pri izdaji četrte * knjige, posvečene jugoslovanskim freskam. Razstava »Sto listov jugoslovanske grafike« v Skopi ju Te dni je v skopeljski Umetniški galeriji odprli razstavo »Sto listov jugoslovanske grafike«, ki jo je organizirala komisija za kulturno zvezo s tujino v Atenah in Solunu. Ta razstava je dosegla v Grčiji velik uspeh. VESTI IZ LJUBLJANE Je podražitev mleka v Ljubil ant upravičena 'i Podjetje »Mleko« pojasnjuje podražitev s svojim gospodarskim računom Ljubljana, 6. marca. Od včeraj do danes mer v Zagrebu. Prav tako se že dela , v na tem, da bo v Ljubljani prodajalo Ljubljani podražilo mleko za dva mlek0 tudi konkurenCno podjetje. dinarja pri litru. Na naše vprašanje, zakaj, je pojasnil šef komerciale podjetja »Mleko« naslednje: Podjetje »Mleko« doslej ni zaračunavalo mleka na osnovi ekonomskega računa, pač pa na osnovi navodil, ki jih je dobilo od MLO. Ker po sklepu mestne skupščine za kritje razlike, ki je zaradi tega nastala, ne bo dobilo subvencije, je bila podra-fitev edini izhod. Že lani avgusta so ladružne mlekarne znižale podjetju »Mleko« v sporazumu z MLO rabat od dveh dinarjev na 1,70 din pri litru, ker je Zadružna zveza zadružnim mlekarnam ukinila regres. 2e takrat se je delavski svet podjetja »Mleko« zavzemal, da bi krili izgubo s podražitvijo mleka za en dinar pri litru. Kasnejše mesece so se še močno podražile najemnine, prav tako pa tudi prevozi ter odpade na prevoze sedaj 1,30 din pri litru mleka. Podjetje je bilo zato prisiljeno izplačevati članom kolektiva le po 80 */• plač ter ni moglo plačevati nadur. Njihov gospodarski račun obremenjuje tudi 30 pasivnih poslovalnic, medtem ko je aktivnih le 20. šef komerciale napoveduje, da bo podjetje tudi glede tega prisiljeno del pasivnih poslovalnic ukiniti. Dejal pa je, da se je delavski svet zelo trudil, da bi zmanjšal izgubo podjetja. Tako je v mnogih poslovalnicah uvedel prodajo kruha, peciva itd. ter si s to stransko dejavnostjo deloma kril izdatke. Kljub temu, je pojasnil, je sedanja podražitev nujna ter je ne bo moči odložiti tudi če bi kranjske mlekarne kot konkurenčno podjetje prodajale mleko v Ljubljani ceneje. Le-tem omogoča nižjo ceno po njegovem mnenju, bližnja, na mleku bogata okolica, ter pomoč tamkajšnje mlekarske šole. Pojasnilo načelnika Gospodarskega oddelka MLO o podražitvi pa je naslednje: Ce nočemo, da bi podjetju stalno dajali regres, potem moramo pustiti, da prodaja podjetje »Mleko« mleko po ceni, s katero bodo lahko krili svoje stroške. Mestna skupščina je odobrila podjetju kredite, razen tega bo MLO moral kriti izgubo iz lanskega leta, ne namerava pa dajati regres za tekoče leto. Vsekakor pa je tudi po tej podražitvi mleko v Ljubljani še vedno cenejše, kot na pri- Mlečne pijače in jedi — novo poglavje v ljudski prehrani? .Na Miklošičevi cesti 36 bo podjetje »Mleko« po 15. marcu odprlo poslovalnico, ki do poleg tiste na Reki gotovo edinstvena te vrste v državi. Gre namreč za nov tip okrepčevalnice, ki bo nudila gostom vse vrste mlečnih izdelkov in pijač od mleka, mlečnih aperitivov, petih vrst jogurtov in osvežilnih mlečnih pijač s korenčkovim, špinačnim ter pesmim sokom, pa tja do najrazličnejših mehkih in paniranih sirov. Za sladokusce bo posebej poskrbljeno: poslovalnica pripravlja poleg drugega tudi paniran zdrob z naj raznovrstnejšimi polivkami, kot so sme tanova z orehom, s čokolado itd. Drugod v svetu takšni gostinski obrati niso več redkost, saj n. pr. v Nemčiji tako uspešno pobijajo alkoholizem in do polnjujejo običajni evropski jedilni list s hrano, ki vsebuje veliko organizmu manjkajočih sestavin. Zlasti mlečne pi jače v mešanici z najrazličnejšimi po vrtninskimi soki čedalje bolj prodirajo med ljudi in se z njimi posebno radi osvežujejo turisti. Razumljivo je, da pri nas te vrste jedi in pijač še niso v navadi, ker do nedavnega niti ni bilo ljudi, ki bi jih znali pripravljati. Znani mikser Gostinske šole *Jonny< je moral pri nedavni poskušnji mlečnih pijač oziroma aperitivov v hotelu »Bellevue« porabiti vse svoje dolgoletne izkušnje, da je »zvaril« okusne mešanice, ki se jim še tako razvajen epikurejec ne bi mogel upreti. Pa tudi tovariši iz nove poslovalnice »Mleka« so se morali poslužiti tuje literature in tujih receptov za pripravo naštetih mlečnih jedi in pijač. Podjetje »Mleko« namerava postaviti tudi nekaj kioskov, med drugimi v parku pred kolodvorom, ki naj bi služili predvsem za prehrano otrok z mlečnimi izdelki. Nerazumljivo je zato stališče mestnih urbanistov, ki so se zoperstavili nameri trga podjetja, da bi tudi v Tivoliju postavilo t »kšen kiosk predvsem za otroke. če; d i ljubljanskih parkov ne bomo spremit«joli v gostišča. Ne., lio temu tako ali tako, mlečne okrepčevalnice bodo slej ko prej prodrle, ker služijo ljudskemu zdravju in podpirajo borbo proti alkoholizmu. Zmerne cene mlečnih pijač, ki jih zagotavljajo v ljubljanskem »Mleku«, pa bodo porok, da jim bo naš potrošnik dajal prednost prea drugimi. ŠPORT IN TELESNA VZGOJA KOŠARKA IZGUBLJA GLEDALCE Učinkovitost, ne pa lepota Busnel: »Jugoslavija se je uvrstila med najboljše evropske reprezentance« KDAJ SE BOMO V PROMETU NAVADILI NA RED? Lani je bilo v Ljubljani največ kršitev cestno-prometnih predpisov Kot smo poročali, je bilo na zadnji skupščini MLO Ljubljane tudi poročilo o delu sodnikov za prekrške v Ljubljani v preteklem letu. Iz tega poročila Izhaja, da je bilo v preteklem letu delo sodnikov zelo obsežno. Sodniki za prekrške so dobili lani 2J.182 prijav. V 2j25 zadevah je bil že uvedeni postopek ustavljen, v nekaterih primerih pa sploh ne uveden. Tako so sodniki za prekrške izrekli 12.405 kazni. Med vsemi temi primeri je bilo več kot polovico kazni Izrečenih v tako Imenovanem mandatnem postopku, brez zaslišanja obdolženca, zgolj na podlagi ovadbe same. Sicer pa je bilo zoper odločbe vloženih le 24S pritožb. Med Izrečenimi kaznimi je bilo okoli 8200 denarnih kazni, za katere je bilo plačanih nekaj nad 4 milijone din. Zaporne kazni so sodniki za prekrške izrekali le težjim kršilcem javnega reda ln miru, dclomrznežcm in potepuhom, ter osebam, ki so se ponašale drzno ln surovo ali raznašale alarmantne Vesti. Najvišja izrečena denarna kazen je bila izrečena gradbenemu podjetju zaradi gradbenega prekrška in to v znesku 150.000 din, bila pa j« kasneje na pritožbo znižana. V 307 primerih so sodniki Izrekli le kazen ukora. V preteklem letu je bilo največ kaznovanj na področju javnega pro-- meta in je bilo 44”/« vseh Izrečenih kazni zaradi cestnoprometnih prekrškov. Neupoštevanje prometnih znakov !n vožnja v zaprto smer predstavlja poleg vožnje v nočnem času brez luči najpogostejši prekršek, 310 voznikov Je bilo kaznovanih zaradi prehitre vožnje z motornimi vozili, nepravilnega parkiranja oz. srečanja, zaradi voženj brez vozniškega dovoljenja pa 209 oseb, 64 voznikov so sodniki za prekrške kaznovali, ker so vozili motorna vozila v vinjenem stanju. Odvzetih je bilo tudi 16 vozniških dovoljenj. 36*/» vseh kazni Je bilo Izrečenih zaradi prekrškov zoper javili red ln mir. Najpogostejši so prekrški, ko so storile! v vinjenem stanju v javnih lokalih ali na cesti razgrajali, izzivali, povzročali pretepe In žalili čla- Z razstavo zaključujejo uspel gospodinjski tečaj Ljubljana, 6. marca Z gospodinjsko razstavo v prostorih TVD »Partizan« v Šiški, ki so jo danes odprli, so žene in dekleta s terena Litostroj in Zgornja Šiška zaključile trimesečni gospodinjski tečaj. Tečaj je organizirala terenska organizacija SZDL v veliko zadovoljstvo štiridesetih tovarišic, ki so ga redno posečale in z uspehom zaključile. Na razstavnem prostoru i devanju, da ^spravi podjetje na so sedaj za zaključek uredile ne Ljudske milice. Premalo pa je bilo še lani prijavljenih oseb, ki se na javnih krajih udajajo pijančevanju, kar je sicer prav tako prekršek. Z dclomrznežl so imeli sodniki za prekrške v preteklem letu manj opravka, ker Je bila že leta 1952 Izgnana iz območja mesta večja skupina poklicnih potepuhov. Zato pa je bilo več posla z drugo vrsto brezdelnežev, ki prodajajo doma Izdelane preproge ln zavese ter te zamenjujejo za stara oblačila. Ti ljudje, ki Imajo večinoma negativen odnos do naše socialistične skupnosti, streme za čim lažjim pridobivanjem življenjskih sredstev. Število upravnih kazni zaradi prostitucije Je ostalo približno Isto kot v lanskem letu ln ne doseže nltS sto. Ker je vdajanje prostituciji teže dokazati, je bilo več prostitutk kaznovanih po drugih predpisih, predvsem zaradi nedostojnega obnašanja, neprljave prebivališča itd. Vseh ostalih prekrškov je bilo manj. Zla-stll je bila majhno število gospodarskih prekrškov. Največ kaznovanj Je bllp izrečenih nad obrtniki, v glavnem za- I radi šušmarstva. Vendar pa so bili kaznovani družbeno manj nevarni primeri šušmarstva, razne šivilje, krojači, čevljarji, ki žive v težkih socialnih razmerah, dočlm Je bilo malo prijav takih šušmarjev, ki sl z nedovoljenim obrtnim poslovanjem na veliko ustvarjajo ogromne dobičke. V minulem letu so sodniki za prekrške na splošno strožje kaznovali zlasti težje prekrške, dofltm so se pri drugih manjših In neznatnih primerih družbene nediscipline izkazale kot zadostne vzgojne metodo pouka ali opozarjanja. H. »Košarka izgublja svojo lepoto, »urno za rezultat igrajo. Precej ne-gibčni visoki igralci so prevzeli glavno vlogo v tora športu. Pri vseh trenerjih je očitna želja, da bi v svojih ekipah imeli čim več visokih igralcev. Zato postaja tudi ta igra, ki je bila nekoč polna bogatih kombina-, cij in lepote, čedalje bolj preprosta, i To pa se zrcali tudi med občinstvom. Gledalci so začelli izgubljati zanimanje za takšno košarko. To so besede enoga izmed najbolj znanih evropskih košarkarskih 6tro-j kovnjakov Francoza Roberta Busne-' la. Ze nekaj dni se mudi v Beogradu, kjer vodi tečaj za naše tronerje. Busnele je vodja trenerjev in zvezni kapetan francoske državne reprezentance. Prosili smo ga, naj nam pove, kaj sodi o naši košarki. »Jugoslavija se je lani uvrstila med najboljše evropske reprezentance. Vaše moštvo je v taktičnem in tehničnem oziru precej enakomerno vodilnim državam našega Kontinenta. Soda jugoslovanski reprezentanci I manjka prav tisto, kar je zdaj v košarki odločilno: visoki igralci.« To mnenje je podpj-1 s primeri nedavnega instanbulskega turnirja. I »Na turnirju je vaša ekipa igrala zelo lepo. V polju celo morda bolje od mnogih drugih, niste pa imeli igralcev, ki bi akcije realizirali.« REPREZENTANCO JE TREBA OSVEŽITI »Mar i*otemtakem mislite, da bi morali našo državno reprezentanco spremeniti?« VESTI IN DOGODKI Letna skupščina NZS Ljubljana, 6. marca. Danes se je začela redna skupščina Nogometne zveze Slovenije. Razen delegatov skupščini prisostvujejo tudi podpredsednik NSJ tov. Ranogajec, predsednik NSH tov. Mlinanič, predstavnik Zveze športov Bogo Premelje, predstavniki sodniške in trenerske organizacije ter drugi. Po pozdravu delovnega predsednika tov. Jožeta Gerbca je skupščini obširno poročal sekretar NZS tov. Lavrič. O delu disciplinske komisije je poročal tovariš Dernač. Poročilo finančna komisije pa je imel tov. Franetič. O skupščini bomo podrobno poročali v jutrišnji številki. SMUČARSKO TEKMOVANJE NA JAHORINI Vodi Jugoslavija z 79 točkami V veleslalomu — drugi disciplini troboja vojaških reprezentanc držav balkanskega pakta na Jahorini, so si predstavniki JLA priborili prvo, tretje, četrto, peto in osmo mesto, tako da v skupnem plasmanu še vedno vodijo. Najboljši v grškem moštvu je bil vojak Ameridis Aristotilis, ki je bil deseti. Tekmovanje se jutri nadaljuje s patrolnim tek.vn na 20 km. KEGLJANJE Božo Kombol prvak Zagreba Kegljaško prveistvo Zagreba za posameznike je končano. Na letošnjem prvenstvu je nastopilo 291 kegljačev, 40 najboljših v predtekmovanjih pa se je uvrstilo v finalna tekmovanja. 30 najboljših kegljačev je dobilo pravico udeležbe na prvenstvu Hrvat-ske, ki bo od 16. do 19. aprila v Zagrebu. Prvak Zagreba za leto 1954 je Božo Kombolj, ki je podrl v predtekmovanju ln v finalnem tekmovanju 1267 kegljev. Za njim so se razvrstili: Raj-čič (Rade Končar) 1221, Zlatič (Gr-moščica) 1221, Pogelšek (Medvedgrad) 1221, Putanec (Sleme) 1198, j Radoševič (Grmoščica) 1194 itd. NAMIZNI 'jCENIS Beograd, 6. marca. Sklenjeno je bilo, da bo Vilim Harangozo sodeloval Po današnjem tekmovanju Je vrstni od 28. do 30. marca na mednarodnem »Da, toda samo deloma. Čeprav je vaša reprezentanca ena izmed najboljših, so to vendarle igralci, ki že dalj časa nastopajo in ki so že toliko privzeli slog igre, da bi z njimi stežka zgradili svoj specifičen slog. Jugoslovani igrajo podobno kot Francozi, le s to razliko, da so jugoslovanski igralci pri kolektivni igri bolj disciplinirani. Z Busnelom smo se tudi raztovarjali, kakšen način 'gre bi bil za jugoslovansko košarko najsmotrnejši. »Bistveno je, prilagoditi igro temperamentu igralcev. V ZDA goje kombinatorno košarko, Južnoameri-kanci pa so na pr. veliki ljubitelji protinapadov. V Evropi najpogosteje ta dva načina igre kombinirajo. To sem opazil tudi pri vaši reprezentanci. Zdi se mi, da se vaši igralci radi lotevajo kombinirane igre. Morda to ustreza njihovemu temperamentu? Današnji program Ljubljana: na stadionu Odr|ad“ ob 15.15 uri Odred - var Beograd: Partizan - «0“«^. Radnički - BSK, Zagreb: Lokomotiva — Hajduk, D __ Spartak, Novi bad: ( «. Sarajevo, Skoplje: Rabotni«! Crvena zvezda. _____ »Gledalce izgubljajo. V« k0. se preveč bore za rezultat in j0 Je-šarka čedalje bolj iz£uMii uiti-Visoki igralci so prmes , poto. VISOKI 1KI»1»‘ kovitost, vendar so da bi lahko posegli v hit™ torno igro. ' t,,sarka n«1®' ,Ali .,e evroma ge vedno dovala Za primeri zdaj ne. SE VEDNO ZA AMERIKANC1 Na koncu smo Busnela vprašali, I strani.« kaj sodi o lanski sezoni v Evropi. amerikanskimi in gmotni pogoji košarkarji, so na Tradicij} njihovi RAZGOVOR Z JOSIPOM PALADO V NOVi VLOGI Letos aprila bo minilo 25 let, kar je Josip Palada zače tenis. V tem razdobju je dosegel vrsto sijajnih zmag. malone na vseh velikih turnirjih in prepotoval štiri celine.^ ^ v Avstraliji ni nastopil. Palada je bil pred kratkim dn0 ____________.______*___rr.____151-= .____: „ cn tn Vest UgOu“ Igra« sodel°vsl Edin« zveznega kapetana. Teniški krogi v naši državi so to vest sprejeli. Zaprosili smo novega zveznega kapetana, naj odgovori na nekaj vprašanj o stanju v našem teniškem športu. Prvo vprašanje se je glasilo: »Kaj mislite o stanju v jugoslovanskem tenisu?« tx>- Kadar govorimo o stanju v našem teniškem športu, moramo predvsem opozoriti na dve stvari: množičnost in kakovost. Kar se tiče kakovosti našega tenisa, mi dosolite eno primerjavo, slednji je videti kot staro, izrabljeno poslopje. Potrebna je temeljita obnova. To seveda ne moremo naglo storiti In v enem letu ne mo- j marca. oster- r*'ne remo mnogo doseči. Toda v daljšem : sk0 riviero. Trening posairivr>n- - - - - vsem bo,no lzP°po3n3 «tvar Je hrt boljšali. Zastoj je opaziti ne le v j udarce, a poglavitna ^^biti do kolikšnim rezultatom. Sele P°t0jn» mo odpotovali v Belgijo. H pS j« je belgijska reprezentanc , povsem dobro znano. <*er ln BJ*" valci v evropski coni. Wasn [liinaiti0 shan sta izvrstna iSralc® , tu malone nobenega upanja.■ Kako bodo potekale pr P reprezentantov,^ ,^ trening^pod* mojim ga bodo udeležili Petrov:i , trajal d vič in Plečevič. Trening franc£ 25. marca. Zatem odidemo>cter pred_ razdobju bi nedvomno to stanje iz- j vsem boljšali. Zastoj je opaziti ne le v! 5, .Fc*’» - m Jugoslaviji, marveč tudi v drugih j dicija. Igralci moraj p deželah, ki imajo bolj bogato teniško \ kondicijo. črtanji načrt tradicijo. Pri nas se pojavlja zelo Kakšen je vas ,;3 malo novih imen. Na turnirjih in Vi! reprezentanco. ,taro praKS“'ij klubih srečujemo vselej iste igralce. - Opustiti moramo zornost Tudi v množičnosti opažamo zastoj. ' bralcem Pozo.... ooK», red naslednji: JLA 79, Turčija 50, Grčija 27 točk. Najboljši na današnjem tekmovanju v veleslalomu je bil vojak JLA Peter Križaj, ki je prevozil 2000 m dolgo progo s 40 vrati v času 1:47,4. Drugi Je bil Muzafer Demirhan (Turčija) v času 1:47,9, tretji pa vojak JLA Janko Demič v času 1:53,1. prvenstvu Švice in da skupno z Žarkom Dolinarjem nastopil od 2. do 4. aprila v Haagu na tekmovanju za mednarodno prvenstvo Nizozemske. Iz Haaga bosta odpotovala v London, kjer bosta z ostalimi člani državne reprezentance sodelovala od 6. do 14. aprila na svetovnem prvenstvu. Tukaj so tudi objektivni razlogi, saj tenis ni niti najmanj cenen šport. Kakšni so upi jugoslovanske reprezentance v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal? Zreb nam ni bil preveč naklonjen. V X. kolu sicer nimamo prehudega nasprotnika: reprezentanco Mo-naca. Prepričan sem, da bomo prvo oviro premagali. Vzlic temu pa moramo imeti pred očmi, da igralci Monaca nedvomno prvi v Evropi začenjajo sezono. Ze od februarja nepretrgoma igrajo. Vendar pa jih moramo premagati, vprašanje je le, s posvečajo igralcem PJJ^gov E*S med pripravami na Da‘ , 0 sk%, Z njimi je treba delati ® herno jih bom spremljati na sl ob vSa» mo vanj e in jim pomag3 sev** priložnosti. Razen tega igrali, posvetil skrb izbiri ndagm *v. P Iskati moramo novih jL,,na. E&v sezona bo za Jageca o?19 »more- .. sedaj mora pokazati kaj • 3)i tjos Športno javnost zaniw • aStnt>a , tudi v prihodnje aktlvn till oziroma ali se boste P° zveznega kapetana. .»^.-Fzent3” Ne računam več na ^^CZpriP Prišel je čas za naše ljen pa sem vedno potna*, 1.1 POROČILO VOJKA CUCKA S SVETOVNEGA PRVENSTVA V HOKEJU NA LEDU IGRAJO, KOT BI GLEDALI FILM, KI GA PREHITRO VRTIJO Igralec hokejskega moštva »Ljubljana« Vojko Čuček je bržkone edini Slovenec, ki prisostvuje svetovnemu prvenstvu v hokeju na ledu v Stockholmu. Pred odhodom smo ga naprosili, naj nam, če bo utegnil, o prvenstvu kaj poroča. Kot vidimo, je obljubo izpolnil. Poslal nam je sicer kratko poročilo, vendar dokaj zanimivo. Stockholm. — 60.000 gledalcev je z Izrednim zanimanjem sledilo tekmi Nemčija : ZSSR, ko sem prvikrat stopil na velikanski stadion, kjer se odvijajo napete in ostre tekme svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Letošnje borbe so nekaj posebnega. Vse kaže, da je tretji finalist CSR že odigrala svojo vlogo in da bo zadnja tekma Kanada : ZSSR odločila zmagovalca. Ne bom opisoval posamezne tekme, na kratko vam hočem spregovoriti o nekaterih moštvih. V ospredju prvenstva so tri reprezentance: CSR, Kanada ln ZSSR. V reprezentanci CSR so razen Za- 9 miz — pripravljenih za najraz- 1 Prav obratno, Kaj mislijo pri Remontu II? Poročali smo o nepravilnostih,. imeli doslej v podjetju neopra-ki jih je posebna revizijska ko- vičene koristi in so lahko tudi misija MLO ugotovila pri podjet- neopravičeno šužmarili. Med njiju »Remont II« in sprejela tudi | mi je bil tudi sam predsednik sklep o odstavitvi direktorja tega j delavskega sveta, ki je nagovar-podjetja. Direktor se sicer oseb- jal delavce in celo izjavljal, da no ni okoriščal, vendar je bil I bodo vsi pustili delo, če bodo od-predvsem on odgovoren za vse! stranili direktorja. Od teh ljudi nezakonitosti, ki so se dogajale , se je pustil zapeljati tudi pred-v tem podjetju. Pričakovali bi, | sednik sindikalne podružnice, ki da bo kolektiv podjetja razumel, je sopodpisal poziv na sestanek, da danes ni mogoče dopustiti kr- i čeprav je potem izjavil, da mu šenja zakonitih predpisov ter I je žal in da je bil k temu prl-okorišČanja enega podjetja na siljen. In prav gotovo tudi orga-račun skupnosti. Pričakovali bi, nizacija Zveze komunistov ni sto-da bo zato kolektiv sprejel od- I rila svoje dolžnosti, zlasti še, ker stavitev direktorja z razumeva- j so tudi nekateri komunisti po-njem ter podprl oblast v priza- 1 magali pri nepravilnostih. *’ f!a ®^ravi podjetje na j Ne vemo še, kaj je s protest-pravo pot. Toda zgodilo se je I no resolucijo, kakšne navedbe ličnejše prilike, razen tega pa so tečajnice poskrbele za dobrote, ki spadajo k primerno aranžiranim mizam. Zamisel terenske organizacije SZDL v Šiški zasluži vsebuje in tudi na koga so jo brodskega sami mladi igralci. Le-ti odlično drsajo in še lepše kombinirajo. Le včasih se čuti, da manjkajo starejši igralci, ki so z znanim vratarjem Modrim v zaporu zaradi »proti-državnega dela«. Prostora je za kakih 60.000* gledalcev. ■ Lože za igralce in nekatere tribune ogrevajo z infrardečimi žarki. Največ gledalcev je razumljivo takrat, ko igra švedska reprezentanca. Na koncu naj omenim še to, da bi bil po mojem mnenju naš najbolj borben Igralec v tej sredi tekmovalcev za svetovno prvenstvo eden najbolj mirnih! Svetovni prvaki bodo bržkone, Kanadčani. Voje Čuček j SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU | NA LEDU Razred zase je Kanada. Vso tekmo j nisem videl nobene podaje na evrop-l skl način, to se pravi, po tleh, ampak I samo take, ki jih z gotovostjo nihče > izmed jugoslovanskih hokejistov ne1 *nle1, Po,dajaj°.samo po zraku in I _ J® fiavarotmk«v» Po osmih dneh Je vrstni slednji: Kanada ? sz « Švedska CSR Finska jj Norveška Švica ' J Nemčija 5 hne Vrat« ,-ed sv \ 2«:1« 39: J? 5:36 12:31 10:30 n8' 12 11 UlSK° SVETOVNO PRVENSTVO Kleckerjeva P«*® v Aarc, marca Svetovna nja v slalomu na j« skem prvenstvu v A8rt j ejter. postala Avstrijka Trude K' prevozila progo v času 7. MARCA 1954 -c POMENIMO SE SE O TEM 9 POTREBEN STROKOVNJAK stavbeni ali karoserijski klepar i dobi industrijske izgradnje, I? Sfiidiino tovarniške objekte, »n.0-.'P termocentrale ter sta-paraiM ® bloke, je stavbeni kle-„ zelo iskan strokovni delavec. nsnegu' naprave za odene, J? dima, prahu, dežnice in je < i Njegovo podroe- Iovi° P ,cevinaste strehe, vetro->)]„•’ P°dstrešne line in okna, tofh Vlnaste obloge, žlebovi, od-"e cevi itd. ka s^*‘eri_al, s katerim ima opravila »i: ,zej,ezo. baker, medeni-Cepr Uminij, cink, svinec in cin. PtevlJi stavbenem kleparstvu iejf°^no delo, uporablja stroj..;! udi dokaj strojev in Wnip !JaPrav> kot škarje za gibanic p,°?®v;ne. stroj za upo-stroj ’ zSlt5alni stroj, sekalni jenio °aPF,avo za avtogeno var- nje- spajkalnik itd. Zahteve: 'Počna, toda zelo od-lik0 „ onst1tucija (ker dela ve-kar Prostem), brez omotic, Duševne lastnosti ter sposobnosti Poklic zahteva: normalno inteligentnost z dobro prostorno in ploskovno predstavljivostjo, pih delo na visokih stol- veličin smise presojo UH V1SOK1U SlUl- . ... J.r.epah. Biti mora brez krč- Kleparski vajenec pri delu ■lih ju . Zahtev l*1 P^oskih nog. Poklic ^tinV?d> dobro ročno spret- Epi]en •-° er kinestetski občutek. So i7ui;Ja> fevma in tuberkuloza tfeben UJ!i^e za ta Poklic. Po- ^ločevln- ,er vid in jasn0 Vai>je barv K u 0 pravilno zamažemo i,d z mavcem *> z lnn'vLIUikn-,° v z'd“ dobro zmoči/"0 kašo i? rP°' medtem pa napra-U; ^®Vec 7n, . mavca. Mnogo bolje je. ne ?rePreČuie0I2° 8 kisom- kot 7 vo«°* m«, )r(*i. T„!S’ 8e m«vec tako hitro Vi»xi eve kttSo* • potrebujemo veliko m« at* kalen* Je bo*je’ da i° zmešamo Havlov Je nrin V8i°- naenkrat- Ko imamo 'aziino i« ?PavUen. luknjo še enkrat lo zamažemo. pravilno lepimo Ve?iIIl,Zarskim klejem ** treba v gospodinjstvu zle- jem * To n ’ m,ZO ali drUg kt)S P°* - Povirno z mizarskim klena!^1*® Doai ne vemo, kako je treba iesio kako je napravimo na- Post! i^robS5rat fQb,ico mizarskega lili v majhne kose in ga t^PiU^o PvoSel’ V katero Rmo na~ dolnL KleJ je n?' na štedilnik. Tako *ato 1° d°bo 5PaC®o. Klej potrebuj t. DlO^n... * _ Ufi Da n n lAlrnXinr ?P°rabi i« . *odi da kle se napije tekočine. • , —*« ki • -aP - preden ga bom° topi. ;,ti za 24 ur v vodo, u Paro raZ(^robiti ter ga v po-V°de na Segrevati, da se sam smemo prilivati. geometrične like in dobro znajjje računstva in risanja. Nadaljnje duševne lastnosti, ki so potrebne za dobro izvrševanje poklica so: zanesljivost, preudarnost ter poštenost; ne sme pa biti predrzen in strahopeten. Vztrajnost in potrpežljivost sta potrebni zaradi dela tenjenja, spajkanja in rob-ljenja. Možnost napredovanja: Preddelavec, državni mojster, delovodja, obratovodja. Dane so tudj možnosti nadaljevanja uka za inštalaterja za vod(j in plin. Sorodni poklici: karoserijski klepar, industrijski klepar, inštalater za vodo in plin. Danes, ko imamo razen tovarne avtomobilov v Mariboru, tovarne traktorjev v Rakovici, še tovarno avtomobilov v Priboju in je v pripravi tovarna osebnih avtomobilov v Zagrebu, je povpraševanje po karoserijskih kleparjih vsak dan večje, ne glede na to, da je v prometu vedno več avtomobilov, ki jih je treba zaradi karambolov popravljati; ta poklic pred vojno skoraj nismo poznali. Karoserijski klepar je izredno zanimiv in donosen poklic, ki v polni meri zadovoljuje izvrševalca, ker klepar vidi učinek svojega truda in lepo oblikovani karoseriji voza. Karoserijski klepar prevleče leseno ogrodje avtomobila s pločevino in izdela prednje in zadnje blatnike, motorni pokrivač, ! motorno masko, hladilnik itd., j torej daje avtomobilu obliko, ali vnanje lice. Njegovo delo obstoji v upogibanju, vlečenju, tenitvi, robljen ju, spajkanju, zakovičenju i ter varjenju pločevine. Vse to J delo vrši ročno s pomočjo raznih : lesenih in kovinskih kladiv in podložnikov iz železa ali svinca. Montiranje karoserije je zelo zanimivo in hvaležno delo. Poklic karoserijskega kleparja zahteva: srednje močno konstitucijo,. spretnost in okretnost, nadalje mora imeti dobro prostorno in ploskovno predstavljivost, dobro presojo veličin, povprečno inteligentnost, dobre računsko in risarsko znanje ter dobro tehnično razumevanje. Možnosti napredovanja so: Prvi delavec, mojster, obratovodja, karoserijski tehnik (risar). Specializacija v gradnji karoserij v inozemstvu. •..V-.V..VV .{-.'.v. •v •' Zgled - vzgojno sredstvo graunj B. B, Obleka iz črnega ali temno modrega blaga je okrašena z belim pikejem in belimi gumbi. Obleka je zelo preprosta in prav zato lepa. Za naše naročnike je kroj na razpolago v uredništvu. Veselo in brezskrbno se smeji nedolžni obrazek otroka v zibelki. Vsak njegov gib pomeni za mater novo veselje, od igre s prsti pa tja do prvih negotovih korakov. Toda s koraki se je otrokovo duševno obzorje močno razširilo. Živo opazuje okolico in jo spretno posnema. Ko sedi v materinem naročju, si prav tako učenjakar-sko podpre glavo ali prekriža roke kot mamica. Prav tako dela sinček med svojimi prijatelji. To je vzgled — vzgojno sredstvo. Vse dobre in slabe zunanje in notranje lastnosti staršev preidejo, rekli bi skoraj podzavestno, na otroka. V družini, kjer se večno kregajo in prepirajo, kjer oče pi-jančuje, kjer živi laž in hinavščina, postane tudi otrok lažniv, predrzen, oblasten, surov in pre-tepaški — pravi dedič nesoglasja v družini In kako naj potem oblikujeta takega otroka šolski kolektiv in učitelj, če preživi tri četrtine življenja doma? Ali je potem danes res šola tista, ki je kriva, če je mladina slabo vzgojena? Ne. nikakor. Res je, da je marsikaterikrat staršem, ki so v prvi vrsti odgo-vomi za vzgojo otroka, težko obvladati samega sebe, toda to ni opravičilo. Oče pride utrujen domov, mala Marica je razlila juho in razbila krožnik. Oče vzame šibo nad vrati in jo pošteno našeška. Kaj je napravil s tem? Ob nesreči se je že sama prestrašila, njen strah pa je stopnjevala šiba, kar je včasih lahko usodno za Zakaj je splav škodljiv? moški pomladanski jopiči iJ&A I Za spomladanske sprehode, šport in izlete je suknjič pruv neprimeren. Naša slika prikazuje i modele jopičev, ki hkrati na-domestujejo suknjič. Izdelani so iz jerseya, posamezni deli pa so lahko tudi pleteni. Prvi je brezrokavnik; njegov prednji del je iz jerseya, hrbet pa pleten. Drugi, ki popolnoma nudoinešču suknjič, je spredaj iz drobno karirastega blaga, hrbet in rokavi pa iz enobarvnega blaga. Tretja slika prikazuje veterni io- f>ič, ki ie lahko izae-un iz balonske svile ali pa iz volnenega blaga, ima pa pleten ovratnik, zapestnike in pas. Zapenja pa se z zadrgo. Četrti jopič je prav tako lahko iz balonske svile, platna ali volnenega blaga, ima velike našite žepe; zgornji se zapirajo z zadrgo. V pasu pa Ima okrog in okrog vSito elastiko. Nosečnost nasilno prekiniti je nevarno zaradi okužbe. Med operacijo, to je med splavom ali pozneje, bacili lahko postanejo nevarni, virulentni in utegnejo prodreti v notranjost maternice. Jasno je, da je nevarnost infekcije toliko večja, če splav opravlja mazač. Hude posledice takšnih infekcij se hitro pokažejo kot gnojno vneitje maternice, vnetje jajčnikov in jajcevoda, vnetje brebušne mrene in sepsa, z&-striipljenje krvi, ki se pogosto konča s smrtjo. Druga nevarnost pri splavu, naj ga opravlja mazač ali strokovnjak, je poškodba maternice in njene okolice. Takšne poškodbe so smrtno nevarne in terjajo nujno kirurško pomoč, pri kateri je treba odpreti trebuh in ki zahteva izločitev maternice oziroma druge operacije na poškodovanih organih. Tretja velika nevarnost je krvavitev, ki zelo škodi zdravju žensk, kdaj pa kdaj vodi tudi do izkrvavitve. Največkrat tudi pri strokovno narejenem splavu, še rajši pa pri nestrokovnem, niso izpraskani vsi deli ploda in posteljice, zaradi česar ženska kr vavi. Zaradi infekcije in vnetja ostanejo na ženskih organih vedno posledice, zaradi katerih se ženske leta in leta zdravijo, a vendar nikdar ne ozdravijo^ Delovna sposobnost takšnih žensk je zelo zmanjšana, ker pogosto obolevajo in stalno potrebujejo zdravniško pomoč. Zgodi se tudi, da se infekcija ne izrazi tako močno, toda pusti posledice na sluznici maternice in jajcevodih in ženska postane neplodna. To so ženske, ki po splavu leta in leta, včasih celo vse življenje hodijo od zdravnika do zdravnika in iščejo zdravila za neplodnost, ki so jo same povzročile. Pri ženskah, ki so imele splav, | tega se zdravniki ginekologi za- "Ufi0®0'vse nnSe stare obleke, ki bi jih lahko spremenile in prcnaredllc im-.. e’ Slika kuže dve garnituri: prva je zu punčko, staro 4 leta, in sicer je c«. Slika iiimi gubami, zapenja guinbi hrbtu, ^ n *— _ 1, — •n nj1* roknvi °* pe.n“i°* starega plašča, morda sestrinega, lahko napravimo kratko jopico Nelc*r obliko i,^?!0,® pn imbarvnega blaga. Sedelce in zavitke pri rokavih obšijemo z ustrezno nitko. .:v.*Ce •» ... I,r.*»tu se v s r i»11 i ii ■ i.Utili -»nno.i ;»rrwi nn lirlitll. i II S1CCT SUmO Po r.no‘Hi"11. “1' zadrgo. Karirasta jopiču, ki bo v spomladanskih dneh zelo prav pas tudi na hrbtni strani samo do polovice nn obeh straneh in se zapenja z gumbi. i m je pogost pojav tudi zanositev izven maternice. Tudi to je hudo in nevarno bolezensko stanje, ki se lahko konča s smrtjo, če ni hitre intervencije. Ce ženska, ki je imela splav, zanosi in donosi, tedaj med porodom pogosto močno krvavi in ima komplikacije, ker se posteljica, ki je nenormalno zarasla, sama ne odloči. Tudi tu je potrebna hitra pomoč zdravnika. Razen organskih in funkcionalnih poškodb ženskih organov ob splavu, je treba spoznati tudi poškodbe in motnje izven teh organov. Normalna nosečnost in porod pozitivno vplivata na zdravje in lepoto ženske. Delo hormonov med nosečnostjo vskla-ja odnoee v organizmu ženske. Mnogokrat se v nosečnosti popravijo pekateri nedostatki. Z nasilnim splavom nastane naenkrat brutalno prekinjanje tega intenzivnega dela v organizmu ženske. Zelo občutljivi in urejeni odnosi hormonskega dela in njegovih vplivov v ženskem telesu pretrpe hude motnje, iz katerih se je često težavno izkopati. Motnje se kažejo v razvitosti in delu ženskih organov (jajčnikov in maternice), posebno pa na živčnem sistemu in psihi ženske. To so motnje pri menstruaciji, ki izostane ali se neredno pojavlja v bolečinah, slabših ali močnejših krvavitvah, neplodnosti, frigidnosti, živčnih in psihičnih motnjah, zatem v spremembah, ki se kažejo v zunanji podobi žensko, kakor so na primer kocine, groba polt, glas itd. Zlasti prekinjenje prve nosečnosti je za žensko hud pretres, ki ne ostane brez vpliva na njeno telo. Ta vpliv je posebno močan pri tistih ženskah, pri katerih so bili ženski organi pred nosečnostjo nezadostno razviti. Navadno takšne ženske težko zanosijo po splavu in v veliki večini ostanejo sterilne. Pri nasilnem prekinjanju prve nosečnosti pride razen tega, o čemer smo že govorili, rado tudi do škodljivih vplivov na psiho ženske. Zaradi vzemajo za to, da je treba prvo nosečnost z vsemi silamo obdržati, razen v primerih, kjer govore za to resni medicinski znaki. Iz vsega tega se jasno vidi, da splav zelo škodi zdravju ženske in često spravlja v nevarnost tudi njeno življenje. Ce upoštevamo, da so to ženske v najboljših letih od 20 do 45. leta in da je to življenjska doba, k > je delovna in ustvarjalna sposobnost najbolj razvita, tedai je jasno, da je vprašanje splava zelo kompliciran socialno medicinski in političnopravni problem, ki globoko posega v življenje rodbine, družbe in države. Dr. Bosa Miloševič njeno duševno in telesno zdravje. Očetov spačen obraz in strah pred šibo je še bolj zlomil njeno že tako šibko voljo. Ljudje brez volje pa so v življenju slabiči! Da, starši, ki si žele, da postanejo njihovi otroci plemeniti, pošteni, dobri in olikani, morajo vse navedeno pokazati pred njim V nekem razredu je bil deček, katerega oče je bil pijanec in je pretepal svojo ženo. Deček se je učiteljici uprl. »Ne, nočem, ne bom!« Pesti so se mu stisnile. Da ni učiteljica vedela za razmere doma, bi stopnjevala naročilo in učenček bi najbrž planil vanjo, kot je to videl neštetokrat doma. Ali se vam zdi čuden odnos do učiteljice? Ne! Ko se je predrzni in jezavi Ivan umiril, ga je poklicala učiteljica v odmoru k sebi, ga pošteno oštela in prepričala, da je treba ubogati. Zardel do ušes se je vrnil Ivan na dvorišče. — Se in še bi lahko naštevali. Vsi taki primeri pa nazorno odražajo življenje otroka v družini. Pa pustimo tol Dejstvo Je, da dvolična vzgoja ne more ustvariti krepkega značaja. Ce bi se starši zavedali, da je vsak njihov korak v zasebnem in javnem življenju svetal vzgled otrokom, bi mnogokrat ravnali drugače. Ce mati opravlja ljudi, govori o njihovih dobrih in slabih lastnostih doma in drugje — kako naj bo hči drugačna? Edino upanje in pričakovanje staršev v življenju Je otrok! Ali ni potem vredno, da večkrat mislijo na svoje lastno ravnanje. Kletev, licemerstvo, nemorala, laž in še marsikaj bi izginilo. Ponovno Je treba poudariti večno veljaven stavek ne samo za šolo, prav tako za vsakega očeta in mater: »Ce hočeš vzgajati, moraš biti sam vzgojen!« Zato z močno voljo usmerjajte ravnanje in zmeraj mislite na to, da vas opazuje vaše najdražje — otrok! V. Smajc Dobra krompirjeva juha TriČetrt kilograma ua koščke narezanega krompirja skuhamo v poldrugem litru kostne juhe, dodamo narezan korenjček, uaiezauo peteršiljevo korenino, naribano te leno; vse skupaj naj počasi vre tako dolgo, aa fe krompir raz kuhan in zeleuiavu mehka Nato dodamo juhi dve žlici paradižnikove mezge, na tenki* kolobarč ke narezano klobaso in jo še po okusu osolimo. Posebej v kozici prepražimo na kocke narezano slanino, nn njej pa prepražimo kocke kruha. Slanino nadomesti tudi lahko mast. Juha je zelo nasitna in nadomesti pri kosilu tudi glavno fed. TOH 'BICH IZ polsti aa sukna Bliža »e pomlad in uajbrže se bomo kaj rade hodile gret na souce. Ker nimamo Časa na pretek, bomo tudi čas na soncu dobro izkoristile. S seboj bomo vzele ročno delo ali kakšno knjigo, morda tudi šivanje. Za vse te stvari pa potrebujemo torbico. In prav za te potrebe vam danes priobčujemo torbico, ki jo izdelate Iz debelega 6ukna ali iz polsti. Torbica je zunaj zelena, njena notranjščina pa je rdeča. Za njo potrebujemo pramen, 90 cm dolg in 20 centimetrov širok Nato pa *e dva pramena po 35 cm dolga in 20 cm široka. Prvega celega obrobimo na obeh straneh, medtem ko krajša samo na eni strani Prav takšne kose blaga pa potrebujemo za podlogo. Če bomo tornim izdelale iz polsti, ni treba nobenega roba zarobiti. Na daljšem kosu n/načlnio z nitko a 7 do 15 are. PREDAVANJA Centralna ljudska univerza otvar-ja 9. marca 1954 ciklus predavanj »Svojstva otroK v različnih razvojnih dobah« Vpisovanje )e vsak dan od 8 do 14 pri Centralni Hudski univerzi. Cankarjeva 5-III tel 23-3f>8 Ukovina 50 din Zaradi prevelikega števila prijav-Ijencev za ciklus »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja sKozi stoletja« obveščamo vse prijavljence, ki so se prijavili od vključno 24. febr. dalje (glej blag potrdilo o vpisu), da smo jih uvrstili v drugi ciklus, k) se bo pričel 11 marca 1954 in ki bo prav tako v Trgovinski zbornici ob 20 uri Prosimo, da ta razpored upoštevate Vse Informacije dobite na telefonski štev 23-368 Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS, Ljubljana, priredi v četrtek, dne 11. marca 1954 ob 17 v prostorih Zavoda za preiskavo materiala in konstrukcij, Dimičeva 10, predavanje tov ing Zeželj Branka, direktorja Zavoda za preiskavo materiala iz Beograda. Predaval bo o prenapetih konstrukcijah. Predavanje bo opremljeno z demonstracijami. Vabljeni. Otvarjamo ciklus predavanj »Svoj stva otrok v različnih razvojnih dobah« Prvo predavanje bo v torek, 9 marca ob 20 v dvorani I. drž. gim. Vegova 1-1., z naslovom: »Otrokov značaj in njegovo oblikovanje«. Predava prof Janez Tomšič. Predavanja »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanj?, skozi stoletja« bodo v dveh sporednih cik’usih. Prvi ciklus prične v ponedeljek. 8 marca, drugi v četrtek 11 marca Predavanja obeh ciklusov bodo ob 20 v Trgovinski zbornici Prvo predavanje: -Antika« Sodelujoči. Univ. prof. dr. Milan GroSell, ra^mat^li Narodnega mu-zela Jože Kastelic izredni profesor Akademije za glasbo Vilko Ukmar. Predavanja lahko obiskujejo le pri-iavlieni! V drugi ciklus so razpore-ieni vsi oni. ki so vpisani od 24 februarja dalie (glej blag potrdilo o plačani ukovini). V sredo, dne 10. marca bo predaval ob 8 zvečer v Slovanskem seminarju prof Viktor Smolej o temi: »PrpSer^n in ustanovitev kulturnega praznika slovenskega naroda 1945« Na ogled bodo važnejša preSernlana iz NOB Vstop prost — Slavistično društvo. DANES IN JUTRI Umrli so v Ljubljani: Zupanc Pavla, zasebnica. Pogreb bo danes ob 14.30 na pokopališču v Dravljah. Zdešar Marija, gospodinja. Pogreb bo danes ob 15.30 na Žalah. Košir Viljem, strojevodja. Pogreb bo danes ob 16 na 2alah. Babšek Josip, vojni invalid. Pogreb bo danes ob 16.30 na 2alah. GLEDALIŠČA DRAMA - LJUBLJANA Nedelja, 7. marca ob 15: Huxley: »Giocondin nasmeh«. Izven in za podeželje; ob 20: Hecht-Mac Arthur: »Prva stran«. Izven in za podeželje. Ponedeljek 8. marca: Zaprto. Torek, 9. marca ob 20: Tir so de Mo-lina: »Don Gil v zelenih hlačah«. Abonma red S Sreda, 10. marca ob 20: Hecht-Mac Arthur: »Prva stran«. Aconma G. PODALJŠANJE OSEBNIH IZKAZNIC NA PODROČJU ML0 LJUBLJANA Tajništvo za notranje zadeve Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane bo začelo podaljševati osebne izkaznice S. marca 1954. Podaljševalo jih bo: a) v podjetjih in ustanovah z nad 50 zaposlenimi osebami; podjetja naj se za informacije obrnejo na telefonsko številko 22-450; b) na postajah LM, za občini Šentvid in Polje pa na matičnih uradih teh občin; c) na Tajništvu za notranje zadeve MLO gl. mesta Ljubljane, Kotnikova 6, za prebivalce okoliša postaje LM št. 2 (Komenskega cesta). Podaljševanje izkaznic bo dnevno od 7. do IS. ure po sledečem vrstnem redu: od 8. do 20. marca 1954 za osebe z začetnimi črkami priimka A do H, od 22. marca do 5. aprila 1954 od črke I do M, od 6. do 16. aprila 1954 od črke N do R, od 17. do 30. aprila 1954 od črke S do Z. Osebno izkaznico mora vsak predložiti v podaljšanje osebno. Državljani, ki potujejo v druge republike ali na ozemlje STO, lahko takoj podaljšajo svojo osebno izkaznico. IZ PISARNE TAJNIŠTVA ZA NOTRANJE ZADEVE GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE Četrtek, 11. marca ob 20: Tirso de Moltna: »Don Gil v zelenih hlačah«. Abonma red B. OPERA Nedelja. 7. marca ob 19: Verdi: »Tra-viata«. Gostovanje v Celju. Ponedeljek, 8. marca: Zaprto. Torek, 9 marca ob 19.30: Verdi: »Trubadur«. Gostovanje baritonista VI. Ruždjaka in dirigenta M Zebreta. Izven. Sreda, 10 marca ob 15: Gounod: »Faust«. Zaključena predstava za gimnazijo Kamnik. Četrtek, 11. marca: Zaprto. K abonentskim predstavam v SNG, zlasti v Operi ob petkih popoldne, vodijo nekateri obiskovalci, med njimi celo abonenti, otroke. Uprava SNG prosi, da bi se to več ne dogajalo, ker otroci med izvajanjem motijo poslušalce in izvajalce. Vse prizadete obveščamo, da biljeterji odslej ne smejo pri predstavah, niti pri popoldanskih, če niso otroške, niti pri večernih, dovoljevati vstopa v avditorij osebam, ki imajo s seboj otroke v predšolski starosti, MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 7. marca ob 15: F. Milčinsltf: »Mogočni prstan« Izven. Znižane cene. Zadnjič; ob 20: M. G. Sauvajon: »Trinajst jih bo«. Izven. Torek, 9 marca ob 20: Mary Chase: »Harvey«. Abonma red Torek. — Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 10. marca ob 20.30: Mary Chase: »Harvey«. Zaključena predstava za TSS II. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 7 marca ob 16: Nestroy-Likar: »Ah ta ljubezen "mentana«, veseloigra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava, ob 20: Nestroy-L1kar: »Ah ta ljubezen šmentana«, veseloigra z godbo. petjem ln plesom Večer, predstava. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ulica. Rokodelski dom Medelja, 7. marca ob 20: Goldoni »Lažnivec«, veseloigra. Gostovanje delavsko - prosvetnega društva »Svoboda« Moste. Blagajna bo odprta dve uri pred pričetkom predstav MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 7. marca ob 11: Taufer-Novy: »Mojca in živali« Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 7. mares ob 17: stemnile: »Čarovni klobuk«. Ponedeljek 8. maica ob 10: Gostovanje v Šmartnem v Tuhinju; ob 13: Gostovanje v Motniku; ob 15: Gostovanje v Vranskem. Torek, 9. marca ob 10: Gostovanje v Polzeli; ob 14: Gostovanje v Braslovčah; ob 16.30: Gostov .nje v Šmartnem ob Paki, predprodaja vstopnic za popoldansko predstavo v gledališču ročnih lutk od 11.30 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gle-iališki pasaži in pol ure pred predstavo pri obeh gledaliških blagpjnah. R ADTO Dnevni spored za nedeljo 7. marca 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.05 Poročila in vremenska napoved — 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln objava dnevnega sporeda — 7 15 Radijske reklame — 7.30 Radijski koledar — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Za prijetno nedeljsko Jutro vesele in poskočne domače popevke — fr.OO Za naše kmetovalce - 9.30 Od melodije do melodije — 10.00 Dopoldanski simfonični koncert - 11.00 Po naši lepi deželi: Brinovka leti čez Kras — 11.30 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes od 12.00—12 20 Oddaja za Beneške Slovence — 13.00 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pogovor s poslušalci - 13.40 Operetne melodije — 14.00 Otroška predstava: Ch Perrault-N. Kuret: Obuti maček — 14.40 V plesu in pesmi po Jugoslaviji — 15.00 Napoved Časa, poročila, vremenska napoved in objave — 15.15 Dolenjsko ženitovanje — 15.45 Zabavna glasba — 16.00 Prenos II, polčasa prvenstvene nogometne tekme Odred : Vardar (prenos s stadiona Odreda v Ljubljani) — 17.00 Družinski pogovori — 17 10 Želeli ste — poslušajte! — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Umber-to Giordano: »Fedora«, opera v treh dejanjih — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15—23 00 Popevke in ritmi iz raznih dežel 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPFR Spored za nedeljo. 7 marca 8.15 Slovenske narodne — 8.30 Za :ia£e kmetovalce - 9 00 Z okroglo in poskočno v nedeljsko jutro — 9.15 Mladinska oddaja. Braunov najmlajši — ter pogovor s pionirji — 13.45 Glasba po željah 15.00 Z mikrofonom po Primorski — 16.00 OUskali smo pevske obzre na Primorskem — rezervirano za oddaje v okviru tekmovanja mladinskih zborov — 16.30 Promenadni koncer — 17.00 To je Jugoslavija — Narodne pesmi in plesi — 17.30 Glasba po željah v hrvaščini — 18.15 Jurina in Franina — 18.30 30 minut veselih ritmov za nedeljski večer — 22.32 Plesna glasba. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 7. marca ob 14.30: S Mau-gham: »Sveti plamen«. Predstava v okviru okrajne proslave mednarodnega praznika žena Izvajajo člani Svobode z Lesc VESTI IZ TRBOVELJ Nedeljska zdravniška dežur. služba od 6. marca (14. ure) do 8. marca (7. ure): dr. Kržišnik Marjan v sploš. bolnišnici. IINEMATOORAFi PREDVAJAJO IIIIIIIIIHIIIIIIIII1IIH1IIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11111111111111 il i H 0 »SOC fl« KINO »UNION«* Amer. film. »Steklena menažerila«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 bo matineja istega filma. . KINO »KOMUNA«: Amer. film. »Spi-jon«. Brez tednika. Predstive ob 15, 17, 18.30 in 21. Pri zadnjih dveh predstavan nastopajo avstrijski artisti. Cene vstopnicam so zvišane za 20 din. Ob 10 bo matinela istega filma. KINO »SLOGA«- Amer film: »Poročil sem čarovnico« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 bo matineja istega filma. Predprodaja vstopnic v vsen treh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. KINO »TRIGLAV«: Ameriški film: »Skrivnostna cesta«. Tednik Film- Ameriški filni Stepena menažerila v glavnin »|°*abD0Ju^M. \Vyman »n Predstave ob 16. 18 ln ^ predprodaja vstwnic do tl in od ^5 na j } IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllIHHI>Knl,l,,H|l|,ll,,,inl,IIHB ske novice št. 5. predstave lS' 18 in 20. , i0_-n in predprodaja vstopnic ou od 15 dalje. . #p«ant s KINO »SISKA«: Amer. film 2o. trobento«. Predstave ob 1. ^ ju Predprodaja vstopnic od 15 dalje. ^hiški f*Im: JESENICE: »RADIO«* Meh ldne; »Biser«, matineja ob otrok« ob 14: ameriški _ ob v počastitev Dneva zen . nnfjhiyan< 18 in 20: indijski fi.m: »An »slavi*1 — *PLAV2«: Franc. film- - v kletki«. - Ob 10 ^neriflrt Popoldne ob 16. 18 in 2 . film: »Zločin v Nevadi« KOROŠKA BELA: Amer 0D otroci« - Ob 10 matinej* ,pri-15, 17 in 19 avstrijski jatelja«. ^ CELJSKE VESTI Nedeljska zdravniška dežur. služba v Celju dne 7. marca: tov. dr. Sev-šek Maksim. Celje Ljubljanska 36. MJIMB0RSKE VESTI Dežurna lekarna Nedelja, dne 7. marca 1954: lekarna »Planinka« Glavni trg 20. RADIO 6.00—12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 12.00—12.20 Oddaja v madžarščini — 12.20—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ameriški film: »To je PARTIZAN moj sin« UDARNIK: Nemški film: »Srce lažno bije« POBREŽJE: Jugoslovanski film: »Svet na Kajžarju«. STUDENCI: Francoski film: »Frizer za dame«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 7. marca ob 15 in 17: Veseli spored. Izven; ob 19.30: Hristič: »Ohridska legenda« Izven. Razstava fotografij in barvnih reprodukcij francoske likovne umetnosti je v Umetnostni galeriji, Stross-mayerjeva ulica 6 Razstava obsega v glavnem francosko arhitekturo od rimskih časov do danes in nekaj barvnih reprodukcij francoskega slikarstvo od impresionizma do novejših časov. Razstava je odprta dnevno od 9 do 16 Ustanove, kolektivi, organizacije — organizirajte skupinske obiske. Razstavno vodstvo zagotovljeno. Prijave za obiske poslati po telefonu na St. 25-45. DROBNI OGLAS* , 2 zna- POSTREZNICO po moinoOT , njem kuhe. ISČem za v^aJt J)4 Naslov v upravi lista ČEBELA KJ JI Iz tiska )e'“ zaiožbj larski kalemiar« za [•’“ geogr8" Zveze čebelarjev Srbije ^ ul 1 maja 32 Cena 70 d«- (1„b. naroči več kot deset na JJJ 10“/. popusta Denar 1052 koči račun 103 T-628 ^nravli6*1,' AVTO OI.UII .................. Mravlja DKW. generalno zamenjam za Chev- TOVARNA »PLAMEN« - KROPA sprejme za graverski oddelek graverskega mojstra Ponudbe s podatki o dosedanjem delu je poslati na upravo podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. poltovorni, zaincixj«— - J avto, starejšega tipa, » LahK0 rolet ali drugo *nam£?„gis3 Koi°' tudi neuporaben. — D™* xue°v„i£s vič, Beograd, Dimltt3ja 10206 št. 95. . proda TOVARNA »ISKRA«. ^nSrijsKi levo kretnico za lnfl'%,ton>ato1!)’ in avtomat za Liedajo p š Interesenti sl lahko og odJ ludena predmeta vsak 754 do 14. nastoP RAČUNOVODJO za tark?-!hllani. sprejme podjetje v UU™* 755 slov v oglasnem oddei* kornfoi1' DVOSOBNO STANOVANJE, ,am za no, lepo, v '5entvld,“’ ta s komfortnega enosobnega ga J tom ali večjega eno»“ „ddeieS Ljubljani. Ponudbe 1 os adstM' pod .Visoko pritličje ali '■ & oeČico ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 761 prodam. Florjanska un s „zaJneIf DOBER KLAVIR ali P1®"1,?« v najem Savnik Boris, 4 U* Novo mesto, Prešerno eoSpodaf' KNJIGOVODJO za vodstvo s jmarie škili podjetit sprejme z na pri Jelšah Ponudbe P«6 W vedbo zadnjih zaposlit . sprej' l. ČEVLJARJEV za zbit® jjetie ”°BU' me takoj čevljarsko po ^Kordu. ,, tev«, Rakek. P° aK ,6‘ Hev 10 SPREJMEMO vet avf?tj10ePfvtoli^' avtoličarjev ter mojstra Ko]arstv Ja. invalidsko P°dM!£or, vi*%s karoserija, miz., cesta 6. ,em do®!; KUPIMO ali vzamemo v n«J [n toe' lesni rezkalni stroj ,rniranje av talno stiskalnico z« [aJ". - P** prikoltco za osebni a ^eg8 c tako kupimo vse vr®ifa . inv. podi. karoserija n tf5 Maribor, Tržaška cesta <*■ K,itv STROJNIH Kl..aTAVNo;n0 p0d •sprejme tak.>J Me5*Jj°(sk» 76 ... lelje. Ljubljana D0,e _,.;me KOVINOSTRUGARJEV ®P{1e koj Mestno strojno po liana. DolenlskP 7B govoru 715 DELOVNI KOLEKTIV IN ČLANI KMETIJSKE ZADRUGE-ZREČE ISKRENO ČESTITAJO VSEM OBČANOM K OBČINSKEMU PRAZNIKU, KI BO 9. MARCA V ZREČAH! ISTOČASNO SE V GLOBOKI HVALEŽNOSTI KLANJAMO SPOMINU VSEH TALCEV IN ŽRTEV, KI SO DAROVALI ŽIVLJENJE ZA/NASO SVOBODO! DELOVNI KOLEKTIV IN CLAN1 KZ - ZREČE TRIJE E. M REMARQUE tmrausi RO MAN 14 »Kaj želite piti?« sem vprašal dekle. »Morda čašico martinija?« je odgovorila. »Martinija brez sodavice.« »V tem je Fred strokovnjak,« sem dejal. Fred se je nasmehnil. »Meni kakor po navadi,« sem mu naročil. Bar je bil hladen in na pol temen. Dišalo je po razlitem ginu In konjaku. Bil je oster vonj kakor po brinju ln kruhu. Izpod stropa je visel iz lesa izrezljan model jadrnice. Stena za točilno mizo je bila obita z bakrom. Motna luč lestenca je metala po baru rdeče odseve, ko da se zrcali v njem podzemeljski ogenj. Izmed majhnih stenskih svetilk iz kovanega železa sta gorele samo dve — ena pri Valentinu, ena pa pri nama. Imele sta pergamentne senčnike, narejene iz starih zemljevidov, in podobne sta bile ozkim, osvetljenim izrezkom sveta. Bil sem nekoliko v zadregi in sam nisem prav vedel, kako naj navežem pogovor. Saj dekleta sploh nisem poznal, in čim dlje sem jo gledal, tem bolj tuja se mi je zdela. Ze dolgo nisem tako sede) s človekom; tega nisem bil več vajen. Bolj sem bil vajen občevanja 7. moškimi. Poprej, v kavami, je bilo preveč hrupa, zdaj, tu, ps se mi je iznenada zdelo preveč mirno. Vsaka beseda je dobila s tišino prostora tolikšen poudarek, da je bilo težko govoriti brez zadrege. Skoraj želel sem si, da bi spet sedel v kavarni. Fred je prinesel čaši. Pila sva. Rum je bil močan in svež. Dišal je po soncu. Bil je nekaj, česar se je človek lahko držal Izpraznil sem čašo in jo takoj dal Fredu, da bi jo spet napolnil. »Ali vam tu ugaja?« sem vprašal. Dekle je prikimalo. »Bolj kakor v slaščičarni na oni strani?« »Slaščičarne sovražim,« je dejala. »Zakaj pa sva se sestala prav tam?« sem vprašal presenečeno. »Ne vem.« Odložila je čepico. »Nič drugega mi ni prišlo na misel.« »Tem bolje, da vam je tu všeč. Mi pogosto zahajamo sem. Zvečer se počutimo v tej luknji kar domače.« Zasmejala se je. »Ali ni to pravzaprav žalostno?« »Ne,« sem odgovoril, »samo času primemo.« Fred mi je prinesel drugo čašo. Na mizo je položil tudi zeleno havano. »Od gospoda Hauserja.« Valentin mi je pomahal iz svojega kota in dvignil čašo. »31. julij 17, Robby,« je dejal s težkim glasom. Prikimal sem mu in tudi dvignil svojo čašo. Zmeraj je moral nekomu nazdravljati, zvečer sem ga že videl, kako v kmečki krčmi nazdravlja luni ali grmu španskega bezga. Potem se je spomnil kakega dneva iz strelskih jarkov, kjer je bilo posebno hudo, in bil je hvaležen za to, da je bil še živ in da je lahko takole sedel. »To je moj prijatelj,« sem pojasnil dekletu. »Vojni tovariš. Edini človek, kar Jih poznam, ki je napravil iz velike nesreče majhno srečo. Fant ne ve več, kaj naj počne s svojim življenjem, — zato je kratko malo vesel, da še živi.« Zamišljeno me je pogledala Svetlobni pramen je Pa dal P°' deJa ste Se ševno na njeno čelo in usta, »To prav lahko razumem,* Je Pogledal sem jo. »Tega ne bi smeli razumeti Za to premladi.« je bil0 Nasmehnila se je Bil je lahen, plavajoč smehljaj, ki spre- videti samo v očeh Njen obraz se pri tem skoraj sPlotl ^ .ad3>* menil, samo jasnejši je postal, od znotraj jasnejši. »P,L je dejala, »to je pa res čudna beseda Po mojem mnenju nikoli ni premlad Samo zmeraj prestar.« ^ reKe^'* Se P'-'' sem odgovoril potem in namignLl Fredu, naj mi prinese *util Nekaj časa sem molčal »Proti temu bi lahko marsikaj Dekle je bilo tako mirno in samozavestno, jaz pa sern se ^otne' ko hlod Rad bi bil razpredel lahek, igriv pomenek, PiaVfl \jiVi1 nek, kakršen pride človeku na misel pozneje, ko (e spet sa je to znal moj pogovor pa je zmeraj postal okoren 1 o Gottfried je po pravici trdil o meni, da sem kot zabavnik P na stopnji poštnega tajnika, daj pri' Na srečo Je bil Fred pameten Namesto Šilca mi -ic Z.j0 tret,a nesel kar takoj pošten vinski kozarec ruma Tako mi ni pj,en)-kar naprej tekati sem ter tja, in tudi videti ni bilo, koli o cj fctrtvcibi birm it?r ijd, lii tuai viairLi m tre*>ti* Piti sem moral; drugače se te silne teže nisem mogel 0 ' »Ali ne bi popili še enega martinija?« sem vpiaša »Kaj pa pijete?« »Tole tu Je rum.« Ogledovala je moj kozarec. »To ste tudi zadnjič P’ • »Da,« sem pritrdil, »največkra* pijem rum « Zmajala je z glavo. »Ne morem si misliti, da bi lUin dišal.« »Ali diši. sploh ne vem,« sem rekel. Pogledala me je. »Zakaj ga pa potemtakem pijete?« filov MARCA 1954 KUPIMO JJfcfeotlačno vodno napravo po spodnji specifikaciji Toma dele te naprave: 1. nizkotlačni akumulator PTOstornine 120 litrov, celotna prostornina 1000 litrov, e ovni pritisk 60 at, kompleten; količ 2. tributno črpalko ;a cca 35 l/min delovni 1 varira 30 % komplet 3. kompleten kompresor bllllka cca 35 l/min delovni pritisk 53 at. kapaciteta 0 va>'ira £ 30 % kompletno; :ina vsesavanja 26 l/min. pritisk 60 at, > P TOVARNA ELEKTRIČNIH KABLOV < ZAGREB 11 Martičeva 60 — Telefon 39-741 ***** za INVESTICIJE »MIMO« V PRIŠTINI razpisuje prvo ofertaloo licitacijo Ia dovrsitev gradbenih del pri hidroelektrarni »Kožnjar« LICITACIJA BO 16. APRILA 1954 OB 11. URI PROSTORIH PODJETJA »ENERGOFROJEKT« POGRAD — BRANKOVA 25/II., SOBA 8 Proračunska vsota po glavnem projektu znaša Teh x dinar3ev, „ , n*cni elaborat je na vpogled vsak delovni dan od do 14 ure v »Energoprojektu«, Beograd, Brankova 25 IV., s»ba 12 on — - - aii v Sekretariatu za gospodarstvo AKMO, Priština Stu^^cijski --]e AKMO 7000" °blik-arjev' “ Kavcijo v višini 2 % predračunske vsote *ape{at' garancijskega pisma Narodne banke in pismeno "ajkasn i P°nudbo je treba izročiti licitacijski komisiji ure na dan licitacije. Ponudbi je treba izdaian'i vse ostale dokumente, določene z uredbo o fiabavg gradbenih, gradbeno-obrtnih tn montažnih del tei NRS °prerne s pomočjo javne licitacije (Službeni glasnik v- 13 in 15/53) in s splošnimi pogoji. elaborat se lahko kupi v Upravi za inve-Priština, ali v »Energoprojektu, Beograd, za ^vka,. izšlo! Pravkar izšlo! KNJIGA 0 PREPROGARSTVU ‘OSNOVNI POJMI O PREPROGARSTVU« lig ttWSal lt>an stankovi6‘ preprogarski mojster ^rvan,J3et>ule zanimiva poglavja: zgodovino — orodje — ^ ~ ornamentiko — nasvete za čuvanje, čiščenje, OpjSan„ 0fla)° — anekdote z opisom dogodkov v trgovini. so •IV CU4Vl\VlVlib b v o- --- ^ - Plat>ne vrste domačih in orientalskih preprogi V(xjjeV^fna knjiga — 185 strani — 21 slik — Cena 500 din P°djetii oPi,lc' knjižnic, ustanov, zadrug, tečajev, domov, seznani atov’ učitelji - nabavite knjigo, da se boste s to narodno, obrtno in industrijsko vejo ^Podi umetnostne proizvodnje! ■1 jo «pi5 ZasebnLki in vsi, ki imate kakršno koli preprogo, knjlgj h kupiti, očuvati ali sami narediti, prečitajte to Njfoj ' a boste dobil) osnovne pojrne o preprogarstvu. Oljite na naslov; IVAN STANKOVIČ, čilimarska Denar radnja. Zagreti, Teulina 7. ^j‘gari?n'^e P° pošti ali z virmanom na račun 402-T-716! L naprošamo, da naroče knjigo proti običajnemu popustu. Ku p I MO hidravlično stiskalnico 1 ali brez motorne črpalke, za maksimalni pritisk od 800—1500 ton. - Potrebna koristna Površina mize ca 1000 X 1000 mm, pritisk od spodaj ali od zgoraj *** (Tudi ZA PODOBNE STISKALNICE) POSJITl! *SLOV; TOVARNA UMETNIH BRUSOV. Mariboi LJUDSKA PRAVICA BORBA iovarna parnih kotlov ZAGREB - ZITNJAK ret 25-475, 8 In i prodajni odd 02. Brzojavi: TVORPAK PROIZVAJA: vse vrste parnih kotlov stoječe, l.okomobilrie, kombinirane, stnnocevne ladijske itd. PROIZVAJA IN PRODAJA: oso grobo in fino armaturo kakor: prehodne povrat ne, Izpustne in varnostne ventile, vodne števce itd PRODAJA vso jekleno in litoželezno armaturo vseh pritiskov 383 ’ iNbliiUi TUBERKULOZO ni A GOLNIKU razpisuje mesto zdravnika Nastop službe ‘akoj V pošte\ pridejo zdravniki i dokonča nim stažem Pismene ponudb' s potrebnim) podatki in z opi som dosedanjega dete poslat 08 Upravo Instituta 70 tuberkulozo bolnik Berite in naročajte »Ljudsko pravico-Borbo«! Vsem dobaviteljem In Kupcem sporočamo, da se Je po likvidaciji trgovskega podjetja »OMNI A« VELEBLAGOVNICA D D - KOPER osnovalo v istih prostorih novo grosistično trgovsko podjetje z industrijskim blagom pod naslovom »SLAVICA« TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA DEBELO KOPER ki ima svoj tekoči račun pri podružnici Narodne banke v Kopru pod št 657-T-360 Dobavitelje prosimo, da vse ponudbe naslavljajo na naslov novega podjetja, naše cen}' odjemalce pa prosimo, da st poslužujejo pri svojih nabavah naše izbire v vseh industrijskih predmetih, posebno po še pri blagu iz uvoza! Priporoča se kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA »SLAVICA. - KOPER SPOROČILO o izidu natečaja 20 regulacijski načrt mesta Zadra Na Dodlagl pogojev o ra^piau uatetajo ca regulacijski oačri mesta Zadru 2 ane t lil. 1951 je ocenjevalno razsodišče končalo svoje delo 2b. II 1954 in na naključnem sestanku sprejelo svoje sklepe. Od prejetih 14 (z besedami: štirinajst) elaboratov je ocenjevalno raz sodišče izločilo deli ood šifro 35281 in 77?m kot nekompletni in nepopolne strokovno izdelani Za preostalih 12 (t besedami- dvanajst) del, ki ustrezajo oogojeu. uatečaia. je ocenjevalno razsodišče na temelju analiz *n ocene del ugoto vilo, da oavzlic mnogim pozitivnim in koristnim predlogom in v osnovi dobrim koncepcijam nobeno delo ni uspelo • celoti povezati in uspešno rešiti postavljene probleme in ie zate ikieniipo do prve nagrade ne podeli Ocenjevalno razsodišče je nadalje ugotovilo, da tri uajboljša od pre fetih del enako uspešno rešujejo fcroblerne'in |*» zato »družilo ze oa*rad» določeni znesek .ter « po 400 000 din nagradilo naslednja dela: delo pod šifro 16124 avtor ta Ing Borislava &aiodjere 6 sodelavci ing Jerkom Marasovičem, Volgo Mijač, Mirjano Marasovič in konzultantoii« arh. Budimirom Pervanom: delo pod šifro 38393 avtorjev ing. arh. Bruna Miliča in ing. arh Miroslava TCollenza s sodelavci Branko Bere, Radovanom Horvatom. Domi niko Kunkera, Željko Milič in Katico škune«; delo pod šifro 50105 avtorjev ing. arh. Vlade ivauovira. Kadovunu Miščeviča, Branke. Petroviča in Branka Vasiljeviča, skupine Urbanističnega inštituta LRH s tehničnimi sodelavci Ivanom Barbaričem, Veljkom Fro ničem, Frunjom Kovačičem, Ivanom l.av. ing Nado Vasiljevič iu lluvuiom Zukanovičem. Ocenjevalno razsodišče je nadalje sklenilo i zneskom po 200 000 din odkupiti naslednja dela: delo pod šifro 20153 avtorjev ing arh. lankreda Lubinsky, Zlatka Furjaniča. Beate Šajnovič in Valerije Leskovar Svel»r; delo pod šifro 99666 avtorjev arh Mate Baylon in arh Bramsluv* Milenkoviča iz Beograda: delo pod šifro 23575 avUorjev arh Dragoljuba Jovanoviča m arh Kra aislava Mirkoviča s sodelavci Ivanom Jankovičem m arh Zorico Velisav Ijevič iz Beograda. Ocenjevalno razsodišče je koučuo sklenilo, da »e od razlike med / iaz pisom natečaja določenim zneskom in proporcionalno (v odnosu na števil« prejetih del) na nagrade in odkupe odpudajočim zneskom v višini 400 000 dii. podeli delu pod šifro 20151 50 000 din kot dodatek k odkupni ceni Za vloženi trud in matenalut izdatke j pravico on vrnite« elaborata ie podeljuje delom pod šifro Z 00001 m 99066 po 75 000 din, za dela poc) 5ifro 60006, 12321. 74174 in 77771 pa po 50 000 dm Nagrajeni ln odkupljeni elaborati bodo služili za osnovo pri izdrinv) generalnega regulacijskega načrta mesta Zadra, ki ga bodo začeli priprav Ijatl v bližnjih dneh » posvetovalnim “odelovaniem Vil oddelka Jugoslovan ■ike akademije znanosti in umetnosti ter strokovnih članov »cenjevalurtn razsodišča. V teku je tudi obravnavanj* tehnična i/vedbc teea dela Dud tki odbor metin* nhfiine t. n d a • m 11 Sprejmemo v službo: 1«! za naša gradilišča v Kočevju. Ribnici Delnicah in na Vel. Blokah ter Rakeku Stanovanje zagotovi)eno — Plačo po dogovoru na osnov ioločll tarifnega pravilnika oodjetjo ProSnje oziroma ponudbe ie poslat) 08 tajništvo podjetji SPLOŠNO GRADBENO PODJETME »ZIDAR« - Kočevje ?0STaJKJ| IMPORT EKPORT IZVOZNO — UVOZNO PODJETJE POSTOJNA razpisuje mesto: Pogoji: Primerna ekonomsko-trgovska izobrazbo z najmanj 10 letnci prakso ter perfektnim znanjem nemškega ln francoskega ali angleškega jezika (-ki») za dopisovanje v nemškem, francoskem in angle škem jeziku PLAČA PO DOGOVORU! Ponudbe oošljite na gornji naslovi »0ALMACUA« TOVARNA KARBIDA IN CI AN AMIDA D U G 1 R A T »pr e j m« PlaCa po dogovoru. — Stanovanje zagotovljeno. Prednost imajo kandidati z urejeno vojaSko obveznostjo Ponudbe ooSljite ns gornji naslov' sso RUDNIK PREMOGA IN SJIRITH LB ČRNA GORA sprejme 1 PLEVUA v ■ ■ IS??""!!!”«) analitika, po možnosti z nekaj prakse Stanovanje samce ali poročene zagotovljeno. Plača po dogovorul Ponudbe na gornji naslov - Eventualne informacije daje UDRUZENJF HUDNIKA i INDUSTRIJE NEMETALA - ZAGREB MAROARKTSKA M - Telefon 23-073 * 84'< GRADBENO PODJETJE »TEHNIKA« LJUBLJANA sprejme dva absolventa ekonomskega tehnikuma z vsaj dveletno prakso PlaCa po tarifnem pravilniki) Oglašujte v »Ljudski pravici Borbi«! GRADBENO PODJETJE »PUT« - SARAJEVO BENTBAŠA ULICA 15 RAZPISUJE NATEČAJ ZA SPREJEM V SLUŽBO: gradbenih inženirjev * izkušnjami pr\ gradnji cest ali predorov ^njigovodje-bilancisla Nastop službe tako) - PlaCa po pogodbi - Ponudbe • plačilnimi pogoji in podatki C n vnost* ^ dosedanjem službovanju je treba poslati pismeno na naslov: ADBENO PODJETJE »PUT« - SARAJEVO, Bentbaia 1» - PoStnJ predal 108 k GRADBENO P O D I E T I E »GRADITELJ« SARAJEVO - BHOGRADSKA UllCA 2 sprejme: gradbene inženirfe, tehnike in poslovodje z daljšo prakso STANOVANJE IN HRANA ZAGOTOVLJENA NA GRADBIŠČU. V PRIMERU PA, DA SE KDO ZELI Z RODBINO PRESELITI V SARAJEVO LAHKO DOBI STANOVANJE V NOVEM POSLOPJU MESECA OKTOBRA — PISMENE PONUDBE POŠLJITE NA GORNJI NASLOVI Pri Lendavi so velike zaloge ZtMfUSKEGA PLINA Podjetje »Nafta« v Lendavi gradi degazolinažo, kom-presorsko postajo in kaptažo v vrednosti 2,2 milijardi dinarjev — Glavna dela bodo zaključena do konca letošnjega leta — V letu 1956 bo dobivalo iz zemlje toliko plina, da ga bo lahko oddajalo kakemu večjemu mestu za široko potrošnjo, če ne bodo zgradili tovarne za predelavo metana Naftno polje pri Lendavi ne, plin za gretje prostorov in ku- krije v svojih globinah le nafte, temveč tudi velike zaloge zemeljskega plina. V začetku ustanovitve podjetja v Lendavi so iskali in cenili predvsem nafto. Plin, ki so ga odkrili pri raziskovanju, je dolgo časa uhajal iz vrtin neizrabljen v zrak. Do konca leta 1952 je šlo v izgubo približno 145,000.000 m3 zemeljskega plina, približno polovico tega v letu 1951, ko je uporaba plina bila malenkostna. Naslednja leta so zbirali vedno večje količine plina za uporabo. Mestna plinarna v Lendavi je sprejemala vedno več plina. Z hanje. V začetku leta 1951 so začeli graditi velike naprave za zbiranje in čiščenje plina ter za ponovno vtiskanje v vrtine, ki dajejo nafto. Do konca leta 1952 so investirali 1,2 milijarde din, lani pa 470 milijonov din. Letos bodo investirali 476 milijonov din in s tem zaključili glavna dela. Kaptaža, kompresorska postaja in degazolinaža delno že obratujejo, do začetka prihodnjega leta pa se bo zmogljivost močno povečala. Pri dobivanju nafte iz zemlje je zemeljski plin izrednega pomena. Z njim povečajo količino njim je oskrbovala gospodinjstva, j dobljene nafte dvakrat do tri-podjetja in ustanove v mestu, j krat. Pritisk nafte v naftnem V Lendavi uporabljajo zemeljski1 sloju pri naravnem odtekanju Jeseniški delavci si prizadevajo da bi dosegli višio kvalifikacijo Uredba o opravljanju strokovnih države. Kandidati, ki opravljajo iz- iipitov za kvalifikacijo in visoko kvalifakacijo je omogočila delavcem, ki nimajo predpisanih strokovnih Sod, dosego višje kvalifikacije. Do Sl. decembra 1953. leta je vložilo v radovljiškem okraju blizu 309 kandi datov prošnje za opravljanje izpita za kvalificiranega delavca in blizu 200 za dosego visoke kvalifikacije Doslej je opravilo izpite za kvalifi kači jo 235 delavcev, za visoko kvali flkacijo pa 130 kvalificiranih delav cev Iz okraja Radovljica. Preostalih 70 kvalificiranih delavcev ho klicanih prod izpitno komisijo OLO Kranj konec tega meseca, opravljanje izpitov za kvalificiranega delavca pa bo trajalo še nekaj časa. Zanimivo je da so skoraj vsi kandidati strokov ntaki in opravijo praktični izpit z lahkoto. Večje težave pa jim dela teoretični del. Tako imajo vsi malo zmftnja iz matematike ter temeljev pit za kvalificiranega delavca, pa obvladajo razen omenjenih predmetov premalo tudi slovenščino 8. marec v Celju Na predvečer Mednarodnega urazuika Kle * žena bo v celjskem ljudskem gledališču svečana proslava. Po slavnostnem govoru bodo člani ljubljanskega opernega ansarn bla izvajali Verdijevo opero »Traviata« | Začetek proslave bo ob 19. uri. F. K. Celjski foto-klub uspešno dela Foto-kinoamaterski klub v Celju šteje 122 članov, od tega 38 mladine. V lem letu so posamezni člani želi lepe uspehe in sodelovali na več razstavan. Klub je usposobil nad 200 novih fotoamaterjev, medtem ko bo letos društveno dejavnost še pospešil. Traktorsko tekmovanje v Žalcu Društvo Ljudske tehnike iz Žalca bo priredilo v drugi polovici tega meseca prvo letošnjo kmetijsko tekmovanje v Savinjski dolini. Tekmovali bodo v oranju s traktorji. Razen zadružnih traktoristov in z državnih posestev Savinjske doline al< ‘ bodo sodelovali tudi tekmovalci iz Mo zirske doline. Najboljši traktoristi-orači bodo nagrajeni. Novi hipodrom na Vranskem Jeseniška železarna sčasoma pojema. Brez plina je mogoče dobiti iz zemlje le 15 %> zaloge nafte, s pomočjo plina pa 40—50 °/o. Plin, ki ga potiskajo v vrelec nafte, pa ni izgubljen. Ko se plin dviga, se pomeša z nafto, ki jo prinaša na površje. V zbirni postaji plin ločijo od nafte in ga uporabijo ponovno. Zemeljski surovi plin sestavljajo razni plini, ki jih industrija uporablja vsakega zase. Največ je metana, ki ga nekaj uporabljajo v podjetju, nekaj pa ga prodajo kemični industriji. Uporabljajo ga tudi za kurjavo, čeprav ga je škoda. Metan je mogoče uporabljati za industrijske potrebe, kjer več koristi. Za kurjavo pa sta primerna propan in butan. Za predelovanje metana bi potrebovali posebno tovarno, ki bi bila sicer draga, amortizirala pa bi se v nekaj letih. Če tovarne ne bodo zgradili, pa bodo metan lahko oddajali kaki plinarni v večjem ‘mestu ali industrijskem centru. Metan ima dvakrat večjo kalorično vrednost kot plin, ki ga dobivajo iz premoga. Gazolin pa je dober dodatek bencinu za letalske motorje. Nova degazolinaža bo pline ločila vsakega zase. Na kompresorski postaji s plinom polnijo jeklenke, v katerih ga odpošiljajo industrijskim podjetjem. Lendavsko naftno polje hrani velike zaloge plina, katere pa ne /H E ¥ K A bo naredila Zgradili bodo tekstilno tovarno, vinsko klet, klavnico s predelovalnico mesa in uredili še več drugih komunalnih naprav kah. Z mesno predelavo p,e. padlo mnogo nepotrebna r ___ V, Vrati Da 01 ", Gospodarski odbor mestne ob-1 tovarno. Po novi lokaciji naj bi čine Metlika v zadnjem času ži- j stala v neposredni bližini posta-vahno razpravlja o novih grad- I je, na njivah med Carovo gostil-njah, od katerih naj bi se ne- no in hudournikom Sušico. Dela katere pričele že to leto, za dru- bodo izvršena v več etapah, letos ge pa naj bi vse pripravili. j v septembru pa bi se tekstilno Tako se bo dolgotrajna želja podjetje »Belokranjka« iz Čr- Metličanov, da bi dobili kakršno- smejo izčrpati prej kot nafto, j koli industrijo, letos končno le Izkoriščanje plina bodo letos še j uresničila. Črnomeljski okraj in povečali z dvema vrtinama v Do- j Glavni odbor Invalidskega podlim. Tovarna za predelavo me- j jetja LRS v Ljubljani bosta ta-tana bi imela dovolj surovin že j ko j, čim bo vreme ugodno, pri-leta 1956. P. J. ' čela graditi v Metliki tekstilno feferenca za voditelje prosvetnih ustanov v novomeškem okraju Razvoja šolstva v novomeškem okraju ne ovira samo občutno pomanjkanje materialnih sredstev. Uspehi šolskega dela namreč ne zavise vselej samo od ugodnih materialnih pogojev, v katerih šole delajo, marveč v mnogočem od ljudi, ki jim je ljudska oblast zaupala vodstvo posameznih šolskih ustanov. Svetu za prosveto in kulturo stveno problematiko naših šol v pedagoškem, političnem, administrativnem in gospodarskem pogledu. Živahno razpravljanje po vseh referatih je docela osvetlilo premnoga nejasna vprašanja, ki so jih diskutanti ali referenti načeli. Nekateri upravitelji so šele tedaj živo začutili pomanjkljivosti svojega dela in spoznali, da socialistična družba zahteva v OLO Novo mesto kljub prizade- v°dstvu šolskih ustanov celega. Lani so prevozili 65.862 km in 4.343 bolnikov Rešilna jvostaja mesta Jesenice »e je v minulem letu uvrstila med najbolj urejene rešilne postaje in že lahko zadosti 95°/, potreb delavskih Jesenic. Že pričetkom minulega leta so uredili garažo, ki sedaj lahko sprejme štiri osebne avtomobile. Za pospešitev razvoja rešilne jjostaje so jeseniška podjetja prispevala skupno 233.000 din. Največ. 100.000 din in precej raznega orodja, je prispevala Železarna. Pa tudi ostali, kakor Trgovsko podjetje na veliko in malo, Mes- vanju ni uspelo izročiti vodstva vseh šol ljudem, ki bi mogli nalogo zadovoljivo izvrševati. Pomanjkanje dobrih učiteljev je prisililo SPK na okraju, da je imenoval več delavnih, a mladih in zato še ne dovolj izkušenih učiteljev in učiteljic za šolske upravitelje. Ti ljudje so naleteli pri delu na občutne težave, v katerih si pogosto niso znali pomagati. Njihov težaven položaj je SPK vedno s skrbjo spremljal in se končno odločil, da jim pomaga s tečajem. V Šmihelu pri Novem mestu se Š ^žncaa.pekh«tef- £Xtk°.£n; * *>' * f ^uarja t l Gorenjka«, »Gradis« Jesenice, »Pri- zbral ves vodstveni kader naših morje« Jesenice, Lesno industrijsko šolskih ustanov, kateremu SO se vsestransko razgledanega in aktivnega človeka, ker le tak more usmerjati in voditi šolsko delo k zaželenemu cilju. Postalo jim je jasno, da šola ni le vzgajališče in učilišče šoloobvezne mladine, marveč kulturno in prosvetno žarišče za vse ljudi svojega okoliša Udeleženci posveta so se razšli v polnem zadovoljstvu in trdno odločeni, da bodo odgovorno delo na vodstvenih položajih vsestran sko izboljšali in tako zanesljivo izboljšali šolstvo v svojem okraju B. V podjetje. Bled Itd. so razumeli nuj- na povabilo SPK pridružili tudi Prizadevni člani Avto-moto društva v Vranskem so lani začeli urejevati novi hipodrom, ki bo dolg 333 metrov. Večja zemeljska dela so opravili lani s prostovoljnim delom. Računajo, da bo po novem hipodromu že 1. maja zdrvelo prvo vozilo. nost podpreti jeseniško redilno po- . - * , , , , . - ¥l stajo. Minulo leto so rešilni vozovi vsi cetrtoletniki novomeškega prevozili skupno 65.862 km in pre- učiteljišča. Izkušeni šolski upra funo1 postaj o Menice d^le/na" eč£ vitelji so v skrbno pripravljenih Številka Velike težave pa ima po- 1 referatih posredovali svoje znanje staja že zaradi neustreznih prosto- in izkušnje mlajšim in manj iz-£Ve?l2% Vekočem^letu u^iTJe kušemm tovarišem. Sest predava-ostalih pomanjkljivosti. M. teljev je temeljito obdelalo vod- » Socialistične« metode v KZ Trebnje Že dolgo v Trebnjem govore o Morda bodo v KZ Trebnje lahko | ki je na pragu likvidacije, ker laje napakah v KZ, članek v »Dolenjskem zanikali, da so imeli namen mladino | nj rentabilna. Tudi spreminjanje listu« z dne 5. t. m. pa je dvignil val vreči iz Zadružnega doma, kjer je protestov prizadetih. Prizadetih pravim zato, ker bi si drugače gotovo ne grenili misli z člankom. Občinska imela svoje prostore, morda bodo lahko zanikali, da so za en sam izlet potrošili 70.000 dinarjev, ali da ni konferenca ZK je razpravljala o KZ in nevestnem poslovanju ter o napakah. ki so to dogajale. Zagovori in izgovori so bili jalovi, predsednik KZ in knjigovodkinja sta mnogo pred koncem odšla, morda demonstrativno. Blan ZK, ki je uslužbenec KZ je molčal, ker odgovoriti ni mogel. Kot komunist je naredil malo ali nič za odpravo napak v KZ. Družba upravičeno kritiaira tiste, ki družbeno premoženje nepravilno upravljajo. V članku ni bil imenovan nihče, oglasili pa so se nekateri in dvignili svoj protest. Najbrž so se v članku videli kot v ogledalu In jih je postalo strah. Ko je bila izrečena kritika, ni bila kritika oseb, ampak dela in napak, to pa moramo kritizirati, ker le s tem bomo odstranjevali napake. Lepše in dostojneje ti bilo, da bi odgovorili že na partijski konferenci, kakor pa šla iz zadružne Llagajne večja vsota denarja, ko so si neki »strokovnja-koviči* šli ogledovat kmetijske stroje. Bodo utajili, da niso hoteli dati kmetijski šoli več kot 15.000 din, čeprav bi bil znesek lahko neprimerno večji. Ali lahko zanikajo, da štipendirajo bogatega gruntarjevega sina. In kaj bodo povedali o svoji podpori množičnim organizacijami Bodo zanikali, da so ljudi, ki so se zanimali in imeli voljo do poštenega dela v KZ, na zadnjem občnem zboru odstranili. Tudi poznamo razliko med plačami in pretiranimi nagradami. Kdo bo opravičil visoke dnevnice in go-dovanje v pisarniških prostorih Politično zavest so dokazali 8.oktobra ko so podpirali špekulante, ali pa v političnih Ln tehničnih pripravah za volitve kmetijske skupine zbora proizvajalcev Bodo zanikali. da sedaj uslužbenci zbirajo denar, da j da skrbe zgolj za trgovino, da jim bodo nekomu pilačali, da bo napisal kmetijski razvoj in napredno gospo- odgovor v časopis. blaga v nekurantnega ni rentabilno pa se niso pritoževali, ker je služil«' njih koristi. Daleč so od današnjega časa, P' polnoma Izven družbene stvarnosti in socialistične miselnosti, ko ne vedo da enemu človeku lahko zavežejo jezik, kot to pravijo, ne vedo pa, da ga ljudstvu ne morejo nikoli in le-to bo zahtevalo čiste račune. Janez Gartnar nomlja že preselilo v nove prostore in tam znatno razširilo dosedanji obrat. Prav tako bo najbrž že letos okrajna Zadružna zveza pričela graditi veliko vinsko klet, za katero pa še vedno predelujejo in izboljšujejo gradbene načrte, da bi tako dobili poslopje, ki bo ustrezalo vsem zahtevam sodobne predelave grozdja in shranjevanja vina. Klet bo v dolžini 75 m zgrajena pod zemljo, zunaj pa bo samo veliko upravno poslopje. Z novo kletjo bo lahko znana metliška črnina znova uspešno konkurirala z drugimi namiznimi vini. Okrajna zadružna zveza namerava v Metliki zgraditi tudi novo. sodobnim predpisom ustrezajočo klavnico, kateri naj bi bila priključena tudi predelovalnica mesa. Po svojih velikih živinskih sejmih zavzema Metli- Koneno je - -..oim1 bodo to P°m]a .ag metliške ceste in trg • v sVoi Tako bo Metl*f. ____________ „„____ ___________ ______ razvoju z ostalo B ^ i ka ne samo prvo mesto v Slo- naredila korak zatoP>n0 veniji, ampak je po njih znana nujno potrebno za tudi daleč po sosednjih republi- želo. voza živine, hkrati pa - v za mesto in prebivalstvo vil dohodkov. . „,os-tne ^ Tudi vprašanje ta . gr do- iuui vi«««'—j vp . karne je postalo per 'ustrezal® sedanji prostori n zdravstvenim zab*e^ilo v bo novo pekarno zgradu« režiji. ljudsko zdr2'" no- Okrajni svet za »j- ,.teV stvo je predvidel zg vega zdravstvenega dom , katerega bodo 1?“*$ K prave in določili lo . vsH STsoto leto na okra^V ljeni v proračun tuai e diti za gradnjo ”° ^ftlikj- m Letos bo tudi ben načrt katastra, ^ izv bo urejena kanatlakovani*'■ m šene priprave za «a*°jn0 tr* ste. Razen tega 1 pol poiskati prostor « lišče in popraviti star Lepe načrte ima ,rUgtvo stično olepševalno jjgča ureditvijo letnega ^ , rr _ 1 ! mesi*1 fl Kolpi in olepšavo m niti-Končno je še _ Od nesr da zlo&nt če* Lokomotiva ga je povozila do smrti Ivan Stimc, strojevodja ua lokomu tivi Št. 30023, ki ie 3. t. m. ob 13 uri vozila po kurilnišKein tiru proti Zal«gu, je opazil, da lokomotiva vleče za neboj moško truplo Ko »o lokomotivo' ustavili iplo so potegnili izpod nje 56-letnega Alojza Lavtarja, po poklicu higienika, ki je bil zaposlen na glavnem kolodvoru v Ljub ljani Lokomotiva mu je odrezala obe nogi, na glavi pa je imel težke poškodbe. Rešilui avto ga je odpeljal v bolnico, vendar pa je že ob prevozu umrl Do muevajo, da gre za nesrečo, a vzroki še niso pojasnjeni Zilc si je prerezala V Mali gon pri Stranicah, okraj v, ejjc-okolica, so i. marca našli mrtvo vvletno Justino Sojč iz Zreč Komisija. ki je prišla nu kraj dejanja, je našla nu truplu deset vbodov, izmed katerih je bil najgloblji na vratu, tik ob žili odvodnici Bojčevo je prišla konec minulega meseca Malo goro na obisk k staršem in je seboj pripeljala svojega 7-letnega ka. Staršem je tožila, da se z može; otro možem ne razume, kar pa se je kasneje izka/nlo, da ni res Bila je tudi sprta « hišno lastnico, ki je izjavila, da se je Sojčeva 'ndnje čase zelo čudno vedla Zaradi družinskih prepirov Je obupal nad življenjem V Rihtarovcih, okrai Ljutomer, »e je marca v hlevu obesil 69-lctni mali kmet Auton Kosi Priče so izpovedale, da so ga nagnali v smrt pogosti prepiri z ženo Zanimivo je, da se je pred leti tudi Ko- -ijev oče obesil. Mnogi tujci in domačini radi obiskujejo ln ogledujejo Prešernov spomenik v Kranju Čez Kokro v Kranju bo treba speljati nov most Začasna brv, ki preko Kokre veže Kranj s predmestjem Hujami, je odslužila svojemu namenu in je čas misliti na gradnjo stalnega mostu, ki bi rešil tudi okorno in neekonomično izpeljavo cestnega omrežja, zaradi katere trpi vse mesto. Posebna komisija je nedavno ugotovila, da je brv preko Kokre v izredno slabem stanju, promet na njej pa 300, v času frekvence celo 600 do 700 ljudi na uro. Visečo brv čez Kokro so namenili za dve, zdaj pa obratuje že peto leto. 1 darstvo ni mar - dokaz ekonomija, i o tem važnem prometnem vpra- šanju je že razpravljal gospodarski svet mestne občine in sklenil proučiti možnosti za čim hitrejšo gradnjo mostu. V ta namen je že dal v izdelavo načrte. Novi most bo speljan čez Kokro pri sedanjem starem poslopju Podrtina, ki bi ga razlastili, podrli in tako pridobili 1500 m* površine, ki bi bila zelo primerna za novo veliko mestno tržnico. Z novim mostom bodo Huje organsko povezane z mestom, hkrati pa bo Kranj dobil s tem predmestjem nove zazidalne površine za svojo naravno razširitev. Sla je v smrt, ker se ji Je pomračil um V sozdu pri St. Lenartu, v ljubljau »kem okoliškem okraju, so nalili obešeno 56-letno Frančiško Grintal, bivajočo v Kamniku. Našla jo je nicr.u sestra, ki je tudi izpovedala, da je bila obešenkn že dali časa slaboumna Samomor zaradi nesrečne ljubezni Dne V m n rcu ob pol sedmih zjutraj je skočil pod brzi vlak 19-letni Jože Glo Sovšck iz Gaberja v krškem okraju. Mia enič je skočil pod vlak v vasi Sela, na progi Dobova —Brežice. Glogovška je nedavno zapustilo dekle in se je /ato odločil zu smrt. Na predvečer smrti je materi naročil, naj ga lepo pokopljejo, če bo umrl. Popival Je s poneverjenim denarjem Dne > marca so v nekem trbovelj skem lokalu izsledili 24-letnega natakar ja, ki je 28. februarja v svojem pod jetju po končani službi poneveril H 391 dinarjev izkupička. S tem denarjem je zaiiruziiPK« »» začel pijančevati po gostilnah in dajati kaj vprašul /*0#alni<’0 za pijačo prijateljem Kriminalistični or zapreti tum «Kr R g|an*fvS Vojo RaŠovič Korošec iz Zgornje Ko soroucv i* «*w • G&i vala pobegniti čez J vasi ti. Vi „n i men. *t8 .»rtfanou žala državni meji. padla v r.oke ,."“.-"(rtrdovro"“’ tnim -*rtn prav sta lagal« . ,njti, 1 da nista hotela pob g ni organi aretirali« ^ ^ a iz Sarajeva > b$f(| goto Stanislav Kolun • „ 'L«1”1 »r begniti v Avstrtm •" * pot v Avstralijo Ko »« ^ ,e V gani prijeli, je ,z.^:x0’jh t begnitt iz avanturisti ^ Rezan les je šel dobr pri k,*L»k' - Ljudska milico j« .J^pgo »A« J kind’." jjia P ooma m *fa i&v,p IbllOOdin V »c tat v'nr ,(.II)U les pa sta prodal« lo^ ,|8 Druimiri'" R'a*e»_ poV^J, 17 1 u/.liui Jt -------- m***J opem vreč cementa P s(a benik« v Šoštanju, kjer •dena kot voznika. & * Izsledili so vlomilce J'1-h' Dne 2 marcu icsre* ki so sredi pretek trgovino kmetnske l)Lv,t,»ir. \f «iAtii nfROn' I’". /**. torijcem 1» prU<‘” Br»o*£> Jurija Carja, oba ' o.'- ,, ka Boldina jz Karlovec Nekaj »«k » ' a /<> našli prt Carin, os «lozJrcb"-prodali ' Karlov« u -4.,hit’ k|i prodali * Nanovvv. ^ » ,, Prci-kava je poke ■i;|lr«,(f izrezali iz izlozbeneg ^(() pit ^ ^ stekla, odprli okn , ju ,r izložbo ,n trgovino■ #' f,|,rt J.« kradli, ie večidel man« 40O 0W ,1 cenijo na pribl»2no .. pre» Prijeti storilci »o b.l« -u ,0>,lc,,■ metli*1 Vlomna tatvina v Pred štirim, dnevi 'O^, jj»f« ^ Kt SSSEs s „ ^ Sl»b . Slabo gospodarstvo ctij*k(,L V trgovski poslov311"" ppd**'" j)t druge Stojnci Pr! 1^'f/uittnjkji" pre; tovilt poltmlijonskr P .^djp. Z« j,r ?'p™¥i"s!.nr rdi UVIII v ,. dL^saV1«*« » Jleprima'ni.kliaidi»«;! f seji. Čeprav w *• njih let že vedeli, -leta v leto Jarnd *$arijo• ^ zadruga prišla v no ovojSm' zdaj "zadrugo ,””ri'''°'<'(,8,pč Poslovodju Mifk« „„,odil * „č«,;r« gridnio b’*psrf. zadružnega drnaD"^ List Izdaja časopisno založniško podjetje »Borba* v Beogradu Kardeljeva ul 31. telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul. flflll, tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik -1 pravice - Borbe« Ivan Šinkovec - Uprava Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, telefon 23-261 do 23-264 - Telefon za naročnino In oglase 21-030 - Mesečna naročnina za našo državo 250 din, 600 din — Čekovni račun ru-i NB 6011-T-19. Doštni Dredal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske nrnvien« — Poštnino nlnAnns, » antmrini »I.Ju ids*e Uprava Ljubljana, Kopitarjeva ui. z, leiemn zo-zm qo m-zot - zeteion za naročnino m oglase zi-uau - Mesečna naročnina za din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačane v gotovini tujW°