frnCMM ■J \ „- ****•*,, _ f*m Štev.191 Lienz, toielc. iTTiepi^embra"IJ46". 'He'tc~2T um V v Vrhovni poveljnik vseh angleških oboroženih sil maršal Montgomery ^e prišel v Kanada ter obiskal najvažnejša tamkajšnja vo¬ jaška oporišča, To priliko je porabil, da je obiskal tudi Združene države Severne Amerike ter se sešel s ameriškim poveljnikom marša¬ lom Eisenhowerjerm To potovanje ima brezdvoma vojaški pomen,^hp-imivo je, kako o tem obisku sodi Sovjetska Unija. Moskovski listi so v začetku t.m.objavili naslednja poročila sovjetske agencije "Tass”, ki se tako-le glasi: "Faršal Montgomery potuje po kanadskih državah. Obiskal je vse važnejše vojaške položaje. Znašaj njegovih nastopov jasne do¬ kazu j^, da ima to potovanje predvsem vojaški pomen. Kakor poročajo, kanadski listi, je maršal Montgomery v Hallifaru jasno naglasil", da ima njegšvo potovanje vojaški pomen. V Montrealu je maršal Montgome- ry"spet govoril in poudarjal potrebo dobrega’ vodstva, edinosti in organizirane moči, da bo kritična svetovna vprašanja mogoče ugodno rešiti. Na banketu v Ottawi dne 28.avgusta jS maršal Fontgomery od¬ krito spregovoril, da je nova vojska zelo mogoča, ter hkrati nagla¬ sil potrebo, da morajo Kanada in vse države britanskega imperija_ime¬ ti svoje oborožene sile pripravljene. Pozival je vso javnost, naj se pripravi na novo vojsko«. Izkušnje pretekle« vojske, je govoril Montgo- mery, nam dokazujejo, da bo prihodnja vojska še bolj totalna in da bo vsestransko prizadela vse narodno življenje. Govoreč o atomski energiji kot o novem orožju v novi vojski, je Kokgomcry ^rekel, da je za atomsko bombo treba organizirati vse znanstvene sile. Najboljša obramba proti atomski bombi pa je na drugi strani, če se bo .industri¬ ja razpršila po vsej deželi. Če bo Vel,Britanija z vsem svojim impe¬ rijem dobro pripravljena na to vojsko, lahko z zaupanjem zre v . bo¬ dočnost. Biti pa mora pripravljena na vse," Na tiskovni konferenci'dno 29.avgusta je Montgomery govo¬ ril o značaju sedanje armade. Naglašal je,.da je vojak predvsem so¬ cialni"' cb-raz naroda, da. pa bo človek vkljub atomski bombi vendarle ostal glavno orožje. Izrekel je prepričanje, da tudi atomska bomba v bodoče ne bo preprečila bojev med ljudmi. Dopisniki raznih listov so po teh izjavah prepričani, da je Montgoraery-jev obisk v Kanadi tesno povezan z vojaškimi pripravami, zlasti pa z vprašanjem, Id. "za¬ deva varnost širnih ledenih delov severne Kanade, ki utegnej"o' pTosta¬ ti pozorišče prihodnje vojske." Ista agencija "Tass" je 9.septembra v sovjetskem 'časopisja objavila članek, ki'se peča s kanadsko vojaško ekspedicijo v seve: Kanado. Sovjetska agencija "Tass" v tem skega lista " Canadian Tribune" ter perjena zoper Sovjetsko Zvezo severni del Kanade pripravi z večjim številom vojaškega okrožja v poročilu navaja članek kanal pravi, da je ta ekspedicija na- ter predstavlja del načrta, ki naj odoče bojibšče. Tjakaj je bil skupaj Častnikov"in vijakov odposlan poveljnik zahodnega Kanadi general-major Ihartinaton. V tej*oksped±- S za ciji je 50 aktivnih in rezervnih častnikov in 50 vojakov, ajor je označil za cilj svoje ekspedicije raziskati daljne everne Kanade ter kurdsko armado seznaniti s tem ozemljem, Genera_- p o kr a j ino kjer Štev. 191-— Domači glasovi, 17.IX.1946. --— Str. 2. se bo v prihodnje "razvila vojaška delavnost". V razgovoru z"zastopni ki časnikarjev ,je Uartington odkrito povedal, da je nar 1 en njegove " ekspedicijo ta, 'da.se varstvo vse Severno Ameriko za slučaj kakega ' napada od. zunaj ojači. To je navadna izjava, ki jo je dal uradni zastopnik, da bi s to izjavo prikril napadalno pripravljenostma vojno, katero pripravija,stalni združeni odbor za varstvo Združenih držav is Kanade. Ta vojaška ekspedicija v severno Kanado je samo majhen del vseh.velikih priprav za tretjo svetovno vojno." Agencija "Tasskončno nami a š a, d ( ?. večina kanadskih vodil¬ nih listovT r antgcmery~jcvega obiska n 1'komentirala» Sa™o list "Star" piše, da so ljudje uganili,, da seMx.'tgom.ery zanima za varstvo' sever¬ ne Kanade in da je njegov obisk vojaškega pomena. fl/immMiT/m v mm Vse kaže, da se je v Ameriki organiziral velik odpor zoper zunanjo politiko ameriškega zunanjega ministra Bymesa. Govor trgo¬ vinskega ministra ¥allac.e-ja, ki je nastopil zoper politiko Vel.Bri¬ tanije in za pomirjanje s Sovjetsko Zvezo, je dal signal za obširno obravnavanje o ciljih in namenih ameriške zunanje politike. Kov vaW pr opna ame skuša amerišlco javnost preusmeriti zoper dosedanjo amoriJB zunanjo politiko. Znano je namreč, da je ¥ailace voditelj levega krila demokratske stranke, Byrnes pa voditelj desnega krila ter že več let hud idejni nasprotnik Waliacc-jev. ■ , Da Bymesevi nasprotniki v Ameriki ne mislijo hitro odne¬ hati, najbolj kaže poročilo moskovskega lista "Izveš ti j a" .-od 7.t.m., ki med drugim, piše s M New~yorški radlski poročevalec Steel, ki se je vrnil s pariške konference, je v radiu izjavil, da je -amer iška- vel j ava v Evropi zdaj manjša,' kakor je bila kdaj prej* Ljudske množice v Evro¬ pi niso zadovoljne z ameriško politiko v Evropi. Sprašujejo se: Ali Byrnes res zastopa ameriško ljudstvo,? Zakaj Združene države želo vojsko? Steel jo med drugim rekel: "Nemogoče je prepričati evropsko ljudstvo, da Združene države ne ,žele vojske. Ce jim pripovedujemo , da USA ne želi vojske, nam odgovarjajo, da Bymesova in Vanderbergova > zunanja politika-nujno vodita k vojski," Byrnes je rekel, da Amerika zahteva odprta vrata na Balkan, resnica pa je, da hoče dobiti odprta vrata' za ameriško financo in nevzdržni ameriški imperializem* Sam Steel je izjavil, da ameriške ^ politične in vojaške misije po vsej Evropi aktivno podpirajo ostafik" fašizma in z njim sodelujejo. ITa Poljskem n.pr. se okoli ameriškega poslanika, atašejev in svetovalcev zbirajo sami reakcijonarji, kakor n.pf.polkovnik Pašli in'neki Zamojski. Tam je polno /merikancev polj“ skega porekla iz Chichaga, ki so bili'tesno povezani s poljsko—ame¬ riškimi fašističnimi organizacijami. Istega‘kova je tudi večina za¬ stopnikov ameriškega poslaništva v Varšavi. Vsi ti izkoriščajo svoj službeni položaj kot elani ameriškega poslanstva, da-vzdržujejo zveze s podtalno poljsko fašistično organizacijo, kateri pošiljajo v pomoč padalce iz raznih letališč Nemčijo in tudi Škotske. Ko sc nemške armade zapustile Poljsko, je z Nemci odšel brigadni poveljnik general - Bogun. Poljska armada, ki jo vodi general Bogun, ima -svoj glavni se-- deš trenutno v Regensburga. Ameriške oblasti pa te Bogunove- pol jsko čete trajno zalagajo in jih v svoje namene »izrabi jajo." V laže razumevanje, ne da bi se spuščali, v vprašanje samo/ moramo bralcem povedati, da' .je ■poljski general .Bogun ped nemško oku¬ pacij o Poljske organiziral podtalno poljsko armado, ki je Nemci e n-, vseh koncih in krajih napadala. Ko so se Rusi bližali Varšavi, je , Bogunova skrivna poljska armada naenkrat udarila po Nemcih in jih skoro vrgla iz Varšave. Bogun je s tem hotel ruski vojski, olajšati Štev. h9CL- _» 17 »XX, 1946. Str.3. ' % -polx<>dr^\r'"Varšayo» Toda Rusi so so ustvarili tik—pr&d_mesbom, in uporne Poljake v Varšavi prepustili njlho-vi usodi/ nakar so Ne^cl imeli' c as, - da so v strahotnih bojih uničili Varšavo in zlomili tudi-hogu-~~- nove čete«, Razočarani Bornim se jo z ostanki svojih čet udri Ferncem, ki so njemu in njegovim borcem priznali ugodnosti vojnih ujetnikov' ter jih niso postrelili kot vstajnike. Poslej je tako razočarani Bogun vodil protirusko politiko. Is navedenih očitkov moskovskega lista sklepamo, kaj bi Bogun zdaj utegnil delati. Sicer se pa so omejimo, le na stvarno po« ročanjo o kritiki ameriške politike v Evropi« irejSG od Q[Q5U... V angleškem mestu Bedford so zaceli graditi poizkusni za¬ vod za Zrakoplovstvo„ Stroški so preračunani na 20 milijonov funtov šterlingov. V tem ogromnem laboratoriju bo zaposlenih 5.000 ljudi, med temi 1400 znanstvenikov in tehnikov, ki bodo skušali rešiti vpraš: je, kako bi bilo mogoče leteti hitreje od .ml asu. "Ravnatelj fe vzavoda je izjavil, da bodo .najprej preiskovali hitrost glasu. To w doslej še ne-rešeno pvprašanje je preprečevalo, da niso mogU pro¬ dreti v nova neznana področja zrhkoplovstva. letala "Na osnovi izkušenj zadnjih 30 let bi m dal a leteti s hi¬ trostjo glasu. Vsekakor pa si nismo še na jasnem, kako bi morali biti zgrajeni aparati za tako hitrost. Zato nameravajo zgraditi več "vetrovnih kanalov," v katerih bomo prši skuš ali hitrost, V vsakem od teh kanalov bo treba imeti na razpolago silo 20,000 ks«, da bo mo¬ goče spraviti krila v premik, Te elktridne sile je toliko, kolikor jo porabi veliko angleško industrijsko mesto Manchester«," Letala bodo zgrajena iz enakega materijala kakor motorji. Letališče novega zavoda bo dolgo 7 in"pol km, da bodo imeli piloti zadosti prostora pri pbeiskusih z dragocenimi modeli in da ne bo nevarnosti trčenja. Računajo, da bo novi zavod zgrajen v letu 1950. "T7eltpresse", 30 . 8 . 1946 .) KO SO JIM IZTRGALI JEZIKE... k Postanek samostojne države Vhat- " Niem (prejšnja francoska Indokl-. na) spremlja pravo versko pre¬ ganjanje. Anamitski prenapeteži preganjajo in ^orijo škofe, du¬ hovnike in redovnike, Trije do¬ mači anamitski duhovniki so bili v vikar!jatu Vinh-Long grozovito umorjeni. Phat-Diomski škof, pna- v katerem je bil škof preje za priorija« Tudi Bui-Chuinski apo¬ stolski vikar je moral bežati ne¬ znano kam«, V Tan-Quiju (Košinki- na) je več sto komunističnih na¬ cionalistov oplenilo cerkev in vas ter mučilo vernike 5 10 Kri¬ stijanov so ustrelili, ko so ji™ preje iztrgali jezike, ker sc v cerkvi peli. ("Inf.D.", 6.9,46.) SVET- SE SPET ZABAVA. Pred kratki™ - so sporočili, da bo novi švedski parnik "Saga", .ki' sedaj vozi na progi Gothenburg-Tilburj, 30.oktobra zapustil London in od¬ plul na trii-dne-sko zabavno poto¬ vanje. na Atlantske otoke Sevc-rno Afriko, Španijo in Portugalsko. Švedska'je tako prva dežela, ki po vojski spet organizira zabavna potovali ja z ladjami, ladja bo pri¬ stala v pristaniščih Madeira, Te* •neriffa, Casablanca, Malaga,Cadis in lisbona, kjer bodo imeli potni¬ ki priliko za daljše izlete na deželo. Cene potovanja so'84 do 232 funtov šterlingov. Angleške družbe še ne morejo prirejati le¬ tos takih’izletov. (¥eltpresse" 14.9,1946.) .. 8 ‘ ” mit- je moral iskati zavetje v Huo, da bi ušel komunističnim mo¬ rilcem«, Zato so- pa nacionalisti razdrli cistercijanski samostan, Str. 4. štev* 191--Domači glasovi, 17.IX.1946. 'ŽABOTA ZOPER STALINA LETA Boga. Z drugimi^delavci ga veže 1938. Iz Tokia poročajo: V sodni delavsko tovarištvo in je, čeprav obravnavi zoper japonske vojne duhovnik, splošno spoštovan. Na zločince' v Tokiu je bilo ra‘Zkri- stotine francoskih duhovnikov je to, da je japonska •• diplomatska kot ..abbe Paul delalo med vojsko špijonažna' služba še leta 1938 ,med francoskimi delavci v Nemčiji, poslala v Moskvo svoje'agente,ki ("Inf.D*”,6.9.1946.) naj bi Stalina umorili. Načrt se takrat ni posrečil. Japonske pri- KRŠČANSKI DRŽAVNIK. Kolumbijski če so to s"prisego potrdile-. . državni predsednik Perez je izja¬ vil zastopniku lista "Socijalna JAPONCI SO UMORILI 16.000 'pravičnost” sledeče: "Obljubil sem, ANGLEŠKIH'VOJNIH UJETNIKOV. Pred da bom vladal državo po smernicah vojnim sodiščem v Tokiu, ki so- papeških socijalnih enciklik. 2e di japonske vojne zločince, je predsednik Camargo je rekel: Pri angleški zvezni častnik polkpvniklsocijalni zakonodaji se držite Cyril Dalrymple Wild izpovedal* 'Cerkve in. sodite zgodovinskim de- kolikor popisoval razmere v taboriščih, v katerih so morali britanski in avstralski vojni ujetniki delati ter graditi "smrtno, železnico" Siam-Burma. Wild je govoril o to politiko svojega predsednika C; merga. VERONAUK y EL SALVADORJU. Prosvetno ministrstvo srednje a- meriž^e-.države El Salvador je od- strahotni nečlovečnosti Japoncev,bilo prošnjo za uvedbo"veronauka ki so malarične bolnike silili, v šolah; Katoliški krOgi zahteva- da so morali delati v .džunglah, jo plebiscit crlede tema vprašanja, Svoje žrtve so Japonci tako „pre- prepričani* da bo ljudstvo v pre¬ tepali, da so se siromakom kosti težni večini glasovalo za uvedbo videle. " verskega pouka v šolah. ("Inf,D." 6.9.1946.) MODERNA ZNAMENJA NA NEBU. Zdaj tudi iz Francije poročajo NAPREDNOST NIZOZEMSKIH KATO- 6 čudnih znamenjih na nebu. Pre- LIČANOV. Tehnična posvetovalnica bival sivo mesta Nancy je konec za misijonarje (Burean For Teohnir-. . preteklega tedna na nebu opazova-sche Advienzen Aan de Missio, OujA lo skrivnostne meteorje. Bili so Delft, 18. Delft, Holland) bo da- podobni letečim ognjenim kroglam jala vsem misijonarjem brezplačno z' velikim svetlim repom. Ti iz- -obvestila o vseh tehničnih Vpra- strelki so leteli od'severa pro- sanjih. Urad ima na ražpolago 100 ti jugu in sicer mnogo hitreje, tehnikov, ki '-Grejo odgovoriti na' kakor bi moglo leteti najhitrejše vsako vprašanje tehnične všetine. letalo. Tudi iz ameriške za- Od misijonarjev poslana Vprašanja sedbene cone v Nemčiji poročajo,v. uradu takoj preštudirajo, za nem. da sc v četrtek zvečer op Q z 0 v a li jih pošljejo enemu ali več srveto- ieteče svetle izstrelke. valcem, nato pa jih vrnejo z odgo¬ varjajočimi odgovori misijonarjem. - MODERNI MISIJONARJI: Fran- 'R?do.bria posvetovalnica za polje- . coski abbe Paul-a M mogli ime- vilsfca vprašanja že dalj čaša de- . novati "tovarniški misijonar", Ih j e v ¥ageningenu. ("Inf-J>. "o.9.46.) ker je kot duhovnik oblejcel mo- . dro delavsko obleko in dela kot IRSKA. IN UNO, "Upam, da bo Ir- navaden'delavec v neki francoski ska sprejela v UTO, ker ta organi - tovarni. Odločil se je'za to tr- zacija potrebuj o krščanske dežele" - do delo zato*, da -bi mogel med de.jo izjavil westmin-sterski nadškof, lavstvom, ki je krščanstvu po- kardinal Griffin, zastopnikom tiska polnoma odtujeno in drugače, ne v Dublinu. more.priti do njega, delati za '("In-fj.D." 6 . 9 - 1946 .*)