URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 24	Ušuljana, četrtek 21. oktobra 1976	Cena 12 dinarjev	Leto XXXIII
1100.
Izhajajoč iz doseženega razvoja proizvajalnih sil in samoupravnih socialističnih odnosov in na temelju osnovnih idejnopolitičnih opredelitev X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS ter stališč Skupščine SR Slovenije k »Osnutku dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980« in na osnovi izhodišč, izraženih v »Temeljih skupne politike dolgoročnega razvoja SFRJ do leta 1985«, v »Resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976«, v »Politiki ekonomske stabilizacije« in v osnutku prvega dela družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1976—1980 ter na temelju 318. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 58. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije
sklepajo: .
I.	Po pooblastilu temeljnih organizacij združenega dela:
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, Ljubljana,
SOZD Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije, Maribor,
Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin v SR Sloveniji, Ljubljana,
Poslovna skupnost za realizacijo programa gazifi-kacije v SRS, Ljubljana,
Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet, Ljubljana,
SOZD Železniško gospodarstvo, Ljubljana, Republiška skupnost za ceste, Ljubljana,
SOZD Združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana,
Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije, Ljubljana, Kmetijska razvojna skupnost Slovenije, Ljubljana,
Zadružna zveza SR Slovenije, Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, Ljubljana,
SOZD Slovenija Papir, Ljubljana,
SOZD Slovenijales, Ljubljana,
SOZD Uniles, Ljubljana,
SOZD Slovenske železarne, Ljubljana,
SOZD Unial, Maribor,
SOZD Kerna, Maribor,
Iplas, Koper,
SOZD Polikem, Ljubljana,
INA — Nafta, Lendava,
SOZD Lek — Krka,
Belinka, Ljubljana,
TKI, Hrastnik,
Cinkarna Celje, Celje,
Jugotekstil — Ljubljana, Ljubljana,
SOZD Združena podjetja strojegradnje, Ljubljana,
SOZD Iskra, Kranj,
SOZD Gorenje, Velenje,
Poslovna skupnost TAM, Maribor,
Ljubljanska banka, Ljubljana,
Kreditna banka Maribor, Maribor,
Kreditna banka Koper, Koper,
Jugobanka, sedež Ljubljana, Ljubljana,
Beograjska banka, Temeljna banka Ljubljana, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Ljubljana,
Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana, Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Ljubljana, Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljana, Zdravstvena skupnost Slovenije, Ljubljana, Telesno-kulturna skupnost SR Slovenije, Ljubljana,
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Ljubljana,
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Ljubljana, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Ljubljana,
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Ljubljana,
Samoupravna interesna skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, Ljubljana,
II.	Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana,
III.	Po pooblastilu svojih skupščin:
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
Izvršni sveti skupščin občin.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane,
Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper.
DOGOVOR
o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980
1.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri konkretnih obveznostih, ki jih sprejemajo v svojih samoupravnih planih, v sporazumih o temeljih samoupravnih planov, ki jih sklepajo, ter v dogovorih o temeljih družbenih planov, ki se jih udeležijo, izhajali iz:
— temeljnega izhodišča družbenoekonomskega razvoja, ki ga predstavljajo interesi delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov, da z razvijanjem samoupravnih produkcijskih odnosov, s povečanjem produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela, s
smotrnim gospodarjenjem z naravnimi in kulturnimi dobrinami izboljšujejo delovne pogoje v organizacijah združenega dela, kjer delajo, in življenjske razmere v krajevni skupnosti, kjer bivajo, ter da zagotavljajo in krepijo varnost samoupravne socialistične družbe;
—	obveze, da bodo svoje potrebe zadovoljevali iz razpoložljivega dohodka;
—	obveze, da bodo pri svojem delovanju upoštevali stabilizacijsko politiko kot eno bistvenih usmeritev v razvojni politiki;
—	prizadevanja za postopno prestrukturiranje gospodarskih in družbenih dejavnosti;
—	uresničevanja smotrov skladnejšega regionalnega razvoja.	•
Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo programi razvoja temeljito pripravljeni, da bo zagotovljena njihova racionalna izvedba in da bodo v okviru sredstev za razširjeno reprodukcijo predvideli tudi sredstva za pripravo kadrov, raziskovalno delo in znanje, potrebno za investicijske odločitve in za izvedbo projektov.
ENERGETIKA
2.	člen
Za kritje potreb po električni energiji bodo v letih 1976—1980 za potrebe Slovenije zgrajeni elektro-ener-getski objekti, ki bodo povečali instalirano moč za 990 MW, od tega okoli 100 MW v Bosni in Hercegovini ter 315 MW s skupno naložbo s SR Hrvatsko v NE Krško. Zato bodo po sprejetem programu samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980, do leta 1980 zgrajeni naslednji objekti: nuklearna elektrarna Krško (1979), termoelektrarna Šoštanj IV (1977), hidroelektrarna Srednja Drava II (1377, 1978). termoelektrarna — toplarna Ljubljan'a (1980), plinska termoelektrarna Trbovlje (1976) in povečane bodo zmogljivosti hidroelektrarne Moste (1977) in hidroelektrarne Fala (1977).
Zgrajeni bodo v omenjenem programu opredeljeni prenosni objekti 380 kV, 220 kV in 110 kV ter objekti distribucije 110 kV. Za preskrbo NE Krško z jedrskim gorivom bo v letu 1980 odprt rudnik urana z začetno zmogljivostjo okoli 160.000 ton rude in proizvodnjo 120 ton koncentrata uranovega oksida. Poleg tega bo elektrogospodarstvo Slovenije zaradi kontinuitete preskrbe z električno energijo po letu 1980 še v tem petletnem obdobju pričelo uresničevati nov program izgradnje proizvodnih objektov z instalirano močjo okoli 1000 MW. Zato bo samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo pravočasno sprejela program na osnovi najboljšega izbora in vključevanja objektov, ki bo upošteval skupne interese porabnikov električne energije, elektrogospodarstva, premogovnikov in vodnega gospodarstva ter gospodarjenja s prostorom ob maksimalni izrabi vodnih in drugih razpoložljivih virov in ob primerni zaščiti okolja.
Celotna vlaganja v osnovna sredstva, potrebna za izvajanje programa samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva v letih 1976—1980, znašajo po cenah 1975 okoli 14.056 milijonov din, v tem za rudnik urana vključno s sredstvi za geološke raziskave okoli 900 mili) din in bodo zagotovljena okvirno iz naslednjih virov:
v.
Inozemska sredstva	34
Združena sredstva porabnikov električne energije	60
Združena sredstva proizvajalcev primarne in sekundarne energije'	4
Druga domača sredstva	,	2
V samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980 so se udeleženci dogovorili za te prednostne objekte in zagotovili sredstva, da bodo objekti v rokih zgrajeni.
Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije bodo pripravila program racionalizacije in zmanjšanja stroškov poslovanja, ki ga bo do konca leta 1976 sprejela samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo. Z ukrepi organizacij združenega dela v združenih elektrogospodarskih podjetjih Slovenije v samoupravni interesni skupnosti na podlagi tega programa ter na osnovi dogovorjene politike cen bo zagotovljeno postopno lastno pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije.
3.	člen
Elektrogospodarstvu, drugim gospodarskim dejavnostim ter široki potrošnji bodo rudniki v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 zagotovili naslednje količine pre-
moga:		— v tisoč tonah
	Skupaj _ 1976—1S80	Od tega za potrebe elektrogospodarstva
Lignit (REK Velenje)	22.950	19.675
Rjavi premog REK Zasavje Kanižarica, Senovo, Laško, Kočevje	9.844	6.193
Za uresničitev predvidenega obsega proizvodnje bodo modernizirani obstoječi premogovniki, povečane bodo premogovniške zmogljivosti in izboljšani pogoji poslovanja. V ta namen bo v osnovna sredstva rudnikov premoga' vloženo po cenah 1975 1532 milijonov din, vključno s sredstvi za geološke, tehnološke in ekološke raziskave. Ta sredstva bodo zagotovljena okvir-
no iz naslednjih virov:
•/»
Energetska sredstva"	76
Sredstva premogovnikov	7
Združena sredstva porabnikov izven elektrogospodarstva	jo
Domači in tuji krediti	7
S samoupravnim sporazumem o urejanju medsebojnih odnosov na področju proizvodnje in porabe premoga v obdobju 1976—1980 so se udeleženci dogovorili za obseg proizvodnje in za zagotovitev sredstev, da bodo objekti v roku zgrajeni.
1 Združena amortizacija in del dohodka OZD elektrogo-spodarstva-proizvodnja in prenos, združena sredstva REK Velenje, lastna sredstva OZD Elektrogospodarstva in lastna sredstva komunalne energetike Ljubljana.
' Modernizacija in razširitev proizvodnih zmogljivosti rudnikov vključuje tudi REK Velenje.
1 Energetska sredstva obsegajo združena sredstva porabnikov električne energije ter proizvajalcev primarne in sekundarne energije.
4.	člen
Po samoupravnem sporazumu o temeljih samoupravnih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije ter po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za uresničevanje programa plinifikacije Slovenije bodo v teh sporazumih v tem petletju zagotovili uresničitev predvsem naslednjih nalog:
— TOZD INA — Lendava bo povečala zmogljivosti rafinerije od 600 tisoč ton v letu 1976 na 1200 tisoč ton do leta 1981,
—	do leta 1980 bo zgrajen pretežni del primarnega in sekundarnega plinovodnega omrežja Slovenije. Prek tega plinovodnega omrežja bo zagotovljena oskrba s plinom iz ZSSR — v letu 1978 220 milij. Nm3, v letu 1980 pa 700 milij. Nm3,
—	v skladu s povečanimi zmogljivostmi in porabo naftnih derivatov in plinov ter s potrebnimi rezervami bodo zgrajeni ustrezni objekti za transport, razdeljevanje in prodajo naftnih derivatov^ za rezervoarske zmogljivosti ter za transport in razdeljevanje tekočega naftnega plina,
—	opravljene bodo geološke raziskave na področju nafte in plina.
Za omenjeni program bodo zagotovljene naložbe v osnovna sredstva 2664 milij din po cenah 1975 z naslednjo okvirno struktuio virov sredstev:
•/o
lastna sredstva dobaviteljev	17
skupna vlaganja zainteresiranih iz gospodarstva	16
domači krediti	32
inozemski krediti	35
S samoupravnim sporazumom o temeljih samoupravnih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v obdobju 1976—1980 so se podpisniki dogovorili za izgradnjo m financiranje teh objektov.
Zaradi izboljšapja plačilne bilance z razvitimi deželami po letu 1980, povečanja obsega gospodarske menjave z deželami v razvoju in neuvrščenimi deželami, razvoja petrokemične industrije in krepitve energetske osnove in ker zmogljivosti predelave surove nafte v SR Sloveniji ne pokrivajo potreb po derivatih, se predvideva fazna gradnja pretežno izvozne rafinerije Sermin kot skupne naložbe v Kopru.
SOZD Polikem Ljubljana bo potem, ko bodo teh-^ nične, ekonomske in ekološke študije dokončane in zagotovljena dolgoročna rentabilnost naložb in doseženo soglasje partnerjev o skupni naložbi, skupno z ostalimi partnerji zagotovil sredstva in leta 1979 začel z gradnjo.
PROMETNA INFRASTRUKTURA
5.	člen
Železniško gospodarstvo bo moderniziralo železniško omrežje tako, da bodo magistralne proge usposobljene za najmanj 20-tonski osni pritisk in najmanj na tehnično hitrost 80 km na uro. Dokončana bo elektrifikacija glavnih železniških prog, modernizirane bodo signalno-varnostne naprave, ranžirne postaje in prometna vozlišča.
Za uresničevanje programa razvoja železniškega prometa bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnega plana razvoja železniških zmogljivosti v gospodarske investicije v osnovna sredstva v letih 1976—1980 vloženo 5800 milijonov din po cenah
1975. Ta sredstva vključujejo elektrifikacijo prog (114 kilometrov, 292 milij. din), rekonstrukcijo prog in postaj (1129 milij. din), kapitalni remont prog (324 km, 984 milij din), signalno-varnostno in telekomunikacijsko opremo (1093 milij. din), sredstva za integralni transport (478 milij. din), vozna sredstva (1000 milij. din) in ostale investicije (824 milij. din).
Sredstva bodo zagotovljena okvirno iz naslednjih virov:
V.
lastna sredstva TOZD Železniškega gospo-
darstva	5
združena sredstva gospodarstva	37
tuji krediti	•	41
domači krediti	17
S samoupravnim sporazumom o temeljih samoupravnega plana razvoja železniških zmogljivosti v obdobju 1976—1980 so določeni viri sredstev, način njihovega združevanja ter roki izgradnje, j
Združena sredstva gospodarstva, ki bodo zbrana na osnovi prispevkov temeljnih organizacij združenega dela po določilih omenjenega samoupravnega sporazuma, bodo uporabljena izključno za naložbe v infrastrukturo.
Železniško gospodarstvo Ljubljana bo pripravilo program racionalizacije in zmanjšanja stroškov poslovanja, ki ga bo do konca leta 1976 sprejela samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet. Z ukrepi organizacij združenega dela v železniškem prometu in v samoupravni interesni skupnosti na podlagi tega programa ter z uresničevanjem družbenega dogovora o skladnejšem razvoju- prometa bo zagotovljeno postopno lastno pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije.
6.	člen
Po samoupravnem sporazumu o temeljih samoupravnega plana razvoja luških zmogljivosti bodo v luki Koper v letih 1976—1980 povečane zmogljivosti luke za letni promet 2,5 milijona ton generalnih tovorov 1' milijon ton razsutih tovorov ter 0.8 milijona ton nafte. Dokončan bo prvi luški pomol in začeta bo gradnja drugega. Zgrajen bo kontejnerski terminal ter izboljšana splošna luška infrastruktura.
Za uresničitev tega programa bo v tem petletnem obdobju vloženo v osnovna sredstva po cenah leta 1975 okoli 810 milijonov din, od tega v infrastrukturo okoli 580 milijonov din. Sredstva bodo zagotovljena okvirno
iz naslednjih^virov:	•/.
lastna sredstva	12
združena sredstva gospodarstva	48
bančna sredstva	30
krediti dobaviteljev	10
S samoupravnim sporazumom o temeljih samoupravnega plana razvoja luških zmogljivosti v obdobju 1976—1980 so določeni viri sredstev in način njihovega združevanja ter roki in način izgradnje luških zmogljivosti.
Združena sredstva gospodarstva bodo uporabljena izključno za naložbe v infrastrukturo.
7.	člen
Za uresničevanje politike na področju cestnega prometa na osnovi samoupravnega sporazuma o srednjeročnem planu vzdrževanja, rekonstrukcij, moderni-
zacij in gradenj magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji bodo v izgradnji cestnega omrežja:
a)	dokončana dela, začeta v prejšnjem petletnem obdobju;
b)	moderniziranih bo okoli 50 °/o regionalnih cest na območju vsake občine;
c)	prioritetno se bodo na novo gradili naslednji odseki avtocest oz. hitrih cest: Dolgi most—Vrhnika4, Črnuče—Dolgi most, predor Karavanke, mestni del hitre ceste skozi Maribor, rekonstrukcija mejnega prehoda v Šentilju, magistralna cesta skozi Celje in obalna cesta;
d)	v skladu z mednarodnim sporazumom bodo zgrajeni naslednji cestni odseki:
mejni prehod Vrtojba s priključkom na cesto Nova Gorica—Razdrto in priključki cest Ravne—Kambreško in Solkan—Brdo.
Omenjeni program bo financiran iz naslednjih virov: iz združevanja sredstev iz dohodka gospodarstva, iz podražitve pogonskih goriv, inozemskih posojil in posojil občanov. Sredstva iz navedenih virov bodo znašala predvidoma okoli 4,2 mrd. din. Poleg tega bodo občine po potrebi združevale dodatna sredstva na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov v okviru samoupravne interesne skupnosti za ceste.
Udeleženci se bodo zavzemali za prerazdelitev prometnega davka od pogonskih goriv v korist sredstev za izgradnjo cest, v odvisnosti od tega bodo začeta dela na odsekih Razdrto—Fernetiči, Naklo—Ljubljana, Dolgi most—Škofljica, Pesnica—Šentilj in počasni pasovi na pesti Ljubljana—Višnja gora
Podrobnejši program izgradnje cestnega omrežja in njegovega financiranja vključuje samoupravni sporazum o srednjeročnem planu vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 in o združevanju sredstev za financiranje izvedbe tega srednjeročnega plana.
8.	člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa v SR Sloveniji bo za uresničevanje razvojne politike na tem področju vloženo v PTT zmogljivosti okoli 2.580 milijonov din po cenah 1975, od tega na področju infrastrukture okoli 1500 milijonov din. V tem okviru bodo zgrajeni oziroma povečani naslednji večji objekti skupnega pomena:
Nova tranzitna in mednarodna telefonska centrala v Ljubljani skupaj z zgradbo, koaksialni kabli Ljubljana—Kranj, Maribor—Ptuj—Ormož—Ljutomer—Murska Sobota, Razdrto—Ajdovščina, Novo mesto—meja s Hrvatsko (Karlovac), vrsta drugih koaksialnih in simetričnih kablov, RR in VF sistemi, razširjene glavne telefonske centrale ter tranzitna in končne telegramske centrale.
Začrtani obseg razvoja PTT prometa bodo organizacije združenega dela v PTT prometu zagotovile ob sodelovanju porabnikov in združevanju sredstev v okviru območnih samoupravnih interesnih skupnosti z usmeritvijo sredstev hranilnih vlog pri poštni hranilnici za pospešen razvoj PTT prometa ter zagotovitvijo ustreznih kreditov poslovnih bank in komercialnih kreditov.
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja PTT prometa so podrobneje določeni nameni investicij ter viri in način združevanja finančnih sredstev.
* Obveza izvira iz VII. posojila mednarodne banke za obnovo in razvoj.
VODNO GOSPODARSTVO
l	" ■ ,
9.	člen
Zveza vodnih skupnosti Slovenije in območne vodne skupnosti kot nosilci vodnogospodarskega razvoja v SR Sloveniji bodo na osnovi samoupravnih sporazumov, ki jih sklepajo s svojimi člani, s temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi, zagotovile v večini mest in industrijskih centrov varnost pred 100-letnimi povratnimi vddami oziroma vsaj pred 10—50-letnimi na kmetijskih in drugih površinah, in to glede- na branjeno vrednost. Poleg tega bodo sodelovale pri zagotovitvi:
—	organizirane vodooskrbe v vseh večjih naseljih, predvsem na gospodarsko manj razvitih območjih, obmejnih območjih in vododeficitarnih področjih;
—	znižanja onesnaževanja voda od sedanjih 7,000.000 na 3,500.000 populacijskih ekvivalentov;
—	hidromelioracije kmetijskih zemljišč na 17.000 hektarov.4
Podpisniki samoupravnega sporazuma so se v okviru območnih vodnih skupnosti in zveze vodnih skupnosti Slovenije dogovorili, da bodo sredstva za realizacijo navedenih nalog zbrali z vodnim prispevkom, tako da bodo dosegla vsaj 0,43 °/o udeležbo v družbenem proizvodu V okviru teh sredstev bo namenjeno za investicije v osnovno vodnogospodarsko dejavnost okoli 610 milijonov din. Za hidromelioracije pa se bodo sredstva zbrala tudi iz prispevka za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
KMETIJSTVO IN ŽIVILSTVO
10.	člen
Upoštevaje nujnost zadovoljevanja rastočih potreb po hrani in možnosti izvoza hrane in na podlagi razvojnih možnosti bosta kmetijska razvojna skupnost Slovenije in zadružna zveza SR Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilstva za obdobje 1976 do 1980 (v nadaljnjem besedilu: sporazum) zagotovili povečanje kmetijske proizvodnje, tako da bo v letu 1980 proizvedeno:
185.0001 pšenice, 270.0001 koruze, 50.0001 drugih žit, 160.0001 sladkorne pese," 600.0001 krompirja,
100.000	t vrtnin, 80.000 t sadja, 100.000 t grozdja, 4.000 t hmelja, 50.000 t govejega mesa, 34.000 t prašičjega mesa,
50.000	t perutninskega mesa, 20.000 t rib,’ 580 milij. litrov (od tega tržne proizvodnje 295 milij. litrov) mleka in 400 milij. komadov jajc.
Živilska industrija bo v okviru kmetijske razvojne skupnosti Slovenije s posebnimi samoupravnimi sporazumi s proizvajalci v kmetijstvu, v republiki in državi spodbujala večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo sadja, grozdja, žita, mesa in mleka, olja in rib. To bo doseženo predvsem z modernizacijo obstoječih kapacitet, z večjo specializacijo in delitvijo dela, ob istočasni ureditvi dohodkovnih odnosov, skupnega planiranja in delitve skupaj ustvarjenega dohodka. Med novimi naložbami so prioritetne izgradnja sladkorne tovarne in razširitev kapacitet za predelavo mleka v skladu z rastočim odkupom. * •
•	Kmetijska razvojna skupnost predvideva melioracijo v obsegu 15.000 ha (dokončane); 17.000 ha vključuje zaCeta dela konec leta 1980.
•	80.000 t pa dodatno še iz SR Hrvatske.
' S pogojem, da bo realizirano skupno vlaganje s Poljsko.
Kmetijska razvojna skupnost Slovenije in zadružna zveza SR Slovenije se zavezujeta, da bosta pospeševali predvsem intenzivnejši razvoj poljedelske proizvodnje, zlasti tržne proizvodnje žit in sladkorne pese ter proizvodnje krme in na tej osnovi povečano proizvodnjo mleka, govejega mesa in plemenske živine, nadalje povečano proizvodnjo prašičjega in perutninskega mesa na osnovi razširitve pridelovanja koruze oziroma na osnovi dolgoročnega povezovanja s proizvajalci krme. Na osnovi oblikovanja večjih proizvodnih enot na družbenih obratih in v skupnostih kmetov bosta pospešili obnovo sadnih in vinogradniških nasadov ter obnovo nasadov hmelja.
Za realizacijo planirane rasti proizvodnje bo na podlagi družbenega dogovora o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980 in na njegovi podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov z upravljavci bank, vloženo v kmetijstvo in prioritetni dejavnosti živilske industrije 7670 milijonov din; od tega v kmetijsko proizvodnjo r^a družbenih obratih in za kmetijske melioracije 3700 milijonov din v razvoj predelave mleka in za sladkorno tovarno 1800 milijonov din in v skupne naložbe kmetov in kmetijskih organizacij ter v kooperacijsko proizvodnjo še 2170 milijonov din družbenih sredstev (cene 1975).	*
S samoupravnim sporazumevanjem članic kmetijske razvojne skupnosti Slovenije in upravljavcev poslovnih bank bo zagotovljeno združevanje bančnih sredstev za investicijske naložbe v skladu s srednjeročnim planom, politika kreditiranja obratnih sredstev za družbeno organizirano proizvodnjo in pospeševanje skupnih naložb za skupno proizvodnjo v kooperaciji.
Organizacije združenega dela v kmetijstvu, živilstvu in trgovini se prek kmetijske razvojne skupnosti Slovenije in zadružne zveze SR Slovenije obvezujejo, da bodo zagotavljale;
—	rast kmetijske proizvodnje po vrstah proizvodov, dinamiki in kvaliteti v skladu s splošnimi razvojnimi usmeritvami, sprejetimi v sporazumu; v skladu s sporazumom soglašajo, da glede količin proizvedene hrane na območju SR Slovenije v okviru dogovora o temeljih družbenega plana SFR Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa za obdobje 1976—1980 SR Slovenija sprejme dogovorjene obveze;
—	intenzivno razvijanje proizvodnje v manj razvitih, obmejnih, hribovitih in gorskih predelih;
—	združevanje dela dohodka pri poslovnih skupnostih za pospeševanje intenzifikacije kmetijske proizvodnje;
—	pri poslovnih skupnostih organizacije skupne službe za usmerjanje poslovne politike, zlasti proučevanje izvoznih možnosti;
—	združevanje sredstev v stabilizacijskih in rizičnih skladih za uresničevanje skupnih poslovnih in razvojnih interesov ter ciljev;
—	oblikovanje poslovne skupnosti za povrtnine;
—	melioracijo družbene zemlje in v poljedelskih skupnostih združene zemlje kmetov na površini 15.000 hektarov:
—	razvijanje trajnejšega povezovanja s kmetijskimi in živilskimi organizacijami iz drugih republik in pokrajin;
—	pospeševanje samoupravnega organiziranja kmetijskega in živilskega gospodarstva na podlagi zakona o združenem delu, zlasti še glede kmetijskega zadružništva in razvoja dohodkovnih odnosov z oblikovanjem skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje organizacij s področja proizvodnje, pre-
delave jn prometa živine in živalskih proizvodov, mleka in mlečnih izdelkov, grozdja in vina, hmelja in sadja;
—	menjavo dela z raziskovalnimi organizacijami na podlagi pogodb uvajanja domačih raziskovalnih dosežkov v prakso in dopolnilno izobraževanje delavcev in kmetov;
—	skupno organiziranje za enoten nastop na zunanjih trgih.	*
Glede na opredeljeni razvojni interes zaradi neenakomerne razporeditve proizvodnje in potrošnje hrane v Jugoslaviji, zaradi predvidene družbene kontrole cen in zaradi nujnosti nadaljnjega reševanja kmečkega vprašanja bodo kmetijsko-živilskemu gospodarstvu, ki se organizira za izvajanje planskih nalog, pa kljub temu ne dosega zadostnega dohodka, z ukrepi iz pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti zagotovljeni ustrezni pogoji.
Občine bodo z ukrepi davčne politike, s sofinanciranjem v družbenih dogovorih opredeljenih nalog pri pospeševanju kmetijstva in z ukrepi kmetijske zemljiške politike ter skladno s kmetijskimi prostorskimi plani in družbenimi plani podprle izvajanje planov razvoja v občinah.
Za oskrbo večjih središč z živili, predvsem s kmetijskimi proizvodi, bodo občinske skupščine oziroma skupščine mesta Ljubljane in skupščine obalne skupnosti Koper poskrbele za organiziranje poslovnih skupnosti kmetijskih, živilsko-predelovalnih in trgovskih organizacij ter v ta namen.v okviru svojih pristojnosti z ukrepi podprle ustrezne programe organizacij združenega dela s tega področja in zagotavljale vpliv delegatov potrošnikov prek krajevnih skupnosti ali delegatov ustreznih organizacij potrošnikov na poslovanje teh organizacij za uspešno zadovoljevanje potreb potrošnikov.
SR Slovenija bo skupno z občinami zagotovila pogoje za realizacijo nalog, ki bodo na podlagi dogovora republik in pokrajin o temeljih družbenega plana Jugoslavije za področje agroindustrijskega kompleksa za obdobje 1976—1980 opredeljene kot odgovornost družbenopolitičnih skupnosti za zagotavljanje zadostnih količin hrane in surovin iz kmetijstva za domače potrebe in za racionalen izvoz.
GOZDARSTVO IN OSNOVNA PREDELAVA LESA
11.	člen
i
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976 do 1980 ter na osnovi sprejetih in potrjenih gozdnogospodarskih načrtov bo sečnja povečana za 2 % letno, tako da bo dosegla v letu 1980 3,6 milij. kubičnih metrov. Uresničitev takega programa sečnje je pogojena z izvedbo gozdnogojitvenih del v letnem obsegu 23.100 ha, z novogradnjo in rekonstrukcijo 360 kilometrov gozdnega cestnega omrežja povprečno letno in z izvedbo del na razširjeni biološki reprodukciji na površini 2300 ha letno. Za izvedbo tega programa bodo uporabniki lesa povečali sedanji 1 %> prispevek od nabavne cene gozdnih sortimentov iz gozdov SR Slovenije na 2,■6 °/o.
Na podlagi tržne gozdne proizvodnje 2,6 milij. m8 in na podlagi večje usmerjenosti predelovalne industrije v povečanje zmogljivosti tvoriv in vlaknin in z racionalnejšim izkoriščanjem razpoložljive lesne mase, z
večjo uporabo manj kvalitetnih gozdnih sortimentov in ostankov lesa bodo podpisniki samoupravnega sporazuma: samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, pooblaščeni predstavniki območnih samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo, območnih 'gozdnogospodarskih organizacij ter organizacij s področja uporabe lesa pokrili 77 °/o porabe lesa na območju SR Slovenije v letu 1980 S samoupravnimi sporazumi, z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi v drugih republikah in pokrajinah, s pogodbami o dolgoročnem sodelovanju s socialističnimi deželami in deželami v razvoju ter v redni menjavi pa bodo porabniki lesa zagotovili pokritje okoli 23 °/o porabe lesa.
Na teh okvirih bo temeljila razširjena reprodukcija v lesno-predelovalnem kompleksu.
Do leta 1980 bodo povečane letne proizvodne zmogljivosti ivernih plošč od sedanjih 178.000 ms na 433.000 kubičnih metrov, novih vlaknenih plošč po suhem postopku za 36 000 ton, celuloze od 74.000 ton na 201.000. ton ter zagotovljena proizvodnja novih 45.000 ton pol-celuloze in proizvodnja lesovine v sedanjem obsegu 61.500 ton.
Do srede leta 1977 bodo organizacije združenega dela gozdarstva, lesne in celulozno-papirne industrije skupaj z gospodarsko zbornico Slovenije zagotovile posebno raziskavo o racionalni usmeritvi manj kvalitetne lesne surovine v nadaljnjo predelavo.
TEMELJNI RAZVOJNI KRITERIJI
12.	člen
Za zagotovitev skladnejšega, kvalitetnega in dinamičnega gospodarskega razvoja v SR Sloveniji bodo udeleženci dogovora v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavljali večje razvojne možnosti proizvodnji, ki izpolnjuje naslednje kriterije:
—	da trajneje povečuje izvoz blaga in storitev, veča devizni priliv, racionalno nadomešča uvoz in s tem zmanjšuje deficit v plačilni bilanci,
—	da pospešuje domačo konjunkturo in ne poslabšuje plačilne bilance,
—	da na osnovi boljšega izkoriščanja kapacitet in novih investicij prispeva k odpravljanju neskladij v materialni proizvodnji, zlasti s povečanjem proizvodnje reprodukcijskega materiala, polizdelkov, strojev in naprav.
—	da ima zagotovljene kadrovske, ekološke in materialne pogoje za bodočo proizvodnjo (energijo, surovine, voda),
—	da se hitreje in učinkoviteje prilagaja potrebam domačega in zunanjega trga in zagotavlja ekonomičnost proizvodnje in poslovanja,
—	da ustreza strateško-obrambnim zahtevam.
Ker je usposabljanje gospodarstva za intenzivnejši izvoz blaga in storitev in za učinkovitejši nastop na zunanjih trgih eden od oinovnih kvalitetnih dejavnikov in predpogojev za doseganje dinamične gospodarske rasti in ker se v prihodnjem obdobju bistveno povečuje odgovornost organizacij združenega dela in SR Slovenije za položaj Jugoslavije v mednarodni menjavi in' za stanje plačilne in devizne bilance, bodo udeleženci dajali prednost zlasti razvoju tistih organizacij združenega dela. ki:
—	pomembno povečujejo devizni priliv s prodajo izdelkov višje stopnje predelave in končnih izdelkov ter z izvozom storitev in s tem zagotavljajo dinamizi-
ranje proizvodnje in pomembno prispevajo k večjemu pokrivanju uvoza z izvozom,
—	povečujejo izrabo lastnih energetskih in. surovinskih izvorov zaradi racionalnega nadomeščanja uvoza,
—	zagotavljajo večjo organiziranost in usposobljenost za trajnejše in učinkovito povezovanje s tujimi partnerji ter pospešujejo višje oblike gospodarskega sodelovanja in vključujejo večji delež znanja ter domačih ustvarjalnih potencialov,
—	zagotavljajo tako regionalno usmeritev ekonomskih odnosov s tujino, ki po obsegu in strukturi ustreza skupno dogovorjenim ekonomskim in političnim ciljem, zlasti z intenzivnejšim razvijanjem odnosov z deželami v razvoju in neuvrščenimi državami ter z vključevanjem v napore za uresničevanje sprememb v sistemu mednarodnih ekonomskih odnosov.
Upoštevaje navedene kriterije, se udeleženci dogovora zavezujejo, da bodo — vsak v okviru svojih pristojnosti — podpirali zlasti razvoj:
—	črne in barvne metalurgije, bazne kemije, nekovin in strojegradnje, kolikor zagotavljajo povečanje izvoza, racionalno nadomeščanje uvoza in izboljšanje plačilne bilance,
—	družbeno usmerjene in racionalne stanovanjske izgradnje,
—	proizvodnja elementov, podsistemov in sistemov elektronske in druge opreme za avtomatizacijo, regulacijo, računalništvo, telekomunikacije in upravljanje S procesi in drugih komponent s področja profesionalne elektronike,
—	v kovinski in elektro-industriji proizvodnje posameznih sestavnih delov, ki se uvažajo, za vgrajevanje v serijske in individualne proizvode ter opreme za vgrajevanje v kompletne industrijske objekte,
—	kemične sinteze, biosinteze in ekstrakcije v farmacevtski industriji,
—	sinteze osnovnih surovin intermediatov in sintetičnih smol za predelovalno-kemično in drugo industrijo ter industrije kemičnih vlaken;
—	proizvodnje umetnih gnojil in zaščitnih sredstev za kmetijstvo,
—	proizvodnje reprodukcijskega materiala za mehansko in kemično predelavo lesa,
—	dogovorjene proizvodnje cementa, izolacijskega materiala in gradbenih elementov za industrializacijo gradenj,
—	drobnega gospodarstva,
—	turizma, mednarodnega transporta, gradbenih del v tujini, transfera tehnologije, inženiringa ter konzultantskih in drugih storitev, kolikor zagotavljajo povečanje deviznega priliva,
—	maloobmejnega gospodarskega sodelovanja, zlasti z razvijanjem višjih oblik poslovno-tehničnega in industrijskega sodelovanja.
13.	člen
Upravljavci v poslovnih bankah bodo v samoupravnem sporazumu o skupni politiki poslovnih bank in v planih bank upoštevali investicijske kriterije in razvojne usmeritve iz tega dogovora. S posebnim sporazumom o merilih za združevanje sredstev upravljavcev poslovnih bank za naloge skupnega pomena in s samoupravnimi sporazumi o izvajanju selektivne kreditne politike ter s politiko obrestnih mer bodo s pravočasnim zagotavljanjem sredstev, upoštevajoč dohodkovno sposobnost investicijskih objektov, kvaliteto odobrenih kreditov ter selektivnost obrestnih mer, dajali pred-
nost nalogam, ki so opredeljene v tem dogovoru. Pri tem bodo vodile računa o vzpostavljanju dohodkovnih odnosov med ustreznimi organizacijami združenega dela v proizvodnji in tx-govini v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu.
14.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije bo vključila v svoje organizacijske aktivnosti kriterije in izhodišča iz tega dogovora, še posebej za stabilizacijo, prestrukturiranje in modernizacijo gospodarstva ter skupno nastopanje na tujih tržiščih.
S tem v zvezi se bo zavzemala zlasti za:
—	razvijanje samoupravnih odnosov in samoupravnih organiziranosti v organizacijah združenega dela ter za povezovanje le-teh na enotnem jugoslovanskem trgu. Pri tem gre za soiniciativo pri ustanavljanju interesnih skupnosti na drugih področjih skupnega interesa (PTT, komunalna dejavnost, letališka dejavnost in drugo), sodelovanje na področju blagovnega prometa, integralnega transporta in sejmov, ustanavljanje skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje na področjih bazne kemije, turizma in podobno;
—	dajanje iniciative in strokovne pomoči organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam ter skupnostim pri samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju o osnovah planov in razvojnih programov ter za spremljanje in, uresničevanje planskih obveznosti, za te namene bodo izdelani kriteriji investicijske politike ter bo izpopolnjeno presojanje nameravanih investicij in informiranje potencialnih investicij;
—	za večje vključevanje kakovostnih dejavnikov v razvojno politiko in v vsakodnevo poslovno prakso Organizacij združenega dela, predvsem z medsebojnim povezovanjem gospodarstva, vzpostavljanjem stikov z drugimi institucijami ter uveljavljanjem strokovnosti na področjih raziskovalnega dela, transfera tehnologije, inovacij, industrijske lastnine, standardizacije, tipizacije, kakovosti, industrijskega oblikovanja, varstva okolja ter recikliranja odpadnega materiala;
—	izobraževanja in izpopolnjevanja poslovnih, zunanjetrgovinskih in tehnično-tehnoloških kadrov v gospodarstvu ter za reformo usmerjenega izobraževanja in ustanavljanja posebnih izobraževalnih skupnosti v skladu s potrebami združenega dela; za urejanje vprašanj skladnejšega in racionalnejšega zaposlovanja ter razvijanja kadrovskih služb in izobraževalnih centrov v organizacijah združenega dela;
—	povezovanje organizacij združenega dela za skupen in usklajen nastop na tujih tržiščih, še zlasti pri projektiranju in izvajanju investicijskih del ter pri transferu tehnologije in v odnosu do držav v razvoju
- in do neuvrščenih dežel;
—	krepitev enotnega jugoslovanskega tržišča, iniciativo in strokovno pomoč organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju na področju trga in cen, prilagajanje proizvodnje tržnim potrebam z optimalnejšo alokacijo zalog surovin, reprodukcijskega materiala, gotovih izdelkov in s pospešitvijo pretoka blaga ter za hitrejše povezovanje med proizvodnjo in trgovino;
—	združevanje dela in sredstev za uresničevanje skupnih interesov ter za uveljavljanje dohodkovnih odnosov pri skupaj ustvarjenem dohodku in pri tistih organizacijah združenega dela, ki so medsebojno povezane in soodvisne v reprodukcijskem procesu.
Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bosta v okviru svojih pristojnosti podvzela vse potrebno, da se do konca leta 1976 ustanovi samoupravna interesna devizna skupnost Slovenije, v okviru katere bodo organizacije združenega dela s samoupravnim sporazumevanjem zagotovile usklajevanje programov ekonomskih odnosov s tujino ter usklajevanje in urejanje medsebojnih odnosov in interesov v realizaciji pravic in obveznosti v deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu. Plan te skupnosti bo sestavni del družbenega plana razvoja SR Slovenije.
I 15. člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo za uresničitev nalog, določenih z dogovorom o temeljih družbenega plana, dajal pobude za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje^ temeljih samoupravnih planov udeležencev tega dogovora in se udeleževal sporazumevanja in dogovarjanja v zvezi z določanjem osnov in meril za pridobivanje in delitev dohodka.
SUROVINSKE DEJAVNOSTI
16.	člen
Razvoj črne metalurgije bo slonel na usmeritvi v večanje deleža kvalitetnih vrst jekel in višje stopnje predelave ob tesnejšem sodelovanju s predelovalno industrijo in na pokrivanju uvoza reprodukcijskega materiala z izvozom Izdelkov. Temelj hitrejšega razvoja bodo modernizacija, rekonstrukcija in izgradnja proizvodnih zmogljivosti; v jeklarnah z zamenjavanjem SM postopka, predvsem za proizvodnjo plemenitih jekel, tehnološko posodobitvijo in širjenjem elektrojeklarstva; v primarni predelavi z uskladitvijo proizvodnih naprav z zmogljivostjo surovega jekla, v hladni predelavi z dograditvijo hladne valjarne in uskladitvijo vlečnih zmogljivosti. Proizvodnja surovega jekla bo porasla od dosedanjih 800.000 ton na okrog 1,000.000 ton v letu 1980, v tem delež plemenitih jekel od 42 %> na 51 #/».
Slovenske železarne bodo v sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi železarnami in ustrezno trgovsko mrežo prevzemale čimbolj učinkovito oskrbovanje slovenskih porabnikov z železom in jeklom, kar bodo zagotovile s sklenitvijo ustreznih samoupravnih sporazumov.
Proizvajalci in porabniki proizvodov črne metalurgije bodo v okviru poslovne skupnosti za proizvodnjo r in predelavo jekla v največji meri usklajevali svoje razvojne programe. S samoupravnim sporazumom med proizvajalci in večjimi porabniki proizvodov črne metalurgije, ki ga bo pripravila poslovna skupnost, bodo natančneje opredeljene naloge, sredstva in obveznosti, ki jih prevzemajo organizacije združenega dela.
17.	člen
Slovenska barvasta metalurgija bo skupaj z drugimi proizvajalci v državi razvijala svoje kapacitete v prvi vrsti zaradi kritja potreb domače industrije, izvažala pa predvsem izdelke višje stopnje predelave. •V skladu s tem kakor tudi v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga pripravile organizacije združenega dela aluminijske industrije Slovenije, bo povečana proizvodnja primarnega aluminija v TGA Kidričevo na 63.000 ton v letu 1980.
Proizvodnja sekundarnega aluminija, predvsem pa proizvodnja aluminijastih zlitin bo porasla v TGA
Kidričevo od 1000 ton v letu 1975 na 5000 ton v letu 1980, v mariborski livarni pa v istem obdobju od 2000 ton na 5000 ton. V skladu s potrebami slovenskih železarn ter slovenskih in jugoslovanskih livarn bo povečana proizvodnja ferolegur, predvsem visokokvalitetnih, od 31.000 ton v letu 1975 na 35.000 ton v letu 1980 v TG Ruše. Predelovalci bakra bodo povečali proizvodnjo končnih izdelkov na osnovi odpadnih surovin bakra za 4500 ton do leta 1980.
18.	člen
Zaradi zmanjševanja odvisnosti od uvoza bodo udeleženci zagotovili intenzivnejši razvoj bazne kemije. Organizacije združenega dela s področja kemije bodo ustanovile skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje in se v okviru teh skupnosti in z nekaterimi porabniki izven nje in z upravljavci v poslovnih bankah s samoupravnimi sporazumi dogovorili o združevanju sredstev za gradnjo nekaterih najvažnejših zmogljivosti:
—	v tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik za povečanje proizvodnje natrijevega tripolifosfata za 30.000 ton in za začetek izgradnje novih zmogljivosti alkalij;
—	v cinkarni Celje za izgradnjo obrata žveplene kisline s 165.000 ton letne zmogljivosti;
—	v SOZD Kerna Maribor za rekonstrukcijo obratov s 125.000 ton letne proizvodnje NPK, začetek gradnje letnih zmogljivosti 250.000 ton po letu 1980 in povečanje proizvodnje abrazivov;
—	v INA — Nafta Lendava za izgradnjo meta-nolnega kompleksa s 165.000 ton letne proizvodnje metanola in za novih 60.000 ton letno formalina;
—	v IPLAS — Koper za 30.000 ton letno ftalanhi-drida in za povečanje proizvodnje mehčal za 25.000 ton letno;
—	v SOZD Polikem Ljubljana za začetek gradnje obrata dimetiltereftalata 50.000 ton letno, za začetek izgradnje umetnih smol 60.000 ton letno in za povečanje zmogljivosti furfurola in furfurilalkohola 3000 ton letno;
—	v Jugotekstilu za povečanje zmogljivosti vlaken za 10.000 ton letne proizvodnje;
—	v SOZD LEK — Krka za proizvodnjo farmacevtskih surovin v vrednosti 1100 milij. din;
—	v Belinki, Šentjakob za izgradnjo zmogljivosti vodikovega peroksida, natrijevega perborata in organskih peroksidov v višini 42.000 ton letno.
STROJEGRADNJA IN PROFESIONALNA ELEKTRONIKA
19.	člen
V okviru strojegradnje bo dolgoročna usmeritev v gradnjo kompletnih objektov z inženiringom, proizvodnjo industrijske opreme, proizvodnjo gospodarskih cestnih vozil in kmetijskih strojev ter profesionalno elektroniko.
SOZD Združena podjetja strojegradnje bo prestrukturirala svojo proizvodnjo v smeri stalnega večanja deleža razvojno-raziskovalno intenzivne proizvodnje z vse večjim vključevanjem intelektualnega dela in s prehodom na prevzemanje kompletnih objektov s popolnim inženiringom. Svojo proizvodnjo bodo te organizacije združenega dela povečale do leta 1980 na 5,4 milijarde dinarjev ob 30-odstotnem deležu proizvodnje za izvoz, od tega polovica v dežele v razvoju in v neuvrščene dežele.
Za uresničitev te naloge se bo SOZD Združena podjetja strojegradnje samoupravno povezovala s komplementarnimi proizvajalci iz drugih področij industrije, zlasti s proizvajalci surovin (jeklo) in polizdelkov ter z razvojno-raziskovalnimi organizacijami ter inženiringi in projektantskimi organizacijami.
TAM Maribor bo v sodelovanju s kooperanti in na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana poslovne skupnosti TAM za obdobje 1976—1980 povečal proizvodnjo tovornjakov in specialnih vozil od 7340 na 12.200 v letu 1980.
Glede na vse večjo vlogo elektroindustrije, zlasti pa nekaterih vej profesionalne elektronike pri posodabljanju proizvodnje in širjenju avtomatizacije, bodo organizacije združenega dela s tega področja osvojile in uvedle v proizvodnjo nekatere ključne tehnologije (mikroelektroniko, računalništvo, optoelektroniko). modernizirale tehnologije za proizvodnjo elementov in podsklopov s posebnim poudarkom na višjo raven kvalitete izdelkov in se usmerile k izdelkom z večjo udeležbo intelektualnega dela ter h kompleksnejšim napravam, sistemom in ponudbam.
SOZD — Iskra bo v obdobju 1976—1980 na področju elektronike modernizirala in razširila proizvodne zmogljivosti, pri tem pa dala velik poudarek izvozu. Tako bo v tem petletnem obdobju s področja telekomunikacijskih naprav, merilno regulacijskih sistemov in naprav za avtomatizacijo industrijskih in drugih procesov, sistemov za obdelavo podatkov, električnih in elektronskih komponent ter sklopov za serijske proizvode proizvedla za 43 milijard din izdelkov in izvozila za 500 milijonov dolarjev, od tega 55 °/o na konvertibilno področje.	x
Za uresničitev tega programa se bo SOZD Iskra samoupravno povezala tudi z drpgimi proizvajalci tovrstnih proizvodov ter ta program vključila v svoj samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra.
STANOVANJSKA DEJAVNOST
20.	člen
Skladno s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana zveze stanovanjskih skupnosti in planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti bodo udeleženci zagotovili izgradnjo oziroma dokončanje 65.000 stanovanj oziroma letno okoli 13.000, tako da bi ob koncu petletnega obdobja bistveno ublažili stanovanjski primanjkljaj na tekoče razvojne potrebe.
Izboljšane bodo tudi razmere v starih stanovanjih. Pri načrtovanju stanovanjske gradnje bodo upoštevane potrebe stanovalcev po kompleksni urejenosti naselja.
V	stanovanjsko gradnjo se vključuje tudi industrijska gradnja stanovanj, ki bo prispevala k uveljavljanju pozitivnih elementov industrijske proizvodnje tudi v gradnji stanovanj, k zagotavljanju stabilnejših 1 cen, h krajšemu času gradnje in zajamčeni kvaliteti.
V	SOZD Gorenje bo obsegala industrijska gradnja
12.000	stanovanj. Zaradi uresničevanja tega programa se bo SOZD Gorenje samoupravno povezala z drugimi specializiranimi proizvajalci v okvira samoupravnega sporazuma »Dom« o temeljih plana SOZD Gorenje.
Družbeno usmerjena gradnja bo postala prevladujoča oblika stanovanjske gradnje in mora biti kot taka usklajena z zemljiško politiko in urbanističnim načrtovanjem mest v skladu z dolgoročno zasnovo policentričnega urbanega razvoja Slovenije
Udeleženci bodo izoblikovali ukrepe za spodbujanje občanov, da bi z lastnimi sredstvi in z varčevanjem pripomogli k ureditvi svojih stanovanjskih razmer in bodo tako usklajevali pospeženo stanovanjsko gradnjo v skladu z njihovimi materialnimi možnostmi. Solidarnostna sredstva bodo uporabljali za zagotavljanje stanovanj le za tiste delavce in občane, ki so take pomoči res potrebni in za subvencioniranje stanarin ob postopnem in sistematičnem prehodu na stroškovne stanarine.
Izobraževalna skupnost Slovenije bo skupaj z zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije s sredstvi, ki jih bodo združevale temeljno organizacije združenega dela in občinske stanovanjske skupnosti, zagotovila izgradnjo dijaških in študentskih domov s skupno zmogljivostjo 7500 ležišč v vrednosti 825 milijonov dinarjev.
21.	člen
S posebnimi samoupravnimi sporazumi v okviru občin bodo udeleženci združevali sredstva tudi za reševanje drugih problemov, ki spremljajo stanovanjsko izgradnjo, npr. sofinanciranje izgradnje domov za učence in študente, sofinanciranje komunalne opremljenosti zemljišč, solidarnostno podpiranje tistih samoupravnih stanovanjskih skupnosti, ki so jih prizadele naravne nesreče, sofinanciranje objektov družbenega standarda in oskrbovalnih centrov v novih soseskah in podobno.8
KRITERIJI ZA RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
22.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva, kulture, telesne kulture in raziskovalne dejavnosti, ki so udeleženke tega dogovora, bodo razvijale in poglabljale samoupravne družbenoekonomske odnose, uresničevale svobodno menjavo dela kot pomemben člen celotnega reprodukcijskega procesa ter še posebej krepile vlogo uporabnikov storitev družbenih dejavnosti.
Izobraževalna skupnost Slovenije in raziskovalna skupnost Slovenije se zavezujeta, da bosta najkasneje do 31. 10. 1976 sklenili samoupravna sporazuma o temeljih svojih planov. Druge samoupravne interesne skupnosti, ki so udeleženke tega dogovora, pa se zavezujejo, da bodo sklenile samoupravne sporazume o temeljih svojih planov v roku enega meseca po sklenitvi samoupravnih sporazumov o temeljih planov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti občin, in sicer do 30. 11. 1976 V teh samoupravnih sporazumih bodo udeleženke dogovora iz tega člena zagotovile izvajanje nalog in obveznosti skupnega pomena za republiko ter za uresničevanje dogovorjenih družbenih razvojnih ciljev. Ob tem bodo upoštevale globalna razmerja v gibanju in razporejanju dohodka, ki so predvidena v družbenem planu SR Slovenije. Poleg zakonsko določenih obveznosti bodo zagotovile predvsem sredstva za izvajanje tistih programov in aktivnosti s svojih področij, ki neposredno vplivajo na večarjje produktivnosti celotnega družbenega dela na oblikovanje celovite samoupravljalske osebnosti.
Pravic, na osnovi katerih se izplačujejo osebni prejemki občanom, ne bodo širile. Da bi samoupravno organizirano združeno delo lahko selektivno odločalo o
§ Ker je problematika po občinah različna, ni moč predlagati generalnih razmerij.
nalogah in usmeritvah družbenih dejavnosti, bodo samoupravne interesne skupnosti v samoupravnih sporazumih o temeljih planov opredelile natančne kriterije za izbor prednostnih nalog, predlagale zaporedje prioritet, jih ovrednotile ter utemeljile ta izbor z vidika pričakovanih učinkov pri uresničevanju družbenih razvojnih ciljev. V svojih samoupravnih sporazumih bodo posebej prikazale programe investicij po objektih.
Tako pripravljene predloge samoupravnih sporazumov bodo predhodno uskladile v okviru globalnih razmerij, opredeljenih z družbenim planom SR Slovenije, dinamiko izvajanja svojih planov pa bodo prilagajale vsakoletnim dokumentom, ki opredeljujejo politiko družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije.
Če samoupravna interesna skupnost preseže za tekoče leto dogovorjeni obseg sredstev, bo tako nastali presežek vštet v dogovorjeni obseg sredstev za naslednje leto.
Hkrati s svojimi petletnimi plani bodo samoupravne interesne skupnosti opredelile tudi programe racionalizacije, naloge na področju modernizacije in napredka dejavnosti, strukturo cen storitev za svoje področje ter stroškovne normative in minimalne standarde za posamezno zvrst storitev.
23.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva, kulture in telesne kulture se zavezujejo, da bodo najkasneje do 1. septembra 1976 izdelale vsaka za svoje področje takšen sistem solidarnosti, ki bo temeljil na dogovorjenih enotnih minimalnih standardih glede vrste, obsega in kakovosti storitev ali pravic, ki bodo pod enakimi pogoji zagotovljene delovnim ljudem in občanom na vseh območjih v SR Sloveniji. Hkrati s standardi in merili bodo samoupravne interesne skupnosti sprejele tudi pogoje in postopke za solidarnostno združevanje sredstev in za izvajanje solidarnostnih nalog za celo plansko obdobje.
Tako opredeljeni minimalni družbeni standardi za posamezno dejavnost bodo podlaga za morebitne intervencijske ukrepe Skupščine SR Slovenije, če bi bilo ogroženo izvajanje z minimalnimi standardi opredeljenih nalog.
POSPEŠEVANJE RAZVOJA MANJ RAZVITIH OBMOČIJ
24.	člen
Udeleženci dogovora bodo na podlagi družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji ukrepali za hitrejši razvoj na manj razvitih območjih. Pri pospeševanju gospodarskega razvoja bodo dajali prednost samoupravnemu združevanju dela in sredstev, za hitrejši razvoj infrastrukture in družbenih dejavnosti pa bodo s samoupravnimi sporazumi zagotovili solidarnostno združevanje sredstev, pri čemer bodo upoštevali stopnjo razvitosti posameznih manj razvitih območij. Udeleženci dogovora bodo pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij izvajali predvsem naslednje temeljne naloge:
— SR Slovenija bo spodbujala gospodarska vlaganja na manj razvitih območjih;
— z zmanjšanjem davčne osnove za plačilo davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela za štirikratno višino vlaganj na manj razvitih območjih;
—	z znižanjem plačila obračunanega davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež na manj razvitih območjih in so pričele z dejavnostjo na podlagi novih vlaganj, in sicer v prvih txeh letih obračunavanja tega davka1,
—	sofinancirala izdelavo razvojnih programov' in micialnih projektov ter izvajala druge ukrepe;
—	občine bodo skrbele za hitrejši razvoj manj razvitih obmejnih krajevnih skupnosti na svojem območju in v okviru medobčinskega sodelovanja, pri čemer bodo upoštevale tudi tiste manj razvite krajevne skupnosti ob državni meji, ki niso opredeljene z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji;
—	poslovne banke bodo pospeševale samoupravno združevanje dela in sredstev za hitrejši gospodarski razvoj manj razvitih območij s tem, da bodo dovoljevale pod ugodnejšimi pogoji kredite investitorjem, ki vlagajo na manj razvitih območjih;
—	republiška skupnost za ceste bo za modernizacijo in rekonstrukcijo republiških cest na manj razvitih območjih uporabila 29 “/o vseh sredstev, ki so namenjena za modernizacijo in rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji;
—	zveza vodnih skupnosti SR Slovenije bo na podlagi samoupravnega sporazuma območnih vodnih skupnosti usmerila na manj razvita območja 28 Vo sredstev, ki bodo v SR Sloveniji razpoložljiva za vodnogospodarski razvoj;
—	samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije bo na podlagi samoupravnega sporazuma za izgradnjo 110 kV daljnovodov namenila 439 milijonov dinarjev, skupnosti preskrbovalnih območij pa za srednje in nizkonapetostno omrežje 686 milijonov dinarjev;
— SOZD združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana bo na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo zagotovila na manj razvitih območjih izgradnjo PTT kapacitet skupnega pomena, izgradnjo lokalnih in regionalnih kapacitet pa bodo zagotovile območne samoupravne interesne skupnosti skupno z drugimi sovlagatelji; celotna vlaganja v PTT zmogljivosti na teh območjih so predvidene na okoli 251 milijonov din;
—	zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije bo s solidarnostnim združevanjem sredstev občinskih skupnosti otroškega varstva na podlagi samoupravnega sporazuma omogočila hitrejše vključevanje otrok v razne oblike vzgojno-varstvene dejavnosti; iz tako oblikovanih sredstev bo krila 70 °/c razlike med sredstvi, ki jih po enotnih kriterijih zagotavlja občinska skupnost otroškega varstva na predšolskega otroka iz manj razvitih območij in povprečjem SR Slovenije;
—	izobraževalna skupnost SR Slovenije bo z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi zagotovila solidarnostno zbiranje sredstev za redno osnovnošolsko dejavnost, ki bodo predstavljala razliko med sredstvi, ki jih po enotni metodologiji zagotavljajo občinske izobraževalne skupnosti na manj razvitih območjih, in povprečjem SR Slovenije: sodelovala bo s posojili za investicije v osnovnošolski prostor, pri čemer bo koristila celotna sredstva anuitet od posojil iz prejšnjih let, danih za izgradnjo osnovnošolskega prostora, ter združena sredstva za kreditiranje osnovnošolskega prostora. pit čemer bodo občinske izobraževalne skupnosti na manj razvitih območjih ob nižji lastni udeležbi in daljšem odplačilnem roku v enakopravnem položaju z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi; skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi bo razvi-
jala tako mrežo šol, da bodo na vsem območju SR Slovenije ustvarjene vsaj minimalne možnosti za začetno usmerjeno (poklicno) izobraževanje po končani osnovni šoli;
— zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo združevale sredstva za solidarnostno sofinanciranje prednostnih naložb v osnovno zdravstveno službo na manj razvitih območjih do višine 50 % predračunske vrednosti investicij ter za solidarnostno sofinanciranje funkcionainih izdatkov zdravstvenega varstva na tistih manj razvitih območjih, ki imajo velik odstotek kmečkega prebivalstva in udeležencev NOE, na podlagi meril in kriterijev, za katere se bodo dogovorile s samoupravnim sporazumom.
VARSTVO OKOLJA
25.	člen
Za zaščito naravnih virov ter zdravega in urejenega okolja bodo udeleženci v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih o temeljih svojih planov zagotovili izvajanje naslednjih nalog:
—	ohraniti produktivna zemljišča za kmetijsko proizvodnjo ter jih z melioracijahii izboljšati oziroma pridobiti nova ter preprečiti neracionalno zazidavo in uporabo obdelovalnih površin;
—	zaščititi območja z viri pitne in uporabne vode in nadaljevati s prizadevanji za načrtno zmanjševanje onesnaženja površinskih in talnih voda ter obalnega morja;
—	pri izkoriščanju naravnih virov (podzemeljsko ali površinsko pridobivanje gradbenega materiala in rudnin, sečnja gozdov) upoštevati dolgoročne in kompleksne posledice ter zagotoviti varstvo človekovega okolja.
—	urediti načrtno zbiranje, sortiranje in deponiranje ali uničevanje odpadkov ter spodbujati zbiranje odpadkov zaradi predelave, SR Slovenija in občine bodo s predpisi določile ustrezne ukrepe, normative ib postopke;
—	omejevati in preprečevati nove oblike in količine onesnaževanja okolja ter postopno odpravljati sedanje vire in posledice onesnaževanja;
—	upoštevati dolgoročne in kompleksne posledice vsakega posega v okolje oziroma onesnaženja okolja ter na samoupravnih osnovah usklajevati akcije in ukrepe za zdravo in urejeno okolje.
Udeleženci dogovora bodo pri svojih odločitvah in ravnanjih upoštevali stroške in posledice, ki jih povzroča sedanje onesnaževanje tal, vode in zraka ter uresničevati sanacijske programe.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin in drugimi udeleženci pripravil predlog družbenega dogovora o skupni akciji in ukrepih za zagotovitev ustavne pravice delavcev, delovnih ljudi in občanov, da živijo v zdravem in čistem okolju, in za zavarovanje naravne dediščine.
LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
26.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo v samoupravnih sporazumih o temeljih svojih planov ter v planih zagotovili v skladu s plani razvoja ljudske obrambe in uveljavljanja družbene samozaščite tudi sredstva za
vojno proizvodnjo in storitve za energetske zmogljivosti, za strateške rezerve, za vzgojo in pouk obrambe in zaščite ter za usposabljanje in opremljanje delavcev in občanov za delo, za bojevanje in za zaščito v vojnih razmerah. Izoblikovali bodo sistem samozaščitnih kriterijev, načrtov, ukrepov in nalog za varovanje ustavnega reda, ljudi in premoženja in organizirali delovne ljudi in občane za izvršitev teh nalog.
Kot sestavni del vsakodnevne samozaščitne aktivnosti delovnih ljudi in občanov bodo krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela oblikovale, opremile ter usposobile enote narodne zaščite iz vrst delavcev in občanov.
Republika, občine in regionalne skupnosti bodo v svojih planih zagotovile sredstva za teritorialno obrambo, za svoje enote in štabe civilne zaščite, za vojne zveze ter za službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Za učinkovito delo organov za notranje zadeve bodo zagotavljale potrebne kadrovske, materialne in druge pogoje.
KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo v samoupravnih sporazumih o temeljih svojih planov in v družbenih dogovorih, ki se jih udeležujejo, tei v pogodbenih razmerjih, ki jih sklepajo z drugimi nosilci družbenoekonomskega razvoja sprejemali take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in v ta namen tudi združevali oziroma usmerjali' sredstva ter sprejemali druge potrebne ukrepe.
28 člen
Udeleženci soglašajo, da se naloge in obveznosti, ki jih po tem dogovoru prevzemajo v okviru družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 -1980, konkretizirajo v ptocesu kontinuiranega planiranja v vsakoletnem dokumentu o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, da bi omogočili uresničitev z družbenim planom zastavljenih ciljev.
29.	člen
Udeleženci bodo redno spremljali, analizirali in ocenjevali izpolnjevanje obveznosti iz tega dogovora in v primeru takih sprememb v razvoju, ki bi onemogočale v dinamiki, obsegu ali načinu izpolnjevanje prevzetih obveznosti, predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet.
30.	člen
K temu dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi drugi udeleženci, če sprejmejo s sporazumi o temeljih svojih planov take obveznosti, ki so bistvene za uresničevanje skupnih ciljev in nalog, dogovorjenih v družbenem planu razvoja SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980.
31 člen
Posamezni udeleženci podpisujejo ta dogovor in sprejemajo obveznosti v mejah svojih pristojnosti in pooblastil. Morebitne spore, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, dogovorjenih s tem dogovorom, rešuje priložnostna arbitraža, ki ima predsednika in štiri arbitre Po enega arbitra imenujejo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in ude-
leženec dogovora, ki je povzročil spor. Predsednika arbitraže določijo sporazumno arbitri.
Podpisniki: Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, SOZD Združena elektrogospodarska podjetja .Slovenije, Maribor, SIS za nafto in plin v SRS, Poslovna skupnost za realizacijo programa gazifikacije v SRS, SIS za železniški in luški promet, SOZD Železniško gospodarstvo, Republiška skupnost za ceste, SOZD Združene PTT organizacije Slovenije, Zveza vodnih, skupnosti SRS, Kmetijska-razvojna skupnost Slovenije, Zadružna zveza SR Slovenije, SIS za gozdarstvo SRS, SOZD Slovenija papir, Ljubljana, SOZD Slovenijales, Ljubljana, SOZD Uniles. SOZD Slovenske železarne, Ljubljana, SOZD Unial, Maribor, SOZD Kerna, Maribor, Iplas Koper, SOZD Polikem, Ljubljana, INA — Nafta, Lendava, SOZD Lek — Krka, Novo mesto, Belinka Ljubljana. TKI. Hrastnik. Cinkarna, Celje, Jugotekstil, Ljubljana, SOZD Združena podjetja strojegradnje, Ljubljana, SOZD Iskra, Kranj, SOZD.Gorenje, Velenje, Poslovna skupnost TAM, Maribor, Ljubljanska banka, Ljubljana Kreditna banka, Maribor, Kreditna banka, Koper. Jugobanka, sedež v Ljubljani, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Telesno-kulturr.a skupnost Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v/ SRS- SIS starostnega, zavarovanja kmetov v SRS, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni sveti skupščin občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik. Idrija. Ilir, Bistrica Izola. Jesenice, Kamnik Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško. Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec., Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica. Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj. Radlje ob Dravi. Radovljica, Ravne" na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana. Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah. Tolmin, Trbovlje, Trebnje. Tržič. Velenje. Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec tei Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper.
1101.
Zaradi skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji ter postopnega izravnavanja gospodarskih, socialnih in prostorskih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi in občanov ter na podlagi ustave Socialistični republike Slovenije in 'zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni listfSR Slovenije, št. 29/75 — v nadaljnjem besedilu: zakon)
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Izvršni sveti skupščin občin Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper Republiška konferenca SZDL Slovenije Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije
Zveza socialistične mladine Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije Ljubljanska banka
Beograjska banka, Temeljna banka Ljubljana Jugobanka, sedež Ljubljana Kreditna banka Koper Kreditna banka Maribor Republiška skupnost za ceste Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije SOZD Združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije
Zadružna zveza Slovenije
Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije
Kmetijska razvojna skupnost Slovenije Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Izobraževalna skupnost SR Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Zdravstvena skupnost Slovenije Skupnost socialnega skrbstva Slovenije Telesno-kulturna skupnost SR Slovenije Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR
o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980
I. POSPEŠEVANJE SKLADNEJŠEGA REGIONALNEGA RAZVOJA
1.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: dogovora) se obvezujejo, da bodo v skladu z resolucijo o dolgoročnem razvoju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/72), resolucijo o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora (Uradni list SRS, št. 43/73) in družbenim planom razvoja SR Slovenije v letih 1976—1980 delovali tako, da se bo uresničevala dogovorjena politika skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji. Tako usmeritev bodo upoštevali pri sprejemanju svojih dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov razvoja ter z izvajanjem svojih nalog in ukrepov prispevali k hitrejšemu aktiviranju razvojnih možnosti na vseh območjih v SR Sloveniji v skladu s potrebami optimalnega razvoja SR Slovenije in na tej podlagi k postopnemu zmanjševanju razlik v pogojih življenja in dela delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Udeleženci dogovora bodo zagotavljali materialne in druge pogoje za skladnejši regionalni razvoj, ki bodo dolgoročno omogočali regionalno bolj uravnoteženo poselitev prebivalcev v SR Sloveniji. V okviru te politike bodo udeleženci dogovora zagotavljali pogoje tudi za ohranitev prebivalstva na hribovitih in obmejnih območjih.
3.	člen
V skladu s cilji razvoja SR Slovenije bodo udeleženci dogovora pri programiranju in izvajanju svojih
nalog uveljavljali ukrepe, ki bodo vplivali na zmanjševanje razlik v stopnji gospodarske razvitosti med območji oziroma k temu prilagojeni razporeditvi proizvodnih dejavnosti tako, da bodo dajali prednost območjem, ker so še večje možnosti zaposlovanja in ki še razpolagajo s prirodnim! pogoji in naravnimi viri, z realnimi prostorskimi možnostmi, pogoji'optimalne lokacije in varstva okolja, čemur bodo prilagodili tudi politiko investicijskih vlaganj. Zato bodo na območjih, kjer je že dosežena visoka stopnja zaposlitve prebivalstva in se hkrati zaostrujejo ekološki problemi ter progresivno rastejo družbeni stroški, usmerili vlaganja predvsem v povečanje proizvodnje z višjo tehnično opremljenostjo dela. Nova delovpa mesta pa bodo odpirali predvsem na območjih z nižjo stopnjo zaposlenosti domicilnega prebivalstva V skladu s samoupravnimi sporazumi bodo udeleženci prispevali k večji mobilnosti investicij med posameznimi območji in opredelili kriterije za racionalnejšo uporabo razpoložljivih sredstev, med katerimi bodo imeli posebno mesto kriteriji v zvezi s pospeševanjem skladnejšega regionalnega razvoja, zlasti še s stališča celovitega, družbenega vrednotenja investicij.
4.	člen
Udeleženci dogovora bodo skladnejšemu regionalnemu razvoju prilagodili politiko urbanizacije v smeri smotrnejšega in policentrično naravnega razvoja infrastrukture ter družbenih in gospodarskih dejavnosti. Ustvarjali bodo pogoje za postopno ohkkovanj'.- učinkovitejše funkcionalne povezanosti med območji m znotraj njih ter s tem tudi pogoje za zmanjševanje'razlik v življenjskih pogojih mestnega m izvenmestnega prebivalstva. Pri tem bodo posebno skrb dali hitrejšemu razvoju tistih središč, ki še niso dovolj usposobljena za opravljanje funkcije pospeševalca razvoja širšega območja, zlasti še tam, kjer so obstoječi močnejši centri preveč oddaljeni. S tem bo doseženo enakopravnejše povezovanje dela in sredstev med središči in območji.
Medsebojne odnose, naloge in ukrepe, ki izhajajo iz take politike urbanizacijo, bodo udeleženci dogovora opredelili z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi.
5.	člen
Zaradi aktiviranja potencialnih pogojev razvoja posameznih območij v skladu z dolgoročnimi cilji družbenega razvoja SR Slovenije bodo samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarstva skrbele za skladnejši regionalni razvoj, zlasti še na področju prometnega omrežja in komunikacij, oskrbe z vodo in odpravljanja odpadnih voda ter kvalitetnejše oskrbe z energijo.
Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo skladnejši regionalni razvoj omogočale z alokacijo družbenih dejavnosti tako. da bodo v skladu s samoupravnimi sporazumi pospešeno zagotavljale enakomernejše življenjske pogoje prebivalstva tako na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture kot tudi zdravstvenega in socialnega varstva ter telesne kulture, pa tudi na področju stanovanjsko-komunalnega gospodarstva.
6.	člen
Udeleženci dogovora bodo pri pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije skrbeli za hitrejši razvoj na območjih, ki v stopnji razvitosti pomembneje zaostajajo, pri čemer bodo upoštevali pogoje in možnosti razvoja na teh območjih in jih pospešeno
aktivirali v skladu z razvojnimi interesi in usmeritvami SR Slovenije. Udeleženci opredeljujejo s tem dogovorom zlasti naloge in ukrepe za hitrejši razvoj tistih manj razvitih območij, ki so določena z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije na podlagi 6. člena zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 14/76 — v nadaljnjem besedilu: odlok).
Udeleženci dogovora bodo delovali tako, da se bodo uresničevale usmeritve razvoja manj razvitih območij, ki sp opredeljene v že sprejetih dokumentih Skupščine SR Slovenije in dokumentih družbenopolitičnih organizacij v SR Sloveniji, to je:
—	hitrejši gospodarski razvoj na podlagi racionalnega izkoriščanja razvojnih možnosti na teh območjih, kot so možnosti zaposlovanja in družbene cene delovnega mesta prirodni pogoji, surovine ter naravni viri in prostorske možnosti. Pri tem bo dana prednost samoupravnemu združevanju dela in sredstev ter širšemu poslovnemu sodelovanju gospodarstva iz manj razvitih in drugih območij. To bo zagotovilo hitrejše vključevanje teh območij v gospodarski razvoj SR Slovenije, hkrati pa omogočalo hitrejšo rast družbenega proizvoda in števila delovnih mest v primerjavi s poprečjem SR Slovenije ter večjo lastno reprodukcijsko sposobnost;
—	hitrejši razvoj infrastrukture, kar bo prispevalo k boljšemu povezovanju manj razvitih območij z bližnjimi in oddaljenejšimi gospodarskimi središči ter kvalitetnejši njihovi notranji prometni povezanosti, k boljši oskrbi z energetskimi viri, k boljši oskrbi s pitno in tehnološko vodo in k izboljšanju drugih infrastrukturnih pogojev, ki so osnova za hitrejši gospodarski razvoj;
—	izenačevanje pogojev izobraževanja in vzgoje, kulture in telesne kulture, kar bo omogočilo enakopravnejše pogoje za hitrejše vključevanje prebivalstva teh območij v življenje in delo zlasti na podlagi ugodnejše kvalifikacijske strukture in večje delovne sposobnosti ter višje kulturne ravni:
—	izenačevanje socialnega in zdravstvenega varstva občanov;
—	večji poudarek razvoju urbanizacije na manj razvitih območjih samih in v okviru medobčinskih skupnosti, v katere se manj razvita območja vključujejo, in to v smeri izboljšanja življenjskih pogojev prebivalstva.
7.	člen
Zato da bi omogočili uresničitev usmeritev iz prejšnjega člena, se udeleženci dogovora obvezujejo da bodo:
—	spodbujali gospodarska vlaganja, zlasti za razširitev in modernizacijo obstoječih tor gradnjo novih industrijskih objektov, za razvoj turizma in drobnega gospodarstva ter za modernizacijo kmetijske proizvodnje in s tem krepili poslovno sodelovanje med organizacijami združenega dela iz manj razvitih območij in razvitejših območij:
*
—	združevali sredstva za razvoj infrastrukture in društvenih dejavnosti na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ob upoštevanju, načela solidarnosti;
—	z medsebojnim usklajevanjem na podlagi kompleksnih razvojnih programov zagotovili celovit pristop k reševanju razvojnih problemov in ustrezne materialne pogoje ob razvejani pospeševalni dejavnosti na vseh področjih družbenega dela.
II. UKREPI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MANJ RAZVITIH OBMOČIJ
8.	člen
Socialistična republika Slovenija bo v obdobju 1976 do 1980 sodelovala pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij in izvajala naloge, ki so določene z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, zlasti:
■*
—	z opredeljevanjem usmeritev v okviru samoupravnega sistema družbenega planiranja;
—	z zmanjševanjem davčne osnove za plačilo davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela za štirikratno višino vlaganj na manj razvitih območjih;
—	z znižanjem plačila obračunanega davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež na manj razvitih območjih in so pričele z dejavnostjo na podlagi novih vlaganj, in sicer v prvih treh letih obračunavanja tega davka;
—	z ukrepi lokacijske politike;
—	s sofinanciranjem izdelave kompleksnih razvojnih programov oziroma inicialnih razvojnih načrtov ter izvajanjem drugih ukrepov.
9.	člen
Občine v SR Sloveniji bodo sodelovale pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij predvsem:
—	s solidarnostnim združevanjem sredstev za splošno porabo med občinami (na podlagi družbenega dogovora) zaradi zagotovitve izvajanja nalog, določenih z ustavo in zakoni ter tem dogovorom;
—	pospeševale ekonomski, socialni in prostorski razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti na svojem območju, pri čemer bodo kot manj razvite krajevne skupnosti obravnavale poleg tistih, ki jih določa odlok, tudi najmanj tiste krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz prve in druge alinee 4. člena in drugega odstavka 5 člena zakona in so v razvitejših občinah oziroma medobčinskih skupnostih. V ta namen bodo izvajale politiko davčnih olajšav in sprejemale druge pospeševalne ukrepe;
—	pri reševanju skupnih problemov v okviru medobčinskega sodelovanja, pri čemer bodo spodbujale tudi sprejemanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na medobčinski ravni o nalogah in ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v okviru posameznih medobčiriskih skupnosti. Pri tem bodo upoštevale razen manj razvitih območij iz odloka tudi krajevne skupnosti v skladu s predhodno alineo;
—	v interesu enakomernejšega razvoja SR Slovenije bodo s svojimi srednjeročnimi plani družbenega razvoja spodbujale in usmerjale organizacije združenega dela k povezovanju z organizacijami združenega dela na manj razvitih območjih ter k naložbam na ta območja na podlagi njihovih skupnih interesov.
10.	člen
Občine, ki so v celoti ali delno opredeljene kot manj razvita območja, ter skupnosti krajevnih skupnosti na manj razvitih območjih bodo razen z izvajanjem nalog iz prejšnjega člena sodelovale pri pospeševanju razvoja predvsem:
—	pri ustvarjanju pogojev razvoja spodbujale samoupravno združevanje dela in sredstev;
—	na področju programiranja in informacij;
—	pri izobraževanju kadrov;
—	pri reševanju problemov zaposlovanja;
—	s hitrejšim prilagajanjem urbanistične in lokacijske politike zahtevam pospeševanja razvoza;
—	pri razvoju lokalne infrastrukture in stanovanjskega gospodarstva;
—	prj reševanju problemov samoupravno organiziranega kmetijstva, zlasti še v zvezi s pospeševanjem tržne proizvodnje;
—	pri reševanju skupnih problemov v okviru medobčinskega sodelovanja.
■ 11. člen
Zveza socialistične^ mladine Slovenije bo v skladu s svojim družbenim dogovorom o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1976—1980 prednostno sodelovala pri izgradnji regionalne in lokalne cestnorprometne in druge gospodarske infrastrukture ter pri izgradnji šol, vzgojnovarstvenih domov za učence in študente ter drugih objektov, ki so pomembni za hitrejši gospodarski in socialni razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji.
12,	člen
Gospodarska zbornica Slovenije bo skupno s Svojimi medobčinskimi odbori spodbujala, usmerjala in povezovala interese združenega dela za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije in bo na tej podlagi organizirala aktivnosti, ki so potrebne za uresničevanje pogojev in ciljev hitrejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji. V ta namen bo opravljala predvsem naslednje naloge:
—	na podlagi preučevanja obstoječih neizkoriščenih prednosti, ki se kažejo zlasti v možnostih zaposlovanja, pridobivanja surovin, njihove predelave, v prostorskih možnostih in drugih pogojih, Bo organizirala izmenjavo informacij med organizacijami združenega dela iz manj razvitih območij in drugih območij v SR Sloveniji;
—	povezovala se bo z občinskimi skupščinami zaradi seznanjanja z možnostmi in pogoji za razvoj organizacij združenega dela oziroma za odpiranje novih gospodarskih zmogljivosti ter povezovanje gospodarstva na manj razvitih območjih z gospodarstvom na razvitejših območjih in obratno;
—	da.iala bo pomoč organizacijam združenega dela, ki se bodo pri načrtovanju svojega razvoja odločile za vlaganje sredstev v manj razvita območja. Organizirala bo potrebne stike, razgovore in sestanke ter nudila druge oblike pomoči pri reševanju problemov in pri oblikovanju skupnih razvojnih programov in projektov;
—	preučevala bo probleme in pogoje razvoja na manj razvitih območjih v okviru možnosti razvoja gospodarstva v celoti in po gospodarskih področjih ter po-predovala te ugotovitve zainteresiranim organizacijam združenega dela, vključno poslovnim bankam.
13 člen
Poslovne banke bodo na podlagi enotnih kriterijev in meril iz mcdschojnega samoupravnega sporazuma ter v skladu s svojim položajem v okviru samoupravnega sistema in ob upoštevanju temeljnih načel bančnega poslovanja pospeševale samoupravno združevanje dela in sredstev ter pri tem:
— prednostno dovoljevale kredite intestitorjem, ki vlagajo na manj razvitih območjih;
—	usmerjale sredstva za investicije v skladu z razvojno politiko in razvojnimi možnostmi teh območij ter nujnostjo ustvarjanja pogojev za zadržanje prebivalstva na posameznih območjih;
—	sodelovale z nosilci družbenega planiranja pri izbiri in proučevanju investicijskih programov in projektov, pri oblikovanju finančnih konstrukcij za vlaganje domačih in tujih sredstev ter dajale iniciative za proizvodno sodelovanje in skupna vlaganja med organizacijami združenega dela iz manj razvitih območij tet razvitejših območij;
—	sklepale bančno-kreditne aranžmaje z domačimi in tujimi bankami za skupno kreditiranje investicij na teh območjih.
Poslovne banke bodo dovoljevale ugodnejše kreditne pogoje pri investicijah na manj razvitih območjih:
—	dovoljevale bodo kredite v višini najmanj 50 °/o predračunske vrednosti investicije, razen v primerih, ko investitor zagotavlja večjo udeležbo lastnih in drugih sredstev;
—	dovoljevale bodo kredite po največ 10 % obrestni meri;
—	odplačilna doba kredita praviloma ni krajša od 6 let;
—	dovoljevale bodo odložitev pričetka odplačevanja kredita in sicer praviloma za 1 leto po pričetku obratovanja objekta, izjemoma pa tudi za daljšo dobo, in sicer v primerih, ko gre za naložbe v nove gospodarske zmogljivosti na manj razvitih območjih ob državni meji pa tudi v primerih, ko gre za vlaganja v obstoječe gospodarske zmogljivosti;
—	za izdane garancije bodo zaračunavale provizijo po ugodnejših pogojih.
14. člen
Republiška skupnost za ceste bo v vlaganjih za modernizacijo magistralnega in regionalnega cestnega omrežja dajala manj razvitim območjem prednost predvsem z uveljavljanjem kriterija prometnega odpiranja posameznih območij.
Prednost bodo imele ceste, ki povezujejo ta območja z bližnjimi razvojnimi središči, ter cestne povezave, ki imajo večji pomen za hitrejši gospodarski razvoj, zlasti še za razvoj kmetijstva in turizma,
V	obdobju 1976—1980 bo modernizirano na manj razvitih območjih 223 km republiških cest. Poleg tega pa nanovo ojačanih in rekonstruiranih 130 km že moderniziranih republiških cest. S tem bo v letu 1980 na manj razvitih območjih moderniziranih 79,4 °/o vseh republiških cest (v letu 1975 58%).
Za modernizacijo in rekonstrukcijo republiških cest na manj razvitih območjih bo v obdobju 1976—1980 uporabljeno 29 °/o vseh sredstev, ki so namenjena za modernizacijo in rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji v tem obdobju.
Republiška skupnost za ceste bo neposredno financirala tudi izgradnjo oziroma modernizacijo naslednjih lokalnih cestnih povezav: Kanal—Lig—Britof (v smislu drugega in tretjega odstavka 10. člena zakona), Robe-dišče—Breginj in Brezno—Remšnik.
Republiška skupnost za ceste bo sklenila z območnimi cestnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi samoupravni sporazum za solidarnostno združevanje sredstev za modernizacijo lokalnih cest, ki imajo pomembno vlogo za hitrejše aktiviranje manj razvitih območij.
15.	člen
Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije bo na podiagi samoupravnega sporazuma zagotavljala združevanje sredstev med posameznimi območnimi vodnimi skupnostmi za realizacijo vodnogospodarskih investicijskih
del na manj razvitih območjih v skladu s srednjeročnim načrtom vodnogospodarskih del v SR Sloveniji.
Zveza vodnih skupnosti bo zlasti skrbela za to, da se poleg rednega vzdrževanja vodotokov in vodnogospodarskih objektov ter naprav zagotovijo večja vlaganja za izboljšanje vodnega režima zaradi obrambe pred poplavami, erozijo in hudourniki ter za melioracije. Poseben poudarek bo dan zagotovitvi potrebnih vodnih količin na teh območjih in finančni soudeležbi pri izgradnji regionalnih pa tudi lokalnih vodovodov za boljšo oskrbo prebivalstva in gospodarstva s pitno vodo in tehnološko vodo ter za čiščenje voda.
V obdobju 1976—1980 bodo izvršena vlaganja za pospešeni vodnogospodarski razvoj manj razvitih območij v višini 533 milijonov dinarjev, kar je za 28 "/o sredstev, ki bodo v SR Sloveniji razpoložljiva za vodno gospodarstvo.
Za uresničitev tega programa bodo v skladu s samoupravnim sporazumom tiste območne skupnosti, ki vključujejo manj razvita območja v smislu odloka, direktno financirale vlaganja v višini 245 milijonov dinarjev, sredstva v višini 288 milijonov dinarjev pa bodo solidarnostno zagotovile vse vodne skupnosti v SR Sloveniji.
^	16. člen
SOZD Združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu. PTT organizacije) bo v okviru programa razvoja PTT prometa v SR Sloveniji v obdobju od leta 1976—1980 vzpodbujala in usklajevala politiko izgradnje, razširitve in modernizacije PTT omrežja na manj razvitih območjih v SR Sloveniji.
Z uresničevanjem zasnovanega programa bo omogočeno izboljšanje pogojev za izvajanje PTT prometa v vsej SR Sloveniji, kar bo prispevalo k pospeševanju razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti na manj razvitih območjih.
Program razvoja PTT zmogljivosti na manj razvitih območjih je sestavni del programov PTT organizacij, ki ta območja pokrivajo. V obdobju 1976—1980 bo na
teh območjih dosežen naslednji žičnem obsegu:	razvoj,	izkazan v fi-
Telegrafski promet		
— genteks priključki	1. 1975	1. 1990
(javni promet)	22	37
—	teleks naročniki Telefonski promet —	zmogljivosti krajevnih	47	99
central — priključki	9.745	21.420
— telefonski naročniki	6.780	14.527
— javne telefonske govorilnice	66	130
Število pošt	124	127
Predračunska investicijska vrednost		za naložbe v
PTT zmogljivosti — po cenah iz obdobje 1967—1980:	leta 1975 — znaša za din	
— za poštni promet		29,531.000
— za telegrafski promet		4,300.000
— za telefonski promet		217,385.000
Skupaj		251,216.000
Izgradnja PTT kapacitet skupnega pomena v smislu določil samoupravnega sporazuma o združitvi PTT organizacij v združene PTT organizacije Slovenije, ki potekajo po manj razvitih ip obmejnih območjih
oziroma jih povezujejo z ostalimi območji Slovenije in Jugoslavije v enoten sistem, se v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v Samoupravno interesno skupnost PTT prometa Slovenije ter drugih samoupravnih aktov zagotavlja v okviru plana PTT kapacitet skupnega pomena za obdobje 1976—1980 Pristojne območne samoupravne interesne skupnosti PTT prometa pa bodo skupno z drugimi sovlagatelji zagotovile izgradnjo lokalnih in regionalnih kapacitet na manj razvitih in obmejnih območjih.
17.	člen
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije bo na podlagi samoupravnega sporazuma skupaj s skupnostmi preskrbovalnih območij z investicijskimi vlaganji v distribucijske elektroenergetske objekte zagotovila enakomerne možnosti oskrbe vseh območij v SR Sloveniji z električno energijo.
Za vključitev manj razvitih območij v enoten in povezan sistem oskrbe z električno energijo v SR Sloveniji bo samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije vložila v izgradnjo 110’kV daljnovodov in RTP 110/x kV 439 milijonov din, skupnosti preskrbovalnih območij pa bodo vložile- v izgradnjo distribucijskih elektroenergetskih objektov za srednjo in nizko napetost 686,061,000 din (zneska sta izračunana na podlagi eskaliranih cen, ki bodo predvidoma v času izgradnje).
18.	člen
Zadružna zveza SR Slovenije bo pri organiziranju in uresničevanju pospeševalne službe v kooperacijskem kmetijstvu v SR Sloveniji dajala prednost in zagotavljala ugodnejše pogoje manj razvitim območjem. Hkrati bo izvajala ali sodelovala pri izvajanju drugih ukrepov, ki zagotavljajo hitrejši napredek zasebnega kmetijstva in njegovo povezovanje z družbenim sektorjem kmetijstva na teh območjih.
19.	člen
Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije bo v skladu s svojim samoupravnim sporazumom o konstituiranju prednostno sodelovala pri naložbah v cestno infrastrukturo na manj razvitih območjih. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije bo z območnimi skupnostmi za gozdarstvo sklenila samoupravni sporazum za solidarnostno združevanje sredstev za izgradnjo gozdnih cest, ki imajo odločilno vlogo pri hitrejšem razvoju manj razvitih 'območij in še zlasti manj razvitih obmejnih območij.
20.	člen
Kmetijska razvojna skupnost Slovenije bo v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 in na podlagi konkretnih razvojnih programov temeljnih organizacij združenega dela skrbela za hitrejši razvoj kmetijstva in predelave kmetijskih pridelkov na manj razvitih območjih.,
V ta namen bo na področju investicijske dejavnosti:
— zagotovila v sporazumu s poslovnimi bankami ugodnejše pogoje od splošnih, in sicer: z obrestno mero ki bo za naložbe kmetov — kooperantov 3®/», daljšimi odplačilnimi roki in za 10% (prOcentnih točk) večjo udeležbo kreditov poslovnih bank, kot veljajo za naložbe na drugih območjih;
—	dajala prednost tistim naložbam kmetov-koopo-rantov, ki v povezavi z družbenim kmetijstvom združujejo sredstva in delo;
—	skupaj z zvezo vodnih skupnosti SR Slovenije. bo skrbela za prednostno izvedbo del na primarni odvodni mreži v severovzhodni Sloveniji in s tem omogočila čimprejšnjo realizacijo programa melioracij na tem območju;
—	pospeševala tak razvoj živilskih predelovalnih kapacitet, ki omogočajo smotrno in gospodarsko predelavo kmetijskih proizvodov na surovinskem predelu manj razvitih območij;
—	z ustreznimi samoupravnimi sporazumi bo skrbela, da se bodo sredstva razvojnih premij, upoštevajoč usmeritev družbenega plana SR Slovenije, porabljala po ugodnejših pogojih na man.; razvitih območjih v skladu s sprejetimi programi razvoja kmetijstva.
V cilju modernizacije in preusmeritve kmetijstva bo spodbujala hitrejše vnašanje strokovnih znanstvenih dognanj v razvoj kmetijstva, še posebej na kmetije, preusmerjene na specializirano tržno proizvodnjo, rajo-nizirano na teh področjih. Podpirala bo zadružno zvezo SR Slovenije v organizirani pospeševalni dejavnosti pri preusmerjanju kmetij,
21.	člen
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije bo s solidarnostnim združevanjem sredstev občinskih skupnosti otroškega varstva na podlagi samoupravnega sporazuma omogočila hitrejše vključevanje otrok v razne oblike vzgojno varstvene dejavnosti; iz tako oblikovanih sredstev bo krila 70 °/o razlike med sredstvi, ki jih po enotnih kriterijih zagotavlja občinska skupnost otroškega varstva na predšolskega otroka iz manj razvitih območij, in poprečjem SR Slovenije.
22.	člen
Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo na podlagi samoupravnega sporazuma z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi zagotovila solidarnostno zbiranje sredstev za redno osnovnošolsko dejavnost, 'ki bodo predstavljala razliko med sredstvi, ki jih po enotni metodologiji zagotavljajo občinske izobraževalne skupnosti na manj razvitih območjih, in poprečjem SR Slovenije; sodelovala bo s posojili za investicije v osnovnošolski prostor po kriterijih v izobraževalni skupnosti SR Slovenije, pri čemer bo koristila celotna sredstva anuitet od posojil iz prejšnjih let, danih za izgradnjo osnovnošolskega prostora, ter združena sredstva za kreditiranje osnovnošolskega prostora, pri čemer bodo občinske izobraževalne skupnosti na manj razvitih območjih ob nižji lastni udeležbi in dališem odplačilnem roku v enakopravnem položaju z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi; na manj razvitih območjih ob državni meji bodo zagotovile delovanje osnovnih šol ne glede na pedagoške normative, potrebna sredstva pa bodo vključena v solidarnostni program.
Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi uresničevala pogoje za večje vključevanje otrok iz manj razvitih območij v višje izobraževalne stopnje, zlasti z boljšo prostorsko razporeditvijo regionalnih centrov za usmerjeno izobraževanje in drugih šol. ter spodbujala hitrejšo izgradnjo domov za učence in študente.
23.	člen
Kulturna skupnost Slovenije bo na podlagi samoupravnega sporazuma z občinskimi kulturnimi skupnostmi spodbujala in pospeševala kulturno dejavnost na manj razvitih območjih, tako da bo prispevala k vzdrževanju obveznih strokovnih služb s kulturnega področja in pomagala pri razvoju knjižničarstva, pri kulturnih gostovanjih, pri gradnji in opremi kulturnega prostora ter pri vzdrževanju in obnovi kulturnih spomenikov.
24.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije bo prednostne sofinuncifcda tiste raziskave, ki bodo obravnavale probleme razvoja manj razvitih območij ter prispevale k pospešenemu aktiviranju njihovih razvojnih možnosti, zlasti geološke raziskave, raziskave s področja kmetijstva, ostale tehniške, biotehniške in družboslovne raziskave, ki imajo pomen za uporabo surovin iz manj razvitih območij in za možnosti zaposlovanja ter produktivnosti dela na manj razvitih območjih.
25.	člen
Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo združevale sredstva . za solidarnostno sofinanciranje prednostnih naložb v osnovno zdravstveno službo na manj razvitih območjih do višine 50 °/o predračunske vrednosti investicije ter za solidarnostno sofinanciranje funkcionalnih izdatkov zdravstvenega varstva na tistih manj razvitih območjih, ki imajo velik odstotek kmečkega prebivalstva in udeležencev NOB, na podlagi meril in kriterijev, za katere se bodo dogovorile s samoupravnim sporazumom.
26.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo na osnovi solidarnosti zagotavljala občinskim skupnostim socialnega skrbstva na manj razvitih območjih, ki same ne bodo mogle zbrati dovolj sredstev, dopolnilna sredstva v višini, ki bo omogočala enako rast porabe sredstev za socialno skrbstvo kot v razvitejših občinah.
27.	člen
Telesnokulturna skupnost SR Slovenije bo omogočila manj razvitim območjem za izgradnjo telesno-kulturnih objektov najetje kreditov pod ugodnejšimi pogoji. Za to bo namenila najmanj 50 %> vseh sredstev iz kreditnega sklada, ki ga bo oblikovala iz združenih sredstev telesnokulturnih skupnosti občin iz prispevka iz osebnega dohodka.
28.	čleti
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo sodelovala pri- reševanju stanovanjskih problemov, ki neposredno pogojujejo uresničevanje pomembnejših nalog v zvezi s pospeševanjem razvoja manj razvitih območij (izobraževanje, zdravstvo itd.). V ta namen bo predlagala stanovanjskim skupnostim v občinah sklenitev samoupravnega sporazuma za solidarnostno združevanje sredstev.
29.	člen
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo na podlagi samoupravnega sporazuma s skupnostmi za zaposlovanje in drugimi dejavniki ter v skladu z družbenim dogovorom o aktivni politiki zaposlovanja sodelovala v oblikovanju in izvajanju politike zaposlo-
vanja na manj razvitih območjih SR Slovenije ter pospeševala hitrejšo rast zaposlenosti ter:
—	tekoče ugotavljala delovne razmere med kmečkim in drugim delovno sposobnim prebivalstvom in možnosti za njihovo zaposlitev;
—	posredovala informacije o delovnih rezervah organizacijam združenega dela in njihovim asociacijam, še posebej gospodarski zbornici Slovenije, zaradi učinkovitega izvajanja njihovih nalog v zvezi z usmerjanjem oziroma lociranjem novih gospodarskih obratov na ta območja;
—	razvijala intenzivne oblike informiranja učencev osnovnih in srednjih šol o kadrovskih potrebah teh območij ter skrbela za usmerjanje učencev v poklic in nadaljnje šolanje;
—	dajala pobudo, da bodo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in občinske skupne komisije podpisnic samoupravnih sporazumov o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike uveljavljale tako štipendijsko politiko, ki bo zagotavljala pokrivanje kadrovskih potreb teh območij.
Skupnosti za zaposlovanje bodo solidarnostno namenile relativno večja sredstva za usposabljanje in pripravo delavcev za zaposlitev iz manj razvitih območij, ki bodo znašala vsako !e*o 25 % sredstev, ki jih skupnosti namenijo za pripravo.
III.	KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo v svojih letnih planih oziroma programih upoštevali naloge in ukrepe iz tega dogovora in tekoče analizirali izvajanje nalog, ki so opredeljene s tem dogovorom, ter po potrebi sprejemali dodatne ukrepe za njihovo izvajanje.
31.	člen
Udeleženci tega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor).
Odbor, ki šteje 11 članov, sestavljajo: predstavnik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, predstavniki republiške konference Socialistične zveze delovnih ljudi, republiškega sveta zveze sindikatov, gospodarske zbornice Slovenije ter predstavniki drugih udeležencev dogovora, ki jih udeleženci pooblastijo, da zastopajo v odboru njihove interese.
Odbor ima naslednje naloge:
—	spremlja uresničevanje z dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja udeležence tega dogovora;
—	skrbi za enotno metodologijo za spremljanje socialnih in ekonomskih gibanj na manj razvitih območjih in predlaga ukrepe za usklajevanje teh gibanj s cilji sprejeie družbenoekonomske politike Strokovna opravila v zvezi s to nalogo bo opravljal zavod SR Slovenije za družbeno planiranje skupaj s strokovnimi službami udeležencev dogovora. Za spremljanje teh gibanj in za druga strokovna opravila lahko odbor angažira tudi ustrezno strokovno institucijo;
—	obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter jim predlaga rešitve;
—	koordinira akcijo udeležencev.
Odbor sprejme svoj poslovnik, s katerim podrobneje opredeli svoje delo
32.	člen
Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega dogovora.
33.	člen
Ce posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem takoj razpravljati odbor. Ce se ob razpravi ne zagotovi odprava kršitve, obvesti odbor takoj vse uedeležence dogovora o spornem primeru, hkrati predlaga tudi ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja.
V	primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, se bodo udeleženci zavzemali za sprejetje ustreznih predpisov.
V	primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga je predstavnik zastopal.
34.	člen
Ta dogovor se lahko spremeni ali dopolni samo na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.'1
35.	člen
K dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbeno-pravne osebe, če s podpisom sprejmejo pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
36.	člen
Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1976.
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni sveti skupščin občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija. Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto. Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica. Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje; Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika. Zagorje ob Savi, Žalec ter Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljanska banka, Beograjska banka, Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka, sedež Ljubljana, Kreditna banka Koper, Kreditna banka Maribor, Republiška skupnost za ceste, Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije, SOZD Združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost Elektrogospodarstva Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, Kmetijska razvojna skupnost Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije. Kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Zveza Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, Telesno-kulturna skupnost Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1102.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o uvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 ter 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976 in na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o oblikovanju stanarin v letu 1976 na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V odloku o oblikovanju stanarin v letu 1976 na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 13-580/76)
—	se za drugim odstavkom 2. člena doda novi 3. odstavek, ki se glasi:
»Najvišja dovoljena letna stanarina sme znašati 3,5 odstotkov od revalorizirane vrednosti stanovanj.«
—	dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek,
—	v tretjem členu se besedilo »s 1. majem 1976« nadomesti z besedilom »s 1. junijem 1976« in
—	v četrtem členu se besedilo »Od 1. maja 1976« nadomesti z besedilom »od 1. junija 1976«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 644/preds-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1103.
Na podlagi 54., 124. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74), 8. člena odloka o ustanovitvi sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani (Glasnik, št. 16-47/68), 8. in 9. člena odloka o ustanovitvi sklada za napredek turizma mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 22-572/73), 6 člena odloka o ustanovitvi mestnega gasilskega sklada (Glasnik, št. 20-43/66) ter 9. člena odloka o ustanovitvi mestnega sklada skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 16-452/71) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30 septembra 1976 in na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov in finančnih načrtov skladov pri Skupščini mesta Ljubljane
1
Potrdi se zaključni račun za leto 1975:
— mestnega gasilskega sklada, ki izkazuje:
dohodkov
izdatkov
presežek dohodkov
din
4,951.664,23
3,932.545,30
1,019.118,93
— sklada za komunalne investicije mestnega pomena, ki izkazuje:
din
dohodkov
izdatkov
presežek dohodkov
1,206.567,10
317.784,95
888.782,15
2
Potrdi se finančni načrt za leto 1976:
— mestnega gasilskega sklada, ki predvideva:
din
dohodkov	5,520.800,00
izdatkov	5,^20.800,00
3
Potrdi se realizacija ukinitve naslednjih dveh skladov skladno z odlokoma 13. seje Skupščine mesta Ljubljane z dne 26. 6. 1975;
—	sklad za komunalne investicije mestnega pomena, ukinjen dne 18. 4. 1976.
—	sklad za napredek turizma mesta Ljubljane, ukinjen dne 6. 5. 1976.
4
Sprejme se poročilo:
— mestnega sklada skupnih rezerv, ki izkazuje v zaključnem računu 1975:
z	din
dohodkov	18,725.384,32
izdatkov	18,470.966,85
presežek dohodkov	254.417,47
Ta sklep velja takoj.
St. 639/pred.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1104.
Na podlagi 12. člena zakona o . sodiščih splošne pristojnosti (Uradni Ust SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane, (Uradni list SRS, št 13/74) ]e Skupščina mesta Ljubljane na 25 seji zbora združenega dela dne 30 septembra 1976. na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o izvolitvi predsednika Občinskega sodišča I v Ljubljani
Za predsednika Občinskega sodišča I v Ljubljani se izvoli
Anton Rems
St. 615/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
•	.	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1105.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30 septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnika Občinskega sodišča I v Ljubljani
Za sodnika občinskega sodišča I v Ljubljani se izvoli
Nevenka Šorli
St. 616/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1106.
Na podlagi 12 člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnika Občinskega sodišča II v Ljubljani
Za sodnika Občinskega sodišča II v Ljubljani se izvoli
Emil Zakonjšek
St. 617/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1107.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji
zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I v Ljubljani
Dolžnosti sodnika Občinskega sodišča I v Ljubljani se razreši
Marija Humar
St. 618/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1108.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30 septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča II v Ljubljani
Dolžnosti sodnika Občinskega sodišča II v Ljubljani se razreši
Milica V e 1 i č
St. 619/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1109.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 18/74) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane ha 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja I. gimnazije Ljubljana, Peričeva 4
Za ravnatelja I. gimnazije Ljubljana, Peričeva 4, se imenuje
Štefka Sever-Kump
1110.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem Šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 18/74) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30 septembra 1976. na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in r\a 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja gimnazije Poljane, Stropsmaj'crjeva 1
V
Za ravnatelja gimnazije Poljane, Strossmaycrjeva 1 sc imenuje
Franček B o h a n e c
St. 623/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1111.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št 18/67. 20/70 m 18/74) ter na podlagi 125 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976. na 25 seji zbora občin dne 30 septembra (976 in na 25 seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja VI. gimnazije v Ljubljani, Zaloška 49
Za ravnatelja VI. gimnazije v Ljubljani, Zaloška cesta 49, se imenuje
Anton Medved
St. 624/prcds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1112.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 18/74) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30 septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25 seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana. Aškerčeva 7
Za ravnatelja Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana, Aškerčeva 7, se imenuje Jože S u v o r o v St. 625/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
'	1113.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67. 20/70 in 18/74) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni lisi SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dni 30. septembra 1976. na 25 seji zbora občin dne 30 septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
S K I. E P
* o imenovanju ravnatelja Elektrotehniške šole v Ljubljani, Vegova 4
Za ravnatelja Elektrotehniške šole v Ljubljani, Vegova 4, se imenuje
Janez T e r k a j
St. 626'preds -76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1114.
Na podlagi 125 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) in,26 in 28. člena statuta Mestne galerije Ljubljana ji Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25 seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju direktorja Mestne galerije Ljubljana, Mestni trg 5
Za direktorja Mestne galerije Ljubljana, Mestni trg 5. se imenuje
Božena Plevnik
St. 627/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
>	’ Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1115.
Na podlagi 125 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 6. člena odločbe o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Kinematografskega podjetja Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30 sep-
tembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Kinematografskega podjetja Ljubljana, Nazorjeva 2
Skupžčina mesta Ljubljane soglaSa, da se za direktorja Kinematografskega podjetja Ljubljana imenuje
Albert Vodnik
St. 628/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1116.
Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 128. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30 septembra 1976. na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k razrešitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se razreši namestnik občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Janez Prijatelj
St. 629/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1117.
Na podlagi 24 člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 128. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976. na 25 seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju dveh namestnikov občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani imenujeta
Emil Bukovac in
Marko Sever
1118.
Na podlagi 8. člena odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33-969/74) in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) /e Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov komisij za finance in proračun
V	komisiji za finance in proračun Skupščine mesta Ljubljane se razrešijo naslednji člani:
Maja Beznik
Franc Plevnik
Malči Vavpotič-Jakofčič
Gorazd Tomič
Vera Jeršek-Černe
Peter Kavčič
Za člane komisije zb finance in proračun Skupščine mesta Ljubljane se imenujejo:
Ljudmila Breskvar, delegat SO Bežigrad, stanovanje Podgorica 54/b, 61262 Dol
Jožica Černivec, delegat SO Ljubljana Moste-Polje, stanovanje Ulica Ane Ziherl 2, Ljubljana
Staša Malenšek, delegat SO Ljubljana Vič-Rudnik, stanovanje Jamova 72, Ljubljana
Alojz Pliberšek, delegat SO Ljubljana Vič-(tudnik; Inštitut za celulozo, Bogišičeva 8, Ljubljana Darinka Ribič, delegat SO Ljubljana Šiška, stanovanje Zgornje Pirniče 123. 61210 Medvode
Jože S e t i n a , delegat SO Ljubljana Center, stanovanje Šišenska 52, Ljubljana Ta sklep velja takoj.
St. 631/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
*
1119.
Na podlagi 8. člena odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33-969/74) in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov komisije za urbanizem, regionalno in prostorsko planiranje
V	komisiji za urbanizem, regionalno in pi-ostorsko planiranje Skupščine mesta Ljubljane se razrešijo naslednji člani:
Radovan Petje Polde Kovač Ivo Bogataj
Za člane komisije za urbanizem, regionalno in prostorsko planiranje Skupščine mesta Ljubljane se imenujejo:
Ivanka Horjak, delegat SO Ljubljana Center, Ljubljana, Miklošičeva 24
Anton Jež, delegat SO Ljubljana Šiška, Utiki 29, 61217 Vodice
. Janez Kregar, delegat SO Ljubljana Šiška, Ljubljana, Miklošičeva 18 Ta sklep velja takoj.
St. 632/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1120.
Na podlagi 8. člena odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33-969/74) in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
p razrešitvi in imenovanju članov komisije za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo
V komisiji za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo se razrešijo naslednji člani:
Mirko 2 a r g i Franc T e k a v e c Jure Smrdelj Stane Bradeško Stane Florjančič
Za člane komisije za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Skupščine mesta Ljubljane se imenujejo: Janez Do b o v š e k , delegat SO Bežigrad, Ljubljana. Stožice 16
Tinca F e r 1 i č , delegat SO Vič-Rudnik, Ljubljana, Rakovniška 4
Jure Gartner, delegat SO Center, Ljubljana, Prijateljeva 28
Mirko Garvanovič, delegat SO Center, Ljubljana, Tomažičeva 38/XIV
Slavica Miljavec, delegat SO Bežigrad, Ljubljana, Kamnogoriška 49 Ta sklep velja takoj.
St. 633/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1121.
Nš podlagi 8. člena, odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33-969/74) in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25, seji
zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov komisije za družbenoekonomske odnose
V komisiji za družbenoekonomske odnose Skupščine mesta Ljubljane se razrešijo naslednji člani:
Jože B e r 1 a n Pavla S a 1 e h a r Andrej Pucihar Stanislava Hvale-Baller Anton Bregar
Za člane komisije za družbenoekonomske odnose Skupščine mesta Ljubljane se imenujejo:
Viktor Korošec, delegat SO Bežigrad, Ljubljana, Savska 3
Tone E i n f a 11, delegat SO Šiška, Smlednik 74, 61216 Smlednik
Janez Frolich, delegat SO Center, Ljubljana, Zaloška 83
Janez Škerjanec, delegat SO Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Rožičeva 5	x
Albert Trampuž, delegat SO Vič-Rudnik, Ljubljana, Topniška 68 Ta sklep velja takoj.
St. 634/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1122.
Na podlagi 8 člena odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh z-borov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33-969/74) in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov komisije za družbenopolitični in komunalni sistem
V komisiji za družbenopolitični in komunalni sistem Skupščine mesta Ljubljane se razrešita naslednja člana:
Marija Milošič in
Boris Dolničar
Za člana komisije za družbenopolitični in komunalni sistem Skupščine mesta Ljubljane se imenujeta:
Jože Kos, delegat SO Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 60
Milomir Dražo v ič, delegat SO Center, Ljubljana, Gorkičeva 18
Ta sklep velja takoj.
1123.
Na podlagi 125. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela 30. septembra 1976, na 25 seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
S K I. E P
o razrešitvi in imenovanju člana komisije za družbeno nadzorstvo
V komisiji za družbeno nadzorstvo se razreši dolžnosti člana
Emil Zalar
Za člana komisije za družbeno nadzorstvo se imenuje
Franc Mekinda, načelnik oddelka za splošne zadeve Skupščine občine Ljubljana Bežigi-ad, Ljubljana, Parmova 33
St 636/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1124.
Na podlagi 125. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela 30 septembra 1976, na 25 seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
S K I. E P
o razrešitvi in imenovanju članov komisije za verska vprašanja
Dolžnosti člana komisije za verska vprašanja se razrešita:
Spomenka Hribar in
Milan Meden
Za člana komisije za verska vprašanja se imenujeta:	- •
Ljuba Dolgan, Uprava javne varnosti, Prešernova 18. Ljubljana
dr Ladislav Lenart, Klinični center Ljubljana, Gipekološki oddelek
St. 637/preds.-76
Ljubljana, dne 30 septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž, 1. r.
1125.
Na podlagi 125. in 144. člena statuta fnesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela 30 septembra i976, na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 in na 25 seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju predsednika ter imenovanju člana statutarnopravne komisije
1.	Dolžnosti predsednika statutarnopravne komisije se na lastno željo razreši
Savo Šifrer
2.	Za predsednika statutarnopravne komisije se imenuje
Anton Grabenšek, pomočnik generalnega sekretarja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5
3.	Za člana statutarnopravne komisije se imenuje
Fedon Tominšek, Ustavno sodišče SR Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10
St. 638/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1126.
Na podlagi 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni Ust SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) in
8.	člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in sklepa zbora delavcev Tehniške šole za strojništvo z dne 24. junija 1976 in 33. ter 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1976 in na 25. seji zbora občin dne 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Tehniške
šole za strojništvo pri Zavodu za izobraževanje in produktivnost dela v Novem mestu
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka Tehniške šole za strojništvo zunaj sedeža, pri Zavodu za izobraževanje in produktivnost dela v Novem mestu za potrebe industrije motornih vozil Novo mesto.
2
Šolanje bo trajalo 4 leta po veljavnem učnem programu za strojnega tehnika.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 640/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1127.
Na podlagi 162. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji vseh zborov 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi načelnika uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane
Dolžnosti načelnika uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane se razreši
Franjo Kranjc
St. 647/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1128.
Na podlagi 162. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. skupni seji vseh zborov 30. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju načelnika uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane
Za načelnika uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane se imenuje
Alojz B o s t i č
St. 648/preds.-76
Ljubljana, dne 30. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
■ ■■m
GROSUPLJE
1129.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, st. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1976 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalno območje
Mali vrh
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za zazidalno območje Mali vrh. Zazidalni načrt je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2010, maja 1975—junija 1976, in sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu določil 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo stanovanjskih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja odde-lek za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet občinske skupščine.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela pri oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/74
Grosuplje, dne 1. oktobra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1130.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1976 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalno območje Stična-Vir SI
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za zazidalno območje Stična-Vir Sl. Zazidalni načrt je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 1858 v aprilu 1976, in sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu določil 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo stanovanjskih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet občinske skupščine.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela pri oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/75
Grosuplje, dne 1. oktobra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1131.
Na podlagi 116. in 117. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in 100. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skup. nosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1976 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Grosuplje
1.	člen
Za uresničevanje pravic in dolžnosti ter uveljavljanje družbene samozaščite občanov, delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij. samoupravnih interesnih skupnosti ter društev na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu se ustanovi v občini Grosuplje svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot posebno družbeno telo, v nadaljnjem besedilu: svet.
2.	člen
Predsednika in tajnika sveta imenuje občinska skupščina. Mandatna doba predsednika in tajnika je 4 leta. Ostale člane delegirajo v svet organi in orga. nizacije ter društva, katerih dejavnost je pomembna za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Organi in organizacije ter društva lahko kadarkoli odpokličejo svojega delegata in delegirajo drugega delegata.
3.	člen
V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu delegirajo po enega delegata:
1.	Avtomoto društvo Šentvid pri Stični
2.	Združenje šoferjev in avtomehanikov Grosuplje
3.	Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna gorica
4.	Občinska turistična zveza Grosuplje
5.	Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje
6.	Občinska konferenca ZSMS Grosuplje
7.	Občinski odbor RK Grosuplje
8.	Zdravstveni dom Ljubljana t6zD Grosuplje
9.	Zavarovalnica SAVA poslovna enota Grosuplje
10.	Komunano podjetje Grosuplje
11 Obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica
12. Cestni sklad občine Grosuplje
13.	Postaja milice Grosuplje
14.	Gimnazija-Josipa Jurčiča Stična
15.	Zveza prijateljev mladine Grosuplje
16.	Uredniški odbor »Naše skupnosti« — glasila SZDL Grosuplje
17.	Garnizon JLA Grosuplje
18.	Organ za kaznovanje prekrškov Grosuplje
19.	Občinsko sodišče Grosuplje
20.	Klub zdravljenih alkoholikov Grosuplje
21.	Občinski svet zveze sindikatov Grosuplje
22.	Občinska skupnost otroškega varstva Grosup-
Svet za preventivo in vzgojo opravlja zlasti tele naloge: >
—	proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo;
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu, zlasti otrok in mladine v otroškovarstvenih ustanovah, osnovnih in srednjih šolah;
—	usmerja preventivno vzgojo in preventivno dejavnost organov, organizacij in društev, ki se ukvarjajo z vprašanjem prometne varnosti ter vsklajuje njihovo delo;
—	razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost v cestnem prometu z drugimi sredstvi javnega obveščanja;
—	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe in izboljšanja varnosti;
—	sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu.
5.	člen
Za proučitev in izvedbo posameznih nalog iz svoje pristojnosti lahko svet imenuje strokovne komisije.
6.	člen
Administrativno tehnična opravila za svet opravlja oddelek za notranje zadeve SO Grosuplje.
7.	člen
Denarna sredstva za delo sveta zagotavlja občina v svojem proračunu na podlagi nalog in programa dela sveta.
Za izvrševanje svojih nalog je svet odgovoren občinski skupščini.
8.	člen
Organi, organizacije in društva iz 3. člena tega odloka sporočijo ime in točen naslbv delegata oddelku za notranje zadeve SO Grosuplje.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak I. r.
1132.
Na podalgi 7. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1976 sprejela
ODLOK
o priznanjih in nagradah »Louisa Adamiča«
1.	člen
Skupščina občine Grosuplje podeljuje priznanja in nagrade »Louisa Adamiča« za posebne dosežke in uspehe na področju gospodarstva, družbenih in družbenopolitičnih dejavnosti.
2.	člen
Priznanja in nagrade iz prvega člena tega odloka podeljuje skupščina občine delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje, delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim organizacijam in društvom na območju občine.
priznanja in nagrade se lahko podeli tudi delovnim ljudem ter drugim organizacijam in skupnostim, ki niso na območju občine Grosuplje, če imajo posebne zasluge za vsestranski razvoj občine ali za razvijanje samoupravnih socialističnih, družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na medobčinski ravni, v republiki ali v federaciji.
3.	člen
Priznanja in nagrade se podeljuje vsako leto Ob prazniku občine Grosuplje 29. Oktobru. Priznanja in nagrade se podeljujejo na seji skupščine občine.
'	4. člen
V posameznem letu se podeli največ pet priznanj in nagrad.
Krajevnim skupnostim, društvom, delovnim ljudem in občanom se podeljuje priznanja in denarna nagrada.
Delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim interesnim skupnostim se podeljuje priznanje.
Priznanje se sestoji iz diplome in plakete »Louisa Adamiča«. Denarna nagrada znaša 10.000 din.
5.	člen
Predloge kandidatov za priznanja in nagrade sprejema komisija skupščine občine za odlikovanja.
6.	člen
Sredstva za priznanja in nagrade zagotavlja skupščina občine vsako leto v proračunu občine.
7.	člen
Natančnejše določbe o kriterijih in postopku za podeljevanje priznanj in nagrad predpiše skupščina občine s pravilnikom.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17-1/76
Grosuplje, dne/l. oktobra 1976.
Predsednik
Skupščine Občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1133.
Na podlagi 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) in 7. člena odloka o priznanjih in nagradah »Louisa Adamiča« je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1976 sprejela
P 11 A V I L N I K
o kriterijih in postopku za podelitev priznanj in nagrad »Louisa Adamiča«
1.	člen
Priznanja in nagrade na področju gospodarstva se podeljujejo za obsežne posebne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, organizaciji in vodenju delovnih organizacij, če šo ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na izboljšanje gospodarjenja in na njihove razvojne programe. Pri tem se zlasti upošteva: razvoj samoupravljanja in medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, združevanje dela in sredstev, uspešnost proizvodnje in produktivnost dela, uspešnost prodaje, finančni uspeh in ekonomičnost poslovanja, uspešno uvajanje tehnoloških postopkov in izdelkov.
2.	člen .
Priznanja in nagrade na področju družbenih dejavnosti se podeljujejo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov. Pri tem se zlasti upošteva: razvoj. samoupravljanja in medse, bojna razmerja delavcev v združenem delu. organizacija dejavnosti, izredni uspehi v strokovnem delu, raziskovalno, umetniško, vzgojnoizobraževalno in publicistično delo, k; ima poseben pomen za razvoj teh vrst dejavnosti. Nadalje se upošteva stvaritve na književnem, likovnem, glasbenem, gledališkem in filmskem področju, ter pri arhitektonskem ali urbanističnem oblikovanju občine. Upošteva se tudi strokovne izsledke pri proučevanju zdravstvene in socialne problematike, zdravstvena vzgoja občanov, dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti.
3.	člen
Priznanja in nagrade na področju družbenopolitičnih dejavnosti se podeljuje za posebne uspehe pri družbenopolitičnem udejstvovanju v organizacijah in društvih, pri humanem delu in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, delu pri ljudski obrambi, družbeni samozaščiti, varnosti občanov, varnosti v prometu ter na drugih sorodnih področjih dejavnosti.
4.	člen
Razpis za priznanja in nagrade objavi komisija skupščine občine za odlikovanja. Razpis objavi vsako leto v glasilu SZDL občine Grosuplje — »Naša skupnost« ali v drugih sredstvih javnega obveščanja najkasneje do 1. aprila. Razpis traja 2 meseca.
Z razpisom se objavi kriterije za priznanja in nagrade, podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev priznanj in nagrad,, kdo je lahko predlagatelj in rok, do katerega morajo biti poslani predlogi.
5.	člen
Kandidate za priznanja in nagrade lahko predlagajo organi občinske skupščine, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge organizacije in društva ter občani občine Grosuplje.
Predlog za podelitev priznanja in nagrade mora biti pismen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi potrebno utemeljitev.
Predlog mora biti komisiji skupščine občine za odlikovanja poslan do, 1. junija v letu.
6.	člen
Komisija skupščine občine za odlikovanja obravnava predloge in po potrebi zahteva od predlagateljev dodatne obrazložitve.
Dokončen predlog o izbiri kandidatov za priznanja in nagrade z utemeljitvijo predloži komisija skupščini občine najkasneje do 1. septembra vsako leto.
7.	člen
Skupščina občine odloča o predlogih za priznanja in nagrade na redni seji. Priznanja in nagrade pa podeli na slavnostni seji, ob občinskem prazniku 29. oktobru.
8.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17-1/76
Grosuplje, dne 1. oktobra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1134.
Na podlagi 180. člena statuta ' občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) in 2. odst. 126. člena po-
slovnika občinske skupščine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o avtentični razlagi 3. odst. 1. člena odloka o občinskih priznavalninah (Uradni ist SRS, št. 5/72)
I
Za ugotavljanje svojstva družinskega člana iz 3. odst. 1. člena odloka o občinskih priznavalninah, se analogno uporablja 25. člen zakona o vojaških invalidih (Uradni list SFRJ, št. 67/72 in 33/76).
II
Za družinske člane — otroke padlih in umrlih borcev NOV se štejejo: otroci, posvojenci, pastorki in rejenci do dopolnjenega 15. leta, oziroma, če se šolajo do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta, če so nezmožni za pridobitno delo pa tudi ves čas, dokler traja nezmožnost, vendar samo, če je nezmožnost nastala pred 15. oziroma 26. letom starosti.
St. 191-4/74
Grosuplje, dne 1. oktobra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
LENART
1135.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), je skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1975
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1975, ki obsega:
a) zaključni račun proračuna občine dln
—	dohodki	14,484.400,02
—	izdatki	13.797.603,45
—	presežek	dohodkov na izdatki	686.796,57
b) zaključni račun rezervnega sklada občine
din
—	dohodki	964.240,35
—	izdatki	10.000,00
—	presežek	dohodkov nad izdatki	954.240,35
2.	člei.
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1975 v znesku 686.796,57 din se razporedi:
—	v proračun občine Lenart za leto din
1976	641.836,57
—	v komunalni sklad občine Lenart
namensko za komunalno opremljanje v industrijski coni	1.960,00
—	na račun sredstev vzajemnega prelivanja med občinami v letu 1975 — vračilo preveč prejetih sredstev po dokončnem ob računu kalkulativnih in ostalih dohodkov v
letu 1975	43.000,00
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Lenart v znesku 954.240,35 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1976.
4.	člen
Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci zaključnega računa proračuna občine Lenart za leto 1975, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/74-243
Lenart, dne 28. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov v bilanci zaključnega računa proračuna občine Lenart za leto
1975
'doh*	Dohodki		Predvideno po planu	Doseženo din
1.	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka	2,347.000	3,510.002,85
2.	Prometni davek na		
	premoženje in na dohodek od premoženja	5,615.000	5,704.660,35
3.	Takse	500.000	518.969,55
5.	Dohodki po poseb. predp.	1.000	1.395,10
6.	Dohodki organov in drugi doh.	285.000	281.895,75
7.	Dohodki od drugih družb, pol skupnosti	5,303.000	4,467.476,40
9.	Prenesena sredstva		
Skupaj:
14,484.400,02
14,551.000
Štev. glav.	Razpored dohodkov namena		Pred vi'leno po planu	Doseženo din
01	Dejavnosti organov družbenopolitične skupnosti	8,358.173	8,212.076,05
02	Narodna obramba	376.000	376.000,00
03 0	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	700.300	684.300.00
04	NegoSipodarske investicije	1,023.324	913.132,05
07	Kulturnoprosvetna		
	dejavnost	20.160	15.916,20
08	Socialno skrbstvo	2,177.909	2,040.677,00
09	Zdravstveno		
	varstvo	71.644	54.920,85
10	Komunalna dejavnost	802.525	802.525,00
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	331.071	242.460,00
15	Gospodarske investicije	280.330	110.328,75
16	Intervencije v gospodarstvu	150.000	139.156,00
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	138.641	89.915,50
18	Kreditna vezana in izločena sredstva	120.923	116.196,05
	Presežek dohodkov nad izdatki	14,551.000	13,797.603,45 686.796,57
	Skupaj:	14,551.000	14,484.400,02
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1136.
Na podlagi 19. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 6/65 in 55/69), 11., 73., 75. in 79. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 14/69, 31/72 in 18/74) ter v skladu z 45. in 153. členom statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1976 sprejela
o n i. o C b o
o ustanovitvi in poimenovanju osnovne šole v Črtomirovi ulici
I
Ustanovi se osnovna šola s sedežem v Ljubljani, Crtomirova ulica. Šolski okoliš omejujejo naslednje ulice oz. ceste: Topniška ulica, Linhartova cesta, Titova cesta in Vilharjeva cesta.
Sola se poimenuje po revolucionarju, marksističnem teoretiku in pedagogu Borisu Ziherlu ter se glasi s polnim nazivom: OSNOVNA SOLA BORISA ZIHERLA, Ljubljana, Crtomirova ulica.
Osnovna šola prične z rednim delom 1. septembra
Dejavnost osnovne šole Borisa Ziherla je vzgoja in izobraževanje šoloobveznih otrok.
III
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do osnovne šole Borisa Ziherla izvršuje Skupščina občine Ljubljana Bežigrad.
Šolski objekt s pripadajočimi učnimi in drugimi funkcionalnimi prostori za delo osnovne šole zagotovi sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov iz sredstev krajevnega samoprispevka.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad pa zagotovi pripadajoče zemljišče, sredstva za kompleksno komunalno ureditev funkcionalnega zemljišča z vsemi komunikacijami ter finančna sredstva za nakup učil, drobnega inventarja in zagonskih sredstev.
Osnovno dejavnost šole financira samoupravna interesna skupnost za izobraževanje občine Ljubljana Bežigrad.
IV
Razpis delovnih mest za pedagoške in tehnične delavce izvede začasni svet šole, ki ga je imenovala Skupščina občine Ljubljana Bežigrad.
V
Do konstituiranja osnovne šole Borisa Ziherla vodi šolo, v skladu s prvim odstavkom 16. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, ravnateljica šole Vlada Djokič. kot začasni Izvršilni organ šole v ustanavljanju, ki vodi delovni proces, sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja v zvezi z ustanovitvijo šole,
skrbi za zakonitost dela šole v ustanavljanju in izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene v aktu o ustanovitvi.
VI
Rok za konstituiranje osnovne .šole Borisa Ziherla je šest mesecev od njene ustanovitve.
VII
Odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1137.
Na podlagi 159. in 177. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine na skupnem'za-sedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1976 obravnavala dopolnilno imenovanje članov volilne komisije in sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije
I
V občinsko volilno komisijo se imenuje:
1.	Marija H u m e r, predsednik, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Ljubljana, Dolenjska c. 54
2.	Janez Srebot, namestnik predsednika, sodnik Občinskega sodišča I. v Ljubljani, Ljubljana, Prisojna 7
3.	Ivan Lesjak, tajnik, samostojni svetovalec za pravne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Streliška ulica
4.	Katarina Končan, namestnik tajnika, dipl. pravnik — pripravnik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Rožna dolina Cesta II/30a
5.	Alojz Hren, član, polkovnik JLA, Ljubljana, Puterlejeva 55
6.	Majda Stupica, namestnik, vodja splošno kadrovske službe INDOV Ljubljana, Ljubljana, Linhartova 64
7.	Majda S k r j a n c , član, inženir kemije v Kemični tovarni Moste, Ljubljana, Vošnjakova 4
8.	Terezija Prevc, namestnik, delavki v KTM, Ljubljana, Rožna dolina Cesta XV/11
9.	Marjan Vrtačič, član, medicinski tehnik, Ljubljana Polje, Studenec 46
10.	Maks Gerbec, namestnik, vodja splošne službe Izolirka, Ljubljana, Goce Delčeva 3
II
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o imenovanju občinske volilne komisije za volitve delegacij in delegiranje delegatov v skupščino
občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 9/74).
III
Ta sklep začne veljati takoj ko ga sprejme skupščina občine.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
1138.
Na podlagi 6. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela dne 28. septembra 1976 in seji Zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 sprejela
ODLOK
o dopustnosti gradnje na delu zazidalnega otoka ŠS 108/1 v Šentvidu
1.	člen
Dovoli se gradnja na delu zazidalnega otoka ŠS 108/1, ki obsega parcele št. 331, 332/1. 332/2, 333/1 in 334 k. o. Šentvid, na osnovi detajlne urbanistično-t'eh-nične dokumentacije »Predlog ureditve in adaptacije objektov TEKSTIL, TOZD GALANT«, ki jo je izdela! ljubljanski urbanistični zavod pod št. proj. 2163/76 v maju 1976. Ta dokumentacija v detajlu grafično in tehnično ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje.
2.	člen
Lokacijsko dovoljenje za to gradnjo se izdaja neposredno na osnovj dokumentacije iz 1. člena.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane,
4.	člen	*
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v . Uradnem lisiu SRS.
Št. 1-351-010/76
Ljubljana, dne 28. septembra 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
1139.
Na podlagi 6. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 28. septembra 1976 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 sprejela
ODLOK
o dopustnosti gradnje kanalizacijskega omrežja za odpadno in meteorno vodo na delu območja ŠS 5/2 — ,	Pod hribom
1.	člen
Dovoli se gradnja kanalizacijskega omrežja za odpadno in meteorno vodo na delu območja ŠS 5/2 — Pod hribom, ki obsega pare. št. 897, 899, 902, 903 in 1882 k. o. Zg. Šiška, neposredno na podlagi lokacijske dokumentacije.
2.	člen
Lokacijsko dovoljenje za gradnjo tega kanalizacijskega omrežja se sme izdati potem, ko Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška izda sklep o skladnosti lokacijske dokumentacije za to gradnjo z urbanističnim načrtom mesta Ljubljane.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb * Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Ta - odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-351-010/76
Ljubljana, dne 28. septembra 1976.
*
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1140.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) je Izvršni svet občine Šentjur pri Celju na seji dne 21. septembra 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga rešitve regionalnih vpadnic v urbanem naselju Šentjur pri Celju
I
Izvršni svet občine Šentjur pri Celju daje v javno razgrnitev predlog rešitve regionalnih vpadnic v
urbanem naselju Šentjur pri Celju po projektu št. 152/76, ki ga je izdelal Razvojni center Celje.
II
Predlog rešitve regionalnih vpadnic v urbanem naselju Šentjur pri Celju se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na krajevni skupnosti Šentjur pri Celju vsak dan od 7. do 14. ure.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlog pripombe in predloge delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani.
k	IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-28/76-2
Šentjur pri Celju, dne 21. septembra 1976.,
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur
Jože Bučcr, dipl. inž. a«r. 1. r.
POPRAVEK
V odloku o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 20-968/76 z dne 10. VIII. 1976 so tele napake:
v 1. členu v zadnji vrsti se za besedi »kazenske določbe« vstavi beseda »prehodne«,
v tretjem odstavku 5. člena se beseda »ogrevalnih« nadomesti z besedo »ogrevanih«,
v zadnji vrsti 6. člgna se beseda »iz« nadomesti z besedo »od«,
v prvem odstavku 13. člena se v četrti in peti vrsti črta beseda »preskoči« in nadomesti z besedo »prekorači«,
v prvem odstavku 17. člena se črta beseda »toplovodnih« in nadomesti z besedo »toplotnih«,
v drugi vrsti 36. člena se črta besedo »izdatnem« in se jo nadomesti z besedo »izdanem«,
v četrti alinei prvega odstavka 40. člena se črta beseda »razrešitve« in nadomesti z besedo »razširitve«,
v tretji vrsti 48. člena se črta beseda »prek«,
v 49. členu se črta številka »100.000 K cal« in nadomesti s številko »1,000.000 K cal«,
v 55. členu se v drugi alinei črtajo besede »odjemalci in dobavitelji« in nadomeste z besedami odjemalcem in dobaviteljem«,
v prvem odstavku 59. člena se za besedo odjemalec črta »in« ter nadomesti z »ali«,
v 60. členu se črta »— 5 "/o« in nadomesti z » ± 5 •/»«,
v 68. členu se črta beseda »Proračun« in nadomesti z besedo »Poračun«,
v 69. členu se črta beseda »pri« in nadomesti z besedo »po«,
v 76. členu se besedi »Elektro-Ljubljana« nadomestita z besedama »Elektro-Ljubljani«,
v drugem odstavku 85. člena se Črtajo besede »iz tega člena (1. odstavek)« in nadomestijo z besedami »iz 1. odstavka tega člena«.
Sekretar
Skupščine mesta Ljubljane Ivan Hafner 1. r:
VSEBINA
Stran
1100.	Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije
za obdobje 1976—*1980	.	1429
1101.	Družbeni dogovor o pospeSevanju Skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 1440
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1102.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o oblikova-
nju stanarin v letu, 1976 na območju ljubljanskih občin	1446
1103.	Sklep o potrditvi zaključnih računov in finančnih
načrtov skladov pri Skupščini mesta Ljubljana	1446
1104.	Sklep o izvolitvi predsednika Občinskega sodišča I
v Ljubljani	1446
1105.	Sklep o izvolitvi sodnika Občinskega sodišča I
V Ljubljani	1447
1106.	Sklep o Izvolitvi sodnika občinskega sodišča II
v Ljubljani	1447
1107.	Sklep o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I
v Ljubljani	1447
1108.	Sklep o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča H
v Ljubljani	1447
1109.	Sklep o imenovanju ravnatelja I. gimnazije Ljubljana, Peričeva 4	1447
1119. Sklep o imenovanju ravnatelj* gimnazije Poljane,
Strossmajrerjeva i	1448
1111.	Sklep o imenovanju ravnatelja VI. gimnazije v Ljubljani, Zaloška 49	1448
1112.	Sklep o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za
strojništvo, Ljubljana, Aškerčeva 7	1448
1113.	Sklep o imenovanju ravnatelja Elektrotehniške šole
v Ljubljani, Vegova 4	1448
1114.	Sklep o Imenovanju direktorja Mestne galerije Ljubljana, Mestni trg 5	1448
1115.	Sklep o soglasju k Imenovanju direktorja Kinematografskega podjetja Ljubljana, Nazorjeva 2	1448
1116.	Sklep o soglasju k razrešitvi namestnika Občinskega
javnega tožilca v Ljubljani	1449
1117.	Sklep o soglasju k imenovanju dveh namestnikov
občinskega javnega tožilca v Ljubljani	1449
1118.	Sklep o razrešitvi In Imenovanju članov komisije za
finance In proračun (Ljubljana)	1449
1119.	Sklep o razrešitvi In imenovanju Članov komisije za
urbanizem, regionalno in prostorsko planiranje (Ljubljana)	1449
1129. Sklep o razrešitvi In imenovanju članov komisije za
stanovanjsko In komunalno gospodarstvo (Ljubljana) 1450
1121.	Sklep o razrešitvi in Imenovanju članov komisije
za družbenoekonomske odnose (Ljubljana)	1450
1122.	Sklep o razrešitvi In Imenovanju članov komisije za
družbenopolitični In komunalni tistem (Ljubljana) 1450
Stran
1123.	Sklep o razrešitvi in imenovanju Člana komisije za
družbeno nadzorstvo (Ljubljana)	1451
1124.	Sklep o razrešitvi in imenovanju Članov komisije za
verska vprašanja (Ljubljana)	1451
1125.	Sklep o razrešitvi in imenovanju predsednika ter
imenovanju Člana statutarnopravne komisije (Ljubljana)	1451
1126.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka
Tehniške šole za strojništvo pri Zavodu za izobraževanje in produktivnost dela v Novem mestu (Ljubljana)	1451
1127.	Sklep o razrešitvi načelnika uprave za inšpekcijske
službe Skupščine mesta Ljubljane	1451
1128.	Sklep o imenovanju naCelnika uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane	1452
1129.	Odlok o sprejetju zazidalnega naCrta za zazidalno
obmoCje Mali vrh (Grosuplje)	1452
1156. Odlok o sprejetju zazidalnega naCrta za zazidalno
obmoCje StiCna—Vir Sl (Grosuplje)	1452
1131.	Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu občine Grosuplje	1453
Stran
1132.	Odlok o priznanjih in nagradah »Louisa Adamiča«
(Grosuplje)	1454
1133.	Pravilnik o kriterijih in postopku za podelitev priznanj in nagrad »Louisa Adamiča« (Grosuplje) 1454
1134.	Sklep o avtentični razlagi 3. odst. 1. člena odloka
o občinskih priznavalninah (Grosuplje)	1455
1135.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lenart
za leto 1975	1455
1136.	Odločba o ustanovitvi in poimenovanju osnovne šole
v Crtomirovl ulici (Ljubljana Bežigrad)	1457
1137.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije
(Ljubljana Moste-Polje)	1457
1138.	Odlok o dopustnosti gradnje na delu zazidalnega
otoka Ss 108/1 v Šentvidu (Ljubljana Šiška)	1458
1139.	Odlok o dopustnosti gradnje kanalizacijskega omrežja za odpadno in meteorno vodo na delu območja
Ss 5'2 — Pod hribom (Ljubljana Šiška)	1458
1140.	Sklep o javni razgrnitvi predloga rešitve regionalnih
vpadnic v urbanem naselju Šentjur pri	Celju	1458
— Popravek odloka o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja (Ljubljana) 1459
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 240 din Inozemstvo 350 din — Reklamacije se upoštevajo te mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava. Ljubljana, Veselova H, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 _ 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72