UREDNIŠTVO Svetko Kobal - 80-letnik Svetko Kobal je IS. decembra 2001 praznoval svojo SO. obletnico rojstva. Rojen je bil v stari loški družini v Karlovcu T. kot zadnji otrok Valentina in Marije Kobav. Oče. Rokov Tine. se je kot zidar in soboslikar ukvarjal tudi /, rejo ka narčkov in izdeloval modele za loške kruhke- . ki so bili tudi tradicionalen izdelek predniki >\. Osnovno šolo ji' Kobal obiskoval v Škof ji Loki, nato pa gimnazijo v Ljub ljani, kjer je 19tl maturiral. Že leta I9il se je vključil v OF, bil sekretar mladinske organizacije, proti koncu leta pa postal povezovalni člen med Cankarjevim ba taljonom in terenom. V tem svojstvu je vodil partizane-prostovoljce v Cankarjev bataljon, bil soorganizator akcije na zapore 21. 12. 1941, in udeleženec borbe na Valterskem Vrhu v Poljanski dolini 27. 12. L941. Po dražgoški bitki in umiku dela Cankarjevega bataljona v Poljansko dolino je poskr bel za obisk dr. Viktorja Kocjančiča pri ranjencih. 2$. 1. 1942 je bil v Kranju aretiran in je nato preživel vso kalvarijo v zaporih v Begunjah, Celovcu, na Dunaju, v KL Auschvv itzu. Gusenu in Mauthausnu. Spomladi leta 1944 je pobegnil s prisilnega dela pri Linzu in se ponovno vključil v partizane. Tu je napisal prvo knjižico o Mauthausnu. Nato je bil politični funkcionar v Go renjskem. Kokrškem in Jeseniško-bohinjskem odredu. Januarja je prešel na Primor sko v IX. korpus in se z njim udeležil borb za osvoboditev Trsta. Po demobilizaciji leta 1948 se je zaposlil na ('.lav nem odboru Ljudske tehnike, leta 1953 je bil izvoljen v Ljudski odbor v Škofji Loki. in 22. 1. J95i postal predsednik Skupščine občine Škofja Loka. Takoj se je vključil v delo Muzejskega društva in podprl izdajo Loških razgledov. Na položaju župana je bil skoraj do leta 1959. ko je bil izvoljen za pod predsednika Ol.O Kranj. V času njegovega županovanja so v Loki potekala ob novitvena dela na obzidju starega mestnega jedra (po zamisli arh. Plečnika), izkopa vanja stolpa na Kianclju in dela na vzpostavitvi prometnega vozlišča - avtobusne postaje. Sodeloval je pri pobudah za širitev gospodarske dejavnosti v Loki. Ravno 265 LOŠKI R.\/<,ll l>l iN tako pa so v tem času potekala tudi intenzivna pogajanja s Sekretariatom za notranje zadeve Slovenije o usodi gradu in podjetja Motor. V letu 1958 so ta pogajanja pripe ljala do uspešnega konca; zapornike izgradil so preselili drugam, podjetje Motor pa je prešlo v civilno upravo. Izpolnila se je davna želja Ločanov in Muzejskega društva, da se muzej iz Puštalskega gradu preseli na loški grad. Grajska vrata so se 1. L. 1959 odprla, na gradu pa je bila 16. 8. 1959 že slavnostna prireditev ob odprtju muzejskih zbirk. V tem času je bil Kobal izvoljen za poslanca v republiško skupščino. Kot pod predsednik okraja Kranj je vodil tudi Vodno skupnost Gorenjske in okrajno banko. V tem časti sta bila v Loki sanirana dva mostova in sicer zgrajen novi most pri Šeširju ter most proti Trati. Leta L962 je bil Kobal imenovan za podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ves čas pa je sodeloval v raznih odborih skupščine. Ko so se začele predpriprave na gospodarsko reformo, je bil 18. junija 1963 ime novan za državnega podsekretarja v Sekretariatu za splošne gospodarske zadeve, ki je piev zel te predpriprave pod vodstvom Borisa Kraigherja. Čeprav je živel v Beo gradu, je ves čas vzdrževal zveze z Muzejskim društvom. Zlasti si je prizadeval, da bi se dr. Pavlu Blazniku s preselitvijo iz Celja v Ljubljano omogočilo dokončanje knjige o loškem gospostvu. Kobal se je 16. t. 1965 vrnil v Ljubljano in bil imenovan ZLI republiškega sekretarja na Sekretariatu za gospodarstvo Slovenije, v katerega so se združili vsi dotedanji gospodarski resorji. V tem časti sta vlado vodila Janko Smole in Stane Kavčič. To je bila doba izvajanja gospodarske reforme, uvajanja tržnih kri terijev v poslovanju ter uveljavljanja samostojnosti gospodarskih organizacij, \jegov mandat sekretarja za gospodarstvo je potekel 2