Leto LX\TL, ŠL J& Ljubljana, petek 19. oktobra 1934 Cen Dta Vr en Iznaja Tsa* dan popoldne, lavzemal nedelje in prasnite. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Dta S.-, večji In sera ti petit vrsta Dta 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Dta 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CIPRAVN1BTVO LJUBLJANA, Knafljeva utica ftt. 1 Telefon: Si22. 5123, 5124, »J5 ta 2199 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 6A, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon Št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Racun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.331. - -» y ■ r oslednje slouo Topolskega go Poslednje slovo od Viteškega kralja Aleksandra h Uedinitel ja, ki so ga včeraj položili na Oplencu v grobnico njegovih velikih prednikov Beograd, 19. oktobra, v. Med sviranjem žalne simfonije je tiho krenil dvorni vlak s krsto pokojnega viteškega kralja in s člani kraljevske rodbine, predsednikom francoske republike in tujimi vladarji ter kraljevskimi princi iz kolodvora. V presledJtih po 15 minut sta sledila še dva posebna vlaka. Eden je bil določen za predstavnike tujih držav in diplomatski zbor, drugi posebni vlak pa za narodne poslance itn senatorje. Narod se kleče poslavlja od velikega sina Ob vsej progi ie bil v nepretrganih vrstah zbran narod. Na mnogih mestih so kmečke žene in otroci potrosili vso progo z jesenskim poljskim cvetjem. Tisoči in tisoči preprostih kmetov in kmetic so kleče s prižganimi svečami in bakli ami čakali ob progi, da se poslednjič poklonijo svojemu vladarju in gospodarju. Vmes je bilo videti velike črne zastave in s črnim florom prevlečene državne trobojke. Mnogi so držali v rokah preproste vence, ki so jih polagali na rob železniške proge, ko je privozil mimo vagon s posmrtnimi ostanki kralja. Kakor v Beogradu in drugod, koder je vozil dvorni vlak s posrnrtnimi ostanki, je bilo tudi na tej poslednji poti od Beograda do Mladenovca videti, kako neizmerna je žalost, ki je navdajala ves narod in iz oken vagonov se je lahko pri počasni vožnji mimo kolodvorov videlo pri starih in mladih, moških in ženskah in otrocih objokane oči. Topolski gospod med svojimi šumadinci Prijazno mestece Mladenovac, kjer so se vlaki ustavili je bilo vse zavito v črnino. Od kolodvora pelje široka, nekoliko stotin metrov dolga ulica, ki je bila vsa posuta s poljskim cvetjem. Na koncu te ulice je bil postavljen ogromen oltar in tudi se je vršil še enkrat cerkveni obred z blagoslovom, ki je pomenil obenem zadnje slovo blagopokojnega kralja iz one kmečke sredine, iz katere je on, gospod Topolski, po svojem pra-dedu Karadjordjevicu sam potekal, v kateri sred mi se je tako rad in tolikokrat mudil. Na tisoče in tisoče ljudstva je polnilo ulice. Ko so položili krsto na pogrebni avtomobil ter je bil dan znak za odhod v 24 km oddaljeno Topolo, je zopet visoko vzkipela velika narodna tuga. Visoko v zraku pa so brneli motorji neštetih letal, ki so spremljala iz Beogra-do sem žalni vlak na njegovi poti. Vsa cesta od Mladenovca do Topole je bila obrobljena od gostega špalirja ljudstva. Zbrana je bila vsa Sumadija na tej poslednji poti. Od časa do časa je bil špa-lir prekinjen od črnih slavolokov in oživljen od tisočev kmečkih konjenikov, ki so prihiteli z najoddaljenejših krajev s črno ovitimi državnimi zastavami, da se poslednjič poklonijo svojemu viteškemu kralju. Iz Beograda je med tem prispelo vseh 20 velikih kamijonov, na katerih je bil naložen en del onega ogromnega števila vencev, ki so bili poklonjeni na mrtvaški oder. Zbrani na velikem trgu v Mladenovcu so ti kaminjond kakor gigantski šopek nudili prekrasen pogled.. V precej naglem tempu se je pogrebni sprevod, katerega so se poleg članov kraljevske rodbine in tujih zastopnikov udeležili tudi kraljevska vlada, velik del narodnih poslancev in senatorjev ter visokih državnih funkcionarjev, v več 100 avtomobilih pomikal proti Topoli. Pred vhodom v to rojstno vas rodbine Kara-djordjevičev je bil zgrajen, ves v črno ograjen ogromen slavolok. Na njem se je blestel napis: »Pozval si nas, viteški kralj: Čuvajte Jugoslavijo! Mi ti odgovarjamo: S Teboj smo jo ustvarili, čuvamo jo in čuvali jo bomo na veke«! Mimo doma Karadjordjevicev Nad Topolo se dviga griček, na katerem je oplenska zadužbina s kraljevsko zini kraljevski sel jaški dom. njegova preprosta vila zgrajena v sredi nasadov, najslastnejšega sadnega drevja in sredi prekrasnih vinogradov, katerim je posvečal pokojni kralj toliko nege in ljubezni, prirojene do kmečke grude. Oddelki kraljevske garde in konjenice so bih razvrščeni vse od vhoda v trg Topolo pa de same zadužbinske cerkve. Gardijsko topništvo se je s pripravljenimi topovi postavilo na bližnjih višinah. Mimo KaradjoTdjevićeve domačije, ki s svojo veliko, a preprosto kmečko hišo in poleg nje stoječo majhno cerkvico verno predstavlja dom osvoboditelj s ke dinastije in kjer je pred 130 leti praded dvignil pest proti tlačiteljem naroda, je krenila povorka naroda pred cerkev. Zadnje domovanje Kmetje iz okolice, kraljevski sosedi, so nosili krsto ter jo postavili pred oltar zadužbinske cerkve, ki jo je pokojni kralj s toliko ljubeznijo pretvoril v pravi umetniški božji hram. Tu stojita preprosta monumentalna sarkofaga velikega kralja Djordjeviča in kralja Petra Velikega Ovosboditelja. Tu si je še enkrat spočilo telo velikega pravnuka in sina ob zadnjem slovesu... Oglasil se je patrijarhov »Bože pomiluj«, iz zbora je za donel a še enkrat pesem > Večna j a pamjat«. Na desno doli vodijo stopnice v kripto, prekrasno izdelano in z mozaikom bogato obtoženo prostorno podzemsko grobnico rodbine Karadjordjevicev. V posameznih nišah so prostori za zadnje počivališče. Desno od malega oltarja je bila dvignjena marmornata plošča. Tu je zeval grob. Spremljan od svojih najdražjih je bil tu položen viteški kralj Aleksander I. Uedinitel j k večnemu spanju. V tajin-s t veni poltemi so se tu odigrali pretresljivi prizori zadnjega slovesa od ljubljenega moža in očeta. Ura je odbila 3. Grob se je zaprl Zunaj pa je 110 vojnih letal naših, češkoslovaških, rumunskih in francoskih, zabučalo svojo pesem moči. Vmes so odmevali streli topov, v kratkih presledkih so se oglašale poslednje salve postrojene vojske in zvonenje mrtvaških zvonov se je mešalo z veličastnim akordom naše narodne in državne himne. Vsa nepregledna množica daleč okoli cerkve je popadala na kolena. Globoko pretreseni so stali v cerkvi visoki dostojanstveniki in predstavniki evropskih držav in z našim narodom je ta hip vsa Evropa občutila še enkrat veličino izgube in v duhu si v tem hipu gledal po Jugoslaviji, ko se je iz vsakega sela misel naroda o krenila tja doli proti Topoli in je v dušah bolno odjeknil zamolkli udarec težke marmornate plošče, ki je zaprla grob pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. . - Markovtču, k TOjaJSkemn odposlancu Vasiliju Petkoviču ter k ostalim članom ju-tcoslovenskega poslaništva Nj. Vel. kralj Boris in jim izrekel evo je globoko č*ožalje. Za njim so pri Sli po vrati predsednik vlade Kimon Georgiiev. biv§a predsednika Nikola Mjšanov rn Oankov, nrmiMri in biv£i ministri, seneraliteta. vičfi častnrki. Mani diplomatskega zbora, tuji vojaški odposlanci, veledostojanstveniki. viSie irradniStvo mri- nif»trptev in f«i drnei. k< so prisostvovali žalnt svečanosti. Nj. Ved. kraji Bori« se ie udeležil cerkvene slovesnosti v pehotni eeneralstatoua uniformi s črnim trakom okoli lerve roke. Generali eo imeli velike trne trakove name-stu lente preko P rs. Tudi diplomatski zastopniki eio bili v svorih svečanih drpiomM-ekih jniformoh, vsi druei pa v črnem. Žalne svečanosti V Franciji Pariz, 19. oktobra. w. Francosko prebi vatetvo se je z živim zanimanjem udeleževalo svečanosti ob pogrebu pokojnega kralja Aleksandra v Beogradu. Beograjske svečanosti Je prenašala večina francoskih brezžičnih postaj, ki so jih povsod z veličastnim molkom poslušale ogromne množice ljudstva. V Parizu je bila okoli poldneva v ruski cerkvi zadužnica, ki jo je opravil pravoslavni metropolit Eulogios in so se Je udeležili čl and vlade z ministrskim predsednikom Doumergueom na Čelu. predsednika obeh zbornic, general Weygand ter številri častniki m ves diplomatski zbor. Listi posvečajo dolge Sanke žalostni svečanosti v Beogradu. Obenem razpravljajo tudi o vprašanju, ki so ga sprožili nekateri listi, da bi se utegnila francoska politika izpremeniti. Listi soglasno ugotavljajo, da se francoska zunanja politika ne bo pravnic izpremenila, ker je na mesto pokojnega Barthouja prišel Laval Naglasa jo, da prihod T.*ivala v zunanje ministrstvo ne po. meni nikake nove orientacije francoske zunanje politike. Pariz, 19. oktot>ra. č V Tnak žalost' za pokojnim krrliem Aleksandrom, vladarjem Jiujostovenov, so bik včeraj zaprte vse pariške borae. V Bolgariji Sofija, IS. oktobra. AA. Včeraj ob 11 je bil v cerkvi sv. Aleksandra Nevskeca svečam cerkveni obred v spomin Viteškem j kralju Aleksandru I. Zedioi*elju. ki sta 2b skupno priredili posflani&tvo kraljev. Jugoslavije v Sofifci m bolgarska vlada. Cerkveni svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj Boris s spremstvom, jagoslovenski poslanik Aleksander Cincar - Marković. jucosloven-ski vojaški aiade general&abni polkovnik Vasi 1 je Perković, svetnik poslaništva Dragan Božović, jugoelovenski konzul Dragan Jovanovic in vsi druasi uradniki poslaništva ter konzulata, vsi člani *usoslovenskc kolonije v Sofiji s predsednikom Krstićem na čedu. Nadalje so se Je udeležili predeed vlade Kimon Georcijev s člani vlade, vsa sene-rah'teta m vsi vieji oficirii sofijske sarni-riie. bivša predsednika vlade Nikola Muža-nov m Aleksander Cankov. mnogo bivših ministrov, višje 'iradništvo vseh ministrstev, vsi člani dfploaNl tskeea zbora, zastopniki vseh veroizpovedi, predstavnJiki vseh patriotskih, človekoljubnih in kulturnih društev, bolgarski javni delavci, bolgarski In tufi novinari!, bW§i ruski carski generali z ruskimi emigranti m veliko Število sofijskega praM vaJM^u. Velikanska cerfcjev sv. Aleksendra Nev-skeea je bila prepolna Hidi. tako da Hh je mnogo roorsk) ostati zunei. Ves prostor-M trg Aleksandra Nevskega tla do Sobranja ie bil poln meščanov, dijakov in srednie- v inozemstvu Sredi cerkve je bila pred oltarjem ua visok etn odru postavljena velika elika pokojnega kralja Aleksandra. Točno ob 11. so se odprla velika vrata in na sredo cerkve so stopili v svečanih oblačilih člani bolgarskega er. sinoda, mitropoh'ti. arhiereji ter svečeniki. Ob istem času ie prišel ▼ cerkev XI. Vel krali Boris s spremstvom in zarvzel prostor na desni pred velikimi vrati ter povabil po članu svojega spremstva iugoslo-venskesra poslanika Aleksandra Cinear-Markoviča. naj se imi pridruži. Poslanik Cincar-Marković je pristopil k Nj. Vel kraltj Borisu in ste oba stala ves Čas svečanosti skupaj. Sofijski mitropolit Štefan je imel pred žalno svečanostjo pretresljiv govor o pokojnem jugoslovenskem kralju. Najprej je obsodil gnusni zločin v Mareeilleu že glede na božjo zapoved, ki p Večna ja pamiaU, so Hi. Vel. krali Boris in vsi prisotni pokleknin" in dolgo klecah v najgloblji potrtosti. Po žalni svečanosti ie prisal namestnik predsednika sv. sinoda mrtropolit Neofit k Ni. Vel. kralju Borisu, nato pa k ju-goslovenskemu poslaniku C in car-Mark oviću ter i Jfiosiovenskemu vojaškemu atašeju Vasiliju Petkoviču. k vsem uradnikom juffo-elovenskega poslan MH v a in konzulata ter Hm izrekel globoko eožarfe v imenu bolgarske cerkve zaradi tragične smrti pokojnega VJ-♦eskeea kralja Aleksandra T. Zedinftefta. Za mitropolitom Neofitom je pristopil k Aleksandrvj Ofc*- Odhod tujih delegacij Povratek kralja Karola v Rumunijo — Danes je ▼< inozemskih delegacij odpotovala iz Beograda Beograd, 19. oktobra, p. Ob 11. dopol dne je Nj. Vel. rumunski kralj Karolj odpotoval s svojim spremstvom iz Beograda nazaj v Rumunijo. Na postaji so se poslovili od njeera Nj Vis knez Pavle, člani vlade in rumunski poslanik s svojim oseb jem. Snoči ob 23. je odpotoval Iz Beograda zastopnik Italijanskega kralja Duca di Spo leto. Na železn'ški posta j* se je poslovil od njega NJ. Vis. knez Pavle. Vlado sta zastopala notranji minister 24ka L*azlč( mini 8ter za telesno vzgojo dr AndjeMnovIČ ter minister za promet Kuusmanović. Navzoč je bil tudi italijanski poslanik Galll z vsem poslan i šk i m osebjem Po pregledu častne čete se je Duca di Spoleto poslovil od kne au Pavla ter odpotovai v Rim. Ko se je Nj. Via. knez Pavle vračal s perona v dvorno čakalnice, mu je na tisoče rjudi, ki so čakali na vlake, priredilo burne ovacije, ki so trajale, dokler se ni odpeljal proti dvoru. Snoči Je z orijetaim ekspresom ob 22.55 odpotovalo tudi zastopstvo pariške občine, ki ga spremljajo do meje zastopniki beo grajske občine. Ob 11.30 je odpotovala z vlakom v Split delegacija angleške mornarice s lan to m angleškega sredozemskega vodnega brodovja admiralom Fisherjem. Angleškemu admiralu je izkazala na peronu postavljena Častna četa čast, k slovesu pa so prišli tudi mnogoštevilni nafti mornariški oficirji. Istočasno so odpotovali tudi francoski letalci in mornarji, ki J1m je prav tafeo bv kazala čast naša častna straža. Že ob potnoči so odpotoveM x bn ilm vlakom predsednik češkoslovaške vlade Malypetr, ministra Bradač In Derer, gene. raln: Inspektor čsl. vojske general Strovv. šef generalnega štaba general Krejcl ta namestnik Hnsarek Od češ kos lova *ke de4e-erarije so se poslovili v 'memi vlade vo$nl minister general Mtk>vanov4e\ ministar sa telesno vsgojo dr. AndJtHnovlć, notran.f* minister Larič, minister za sociamo politiko dr. Nov%k in minister za gradbe dr. Srknrj. Predsednika vlade je zastopaj sef Presbiroja dr. Lnkovič K slovesu je priftel tudi češkoslovaški -zunanji minister dr. Be-neš, ki je ostal v Beogradn zaradi A—i nje konference stalnega sveta Male antan-te Prav tako se je poslovil od delegacije češkoslovaški poslanik WeTrner i poslanfcškfm osebjem. Zločinsko gnezdo se razkriva Na zahtevo francoskih oblasti sta bila v Italiji aretirana dr« Pavelić in Evgen Kvaternik, ki bosta izročena francoskim oblastem Pariz, 19. oktobra. Na zahtevo francoskih oblasti je italijanska policija včeraj aretirala v Torinu znanega voditelja teroristične bande, ki se skriva v Janka posti, dr. Ante Pavelića m njegovega pomočnika Evgena Kvaternika. Francoske oblasti so ugotovile, da je prišel dr. Pavelić 29. septembra v Afarseille in je stanoval v hoteto blizu kolodvora. V njegovem spremstvu je bila neznana ženska, stara okrog 40 let. Dr. Pavelić se je vpisal v hotelsko knjigo kot dr. Pavelesco, vodja urada rumunskih državnih železnic, stanujoč v Bukarešti. Navedel je, da prLtaja iz Pariza. 1. oktobra je odpotoval neznano kam. Šele po izvršenem atentatu s© j© pojavil v Torino, iz česar sklepajo, da se je skrival kje v Franciji, najbrže v bližini Pariza in čakal, da bodo njegovi plačanci izvršili atentat. Italijanske ob- lasti so dr. Pavelića in Kvaternika takoj po aretaciji zaslišale, seveda pa sta oba odločno tajila, da bi bila v kaki zvezi i atentatorji. Toda francoske oblasti imajo v rokah nepobitne dokaze, na podlagi katerih je že bila danes rzročena Italijanskim oblastem zahteva, da izroče Pavelića in Kvaternika francoskim oblastem v svrho nadaljnje preiskave m konfrontacije z aretiranimi atentatorji. Aretacije v Celju Celje, 19 oktobra. Snoci so celjski orožniki v dvorcu v Medlogn pri Celju, ki je last upokojenega polkovnika. Slavka Kvaternika, očeta terorista H>r«eia Kvaternika, aretirali njegovo mater Kvatemlkovo in njegovo sestro, ki je poročena z nekrm Berlinčanom. Oipelja': so |i v aanore okrožnega aodisfca v Celja. Konference zunanjih ministrov Beograd, 19. oktobra, p. Ot> K)JO dopoldne so se sestali v našem zunanjem ministrstvu zunanji ministri Mcle antante Bogoljub Jevtić. Titiriescu in ch\ Beneš. Njihova posvetovanja so trajala do 1. popoldne, ko je bil izdan tudi oficielni komunike o njihovem stališču glede na sedanji mednarodni položaj Za 5. popoldne je napovedana konferenca zunanjih ministrov držav balkanskega sporazuma. Jugoslavije, Turčije. Grčije in Rumunije. Zunanji ministri Jevtić. Rnž-di bej. Maksi m os in Tittrlescu bodo ob tej priliki obravnavali vsa vpraianja, ki so na dnevnem redu mednarodne politike Tudi o tej konferenci bo wčw drevi oficielen komunike. Pomcare v Paittheoira Par te, 19 Oktobra. AA. Včeraj ob 10. fiopoMne so prepeljati truplo btvSega predsednika repuoHke Raymond* Poincareja v Sestanek Narodnega predstavništva Beograd, 19. oktobra. Kakor Je bilo ie javljeno, se popoldne sestane Narodna skupščina k seii. na kateri bo pročitan ukaz kraljevega namestništva o zaključitvi njenega sedanjega zasedanja Za 17.30 je napovedana seja senata, na kateri bo prav tako prečitan ukaz o zaključitvi sedanjega zasedanja. Jutri dopoldne se po ustavi prične redno zasedanje Narodne sirup^čtne m senata, ki bo otvorjeoo s čitanjem ukaza kraljevega namestništva. Jutrišnjim sejam Narodne skupščine in senata bosta do izvolitve novih nredsedništev predsedovala najstarejši narodni poslanec odnosno senator. Nato bodo volitve novih odborov Narodne skupščine in senata. Sorzna poročila, INOZEMSKE BORZE. Curlh, 19. oktobra. Parts 30.31, Looooo 15.025 Newyork 804.—, Bruselj 71.60, Madrid 4-1-87Ć. Amsterdam 107.1*. Berttn Strmo 2. »SLOVENSKI NARODt. dne 19. oktobra 1934 • wJ>š&#&n 4:=;. < Slovenija svojemu kralju na zadnjo pot vsem zedftt^etfiftf; Od Opienca prihaja silen glas, pretresa mestni dom in daljno vas: »Poslušajte! Va§ Zedinitelj ne spi. Postal je vaš budi tel j. Vas Vite2 poln nesmrtne slave od Vardarja do gorske Save nesmrtno pesem poje vsem okolu: Kraljici, Domu, Rodu in Prestolu.« Kraljici: »Ne jokaj, žena! Nisem ves umrl. Prišel sem, da Ti solzo bom utrl. Ukoreninil sem se v tvojem domu, ukorenin 1 sem se v svojem domu; poslej bom živel v sinu tvojem, poslej bom vladal v sinu svojem; kot živel, vladal sem doslej!« Narodu: »Ne plakaj, dragi narod moj! Ne zgrne grob se nad menoj. Ukoreninil sem se v svojem rodu, ob vsakem Vašem domovinskem godu: pred vami dvignem se iz groba, pogledat pr'dem, če zvestoba še čuva Jugoslavijo.« Kraljestvu: »Moj grob in glas, pozdravi jo: junaško Jugoslavijo! O alata moja Kraljevina, moj up in moja bolečina! Zaradi Tebe moral sem umret1, zaradi Tebe hočem še živeti: Tvoj kralj nikoli ne umre!« SILVIN SARDENKO Rog. Slatina, 18. oktobra 1934. Ljubljana: Ljubljana, 19. oktobra. Zadnja žalna manifestacija v našem mestu je bila najbolj prisrčna in globoka, saj je privrela s pesmijo prav iz dna src. Že pred 14. so se pred mestnim magistratom jele zbirati množice z vseh strani mesta, da je bil mestni trg nabito poln od stolnice pa daleč proti Tranči. a natlačena je bila tudi vsa Stritarjeva ulica. Na magistratu je gorel napis a Slava mučeniku Aleksandru I.«, spodaj je pa v ognju žarel vzklik >2ivio kralj Peter II.« Ob spomeniku kralja Petra I. je stal zlati paladij Glasbene Matice v družbi zastav »Ljubljanskega Zvona« in »Ljubljane«, a na drugi strani se je svetila skozi flor čestitljiva zastava NSZ, ki je nekdaj vodila tržaško delavstvo in vse Slovence. Tudi »Orjuna« je prišla z zastavo In črni flori so pokrivali trakove na prsih članov akad. društva »Jadrana« in »Preporoda«. Za šumljajočim vodnjakom se je postavila častna četa in godba »Sloge«, a nasproti magistrata so stale dolge vrste gasilcev pod vodstvom župnega načelnika Vr-binca. Prav mnogo je bilo aktivnih in rezervnih oficirjev, korporativno se je pa proslave udeležila »Soča« In več drugih organizacij. Prikorakal je tudi sokolski naraščaj, zlasti močno so bilo pa zastopano žen-stvo. Med vodnjakom in magistratnim stopniščem so stali predstavniki najrazličnejših organizacij in korporacij, med njimi tudi predsednik advokatske zbornice dr. Žirov-nik, zastopnik rektorja dekan dr. Krek z večimi profesorji, sreski načelnik Zniderčič, podžupan Jarc z županjo Olgo Pucovo. na sredi pa so prisostvovali žalni svečanosti ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer a soprogo in divizionar Cukavac s komandantom mesta generalom Jovanovičem in generalom Pekičem. Gneča je bila tudi po vseh oknih, kjer so povsod gorele luči, pod stopniščem so pa čakali pod vodstvom komponista Zoriva Prelovca vsi organizirani in neorganizirani ljubljanski pevci. Točno ob 14.30 sta zvonjenje pretrgala dva rezka topovska strela in nastala je presunljiva tišina. Pobožnost petminutnega molka je zadušila vse glasove in ves promet po vsej državi, še zastave so obstale s pla-hutanjem, le luči so trepetale v florlh in solze so se lesketale v očeh. Kakor otrple so množice klonile zglavo v najbridkejši žalosti. Počasi so oblaki odgrnili solnce in predsednik Hubadove župe dr. Svigelj je začel proslavljati pokojnega kralja Petra v obširnem govoru kot pokrovitelja jugosl o venskih pevcev. Ko je zabučal trikratni vzklik »Slava« med zidovi mestnega trga, so zadoneli pretresljivi akordi čestiljive naše žalne pesmi r-Usliši nas, Gospod« ... za njo je pa ubrano in mogočno odmevala »Človek glej . ..« Valove pesmi: »Truplo mirno naj počiva___« je spet obsijalo solnce. Se »Poslednje slovo« so iz srca zapeli pevci, nato so pa predrle tri častne salve ozračje in spet so se oglasili zvonovi ter topovi, nadvse je pa zavalovala državna himna ... Množice so se spet mirno razlile po ulicah, ki so bile preozke, da bi jih bile spustile skozi. Tudi Majd j in trg se je napolnil, predno je ljudstvo odšlo izpred magistrata. Kranj: Kranj, 18. oktobra. Ze na večer pred dnevom pogreba je bilo vse mesto zavrto v na>globljo žalost in tišino Vse svetilke v mestu so bile ov te v črn pajčolan. v mraku so svetile samo luči pred podobami blagopokojnoga kralja Izložbena okna kranjskih trgovcev so »spremenjena v lepe oltaroke. Ljudje so se v skupinah ustavljali pred posameznimi izložbami. Priznati moramo, da so naši trgovci ki ostali zasebniki s toliiko vnemo n okusom uredili svoja okna, da se je vse mesto izpremenilo v velik hram. v katerem so onega, v katerem je biJo poosebljeno vse naše idealno stremljenje Ganljivo je opa-same slike in kipi kralja Mučenika: ljudje romajo kakor od srverhjje do svetinje, v vseh gorenjskih srcih se je naselila trpka žalost in prejirertka zavest, da ■DO izgub li zova ti. kako je pretresla kraljeva smrt našeg* kmeta. vsi. od najimenitnejšega do najpreprostejšega človeka, nosijo žalne znake. Ko pa prebirajo naš ljudje dnevnike, se nihče ne more vadrzat: solza Vaa čast našim trgovcem, ki so t toliko ljubeznijo priredili žalne olta-ike, ki to brez dvoma še povečali veliko na-o žalost nad najširšimi sloji. Najlepše je brlo gotovo okno pisarne mestne občane: okna nekaterih kranjskih trgovin pa so urejena s tako skrbjo m okusom, da se ljudje kar težko Vocrijo od kraljevega lika in se stamo vračajo in postajajo pred podobo viteškega kralja. Krasne so izložbe trgovcev Savn ka, Sirca. Prca Sajov'ca in Božića, tovarne Ika, trafik Kerčeve in Komatarjeve ter tvrdike Bata, ki je prva počastila spomin blego-pokojnega kralja z niegovo v črno odeto sliko. Lepo je okno Mestne hranHnice advokat dr. St. Sajovic pa je postavi] v okno še krasni fotografiji visokega, kraljevega para. k; je obiskal Kranj 1. avgusta 1926 pri odkritju spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Velika slika, spomin na ta drag obisk je v oknu slaščičarne Mohor. Najlepša pa je brez dvoma slika celotne kraljeve postave v naravni velikosti v izložbi Terconove trgovine. Nad kranjskim poljem pa žalostno vihra črna zastava na vrhu zaisnežnega Storžiča V župni cerkv se je vršila v četrtek ob 8. uri žalna služba božja, cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Po maši se je vršila v veliki dvoran* Narodnega doma komemoracija gimnaziiske mladine. — Dvorano je bHa nabito zasedena kakor še n;kdar ne. Gmoazniski orkester ie najprej zaigral H^indlov rboT z Jud« M«kkermi kr«-Ihi in domovini V sr^orn+n n«a ta žalostni dam se ie ustanovil na kranfsk Qrrr\T\AT'^v Aleksandrov sklad, ki ima namen, podpirati našo revno mladino. Naši dijaki so zbrali za venec na krsto viteškega kralja same planike in drugo planinsko cvetje SestoSolec g Milan Ekar je reoftiral glo boko Molitev ju gosi o venskega dijaka, ki to je umetn ško sestavil g prof Adolf Ivan-ivč. Molitev je tako lepa in ganljiva, da so vsn zbrani jokali ob vzorni Ekarievi recitaciji. Prof. g. Ivanč'č ie v čuvstveno izredno globokem rn pomembnem oovoru sHvil kralje Mučenika im Zmagovalca Med drugam je deial: Moćni n trdn' kot nenremagMiv zid stojimo tu v svoii mrk žalost* Viegova visoka žrtev ie postal« seme bratstva, da smo dane* vsi edini v klen- m neom« nevolji da obdržimo kar nam fe dal cm m da nadaljujemo njegovo veliko delo Raz-b rat ene Jugoslavije ni več. tu ie eno samo čuvstvo, na sama misel, ena sama voMa. Za zaključek je zapel g\mnazHski pevski zbor pod vodstvom g prof ^viikfl^š^ zelo lepo na^fr »diramo in ijrvaiano Gallusovo skladbo* Glerte. kako umira prav'čni Gimnazijske proslave so se odeleJTifi rud' mnogi predstavnik ;n zastopnik narodnih društev n kornoracij Ko so odpeli zvonovi svojo žalostno pesem in ko je v trenutkih splošnega molka vsak v samem seb- posvetil vse svoje misl-1 spominu blagopokoinega kralja, se je vršila v parku pred spomenikom kralja Petra 1 Osvoboditelja komemoracija. — V parku je bil zbran ves Kranj, toliko ljudstva je bilo zbranega samo onega dne ko smo odkrili spomenik vel kega Osvoboditelja Vsa naša društva, vse naše korporacije, vsa naša mladina, vse naše prebivalstvo se je zbralo da se pokloni spominu blagopokoj-nega kralja Za uvod je za'grala godba Kranjskega glasbenega društva žalno koračnico Nato je v imenu kranjske občine ltzpregovoril direktor g. Ivan Košnik. Poudaril je. da se bomo spominu vel;kega Zed ntelja najlepše oddolžili ako bomo izvajal dosledno nje govo oporoko. Pokojni Mučenik pa bo skupno s svojim očetom bedel nad bodočnostjo naše domovine Kapetan I ki. g. Karol Češenj je slavil zasluge junaškega Vojskovodje, ki pa ga m zadela sovražna krogla na bojnem polju, temveč zločinska krogla podlega atentatorja Odvetnik g. dr. Stanko Sajovic je v lepih besedah predoči 1 tragiko usodnega trenutka, ko je pokojn kralj umrl kot apostol rmru na tleh zavezniške Francije. Podčrtal je njegovo priljubljenost pri narodu. njegovo veliko osebno hrabrost njegovo nadčloveško delo ujedinjenja, njegovo delo za mit. njegovo delo za kulturni razvoj naroda. Gimnazijski direktor g. dr. Simon Dolar je poudaril, da nam je viteški Zedinitelj svetel vzor kako se sveto služ sveti domov-inri. Kakor vse največje osebnosti v zgodovini nam je zapustil v svoji oporoki globoko resnico, ki naj bo sveta vsem zlasti pa mladini S to oporoko hočemo zmagati! Nato je združeni pevski zbor pod vodstvom g. Cirla Mohorja zapel žalostln-ko Blagor mu. ki se spočije Šolska ravnateljica ga Vodenikova je čuvstveno nasipala vel;ko bolest našega ženstva ob izgubi junaškega viteza, ki so-6uvstvuje z nesrečno kraljico materjo in ženo. Tod' naše žene bodo čuvale Jugoslavijo in bodo v tem znamenju vzgaiale otroke in donwvmo. Profesor g. Adolf Tvaneič je govoril o vel ki žalosti naših bratov onkraj meje, za katere je usodna smrt junaškega kralja še večji udarec kakor za nas. Starešina kranjskega Sokolskega društva br. Sanko Zavrsnik ie poudaril, kako reven bi bil ob tako strasni izgubi naš izmučeni narod, ako bi mu blagopokojni kralj ne zapustil v besedah Čuvajte Jugoslavijo svoje proroške oporoke. V vsem našem delu, v vse na 5h srcih mora vedno zveneti ta sveti ki c umirajočega kralj«. STCska načelnik g. dr. Fr. Ogrin je pozval zbrani narod k zvestemu delu za narod, domovino in visoki kraljevski dom Godba ie zasvirala držav no himno, društva so položila vence pred spomenik kralja Petra Osvobodi tel ta. ogromna množica Ifudsva tt ie t žalostjo v srcih raahajala. Samo pred kipom blago-pokojnega viteza je ostala častna straća naših Sokolov, gasilcev in Članov Narodne odbrane kot rmbol zvestobe in neomejne ljubezni do največjega sinu našega naroda. Jesenice: V nočt, po kateri je naš viteški kralj Aleksander I. nastopil v prestolnici svojo zadnjo pot, so bile izložbe po trgovinah posebno lepe razsvetljene in okrašene, da so v resnobni in dostojanstveni obliki izražale tugo n bol ob smrti velikega vladarja. Ceste in ulice so bile v večernih urah skoraj prazne, odrasli so bili večinoma doma. da so v krogu svojrh dTagih prižigali svečke m dušeče pred v črnino ovitih kipih n likih pokojnega vladarja. Mrzlo, deževno, sivo jesensko jutro. Trgovine in obrtni lokali so zaprti, v tovarnah počiva delo. Po cestah hite ljudje na svoja zb'Tiarrišč«. med nrmi se odražajo uniforme rezervnih častn kov, državnih uradnikov Sokolov, gasilcev in drugih korporacij. Vmes pa šolska m'ad;na. k hiti v šole. da od tam skuono odide v cerkev k maši za ljubljenega vladarja. Cerkev je bila nab;to polna šolske mladine, ki se je v solzah topila ob misli da je v istih trenutk h nastopil veKki vladar svojo radnio pot iz pre-sto!n;ce k poslednjemu domu svojih velikih prednikov Ob 9 se je vršila slovesna služba bož^a ta urade, društva, korporacije in ostalo občinstvo. Cerkev je bila že dolgo pred pri-četkom nab to polna in ie moralo mnogo ljudi zunaj prisostvovati žalnim obredom Na-vzočnd so b:1i predst3vn'"kt ob'asti, uradov, občine, KID rezervni častnika Sokoli. ffnsilci m druee koT»orac;ie ter mnogo zastopnikov n čMnstva ostn1:h društev in or-gan'^acij. Prišli so vs' občani od visokih gocoodov do na »boli revn-h žena, ki so ibtele, ko je mestni žumvk duhovni svetnik Ka-stelic raz nrižnice orisal velka de'a. poslednjo o-noroko in smrt velikega pokoinika. Ko je po prostrani cerkv turobno veličastno zadonela oesem »TTsl;š; nas. Gospod«, so se za lesketa le solze tudi v očeh mno-gi lei so prekalieni v živlieniskih bor-bnh prež veli vse grozote svetovne volne Tiho in z bolestjo v srci so se po maš* razšli judie na svoie domove kjer so v duhu prisostvovali veličastni poslednji poti velikega kralia. Ob času, ko so na Oplencu polagali zem-ake ostanke viteškega kralja Aleksandra k večnemu počitku, so se Jeseničani na veličasten način oddolžili njegovemu spominu. Ob 14.50 se je vršila pred mestnim magi-atratom spominska svečanost za pokojnim vladarjem, kateri je prisostvovalo več tisoč ljudi. Na balustradi mestne hiše je bil postavljen katafalk in na njem kip kralja Aleksandra, obdan z oljkami, zelenjem in cvetjem. Ob katafalku so bili zbrani zastopniki oblasti državnih uradov občine, KID. rezervni oficirji in narodne dame. Prostor pred mestno hišo je zavzela sokolska godba, šolska mladina, učiteljstvo. gasilci, razna društva in organizacije in množice občinstva. Ob 14.30 so zatulile tovarniške sirene in lokomotive ter najavljale 5 minutni molk v počastitev spomina velikega kralja Sokolska godba je zaigrala državno himno, na kar je stopil na stopnišče mestne hiše mestni podžupan g dr Janko Vovk. ki je v krasnem govoru orisal gigantsko delo pokojnega vladarja, ki je padel kot borec za Idejo miru in to baš v trenutku, ko je vstajala na obzorju naše države zarja boljših in srečnejših dni. v katerih bi se po plodo-nosnem delu za državo in evropski mir lahko brezskrbno odpočil Zaključil je svoj govor s trikratnim slava klicem pokojnemu vladarju Godba je zaigrala koral, na kar je ravnatelj meščanske šole g Franjo Klavora v pesniško zasnovanem govoru orisal delo pokojnega kralja ki je padel kot vojak na bojnem polju v trenutku ko je po gigant-nem delu doma v zavezniški Franciji propagiral idejo miru Njegov krasen govor je globoko pretresel vse navzoče zlasti žen-stvo. ki je ihtelo m tudi mnogim moškim so se lesketale solze v očeh Sokolska godba je zaigrala državno himno in s tem zaključila veliko žalno manifestaciio Trbovlje: Trbovlje. 18. oktobra. Gosti oblaki m megla sta zastrla nebo nad žalujočimi črnimi revirji, ko so se da_ vi pričele zbirati pred rudniško restavra. cijo ln k njej vodećih cestah goste množice prebivalstva vseh slojev in stanov trboveljske doline. Okrog pol 8 ure je šolska mladina vseh Sol z učiteljstvom na čelu odkorakala v farno cerkev, kjer se je vršilo prvo svečano cerkveno opravilo za mir in večn. pokoj velikega viteškega kralja-mučenika Okrog 8. ure pa je bil prostrani prostor pred rudniško restavracijo in gostilno Forte, kakor tudi veliki prostor pred gostilno Pravdič in vsa cesta do rudniškega gasilskega doma in g'avne pisarne polna naroda, ki je prihitel iz sleherne delavske kolonije in zadnje planinske ko. čice pod Sv Planino in MrzMco da se sled njič v duhu pokloni zemskim ostankom svojega velikega kralja in zaščitnika pred no ga polože k večnemu počitku Le redke straže so pustili naši vrli rudarji na svojih domovih po koloniiah v re. vir ju. Kakor razburkan val je srn al a neizmerna žalost naše delovno ljudstvo danes zjutraj v dolino da poslednllč na viden in dostojen način počasti svojega velikega, junaškega kralia ki je bil neumoren no-bornik za dobrobit svođen naroda in no. mirjenje med narodi Rudarske TrbovMe š« niso doživele toliko žalosti in tudi še niso pretočile tol'ko solz in preholpi* toli ko «»rčne tuee kot te dni Zato 1e tnd; rnr umlUvo. da se 1e zbralo dane? k oo^ledriv počastitvi spomina velikesra blaeonokoin^-ka toMko Hudi kakor iih Trbovlle do«ioi še niso vid*»1e Mimo lahko trdimo, da so rudarske Trbovlje tako enodufrnn kot nikoli nastopile kar pač na*zerovome1e priča, da je strašna nesreča združila ves naš narod brez razlike in prepričanja v enotno narodno falango, Id bo najboljše jamstvo, da as bo zvesto izpolnjevala zadnja oporoka viteškega kralja Aleksandra X, Zedinitelja: »Čuvajte Jugoalavijo«. Okrog pol 9. ure dopoldne se je pričela formirata na Vodah veličastna žalna povorka, kakršne Trbovlje še niso videle. Na čelu povorke so korakali zastavonoše sokolske, gasilske in bojevniške zastave ter za. stave Narodno-strokovne zveze in Jugoslo. venske akcije. Takoj za zastavami so korakale so ska in Delavska godba brez inštrumentov, mirno in dostojno. Za godbami je korakala močna četa Sokolov v krojih, za Sokoli dve močni četi gasilcev, za gasilci oddelek rezervnih oficirjev, za njimi ves občinski odbor s predsednikom občine na čelu, za temi korporativno urad. ništvo TPD in cementane, za njimi so korakali močni oddelki lovcev v krojih, njim so sledili korporativno rudniški nameščenci, nato pa so korakale 4 močne čete bojevnikov, broječe preko 500 mož, njim pa so sledile ogromne množice vseh slojev in stanov. Sledila so zastopstva raznih nacionalnih, kulturnih, strokovnih in stanovskih društev, organizacij in korporacij. katerih posamezno tukaj ni mogoče vseh navesti, ker nam primanjkuje prostora. Prebivalstvo ob cestah in bližnjih hišah je okrasilo vsa okna s kraljevo sliko in cvetjem ter prižgalo vsepovsod sveče, občina pa je zavila vse obcestne žarnice v črno kopreno, kar je napravilo ob mračnem in meglenem jutru posebno žalosten vtis. Počasi in tiho se je premikal žalni sprevod proti Trbovljam. Pred Sokolskim domom je bila ob glavnem vhodu postavljena velika slika blagopokojnega kralja_mučenika, zastrta v zelenje in črnino, ob njej pa so gorele v velikih svečnikih sveče Mimo te slike so v globoki žalosti defilirale vse tisočglave množice ki so hitele k cerkvi, da se v tihi molitvi v duhu poklonijo pred svojim mrtvim legendarnim junakom-kraljem. Množice niso le napolnile vso cerkev, marveč tudi ves prostrani prostor okrog cerkve in na trgu pred spomenikom Gotovo je. da se je udeležilo današnje veličastne žalne svečanosti za blagopokojnim krali em-m učenikom v Trbovljah daleč preko 10.000 ljudi Pri službi božji, ki jo je opravil domači župnik duhovni svetnik g. Gašparič ob asistenci ostale duhovščine, je župnik g. Gašparič izrekel ostro obsodbo vse duhovščine in cerkve nad gnusnim zločinom v Mar-seilleu. Slavil je bi ago pokojnega kralja kot modrega dobrega in miroljubnega vladarja, ki 1e neumorno stremel edinole za tem, kako bi osrečil svoj ljubljeni narod z blagostanjem, kako bi utrdil ugled in moč Jugoslavije in kako bi dosegel med vsemi narodi toliko potrebni mir. Vsemogočni naj mu da večni mir in pokoj. Mlademu kralju Petru n pa prisegam d večno zvestobo in mu zagotavljamo vso ud a n ost in pokorščino — Po službi božji so bile opravljene še molitve-zadušnice in molitve za dobrobit in ohranitev našega novega kralja Nej. Vel. Petra n.. nakar se je "pričela množica razhajati Pred spomenikom ki je bil okusno okrašen ■* črnino in kraljevo sliko v cvetju, je stala veččlanska žalna straža bojevnikov ob gorečih svečah Ko je bila služba božja končana so se zbrale 4 močne okrog 500 mož broječe čete bojevnikov iz svetovne vojne ki so v strumnem koraku defilirale pred kraljevo sliko ob spomeniku. Bil je prizor ki 1e vsakogar globoko ganil. Tudi popoldne ob 14. uri so se zbrali v močnih četah preu spomenikom Sokoli, gasilci, bojevniki in člani drugih društev in organizacij. Prostor na trgu ob spomeniku je oil zopet poln Tedaj je stopil pred spo. menik predsednik trboveljskih bojevnikov g prof Ratej. ki je v ganljivih besedah slikai strahoten zločin, ki je bil izvršen 9. t. m. \ Marseiileu nad našim velikim kraljem in na c našim težko preizkušenim narodom Velik kralj je padel kot vojak, kot junak v izvrševanju svojih vladarskih dolžnosti, padel je v vršenju najplemenitejše misije ko je še1 v poset k prijateljskemu francoskemu narodu, da bi se utrdil svetovni mir. ki je bil že močno zrahljan Padel je naš največji bojevnik, padel je naš vrhovn' vojskovodja, komandant vse aktivne in rezervne vojske. Ali naj mi borci sedaj omahnemo, ali naj obupamo, ne; še trdneje se strnimo Se složneje nastopimo saj nam je zapustil svojo največjo zapuščino: »Čuvajte Jugoslavijo<. Pozivam vas borci da to sveto oporoko našega viteške, ga kralja Nj Vel. Aleksandra I Zedinitelja zvesto izvršujemo, zato vas pozivam, da mu zakličemo trikratni >Slava2ivioc. Sledil je petminutni molk, tekom katerega je nastala med množico grobna tišina, ki se je silno dojmila navzočih saj se je videlo \ očeh starih, osivelih in preizkušenih mož lesketati solze tuge in žalosti. S ponovnim mimohodom vseh navzočih formacij pred sliko blagopokojnega kralja-mučenika je bila veličastna žalna prireditev zaključena Laško: Laško, 18 oktobra Kakor onega usodnega 9 oktobra, ko je padel, zaiet od zločinske roke. najple-menitejši sin svoje domovine, tako se solzi nebo tudi danes, ko bo legel naš nesmrt ni kralj Aleksander I Zedinitelj k večnemu počitku poleg svojega nesmrtnega očeta na Oplencu Kot da je nebo blagoslavljalo nesmrtnega sina Jugoslavije toda že v Dopoldanskih urah so prodrl) zlat- 8oInčni žarki oblake. Kakor da bi hoteli vliti novih nad v obupana človeška sr ca Toda zaman, pregloboka je bol ln prebridka izguba, pod katero ječ iane^ jugoslovenski narod našega Viteškec Me'--sa.ndra I nI več Ko je pnsoela tužna vest v Laško, se j*-iKo. sestal občinski odbor k žalni sel, pri kateri je predsednik dr Ros orisal živ ljenjsko pot nesmrtnega vladarja, ki je bil« često s trnjem posuta ln vendar Je vodila od uspeha do uspeha Solzne io bile cA zbranih odoornUov in sveta njihova prisega mlademu kralju Petru HL% da hočemo biti zvesti vršilci oporoke blagopokojne** kralja Aleksandra 1. in čuvati Jugoslavijo z vsemi svojimi močmi. V petek pa so se zbrala vsa laška dni fetva, organizacije ter meščanstvo h komemoraciji v Sokolskem domu. kjer je bila v gaju zelenja in praporov Izpostavljena kraljeva slika ln zopet so se orosile oči, ko je predsednik dr. Fran Ros orisal življenje našega rlte&kega kralja od njegovih detinskih let pa do zločinskega strel« v Marseiileu . . . Kljub pozni uri pa so pohiteli številni udeleženci takoj po tej žalni svečanosti z vlakom, avtomobili pa tudi peš v Zidani most, da pokažejo v nemi boli kraljici materi, kako globoko čutijo iz naše duše neizmerno bol in bridko izgubo ter da se poklonijo mlademu kralju P^trv II., ki Bta se vračala to noč v Beograd In danes! Tužna so srca in nema bol se zrcali na slehernem obrazu Premajhna j*-bila nadžupna cerkev za množice ljudstva, ki so poleg predstavnikov oblastev, občin, raznih društev in korporacij pohitele v božji hram k zadušnici za blagopokojnim kraljem. Ob zvokih žalostnk je stopil na prižnico nadžupnik msgr. dr Kruljc ter po Čitanji, škofove poslanice predočil vernikom, kako bridka je boL, ko spremljajo osiroteli otroci svojega očeta k večnemu počitku. Tem večja je bol, kej je izgubil ves narod svojega očeta, ki je i modro ro ko pravičnega očeta zbral Sirom domovine raztresene sinove v bratski objem. Lahko, kakor da Je priplula na valovih morja se Je začula peaem zrt>ora • kora: »Usliši nas. Gospod!«. In zasolzlle so se oči celo onim, ki bo bili deležni vseh strahot svetovne vojne, ker so občutili, da Njega, ki jih je vodil od zmage do zmage, ni več ... In zasolzJle so se oči mlšlčastlm rudarjem, ker so občutili, da Njega, ki je z očetovsko brlgo skrbel, da Jim olajša življenjski boj, ni več ln solziile so se oči meščanu in seljaku, ker se zavedata, da smo osiroteli v trenutku, ko Je to plemenite srce nehalo biti. Po cerkvenem opravilu pa Je pohitela množica na sresko na-čel8tvo. kjer je bila izložena knjiga za zaL ne Izjave. Pravkar so utihnili zvonovi . . . glas roga oznanja tužno vest, da je naš Viteški kralj prispel do zadnje postaje svojega delapolnega življenja, do Opienca. Globok molk 1e zavladal po ulicah ln hišah. Se malo dni in žalujoči svojci bodo pohiteli na kraj večnega miru, da oklnčajo poslednje domove svojih dragih z zelenjem in cvetjem Naše misli ln naše molitve pa bodo tokrat pohitele tja v srce šumadlje na Oplenac na svež grob našega nesmrtnega Aleksandra I. Z grota pa se bomo vrnili v vsakdanjost s prisego v srcu: Spavaj mimo nepozabni! Tvoja zapuščina nam bo svetinja: Hočemo čuvati Jugoslavijo do ■zadnjega diha Rogaška Slatina: Rogaška Slatina, 18. oktobra. Vsa v črnini ln s krai evimi slikam v oknih, pri katerih so migljale lučko, je napravila Rogaška S al'.na £ *vojo okoi.co t'irob^n vt.s Vse je Lilo mirno in *a ostiio in vse ljudstvo se je dostojno pripravljajo na žalno svečanost, k4 se Je danes *«"t!la pred Zdraviliškim domom Mei impozantno kolonado Zdraviliškega doma Je bil postavljen velik katafalk * kraljevo b'ko, st-br' so bil. prevlečeni s črnijo. že ob 14 so te zbirale vei-ki *nnolloe ljudstva z 'se okolice, nato so «ka de*-a i učiteljstvom iz Rogaške Slatine in Sv Križa, *h, se še enkrat v mislih in v srcih »aći'j'.č poslove od svojega mučeničkoga k'-a'ja V 5minutncm molku je stopil pred katafalk msgr. dr Alojzij Merhar, naš odlični pesnik Silvio Sardenko. ki .le v izvir nih, krnsnih verzih izrazil globoko žalost ob prebridki Izgubi kralja, očeta ln moža. Ni čir«a baš v trenutku^ ko je hotel ponesti olj ko miru v zavezniško Francijo In druge zavezniške države Namestu ljubezni, ki jo Je seja! povsod, kamor je priše1 Je poze' sovraštvo Toda v tem trasričnem trenutku ne smemo kloniti glav Naš viteški se je si^er žrtvoval na žrtveniku domovine, toda njegova največja žrtev ne no zaman V tugi in nesreč: smo se še esneje strnili Najsvetejša žrtev in velik*- be6ede. ki ;Mb je IrarovoH' v ^^emu smrti, nas oo. rajo utrditi v neomajnem sklepu, 'a mora biti naša Jugoslavija še močn-Jša, -la bo srečno prestali e preizkušnje, ki Jo čakalo Zbrano ljudstvo je zaklicalo ob kon n govora nesmrtnemu spominu blat:-pokojna ga kralja tri rat .slavai potem se je pa Poroko potrto in sklonjenih glav počasi -azšk> Poljčane: Poljčane. 18 oktobra. Vse luči na cestah so vr s dan gorele Na predvečer pogreba so bile pr'žeane sve če na obeh šolah n tudi po nekaterih drugih šolah V žaln h zastavah niso bile same Poljčane temveč *udi vse hiše od glavnega prometa OddaHenejits kralev Ob 8 nr! 1e bila *a!m služba božla i lagovorom lomačeera župnika — Ne "*omnimo -*a b1 bila cerkev ie kdaj tak' ooina 8ol«k» mlačna ie Imela državne za **av>p z JalVro1 traki Kako globoko Je vse presunila sm^ tev z38 »SLOVENSKI NAROD«, dse 19. oktobra 1034 Stran 31 blagopokojnega kralja in združila vse sloje, smo najbolj sposnali ob popoldanski žalni svečanosti, ti se Je vršila pred tukajšnjim kolodvorom Ob žalnem odru se je Sbrala tisočglava množica ljudstva s šolsko mladino io gasilci v kroju, ki so tvorili apalir pred ftalntm odrom, da se po-slednjič poslovi v duhu od svojega nesmrtnega kralja uučenika in saobljubi pri-saro zvestobe mlademu kralju Petru U. Znak sirene v bližnji tovarni ln strel tx topica Je napovedal ominutni molk, ki so mu vsi sledili z največjo pieteto ob pogledu na kraljevo sliko, ovito v črnino na žalnem odru. Za tem je v grobni tišuni kot prvi govornik spregovoril zastopnik obči-ne. podpredsednik g. Lajsek Po njegovem lepem govoru so pevci domačega Sokola ganljivo zapeli, da so se zalesketale solze v očeh »OJ. Doberdob«. Kot drugi govornik Je nastopil domači Sol uprav g Kranjc. Vse prisotne so ganile njegove besede. is» rečene o kralju, r.postolu miru Baš je pri. peljal brzovlak in obstal na postaji. Ravno so pevci zapeli j>Vigred«. Okna vagonov brzovlaka so se jela odpirati, ko je polagoma odpeljal po žalujoči domovini. Nadvse čuvstveno je orisal življenje ln delo mladega kralja g. učitelj živko. da se je orosilo sleherno oko. Lepo nepozabno svečanost so pevci zaključili z »Bože pravde«, na kar se Je ljudstvo mirno razšlo. Maribor: Maribor, 18. oktobra. Danes se je Maribor prebudil v megleno jutro. Turobno so peli zvonovi zgodnjo pesem Njemu, ki je s svojo močno roko tako varno držal našo usodo. Ni ga več. To so naznanjal; tis^i in tisoči, ki so prihajali na Glavni trg, kjer so s solzami v o*>h sleli!' pogrebnim svečanostim v Beogradu, katere je prenašal velik zvočnk, nameščen na trgu Zaihteli so milijoni njemu zvestih, ki so ga spremljali na zadnji poti, z njimi pa so plakali tudi tisoči Mariborčanov. Plakali so in še nebo je zajokalo Dopoldne so se vršile po vseh mariborskih cerkvah žalne službe božje za šolsko mladino in razne korporacije Zopet 6o v neizmerni boli zadoneli zvonovi ln v stolnici se je pričela pontifikalna žalna maša, katero Je daroval knezoškof g dr. Toma-žič. Turoben je bil pogled na oltar, ves odet v črnino. Po presunljivem govoru stolnega prosta g. dr. Vrabra, ki Je končal s svetimi besedami: »čuvajte Jugoslavijo!«, je oddala častna četa 45. pešpolka več saiv v zadnji pozdrav svojemu vrhovnemu vojskovodji. Iz cerkve se je razlegalo pretresljivo žalno petje Ves Slomškov trsr je bil poln plakajoče množice. Bol obmejnega življa je neizmerna. Nrga ni, a njegov duh živi Njegove zadnje besede so in nam bođo sveti evangelij, na katerega prisegamo V'delo se je to popoldne, ko so nepregledne množice napolnile ves Glavni trg. Vse mesto je bilo razsvetljeno. Ulične svetiljke so bile zastr. te s črnim pajčolanom. Vsa okna so bila o'v-a^na z zelenjem in črnimi zastavicami, me i gorečimi svečami pa so bile s črnim pajčolanom ovite slike blagopokojnega kra-Ija-Tn učen ika Spomenik na Glavnem trgu Je bi] spremenjen v oltar, zavit v črnino Da. oltar Je bil to, saj je stal tam kip na-šom največjega narodnega svetnika viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Na dveh visokih črnih podstavkih Je v žarah gorel ogenj — ogenj večne ljubem i Na en: strani so bili pred oltarjem mučenika zi ran! vsi predstavniki državnih oblasti 'n korporacij ter mariborski škof g. dr To mažič. na dugi strani pa pevci Ipavčeve župe in železničarska godba »Drava«, v ozadju Da četa vojaštva, lovci, vse šole in korporacije ter ostalo občinstvo. Bilo je preko 20.000 ljudi, ki so se tam molče in s tu-go klanjali Najdražjemu, kar smo kdajkoli Imeli Točno 5 minut pred 14.30 uro jo stopil pred mikrofon mariborski podžupan g. Golouh In dejal: »V trenutkih ko je vsaka Človeška beseda mala ln odveč. po klanjamo Njemu. Njegovemu življe, nju in deta ln polagamo na Njegov grob e:r»reč.o k.rlzantemo naš'h čustev ln naših duš. odrejam 5mlnutni molk.« Mrtvaško tišino, ki Je zavladala po vsem mestu, so pretre-ale govornikove nadaljnje besede: »Mariborčani! Naš veliki vladar gre svojo poslednjo Pot. Vabim vas, da v spomin nanj izrečete poslednje slovo Kralj je umrl. narod in domovina pa sta ostala da živita in doživita svojo svetlejšo bodoč nost. V spomin na pobornika miru naše in mednarodne civilizacije zakličimo ne. smrtniku trikratni »Slava!« Ko so zapeli pevci »Vigred se povrne« In je godba za-svirala turobno ialostinko ter je častna četa oddala salve, ni bilo očesa, ki bi se ne orosiio s solzjami neizmerne tuge in go reče ljubezni do Njega, ki ga že krije črna zemlja O. da bi zemlja vedela, ka; je sprejela va^e, da 'M čutila tugo vsega jugoslo venskega naroda, ki stoji strt ob Njegovem grobu, tedaj bi tudi ona zaplakala Trebnje: Trebnje, 18. oktobra. Aled mnogimi dolenjskimni občinami, o katerih žalnih sejah za blagopokojnim vi-teškin kraljem Aleksandrom I., Zedinite-ljem smo že poročali, so žalne komemoracije priredile posebno svečano občine Trebnje, Mirna. Velika Loka, Dobrniče in Mirna peč. V nizu t žalnih sej raznih društev po navedenih občinah so bili med prvimi občinski odbori, ki so istočasno položili tudi prisego zvestobe Nj, Vel. kralju Petru II. Poročali smo že o žalni manifestaciji občine Trebnje, kjer so bili občinski odborniki obveščeni o podle ji atentatu v Marseiileu. o čemer so obvestili občane do poslednje vasi. Ljudstvo je sprejelo vest z grozo, tiha m neizmerna žaiost se je vselila v dušo vsakogar. Na enak način, v kolikor ljudstvo o marsilleski tragediji še ni bilo obveščeno lz časopisja al- radia, so žalostno vest sporočili občanom po svojih odbornikih tudi druge občine. V občini Velika Loka se je vršila žalna seja poa predsedstvom predsednika Alojzija Sajeta, ki Je v ganljivih besedah sporočil pretresljivo vest svojemu občinskemu odboru. Ista je bol v občini Mirna, Dobrniče in Mirna peč. Povsod b idkost v srcih in vprašujoči pogledi, ali je to res? Naše dobro dolenjsko ljudstvo je šele danes v bolesti pokazalo, kako globoko je ljubilo svojega vladarja in kako verno mu je bilo Tiha bolest je izpregovorila, nobeni svečani vzkliki ob drugih prilikah bi ne izrazili tolike ljubezni, kakor Jo je izražala ta nema bol Za občinskimi odbori so imela žalne seje dru- Zobni kamen zlo je in gorje •ihmiiiiu ilf KALODONT F*^*SrTlOBNEMU KAMNU stva, Sokol na Mirni je imel komemoracijo, združeno z vsemi ostalimi nacijonalnimi društvi v črno zastrti dvorani mirenskega Sokolskega doma. žalne besede predsednika občine France Bulca, univerzitetnega profesorja dr. Ljudevika Bohma in učitelja Maksa Ferjana so bolestno odjeknile med množico, ki strašne resnice ni mogla doumeti. Tudi komemoracija sokolskih društev v Trebnjem. Mirni peči in v St. Lovrencu so dostojno proslavile spomin velikega pokojnika. Tudi gasilske čete v Trebnjem, na Ponikvah, v Dobrniču. in Mirni peči ter vsa ostala društva po občinah so priredile žalne manifestacije. Svečani so bili na drugi strani trenutki prisege članstva mlademu kralju Petru II. Na dan pogreba so se Trebnje prebudile v globoki žalosti. Ljudje so bili tihi, vse trgovine in druga obratovališča so bila zaprta. Raz sleherne hiše visi žalna zastava. Po izložbenih oknih so žalni oltarčki s sliko njega, ki ga je narod tako prisrčno ljubil. Tudi trebanjski trgovci so. kakor drugod po mestih Ln trgih, izložbena okna kar najlepše uredili. Po hišah privatnikov, po oknih slike blagopokojnega viteškega kralja, sveče in cvetje — povsod tiha in nema bolest, ki je pa glasno govorila. Pred spomenikom padlih je udruženje vojnih invalidov in sirot postavilo na podstavek sliko velikega pokojnika med cvetje, zelenje in svečice, spomenik sam pa je bil odet v črnino, žalosten pogled, ki je ljudstvu privabljal solze v oči. Pred novim poslopjem občine, kjer so nameščeni vsi uradi, se zbira ljudstvo. Poslopje je v žalnih zastavah, do zadnjega okna v žalnih zastavicah m ovito s črnim pajčolanom Na pročelju drugega dela hiše, tam kjer ima uradne prostore občina, je stena zidu prekrita s črnino. V srednji je nameščena velika slika pokojnega kralja, ovita v črn pajčolan in v ogromno državno zastavo. Na prizidku pod sliko rože in cvetje, na tleh pa ogromni oleandri v črno preoblečenih podstavkih. V sredini stojalo z večno lučjo. Ljuostvo se je spoštljivo ustavljalo pred ten. oltarjem. Po maši, ki jo je daroval dekan trebanjski m katere so se udeležili vsi uradniki, občinski odbor, šolska mladina, vsa društva in mnogo občinstva, so se ljudje zbirali pred zvočniki in so strti poslušali prenos pogreba iz Beograda na Oplenac Ljudje so vztrajali pri zvočnikih do konca. Petminutni molk je nastopil. Mnogim so solze zalile oči. Zvonjenje v farni cerkvi je utihnilo, glas iz radia, ki je povedal, da so ta trenutek spustili truplo viteškega kralja Aleksandra l. Zedinitelja v grobnico, pa se je kakor nož zarezal v duše vseh. Srca vseh so v nemi žalosti bridko zajokala, po oknih in pred slikami pokojnika pa so dogorevale sveče Ljudstvo se je razhajalo — srca pa so prisegala: »Čuvali bomo Jugoslavijo!« Novo mesto: Novo mesto. 18. oktobra. Danes dopoldne so se vršile maše zadušnice po vseh cerkvah. V mestu, v kapiteljski cerkvi, kjer so se zbrali s sreskim načelnikom Fr. Logarjem vse uradniki, nače Ls t va obč. odbor s predsednikom občine dr. Režkom. okrožno sodišče s predsednikom dr. Kavčičem komandant mesta kapetan Nikič, žandarmerijski poveljnik kapetan Bonetti. rezervni oficirji, sokolstvo. davčna uprava z direktorjem g MaJinger. jem. gasilci, skratka vsi uradi organizacije, društva in šole ter velika množica občinstva. Popoldne malo pred 14. uro, pa se je pričel formirati na Trdinovi cesti sprevoo V njem so bile zopet vse organizacije, društva. uradi, šole ter vojaštvo garnizije. Na čelu sprevoda je nosil podčastnik črno zastavo za tem se je vrstila osnovna šola z rav Zagorcem meščanska šola z rav Mervičem kmetijska šola z ing Zupaničem gimnazija z direktorjem g. Vagajo klub dolenjskih visokošolcev godba častna četa vojakov v polni bojni opremi s kapetanom Nikićem rezervni oficirji, sreski načelnik g Friderik Logar orožniki z oficirji, kapetanom Bonettijem poročnikom Djordjevićem in podporočnikom Jan. kovičem, železničarji s šefom prom službe g Kavškom in postajenaćelnikom Jarcem meščani, finančna straža z inšpektorjem g. Pavlovičem. pazniki poštna uprava z direktorjem Kambičem duhovščina kapit-lja s proštom g. čerinom frančiškani z gvardijanom p Ciprijanom usmiljeni bratje z upraviteljem br Ksaverijem. predsed nik občine dr Rezek z občinskim odborom, sokolstvo s starosto br. Marinčkom ljudstvo iz mesta Ln okolice, gasilci s črno zastavo, župnim načelnikom g Jevščkom m poveljnikom Reitzem. okrožno sodišče s predsednikom dr Kavčičem, starešino sre-ske?a sodišča g Kacjanom in državnim tožilcem dr Davorinom Rusom Uradniki sreskega načelstva s podnačelnikom g. Krajškom in komisarjem g. Grškovičem, davčna uprava z dir. Malingerjem, obrtništvo in pomočniki s svojo zastavo ter predsednikom g Rutarjem. Sprevod je krenil čez most na trg kralja Petra U nato po Ljubljanski cesti do sreskega načelstva ter okoli starega pokopališča, zopet nazaj na trg, kjer se je vsa množica lepo formirala tako. da je pred arkadami mestne hiše ostal prazen četve-rokot. Arkade samo se bile zastrte s črnimi preprogami, sredi pod simboličnimi tremi svečami je stal kraljev kip na vsaki strani kerub. pod kipom krsta, okoli pa cvetje in zelenje. Na vsaki strani je staJ po en oficir z golo sabljo. Sokol in gasilec. Se so prihajali v sprevodu ljudje na trg. Id se je popolnoma napolnil, ko se je oglasila iz mladih grl tužna >VLgred se povrne« in s-Spomladi vse se veseli« Zapeli so jo naši »ekrjančki« s pevovodjo g šterbenkom. Množica je stala mirno, razkritih glav in poslušala. Tudi ko so odpeli obe žalostinki. je vladala grobna tiSina na vsem trgu Slišal si le pritajene vzdihe in tu ln tam so se dvigale roke z robci onih ki niso mogli pri. kriti v ganjenosti solz Tišino je presekal glas predsednika občine dr Rezka ki je nagovori1 zbrano množico s temi besedami: »Ko polagamo k večnemu počitku telesne ostanke pokoin*ara kralja se nas loteva zave«*t da smo izgubili mogočnega vodni, ka viteške?* kralia Aleksandra I Zedlni-telia Nlegovo bistro državniško oko je ugasnilo onn oko Id je vMelo vse spletke. ki to M pletle okoli mlade Jugoslavije in ono oko katero j« tudi te spletka s bistro, stjo državnika in politika razpršilo. V tej smrtni uri se zavedamo, kaj nam je bil la kaj je storil za to mlado Jugoslavijo. Na bojnem polju nam pričajo Kumanovo. albanske gore in Solun o njegovi nevzdržni želji osvoboditi brate in napraviti močno državo Jugo slo ven ov. Kot modremu vladarju, odličnemu politiku, je bilo dano, da je narod združil, da se je trudil za njegov preporod, njegovo bodočnost, za mir Ln raz*.oj. Barbarstvo, ki pozna samo temo in zahrbtna pota je videlo to ljubezen do naroda, videlo njegovo plemenitost ln jo tudi v svojem sovraštvu ugonobilo. Ml v tem trenutku ne moremo presoditi vseh njegovih velikih dejanj, prepuščeno je bodočnOw sti. kj mu bo v svetovni zgodovini dala častno mesto Ksko umira vladar kaže njegova smrt. Smrtni an^el ni zlomil zadnje sile. da bi se še v zadnjem trenutku ne pokazala ona silna ljubezen do svojega naroda, do svoje države tja od Triglava <'o Djevdjelije. od Jadranskega morja, tja gori na sever je zadonela njegova oporoka: >čuvajte Jugoslavijo!«. Njega ni. a ostala je oporoka In da se bo izpolnila to danes prisega 14 milijonov Jugoslovenov. In med temi smo tudi mi. Naši tekmeci naj vidijo, da bomo oporoko Čuvali in jo izpolnjevali. In naši tekmeci naj tudi vedo. da je v naši zemlii dovoli jekla za izpotoitev te oporoke. Pustimo preteklost, 14 milijonov Jugoslovenov se poslavlja danes od svojega vladarja kralja mučenika Ln prisega izpolnitev njegove volje Večen spomin in večna slava viteškemu kralju Aleksandru I Ze-dinitelii' V tugi in ŽaTo*rti se je oglasilo iz tisočerih ust trikrat »Slava«. Pevci so zape'i >Usliši nas. Gospod . . .« in med petiem ko je množica v jesenskem mrzlem vetru nemo stala je zadonelo povelje in častna Četa je oddala tri salve v zadnjo počastitev velikega pokojnika. Godba je zaigrala državno himno, narod pa je stal strumno s ?o1zami v očeh z žalostjo v srcu a tudi z živo vero v bodočnost, ki jo je krstila nlesrova kri s oklepom, da bo trdno stal na straži ob mladem kralju So količu. Žalni koncert Ljubljana, 19. oktobra. Predno nadaljuje gledališče sezono, se hoče pokloniti našemu Velikemu kralju, ki je bil iskren prijatelj, zaščitnik in dobrotnik gledališke umetnosti. Komemoracijski koncert naj bo posvečen spominu na njegova junaštva v boju za osvoboditev in zedi-niteh vseh treh narodov v eni državi in njegovo plodovi to delo za dosego miru in reda v domovini, kateri je posvetil vse svoje življenje in za katero je padel kot sveta žrtev Vsa njegova velika dejanja za njen prospeh naj poveliča muzikalni spored koncerta ki obsega dela. komponirana v počastitev padlih junakov-zmagovalcev. Prvi del koncerta obsega Beethovnovo tretjo simfonijo: Eroico. ki je apoteoza vojske bojujoče se v vojnih metežih, premagujoče vse napore in žrtvujoče kri in življenje za dosego velike ideje svobode. Drugi stavek simfonije vsebuje svetovno-znano žalno koračnico. Ta monumentalni muzikalni spomenik poveličuje žrtve, prinesene na oltar domovine od njenih sinov pod vodstvom njihovega velikega vojskovodje. DrugI del je duhovnega značaja Veliki finale iz VVagnerjevega »Parsifala« poveličuje bogoslužje in duhovne vrednote za katerimi stremi kralj Artus. Nato sledi Car velikega petka Tu je v m uzi ki podana bo lest narave nad Zvellčarjevo smrtjo Metafizično koncipirano muzikalno delanje kaže naravo, tugujočo za Zveličarjem z vsem najlepšim kar ima Temeljna idela dela pa je motiv volje ki ne klone v najhujši bolesti. Iz bolečine se kristalizira v zanos ter očiščena z veliko žrtvijo dviga ljudi k naj. višjim stremljenjem vodečim do zaželenega cilja V tem delu sporeda pojeta gg Be-tetto Ln Primožič ter operni zbor pomnožen s solisti in delom zbora Glasbene Matice. Nato se bo izvajalo dvoje slovenskih del Najprej zapoje gospa Zlata Gjungje-nac iz B Leskovičevega cikla orkestralnih pesmi na Gradnikov tekst >De profundis« tretjo pesem: »Vidiš vse te naše križe''« Spored zaključuje M Bravničarjev >Slavi-cus Hvmnus« Komponiran je na koral Primoža Trubarja-. »Kristus je od smrti vstal«. Ta kompozicija je zasnovana na zamisli ki predstavlja slovanski narod ob svojem dnevu vstajenja iz mračnosti ln suženjstva Zaključuje se s himno vstajenja. Koncert bo v ponedeljek 22. t. m ob 20 uri v operi Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Žalna služba božja v Gradcu G raz, 18. oktobra, Davi se je vršil svečan rekvijem za pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v graški stolnici. Cerkev je bila nabito polna, žalni službi božji so prisostvovali jugoslovenaki generalni konzul Ha« dži Djordjević Ln konzul Vršič z vsem osob-jem jugoslovenskega konzulata v Gradcu, vsa jugoslovenska kolonija, med drugimi vpokojena feldmaršala Canič in Grivičič, vsi v Gradcu živeči jugoslovenski dijaki s predsednikom akademskega kluba »Triglav« in predsednikom graške »Čitalnice« na čelu, polnoStevilno so se udeležili rekvijema tudi člani češkoslovaškega konzulata in deputacija bolgarskim Studentov Deželnega glavarja je zastopal dr Dlenstlieder navzoči so pa bili tudi namestnik deželnega glavarja Hollersbacher z deželnimi svetniki Pribitzerjem. prof. Kollarjem, Krennom in vladnim deželnim direktorjem Pfuster-schmidom, vsi predstavniki avtonomnih oblasti, korporacij ln organizacij, rektorja obeh vseučilišč dr. Rabi in dr. Jantsch, ma-gistratni direktor dr Braun, predstavniki r«iznLb ind"r'rljskih podjetij, avtomobilskega kluba, Rotarv kluba itd. žalno službo božjo Je opravi] kanonik dr. Tomšič ob Številni asistenci. Cerkveni zbor je pel pod vodstvom komponista prof. VVeis-Ostborna. Po rekvijemu so predstavniki graške javnosti izrekli jugoslovenske-mu konzulu softsJJs. Prezident Lebrun na poti skozi LJubljano Davi se je peljal na povratku v domovino prezident francoske republike Albert Lebrun Ljubljana. 19. oktobra. Snoč se je odpeljal predsednik francoske republike g. Albert Lebrun, ki se je udeležil pogreba na>ega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Beogradu, nazaj v Pariz Posebni vlak g. predsednika bratske zavezniške države je prispel dopoldne z °0 minutno zamudo ob 9.45 v Ljubljano Ze zgodaj zjutraj se je zbrala na peronu velika množica Ljubljančanov, ki so se pozneje razšli, vendar je pa bilo ob prihodu posebnega vlaka francoskega državnega poglavarja zbranih na peronu glavnega kolodvora več t soč ljudi, največ pa šolske mladine, ki je prišla skoraj korporativno. Red na kolodvoru so delale poleg policije tudi gasilske čete. Ko je vlak zavozil na postajo, je nastal med občinstvom pravi orkan navdušenja in z burnimi vzkliki: Živela Francija! Vive la France! so Ljubljančan sprejeli simpatičnega francoskega državnika, ki se je ta koj pojavil pri oknu svojega posebnega salonskega voza. V njegovem spremstvu 6o bili francoski vojni minister maršal Pe-tain, letalski minister general Denain mornariški min ster Pietri. bivši predsednik francoske vlade Paul Boncour m knez Arsen, ki potuje v Pariz, da se v 'menu na-mestništva udeleži pogreba pokojnega državnika Poincareja S predsednikom Le-brunom ootuje v Pariz tudi naš pariški po slan'k g. dr Spalajkovič. Takoj ko je vlak obstal, so odšli v vagon predsedn ka Lebruna ban dr. Ma-rušič, podban dr Pirkmajcr. divizijonar general Cukavac in podžupan Jarc, ki jim je predsednik Lebrun prav prij-ateljako in toplo stisnil roko Ban dr. Nlarusič ga je kratko pozdravil, nakar se ie predsednik Lebrun vidno ginjen zahvalM Bil je vzra-doščen nad prisrčnim sprejemom, saj je množica na peronu predrla kordon policije in gasilcev in vdrla prav do vagona, kjer je nastala velikanska gneča Ves čas. ko je stal vlak na postaji so ljudje neprestano navdušeno vzklikali predsedniku Lebrurvu in bratski zaveznišiki državi. Navdušenje se je še stopnjevalo, ko se je g. Lebrun za hip pojavil na stopnišču vagona. V vagon je prišla med tem tudi gdč M ajda Jugova. hčerka ravnatelja ženske realne gimnazije, in izročila predsedniku Le-brunu krasen šopek belih, dehtečih vrtnic, poudarjajoč v francoščina da naj sprejme šopek kot izraz simpatij slovenske mladi ne. ki ga spoštuje kot predsednika franco ske republike in ki ljubi bratski franco«k' narod. Rad je sprejel predsednik1 šopek 'n rok dražestne mladenke in ginjen jo je poljubil na obe lic Potem se je razgovarjal Je s našimi predstavniki, med tem je pa že prišel čas odhoda Vlak je stal na postaji dobri dve minuti, potem je pa med burnim vzklikanjem občinstva odpeljal proti R Je ku. Z g. predsednikom Lebrunom sta sd odpeljala do Rakeka tudi ban dr. MaruSič in divizijonar general Cukavac. DNEVNE VESTI — Češkoslovaško odlikovanje naših častnikov. Prezident Masarvk je odlikoval z redom Belega leva II. stopnje generala iMi-Ijutina Nediča. z redom Belega leva IV stopnje pa podpolkovnika Srbnbrana Sta-nojeviča in podpolkovnika Pavla Filipoviča. — Ganljiv dokaz, kako priljubljen je bil kralj Aleksander. Komandanta mesta Karlovca bngadnega generala Vlad mi rja Pavloviča je pred šestimi meseci zadela kap. pa je bil že okreval toda tragična smrt kralja Aleksandra, s katerim je bil večkrat na bojišču, ga je tako pretresla da ga je včeraj dopoldne v pisarn' komande mesta ponovno zadela kap in je kmalu izdihu 1 Pokoini ie b'! v Karlovcu zelo priljubljen zlasti med siromaki, ki j mi je rad pomagal, kjer je le mogel. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo st^lnr. megleno in hlaHno vreme Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru Beogradu in Skomljoi. Najvišja temperatura ie znašala v Skoplju 19. v SpHtu 16. v Sarajevu 13. v Beogradu 10. v Zagrebu 8. v Ljubljani 6.2, v Mariboru 6 Davi je kazal barometeT v Ljubijan 768.1. temperatura ie znašala 0.5. — Razdejanje po neurju v Zagrebu V torek zvečer ie divjalo nad Zagrebom in okolico silno neurje, ki je prineslo tudi prvi sneg Močno so trpel z'asri zagrebški parki, kjer je vihar podrl okrog 80 dreves. Tudi telefonske fn brzojavne zveze so bile na mnogih krajih pretrgane Samo v mestu je vihar odnosno sneg potrgal toliko telefonskih žic. da ie ostalo okrog tisoč naročnikov br#»r fe1e*o-n«Ve rveze Pri obledeli sivorumenJkasti barvi boie. motnih očeh, slabem počutku. zmanjšani delavni moči. duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v erlavi, namišljeni bolezni je pametno, da izrtiiete nekai dni zapored vsako lutro na te§o> ko-^rcek naravne »Franz Jose-fove« irren«ee. V zdravniški praksi se »Frani Josefova« voda zaradi te^a posebno unorablia ker naelo odstrani vzroke mno'Hb poiavov bolezni. »Franz Jo-sefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah. ^rr>š~lje na želvo brezplačno »KONBINOS« sa-moprodaja za Jugoslavijo. Maribor. ooSt. nredal 62. It LinMiatie _lj Ribji trg skoraj ne zasluži več imena trg ker se je tako skrčil po obsegu in količini rib, da Je v trgovini z ribam: več blaga kot na nJem Danes Je prodajal morske ribe samo en prodajalec ln še on ni bil dobro založen z njimi Na prodaj Je bilo le nekaj vrst morskih rib srednje kvalitete, in sicer osliči po 20 Din, tunj po 30 Din. ritoni po 25 in sipe po 24 Din Tudi morskih rakov je bilo nekaj Do 28 Din kg rzmed rečnih rib je bilo največ ščuk, ki so po 22 Din Silov n«l bilo mnogo, prodajali »o Jih po nespremenjeni ceni, po 26 Din kg. Prav tako so prodajali po sta7nih cenah cenene rečne ribe, platnice in pečenke 2ab ;* bilo zelo malo, prodajala jih je le ena prodajalka —Ij Staro posluje pri razširjeni cerkvi gv. Cirila in Metoda ao razširi v žu^ni*če. ker je tam zdaj nova župnija Na dvoriščni strani so prizida!' krilo z več prostor' Stari de1 poslopja so pa ve? nrezidali ter preuredili Delo se ni končano —I j SPodnji dal Tvraeve ceste, onkra: železniškee-a prelaza, dobi tlakovan bod nik na desni strani Tam je bilo vedno bla to-kljub vsem posipan ju 1n Bežierajčan-so se upravičeno pritoževal! Zlasti ob ▼sah svetih, ko j« ns Tvrftev« cesti le po sebno živahno, je bilo navadno do ušes blata Hodnik nameravajo tlakovati od pre rto Linhartove ulice Podlago za asfalt so že delno zbetonirali Upamo, da bo asfaltiranje končano se pred vsemi sveti ter da hodnik ne bo več tedaj razkopan, ko hodijo meščani v množicah na pokopališče. —lj V mestnih parkih »neg ni napravil škode. Na prostem je bik) le še nekaj palm. tei so pa oepoškodavne. Sneg bi polomil krhke veje topol, a delavci so ga otresali sproti. Zdaj pa že obrezujejo mlade topole ob glavnem tivolskem drevoredu, da bi Jih sneg ne mogel več presenetiti. —Ij Veliko dvonadstropno hišo na Rimski cesti št 2 adaptirajo Fasado »o tudi obnovili. V pritličju so uredili dva velika trgovska lokala, ki sta že uporabna. Hita Je bila doslej last stavbnika Smielow»ke-ga, ki jo je prodal nedavno ravnatelja ćeču. irah mi m uijivu Cvnuiuuc Specialitete bo: MLKKITA — mlečna čokolada, KA VITA — mlečna čokolada a prijetnim okusom kolonialne kave, MASLJTA — desertna čokolada s obilno primesjo kakaovega masla, GRENKITA — plemenita gorčica prave na- ravne čokolade. Zapomnimo si imena, da zamoremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Inž. Albin Cotič J Ljubljana, 19. oktobra. že pred šestimi tedni se Je g. lnl. Albinu C o t i č u napravil na hrbtu boleč tv -r. da je moral v rudniško bolnico v Trbovljah Nesreča je pa hotela, da 89 Je operiranega tvora prijela infekcija ln pa cijent je moral pred desetimi dnevi priti v Slajm^rjev dom v Ljubljano Zdravnic so s trndili z vso požrtvovalnostjo in rsem sv .'in znanjem, đa bi resili dobrega veka, ki je v Ljubljano prišel že skoraj v brezupnem stanju Skoraj do poslednjega trenutka Je bil pri polni zavesti, ne da bi se zavedal, da leži na smrtni postelji. Sao. čl ob 21 Je mirno izdihnil, star šele 47 let Pokojni ini. Albin Cotič Je bil rojeo » Puli kot sin vojaškega uradnika. Tam Je napravil tudi gimiazijo, oato pa na Dunaju poljedelsko visoko šolo, kjer se je specializiral za kemijo V svetovni vojni Je b'l artiljerijski oficir in ujet v Pfzemvslu, po p-e^ratu Je pa še dve leti služil v iaš; vojski ter dosegel čin kapetana I. r. Ko Je stopil v rezervo, .te služboval pet let v Ljubljani pri Kmetijski poskusni !n k&n. trolni postaji, nato Je pa leta 1925 *>prejf! pri TPD službo fefa laboratorija cemen tarne v Trbovljah, ki ga Je kot nenavadno sposoben strokovnjak organizira! ln lrpo polnil do današnje višine pravega znan stvenega zavoda. O svom sTrnki je napisa' tudi več znanstvenih del, ki jih Je objavljal tudi v inozemskih listih, a več let je tudi na nasi univerzi predaval bakteriologijo. Vsi podrejeni ln kolegj, zlast* pa var trboveljsko delavstvo je pokojnega srna trato za srčno dobrega človeka Z vnemo Je sodeloval pri Sokolu in bil pred?o\ni& Strelske družin- ki Ji Je preskrbo1 tudi lastno strelišče. Vso svojo ljubezen je pa posvetil svoji družini, ki jo je sedaj tako nenadoma zapus*:l Polee sop-oga ge Henrike objokujeta svojega predobrega očeta hčerki OlinV ki obiskuje gimnazijo 1 Celju, ln pa Rajka. ki je na Tehniški srednji Soli v LJubljani, razen njih Je pa po. fojnl zapust'1 tudi še živo mater v Marn-Soru ter dve sostri ln tri brate. Pogreb bo jutri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pališče k Sv. Križu v Ljubljani ob 15 30. Zasjužnemu strokovnjaku in blagemu očetu časten spomin njegovim pa aase najis-cenejše aožaljel Naročite — čitaHe „LJUBLJANSKI ZVON*4 00070302020002020002020002000101010000010102535300020053010253232348484800 739163591008130746^89^^316 Stran *. »SLOVENSKI NAROD«, dne ld. oktobra 19^ »• 238 — Kakor veš ne zasledujem rubrike rodbinskih in družabnih vesti. — Pred dobrimi petnajstimi leti, — je odgovoril Morehouse. In nadaljeval je napihnjeno: — Cujte, Oueen, kaj ste pa mislili s tem grdim nami ga vanje m, da... — Ljubi Morehouse, — s« je zasmejal Ellerv, — kaj ni malo čudno, ta strasna starostna razlika med materjo in hčerko? Menda mi ne boste zamerili mojega vljudnega začudenja? Morehouse ga je začudeno pogledal. Inspektor je posegel vmes: — Cujte, tako ne pridemo nikamor. Rad bi zvedel nekaj o tej San Fuller-jevl ki sedi tam na galeriji v opera-cijsJci dvorani ... Kakšen je bil njen oficijekn položaj pri Doornovih? To mi ni povsem jasno. — Ona je bila družabnica gospe Doornove. Živela je z njo petindvajset let, če ne več. In tudi onnervis«, kakor pravijo ameriškim tolovajem »gangsterji«. Marsejča-ni so tipični po svojih trebuščkih, črnih bradicah, humorju in bahaštvu. Za vsakega Marsejčana je njegovo rojstno mesto najlepše na svetu, proti kateremu je Pariz navadna vas. Tajna Marseilla tiči v naslednji zgodbi: Dva fantiča sedita v baru med j užino in si pripovedujeta dogodke iz prejšnje noči. Ludo pravi Ze: Kri zahteva kri! Vsak je potegnil svoj revolver in ko se je dim razkadil, je bilo na tleh deset trupel. Tretji poslušalec poseže vsem: Kaj praviš? Ze je prisolil Ludu zaušnico, potem so pa šli vsi skupaj na večerjo. Beži no! vzklikne prvi jezno, da ga je motil, — kaj pa vtikaš svoj nos vmes? Saj si slišal, da se samo tako govori.« Tako je nastala povest o marsejskih tolovajih. In človek, ki pozna to francosko pristaniško mesto s svojega dvodnevnega obiska, bo tudi ugovarjal, češ. to je samo fantazija novinarjev in romanopiscev. Policija je pa manj optimistična, saj priznava, da se skriva v Marseiileu najmanj 1000 sumljivih tipov, ki so bodisi izgnani iz mesta ali pa celo iz Francije. Ce jih pa prizna policija toliko oficijelno, jih je v resnici gotovo še mnogo več. In resničnost govori, kajti največ roparskih umorov in napadov po chicaškem vzorcu je bilo zadnje čase baš v Marseiileu. Iz afere Staviskega znani inspektor Bonny je dal aretirati kot dozdevna morilca sodnega svetnika Princea, dva marsejska tolovaja Carbonea in Špirita. In kaj smo videli? Poslanec Simon Sabiani je dal nabiti po Marseiileu bojne plakate, v katerih se je zavzemal za svoja »prijatelja« in nihče se ni zgražal nam tem, da je bil eden poprej trgovec z dekleti, drugi pa tihotapec kokaina in opija. Ko so oba izpustili, jima je pripravil Sabiani z vsemi sumljivimi tipi sprejem, kakršnega mesto ni videlo niti ob prihodu prezidenta republike. Tak je torej Marseille. Tu naletiš po zakotnih beznicah na trgovce z dekleti, na tihotapce mamil in orožja, skratka na zločince najrazličnejših vrst. Marseille je zbirališče sumljivih elementov na jugu Evrope. Policija jih lovi in vodi preiskave, vendar jim pa v večini primerov ne more do živega. Skrivati se znajo posebno spretno za ponarejenimi potnimi listi in ljudje, ki znajo potne liste ponarejati, zaslužijo toliko, da lahko brezskrbno žive. Vsak lastnik zakotne beznice je obenem trgovec z dekleti, za 500 frankov vam pa dobavi tudi fanta, ki je vsak čas pripravljen umoriti človeka. V Ženevi se vrše konference o zatiranju trgovine z mamili, v rue Torte v Marseillu pa ljudje, zlasti Kitajci, še vedno zahajajo v bare, ki so v resnici beznice opija, v barih na trgu Victor-Gelu je pa prava borza prostitucije ter trgovine s kokainom, heroinom in morfijem. Poznati moraš krivuljaste alžirske in tuniške ulice v onem čudnem okraju Porte d' Aix in v la Belle-de-Mai, kjer obračunavajo med seboj člani podzemlja po svojih posebnih zakonih z noži in revolverji. V to obračunavanje niti policija ne posega, kajti umirajoči tolovaj nikoli ne izda tistega, ki ga je zaklal ali ustrelil. Kaj pa šele ulici Revnard in Butterie, kjer pričakujejo naga dekleta pred vrati barov in svojih tesnih stanovanj pijane mornarje, pristaniške delavce in vojake, kjer se pleše ob zvokih mehaničnih klavirjev, kjer love dekleta redarje in jim jemljejo čepice, da morejo potem v baru dati za pijačo. Takih prizorov je v Marseiileu vse polno. Problem policje je v Marseiileu aktualen, kakor je bil v Zedinjenih državah za časa tihotapstva alkoholnih pijač. Policija bodisi da ne more nastopiti zaradi političnih vplivov, kakor smo videli v primeru poslanca Sabianija, ali pa mar-seillsko podzemlje uporno molči. V Marseiileu namreč nima policija tako razprostrte mreže ovaduhov, bodisi prostovoljnih ali plačanih, kakor v Parizu, kjer se na nje lahko v polni meri zanese. V Mar seilleu vse molči, očividci se nikoli ničesar ne spominjajo, nikoli ničesar ne vedo, ničesar niso videli in ničesar slišali. Ni torej čuda, da si je morilec našega kralja izbral za kraj svojega gnusnega zločina baš Marseille. Nesrečno leto 1934 Ob novem letu so francoski zvezdo-slovci prorokovali, da bo leto 1934 nesrečno. Max Jacob je napisal takrat naslednje proroške besede: Novo leto prinaša slabe izglede jugoslovenskemu kralju Aleksandru. Razen tega je proroko-val po zvezdah sporazum Rima z Berlinom, težke trenutke za razorožitev, astronomično rečeno nekakšen mrk, dalje, da se bo morala borza braniti silnih napadov in da nastanejo v Franciji nemiri. Posebno točno je prorokoval Rho-movo smrt. Trdil je, da nastanejo nemiri v narodno socialistični stranki. Dalje je pisal: V Franciji vidim nesrečo za ministra. To bo leto katastrof tako v prometu, kakor v potresih. Ko čitamo zdaj to prorok ovan je, smo veseli, da se nesrečno leto 1934 bliža koncu. Novi vojvoda Kentski List »London Gazette« je objavil uradno obvestilo, da je podelil kralj princu Juriju, ki se 28. novembra v westminstrski opatiji poroči s princeso Marino, naslov vojvoda Kentskega. To je poročno darilo angleškega kralja njegovemu sinu in z njim se obnovi po 114 letih naslov vojvode Kentskega. Zadnji nosilec tega naslova je bil četrti sin Ge-orga m., znan v zgodovini kot oče kraljice Viktorije. Kentsko plemstvo je zelo staro. Prvi earl Kentski je bil Odo, škof v Bayeuxu, brat Vileja Osvojalca, Kot vojvoda Kentski bo princ Jurij tudi član zbornice lordov, kamor ga uvedeta dva po kralju določena peera. Da bi bila povdarjena troedinost Velike Britanije, je dobil princ Jurij obenem škotski naslov Earl of St. Andrews in irski naslov Baron Downpatric. Nič ne de. — Pazite na klavir, da ne zadenete z njim ob zid. — Nič ne de, saj bodo to hišo itak podrli. Nakup sadja je stvar zaupanja Ljubljana, IS. oktobra Naš sadni trg nudi pestro sliko vsakomur, kdor se zanima za sadje, ko ga ogle-duje ali nakupuje za svojo potrebo. Številni sadni prodajalci prodajajo najrazličnejše sorte sadja, ne glede na kakovost m trpežnost. Nepoučen nakupevaiec kupi vse, kar se mu ponuja.. Ne vprašuje se mnogo po dobrih sortah sadja. Merodajne so več ali manj cene, kakovost sadja stopi navadno v ozadje. Tako starodavno trgovanja » sadjem pa ni niti za prodajalca. Se znanje za kupca dobro, zato trpi mnogo apioArta uporaba sadja. Vsakega konzumenta mora zanimati predvsem kakovost in čas užltnoati nakup ljenega sadja. Zato hočemo navesti nekaj sort, pripravnih za zimsko uporabo. Razne renete, kakor: Baumanova reneta, ana nas, moSancgar, carjevič. razni koaanačh, zlata parmena. kanadka, vodcenka, rfbsto-novec, šampanjska reneta, dalje navadn** sorte belfler, domači rdeči pogačar, bobo vec, štetinec itd. so jabolka, ki jih imamo letos dovolj na domačem trgu na prodaj Zelo važno je gotovo za kupca, da vpoate va torej kakovost, pri«tno«*t in trpežno** sorte — in nazadnje tudi ceno pri sadju, ki ga namerava kupiti. Iz povedanegm dl, da je nakup *adja za zimo &tva>r med Bebojnega zaupanja med prodajalcem In konzumentom. Nakup aadja na slepo srečo in po nizki ceni se čeetokrat ma*ftuje Zato odreže najbolje dotični, ki nakupi sadje pri Kmetijski družbi v Ljubljane, ki je sortirano, ne samo po debelosti m sortah, temveč tudi po trpežno**! m kvaJl-tett in strogo kontrolirano po lastnih strokovnih organih v v*eh °ririh, Zanimanci ae vabijo na ogled razstavljenega sadja pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3 med posk>vnimi urami. Iz Trbovelj — Težka ne*reca pri detu. V torek se je v Terezija rovu vzhodnega okrožja pri delu težko ponesrečil delavec Kleno veek Viktor. Bil je zaposlen kot spremljevalec vlakov s premogom, ki jih odvaža ta jamskih rovov bencinska lokomotiva. Pri eni teh voženj je skočil KHenovsek na bencinsko lokomotivo, da bi mu ne bilo treba ho. diti. Komaj pa se je povzpel na stojisVSe bencinske lokomotive ter se nekoliko nagnil proti motorju, ga je motor zagrabiti ob strani za obleko, ga potegnil na stran tako, da je prišel med steno in motor. Dasi ravno je motorovodja Maj na rdi stroj takoj usta vil, je dobil KlenovSek jako težke notranje poškodbe. Med drugim ima zlomi je no stegnjenico, nekaj reber, težke so pa tudi notranje poškodbe. Bil je takoj prepeljan v tukajšnjo bolnico. — Vpisovanje za esperantski tečaj. Zaradi smrti Nj. Vel. kralja je tukajšnji espe rantski klub preložil vpisovanje na prihodnjo nedeljo. Vpisovanje se vrši ob istem času, kakor je bilo napovedano za prejšnjo nedeljo. -t~T Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igracnin vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikijev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« t. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOVSKA C*> STA AT 4 — Najnlžie cene! Ceniki franko! 9ostitna &)uM)unbki J>vot LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 28 Čast mi je opozoriti p. n. obiskovalce moje restavracije iz prejšnjih sezij, da je zopet nastopila sezona kvalitetnih rib. Danes imam v lepi izberi: rižoto od škampi, orade, branzini, barboni, sfolje itd. Za ponovni obisk se priporoča: M. CEPIČ, rostavrater. BRITJE 2.— DIN STRIŽENJE 4.— DIN V novo renovirani higijenski brivnici »RAPID«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25. 3108 Če oddajate ali *ščete stanovanje oglaAuJte v »Slovenskem Narodna — Beseda <»J»() para OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka nesed* 50 para. davek Din 2.- Naj manjši znesek za mah ogla* Din 5.-. davek Din 2.- Mai oglasi se plačujejo takoj; p« pošti lahko v znam K ari — Ze odgovore tnalib oglasov tren* priložiti znamko Umrl nam je po dolgotrajnem trpljenju nas ljubi mož, oče, sin, brat in svak, gospod ing. Albin Cotic šef laboratorija cementarne TPD v Trbovljah in art. kapetan LkLvr. Pogreb bo iz mrtvaške veže splošne bolnice v soboto, dne 20. t. m. ob % 4. uri popoldne na poko-pališče k Sv. Križu. Ljnbljana-Trbovlje, 18. oktobra 1934 Žalujoča družina. STANOVANJE obstoječe iz dveh sob in priti-Klin iščem za november. — Ponudbe pod »November 3072« na upravo »Slov. Naroda<. Trenchoati usnjeni suknjiči itd. najboljši nakup pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 MALINOVEC pristen, naraven, ■ čistim stao-kor jem v kuhan — se dobi na malo m veliko v LEKARNI DR. O. PICCOL1, LJUBLJANA. Dunajska o> 0 ZIMSKA NAMIZNA JABOLKA sortirana, v zabojčkih in SADNO DREVJE visoko in pritlično za jesensko saditev dobite prt Kmetijska dražbi v Ljubljani, Novi trg 3. 3103 PRESKRBA NAJBOLJŠEGA SADJA ZA ZIMO Pri nakupu aadja za zimo je v prvi vrsti važno, da je vse sadje pravilno odbrano, sortirano po kakovosti, debelosti in trpežno-sti ter pravilno pakovano. Nakup aadja na slepo srečo po nizki ceni se čest okra t maščuje. Nabava sadja je torej zadeva zaupanja med kupcem in prodajalcem. Oglejte si zato stalno sadno razstavo najboljšega slovenskega sadja pri Kmetijski dražbi v LJubljani. Novi trg S. Vstop vsakomur prost, brez obveznosti za nakup. 3107 Pomladila sem se za 10 lCl - .tp tlIdi vi To pa lahko storite Mena?adna zdravniSha iznajdba na polja kozmeflhe Sedaj je lahko pomladiti staro in ovenelo kožo ter jo napraviti belo in svežo. Znanost je namreč naposled našla vitalni element pomlajevanja kože. Ko to sredstvo z otiranjem prodre v kožno tkivo, gube kmalu izginejo, popolnoma pa izginejo tudi razširjene znojnice in zajed alci ter sploh vs* ostali nedostatki polti. To vitalno sredstvo za pomlajevanje, ki se pridobiva od mladih živali, je sedaj samo v kremi Tokalon. Učinki kreme Tokalon obstoje v tem, da olepšajo kožo ter okrepijo podkožno tkivo, s tem pa dajo tudi nelepemu licu ljubkost in svežino. Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo, rožnate barve, zvečer. Krema hrani in pomlajuje Vašo kožo, ko spite. Kremo Tokalon, hranilo za kožo, bele barve (ne mastno) pa uporabljajte zjutraj. Od nje bo postala Vaša koža bela in sveža, puder pa bo ostal na licu ves dan. Naj bo Vaša polt še tako slaba, po uporabi kreme Tokalon bodo učinki presegali vsa Vaša pričakovanje. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za upravo in del lista: Oton Chrmtoi. — Vsi v Ljrrbrjand.