Leto LXV., st. 69 Ljubljana, petek 2$. marca 1932 Cena Din 1." Ufcaja vsa* das popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — InseraU do 30 peUt a Dtn 2.—. do 100 vrst um 2 ftu od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserau petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DFR AVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 P U D K l 2 N ICC : MARIBOR, Grajski trg št- 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — -'oi. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. st. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. —t — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.35 L. NOVE KONCESIJE NEMČIJI? Ozadje misije berlinskega ameriškega poslanika v Parizu — Ameriška intervencija v prilog Nemčije Berlin, 25. marca. Potovanje berlinskega ameriSkega poslanika Sacketta v Pariz, ki mu spočetka niso pripisovali večje politične važnosti, je postalo nenadoma predmet zanimanja vseh političnih in diplomatskih krogov, ker se je izkazalo, da je, kakor so že domnevali nekateri francoski listi, Sackett izvršil misijo, ki mu jo je poveril predsednik ameriških Zedinjenih držav. Spočetka so politični krogi menili, da je Sackett potoval iz Berlina v Pariz le zaradi aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na medzavezniške dolgove. Sedaj pa so se iz dobro informiranih krogov razširile vesti, da je pomenila njegova pot v Pariz malone inicijativo za veliko finančno akcijo v korist Nemčiji. Kakor zatrjujejo gospodarski strokovnjaki, tičijo nemške težave predvsem v tem, da morajo nemška država kakor tudi vsi ostali dolžniki v Nemčiji plačevati za inozemska posojila previsoke obresti in da primanjkuje deviz za kritje kratkoročnih posojil. Sackett je v Parizu skušal posredovati, da bi se Nemčiji s strani njenih dolžnikov dovolile znatne olajšave. Kakor poročajo, je Sackett govoril s francoskim ministrskim predsednikom tudi o velikem mednarodnem posojilu, ki naj bi ga dale Nemčiji Amerika, Velika Britanija in Francija. Njegovi razgovori s Tardieujem so, kakor vse kaže, imeli do neke mere precejšnji uspeh, ker so se z več strani razširile vesti, da se je Tardieu načelno izrazil, da v ničemur ne nasprotuje takšni pomoči za Nemčijo. London, 25. marca. V tukajšnjih gospodarskih bančnih krogih je izzval veliko zanimanje članek, ki ga je objavil londonski denarni zavod »LlovcTs Bank« o svetovni gospodarski krizi in o francosko-nemških odnošajih. Članek se v bistvu nanaša na mednarodne dolgove in reparacije. V uvodnem članku proučuje glavne osnove mednarodnega finančnega položaja in sedanjih francosko-nemških odnosajev in razlaga nemško stališče ter naglasa, da bi bilo mogoče, da bi Nemčija še nadalje plačevala reparacije, če bi se premagala sedanja kriza. Člankar se je posebno zavzel za dajatve v blagu. Urednik pariškega »Tempsa« razlaga v drugem članku francosko stališče in se zavzema za čim večja nemška plačila, ki naj bi se vršila vsaj načelno v okviru Youn-govega načrta. Končno skuša Šalter Gospodarsko - političen sporazum med Italijom Avstrijo Dodatni sporazum k trgovinski pogodbi naj bi pospešil medsebojno Izmenjavo blaga, obenem pa zasigural Italiji vpfiv pri podunavskem sporazumu Dunaj, 25. marca. Med zastopniki Italije in Avstrijo so se zaključila pogajanja za prevozne in devizne olajšave za avstrijsko blago v Italiji. Pogodba bo v kratkem parafirana. Delegaciji sta poslali obema vladama tekst sporazuma, da ga potrdita. ItaKjanske prevozne in kreditne olajšave se nanašajo predvsem na avstrijske poljedelske pridelke in na les. Avstrijska izvoz lesa v Italijo je dosegel že prejšnja leta precejšen obseg, tako po svoji količini kot vrednosti, ruski dumping pa ga je malone paralizirah Spričo klirinškega prometa so nastale Še večje težave, tako da je izvoz avstrijskega lesa v Italijo skoraj docela ponehal. Druge olajšave se nanašajo na vinsko carino. Sporazum je v bistvu prav za prav le dodatni protokol k že obstoječi trgovinski pogodbi med obema državama, po kateri se je avstrijski lesni izvoz v I tali jo k on tin gen tiral in kri je že stopila v veljavo. S tem dodatnim protokolom je Italija skušala doseči tudi deloma po vsem političen namen, da namreč u trda svoje interese v Avstriji in da na bližnjih konferencah o podunavskem gospodarskem sporazumu s toliko večjo lahkoto brani svoje stališče, da je namreč njeno sodelovanje pn srednjeevropskem gospodarskem sporazumu nujno potrebno ne le za njo, marveč tud' za Avstrijo kot eno izmed prizadetih srednjeevropskih držav. S teg vidika tolmačijo ta dodatni protokol tudi kot italijanski odziv na Bureschov poziv na evropske velesile, naj priskočijo Avstriji na pomoč. Nemčija in Italija sta stopili povodom tega poziva v direktna pogajari° z Avstrijo, Francija pa je izdala svoj znani srednjeevropski gospodarski načrt Ta načrt pa je dal obema omenjenima državama le povod, da sta še bolj pospešila svoja pogajanja z Avstrijo. Finančna pomoč Društva narodov za Avstrijo, Bolgarijo in Grčijo Tajno porocflo finančnega odbora Društva narodov predlaga večja posojila za omenjene tri države Parii, 25. marca. 0 tajnem poročilu finančnega odbora Društva narodov, ki je bilo včeraj sprejeto na zaključni seji njegovega zasedanja in ki bo 10. aprila predloženo Društvu narodov, objavlja >Matin« naslednje podatke. Finančni odbor predlaga kot finančno pomoč Avstriji večje posojilo za okrepitev nj»*-ne devizne zaloge in za olajšanje varčevanja njenih inozemskih dolgov. Za Bolgarijo predlaga 60 odstotno znižanje plačevanja njenih dolgov do vzpostavitve normalnega položaja, to je dotlej, ko se bo z izvozom po večala zaloga deviz tako, da bo obrestovan}«; in amortizacija dolgov zopet mogoča. Za Grško se predlaga pomožno posojilo za vzdrževanje obrestne službe kakor tudi od-goditev amortizacije dolgov za rok, ki ga je treba šele določiti. Za Madžarsko se predlaga podaljšanje moratorija do trenutka, ko bo nastopil normalen položaj v njenem gospodarstvu. Agencija >Radio« poroča, da predlaga finančni odbor Društva narodov za Grčijo dovolitev posojila v višini 600.000 fun*ov šterlingov, dočim je Grčija zahtevala posojila treh milijonov funtov šterlingov. >Ma-tin« označuje tajno poročilo finančnega odbora Društva narodov kot prvo oficielno dovolilo za olajšanje gospodarskega položaja podunavskih držav na podlagi Tardieuje-ga načrta. Pariz, 25. marca. >Journalc poroča tz aten, da je grška vlada sklenila na pred- log finančnega ministra, ko je izvedela o vsebini tajnega poročila finančnega odbora Društva narodov, ki vsebuje predlog za finančno pomoč Grčiji, da bo začasno odgodila svojo demisijo. Pariz, 25. marca. Diplomatski poročevalec agencije >Havasc poroča o angleškem stališču glede gospodarskega sporazuma podunavskih držav, da predlaga Anglija, naj se pred konferenco podunavskih držav so stanejo zastopniki Francije, Anglije, Italije in Nemčije v Ženevi. Vodilne angleške osebnosti so mnenja, da je treba prej doseči sporazum med podunavski mi državami ako s« hočejo kasneje omogočiti direktna pogajanja med njimi. Hitler toži Berlin, 25. marca. A A. Državno vodstvo nacionalno socialistične stranke je razglasilo, da je državno tožilstvo v Hamburgu ugodilo pravnemu zastopniku Hitlerja, ki je zahteval kazensko preganjanje zaradi poniževanja Hitlerja kot vojaka med svetovno vojno. Pravni zastopniki Hitlerja imajo nalog, da tožijo vsakogar, ki bi se podobno pregrešil nad Hitlerjevo častjo. I znajdi tel j piramidona umrl , Karlsruhe, 25. marca, AA. Blizu Strass-burga je umrl 66 letni Kart Splro, bival profesor za fiziološko kemijo na univerzi v Strasebutpgti. Splro je bil po rodu fz Berlina in je pred 30 lati. iznaaal piramiden. najti srednjo pot med n#mško in francosko tezo ter pravi, da je neobhodno potrebno, da se podaljša moratorij, a da bi se plačila, ki bi jih Nemčija pričela plačevati po poteku moratorija, zasnovala v istem okviru kakor jih določa Youngov načrt. Na ta način bi bilo mogoče, da bi Nemčija plačevala vsako leto po preteku moratorija okrog 400 milijonov mark. Evropski upniki bi morali urediti svoje medsebojne politične odnošaje in ?e sporazumeti o skupni politiki do ameriških Zedinjenih držav. Upniki bi sicer res žrtvovali večji del svojih finančnih sredstev, bili bi pa zavarovani pred eventuelnimi novimi težavami. Vsi članki so vzbudili toliko večje zanimanje, ker so bili objavljeni baš v času, ko so se v Parizu pričele diplomatske akcije za uredite^ nemških reparacij in mednarodnih vojnih dolgov. Angleški finančni krogi so deloma tudi spričo izvajanj Arthura Salterja toliko bolj pripravljeni, da sodelujejo pri finančni akciji v korist Nemčije kakor se je začrtala na diplomatskih sestankih v Parizu. Angleški tisk članke omenjenih finančnih strokovnjakov obširno komentira. Novi okrožni inspektor v Mariboru Beograd, 25. marca, S kraljevim ukazom je imenovan dosedanji šef splošne policije v Beogradu g. Milan Aci-mović za okrožnega inšpektorja v Mariboru v 4. skupini. Prvi zakoni sprejeti v Narodnem predstavništva Beograd, 25. marca. Današnje >Službene Novine« objavljajo prve zakone, ki so bili sprejeti v Narodnem predstavništvu, to je v Narodni skupščini in senatu in sicer zakon «» srednjih trgovskih šolah, zakon o pomorskih akademijah in zakon o gospodarskem svetu, ki stopijo z današnjim dnem v veljavo. Podpora za nabave plemenske živine Beograd, 25. marca. Z odlokom poljedelskega ministra je bilo izplačano banski upravi dravske banovine za nabavo plemenske živine 85.000 Din, HARRY PIEL Sence podzemlja ZVOČNI KINO IDEAL PREDE! PRIDE! Stavka zabavišč v Parizu Pariz, 25. marca. Splošna stavka vseh parišknb. gr,ied-aJ:.šč, kinematografov, in d-ru-gih zabavašč je neizogibna. Poizkus vlade, da bi se dovolile gledališčem davčne olajšave, ne pa obenem tudi kinematografom, se je ponesrečil. Zato bo ves obrat ?leda!«iše. kinematografov in drugih zabavišč ustavljen 29. t. m. Tudj gledališča in kinematografi in zabavišča v mnogoštevilnih pokrajinskih meatih so se pridružila pokretu pariški h gledaJišč. Kakor vse kaže, bo stavka gledališč In kinematografov postala v Franciji eplo&na. Francosko zlato Pariz, 35. marca. Po zadnjem tedenskem izkazu se je zlata rezerva francoske banke povečala za Sol.35 milijonov na 76.508.641.000 frankov. Promet bankovcev je nazadoval za 651.3S1.000 frankov. Kritje takoj zapadlih obveznosti se je povečalo >d 69.38 na 69.81 odstotkov. Milijonarji izginjajo London, 25 marca, iz statistike je razvidno, da je danes v vsej An«liJ.i okoli 100 milijonarjev manj Kakor pred tremi leti. števtflo angleških Krezov t gospodarskih krogih se jo po davčnih podatkih zmanjšalo na 385 Eden izmed najbogatejših Angležev, čigar premoženje so pred nekaj leti cenitli na 40 milijonov funtov, Ima sedaj samo še 10 milijonov funtov premoženja. Revizija redukcij na železnici Na intervencijo ljubljanske železniške direkcije in narodnih poslancev bo izvršena revizija vseh dosedanjih redukcij, da se popravijo krivice Beograd, 25. marca. M. Kakor Izve naš poročevalec iz zanesljivega vira, da bo te dni odrejen ponovni pregled vseh reducirancev v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani In sicer s posebnim o žirom na dejstvo, da so oni, Id so bili prvotno predlagani v redukcijo, napram tistim, Id so ostali v službi, deloma utrpeli veliko socialno krivico. V s vrh o ponovnega pregleda reducirancev je pooblaščen direktor železniške direkcije v Ljubljani g. dr. Borko, da pošlje po proučitvi celokupnega akta generalni direkciji državnih železnic nov predlog glede redukcij. Dejstvo, da je bilo na merodajna mesta javljenih mnogo upravičenih pritožb in pa intervencije narodnih poslancev dravske banovine, nudijo upravičeno upanje, da se bo to pereče vprašanje sedanjim razmeram primerno In čim najbolj pravično rešilo. Delo o tej Iz-premembi se prične takoj in bo najbrž končano že s 1. aprilom. One, Id bi ostali kljub temu še prizadeti In bi eventuelno ne spadali pod redukcijo, bodo skušali me rod a ini činitelji v dogi ed nem času zaposliti na drugih stih* Kavarna v desetem nadstropju V kratkem bo otvorjena vrh nebotičnika moderna kavarna LjubiJona, 25. marca. Z nastopom toplejšega vremena so se začela na nebotičniku gradbena dela. Pričelo se je v glavnem z delom v zadnjih nadstropjih, posebno pa v kavarni, ker ima Pokojninski zavod namen že letos poleti odpreti to moderno kavarno, ki bo za Ljubljano gotovo nekaj čisto novega. Kavarna bo obstojala iz dveh glavnih delov, in sicer iz letne in zimske kavarne. Zimska kavama bo nameščena v X. nadstropju, letna pa na strehi X. nadstropja ter v dveh nastavkih, ki se zožujeta m zaključujeta stavbo. V naslednjem podajamo kratek op s, kako bo opremljena kavarna. Interijer kavarne bo moderen in bodo vse stene obložene z marmor' em, strop bo omam en talno okrašen ter pozlačen. Po tleh bo položen Hnolej v ploščah po posebnem vzorcu. Razsvetljava kavarne bo vsa indirektna, to so pravi, da bodo svetlobna, telesa skrita za vencem, ki te' pod stropom ter bo luč reflektirala potom zlatega stropa po vsem prostoru in tako enakomerno raz-svetljavala ves prostor. Dostop v kavarno bo mogoč p ovelikem stopnišču, v glavnem pa potom dveh brzovoznih dvigal, ki bosta z veliko brzino transportirala gosto v višino. V kavarni sami bo nameščena garderoba, telefonske celice ter potrebne toatlete za dame in gospode. Kubinja bo opremljena najmodernejše ter se bodo kuhala kava ta druga jedila na Specijalnih plinskih aparatih. Iz zimske kavarne vodijo v letno kavarno, t. j. na teraso In v nastavek monumentalne zavite hrastove stopnice Is sredine kavarne. Dostop v letno kavarno je pa tudri mogoč direktno potom dvigal. NadaJtje bo Imela kavarna, v kateri se bodo točile tad i alkoholne p4ja£>e kot pivo, vino dtd. moderno urejeno hladilno napravo za Lalajernje, napravo sladoleda ter na konserviranje mrzlih (jedil, kil se bodo tudi servirala v kavami Vaa oprema kavarne, kil bo Lmela ca 200 prosto rov, bo najmodernejša m Izvršena po specdjalnln na^rtr.h. V XII. nadstropju bo oameMSen daljnogled % označbo smeri, tako da s4 bodo gost*5© Iz te naše najvdšje kavarne lahko o&ledall našo lepo okolVoo. Kavama bo s špecljadmiml aparatđ ventilirana, tako da ne bo ndfodar zakajena. Nadamo ee, da bo kavarna že avtgusta t L odprta ter no~ dlla I^ubJkJancanoin hi tujcem privlačno točko. S to solnčno visinsko kavarno fcma pa Pokojninski zavod tudi 5e prav posebne namene. Kakor izgleda, jo namreč meni voditi v lastni režiji edino s to omejitvijo, da je opustil misel na restavracijo z gorkim* jedili na podlagi ankete strokovnjakov, pr! kateri so s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami sodelovali tudi zastopniki na Se kavarniške, gostilniške in hotelske obrti ter z izvedenci za tujski promet. V kratkem torej dobimo atrakcijo na vi linah nebotfo-nika, s kakršno se ne ponaša še nobeno mesto v državi, edinstvene so pa take ka^ tudi še v največjih mestih Evrope. Položaj na Jesenicah Jesenice, 25. marca. Danes se prično pogajanja radi memo-rarhduma, ki ga je delavstvo pred dnevi poslalo vodstvu tovarne. Delavstvo je zavzelo stališče, da se zaposlijo vsi delavci naenkrat, uprave tovarne pa hoče zaposliti le del delavstva. Če bi tovarna ne zadosti* delavskim zahtevam, nameravajo delavci odpoklicati od dela vse on«, ki so sedaj zaposleni v tovarni, to je okro* 340 ljudi. Med temi so stražniki, gasita, delavri pri reparaturah in pri generatorjih ter težaki, ki nakladajo blago na vagone. Delavstvo je še vedno povsem mirno in disciplinirano. Nikjer ni bilo najmanjšega incidenta. Mestna aprovizacija je v polnem razmahu. Aprovizaoijski odbor deli med Dudstvo koruzo in tudi manjše količine bele moke. Vsi. ki boste v veselju in zadovoljstvu praznovali vstajenje, se spomnite, da je na Jesenicah na tisoče brezposelnih delavcev, žen rn hodnih otrok, ki so brez najnujnejših sredstev, da bi se preživeli. Darove naslovite na mestno županstvo Jesenice, apro-vizacijski odbor, Jože Žabkar, župan. Dva drzna vloma Ljubljana, 25 marca. Čeprav je policija zadnja dva dneva radikalno čistila mesto in izgnala v pristojne občine vse sumljive pohajkovače in potepuhe, sta bila včeraj in danes ponoči vendar izvršena dva drzna vloma, pri katerih so vlomilci odnesli razmeroma bogat plen. Danes ponoči so vdrli neznani storilci v lokal trgovca Ivana Sribarja na Gospos?et-ski cesti 13. Lokal je v prizidku poleg Koli žeja. Vlomilci so preskočili nizek zid, razbili šipo in zlezli v lokal, iz katerega so odnesli tri moška kolesa in sicer eno rdeče pleskano znamke >Ramseec vredno 1900. _ Din, eno zelenopleskano, vredno 1900 Din in črnopleskano znamke >Peugeot< vredno 2200 Din, poleg tega dve žarnici za avtomobil, 3 podstavke za kolesa in več kolesnih obroče*, ▼ skupni vrednosti 7636 Din. Kole- sa in ukradene stvari so skozi okno spravtt iz lokala. Gotovo je, da je pri vlomu sodelovalo več oseb, najbrž so bili trije storilci, da je lahko vsak sedel na eno kolo in m odpeljal. Poročnik Krunoslav V, Dogan je prijavtl policiji, da je bilo včeraj opoldne vlomljeno v spalnico njegovega stanovanja v Pleteršn*-kovi ulici št 23. Vlomilec je odnesel radioaparat s slušalkami, vreden 2900 Din, zlat prstan vreden 250 Din, usnjat kovčeg za Dtn 460 in službeni samokres v vrednosti 650.— Din. Skupna škoda znaša 1250 Din, Vlomilec je odprl stanovanje a ponarejenim ključem Glede na ponavljajoče se vlome in tatvine opozarja policijska uprava prebivalstvo, naj za praznike skrbno zaklepa stanovanja, lokale in skladišča. Policija bo sicer varnostno službo poostrila, razumljivo pa je, da ne more popolnoma preprečiti vlomov in tatvin. LapovsU pokret nelegalen Hsl&ingfors, 25. marca Vlada Je danes proelasila lapovski pokret kot nezakonit. Zima v Italiji Rim 25. marca 6. V severni Italiji divjajo snežni viharji. Temperatura Je silno padla. Tudi v Južni Italiji Je snežilo. V Napolju, Čase rti In Avellinu Je zapadel sneg, visok 20 cm. Vremensko poročilo SPD Kranjska gora* 26. marca. Erjavčeva koca na Vr&lčn: vreme Jasno, smuka Idealna, Izgledi za praznike zelo dobri. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2281.73 do 2293.13. Berlin 1347J2—1358.12. Bruselj 790.13—794.07, Curih 1094J5- 1099.85. London 206.33—207.93, New York ček 564959 do 5677.86. Pariz 22259—223.71, Praga 167.97—166^83, Trat 29X09—295.49. Iz seje odbora Zveze industrij cev ProtiLndintrijsko razpoloženje —- Industrija ne več nuditi delavstvu zadostne zaposlitve Ljubljana, 25. marca. Pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja se je dne 23. t. m. vrfilla seja odbora Zveze industrijcev, katere eo se udeležili gg. J. Dekleva, O. Dracar, Ignac Florjane ič. Andrew Gasaner, Janko Jovan, Anton Krejči Kari Noot, A. Praprotnik. Ri-bard Skubec, dr. Viljem Elbert Ur. Fran "vVTindischer in Avgust Westen. Seji je nadalje prisostvoval g. narodni poslanec Ivan Mohorič. Glavni tajnik g. ing. šukije je poročal o poteku centralnega zbora in-dustrijsksib korporaerij, ki se je vršil v Beogradu v dneh 14. in 15. t. m., ter o vtisih, ki eo jih •industrijski delegati ilobiii t Beogradu. Položaj je težaven, pri čemer je neugodno še to, da se v Beogradu in' v sami Narodnu skupščini razširja neprijazno razpoloženje napram industriji. V tej smeri se živahno udejstvujejo izvestni beograjski krogi, ki so ooivtidno prizadevajo odvrniti pozornost jav.nostt od neuspeha t žitnega monopola in od vesti o zlorabah, kri se poročajo v zvezd z žitnim režimom. iProuiindustrijisko raspoloženje občutimo najtežje r dravski banovini, katere prebivalstvo je po znatnem delu navezano na zaeluzak v lesnem gospodarstvu in v dru-2> t-, .i iustrijskJto panogah. Poročilo se je vzek) na znanje. V -ial.'&.h Izvajanjih je g. poslanec Mo-ivorič obraz lož Ll sedanje stanje. Osrednja oblastva se emotreno prizadevajo za izboljšanje naše plačilne bilance. V tem ci-fcju se proučuje možnost povečanega izvoza in reguliranje uvoza Dolžnost industrije bo. da po svojih strokovnjakih sodeluje. Ce bi ae omejil uvoz, mora domača, industrija dati kartele proti (povišanju ;'«n :n-dustrij-skiLh produktov. Odbor je nato razpravljaj o deviznem ■vprašanju. Zveza industrijcev je te pred meseci predlagala potrebne ukrepe za ohrankev devizne saJoge. Od takrat je minilo mnogo dragocenega časa, vendar je n->ati, da bodo primeru>i ukrepi še se.la-" ugodno vplivali na sltuaciiJo. Našo Industrijo navdaja skrb za delavstvo, kateremu ne more več nuditi zadostne zaposlitve. Centralna oblastva morajo posvetiti temu perečemu problemu večjo pozornost. — Mi smo že priglasili zahtevo, da naši denarni zavodi znižajo debetno obrestno mero. Zakonski projekt o obrestni meri, ki je bil te dni predložen Narodni skupščini, n/i v skiadu z našimi razmerama In bn ta zakon v dravski banovini mogel neugodno vplivati. Napoved g. mnjj.istra fiinanc, da umika zakonski načrt o državna trošarini in da se bo državna in banovinska trošarina na vino in žganje v bodoče pobirala samo potom trošariiiskih taks, povzroča nove skrbi. Proračun dravske banovine je ipo dobri tretjini osnovan na donosu trošarine na alkoholne pijače ta tudu občinski proračuni naših mest računajo z znatnimi dohodki iz občinske trošarine na vdno in žganje. Vsi ti proračuni bodo prevrženu, čim se neprevidno posega v trošarino ua alkoholne pijače. Tudi se je bati, da bodo projektirane spremembe zakonskih predpisov povzročile izredno povečanje koueu-ma opojnih pajac, zlasti po svobodni iga-njekunU ter dovedle do alkohol iz iranja dežele Odbor se je nato bavil s posledicami znižanja prejemkov državnih uradnikov in redukcije številnih železniških uslužbencev. Po mnenju industrije bodo ti ukaepi neugodno vplivald na gospodarsko življe nje. ne glede na to. da je veliko število rodbin težko prizadetih. Svetovno gospodarstvo in brezposelnost Podatki iz informativne brošure naše Delavske zbor* niče in iz poročila M UD Ljubljana, 25. marca. Mednarodni urad dela v ženevi je zbral Lacti podatke, nanašajoče se na svetovno gospodarsko krizo ter brezposelnost. Lani v maju je biLa 15. konferenca mednarol-nega urada dela, na kateri je podal ravnatelj tega urada Albert Thomas tozadevno poročilo, ki je izsk> nedavno v prevodu tudi pri nas. Stvarno in nazorno sliko o go-spodarakem stanju in brezposelnosti v dravski banovini nam pa nudi informativna brošura naše Delavske zbornice, ki je izšla te dni Sicer se govori pri nas o gospodarski krizi in brezposelnosti dovolj, celo preveč, vendar pa se pa zdi, da se še nihče ne za-veda dovolj globoko in jasno, kaj je prav za prav gospodarska kriza in kaj pomeni vedno bolj naraščajoča brezposelnost, že zato so potrebne stvarae ugotovit ve. Brezposelnost katastrofalno narašča Kaj je brezposelnost? Svetovno zlo je, ki se nevarno širi ter rapldno narašča, lu. 1950 eo cenili število brezposelnih po vsem svetu na 10,000.000, točno pred letom jih je pa bilo že samo v dveh industrijskih državah (USA in Nemčija) toliko. In kdo-ve, koliko Jih je zdaj T V Nemčiji je bilo lana ob koncu januarja 4,894.000 brezposelnih. V Jugoslaviji je bilo popolnoma brezposeinki okrog 100 tisoč, večina poljedelskih delavcev, in 30 tisoč proiesijouistov. Brezposelnost je silno aarastla v vseh državah t primeri s številom brezposelnih prejšnjega leta, ra-7-en na Danskem, Norveškem in t Rus Sovjete pa celo skrbi, kako bi dobili zadostno število delovnih moči za izvedbo velikega gospodarskega načrta Kakšen je položaj na svetovnem delovnem trgu v primeri z lanskim letom, pa Se seveda ni ugotovljeno. Jasno je, da so ee gospodarske prilike neprimerno poslabšale in da je brezposelnost narast!a naravnost katastrofalno. Naš delovni trg Po podatkih statističnega oddelka Okr. urada za zav. delavcev v Ljubljani je zelo točno ugotovljeno, kakšne so bile prilike na delovnem trgu v dravski banovini v zadnjih letih. Povprečno je bilo pri OUZD prejšnji mesec zavarovanih 74.750 članov. Lani od avgusta do 1. marca 1932 je število Članstva padlo že za 24.009. Nekoliko ugodnejša slika se nam nudi, če primerjamo padec članstva letos ▼ februarju s padcem prejšnjega leta v istem mesecu. V primeri z letom 1950 pa je število članstva do konca meseca nazadovalo za 16.696. Mesečni primanjkljaj dohodkov delavstva se lahko ceni na 12,000.000 Din. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 1.50 Din manj nego lani v februarju. Iz drugih zanesljivih podatkov je razvidno, da je padel stalež delavstva v dravski banovini v podjetjih z nad 50 delavcev v primeri s stale&em Lani v februarju: v gradbeni industriji za 1.462. v lesni za 801, v papirniški za 206, v tekstilni za 292, od oven steklarski! tovarn t dravski banovini počiva ena 5 mesecev, druga 2 meseca. Popolnoma ustavljena je izmed manjših tovarn tudi kemična tovarna v Celju a 70 delavci, v skrčenem obsegu obratujejo tovarne usnjarske stroke, zlasti pa kovinske. Kajhujfii udarec bo seveda ustavitev to- varu K1D. 8 15. marcem znatno omeje delo tudi v rudnikih TPD v Rajhenburgu in bodo reducirali 300 delavcev, v Trbovljah bodo pa reducirali do 15. aprila postopoma 3-50 delavcev. Brezposelnost čutimo pri nas tem težje, ker ni na razpolago sredstev za podpiranje brezposelnih. Vse podpore skupaj znašajo 2.500.000 Din, t_ j. borze dela, podpora, ki je predvidena v banovinskem proračunu in podpore občin, Delavske zbornice, pomožnih akcij in strokovnih organizacij. Ako bi se stanje brezposelnosti ne poslabšalo, kakršno je bilo v februarju, in da ne upoštevamo sezonskih brezposelnih delavcev, izgube brezposelni delavci na zaslužku 144,000.000 Din. Kot vidimo #orej je naravnost kričeče nasprotje med sredstvi, ki so na razpolago in potrebo za podpiranje brezposelnih. Analiza gospodarske krize In kaj je gospodarska kriza, katere posledica je brezposelnost? Posledica je motnje gospodarskega ravnovesja. Nastane torej vprašanje, kako vzpostaviti gospodarsko ravnovesje, kako pravilno razdeliti produkcijo. Obseg In težo gospodarske krize kažejo najbolj nazorno značilni gospodarski dogodki, predvsem izprememba indeksa v cenah na debelo. Od 35 držav, ki vodijo index. morejo v dobi od avgusta 1929 do novembra 1930 zaznamovati dvlir le 3, drugod pa zaznamujejo padec. Pri nekaterih vazni-j produktih so padle cene celo pod predvojno višino. 'Index tečajev industrijskih akcij n*ra dokazuje padanje dobičkov. Od L 1925 do 1930 izkazuje index tečajev v veeh državah veliko znižanje, tako n. pr. v češkoslovaški 29, v firvici in Angliji 31, v Nemčiji 44, v USA 53, Kanadi 59, na Poljskem pa GO%. Uradne obrestne mere so oaza do vale stalno skoraj v vseh državah. Tudi statistika glede produkcije ua.m kaže naravnost obupuo sliko nazadovanja. Ako vzamemo teto 19s 100 za podlago, vidimo, da izkazujejo USA 1930 nazadovanje na 80. V drugih državah je v tem pogledu še mnogo slabše. Kaj je vzrok svetovnega rroBp'j.iarske-ga propadanja, si Še niso edini ekiaomi. finančniki ter strokovnjaki; neki aeoušk: strokovnjak je naštel 231 vzrokov, in je pač treba prepustiti to vprašanje gospodom, da se še nekoliko časa zabavajo z njim. Poročilo mednarodnega urad* ae!a našteva motnje gospodarskega ravnovesja, t. j. okolnosti, ki najčešče prihajajo v po-štev kot vzroki kriie. Tako povzroča n. pr. poljedelsko krizo nadprodukicija poljedelskih pridelka. Ta preobilica je nastala deloma zato, ker so se povečale posetvene površine, deioma zaradi dobrih letin ter zaradi nezadostnega konzuma. Posledica je kriza v prodaji, padec kupne moči poljedelcev. Prvi očitnejši znak poljedelske krize je bil vel!k padec cen, tako je n. pr. cena pšenici padla v Chicagu od L 1926 do 1930 za 34.8%. Tega padoa pa ni povzročila predvsem ra-crjonalizacija v poljedelstvu, nego nad produkcij a pridelkov. Značilno je. da ae je konzum žita po v%»em svetu znižal zadnja leta (do 1. 1931) povprečno na prebivalca 4.1%. V poljedelstvu io izpodrinili s-trojl zadnja leta ogromno število delavcev, kar dokazujejo statistike o brezposelnih polje- delskih delavcih. V nekaterLi državah so tudi ugotovili za koliko je padla kupo* moč kmetov, v Kanadi je namreč zmanjšana za ZZ%. Prav tako se kaže tudi velika nadpro-dukcija v industriji in kot vzrok, ae navaja pomanjkanje ravnovesja med produkcijo in pcodado industrijskih izdelkov. Pri tem se očituje zlasti nadprodukcija »iro-vin in da niso v industrijskih obratih, tovarn a n. premogovnikih popolnoma izrabljena prolivajalna sredstva, stroji ter oprema. Premogovniki v USA proizvajajo na leto 150,000.000 ton premoga, pri polni izrabi proizvajalnih sredstev bi ga pa lanko 750,000.000 ton. Topilnice produeirajo na leto 40,000.000 ton. lahko bi pa ti6.000.000 ton. Izdelkov čevljarske industrije prodajo na leto za 300,000.000 doiarjev, producirali bi Jih pa lahko za 900.000.000. Strojne naprave izkoriščajo le do 65%, plin do 66%, v jekleni industriji od 60_S0% proizvajalne možnosti itd. Važna motnja gospodarskega ravnovesja je v vprašanju kapitala in kredita, zlata, ki izvira iz pomanjkanja možnosti prilagoditve vezi med denarjem in kreditom ter med zalogami zlata. Med kolebanjem cen in brezposelnostjo je neločljiva zveza. Padec cen spremlja vedno brezposelnost, cene pa lahko tudi padejo, kakor je to dokazala Rusija v nasprotnem primeru. Strokovnjaki so tudi dokazovali, da je zveza med kupno močjo, merjena po denarju Ln kreditu, in med na svetu razpoložljivo količino zlata zelo ozka. Nezadostnost količine tega zlata v primeri s potrebami produkcije in trgovine lahko torej povzroči padanje cen. Pomanjkanje možnosti prilagoditve med dejanskimi plačilnimi sredstvi ln rezervo zlata je zlo, ki lahko povzroča gospodarsko krizo v svnao kritja zlata mora biti na razpolago Izvesten odstotek denarja, kar pa lahko povzroči težke motnje, če pade kritje do najnižje zakonite mere, centralne banke so namreč prisiljene, da vzdržujejo kritje nad zakonito najnižjo mero, da ne pride do motenj zaradi Izprememb zaloge zlata. Minimalni procenti bi se pa lahko znižali brez škode, s čimer bi bila odstranjena nevarnost, ki preti zaradi nezadostnega dotoka zlata in vrednostna moč zaloge zlata centralnih bank bi se dvignila Motnja gospodarskega ravnotežja je tudi pomanjkanje mednarodnega nezaupanja, ki češče povzroča, da zaloge zlata niso primerno razdeljene, da kapital premalo kroži in ee omejujejo krediti. Zaradi te ga nezaupanja tudi nI bilo mogoče zavreti padca cen na svetovnem trgu. Previsoki produkcijski stroški baje tudi večajo gospodarsko stisko. Toda strokovnjaki bi se morali vprašati, kaj bi sledilo še večjemu znižanjju produkcijskih stroškov. Najbrž bi c*»ne produktov še boij padle, padec cen. je pa v zveei s če večjo brezposelnostjo. Gospodarski kaos povzročajo poleg neštetih motenj še motnje v svetovni trgovini. V tem primeru uvažujejo strokovnjaki predvsem otvarjanje novih industrijski a obratov ne glede na potrebo produktov ln ue da bi bilo za tisto blago na domačem in svetovnem trgu dovolj povpraševanja Pri tem igrajo seveda važno vlogo nove politične meje, carinska politika in nezdrava mednarodna trgovska politika Vprašanje je, kako bi se vzpostavHo vzajemno mednarodno gospodarsko življenje, kako poživiti mednarodno trgovino in jo osvoboditi umetnih meja. Rešitev tega vprašanja pa ovira nešteto zaprek, n. pr. prepoved uvoza ali izvoza, dovoljenje in kontingenti ran je, nadzorovanje deviznega prometa itd. In končno marsikoga strašansko razburja dumping. Rusijo obtožujejo, da je njen dumping vnaprej določen po načrtu ter da zasleduje posebne cilje. Treba je pa upoštevati, da je bila Rusija že pred vojno izvozna država ter je izvažala na leto 12 mil. ton žita, zdaj pa dosega (1. 1930!, op. ur.) ruski izvoz komaj polovico predvojnega izvoza, t- j. 2% svetovne trgovine. Poleg tega so pa nekatere države z Rusijo v živahnih trgovskih stikih očividno zato, da bi omilile brezposelnost doma Uvažajo surovine, da požive delavnost ter da Izvažajo produkte. S krizo je v zvezi tudi prirastek ali padec prebivatetva, zlasti še, ker se prebivalstvo ne more izseljevati in ker je neprimerno razdeljen-u glede na gospodarske pogoje ali, ker ne odgovarja urejenost mednarodnega gospodarstva pogojem a-az-delltve ljudi na zemlji. Toda s tem problemom si strokovnjaki še vedno niso na jasnem kot v marsikakšnem drugem pogledu ne. Nekateri trde, da kriza ni v zvezi s preobUudenostjo, pa tudi ne s padcem števila prebivalstva, zopet drugi pa pravijo, da Ima naraščajoča produkcija blaga in nazadovanje porodov slabe posledice za gospodarsko življenje. In kot deveto motnjo v gospodarskem ravnovesju omenja poročilo preb i ter razmah ter razvoj strojev in rac ijon al i zaci jo. Včasih so podcenjevali vpliv racijoua-lizaci.ie na brezposelnost, pozneje so pa dognali, da je zelo vplivala na brezposelnost. V Ameriki so proučili U> vprašanje ter ugotovili, da j Viktorija*. — Telefon štev. 230«. Javna zahvala Podpisani prireditveni odbor se tem j*o-tom prav iskreno zahvaljuje v>*eni, ki so na katerikoli način s svojim sodelovanjem pripomogli, da je proslava 6o-letnic ge. Ma5e Gromove in g. načel. Sancina tako odlično uspela. * Posebej gre \>a hvala našim odličnim umetnikom: gg. Mezetovi, Policevi, Miro Sancinovi, Kralju, Neffatu, Poliču, Primožiču, Rijavcu, Sancinu Karlu in dr. 6vari, ki so prireditvi" vtisnili pečat prvorazrednega umetniškega dopodka. Da ne pozabimo na nas mladi pevski zbor Del. proev. in pol. društvu ^Tabore, ki je pod vodstvom gosp. Venturiuija nastopil v programu in izven programa. Mnoge ljubljanske tvrdke so tudi ob tej priliki pokazale vse svoje razumevanje za stvar, in po načelu, naj levica ne ve, kaj dela desnica, z bogatimi prispevki poklonile svoj oboi. Časten je bil odziv darovalcev za £>klad Maše Gromove in Ivo Sancina, prav tako so tudi uaše odlične narodne dame, kakor v mnogih drugih prilikah oskrbele bufet. Vsem, ki so z materijalnimi pr>-si>evki podprli prireditev, bodi v imenu listih, ki uživajo sadove, izrečena topla zahvala. Sama organizacija prireditve je zahtevala krepkega vsetranskega dela, h kateremu so se pritegnili številni revni dijaki in brezposelni. Tako se je prvi obrok podpore podelil v obliki nagrade za storjeno delo. V«a akcija je vrgla prilično 20.000 Din (nadalj-ni prispevki prihajajo) in se je ta vsota razdelila tako, da so prejeli po nekaj: prvo emigrantsko zavetišče v Ljubljani, odbor za podporo beguncev (za nakazila hrane in živil1) in klub Primork (za ista nakazila). Naposled prav prisrčna hvala vsem ne-utrudljivim sodelavkam in sodelavcem ▼ paviljonih, ki so stali prireditvenemu odboru vestno ob strani. Redakcijam >Jutra<, >Slov. Narodu« in >Istre< (Zagreb) za učinkovito podporo vse priznanje! Za prireditveni odbor: Olga IHicova, m. p., predsednica, MttoŠ Rybar, m p., podpredsednik. (Seznam darovalcev prioboimo jutri). Narodno gledališče DRAMA Jačetek ob 20. Nedelja 27.: Od 15 Vest. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Kar hočete. Premijera, Izven. Ponedeljek 2b.; Ob 15 Trije vaaki svetniki. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Kar hočete. Izven. Shakespearej&a komedija »Kar hočete« se vprizori v ljubljanski drami na velikonočno nedeljo in veHkonočrti ponedeljek zvečer ob 30. Delo, ki je poleg Hamleta eno najpriljubljenejših Shakespeareje-vih del, kar jih je bilo odbranih na odru naše drame, je zrežiral tn popolnoma na novo insceniral režiser dr. Branko Gavella. Pri predstavi sodeluje muzika 40. pešpolkfl triglavskega. Dirigent je g. Viko štritof. Za obe predstavi veljajo običajne dramske cene. Dramske popoldanske predstave na velikonočno nedeljo in ponedeljek. Na veliko nedeljo popoldne ob 15. se vprizori izvrstna drama »Vest« v režiji g. C. Debev-ca. Zasedba kakor pri vseh dosedanjih \-prizoritvah. Na velikonočni ponedeljek pa j« popoldne ob 15. repriza izvrstne veseloigre »Trije vaški svetniki« v reiriji g. Lrpaha. Zasedba »Treh vaških svetnikov« je priznano izvrstna, z g. Cesarjem v glavni vlogi. Za obe popoldanski pcedstavi veljajo znižane dramske cene. OPERA Začetek ob 20. Nedelja 27.: Ob 15. Viktorija rn njen im-zar. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Aida. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 28.: Ob 15. Brivec seviljski. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Trije mušketirji. Izven Znižane cene. Sh velikonočno nedeljo ima opera dve predstavi. Popoldne ob 15. opereta »Viktorija in njen huzar« v običajrri za- sedbi. Zvečer ob 20. se poje velika Ver u jeva opera »Aida«. Naslovno vlogo Autu poje prvič na našem odru gdč. Vera Maj dioeva. Za 6be predatavi veljajo znižano opeme cene. Popoldansko predatuvo din gira dr. švara. večerno kapelnik Nctiat. Velikonočni ponedeljek v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. ac poje najboljša komična opera svetovne literature, Ri nijev »Brivec Seviljski«. Nobeno klasično deJo nima na vseh odrih, toliko vpri/onu-v. kakor ravno "Brivec«. Naša predstava v ponedeljek bo tem zanimive i ša, ker debn tira v vlogi Don Basilija g. Marjan Rus. k ima krasen glasovni materijal in tudi lepo izrazito igro. Opero dirigira ravnatelj Po liČ. Zvečer ob 20. pa se ponove v običar.i zasedbi »Trije mušketirji« poleg »Viktorije in njenega huzarja« najbolj upela opereta letošnje sezone. Opereto dirigira dr. Svara. Za obe predstavi, popoldansko in večerno, veljajo znižane operne ccv.l HARRY PIEL Sence podzemlja ZVOČNI KINO IDEAL PRIDE.' PRIDE! I I Kol odar. Danes: Petek. 36. marca katoličani: Veiokd petek, Dizma, l»redras, pravoalavn! 12. marca: Teofan. Danaanjo prireditve. Kino Matica: Zaprto. Kino Ideal: Zaprto Dežurne lekarno. Danes: Bahovec, Kongresni tr« 12, Uetar, Sv. Petra cesta 7« m Hočevar. Ljubljana VII. CeJovaka cesta 34 Ernst Lubitsch Za pirhe je nam pripravni Elitni kino Matioa najlepši film letošnje sezone, davno filmsko dramo »Glas vesti*. Ta frlm |c z a dura ume*n*oa velikega moža. laralja režiserjev Eruest* Ujbltscha. Ime Lfribtocfc je IjubitoLjem filma znano Zanimalo n« bo nekaj več podrobnosti iz življer veHkege umetnika. Slavrni rež«i6er Lubksch >e bil rojon v Berlinu kot sin bogatega trgovca. Ze kot deček je kazal veliko razumevanje za umetnost in oče ga nikakor m mogel pregovorita, da bi sin edkiec prevzel po njem tt-govmo. Postal je igTalec. Učal se je pn sio-vitem Arnoldu in nato pri Maksu Resn-hardu. Po prvih uspehih na odru se je prelevil mladi Lubitsch v sposobnega režiserje. Lete 1913. je prvič stopil pred tittuek<» kameno in začel kjnat: razme min |še m veoje komične vloge. Tudi pri filmu jl kazal večje sposobnosti za -ežijo in leta 1918, je prvič zaslovel kot režisftr filma Ma dame Dubarrv«. To je bil prvi hčestorictn-veJelikn, ki ara biH t nJem odkriti dve veliki filmski zvezdi Pola Negri in Ennl Ja-n/Mifjs. Lu»b*tisoh je sprejel nato laska v o po rvudbo velikega filmskega koncema v Anic-rnkj Parurnourbta in 6u se je pričelo ni vito m uspešno njej?ovo delo. Divni Him »Petrijot« z E. Jancningsom je. bil pri na* zabranjen. Nato filma »čraenljajoci se poročnik* z M. Chevalierom, »Monte Cario in končno triumnf njegovega dela, ve&ika z^rjonofilTnska drama »Glas vesti« ah pod drugimi naslovi »Ameriška tragedija« a'. -Ubil sem človeka«. Dejanje se godi v povojna dobi. Vojna je sicer končana, rod a njene posledice se opažajo še na vsakem koraku. Samo 4 igralci nastopajo v tem divnem o posu visoke fikneke umetnosti. Najslavnejši so Lionel Barr\'morc. Nancv CaroH in PhilHpe, Hohncs. In vendar je ta epopeja bratske Ijuibeana, miru in sprave največji dokument Lubitschevega talenta Uspeh filme je brl tako ogromen, da so o filmu pisali cele brošure, vse kritika in publika pa je sprejete fifcm i najvctijfm rt* vdusenjem. Ta veliki film bo torej ?ez pravnike rut sporedu Elitnega kma Matice. Podrobne}-so kritiko o frimu samem priobčimo jutr PRI FOTOGRAFU Dama. ki hoče biti na fotografiji lopa: Rada bi imela fotografijo, ki bom na nji drai-estna in sebi točno po* dobna. Fotograf: Kdaj naj pa bosta ti nV fotografija gotovi? CENEJŠE BO — Ah, moitfek prav kar sem vidt-la, da ima naša soseda do pičice tak klobuk, kakor jaz. — Saj te poznam, zdaj bos pa tako i botola imeti novega. — Ali misifš morda, da hi bilo cc* nejše. če bi se preselila? 1 i Naananjamo žalostno vest, da je nas dobri oče in soprog, gospod Drago Mandeljc višji kontrolor drž. železnic sinoči ob 21. uri po kratki bolezni preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 26. t. m. na pokopaiiace Mirogoj v Zagrebu. Oas pogreba bo objavljen v Jutru«. JUSTINA, soproga — DRAGO, sin — JELA, hčerka, in ostali sorodniki. Ljubljana-Zagreb, dne 25. apriia 1932. I I » Filmi prihajajo, filmi odhajajo! Filme gledate in jih pozabite — enega pa ne boste pozabili vse svoje dni — in to je največje in najgloblje delo kralja režije ERNSTA LUBITSCHA umetnina, ki vam bo pretresla srce, vzbudila čustva plemenite ljubezni, odpuščanja in ganotja! Velefilm, katerega bo za Veliko noč občudovala vsa Ljubljana v Elitnem kinu Matici Dnevne vesti — Diplomiran so na juridični fakulteti ljubljanske univerze gg. O m 1 a d i č Franjo, Pretnar Stojan in Pretnar Leo. Čestitamo! — > Ne hodite v tuja kopališču! Mestna organizacija Narodno, odbrane v Ljubljani nam pošilja v objavo: Zadnje dni ščejo naši tako zvaru boljši sloji na vse kriplje tuje valute, zlasti lire. ker hočejo prebiti velikonočne praznike izven na.še države. Zlasti se odpravlja mnogo naših ljudi v Opatijo in druga bližnja italijanska kopališča. Kdor v današnjih časih brez nujne potrebe Izvaža iz države naš denar oziroma si brez nujnega povoda nabavlja z našim denarjem tuje valute, ta škoduje naši valuti in >,»emu našemu narodnemu gospodarstvu. Opozarjamo vse one, ki imajo dovolj časa in denarja, da si lahko privoščijo lep velikonočni izlet, da ima naša obala mnogo lepih kopališč, k: niso nič dražja in nič slabša od tujih. Naš denar naj ostane v državi in nudi zaslužek našim težko prizadetim domačinom. — Posečanje tujih kopališč je v današnjih časih nedopusten luksus. glede katerega se mora voditi točna evidenca. — živahen tujski promet na Sušaku. Na Sušaku vlada zadnje dni živahen tuj-sfci promet. Prispelo je mnogo tujcev, ki nadaljujejo pot na Hrvatsko Primorje in v Dalmacijo, kjer ostanejo čez velikonočne praznike. — Oddaja zgradbe stanovanjske hiše v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne 20. aprila pri gradbenem od-celku direkcije državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zborne e TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in proračuni pa pri istem oddelku. — Oddaja zgradbe in zakupa buifeta na postaji Grosuplje se bo vršila potom ofertne licitacije dne 21. aprila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji, načrti pa pri isti direkciji t soba št. 59). — Pocenitev električnega toka v Zagrebu. Zagrebška občina je znižala ceno električnega toka za kavarne, gostilne in obrtne lokale od 4.60 na 4 Din. — Opozorilo smučarjem. Kakor vse kaže, bodo za praznike vse koče v Triglavskem pogorju močno zasedene. Smučarje opozarjamo, da sta dobro pripravljeni za praznike tudi koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. Nova koča je bila na Veliki planini postavljena šele jeseni in je namenjena predvsem smučarjem. Priporočamo posebno tistim, ki nimajo za praznike več kot dva dni prosto, da posetijo Veliko planino in Krvavec. — Iz »Službenega Usta«. i Služben i list kr. banske uprave dravske banovine« št. 24 z dne 25. t. m. objavlja uredbo o draginjskih dokladah državnih upokojencev, razpis ministra pravde <> povračilu stroškov za prestajanje kazni vojaško sodno obsojenih, 35 objav banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za leto 1932 ter raag1 as Narodne banke o zamenjavi 10-dinarskih novčanic I. Izdaje in 5-dinarskih novčanic kraljevine Srbije. — Nalezljive bolezrd v dravski banovini. Od S. do 14. t. m. je bilo v dravski banovini 9 primerov tifuznih bolezni, 79 ^krlatinke, 533 ošpic, 2 nalezljivega vnetja možganov, 119 davice (umrla dva), 49 dušJjivega kašlja, 14 sena. 6 otročnične vročice, 1 krčevite odrevenelosti in 1 vnetja primševne slinovke. _ Sneg za vellkonoč, V južnih krajih vode še vedno naraščajo. Največ snega imajo v Banjaluki, kjer ga je zapadlo sadnje dni nad pol metra. Poplave so napravile po nekaterih krajih občutno škodo. Silni snežni meteži so divjali včeraj v Užicu in v okolici. V Beogradu neprestano sneži in včeraj je bilo mesto kakor sredi zime. — Za velikonoč rabite Ciril Metodove razglednice. Podpirajte družbo in domačo obrt! 215/n — Zopet nesrečna ljubezen. V Zemunu si je hotela končati v sredo življenje šivilja Blauka Brankova. Napila se je raztopljene kamene soli, pa so jo prepeljali v bolnico in ji izprali želodec. V obup jo je pognala nesrečna ljubezen. V Splitu se je pa odigrala včeraj popoldne pretresljiva ljubavna tragedija. Občinski uradnik Vilko Bonačič se je vračal iz mesta, pa i ga je pred hišo čakal pekovski obrtnik Mi*ko Peruzcvič ter ga nahruiil, naj prizna, da je imel ljubavno razmerje z njegovo ženo. Bonačič je začel bežati, pred-no se je pa skril v hišo. je Peruzovič potegu?! samokres in ustrelil. Zadel je Bombica v hrbtenice. Potem si je pa nastavu revolver na sence in sprožil. Obležal je mrtev. težko ranjenega Bonačiča so pa prepeljali v bolnico. — \ reme. VremensKa napoved pravi, da bo spremenljivo in hladno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Mariboru, drugod pa bolj ali manj oblačno. V Beogradu. Sarajevu in Skoplju je snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Ljubljani 4.2. v Skoplju 4. v Zagrebu 3, v Mariboru 2.6. v Sarajevu 0 v Beogradu —2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8. temperatura ie znašala —4.2 — Poskusen umor odvetnika. V Vršcu je hotel v sredo zvečer na dopustu mudeči se vojak Konrad Miiller umoriti odvetnika dr. Žarka Pet kovica. Počaka! ga je in ko je prišel iz pisalne, je navalil nanj z bejonetom. Odvetniku se je pa posrečilo udarec odbiti ir, zbežati Napadalca so aretirali. Naval krvr teanoha srca, zasopljenost tesr~u-^«»t. dražijivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporab^ naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Jo&efova« grenčica pri zagatenju vseh vrst z najboljšim os; -hom. »Franz Josefova« jzreneiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Zahvala. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze. Ob zaključku nabiralne akoije, ki jo je iavedla letos Zveza slušateljev Aleksandrove ondvi rze uamesto vsakoltne^a reprezentančnega plesa, je odboru nabiralne akcij*? dolžnost, da »t zahvali vsem. ki so se odzvaL? in poaia^ui akademski niladin-i Aleksandrova uni-'vze Dohodek nabiralne akcije znaša 32.140.2S t>in in se bo razdelil Akademiki bolniški blagajni in knjižnicam strokovnih hrustov, ki so naj-iK)trehnejše akademske ustanove. Vsem, foi so pripomogli k uspehu naše nabiralne akc'je, bodi izrečenu globoka zahvala —Ij Veliki petek smatrajo ljudje za žalosten dan, menda zato. ker se postijo. Zaradi tega se jim zdi, da bi moral biti turoben, oblačen in bi se moralo kisati se nebo. Ven-dar [e med ljudstvom razširjena vera, da ie tisto lelo slabo za živino, če je na veliki petek slabo vreme, da strada klaje. Če je pa i^Iabo vreme na veliko soboto, stradajo 1 j mije. Danes imamo najlepše vreme tudi v Ljubljani in se torej našim živinorejcem ni treba bati za živino, čeprav ne rede drugega kot pse in mačke. Med ljudstvom še tudi živi vera, da je treba na veliki petek hodili ves dan bo?, če boČeš, da te ne bo med letom zbadalo v gole podplate. Zato bi bilo tudi priporočljivo, da bi danes trenirali podplate meščani,' ker nihče ne ve, če bi jim kaj takšnega no prišlo prav med letom. —Ij Drsanj spomladi. Na drsališču SK Ilirije so se davi drsali. Led je bil izboren, kakor sredi zime. Pa je danes veliki petek in 25. marca. —Ij Brezposelnim občine Moete! Brezposelni iz občine Moste naj se zg-lase danes, 25. t. m., med 2. in 4. uro popoldne v mesnici Keber na Zaloški cesti, kjer bo občinski akcijski odbor razdeljeval pri-g'lašencem določene količine mesa brezplačno. —Ij Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v času od dne 1. do dne 15. t. m. šofersko vozno dopustilo, izdanu I. 11» 22 po uprava policije v Ljubljani ua j me Burger Jakob, šofer; listnica v njej 600 Din, oroftni list in potni list, oboje glaseče se na ime Rinar Štefan: 400 Din: nikeljnasta žepna ura: damska nikelj nas t a ura na srebm>i zapestnici; ženska torbica, v n.iejj 30 Din in železniška legitimacija na ime Dolgan Zofija; denarnica z 40 Dm In domovnica, glaseča se na ime Dukarič Josip; zastavni listek 8t. 463; plahta za pokrivanje tovornega avta, plahta aosi značko -dr. Kan«ky<; protokol o prevzemu opekarne >Emona<; štet prstan; 2 zastav ljalna i i*, ta št. 3439 in 3440 in 1 šolsko spričevalo in delavska knjižica, oboje glaseče se na tane 6elesnik Josip. —Ij Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od dne 1. do 15. t. m. Otroška galoša; denarnica, v njej 160 LHn in nekaj potrdil sokolskoga društva in račun, glaseč se na ime Pelan: živ puran: ženska ovratna ruta: prazna črna ročna torbica in zastavi j« mi list, štev. 13.504 in 1 mala denarnica V železniških vozovih so se našli tUe predmeti; 12 dežnikov; 7 pahe; 7 čepic; 8 parov rokavic; O nahrbtnikov z raznimi predmeti; 3 pare galoš: 3 moški sali; 3 ženski plett; 2 aktovki; 8 knjig; 3 nemške revije; moške hlače: 2 bali žitnih vreč; škatla v njej torta; cekar: vrč za mleko; suknja: kos votle medenine; etui risaln. potrebščin; zavitek, v njem 1 ročna torbica: cekar živil: srajca; s vi tek za na giavo; zavitek blaga; par ženskih nizkih čevljev; zaklenjeni kovčeg: de.tc 2. aprila t. 1. v restavracij skih i»roj»toriib Zvezde; s prijaznim sodelovanjem Matičnega kvarteta . rbb. Pelan. Skalar. Završan st. in Završan ml.j Vabljeni v^i!* 210-n — Ij Ob monumentalnem trom ost j u ie balo te uuii nekoliko preveč bi^*.ta. alaati pri Prešernu, vendar pa ljudje niso mco-50 godrnjali nad nji.m. ker so se ga ie uavH-.lili zadnje čase. Včer*j so pa posuli cestišče on Prešerni] s peskom. Na ta način bi lahko marsdk"e odx>ra\.-;!«; bisto, kar 1*2 bilo potrebno osobita uh Poga carjev em trgu ob tržnih lopah, kjer |e ie d.n>i poseto-iio živahen promet. —fj Društvo >Trexno3K < poaanja VS* svoje cMaae-(iee)f dH se ssnesCSivo udeleže občni ga zbora, ki ne 'x> rrSM v oetrtek vlne 9il tnarea v Delavski zbornici. Vpis uovin cJanov-fk') št bo vršil po občutni zboru, z-ito vsi prijatelji »bstiuenLuega sosveta vljudno vabljeni. Odbor. —Ij Prikrojevalni tečaj *** krojače v ljubljeni, ki ga prireja pod vodstvom strokovnega učitelja g. Knafeijna Alojzija kraljevska banska uprava v prostorih tehniške srednje sole, soba 10 v U. naa-stropju, se prične 5. aprila ot> 18. uri zvečer, nakar as opozarja vse priglašene. — Ij Javna dražba orožja. Sresko na-čelstvo v 'tAJuhitfani, bo dne IS. aprila prodalo na javni dražbi orožje odvzeto P° čl-32 dn 40 zakon h v p*/&eeJtii in nošenju orožja trn po čl. '60 pravilnika xa izvrševanje zakoua o poee^t.i iu nošenju orožja. Na dražbi lK>do prodane io^ke puš\ke eno- in dvocevke. rlobertovke tin samokresi. Dražba se bo pričela točno ob 9. uri v veži sreskega aacels&Va v Ljubljani, Hrenova ul. btev. 11. PraviPravnik< v prostorih deželnega sodišča dr. Stojan B a j i č o delovnem pravu v novem obrtnem zakonu. Predavanje je bilo prav dobro obiskano, navzoči so bili predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina. univ. prof. dr. Dolenc. Številni pravniki, olvetni-ki itd. Uvodoma je predavatelj opozarjal ua to, da je sicer novi obrtni zakon v pogleda lekrvnega prava prevzel v glavnem dosedaj v Sloveniji veljavnega prava, da pa navzlic temu očituje znatne izpremembe. na katere boče v svojem predavanju opozoriti. Določila obrtnega zakona, tiroca se delovnega prava, ne veljajo samo za službena razmerja pomožnega osobji«, to je delavcev in nameščencev. temveč tudi za služboje-nuilee številnib drugih obratov, ki ne spadajo pod obrt. a no njih službojenialn privzeti v obseg pomožnega osobjn v sniisl-j otiMnegs zakona. Tako velj.i obrtni zakon za vsa službena razmerja deiavcev in naitnv ščencev v obrtnih obratili, |>olea te»ia pa Se vseh službojemnleev. ki »o zaposleni v gospodarskih in usozonih podjetjih, v ~u-darskih obratih, v morjiki plovitbi, pri ribo lovu. raznih oseb, zapo>lenih na krovu ladje, v zračnem prometu, v zasebnih žele/.i -~kih obratih, v zasebnem |*ouku in šolali, v .1 rt isti eni h obratih vsake vr*ie. v odvetniških in inženjerskih poslih ter pri gSOOKf ♦rib, zdravnikih, živinozdravnikih, tehnikih in združenih zavodih vsake vrste, pridobitnih zadrugan, prisilnih udružcujih in društvih in končno v Gospodarskih in deiav-skin zbornitab. Izven obrtnega zakona ostanejo še vsa službena razmerja, v kaetrih službojemalee te zaposlitve ni preklica!, dalje v obratih, ki niso obrtnega značaji, Lo je novinarji in pomorsko osebje, državni uradniki in končno še nekateri drugi poklici, na primer osobje, zaposleno v gospodinjstvu itd. Novost, ki jo uvaja obrtni zakon, je ta, da mora biti službeno razmerje, da spada med določiia obrtnega /akona glleds službo-jeaialcs njegov redni pok!;**. \'o opravilih, Kakor jih vrsi, se dele službo jemalci v delavce in nsniešeence, k; opravljajo tru'>\>-k.t. /išja ueirgovska ali pisamifiks opravila v zgoraj naštetih obratili Razlika med delavcem in nameščencem je ta. tla veljajo za nameščenca poisg aknpnita določb za delavce Se ;*i-ebne določbe, predvsem ticocs ?o spreten ja v vršenju ahđbe, dopustov. >»plošni radarski zakon. V veljavi sts pa ostala med drugim novinarska uredba in po-elski red iz L 1921, poleg \c>eh najvišjih 80C$jslnopo-litičuih zakonov o zašcili in zavarovanju delavcev. Delovno pravo novega obrtnega /akona |e skoraj vsekozi prisilnega zmnaia. ker pogodba ne da izpivmeniti. I iisilneua lila« ćaja so tudr ministrske uredbe, ki jih E» bon predvideva, ter določi Is kolektivne ;*>-MOdbe, ki jo obilni zakon ureja v »nnslu $ "209. Posamična :dužbm»u i»ogodba ustvarja službeno razmerje, vendar pa ureia Bn-iiio deloma glede obsega in Prste sluibeao-ga upravila io prejemkov. Izčrpno ureja novi obrtni /akv.i) p:-lovni red, obvezen za industrijske obrati* in posebno važna so njih določila 0 konvencionalnih kaznih, gl-le njih maksimiranja, pritožbena j»ota in upi>-rab*-. Dipozitivno pravo in pravni obračun imata službeno razmerje v zadnji vrsti. Oba zakona prevzemata dosedanje Upe službenega razmerja, razlikujeta s« pa v trajanju, v kratki dobi, (bodisi za mimoidoče potrebe, bodisi za posameznika) in dolgotrajne glede ua jačjo povezanost stranke. Podrobno in deloma na nov način ureja zakon tudi vajeniško razmerje. Glede »službojemalčeve dolžnosti daje obrtni zakon vsem službojemalcem pravo, da odstopijo i>od gotovimi pogoji od službene pogodbe pred nastopom službe. Služboi*-malec mora vršiti službo osebno, dogovorjeno vrsti in obsegu in mora vršiti služoo vestno in redno. Nevršenje službe ft odpustni razlog. Službodajatceve dolžnosti so urejene kakor doslej 1 znatnejšimi spremembami samo glede provizijrice odplate, odpravnine in dopusta. Prejemke mora službodajalec izplačevati v dinarski valuti. Zakon uvaja i za delavce i za nameščence prepoved izplačevanja v gotovini (truck prepoved), k^r hoče zaščiti službojemalčev zaslužek in gospodarsko neodvisnost. Podrobna določila vsebuje obrtni zakon glede provizijske odplate, remuneraciie in udeležbe na samo višjim nameščencem in sicer samo ob prenehanju 10-letnega služben ej a razmerja. Obrtni zakon upošteva sedanjo gospodarsko depresijo in določa, da se pravo do odpravnine zmanfša ali celo ugasne, če izplačilo iste za podjetje ni zmogljivo. Prejemki gredo službojemalcem redoma po opravljenem službovanju, izjemoma pa tudi brez tega, če je na primer službojemalec sprečen zaradi nezakrivljene bolezni ali nezgode ali pri važnih osebnih razlogih in sicer delavec osem dni. nameščenec pa 6 do 12 tednov po trajanju službenega razmerji Glede sprečenjs namešcenk pred in po porodu so iste izenačene z delavkami v skla da z mednarodno konvencijo o zaščiti žensk, ki jo je naša država tudi ratificirala. Glede sprečenja radi vzrokov na službo-djalčevi strani |e prevzel obrtni zakon sedanje stanje, vendar kot prisilnega značaja. Itopusti priti če jo samo nameščencu in od 10 dni do 5 tednov po trajanju službe m pritičejo nameščencu trkom Isgi času tfSj siužbeni prejemki. Končno je dolžan last viti službojemalcu tudi •pri&evalo m por žiti njegovo kavcijo pri ■sdisBu, ko \>v> u 1.1 službeuo razmerje ali na iv aa llhtanri \o vračalo škode. Glede končnega službenega razmei t.i •istvaril obrtni zakon za delavce najmaii N dni, za nameščenci- pa pridrzal (> tsdsuriki odpravili rok na četrt lela, katera dobi za nameščenca zvi^a po službovanju tndi 1 a 5 mesecev, pri čemur je prsdsvatstj opocar-jal na protislovje v zakonu. Spori iz službenih razmerij spadajo, !<♦ kler ne bodo ustanovljeni redni odbori, |>od razsodišča pri upravnih oblaMvih 1. Moj) '•• pred redna sodišča. Pozneje bodo ps čili spore iz službenih razmerij poSSOSn^h e^ieb (in sicer same delavci, ne nameščenci), v kolikor vrednost spornega predmeta ne presega 12 Din, izbrani odbori, v katerih its poleg predstavnikov upravnega odbora ii pO en razsodnik službodajalca in službojenml-ca, ki jih bo imenovala ban.-ka uprava n predlaganih pristojnih zt>ornic. Spor bo k(m-čal s sodbo, izvršljivo v upravnem postopku. Ljublj;insko obrtno soh*s v Mandžuriji, je baje neke ameriška :>odietje poslalo tja radio]>orlena. Naj sliši svet maudžurski koncert. To je venOai iOIIISliJl, če poslušaš tisoče km daleč o* varnem takšno veličastno simfonijo ter slediš v duhu ter s sluhom zgodovinskim dogodkom. Ižitek jf izreden ter spocijaleii. Kakšni sta Japonska in Kitajska na zo-naj, nam pa prav nazorno pokaže kulturni film >Boj za Mandžurijo-.. ki ga bo ob praznikih predvajala ZKD v kinu Matici. Film ni izredno poučen le zaradi U ker nam prikazuje me*ta, kjer se je Vfill in kjer še traja krvavi ples, temveč pre 1-vsem, ker v njem vidimo prelom d"veh kultur, stik zapada /. vzhodom. Vpliv zupaeu na vzhoii nainnv ne pomeni napredka, 1»^ pomeni ničesar, ua kar bi civilizirani zapadnjak >mel biti j»onosen. Ce se j<" Japm-ska modernizirala, se pravi, predvsem moderno oborožila — je to prej minus kot plus. Gospodarskih vprašanj prav tako sj vedela rešiti drugaee kot jih rsstijeis Evropa in Amerika. Z orožjem v roki §6 pa •_'Os|»odarska VprSiSnja rnJ rešujejo. Ni kulturno sredstvo in način zavzemati se zh tržišča z grmenjem lopov. Vlada posti : lampofljsl i stične težnje 7 rožljanjem s aabho _ to prav tako ni v prid. odno>no je v vezjo školo ljudstvu, kot stara vzhodna kultura. Skratka. Japonska se ni naurila od as* pada ničesar takšnega, da bi jo zaradi tega lahko odkrito občudovali. Zadnja vojna nam to se posebno drastično dokazuje. Kot ie sramota svetovna vojna za ves svet, tako tudi ni v čast vojna na Daljnem vzhodu Ja poncem. Čudovito lepa je Japonska po naravi, svojstven svet — soinca, morja, vulkanov. GotOVO sta podnebje ter uarava oblikovala Japoncev značaj. O Japonski povprečen Ho-vek ne ve navadno več, da je vulkansko otočje, dežela večnih potre.>ov in da je 1 o kio glavno mesto, prav za prav moderno velemesto. Film bo marsikomu gotovo izpu polnil sliko, ki si jo je ustvaril o solncn,- m vzhodu. Prav posebno je pa še zanimiva Kitat ska, kjer se je ustavil čas — vse je prastaro kot je bilo in bo in kjer iz vsega govore tisočletja. Toda tudi tu je prevrnil ras-, > težje vpliv zapada — še bolj usodno kol v Japonski. Delovne moči mi na Kitajskem najcenejše na svetu — koga bi ne mikal->. da bi jih ne izrabil?! Evropski duh je povzročil med Kitajci škodljive državljan.-Ke vojne. Svetovni kapital se je zagrizel \ Kitajsko do drobovja, milijoni umirajo od Is* kote ter preobljudenosti, zaradi epidemij 111 elementarnih nezgod. Se ti.-to redko železniško omrežje ne služi ljudstvu, da bi jim našali prepotrebua živila — prevažajo pa vojni liferanti orožje in vojake-mezdm-ke. Cele pokrajine so požgane, zopet druj-so pa trpele zaradi poplav. No, in k rssoi j temu nepopisnemu trpljenju kitajskega lju >-stva, ki Sivi človeka nevredno življenje. bs» ramo prišteti še japonsko ekspanzivno si. . ! nosno >zaščito pravic«. In kaj stori civilizirani svet, tivropa m Amerika za omiljenje strašne bede 500-ud-lijonskega kitajskega naroda? Ali ne čak.i ta škodoželjno njepoveaa pogina? Zaka -ne izkaže tu zapadna civilizacija, če i» i 1] boljša od večtisočletne vzhodne kulture? Kitajec je kuli ter vozi belca do popolne onemoglosti. Podobne misli stopijo človeku živo pred oci ob naslovnem filmu. In, če pomislil pri njem vsaj na to, je film že dosegel uspeh. 58 ^Čudodelni Roman Petnajst let je že tega. Chebsky in Mamice sta v skupni sobi v bolnici, med tajimi ljudmi, v tuji deželi. Cheb-sky umira; bruha kri, trese ga mrzlica, oči upira v Maurica; svetijo se mu tako čudno, grozno. Pravi mu: — Obljubil sem ti, da te osvetim. Uiniram. Tu so moji papirji. Naju tu nihče ne pozna. Ti boš živel pod mojim imenom, jaz pa umrem pod tvojim. Ti postaneš silen, močan samostojen, in pride dan, ko zveš tajno svojih sovražnikov in postaneš njihov gospodar. Jaz odhajam lahkega srca. Moje življenje je bilo prazno. Tu so moji papirji: preglej jih šele usodnega dne in prepričal se boš, da sem storil vse prav. Segla sta si v roke. Maurice je prisegel, da se osveti svojim sovražnikom za oba. In za ta cilj je moral živeti. Pod imenom, svojega umrlega prijatelja Ghebskega je začel Maurice svoje znanstveno delo; postal je zdravnik za duševne bolezni. Bil je zelo nestrpen: na svojo osveto ni smel misliti, dokler ne napoči čas, ko jo bo lahko izvršil. Njegova volja je bila močna, ves se je posvetil svojemu delu. Čital je mnogo, seznanil se je z mnogimi ljudmi in spoznal vso človeško bedo. Knjige in izku-Snje so ga sprva nekako utrjevale v tej filozofiji obupanosti, ki se je bil ves poglobil v njo; vse, kar je poznal in izkusil, je vzbudilo v njem silen odpor proti ljudem in vsemu stvarstvu. Pri vsem tem pa ni nehal hrepeneti po resnici in veučini. Mrzlica, ki ga je mučila, je polagoma popuščala; narava je bila krepka in Maurice je prestal težke preizkušnje tako srečno, da je bil še bolj zdrav in trden. Spoznal je svet, začel je doume vati skrivnostno razmerje stvari, rastel je in se umirjal. Proučeval je človeka kakor obduci-rano truplo, spoznaval je okrog sebe zastrupljene duše; najprej ga je gnala radovednost, potem pa strast do umetnosti. Nekaj višjega, česar ni analiziral, česar ni hotel razumeti, ga je proti njegovi volji oklepalo. V zgodovini, v življenju, med narodi in med poedinci, pri bolnih in zdravih ljudeh je opažal iste tajne nagibe, iste strasti, iste slabosti; kar je uničevalo ene, je dvigalo druge, in ta navidezni kaos se je ustalil po večnih zakonih tajnega snovanja narave v najvišji red. In kaj so mogle pomeniti iz tega višjega vidika uboge izkušnje minljivega bitja ali celih nestalnih skupin? Nered mravljišča, ki ga je razbrskal otrok, premetavanje peska v viharju, ki prevrača morje! — Vse strasti nosijo v sebi kazen, — je pomislil Maurice. — To velja o častohlepnosti, o ljubezni, o ljubosumnosti, o jezi in tudi o osveti. To je opojno uživanje; toda to se izčrpa in zapusti neprijeten okus, v srcu pa praznoto. Uničevanje, to je delo strasti. Ne zaduže pa spomina, ne zagladijo brazgotine, ne zacelijo ran. Preteklost ostane. — V sebi samih moramo lečiti zlo, ki nam ga prizadevajo drugi. — Otrok pretepe kamen, ob katere- ga se je spotaknil; rani si roko in ima dvojno zla Žid je dejal: oko za oko, in njegova osveta je bila utešena. Bilo je dvoje oči manj in en slepec več, dve mržnji namesto ene. To je posledica 2idovega moralnega nauka. — Zakaj osvetiti se? Ker je moja duša bolna in moje oči omejene, ker nisem spoznal sveta, ki sem se na njem rodil, ker me je zanesla usoda v ta kraj, med te ljudi? Niso me razumeli. Ranili so me; odrekli so mi pravičnost, bili so krivični, srditi; vse to vem, zaradi tega trpim, pa jih hočem posnemati. In če bi se ponižal na njihov nivo, če bi zatrl svojo kri in svoje strasti, ki me ugonabljajo, mar bi bil srečnejši, mirnejši, zadovoljnejši ? Ali bi bila moja usoda lažja, pravičnejša? Sam bi se izpremenil v enega izmed njih, to bi bilo vse. In če se ne ustavim, če strmoglavim v prepad, končam v taki kletki, kakor norci, ki jih zdravim in ne ozdravim. Ta načela so vstajala polagoma v Mauricovi duši — tako, kakor se je življenje razvijalo. V trenutku, ko se je zavedel, se je zbal samega sebe, kajti strasti v njem niso bile udušene in čutil je, kako mu sili blaznost v možgane. — Jaz ne spadam med te duše! — je kričal. — Jaz sem zgneten iz blata. Niti poskusiti nočem leteti. Padel bi iz prevelike višine. Te borbe so ga utrujale; nekaj se je v njem lomilo, krhalo. Poglabljal se je v svoje delo, navduševal se je za dobrodelnost. Minilo je več let; Maurice se ni hotel vrniti v Francijo, dokler slednjič ni dobil poslanstva. Nič ga ni mikalo vrniti se v domovino. Duh umirajočega Chebskega ga je neprestano preganjal, Maurice se je vračal v Saint-Vigor nemiren, razdvojen. Videl je Genovefo; sočutje se je oglasilo v njem, učenjak se je prebudil v njem; začel jo je lečiti. Zagledal je Rofossa; zaslutil je v njem grozno pekočo vest. Zagledal je Emmo; v srcu, ki se mu je zdelo že davno mrtvo, se je zganilo nekaj, česar se je ustrašil; bal se je, da bi ne podlegel in zbežal je. Vrnil se je; tako je prišel do tega svečanega trenutka, sledeč samo svoji usodi, ne da bi sam vplival na njo. Nekega večera je naenkrat začutil nož v rokah. Izpustil ga je. — Eh, ne! Ne storim te sramote! Sam svoj gospod sem, nobena stvar me ne zadržuje, niti ne veže. Potem je ponovil večkrat: — Tudi jaz iranm pravico biti srečen! Zagledal je pismo Chebskega s tremi rdečimi pečati. — Nobene vere ni imel, kaj me briga njegovo truplo! — je pomislil. Odšel je iz sobe in duša se mu je na hodniku polagoma razširila, zrak okrog njega je postajal lažji. Prispel je do Genovefinih vrat. Gauberge je sedela za mizo in kvač-kala. Zdravnikovega obraza se je tako ustrašila, da je planila pokonci — Križ božji! — je kliknila in sklenila roke. — Kaj je to mogoče? Zakrila si je obraz z rokami in padla na kolena. Zdravnik je stopil k baronici. Bila je bleda, sedela je v naslanjaču pri peči; ročno delo ji je padlo iz rok; ozrla se je na sliko Jeanne de Pleurs in solze so ji pritekle po licih. Najstarejši poskusi preprečiti vojno ie stari Grki in Rimljani so razmišljali o razorožitvi, pa so naleteli na prehod odpor Grozote vojne furije so že davno silile ljudi razmišljati, kako medsebojno klanje preprečiti ali vsaj omiliti. Prvi poskus nekakšne razorožitve vidimo že pri starih Grkih in sicer v homerski dobi, ko so hoteli nadomestiti bitke z dvoboji poedinih nalašč v ta namen izbranih junakov. Pozneje se je začela uveljavljati ideja razsodišča, ki naj bi imelo odločilno besedo v vseh sporih, kjer bi prišlo sicer do oboroženega konflikta. Ideja razorožitve pa ni nikoli docela prodrla, ker je že v starih časih naletela na nepremagljive ovire in že takratni pacifisti so smatrali za velik uspeh pogodbo med dvema grškima pokrajinama, da se bo vodila vojna med njima kot med sorodnikoma, to se pravi, da bodo ravnali z ujetniki kot gosti in da jih bodo proti jamstvu izpustili domov. Ideja večnega miru je bila združena z idejo enotne svetovne države, ki se je začela uveljavljati v času rimskih cesarjev. Propagator mirovne ideje je postal v 3. stoletju po Kristusu cesar Probus. Ta cesar, ki je vse svoje življenje vojeval, je po lastnih izkušnjah vedel, kaj je vojna in zato jo je hotel v kali zatreti. O tem pričajo njegove besede: Nobeno orožje se ne bo več izdelovalo. Narodi ne bodo več plačevali vojnega davka. Bik bo vlačil plug, konj bo služil miru. Ne bo več bitk, ne bo več ujetnikov, povsod bo vladal mir ki mi ne bomo potrebovali vojščakov. Cesar Probus je začel odpuščati vojake in jih kolonizirati, naletel je pa na tako močan odpor, da je postal sam žrtev svojega pacifizma. Med cerkvenimi očeti je bil največji pacifist Tertullian, sin rimskega stotnika, ki prepoveduje kristjanu rabiti drugačno orožje kakor Kristusovo, prisegati na drugo zastavo razen na Od-rešenikovo in služiti drugemu poglavarju, razen Kristusu. On prepoveduje kristjanom tudi izpolnjevati kakršnekoli vojaške dolžnosti. Toda tudi krščanstvo ni moglo preprečiti klanja med narodi. Leta 1041 je bila proglašena tako zvana »Treuga Det«, ki je prepovedovala vojevanje v dneh Kristusovega trpljenja in odrešenja, torej od Četrtka do ponedeljka. Ta mirovni proglas je veljal takrat za čudež, ki je bil baje oznanjem s posebnim pismom, vrženim iz nebes. Namesto božjega miru so se pa začele križarske vojne, krščanstvo samo je dvignilo meč in prelivalo kri, ideja miru ali vsaj razorožitve je propadla in tako se je Človeštvo klalo naprej, dokler nismo doživeli najstrašnejše tragedije, svetovnega klanja, kjer je na celi črti odpovedalo tudi krščanstvo. Ideja razorožitve in večnega mim živi sicer naprej, bo pa žalostno vegetarila, dokler si narodi neposredno ne bodo segli v roke in iztrgali svoje usode iz rok tajne diplomacije. Najdražja operacija Te dni so napravili v Ameriki operacijo, ki velja za najdražjo, kar jih pozna zgodovina zdravniške vede. Pacijent je bil kralj, operiral ga pa je eden najslavnejših ameriških zdravnikov. Siamski kralj je imel težko očesno bolezen in sklenil je poklicati na pomoč zapadno vedo. Napotil se je torej 11.000 milj daleč iz Bangkoka v New York. V Ameriki imajo pet ali šest očesnih specijalistov, M zaslužijo na leto po 100.000 do 150.000 funtov šterlin-gov. Zdravniki, ki naj bi lečil kraljevsko oko, je moral potovati v New York in s tem je prišel približno ob 20.000 funtov šterlingov dohodkov. To je bila podlaga honorarja, koliko je pa znašal honorar sam, ni znano. Neki ameriški milijonar je plačal za operacijo svojega očesa 50.000 funtov šterlingov. Verjetno je torej, da je tudi siamski kralj plačal toliko, Če ne še več. Za operacijo sta bih potrebni dve nočni in dve dnevni strežnici, trije asistenti in še drugo osobje, ki mu je bilo treba plačati približno 17.000 funtov šterlingov. Najemnina za palačo, kjer se je kralj nastanil in kjer je bil operiran, je znašala za dva meseca 60.000 funtov šterlingov. Potni stroški iz Bangkoka in nazaj za kralja, kraljico in 160 služabnikov so znašali 70.000 funtov šterlingov. Računajmo honorar za diagnozo 10.000, honorar zdravniku 50.000 in vse druge z operacijo zdru- žene izdatke, pa dobimo čedno vsoto 200.000 funtov šterlingov. Všteta pa ni prehrana kraljevega spremstva. Verjetno je torej, da je stala operacija okrog 250.000 funtov šterlingov. Siamski kralj je pa neizmerno bogat in se mu to ne bo nič poznalo. Rusija vabi strokovnjake Sovjetska vlada rabi kvaldfioirane uradnike češkoslovaške sladkorne industrije v svoje sladkorne tovarne. Ker vlada med u radništvom češkoslovaških sladkornih tovarn občutna brezposelnost, so se mnogi že prijavili. Sovjetske oblasti pa sprejemajo iz inozemstva samo prvovrstne moča, seveda tehnične, ker aidrTimistratrvnah ne rabijo, saj imajo svojih dovolj, poleg tega pa ino-zeraci v pretežni večini primerov ne znajo ruščine. Pogodbe se sklenejo na dve leti in za ta čas jamčajo sovjetske oblasti kvaKfici ranim češkosk/vaškim strokovnjakom, da bodo zavzemali vodilne položaje. Mesečna plača znaša od 300 do 500 rubljev ali v našem denarju okrog 10.000 Din. Ker porabi uslužbenec od plače za hrano, stanovanje in druge žrvlaenjske potrebščine približno polovico, lahko drugo polovico naloži, seveda v sovjetskih denarnih zavodih. Poročeni uslužbenci laHko vzamejo v Rusijo rudi rodbine. Oni, ki puste ženo in otroke doma, ne dobe od sovjetskih oblasti nobenih prispevkov za njihovo preživljanje, kajti sovjetska Rusija še ni sklenila s Češkoslovaško pogodbo o reprociteti, a izvoz sovjetskega denarja v inozemstvo ni dovoljen. Preden je rešena prošnja, mine približno 5 tednov. Med češkoslovaškimi strokovnjaki v sladkorni industriji vlada za ponudbo sovjetske vlade veliko zanimanje. Tri žrtve planin V sredo popoldne je prispel v He!-iigenblut neki domačin in povedal, da je našel na Velikem Kleku štiri mrtve turiste. Pravil je, d« so ležali mrtvi turisti, trije moški in ena ženska, pod strmo skalo ob poti čez ledenik. Neki drugi domačin je odšel z njim pogledat, koliko je resnice na tem, in posrečilo se mu je spraviti na varno mona-kovskega študenta Hansa Kasererja, ki je še kazal znake življenja. Prenesla sta ga v bližnjo planinsko kočo. Druga dva turista in njuna spremljevalka so bih pa mrtvi in domačina sta jih začasno pokopala v snegu. Iz doline je takoj odšla na Veliki Klek rešilna ekspedicija, ki bo prenesla v dolino težko poškodovanega študenta, če je sploh še kaj upanja, da bo ostal pri življenju. Vsi trije smrtno ponesrečeni turisti so baje iz Nemčije, To je krartica za svetovno udruženje vseh lomda (angleško >AJ1 Peopies Association«), ki je bilo ustanovbemo lani v Londonu in ima že v 25 glavnih mestih svoje zastopnike, izmed slovanskih mest v Pragi in Zagrebu, Apa sd prizadeva odstraniti vse ptred-sodke in nesporazume med narodi, da bi se bolje poznali in da bd vladalo med njimi prajatetljstvo. Organizacija nima stikov z vladami, temveč goji samo stike med narodi potom tiska, radia, korespondence, izmenjave profesorjev, študentov in novtmafjev, potom ekskurzij ittL Izdaja svoje glasilo *New!S J^Merin«, zaenkrat samo v angleščini, francoščini in nemšcmL Častna predsednika angleške sekcije sta R. Cecil ki Uoyd Geortge, Bivši sorrtKlirik lorda Ncctbclifia, pubhcist sir Evelvn Wrench, je prispel te dni v Prago, kjer se zanima zlasti za načrt dunavsfke federacije, obenem pa razlaga metode in cdfije Ape kot nje ustanovitelj. Mudil se je nedavno tudi v Afriki. Mož oznanja, da mora vse človeštvo sodelovati dn živeti v prijateljstvu. Marsičesa se lahko po njegovem mnenju naučimo od Aiighje, ki ima bogate iztošnje z Afriko, Ameriko in Indijo. VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTTSKANJE >BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA DALMATINSKA VINA praznike si preskrbite tam, kjer so najboljše kvalitete. Od sobote do ponedeljka č ez ulico 1.— Din cenejše. Danes velika izbira morskih rib. Hotel Tratnik — gostilna Sunara 99 m wiOofc®(fi)®(šOT)o 0®v7o Ox]g)(r®*Aia1i e£fast< Vsaka beseda 50 p*s% Plača me lahke tnal 9 So odgovor znamko I — Na vprašanja bres tnamk* mm _ nAfomm b— - KahnmfMI ogla* IM» VELIK LOVSKI PES bel, dolgodlak, s črno liso, se Je izgubil. Proti nagradi ga oddati Cesta na Rožnik 41. 1310 BRIVSKEGA POMOČNIKA kot pomoč za petek in soboto išče Doležal Kari, brivec, Jezica, 1311 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«. Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T TOUGUBT oolgarsko Kislo mleko, vedno sveze, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35fT Pozor! Za denarne ljudi! 70 ORALOV GOZDA (kompleks) same smreke, leta 1904. nasajene, zdrava rast, lepo blago, izvrstna tla, v okolici Kočevja, nedotaknjeno, naprodaj. PojasnUa daje župan Ivan Putre, Turkova Draga 4, pošta Mozelj pri Kočevju. 1312 ENODRUŽINSKA HIŠA novozgrajena, z električno razsvetljavo poceni naprodaj v Jaršah St. 36, Sv. Križ. 1313 POSTREŽNICO snažno in pridno za popoldanske ure iščem. Naslov v upravi lista. 1302 Restavracija Miklič toči prvovrstna, pristna poznana, dobra vina po Din 10.—, 12.—, in 14.— Din. Specijalitete po Din 18.— Za praznike čez ulico L— Din ceneje! BREZPLAČNO na poskušnjo pošljem vsakomur prvovrsten »Ratacoc nožič za britje. Posebne reklamne cene za preprodajalce. Pisati na naslov: >King«, Beograd, Rtarj-ska br. 3. 1315 Najcenejši nakup! ANTON PRESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. KONFEKCIJA — MODA 22/T VINO CEZ ULICO naložan beli, lit. Din 7.— cviček > > 0-— črno dalmatinsko > > 9.— rizling > > 9-— burgundec rdeč > > 13.— nuškat sil van ec > > 13.— sadjevec la > > 4.— prasko šunko, razne salame, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desertna vina — ima najceneje S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 39/T ftlVTLJO-PBIKROJEvALKO PLETENIN zmotno najnovejših krojev in popolnama izurjeno šivanja na vseh motornih strojih, sprejmem z vstopom po dogovoru. — Ponudbe na naslov: Industrija pletenin Ant. Savnik, Skorja Loka, 1314 DIN 125*— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T MOfiKO SUKNJO popolnoma novo, rjavo, poceni prodam. Poizve se pri g. Mali-ču, Ljubljana, SlomAkova ulica l/m, desno. 1294 DRUŽABNIKA treznega in resnega sodelavca, s 150.000 Din kapitala (takoj treba položiti 80.000 Din) — sprejmem takoj za v vsej Jugoslaviji dobro uvedeno kemično podjetje. Kapital je osiguran ln nosi mesečno čistih 50 %. Samo resne ponudbe na naslov: Rasol in, Zagreb, Radišina uli-cr br. 13. _ 1316 MODROCE afrik, vsakovrstne Zim nate, otomane, najnovejše couch zofe po ugodnih cenata kupite pri tapet-nlku Rudolf Sever, Ljubljana« Marijin trg Z Telefon 2622. 14/T Tednik »ZABAVNI LIST« Stražišce pri Kranju. — Vsaka Številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T KLAVIRJI Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša na najmanjše obroke z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — VVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 1243 raznovrstna omela, žimnate metle, čopiče Ltd. — izdeluje najceneje Hlnko Sireenc KONGRESNI TRG STE V. 8 (poleg kina Matice) 29/L Hotel Bellevue, Omiš pri Splitu Najlepša dalmatinska riviera. Morje, pesek, solnce, zrak, romantika nadkriljuje vse Prebiti nekaj dni v hotelu BeDevue se pravi koristiti zdravju. Dobra hrana, zdravilna pitna voda v sobah, električna razs\ v a in kurjava. Peščeno kopališče. Takse ukinjene. Popust cenovnika. Na zahtevo pošljemo prospekte. Kompletna penzija Din 55.— do Din 75.— na dan. VOLNO, BOMBAŽ, SVILO, SUKANEC, GUMBE, ZAPONE in ves ostali PRIBOR za pletenje nudi najceneje tvrdka ADAMIČ-Krani RABLJENI PLETILNI STROJI vedno na razpolago po zelo ugodni ceni Prometni zavod za premog d. d. LJubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači tn inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG ™ troiTC livarniški, plav-zarskj m plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva ce«*ta 5t. 151. Unlule iKMap fiMpantto, *-« z* »Narodno pssarno« n*n Asi Usta: Oton Obrisu*. — Vsi v LJnMJsni.