130
iticintitttiibtfM
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XLVIII
ulica
sk
izvatmii poodaiJclLgPpHMP:- Uf€dni4tTO Asiikega It 20. L «u<l*tropoUjaJo «t-piMM K oe »prejemalo, rokt^T^Tiie vračajo Izdaji	v
Aitai llerbec. — Laataik	EdlMMt Tlak tiska«« £d» .cA
L 7.—, I meacce L 19.501 pol leta L 32.— ia celo lato L i
4 lira več. — Teftafc» aredalltva In uprav« it 11«
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanic« ta vabUa po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije ae poflljajo iaključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Fkančttka Asiikega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniStva ln uprave 11-57.
Raznarodovanje In kultura
r«V smishtGumplo^ze.
V narodnostnih bojih v bivši Avstriji se je odražal del socijabiega svetovnega
procesa. Šlo je — pravi Guplowicz — za obračun med Nemci in Slovani. Nemstvo je silno navalilo, da bi si podjarmilo vzhod. Ena zadnjih oblik tega naskakanja je bila
— Avstrija! Do konca osemnajstega stoletja' }& bilo zmagovito, potem, pa je začela njegova sila padati. Po letu 1848. — te pomladi narodov — posebno pa po letu i860., s padom absolutnega režima, je oslabela ekspanzivna 6ila nemštva v Avstriji in se je ojačil slovanski odpor.
Še enkrat — v letu 1861. — je tvegal nemški -državnik Schmerling obupen po-izk
poncmcev ,	.	.
čilo Politična svoboda in raznarodovanje, ustvarjanje sta stvari, ki izključujeta druga drugo! sproti s to Slovanske narodnosti so oživele k novemu j življenju. Boj pa je vihral dalje. Nemški politiki so zrli v ministre v krivi veri, da morejo posamezne osebe odločilno posegati v ta boj. V takih bojih pa- ne odločujejo ministri. So povsem drugi činitelji, ki odločajo o zmagi in porazu. Moč narodnosti je v velikih ljudskih masah. Seveda morajo imeti te svoje voditelje. Vodstvo je povsod v rokah inteligence, bodi posvetne, bodi duhovniške.
Pa tudi število ni Se vse. Masa mora biti domačinka ter zavzemati primerno ozemlje. Gumplowicz pravi, da je tako prebivalstvo, ako ga vodi energična inteligenca, nepremagljivo v narodnem boju! Ob modernih svobodnostnih napravah mu ne more nobena sila do živega. Posebno ljudstvo po deželi ima globok kcirien v svoji grudi in zato tudi večjo odporno silo tudi v narodnem pogledu, tako da se more njega narodnost smatrati tudi kot narodnost ozemlja.
Tu je prilika, da iz knjige Friderika Ratzela Politična geografija> posnamemo
država
ve£a nauka more torej	_
ustvarjati ku*u™ edioo-le rjktob io J LdlJi natfodne svojstveno*! prebival-
stva, s pripomečjo njegovega fezikaJ
podlagi
Je ^še~"ndko tretje dejstvo. Dejstvo namreč, da tu pri nas niti treba m seie ustvarjati kulturo! To pa iz enostavnega razloga, ker jo že imamo.! Odraža se izrazito v raznovrstnih napravah kulturnega snovanja našega ljudstva. Naloga države more biti le ta, da pospešuje nadaljnn razvoj in napredek te kulture. Te svoje naloge
spwp , w neoporečno resnico, ostanejo absolutno le brezuspasni eksperimenti.
Seveda se zavedamo tu za nas in za človeško kulturo žalostnega dejstva, da naša državna uprava in glasila javnega mnenja pač govorijo o kulturi, da. pa v resnici mislijo na — raznarodovanje našega življaf! V koliko da se jim more posrečiti ta nakana, o tem se nočemo prerekati danes. To pokaže bodočnost. 1 ola
_ o tem smo globoko uverjeni — ne
bližnja! Denimo, da se jim ta nakana posreči. Kličemo jim pa na ves glas, da s tem ne bodo služaK kulturi ▼ naiih krajih, maWeč jo bodo ubijali! Kajti za zrušenje naše narodne stavbe bi bila potrebna gotovo dolga desetletja, a nje ruševine isto-tako gotovo ne bedo plodna tla za ustvarjanje kake nove kulture, ki bi — kar je glavno — objemala vso maso! Vrhu tega bi tudi za to novo delo prav gotovo trebalo zopet dolgih desetletij. To pa bi bilo prav tako, kakor če bi si kdo dal napraviti menjico z dospelostjo šele po par stoletjih. In to naj bi bilo racijonatno kulturno delo?! Gori smo omenili, kako je pokojna Av-
0«e povečali za <hre Bojani T imhjit drarfili mesecih RIM, 1. Kakor jav*pa agencija Volta, so znašali državni dohodki v prvih 10 mesecih tekočega finančnega leta, t. j. od i. julija 1922 do 30. aprila 1923 skoraj za 2 iraljardv več nego v odgovarjajoči dobi preteklega leto. Ta skok za 2 miljardi v desetih mesecih ima par samo v podobnem skoku v istih mesecih v letih 1920-1922, ki pa je znašal tedaj nadt 3 miljarde.
Na drugi strani pa je razvidno iz začasnega proračuna za dobo od 1. julija 1923 do 30. junija 1924., da so se stroški posameznih ministrstev skrčili za 440 miljonov lir.
Vprašanje preuredbe trgovinskih zboimc RIM, 1. O vprašanju preuredbe trgovin-« skih zbornic ni Se znano nič določenega. Pred par dnevi je izjavil minister Teofilo Rossii, da se njegovo ministrstvo bavi sedaj pridno s tem vprašanjem. Pretresa se predvsem vprašanje, kake izpremembe naj se napravijo na dosedanjih predpisih, da bi bolje odgovarjali potrebam narodnega gospodarstva. Do sedaj pa ni še prišlo do nekakih stvarnih sklepov.
Rušila
Pni ženski diplomat
PARIZ, 1. Iz Moskve brzojavijajo, da je sovjetska vlada imenovala gospo Aleksandro Kolontai za pooblaščenega ministra v Kristijaniji. To je prvi slučaj, da je bilo ženi poverjeno diplomatsko mesto.
Peftbgrajsko gledališče zgorelo
LONDON, 1. Listi poročajo i* Helsing-forsa, da je operno gledališče v Petrogradiu zgorelo v sredo zvečer. V paniki je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Poslopje je popolnoma porušeno.
Francija
Otvoritev razstave za zdravstvo ▼ Strassbuigu
STRASSBURG, 1. Danes je bila tu slavnostno otvorjena mednarodna razstava za zdravstvo o priliki praznovanja Pasteur-jeve stoletnice. Otvoritvi sta prisostvovala tudi Millerand in Pcincare, Italijo stta zastopala rektdr rimske univerze in generalni ravnatelj za zdravstvo.
Katzela «KoiJticna geograiija>> ponumuam*	— 7 1'un -m(>nti „ razna-
Ra^el pravi, da jetU«,	en	U&
jezik, vedno „a ^	'^iZ^JU S".?! Zavedaj
' V	-	se prav dobro, da mi Jugosloveni v Italcji
ne predstavljamo tiste moči, kakor so jo
i- i______-.r Avetriii Toida
govori dva jezika, dva sveta, oni prvi pa samo enega. Poznavalec dveh jezikov je moralično močnejši.
Gumplowicz trdi, da država, kot socialna organizacija, ustvarja, narodno kul-•uro, trdi pa, da je to delo odvisno od nje teritorijalne namestitve. Država more ustvarjati le tako kulturo, ki odgovarja dotični narodne-zemljepisni pokrajini!! Ta ugotovitev ima svojo pomembnost
imeli slovanski naredi v Avstriji. Toda tudi na italijanski strani naj bi se zavedali, da je svetovna vojna prinesla dr.u<gačne čase, da se človeštvo začenja oklepati novih idej, da se je jelo zanimati za usodo narodnih odlomkov, ki so jih dogodki spravni v državne vkupnosti * drugorcdmmi
mednarodna
tudi in "še posebno z ozirom na državno-; plemeni. Ustvarjati se jejela	,
nravno orinadnost našega slovensko-hr- solidarnost za zaščito narodnih mangm
vatsk^a ozemlja k italfanskemu kralje-j Ta solidarnost - *m ™?ZTne stvu Vse oficijelne izjave in ves italijanski'— pa bo moralna sila, ki se p ne
vse oncijei e ^ e	. Itali-! mogla odtegati noben narod in nobena dr-
' žava. Saj pravi tud3 Gumplowicz, da so
tisk nam govorijo dan na dan, da so jani prišli semkaj kot r.csitslji kulture ter da hočejo te pokrajine oblagodariti- s staro italijansko kulturo. Tej toliko naglašeni misiji pa stojita nasproti- dve dejstvi. Prvo trditev Gumplowiezeva, ki ji moramo pritrditi1, da država more ustvarjati le
I« le
tako kulturo, ki je v zemljepisno pokrajino'
sida du z narodno -Drugo' neoporečno
boji preiti raznar cdovan ju/ del socijalnega svetovnega ptfooesa! V imenu te človečan-ske solidarnosti in v imenu kulture kU-čenno nasrjm sodržavljanom in državni upravi, naj odnehajo od poizkusov za raznarodovanje — nasilno ali zavratno — ljudstva, ki je v tako visoki meri dostopno
______1___i 1.«U:iirnn Ctim/aTlip I
de,;[vrpaV. da prodni Waj te nale 1 za vsak,, kulturno snovale!
Preuredba
Italija
zakonikov na dnevnem redu državne zbornice
RIM. 1. Včerajšnja seja- se je pričela ct) 15. Po rešitvi nekaterih interpelacij j® zbornica začela razpravljati o pooblastitvi vlade za preureditev civilnega zakonika in za sestavo novih zakonikov za civilno-pravdno postopanje, za trgovino in za trgovsko mornarico o priliki izenačenja zakonodavstva z novimi pokrajinami. Cion-zales je predlagal v imenu sccijalistične skupine zavrnitev tega zakonskega načrta. Priznal je sicer potrebo preuredbe zakonikov, vendar je pa izjavil, da je proti tako široki polnomoči, ko niso bili predloženi zbornici nikaki načrti teh novih zakonikov, ki so vendar za1 najširšo splošnost velikanske važnosti. Temu nasproti se je poslanec Pivano izrekel za polnomoč, ker so brli Uidi vsi dosedanji zakoniki izdani na podlagi načrtov parlamentarnih komisij, kakor* bo tudi sedaj sestavljena komisija, ki bo pomagala vladi pri njenem tozadevnem delu. Razpravljajoč o posameznih predloženih preuredbah je govornik čestital vladi, ki namerava priznati ženi večje pravice ter predlagal, da bi se spremenile
tudi določbe nasledstvenega prava poročenih žen. Nemški poslanec Tmzl ,e izjavil, da bi< se lahko avstrijsko civilnopravno postopanje razširilo na vso kraljevino, medtem pa se namerava obdržati temelje! italijanskega postopanja. Na vsak način se bo morala po govornikovem mnenju preuredita izvršiti temeljito in se bo moralo poleg teoretične vzeti v ozir tudi praktično stran. Izrekel se je za predhodno pismeno civ.-pravdno postopanje v svrho ugotoivitve tožb in ugovorov. Opozoril je, da se ne bo odpravilo onega počasnega postopanja tudi če se bo ohranilo le okostje italijanskega civiinopravdnega reda, proti kateremu je bilo izrečenih toliko kritik. Vladi je položil na srce jezikovno vprašanje na sodiščih v novih pokrajinah ter izrazil nado, da bo to vprašanje rešeno v simislu tozadevnih želj tujerodnih manjšin. Pred-
lagal je, da bi ostala v novih pokrajinah v veljavi agrarna zakonodaja.
Razprava se bo na dana;§nji seji nadaljevala.
Minister Gentile vstopi! v fašistevsko stranko
RIM, 1. Sen. Gentile se je vpisal v faši-stovsko stranko. Kom. Bianchi mu je osebno izročil na ministrstvu izkaznico in fašistovski znak. Sen. Gentile bo v pismu razložil vzroke, radi katerih je zapustil liberalno stranko.
Mossolim t Padovi PADOVA, 1. Davi je prispel iz Rima Mussoiini, ki ga je titeočglava množica burno pozdravljala na postaji. Po- sprejemu na municipiju se je ministrski predsednik podal na univerzo, kjer ga je v veliki avli pričakovalo dijaštvo in popoln profesorski zbor v t r a dic i j orialni h togah. Tu je Musso-linija pozdravil rektor univerze Lucatello, nakar je ministrski predsednik obdržal dolg govor.
Popoldne bo Mussoiini odpotoval v Ro-vigo.
Resolucija izvršilnega iaiistovskega odbora
RIM, 1. Davi ob 9. se je pričela napovedana seja izvršilnega odbora fašistovske stranke. Na Bastianinijev predlog je bila sprejeta sledeča resolucija: ^Izvršilni odbor je ugotovil, da skušajo v državi in parlamentu sovražniki fašizma s pomočjo krivih prijateljev, ki so biii razočarani v svojih slepih egoističnih stremljenjih, izzvati fašistom neugoden položaj. Radi tega poživlja odbor fašiste, da ščitijo z vsemi silami pravice in dolžnosti fašistovske revolucije, započete © pohodom proti Rimu, in opozarja enkrat za vselej nasprotnike, ki bi 6e hoteli povrniti k sistemom prošlosti, da ne bo fašizem dovoljeval atentatov na obnovitveno delo, ki ga je njen vojvoda začel za boljšo bodočnost Italije«. Nato je izrekel odbor obžalovanje vsem ornim, ki so odobraval* Misurijev govor v parlamentu in izrazil ministru Gentileju svoje zadoščenje radi njegovega vstopa v fašistovsko stranko*
Jugoslavija
Pred rekonstrukcijo vlade? — Razdvojenost ▼ rađkaftsfci stranki
BELGRAD, 1. 2e nekoliko dni se govori v radikaiskem klubu o kandidaturah novih ministrov. Radikalci da nočejo, da bi kandidature določeval sam Pašič, ampak, da bi to izvrševal klub, tako da bi ministri prišli v odvisnost od kluba. Ta predlog je izzval živahno razpravo, ker se je smatralo, da hoče klub poslati v vlado nove ljudi ter izločiti stare, kateri so do sedaj vodili politiko. Stavljen je bil nedavno predlog, da naj bi kandidature določil klubov odbor, kateri obstoji iz 32 članov. G. Nastas Petrovič se je izjavil proti temu predlogu, ker je izven tega odbora mnogo ljudi, Idi imajo velik vpliv v politiki in ki bi bili na ta način izključeni od sodelovanja pri tako važnih odločitvah, tako da ukrepi odbora ne bi odgovarjali dejanskim razmeram. Iztaknil je vsled tega misel, da naj bi se k posvetovanjem odbora pritegnili še drugi možje, ki stoje izven njega, ali pa naj bi se s širokim sodelovanjem zastopnikov stranke ustanovil poseben, ožji odbor. Vsled tega nastopa ni prišlo do sporazuma in razprava je bila preocšeoa.na drugi dan. Tik prsd otvoritvijo zbornke je bila druga seja, na kateri se je razprava nadaljevala. Seja je bila zelo burna, toda ostalo je pri tem, da lista vlade ni bila izpremenjena. S tem pa vprašanje ni rešeno, ker mlajši elementi v stranki ne boido odnehali in bodo izzvali novo razpravljanje. Izgleda že, da bodo v tem pogledal dosegli tudi že sedaj gotove koncesije.
Donavska komisija
BELGRAD. 1. Iz Pariza je prišla vest, da je bila podpisana konvencija tičoča se pristojnosti in delovanja donavske komisije, katera je bila izdelana pod vodstvom francoskegja delegata, določenega od Društva narodov. Komisija je ustanovljena na podlagi trianonske mirovne pogodbe ter je sestavljena iz delegatov Avstrije, Čeh o slovaške, Jugoslavije, Ogrske in Rumuinije. Med temiii delegati bo vzdrževana stalna zveza, s katero se bo doseglo edinstvo v tehničnem pogledu aa vsa vprašanja, ki se nanašajo na podonavsko kotlino. V noti, s katero je javljena konvencija inozemskim vladam, je vsebovana izjava, da je napravljen ta sporazum z izločitvijo vsakega političnega vpliva in da tako postopanje edino lahka doprinese k zboljšanju odnosa je v v srednji Evropi.
Pomoč Dalmaciji — Žito in turšica bo na ki'edit
BELGRAD, 1. Ministrstvo za socijalno skrbstvo je prejelo od dalmatinskega pokrajinskega namestnika obvestilo, da v nekaterih kra^i ljudstvo noče kupovati državnega žita, ker je predrago. Ministrstvo je nato odločijo, da bodo ljudje lahko prejemali žito nau kredit, ker država ne more prodajati na svojo škodo.
Ix demoktktske stranke — Stališče napram Radiću
DOLNJI LAPAC, 1. Organizacija demokratske stranke je imela sestanek ter je poslala Pribičeviču brzojavko, v kateri «najodločneje obsoja vsako trgovino z državo in narodom med radikali in Radićem«. Pozdravljajo Pribičeviča kot svojega voditelja ter mu izražajo neomajno zaupanje, s prošnjo, naj vstrap v obrani državljanov, ki so zvesti kralju in domovini, proti vsem razdiralnim elementom.
Pobijanje malaiSje v Dalmaciji SPLIT 31. Ministrstva za narodno zdravstvo je odobrilo predlog zdravstvenega odseka v Splitu, da se izvedejo vsi koraki za pobijanje malarije v Dalmaciji na račun budgeta istega minirtretva, toda v sporazumu gen. nadzomištva vod? v Splitu odnosno tudi pod nadzorstvom protimala-ričnega zavoda v Trogiru. Glavni ukrepi bi bili sledeči: Ureditev jezer Ridjane in Trifunovič, vrelcev in vodnjakov Kaldrma, Palača, Vrba, Sedbri, Tipanj, Kaštel. Ta dela so deloma že pričeta, ostala bodo v kratkem započeta.	_	^
Belgija
Konec stavke v Belgiji
BRUSELJ. 1. Agitacijski odbor stavku-jočih železničarjev in poštarjev je sklenil konec stavke in takojšnjo povrnitev na delo.
Analila
Zasedba ruhrske kotline škodljiva angleškim interesom
LONDON, 1. V uvodnem članku zatrjujte «Times», da« bo moral biti glavni cilj angleške politike ureditev odškodninskega vprašanja, na katerem slonijo skoro vsa drug3 problemi. Razpravljajoč o vedno slabšem, položaju nemškega gospodarstva, o nizki vrednosti marke in zadnjih nemirih v Nemčiji, izjavlja omenjeni list, da je zasedba ruhrske kotline' škodljiva gospodarskim interesom Anglije, ker povzročajo neurejene razmere nemške industrije zmedenost v mednarodnem gospodarstvu. Radi tega poživlja «Times» angleško vlado, da pomaga v interesu vsega sveta k rešitvi odškodninskega vprašanja in meni, dia si bi Nemčija zopet pridobila zaupanje inozemstva!, ako bi ponovila svojo ponudbo za predložitev tega vprašanja komisiji mednarodnih izvedencev.
Mrzlično delo londonskega zunanjega urada — Informacije v London poslanik nemških zaupnikov
PARIZ, 1. Včeraj je imel ravnatelj darm-stadiske banke več pogovorov s finančnimi krogi v Londonu, ki so miu vsi svetovali, da naj ponudi Nemčija določeno, pozitivno število, ako hoče priti do rešitve odškodninskega vprašanja1. Po mnenju teh krogov bi Nemčija lahko predlagala takojšnje plačilo 2500 miljonov frankov, ki bi se uračunali kot prvi letni obrok nemških plačil in bi znatno olajšali kritični gospodarski položaj Francije, Belgije in Italije. Nemški poslanik v Londonu je imel sinoči dolg sestanek z lordom Curzonom. Akoravno izključujejo uradni krogi vsako soudeležbo Anglije pri; izdelovanju nove nemške note, je vendar znano, da je izvrševal v zadnjih dneh londonski urad zelo živahno del a v-nost. Angleška vlada ne misli seveda menjati svoje politike blagohotne neutralnosti napram Franciji in Belgiji. Skoro je pa gotovo, da bo šla Baldwinova vlada preko tega in vzela nemško noto kot izhodišče za vzpostavo enotnosti med zavezniki. Ako se bo Nemčija odločila za razsodna ponudbo in ako bo opustila pasivno resi-V stenco v ruhrski kotlini, se bo lahko dosegel sporazum.
Nemčija
40 mrtvih in 300 težko ranjenih v izgredih v Poruhrju — V rudnikih se zopet dela
BERLIN, 1. V izgredih teh zadnjih dni na zasedenem ozemlju je zgubilo življenje 40 oseb. V bolnice je bilo prinešenih 300
težko ranjenih.
Wolfova agencija- poroča: Francozi so preklicali zasedbo livarne jekla v Rhein-stalu, ki so jo zasedli vrled zavrnitve zahteve za izreči-tev 14 lokomotiv. Ravnateljstvo livarne je ugotovilo, da so Francozi odnesli vse, kair so megli. Kar je ostalo, ni več uporabljivo. Škdda se računa na 40 miljard. Iz Mainza je dešla vest, da je bilo izgnanih nadaljnih 223 železničarskih družin.
Vsled sporazuma v vprašanju plac so se rudarji skoro vseh poruhrskih rudnikov povrnili na delo.
Zvišanje cene premoga v Nemčiji BERLIN, 1. Wolfova agencija poroča, da bo vsled splošnega višanje cen in delavskih plač podražil premog s 1. junijem za 50 do 59 od sto.
DNEVNE VESTI
Italijanski šolski zakoni v novih pokra-1 dumi: «Ti si po nakrivem prisegel«. Znano jinah. «Der Tiroler» pravi, da je iz raznih je, da ta «nakrivem» zveni v narečju kakor naredb razvidno, da se pripravlja uvedba «neknvem». Vsak slovenski sodnik bi bil
italijanskih šolskih zakonov tudi v novih pokrajinah. To uvedbo je izdal ravnokar šolski urad v Tridentu, ki razpisuje natečaje za popolnitev definitivnih učiteljskih mest Ta naredba vsebuje mnego ostrin in usodne spremembe v našem šolstvu, ki zadevajo vso javnost. Stojimo tu pred dejstvom, da javnost šele po ovinkih doznava o tako važnih nakanah. Bistvena novost je, da bodo mogle direktno imenovati učitelje le tiste občine, ki same vzdržujejo svoj-e šole. Za vse druge občine bo imenovala učitelje prefektura ali pa deželni šolski svet. Doslej je bilo v navadi, da je vsaka občina sama imenovala svoje učitelje in da je bila deželnemu šolskemu svetu pridržana le pritrditev. Ta pravica se sedaj odtegja občinam, ki bodo imele le neznaten vpliv na imenovanje učiteljskega osobja. To pomeni vsekako novo utesnitev starih občinskih svoboščin v slučajih, ko občina nima takozvane selske avtonomije, to je, kjer ne more sama vzdrževati šole. Značilno pa je, da rečena nar edba nič ne govori o tem, kaiterim šolam v novih pokrajinah bo dovedena lastna selska uprava. «Der Tiroler» ugotavlja, da na južnem Tirolskem obstoje osemrazrednice, oziroma meščanske šole, in eno- in sedemrazredhi-ce. Italija pa pozna samo tro'- in šestraz-redne ljudske šole. To pcmern tri- oziroma šestletno šolsko obveznost, dočim je avstrijski zakon brez razlike na šolsko kategorijo določal osemletno šolsko obveznost. Sedaj bi hoteli vedeti, ali ostane osemletna šolska diolžnost. S tem bi naučni minister Gentile uvedel tudi v Italijo — kulturno pridobitev. Če pai bi se po uvedbi italijanskega šolskega organizma določila trorazrednica kot najnižja šolska kategorija, bodo morali na južnem Tirolskem zapreti kakih 300 eno- in dvorazrednic, kakor tudi šole za silo. Vse to bomo videli na jesen, ko bodo 2hane zakonite zakonske določbe o reformi ljudskega šolstva
Cvetka iz sodne dvorane. Kam privede krivično in nečloveško izganjanje našega jezika iz sodnih dvoran, je v kratkih, drastičnih besetdah opisal naš goriški dopisnik v četrtkovi številki. Marsikateremu je gotovo tudi znan slučaj, ko je neki Slovenec tožil radi razžaljenja časti), češ da mu je nasprotnik rekel, da je «zmočen» (neumen). Sodnik, slabo podkovan v slovenščini, je bU mnenja, da ni to nikaka žalitev, če se komu očita, da je — moker. Nekaj stičnega se je te dni zgodilo na kopenski preturi. Slo je za tožbo radi obrekovanja, ker je ena stranka očitala drugi krivo prisego. Prišla je priča, katera je potrdila, da je bit očitek izrečen in sicer s temi bese-
to zabeležil in stvar bi bila končana. Tako pa, ker sodnik ne pozna slovenščine, je prišlo prav po nepotrebnem do zelo neljubega incidenta. Nasprotni odvetnik, dr. Petris, ki zna prav za skrajno silo nekaj slovenskih besed, se je spustil v znanstveno, slovnično razlaganje izpovedbe priče, češ očitek je bil, da je bila prisega ne-kriva, torej resnici odgovarjajoča. Ko ga je njegev nasprotnik, Slovenec, opozoril na zmoto, je pa g. dr. Petris začel kričati o politiki, o slovenskih odvetnikih, ki bodo sploh onemogočeni, o izključni pravici italijanskega jezika itd., tako da se jc slovenski odvetnik vsled takega žaljivega nastopa odstranil in je bila razprava prene-šena. Sodnik je bil pri vsem tem nastopu popolnoma pasiven. Kaj naj bi tudi pričel, ko ne razume slovenščine in se pri sedanjem toku stvari gotovo tuidi boji sploh ziniti, ko gre za pravico slovenskega jezika. Vsai stvar pa gotovo ni nam v veselje, ne g. dru Petrisu v čast.
Po zov tržaški vinogradniki. Finančni inšpektorat nas prosi, da objavimo sledeče: S pczrvt a na zakon o užitninskem davku za Trst in okolico mora vsakdo, ki ima vinograde v okviru užitninske črte, prijaviti do 15. julija t 1. na finančnem inšpektoratu v Trstu, Corso Cavour 6, III., sledeče: Posestno polo, iz katere) mora bi/ti razvidna davčna občina in številka tozadevnega zemljišča. Naznaniti se morajo tudi poslopja in prostori, v katerih se bo stiskalo grozdje oziroma proizvajal mošt ter kraj, kjer bo izgoto'\ Ijeno vino hranjeno, kakor tudi posode, nahajajoče se v omenjenih prostorih, določene za sprejem grozdja, mošta in vina. Prijavo mora izvršiti vsaka oseba, katera v zgoraj označenih vinogradih trga grozdje z namenom, da naredi iz njega mošt ali vino. V prijavi se mora tudi naznaniti, če je vino name nje-no za domačo rabo aJi za prodajo preko užitninske črte.
Kaj je «Venezia Giulia»? Naši tržaški listi nam predočajo vedno «Venezia Giulia» kot vkupnost tržaške, istrske in furlanske pokrajine (z goriško). Z eno besedo od Livenze do Kvarnera. Polemike radi vprašanja, kolik je obseg Julijske Krajine, med italijanskimi listi Trsta, Vidma 5n Benetk so bile dolgotrajne in hiude. Beneški lasti so očitali Tržačanom- celo nekak «julijski imperializem*, ki) da je naperjen proti Benetkam in Vidmu. Polemike so prenehale, ostala pa je — zmešnjava, ki se odraža celo v terminologiji kraljevih odlokov, kakor jih objavlja «Gazzetta ufficiale*. Taka je to uradno glasilo v svoji 124. številki oi 28. maia t L objavilo kraljev cdlok od 26«

aprila 1923, št. 1075, s katerim se določajo meje % področij izseljeniskih nadzornikov. Tu čitamo« da spadajo v jurisdikcijo tržaškega izšeljeniškega nadzornika pokrajine Benečije, trentinske Benečije, JuHj&ke Benečije, Isbe in Zadra! Vidimo torej, da na ozemlju, ki ga tu pri nas proglašajo kot enotno «Venezia G$i±iia», razlikuje zakonodajalec neko Venezio Giulio brez Istre!! Kaj je prav za prav Venezia Giulia in do kam sega nje obseg?]f Kdo nam more to povedati?!
Pojasnilo. V številki z dne 24. maja je pri-
pbčila »Edinosti članek pod naslovom «Mi smo pred zgodovino — čistL» Ker je ta članek izzval precej pozornosti v javnosti, je naša dolžnost, da podamo sledeče pojasnilo: Članek je bil napisan za ^Istarsko Riieč». Urednik tega lista pa nam ga je dal v odtisku dne 23. maja, rekši, da bi bilo umestno, da bi ga priobčila tudi «Edinost». Ker je bil članek zares lep in sila aktueien, smo storili to. Po neljubi pomoti pa je izostala pripomba, da je posnet iz »Istarske Riječi», kar ugotavljamo izrecno. Morda pa bo koristno, če se tu spominjamo besed, ki nam jih je že pred leti govoril odličen slovenski politik, ki še danes igra važno vlogo v javnem Življenju. 2ivo je obžaloval, da nimamo Slovenci smotreno organiziranega tiska, ki bi ob vsakem važnem vprašanju pritisnil koncentrično in s tem tudi izdatnejše. Opozoril je, kako delajo Nemci na Češkem. Ob vsakem važnem dogodku da prinašajo vsi nemški listi po deželi istočasno isti članek, iste vsebine, ne da bi se pri tem sklicevali drug na drugega. Ravno to da povišuje učinek, ker kaže, da je soglasna vsa javnost. Oni politik je meni!, da bi morali mi ustvariti dopisni urad. ki bi ob važnih dogodki razpošiljal članke raznim lisiom. Ta razgovor nam prihaja v spomin z ozirom na sledeče okolno-eii. Gori omenjeni članek smo prejeli v sredo predpoldne in smo ga pripravili za četrtkovo številko. Ker pa tudi »Istarska Riječ» izhaja v četrtek, smo računali, da izide oni članek tokratno v obeh listih. Radi nepredvidenih tehničnih zaprek pa je »Istarska Riječ» nekoliko zakasnela. Le vsled tega neljubega naključja se je zgodilo, da je »Edinosti prehitela istrsko tovarišico. To pojasnilo podajemo v izogib kakih nesporazumljerri.
Prošnja in naznanilo. Uredništvo »Edinosti« opozarja, da ne spremne nikakih obiskov, Id niso v zvezi z listom ter prosi, da bi bili tudi tisti obirki, ki so potrebni, kolikor mogoče kratki.
Zlata vas j© Ozcljaa s Sv. Mihciom po plemenitih srcih svojega prebivalstva. Vodstvu ljudske šole se je prijavilo devet usmiljenih gospodarjev in blagih gospodinj, ki so podpisali izjavo, da sprejmejo revne tržaške otroke šentjakobske šole v počitniško oskrbo. Zgled teh krasnih src naj omehča vse one posestnike širem naše zemlje, ki so tako srečni, da bi lahko -podelili to dobroto našim otrokom. Solza hvaležnih sirot kane na njih grudo, daj obrodi stoteren sad in da blagemu lastniku že tu zasluženo povračilo. Blagor njim, ki morejo deliti dobrote, srečni so oni, ki jih sprejemajo, a nesrečni so oni, ki bi jih mogli, a jih nočejo deliti. Src nimajo. Največji reveži so. •
* Predavanje v Škedniu. V nedeljo 3. junija ob 4. pop. (po večernican) predava v slovenski ljudski šoli učitelj Ferdo Kleinmayr o predmetu: »Sodelovanje šole z domom v borbi proti jetiki». Vabljeni so vsi slariši in kdor se zanima za predmet. Otrokom ni dovoljen vstop. Predavanje je brezplačno.
Drugo rekordno plesanje v našem mestu. Pred dvema tednoma se je vršila v našem mestu plesalna tekma, pri kateri je zmagal plesalec, ki je plesal, vštevši odmore, nepretrgoma 57 ur. Ta re.kord se je menda zdtl nekaterim tržaškim plesalcem premajhen, kajti včeraj popoldne se je v plcani dvorani »Fenice* v ulici S. Francesco, pričelo drugo rekordno plesanje, ki ima namen prekositi prvi rekord, oziroma doseči svetovni rekord v plesanju (70 ur) K tej originalni tekmi se je priglasilo 20 plesalcev, ki so se cb 15. uri, kljub vročini. začeli vrteti in se sedaj še v polnem številu vrtijo. Ob 20. uri smo si ogledali plesalce, ki so po 5-urnem plesanju še V6i sveži in veseli.
/ ene vesli
Športno drušivo «Adria» priredi jutri ob 15. uri vzpodbujevalno dirko na 40-kilome-terski progi. Start bo postavljen v Bazovici. Odtod bodo vozili kolesarji na Padriče, Treb-če, Opčine, Sežano, Povir, Divačo, Lokev in naza} v BaiZovico. Maksimalen čas je določen 20 minut po prvodošlem.
Oni, ki imajo kolo, ki pa ne bodo dirkali, so naprošeni, da se zglase eno uro pred odhodom pri odboru, da se jih dodeli nadzor-nistvu dirke. — Čas vpisovanja: četrt ure pred odhodom. — Odbor.
M. P. D, - Sv Jakob, Danes ob 20. reden sestanek.	t-
iz tržaškega življenja
Pretkan brivec. Brivec Josip Jermann, star 28 let, lastnik elegantne brivnice, ki se nahaja v ulici XXX Ottobre, je poleg svojega navadnega poklica opravljal razne mešetarske posle, s katerimi je opeharil mnogo lahko-
vernažev. Proti visoki denarni nagradi je namreč ponujal brezposelnim mornarjem, kf so prihajali v njegovo brivnrco, da jim preskrbi ukrca nje na raznih paznikih. Prodajal jim je, seveda za visoko ceno, rkrcalne knjižice, ki pa so bile ponarejene. Mnogo mornarjev se je na ta način ulovilo v nastavljeno mrežo. Toda nekateri opeharjenci so končno odprli oči in na k ves turi so se dan za dnem gromadile ovadbe proti brivcu.
Policijski agenti so se začeli zanimati za zadevo in teaaa je prišlo na dan, da je zviti brivec osleparil mnogo ljudi, posebno mornarjev za znesek okoli 35.000 lir. Najhuje so prizadeti mornarji Anton, Josip, Jakob in Matej Prodam, vsi doma iz Buzeta; prvi je bil opeharjen za 4000, drugi za 1500, tretji za 3500 in četrti za 200 lir.
Dalje so bili osleparjeni: Anton Vratosovič za 5000 lir, Josip Penco za 5000 lir, Josip Krajcer tudi za 5000 lir.
Spričo ugotovitve navedenih sleparij je kvestura izdala za Jermanna aretacijski nalog, toda ta poslednji se je skril. Vsa prizadevanja policijskih agentov, da bi ga izsledili, so ostala do sedaj brezuspešna.
Samomor. Večraj zjutraj so nekateri ljudje, gredoč po travniku «Pra del Gobo» pri Sv. Ivanu, našli v travi ležečega moža, ki ni kazal znake življenja. Imel je rano na desnem sencu in nedaleč od njega je ležal samokres. O zadevi so bili obveščeni orožniki in neki policijski agent, ki se je slučajrjo nahajal tam v bližini. Ta ^e telefoniral na rešilno postajo, s katere je prihitel na označeno mesto zdravnik, ki pa je takoj uvidel, da je za nesrečnega moža vsaka človeška pomoč zaman. Umrl je bil že pred pr urami. — podlagi dokumentov, ki so jih našli v žepih samomorilca, so dognali, da se ta imenuje Anton Mikolič, kmet, 6tar 36 let, etanujoč na Vrdeli - San Cilino št. 402.
Po komčanem sodnem izvidu so truplo prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Domneva se, da si fe Mikolič vzel življenje radi nesrečnih družinskih razmer. Mož se je namreč pred kratkim ločil od svoje žene in od tedaj je bil videti ves potrt in mračen. Mcmaafeva nezgoda. V zavod «Zelenega
križa» se je pred sinočsijim zatekel mo>rnar "Marijan Pirani, star 16 let, rodom iz Trevita. Mladenič je ravnokar dospel z vlakom na južni kolodvor in ko je izstopil iz vagora, si je pri zapiranju vrat po nesreči odtrgal zaduši člen mezinca desne roke. Zdravnik mu je obvezal pohabljeni prst ter mu svetoval, naj se poda v mestno bolnišnico.
Neprostovoljna kopel j. Včeraj predpoldne se je na morskem obrežju pod' Skednjem igral gruča otrok, med katerimi se je nahajal tudi 12-letni J ust Grezzi, stanujoč v Škednju. Stoječ na kraju pomola, je deček gledal neko ribo v vodi. Pri tem se je preveč nagnil, izgubil ravnotežje ter štrbunknil v vodo. Njegovi tovariši so zagnali velik krik. Prihiteli so s čelnem nekateri mornarji, ki so potapljajoče-ga dečka potegnili iz mokrega elementa ter f?a prenesli na suho. Revež je vsled velike količine popite vode izgubil zavest. Med tem ko so nekateri izmed navzočih skušali spraviti dečka k sebi z umetnim dihanjem, \e nekdo telefoničnim potem poklical na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta fe malemu ponesrečencu podal porebno pomoč, nato ga je dal prepeljati v mesno bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno.
Avtomobil ga je podrl. Sodar Srečko česnik, star 17 let, stanujoč v Škednju št. 66, je včeraj predpoldne popravljal sode pred' hangarjem št. 26 v stari prosti luki. Vsled šuma povzročenega pri nabijanju obroče v mladenič ni slišal avtomobila, ki fe vozil mimo hangarja. Zapazivši v zadnjem hfpu nevarnost, se je hotel iyrvakruti na stran, toda prepozno1; sprednje kolo avtomobila ga je podrlo na tla. Šofer avomobila je, namesto da bi ustavil in prirkočil mladeniču na pomoč, še hitreje pognal motor ter izginil. Nekateri delavci, ki so slučajno prisostvovali dogodku, so mladeniču pomagali na noge in poklicali lelefonično <na pomoč zdravnika rešene postaje. Ta fe mladeniča preiskal ter ugotovil, da ima revež precej težke poškodbe na desni rami in po nogah. Podal mu je prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so Česniika sprejeli v leirurgičm oddelek.
Z cctovo kislino se je obli! včeraj predpoldne 12-letni šolar Garibaldi Bene<ieUi, stanujoč v ulici Giuseppe Gatteri št. 31. Sta-riši so ga spremili v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik ugoovil precej hude opekline po rokah in nogah. Okreval bo v 1 tednu.
okrožnicam in zadnjemu pojasnilu v listih še to-le:
Obrazci, ki jih imala v; zalogi Zveza slov. Županstev in Slovensko Jcmetijsko društvo v Gorici, so M^iipiniijB, ker je njihovo izpolnjevanje na podlagi dogovorno s finančno oblastjo izdanih tabel in izčrpnega navodila čisto enostavno. Cena posameznemu obrazcu je 40 cent., cena tabeli z navodili 2 liri. Plača se takoj ob prevzet ju. Obrazci in navodila so od pondeljka, t. j. 4. junija t. 1. na razpolago v uradu, kjer so se bili naročili t. j. ali v Zvezi slov. žup., Via Mameli 8, aH pri Slov. kmet. društvu, Via Contavalle 7.
Vsi koraki v tem oziru so se napravili v dogovoru s pristojnimi oblastmi, posebno pa z goriško viceprefekturo. Da se podpre pouk v tiskani besedi tudi z živo besedo, se bodo vršili po naši deželi (v središčih) shodi, na katere se že sedaj vabijo gg. župani, tajniki in one osebe, ki so prevzele po občinah izpolnjevanje obrazcev. Vsi, ki jim je do tega, se obveste pravočasno o teh shodih.
če bo kdo potreboval posebnih pojasnil, naj se obrne na zgoraj omenjeni društvi, kjer se bodo izpolnjevale tudi tozadevne napovedi počenši zli. junijem t. 1. in sicer od! 8. do 12. predp. in od 2. do 4. pop. — (Iz pisarne Zveze slovenskih županstev).
Idrifa. Dramatično drušvo v Idriji je upri-zorHo dne 26. in 27. maja v rudniškem gledališču Gerhard Haupimannovo dramo v 5. dejanjih «Rozo Bernd»." S to prireditvijo fe stopilo dram. društvo precejšen korak naprej in nam dokazalo, da so' pri nas mogoče tudi težke moderne drame in to z ozirom na igralsko osobje, kakor tudi na pretežni del občinstva. Zalibog, da se nekateri niso mogli vživeti v igro in jim je bila največja zabava cele drame... j voziček hrome g.e Flammove. Gotovo se ne; zavedajo, kako zelo motijo s svojim hihetfe-; njem in s svojimi opazkami ostale.
Posamezne vloge — posebno glavne (Roza,1 Flamm in Sreckmann) so bile -dobro zasedene in izvrstno pogojene, kljub temu pa je bilo opaziti, da so igralci prepuščeni samim sebi — brez režiserja. Drama je na tem trpela, manjkalo ji je harmonične skupnosti, ki je glavni) predpogoj uspešnega igranja. Prizori so bili —-posebno cb nastopu manjših vlog — itrgani in večkrat je zazijala med prizori ne majhipj vrzel, ki je motila potek dejanja. Roza nas je, s svojo živo in neprisiljeno igro držala skozi: in »kozi v napetem pričakovanju in ob koncu je marsikomu kanila solza ob pogledu na ubogo žrtev Streckmanove pohote.
Streckmana je izborno zadel tip brezčutne propalice, ki jo je pohota potisnila v globeko blato uprav živinske strasti. Skoro enako dober je bil Flamm, čeprav je parkrat pozabi!, da je na oHru. Starega Bernda srečujemo v vseh prireditvah dram. društva, kar zelo moti. Ali bi se ne mogel — sicer priznani igralec — živeje vtopiti v vlogo in skriti samega sebe? Dobrosrčnemu inj plemenitemu Avgustu je pankrat zmanjkalo pobožnosti. G.a Flammova je bila pretiha — upošteva naf prihodnjič dejstvo, da je igra namenjena občinstvu, ki se ob pretihi igri dolgočasi!	__ (
Jako slabi so bili — razen enega — statisti. Ali res ni mogoče odpraviti pri nas (in to z ozirom na vse naše dram. organizacije) one malomarnosti in nerazumevanja statistovskih vlog, ki mnogokrat odločajo o poteku celega dejanja. Ravno tako kot naslovna vloga naj se tudi statist vedfeo skrbno pripravi in mar-sikak prizor bo dobil drugo lice.
Krasno je bHa inscenirana drama v I. de-dejaniu, za kar moramo čestitati g. akad. slikari u prof. Ščuki, dečim je bila pisarna g. Flamma malo bolj — čudna. Več pozornosti pri mebliranju sob!!
Čestitamo dram. đništvu Še enkrat na tej predstavi tn želimo skorajšnje nove uprizoritve sličnih del. — Radoj.
ter podlegel »5:1 (1:1). Rapid je nastopil
s 6 rezervami.
Zagreb: Mestna tekma med reprezentancama Zagreba in Gradca je končala s pričakovano zmago Zagrebčanov s 3 : 0.
Sarajevo: Wacker (Dunaj) : Sašk 2:1.
Belgrad: V okvirju proslave desetlenice belgrajske Jugoslavije se je vršila tekma med zagrebškim Haškom in Jugoslavijo, ki se je končala z zmago Haška s 4:1.
Gradec: Hakoa'h (Gradec) : Edera (Trst) 3:2 (2:2). Srečna zmaga domačinov, čeprav se je skoraj vso igro opažala lahka premoč Tržačanov:
šport v čeških šolah. ČehoslovaŠko mini-s-trsvo narodnega zdravja pripravlja zakon, po katerem naj se uvede Šport v vse šole (ljudske in srednje) kot obligaten predmet. Izvedba tega zakona bo gotovo naletela na precejšnje težkoče, vendar pa se upa, da se bodo s pomočjo obstoječih športnih organizacij odpravile vse zapreke.
Čakovec: Mariborski Rapid je gostoval vtV nedeljo, 3. junija 1923, se bo vršil na nedeljo proti tukajšnjemu športnemu klubu jyrtu gQ$tl]ne pr, ^^ h|$1„ y Baf.
kov!jati od 17 do 22
KONCERT
godbenega društva G. Verdi pod vodstvom
mojstra ORESTE ZOCCOU. Točilo se bo izborno domače črno vino Id belo vipavsko, kraški teran prve vrste, pivo Dreher. Domača kuhinja. Za obilen obisk se toplo priporoča lastnik (293)__JOSIP PERTOT.
Primorci pozor! Najugodnejši nakup!
Proda se v vasi Studa pri Domžalah hiše v dobrem sfanju, pripravna za trgovino ali gostilno, ker v celi vasi ni nikake trgovine in samo ena gostilna. Svoječasno se je v isti hiši izvrševala gostilniška obrt. — Hiša obstoji iz treh sob, kuhinje, kleti in zelo prostorne veže. Zraven hiše velik hlev, vse obokano, skedenj, lopa, drvarnica, svinjak in kovačnica (edina v vasi). Voda se nahaja v kuhinji in poleg je še na dvorišču posebej vodnjak.
K hiši spadata 2 ara vrta, 3 njive v obsegu ca 91 arov in štiri parcele gozdov ca 130 arov.
Ker je krasna lega in ti kraji zelo lepi, bo vsakemu reflektantu takoj na prvi pogled ugajalo. Natančna pojasnila daje J. Menart, trgovec, Domžale, Slovenija.	(294)
HKAflBHMMBVS
Vesti z Cioršikesa
Učiteljsko tžruž4\o za goriški okraj bo zborovalo dne 7. junija t. 1. v Gorici v Trgov, domu ob 9 in pol zjutraj. — Dnevni red: 1) predsednikovo poročilo, 2) naš sfarovski davek, 3) vprašanja, odgovori in pojasnila, 4) razni predlogi in nasveti, 5) sprejemanje priglasov plemenitih počitniških rednikov tržaških sirot št.-j&kobske šole. — Ob 14. uri predava gosp. prof. Giovanni Lorenzoni »Classicismo e ro-manticismGx; risarska dvorana «Scuola Via Cappuccini».
Udeležba obvezna! Dokazimo stanovsko edinost! — Društv. odbor.
Zveza slovenskih županstev v Gorici dodaja v zadevi davka na zemljiški dohodek (imposta di ricchezza mobile sul reddiio agrario) svojim
Gosoodarsfivo
GOSPODARSKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Izvoz moke. Ministrski svet je spremenil odlok z dne 12. januarja 1923 v toliko, da se omejuje te na mlinska podjetja ugodnost carice prostega izvoza moke, katera se doseže z mletvijo uvažane pšenice.
Vzorčni semen) v Belgradu. Spričo uspeha vzorčnega semnja v Zagrebu so> začeli bclgrajski trgovinski krogli) misliti, dia bi se priredil v Belgradui prihodnje leto velik vzorčen semenj. V kratkem se bo vršil v Belgradu sestanek, na katerem se bedo določile podrobnosti za to važno prireditev.
Bilance zagrebških denarnih zavodov.
Skupna svotat delniških glavnic, rezerv in ulog največjih zagrebških denarnih zavodov je leta 1922 znašala 7.555.253.080 kron napram 6.908,384.062 kron v letu 1921. Svota dobičkov v letu 1922 fe brla 263,753.266 kron, napram 164,001.933 kron v letu 1921. To zvišanje se ima deloma pripisati poslabšanju valute.
Sport
Nedeljske nogometne tekme. Maribor: Za
prvenstvo LNP. važna tekma mod S. K. Maribor in celjskimi Atletiki je končala z zmago Mariborčanom z 2 :1.
PODLISTEK
WILK1E COLLLNS:
Gospa v belem
IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBB
9'J
Da, na njegovo tajno. To je edina stran, kjer ga lahko primemo. Z nobenim drugim sredstvom ga ne moremo spraviti iz ravnotežja in gotovosti ter odkriti njegov podli zločin. Ne oziraje se na grofovo dejanje, je gotovo, da je gospod Persival privolil v zločin ne samo iz dobičkaželjnosti, ampak tudi iz drugega vzroka. Saj 6i ga sama slišala, ko je rekel grofu, da ve njegova žena dovolj, da ga more upropastiti. Tudi je rekel, da ^e izgubljen, če bi prišla tajna Ane Catherick na dan.
Da, da! vse to sem slišala.
No torej, Marijana, če se nam vsi poskusi izjalovijo, tedaj hočem odkriti to tajno. Moje staro praznoverje se me še vedno drli. Ponavljam, da ima ženska v belem tudi po svoji smrti še vedno vpliv na usodo nas treh. Konec ie že določen; ta nas vleče naprej, in Ana Catherick, ki leži mrtva v svojem grobu, nam III.
Moja poizvedovanja v Hampehire so bila brezuspešna toliko pri doktorju Damrsonu, kolikor pri gospe MschetaoA. Gostilničar v Knowlesbury pa je izginil iz tistega kraja.
Nato sem šel zopet v Blackwater Park, da izprašam čuvaja parka.
Kako miljo pred parkom sem odpustil voznika in sem nadaljeval pot peš proti hiši sam, potem ko mi je voznik pokazal smer.
Ko sem zavil z deželne ceste v privatno pot, sem zagledal nekega moškega z usnjeno torbo v rekah hiteti proti stanovanju čuvaja. Bil je nizke postave in oblečen v črno ponosen o obleko, a na glavi mu je tičal zelo velik klobuk. Kolikor se je4 dalo soditi po njegovi zunanjosti, je bil po poklicu bržkone odvetniški pisar. Ustavil sem se, da bi povečal razdaljo med nama. Ni me slišal prihajati in nadaljeval fe pot, ne da bi se ozrl, dokler mi ni izginil izpred oči Ko aem črez nekaj časa šel skozi ista vrata, ga ni bilo videti, bržkone je šel v gosposko poslopfe.
Pri čuvaju sem zvedel samo to, da se je gospod Persival neke mesečne noči odpeljal ves besen m preklinjajoč.
Ko me je vrtnar spremi) ven, sem videl prihajati od hiše onega moža v črnem, z velikim klobukom na glavi V neki razdalji se j« uetavil ter naju opazoval.
V moji glavi se je obudila neka sumnja (glede tega, kaj ga je privedlo v Blackvrater Park. Ta sumnja se je še povečala, ho mi vrtnar ni mogel ali ni hote) povedati, kdo je ta mož; zato sem sklenil, da sam to poaavem in sem nagovoril moža. Padlo mi fe v glavo priprosto vprašanje, ki ga more tujec staviti:
ali je dovoljeno tujcem ogledati si hišo? Stopil sem tore? k možu in mu stavil to vprašanje.
Po zunanjosti in po obnašanju sem takoj uganil, da ve, kdo sem jaz in da me je hotel izzvati, da bi se sprla. Njegov odgovor je bil dovolj nesramen, da bi bil on dosegel svoj namen, če nkem se bil jaz odločil ohraniti mirno kri. Zato sem odgovoril z izbrano vljudnostjo, opravičil sem se zaradi nadlege (ki jo je on nazvai «nezaslišano vsiljivost*) ter zapustil vrt.
Bil sem pripravljen na to, da me bo dal zasledovati naj moji poti iz Blackwater Parka do postaje, kot se ye zgodilo prejšnjega dne v Londonu. Vendar pa se nisem mogel takrat prepričati, če me kdo zasleduje aH ne. Mož v črnem je imel bržkone Še drugih sredstev na razpolago za moje zasledovanje. Vsekakor pa ga nisem videl ne po poti na postajo, ne pozneje zvečer, ko sem prispel v London. Domov sem iel peš, toda iz previdnosti tem izbiral nsjsamotnejie ulice v. obližju, postajal sem večkrat ter se oziral.
V moji odsotnosti se mi ni pripetilo nič takega, kar bi ntegnjlo vznemiriti Marijano. Hlastno me jt vprašala, kai tem dosegel. Ko sem ji vse poved«], je zrazila svoje začudenje nad mojo ravnodušnotjo, s katero sem govoril o svojem neuspeha.
Dalje.
Borzna osrečila,
Tečait:
V	Trstu, dne 1. junija
Cosnlfcfi •••••••* •••••••••
Pslmctfs
Gerolimlch •»•••••«••••*••
Likera Triesttns..............
LJcjd
Liisslno •§••••••••,»•■•••
Martinolidi ,•,,••*•,,,•«•«, Ocssnls
Piemuds ••***••,,•,,,,•,, Tripcovieh
Arnpelea . •• •*•••*••*,•■«, Cement Dal m at ia •••••••••••••
Ccmsnt Spalato , . ......... • « »
Valuta aa tržaškem trgu.
V	Trstu, dne 1. junija
egrske krene •*§••••••«• 0.35
avstrijske kron« - ........ 0.0*200
češkoslovaške kron s....... 63 50.—
dinarji • •	24.20.—
lej!........................10.50.~-
msrfce ••••••••••»••• 0.03
dolarji .....................21.20
francoski franki •••••••••	138.50 —
švicarski franki •••••••••	383.—.—
angleški funti pspirnatl...... »6.30.—
1923.
. 317
•	355
•	1340 . 422
•	1405 . 650
•	130
•	135 .
•	284
•	500
•	333 .	251
1923.
0.40 0.0310 ti 4.— 28-40 11.— 0.0325 21.30 189.— 385.— »/'.tiS
Marija Pipan Ferdinand Mikelič
m
poročena Barkovlje-Rojan, 2. junija 1923.
29,-
Mali oglasi
BRAĆA Maiijević v Splitu, potrebujejo kvalificirane kovinarje. Navodiia pri upravi.
776
OPRAVA za pekarijo ali prodajalno se proda. Via Udine 25, pekarna,	778
PISARNIŠKEGA vajenca s primerno izobrazbo išče dr. Josip Wilfan, odvetnik v Trstu, via XXX Ottobre 13, I.
SOBO, v središču mesta, išče s 15. junija uradnik. Cenj. ponudbe pod «Soba» na upravništvo.	779
KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via So-litario 21, Marija Bubnič.	775
TRGOVINA z mešanim blagom na zelo prometnem kraju, se odda. Naslov pri uprav-ništvu.	767
ŠIVALNI stroj -Singer » zajamčen pet let, se proda na obroke, kupujejo se stari. Acque-d-ofeto 25.	768
POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov* ic najvišjih cenah plačuje edini grosist •elleli Vita. via Madonnina 10, I.	32
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v.;a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski komadi L 8.85, 20 kronski zlati L 81.— Via Pondares 6/1	44
SREBRO, zlato in \>riljante plača več kot drugi Pertot. via S. Francesco 15. II.	45
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1878
Trst, via S. T. Xydias iU G, tefefoa 1-36.
Vedno v zalogi in po cenal! izven vsake konku" rence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivorec.
Lastni Izdatki : Šumeča vina kakor šampanjec šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga.
Spadaliteta s Jajčji konjak in Crema maršala ter arznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi.	(50)
m
Odhodi fn prihodi \Mm
JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, červinjan, Portogruaro - Benetke.
Odhodi: 0.15 o; 5,— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10,10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18,— o.: 19.05 eks.
Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udtne). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o,; 13,10 o.; 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.30 o.; 22.45 o.
Trst, Nabrežina, Divača, št. Peter, Postojna, Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.20 eks.. 5.10 brz.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 fcrz.; 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni), Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50, 12.35, 18.30. Dohodi: 8.30, 12.30, 17.55, 21.25.
Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 11.05 o.; 16.30 brz,; 17.25 o-.
Dohodi: 7,45 o.; 12.25 brz.; 15.45 o.; 21.15 o.j 23.45 brz.
Trst, Hcrpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50' brz.; 21.32 ov * Ne vozi ob nedeljah.
CENTRALA TRST	oi
Delniško $Mca L 15,009.000 Rezeroe L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
AfiHrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovf, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Saksar Stala BanH VALPARAISO: Banco Yugos8avd da Cttile
Izvršuje vse bančne posle.
B«r PREJEMA VS.06E
u brtrallse knjižice In na tekočI ručan ter jih obrestuje po 3 V/o.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa oa slučaja do slučaja. Da|« v najem varnostna predala (safes)
Zavodovi uradi v Trstu:
(H Risparmio Stev. S — Via S. NIcoI6 itav. 9
Ttldn it UD. 011. K7L Ilaiaiia w!ajt rt 9.» b 12.31 ia oi 14.38 ti 11