L TEDNIK - GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD SŽ ŽELEZARNE JESENICE ŽELEZAR Naš kovinar, svob Železarja začel izl cerhbra 1951 ko- . dnevnik in od predsednik Titovo do. Glavni in Železarja, ŠŽ urednik 2618. tisk, Kranj. Oprl JESENICE. DNE 19. JANUARJA 1984 ŠTEVILKA 2 • LETO XXXIII JO^Mi kot predhodnik ,izhaja od 1. de- kot štirinajst- je ob 25-letnici s srebrno zvez- Naslov: Uredništvo internih telefonov: TK Gorenjski a po pristojnem mnenju INOVACIJSKA DEJAVNOST V DECEMBRU 1983 Odbori za gospodarstvo so v preteklem mesecu obravnavali pet v proiz­ vodnjo uvedenih tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter jih pozitivno ocenili in odobrili ustrezna nadomestila. Skupni prihranki oziroma koristi so 1.908.454,00 din, za kar je devet novatorjev prejelo 95.455,00 din posebnih nadomestil ali 5,0 % od ugotovljenih koristi. KADROVSKA POLITIKA JE ENA 00 ODLOČILNIH POTI ZA UVELJAVLJANJE OBLASTI DELAVCEV vendarle le, če je tudi sama v polni meri demokratična, če so delavci sub­ jekt in nosilec kadrovske politike, je bilo med drugim poudarjeno ha lan­ skoletni sedmi seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. V našem družbenem razvoju so že kontinuirano prisotna prizadevanja za demokratizacijo kadrovske politike, ki so dobila posebno širino s spreje­ mom nove ustave leta 1974 in se kažejo v množici ljudi, ki so bili v tem ča­ su vključeni v samoupravno in delegatsko odločanje, vključujejo pa se še nove in nove generacije, ki jim to pomeni tudi zgodovinsko šolo samou­ pravljanja. Urejanje področja kadrovske politike pa imamo opredeljeno v posebnem republiškem družbenem dogovoru o kadrovski politiki, na osnovi katerega so bili oblikovani tudi občinski dogovori, tudi v jeseniški občini, h katerem smo po poprejšnji javni razpravi pristopili tudi delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti naše železarne. Kot udeležen­ ci dogovora smo dolžni izvajati določila tega dogovora. Seveda pa se ob tem že takoj postavlja vprašanje, v kolikšni meri delavci naših temeljnih organizacij in delovnih skupnosti sploh poznajo vsebino in bistvo ciljev kadrovske politike, oziroma kako vsebino in določila dogovora upošteva­ mo in spoštujemo v praksi,še posebno, če upoštevamo, da je kvaliteta ka­ drovskih odločitev predvsem odvisna od demokratičnosti in načrtnosti ka­ drovske politike, grajene že na omenjenem družbenem dogovoru. V sedanjem težkem razvojnem preobratu, v bitki za dosledno uresni­ čevanje dolgoročnih nalog gospodarske stabilizacije,je od kadrovske poli­ tike v odločujoči meri odvisno, kako se bodo oblikovale in izvajale samou­ pravne določitve. Že v gradivu za omenjeno sejo centralnega komiteja ZKS so navedli, da so sile, ki v družbi odločajo o kadrih, hkrati sile, ki imajo največjo družbeno moč in vpliv ter pri tem poudarili, da je zato »vsak razkorak med normativnimi in stvarnimi, v praksi uporabljenimi, merili kadrovske politike razkorak med proklamirano in dejansko oblast­ jo delavskega razreda v naši družbi, n, ed formalno in dejansko socialisti­ čno demokracijo«. Gradivo je tudi opozorilo na to, da če ne bomo dovolj dosledni in vztrajni, da se v naši družbi oblikujejo in družbeno uveljavijo samo taki kadri, ki svoje znanje, izkušnje in moči uporabljajo za to, da de­ lavski razred uvidi in v svojih družbenih odločitvah upošteva objektivne zakonitosti našega družbenega razvoja ter tako sam, skupaj z vsemi drugi­ mi delovnimi ljudmi oblikuje in uveljavi svoj interes kot splošni družbeni interes, obstaja nevarnost, da se v teh težkih razmerah, ki so pred nami, izvršilne, poslovodne, upravne in politične strukture oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi sprevržejo v sile, ki mislijo in odločajo namesto njih, in kadar jim tako bolje kaže, tudi proti njihovim življenjskim intere­ som in potrebam. , To pomeni, da je boj za podružbljanje kadrovske politike in za načrt - nejšo, dolgoročnejšo kadrovsko politiko ena najbolj izpostavljenih točk našega razrednega boja. Če na teh izhodiščih poskušamo oceniti prakso in ravnanje, lahko že po empirični metodi ugotovimo odstopanja od v druž­ benem dogovoru opredeljene kadrovske politike tako v Železarni, kakor tudi v občinskem prostoru. Delavci, delno zaradi nepoznavanja kadrovske politike, delno zato, ker jim je odtujena, še zdaleč niso subjekti in nosilci kadrovske politike, o tem še vedno odločajo ozki krogi in ne tako redko tu­ di mimo določil družbenega dogovora o kadrovski politiki, čeprav gre za izbiro najodgovornejših kadrov in delavcev s posebnimi pooblastili, najsi- bo v družbenopolitičnih organizacijah, strokovnih službah ali poslovodnih organih. Kvalitete, ki jih družbeni dogovor opredeljuje za najodgovornejše de­ lavce, poslovodne organe in druge delavce s posebnimi pooblastili, morajo le-ti dokazovati s svojim delom in to 3 svojo idejnopolitično opredeljenost­ jo za socializem^ za uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega ra­ zreda, za razvijanje samoupravne socialistične demokracije ter delegat­ skega sistema, z zavzetostjo za uresničevanje dolgoročne politike gospo­ darske stabilizacije in drugih kvalitet,opredeljenih v družbenem dogovoru o kadrovski politiki, poleg seveda strokovne usposobljenosti, ustvarjalnih dispozicij, organizacijskih sposobnosti in podobno. Odgovor na to, ali smo v Železarni in drugje odstopali od v družbenem dogovoru opredeljene kadrovske politike, moramo iskati samo v vpraša­ njih: gospodarske in poslovne uspešnosti oziroma uresničevanja razvojnih in planskih nalog, izvajanja družbenih dogovorov in samoupravnih spora­ zumov, razvitosti samoupravnih odnosov in uveljavljenosti določil ustave in zakona o združenem delu ter samoupravnih splošnih aktov, delovanju delegatskega sistema in ne nazadnje v tem, kako skrbimo za drobne pro­ bleme naših delavcev, seveda ob upoštevanju dejstva, da kadrovska politi­ ka vsebuje tudi dosledno preverjanje uspešnosti dela najodgovornejših de­ lavcev, poslovodnih delavcev, delavcev s posebnimi pooblastili in drugih. Če bomo dovolj kritični in pošteni, bodo odgovori na mnoga navedena vprašanja povedali, da mnogokje še zaostajamo in da marsikaj nismo na­ redili, kar bi morali. Slovenski sindikati že več let pozivajo osnovne organizacije zveze sin­ dikatov, da ob zaključnih računih organizacij združenega dela zahtevajo, da samoupravni organi ocenijo odgovornost poslovodnih in drugih delav­ cev s posebnimi oblastih za rezultate poslovanja, kar se seveda neposred­ no povezuje tudi z uresničevanjem neodtujljivih pravic delavcev in sociali­ stične demokracije, vendar pa pri tem sindikati niso bili povsod dosledni, tudi v naši delovni organizaciji ne. Seveda ne bi smeli dovoliti posplošene kritike kadrov ali kritikarstva, temveč konkretne in poštene ocene z vidi­ kov, ki smo jih nekaj omenili. Tudi ne gre »za rezanje glav«, temveč za ocenjevanje odgovornosti pri stvareh, ki jih nismo naredili ali kjer zaosta­ jamo in na osnovi tega opredeljevati poti za naprej. To je tudi sestavni del kadrovske politike, katere nosilci so delavci, in ki bodo le na ta način po­ stali tudi njeni subjekti. MLADI O TEZAH ZA SPREMEMBO SPORAZUMA Predsedstvo koordinacijskega sveta ZSMS Železarne je 12. januarja obravnavalo teze za spremembo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in dela sklada skupne porabe. Na seji je poleg članov predsedstva sodeloval tudi Rafko Pe- nič, vodja oddelka za nagrajevanje, ki je gradivo obrazložil in odgovarjal na vprašanja prisotnih. (Nadaljevanje na 5. strani) TOZD ŽIČARNA Avtorju MILOŠU GAŠPERINU je bilo za predelavo pogona vetrila na žičarskem stroju Vaughn crossley 7/8 odobreno izplačilo prvega poseb­ nega nadomestila. Na žičarskem stroju je bil pogon vetrila za hlajenje bobnov izveden tako, da je bilo vetri- lo montirano na osi motorja. Zaradi razmeroma velike teže vetrila, pred­ vsem pa zaradi velikega zagonskega momenta, je bila obremenitev mo­ torja zelo velika. Motor je zato več­ krat »pregorel«. Za popravilo navitja motorja je bilo potrebno demontirati ohišje zračnih filtrov, potrebna pa je bila demontaža vetrila in motorja. Stroj je deloval brez hlajenja bob­ nov, vendar zato z manjšo hitrostjo vlečenja. (Nadaljevanje na 2. strani) Obnova lokomotive (joto S. Kokalj) Z BOLJŠIM DELOM IN PRIZADEVANJEM ZAUSTAVITI ZMANJŠEVANJE PROIZVODNJE IN JO ZAČETI OŽIVLJATI Temeljni cilji družbenoekonomskega razvoja v letu 1984 so oživljanje proizvodnje, izboljšanje kakovosti gospodarjenja, povečanje izvoza, brzda­ nje inflacije in ustavitev padanja produktivnosti dela ter osebnih dohodkov. Predvideno je, da se bo družbeni proizvod povečal za 2 odstotka, industrij­ ska proizvodnja za okrog 3, kmetijstvo za okrog 2, izvoz blaga in storitev za okrog 16, od tega na konvertibilno področje za 20 odstotkov, zaposlenost za 2, produktivnost dela v industriji pa za okrog 1 odstotek. Pospešen bo razvoj malega gospo­ darstva in turizma, zmanjšal pa se bo obseg investicij., izboljšali pa se bodo ekonomski odnosi s tujino. Z ukrepi ekonomske politike bodo od­ pravljene motnje na trgu, zagoto­ vljen pa bo tudi vpliv ekonomske prisile na obnašanje gospodarskih subjektov in njihovo poslovanje. Te­ meljna merila za oblikovanje in družbeno kontrolo cen morajo biti ti­ sta, ki so določena v protiinflacij­ skem programu. Po večdnevnem usklajevanju sta­ lišč republiških in pokrajinskih skupščin je Zbor republik in pokra­ jin Skupščine SFRJ na svoji seji 27. decembra 1983 sprejel resolucijo o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1984. V LETU 1983 SKUPNA PROIZVODNJA ZA MALENKOST VEČJA, BLAGOVNA PA PRECEJ NIŽJA KOT LETO POPREJ V dvanajstih mesecih lanskega leta smo v Železarni pri skupni proiz­ vodnji, ob upoštevanju družbenega plana in operativnega programa, dosegli naslednje rezultate (v podatkih niso zajeti rezultati TOZD MONTER Dravo­ grad, ki so v skupni razpredelnici): Mesec - ' Načrtovano ton Program ton Izpolnitev ton % % 1 2 3 . 4 4/2 4/3 Januar 127.870 127.870" 122.519 95,8 95,8 Februar 122.220 122.220 124.554 101.9 101,9 Marec 133.470 133.470 132.608 99,4 99,4 April 127.770 127.580 124.542 97,4 97,5 Maj 124.490 122.050 - 120.115- 96,4 98,3 Junij 128.980 127.285 132.189 102,5 103,8 Julij 123.220 122.910 111.484 90,5 90,7 Avgust 124.110 122.660 115.630 93,2 94,3 September 126.270 123.690 120.254 95,2 97,2 Oktober 126.100 126.830 122.646 97,3 96,7 November 124.350 112.220 110.147 - 88,6 98,1 December 13.0.950 117.500 112.545 85,9 95,8 Skupaj: 1,519.800 1,485.985 1,449.236 95,3 97,5 (Nadaljevanje na S. strani) NALOGE SINDIKATOV PRI OCENJEVANJU DELA IN POSLOVANJA V LETU 1983 Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo dokument »akcija zaključni računi organizacij združenega dela 1983« s ka­ terim opredeljuje dejavnosti organizacij in organov zveze sindikatov v zvezi z ocenjevanjem rezultatov dela in poslovanja organizacij združenega dela v letu 1983. Namen usmeritev dejavnosti je, navajajo v dokumentu, spodbuditi in usposobiti delavce, da bodo na svo­ jih zborih preverili rezultate gospo: darjenja in upravljanja z družbeni­ mi sredstvi, jih primerjali z rezultati sorodnih organizacij združenega de­ la in na osnovi tega sprejemali ukre­ pe za učinkovitejše gospodarjenje, ki bo skladno z dolgoročnim progra­ mom gospodarske stabilizacije. Ker je za uspeh akcije predvsem pomembno, kako so pripravljena po­ slovna poročila, predsedstvo republi­ škega sveta ZSS v svojem dokumen­ tu spodbuja osnovne organizacije zveze sindikatov, da od poslovodnih organov zahtevajo, naj bodo poročila o delu in poslovanju v. letu 1983 pri­ pravljena tako, da bodo dovolj na­ zorno prikazala: 1. Kolikšen dohodek na delavca in kolikšen dohodek na angažirana sredstva so dosegli v primerjavi s so­ rodnimi organizacijami združenega dela in v podskupini dejavnosti, (Nadaljevanje ita 2. strani) Ker je med usklajevanjem prišlo do številnih sprememb in dopolnitev osnutka resolucije, ki je bil predsta­ vljen v eni prejšnjih številk glasila Skupščine SFRJ, v tej številki širše povzemamo končno besedilo tega dokumenta, pri čemer so posebej poudarjene naloge, dejavnosti in ukrepi za uresničevanje družbeno­ ekonomskega razvoja in ekonomske politike v letu 1984. Prvi del tega najpomembnejšega planskega dokumenta določa temelj­ ne smeri uresničevanja prve etape dolgoročnega programa ekonomske . stabilizacije, drugi del pa opredelju­ je naloge, dejavnosti in ukrepe za uresničevanje stabilizacijskega pro­ grama v letu 1984. Resolucija določa tudi politiko uresničevanja družbenega plana Ju­ goslavije za obdobje 1981 do 1985, in sicer v skladu s stabilizacijskim pro­ gramom. V skladu z dolgoročnim progra­ mom ekonomske stabilizacije kot -najpomembnejše naloge družbeno­ ekonomskega razvoja in ekonomske politike v letu 1984 našteva: oživlja­ nje proizvodnje, izboljšanje kakovo­ sti gospodarjenja in krepitev materi­ alnega položaja gospodarstva, krepi­ tev položaja našega, gospodarstva v ekonomski menjavi s tujino, odprav­ ljanje vzrokov in brzdanje visoke inflacije, zaustavitev upadanja pro­ duktivnosti dela in realnih osebnih dohodkov. S sprejetjem ustrezne dejavnosti in ukrepov ekonomske politike, ki jih predvideva resolucija, kakor tudi drugih ukrepov, ki jih določa dolgo­ ročni program ekonomske stabiliza­ cije kot tudi načrt uresničevanja te­ ga programa, bo omogočeno, da bi z več dela in prizadevanja zavrli sta- (Nadaljevanje na 8. strani) REZULTATI SE IZBOLJŠUJEJO Po podatkih statistične službe sektorja za ekonomiko in organizacijo je bilo do 16. januarja izdelane 58.462 ton skupne proizvod­ nje, kar je 90,3 % družbenega plana in 94,9 % operativnega programa. Do 16. januarja so plavžarji izdelali 7.753,8 tone grodlja, jeklarji pa vlili 19.645 ton je­ kla. V TOZD Plavž je plan pre­ sežen 107,3 %, v TOZD Jeklar- na pa je bil družbeni plan do­ sežen 92,2 %, operativni pro­ gram pa 95,6 %. Prodali smo 11.762,1 tone gotovih izdelkov in storitev, kar je 77,7 % družbenega pla­ na ali 77,1 % operativnega pro­ grama. Večjo odpremo priča­ kujemo v drugi polovici mese­ ca, saj se na odpreninih rezul­ tatih še vedno pozna zmanjša­ na odprema v popraznicnih dneh. V TOZD JEKLOVLEK SO BILI V PRETEKLEM LETU DOBRO PRESKRBLJENI Z VLOŽKOM V preteklem letu so v TOZD Jeklovlek dosegli 103,2 % z družbenim pla­ nom začrtane proizvodnje. To jim je uspelo, kot poudarja vodja TOZD SRE­ ČO MEŽNAE, ker so bili dobro preskrbljeni z vložkom. »Končno so tudi v naši Železarni prišli do spoznanja,« pravi, »da se to izplača, saj se v Jeklovleku predela­ nemu jeklu, lastna ceha podvoji. Če smo zadovoljni s količino dobljenega vložka, pa ne moremo biti zadovoljni z njegovo kvaliteto. Veliko je na­ mreč površinskih napak, (predvsem pri večjih dimenzijah), tako metalur­ ških kot valjavskih, kar znatno pove­ čuje izmet. Nekaj krivde za napake pri vložku odpade na razdrobljenost naročil glede kvalitete. Najmanjša naročila so do 5.000 kg. To prav goto­ vo vpliva na kvaliteto vložka pri predhodni obdelavi. Če bi namreč naročila bila količinsko večja, bi bila njihova kvaliteta tudi boljša. Gospodarski načrt za letošnje leto predvideva za okoli 2 % višjo proiz­ vodnjo, kot je bila v letu 1983. Mi­ slim, da bomo to količino proizvod­ nje lahko dosegli, če bo preskrba s polproizvodi taka, kot je bila v prete­ klem letu. Izboljšati nameravamo kvaliteto naših izdelkov, pa tudi kva­ litetni program moramo izpopolniti, predvsem pri jeklih, ki soiegirana s kromom in nikljem. Poleg tega na­ meravamo povečati proizvodnjo av­ tomatskih jekel, še posebej tistih, ki so dodamo legirana s svincem in te­ lurjem. V veliki meri bo k temu pri­ pomogla tudi nova vakumska napra­ va v TOZD Jeklarna.« Z vzdrževanjem imajo v TOZD do­ sti težav. Strojni park je zastarel. Nekaj ravnalnih in brusilnih strojev je celo iz reparacije. V zadnjem času so porasli predvsem zastoji na klju­ čnih napravah, dalj časa pa je priso­ ten tudi problem vzdrževanja v po­ poldanskem in v nočnem času, pa tu­ di ob sobotah in nedeljah. Tako elek- tro kot mehanski zastoji se v tam ča­ su vse prepočasi odpravljajo. Ta pro­ blem, ki po njegovem mnenju delo­ ma izhaja tudi iz lokacijske oddalje­ nosti temeljne organizacije, bodo na vsak način morali rešiti. Osebni do­ hodki vzdrževalcev morajo biti bolj odvisni od zastojev na tistih področ­ jih, kjer delajo. Najbrž bo novi si­ stem nagrajevanja, to upošteval. »Tako- kakor drugje v Železarni imamo tudi pri nas težave s kadri. Normativ zaposlenih je v zadnjem času manjši za 12 ljudi. Res, da ne­ kaj od teh na račun delovnih mest na strojih, ki smo jih lani umaknili iz proizvodnje. Kljub temu moramo pomanjkanje ljudi reševati z nad­ urami in urami za manjkajoče. Nor­ mativ zaposlenih je zmanjšan brez predhodnega dogovora med temelj­ no organizacijo in kadrovskim rek­ torjem.« S tem v zvezi je zanimiv po­ gled na razpredelnico, ki kaže raz­ merje med načrtovanim številom za­ poslenih za lansko leto in številom zaposlenih v oktobru lani v Železar­ ni. Vse proizvodne temeljne organi­ zacije, razen dveh, imajo manj zapo­ slenih, kot je načrtovano, v delovnih" skupnostih pa je število zaposlneih večje od načrtovanega. »Za delo na ključnih delovnih me­ stih, na ravnalnih in brusilnih stro­ jih, bi morali imeti šolan kader, mi pa večkrat dobimo tudi ljudi z nepo­ polno osemletko, potem pa jih sami priučimo za posamezne delovne ne- loge in opravila. To vpliva tudi na stanje naprav, kajti te niso vzdrže­ vane tako, kot bi lahko bile ob bolj strokovnem kadru. Delovna in teh­ nološka disciplina je kljub temu na razmeroma visoki ravni, ker ima ve­ čina zaposlenih individualno normo, ki vključuje tudi kvaliteto izdelkov. Osebni dohodek v naši temeljni organizaciji je glede na celotno Žele­ zarno zadovoljiv. Izpolnili smo zada­ ne naloge in produktivnost je-v pora­ stu. Zato je tudi osebni dohodek ne­ koliko nad povprečjem.« Po besedah Sreča Mežnarja samo­ upravni organi v TOZD dobro delu­ jejo, slabše pa je delo delegacij za SIS. Po številu zaposlenih je TOZD Jeklovlek ena najmanjših temeljnih organizacij v Železarni, tako da se tudi na tem področju pojavlja pro­ blem kadrovanja. Ubadajo se z vpra­ šanjem, kako zainteresirati ljudi za delo v samoupravnih organih, druž­ benopolitičnih organizacijah in dele­ gacijah za SIS. Precej je takih, ki no­ čejo delati na tem področju. Nekate­ ri pa niso usposobljeni za to, tako da v izbor za nosilne funkcije v organih samoupravljanja DPO in delegaci­ jah pride v poštev le manjša skupina ljudi. »Gradiva za SDS in samoupravne organe so sedaj bolj kvalitetno pri­ pravljena, kot so .bila včasih. Lažje jih je obravnavati na sestankih, ker je v njih izluščeno tisto, kar je bi­ stveno. Tudi gradiva za delegacije za SIS bi morala biti tako pripravljena. To bi najbrž vplivalo na boljše delo delegacij. Ljudje so se naveličali dol­ gih sestankov in prebiranja nepre­ glednih gradiv. Dogovorili smo se, da bo izvršni odbor sindikata sklical delegacije za SIS, posebej tiste, ki ne delujejo, da bi se o tem skupaj po­ govorili. Poskušali bodo odkriti vzro1 ke za tako stanje in jih odpraviti.« Sistem povratnih informacij po njegovih besedah še ni povsem zaži­ vel. Odgovor na delegatska vpraša­ nja, ki jih v TOZD ne morejo sami rešiti, od strokovinskih služb ne do­ bijo vedno, kar med delavci povzro­ ča nezadovoljstvo. Pričakujejo, da se bo delo na tem področju izboljšalo. »Če bomo imeli zadostne količine vložka, bomo ostale težave zlahka odpravili«, je Srečo Mežnar ob kon­ cu razgovora strnil svoje misli. »Če ljudje imajo delo, bodo zagotovo tudi delali. Za slabo delo ni delavec za strojem nikoli sam kriv, ampak so krive tudi vse strukture od delovodij navzgor. Če nekdo med delom hodi ven, je to zato, ker nima dela, zato ker najbrž tudi delovodje ni na nje­ govem delovnem mestu. Le da na de­ lavca znamo pritisniti, ga poslati pred "disciplinsko komisijo, za tiste od delovodij navzgor pa disciplinske odgovornosti skorajda ni. Je mar ti­ sti za strojem kriv, da ni legur, da ni vložka? To ni samo problem Železar­ ne, ampak širši družbeni problem. Veriga odgovornosti je nekje pretr­ gana.« Popravilo viličarja {joto S. Kokaljj NALOGE SINDIKATOV... (Nadaljevanje s 1. strani) . — v kolikšni meri je ta dohodek rezultat večje proizvodnje, višje pro­ duktivnosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in zmanj­ šanja materialnih stroškov, združe­ vanja dela in sredstev, uveljavljanja lastnega znanja, inovacij, posodob- ljanja tehnološkega in proizvodnega procesa in izvoza, koliko pa je zgolj posledica cen lastnih proizvodov in storitev. 2. Kakšna so bila razmerja pri razporejanju doseženega dohodka med bruto osebnim dohodkom na delavca in akumulacijo glede na an­ gažirana sredstva v primerjavi s so­ rodnimi organizacijami združenega dela in v podskupini dejavnosti, — ali so doseženi dohodek razpo­ rejali v skladu z družbenimi usme­ ritvami (resolucija, dogovor za leto 1983), — ali so po obsegu in kakovosti storitev doseženi zadovoljivi (priča­ kovani) rezultati gospodarjenja s ti­ stim delom dohodka, ki so ga v odno­ sih svobodne menjave dela namenili za zadovoljevanje skupnih potreb (izobraževanje, zdravstvo, kultura itd.), — kakšni so rezultati gospodarje­ nja z delom dohodka, ki so ga zdru­ ževali z drugimi delavci v vseh obli­ kah združevanja in povezovanja združenega dela (v DO, SOZD, ban­ kah, zavarovalnicah, v SIS material­ ne proizvodnje, za skupne naložbe, za pospeševanje izvoza itd.), — kakšni rezultati so doseženi pri uveljavljanju delitve po delu in re­ zultatih dela, ali so ustreznejše vred­ notili proizvodno in kreativno delo in delo v težjih delovnih razmerah, — ali so stalno ugotavljali social­ no varnost delavcev in ukrepali ta­ ko, da bi bila socialna in materialna . varnost, delavcev in njihovih družin zagotovljena z osebnim dohodkom ter vzajemnostjo in solidarnostjo. 3. Kakšen je likvidnostni položaj temeljne organizacije združenega dela, na kakšen način so si zagotav­ ljali tekoča sredstva za izplačilo osebnih dohodkov in kakšen je ob­ seg zadolžitev, še zlasti v temeljnih organizacijah, ki so poslovale z izgu­ bo ali so imele motnje v poslovanju. V zvezi s tem naj organizacije zveze sindikatov zahtevajo, da bodo zboru predloženi predlogi ukrepov za od­ pravo izgub (prestrukturiranje, združevanje, novi programi), za iz­ terjavo neporavnanih računov in za zmanjšanje kreditne odvisnosti pri izplačilih akontacij osebnih dohod­ kov. V nadaljevanju predsedstvo repu­ bliškega sveta ZSS spodbuja osnov­ ne organizacije, da zahtevajo: — da poslovodni organi pravočas­ no predložijo poslovna poročila, — da so zborom delavcev predlo­ ženi ukrepi za učinkovitejše gospo­ darjenje. — da samoupravni organi ocenijo odgovornost poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili za rezultate poslovanja.- O teh vprašanjih, navaja doku­ ment, naj osnovne organizacije zve­ ze sindikatov sprejmejo svoja stališ­ ča in o njih seznanijo delavce na nji­ hovih zborih. Dokument tudi obvezuje občinske, medobčinske in mestne svete zveze sindikatov, da bodo: — usmerjali celotno dejavnost in pomagali osnovnim organizacijam pri obravnavanju zaključnih raču­ nov, — usklajevali delovanje vseh so­ delujočih v akciji, — dosegli, da bodo SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvod­ nje pripravile poročila o delu in po­ slovanju v letu 1983 (v skrajšani obli­ ki) in anekse k samoupravnim spo­ razumom za leto 1984 ter da bo vse to predloženo-na zborih delavcev. Predsedstvo zadolžuje republiške odbore sindikatov dejavnosti, da pri obravnavah rezultatov gospodarje­ nja sodelujejo tako: — da bodo nosilci medsebojnega primerjanja uspešnosti gospodarje­ nja temeljnih organizacij združene­ ga dela tako znotraj sorodnih dejav­ nosti, kot tudi v širših reprodukcij­ skih povezavah, . — da bodo nosilci pobud za -odpravljanje vzrokov izgub in mo­ tenj v poslovanju v posameznih OZD - z združevanjem dela in sredstev in drugimi načini za učinkovitejše go­ spodarjenje, — da bodo ugotavljali in razčle­ njevali razlike v družbenoekonom­ skem položaju delavcev v posamez­ nih dejavnostih. Usmeritve predsedstva republi­ škega sveta Zveze sindikatov Slove­ nije izhajajo • iz zakona o združe­ nem delu, ki opredeljuje tudi odgo­ vornost za pravilnost podatkov in strokovnih ocen ter pravočasno predložitev poslovnega poročila. V usmeritvah predsedstva pa smo po­ grešili zahtevo, da bi enako kot za skupno porabo (SIS družbenih de­ javnosti), morali biti delavcem pred­ loženi tudi rezultati gospodarjenja s sredstvi namenjenimi za zadovolje­ vanje splošnih družbenih potreb (ob­ činski proračun), kajti praviloma, po zakonu o združenem delu, o tem de­ lavci razpravljajo in se izjavljajo istočasno, da spoznajo možnosti svo­ je temeljne organizacije in njenega razvoja. . Ob tem naj omenimo, da se taka akcija sindikatov ob sprejemanju za­ ključnih računov v organizacijah združenega dela s spremenljivimi odmevi in rezultati ponavlja že ne­ kaj let. Kljub temu pa tudi v naši de­ lovni organizaciji nismo doslej še nikdar tako celovito in primerjalno obravnavali rezultate dela in poslo­ vanja, kar seveda kaže tudi na pre­ majhno prodornost in aktivnost os­ novnih organizacij zveze sindikatov, kakor tudi organov zveze sindikatov. Tako celovita obravnava pa prav go­ tovo zahteva zelo jedrnata, zgoščena in natančna poročila, ki so pravza­ prav pogoj za uspešno razpravo o ocenjevanju dela in poslovanja, pa tudi pravočasno možnost pridobitve primerjalnih podatkov . GRAFIČNI PRIKAZ PRODAJE JANUAR-DECEMBER 1983 - OSNOVNA REALIZACIJA IN STORITVE PREVALJANJA DOBRI PRODAJNI REZULTATI V DECEMBRU 1983 S prodajo in storitvami prevalja- nja v višini 37.826 ton smo v decem­ bru dosegli dobre rezultate, saj smo operativni načrt prodaje presegli ža 8 %, nekoliko višji družbeni načrt prodaje pa izpolnili 98 %. Kljub tež­ kim pogojem gospodarjenja smo v decembru poleg dobrih količinskih rezultatov dosegli tudi ugodne vred­ nostne rezultate. S prodajo kvalitet­ nejših izdelkov smo dosegli precej višjo prodajno ceno od načrtovane in s tem ustvarili 2.435 milij. din skup­ ne zunanje realizacije, kar je več kot je predvideval tako operativni kot tudi družbeni načrt prodaje. Pri do­ seganju skupne zunanje realizacije so svoj delež prispevale, poleg proiz­ vodnih TOZD s prevaljanjem, tudi storitvene TOZD, ki so od 28% do 100 % presegle načrtovano vrednost storitev. Pregled prodaje po posameznih TOZD nam kaže, da smo v decembru količinski in vrednostni načrt dose­ gli oziroma presegli v TOZD Livar­ na, Valjarna žice in profilov, Valjar- na debele pločevine, Profilarna, Vra­ tni podboji, Jeklovlek in Žebljarna, medtem ko ostale TOZD niso dose­ gle načrtovane količine, ker pa je do­ sežena prodajna cena v vseh TOZD presegla načrtovano, je tudi vred­ nost prodaje v vseh TOZD višja kot smo planirali. Rezultati prodaje v letu 1983 nam kažejo, da smo s prodajo in storitva­ mi prevaljanja v višini 402.701 ton ustvarili, ob upoštevanju dobrih re­ zultatov . storitvenih TOZD, 20.620 milij. din skupne zunanje realizaci­ je, kar je pri količini prodaje 97 % doseganje operativnega programa in 92 % doseganje sedanjim pogojem gospodarjenja precej visoko posta­ vljenega družbenega plana, vredno­ stno pa smo operativni program za odstotek presegli, medtem ko smo družbeni plan skupne zunanje reali­ zacije izpolnili 100 %. Pregled doseganja letnega količin­ skega načrta prodaje po TOZD nam kaže, da smo ob upoštevanju stori­ tev prevaljanja presegli količinski načrt prodaje v TOZD Livarna, Va­ ljarna debele pločevine, Hladna va­ ljarna Bela in Jeklovlek, v vseh osta­ lih TOZD pa so zaostali za načrtova­ no količino. Zaostanek je odraz po­ manjkanja koksa, ki je pestil Žele­ zarno v zadnjem obdobju delno pa tudi v pomanjkanju polproizvodov. Količino prodaje po TOZD smo pri­ merjali z družbenim načrto^n, pri­ merjava z operativnimi načrti TOZD, ki sproti vključujejo nastale pogoje gospodarjenja, pa nam kaže uspešnejše poslovanje TOZD. Dose­ žena prodajna cena je, delno zaradi izboljšanja asortimenta, delno pa tu­ di zaradi uskladitve prodajnih cen z naraščanjem materialnih stroškov, v vseh TOZD višja od načrtovane, izje­ ma je le TOZD Vratni podboji, kjer so v letu 1983 dosegli 98 % načrtova­ ne prodajne cene, s tempa smo v Že­ lezarni v letu 1983 dosegli po TOZD ugodne vrednostne rezultate, saj so večji zaostanki za družbenim pla­ nom realizacije vidni le v TOZD Hladna valjarna Bela, Profilarna in Vratni podboji. Velik delež k boljše­ mu doseganju poslovnih rezultatov Železarne so poleg proizvodnih TOZD s storitvami prevaljanja pri­ spevale tudi storitvene TOZD, ki so v letu 1983 vse presegle družbeni načrt storitev zunanjim uporabni­ kom, s. INOVACIJSKA DEJAVNOST V DECEMBRU 1983 (Nadaljevanje s 1. strani) Avtor predloga je predelavo pogo­ na vetrila izdelal tako, da motor prek jermenskega pogona vrti vetri- lo. Vetrilo je vležajeno na osi z dve­ ma ležajema. Zagonski moment pre­ našajo jermena in ne več direktno motor, kar zmanjšuje možnosti okvare motorja na minimum. TOZD REMONTNE DELAVNICE Avtorju koristnega predloga -PE­ TRU PAPIČU je bilo odobreno izpla­ čilo enkratnega posebnega nadome­ stila za napravo za vpenjanje obde- lovancev na brusilnem stroju na eni konici in limiti ter dveh vijačnih vzmeti. Predlog ima predvsem go- spodarsko-ekonomski značaj, pri de­ lu pa sta potrebna natančnost in po­ zornost. TOZD PLAVŽ Avtorjem FRANCU VOGA, FRAN­ CU GOLBA in IVANU MEŽIKU je bilo za predelavo transportnih tra­ kov 76, 77 in 81, 82 v aglomeraciji odobreno prvo posebno nadomestilo. Za polnjenje plavžnih silosov v ob­ jektu 30-aglomeracija so bili nad si­ losi montirani trije transportni tra­ kovi na koksovni strani in trije na sintrovi strani. Ti trakovi so bili na. sponke, zaradi česar so bile potreb­ ne pogoste menjave, prihajalo je do zastojev in potrebnega čiščenja veli­ kih količin razsutega materiala. Med trakovi so bili klasični presipi, ki so se morali stalno obnavljati. S predelavo sta na vsaki srani od­ padla po dva trakova (76 in 77) na koksni strani in 81 ter 82 na sintrovi strani) in po dva presipa. Material sedaj teče po traku iz TT 76 in TT 80 direktno v silose. Višina zasipavanja v silosu je ostala enaka. Za odpadni material od trakov 75 in 80 pa so na­ pravljene posebne čistilne drče tako, da odpade 75 % fizičnega dela pri čiš­ čenju trakov. Ker je sedaj manj tra­ kov (štiri) in s tem vrtečih delov, je manj zastojev, obratovanje je zanes­ ljivejše, fizično lažje za delavca na trakovih, hkrati pa tudi varnejše. TOZD VALJARNA BLUMING STEKEL Avtorjema IVANU KNEZU in JA­ NEZU SMOLEJU je bilo za uvedbo hlajenja pnevmatskih cilindrov go­ nilnih valjev stekla odobreno prvo posebno nadomestilo. Avtorja sta z dodelavo izvedla vodno hlajenje sek­ cij cilindrov na mestih, ki so mehan­ sko najbolj obremenjena oziroma iz­ postavljena segrevanju. Vzporedno z ohlajevanjem cilindrov se ohlaja tu­ di kompromirani zrak, kar je pogoj za normalno delovanje pnevmatske­ ga sistema. Z izvedeno dodelavo hla­ jenja cilindrov gorilnih valjev stekla sta avtorja dosegla več prednosti: — zmanjšali so se zastoji, — zmanjšali so se posegi vzdrže­ valcev, — sproščene so proizvodne kapa­ citete oddelka HIP, — zmanjšano je težko fizično delo vzdrževalcev. Avtorjema JANEZU SMOLEJU in SAVU KOVAČEVIČU je bilo za pre­ delavo vležajanja gredi vzvodja dviž­ nih loput pod vstopno in izstopno progo stekla odobreno izplačilo po­ sebnega nadomestila. Zamenjava enodelnih ležajev gredic dvižne lo- pute na steklu z dvodelnimi ležaji se je pokazala kot zelo koristna. Po­ večala se je vzdržnost mehanizma, izboljšali so se pogoji dela pri me­ njavi gredic, istočasno pa se je skraj­ šal tudi čas menjave. VTISI S SINDIKALNE LETNE KONFERENCE TOZD VZDRŽEVANJE V petek, 13. januarja, smo imeli vzdrževalci Železarne letno konferenco osnovne organizacije sindikata. Pravzaprav je obsegala delovni in družabni del. Ob 16. uri je bil delovni del v novi dvorani samoupravljalcev Železarne, družabni pa po 19. uri v spodnjih in zgornjih prostorih restavracije Kazina. Ni moj namen napisati nekakšno poročilo s te konference, pač pa opisati ne­ kaj vtisov, ki sem jih doživel kot udeleženec in član novoizvoljenega izvrš­ nega odbora osnovne organizacije sindikata naše TOZD. Naši konferenci so prisostvovali naših varnostnikov) in nas opazuje tudi predsednik delavskega sveta Železarne Edo Kavčič, predsednik konference osnovnih organizacij sin­ dikata Železarne Štefan Ščerbič in vodja TOZD Vzdrževanje Valentin Markež. Po izvolitvi delovnega pred­ sedstva je vse prisotne pozdravil dol­ goletni predsednik sindikata TOZD Vzdrževanje Franci Pogačnik. Pred­ sednik je v svojem govoru v uvodu omenil kritičen mednarodni položaj v svetu, jugoslovanska prizadevanja za uresničevanje dolgoročnega pro­ grama gospodarske stabilizacije in nazadnje delo in probleme Železar­ ne. Posebno poglavje je bilo name­ njeno delu in težavam vzdrževalcev v Železarni. Buren aplavz ob koncu govora je pomenil, da je bil govor tak, kakršnega smo želeli slišati. Brez slepomišenja in lažnih vizij pri­ hodnosti. Sledila je razprava, v kateri je lah­ ko sodeloval vsakdo od nas. Najprej je bilo v dvorani vse tiho, ko.t da ni­ ma nihče ničesar povedati. Ko pa je predsednik delovnega predsedstva le ponovno pozval k razpravi, se je odprlo. Prvi govornik je omenil, da so medsebojni odnosi pri delu vse slab­ ši, da ni več tistega zaupanja in tova­ rištva med vzdrževalci, kot recimo pred dvajsetimi, tridestimi leti. Z od­ hodom večjega števila starejših so­ delavcev v pokoj in nekaterih v dru­ ge delovne organizacije smo prav v TOZD Vzdrževanje dobili veliko mladih ljudi. Ti pa imajo žal do sta­ rejših povsem drugačen odnos. Postavljeno je bilo vprašanje, kaj je z benificirano _delovno dobo vzdr­ ževalcev, o čemer je zelo-jasno odgo­ voril Edo Kavčič, ki je tudi predsed­ nik komisije, ki bo reševala in uskla­ jevala to vprašanje. Precej je bilo go­ vora tudi o težavah, s katerimi se srečujemo vzdrževalci pri svojem delu. Problem je usklajevanje re­ montov, pomanjkanje rezervnih de­ lov, omejen limit nadur in podobno. Najbolj obširno • pa smo seveda spregovorili o nagrajevanju vzdrže­ valcev. Znano je, da se proizvodne TOZD do nas še vedno obnašajo kot do pastorka, do nekakšnega nebodi- gatreba. Temu primerni so tudi osebni dohodki vzdrževalcev. Ne vem, kdaj bo v Železarni nekaterim končno postalo jasno, da ima po- kvarjen^stroj le še vrednost starega železa. Če ni človeka, ki bi ga popra­ vil-in spravil v pogon, je zaman še ta­ ko tehnično izpopolnjen stroj ali na­ prava. Kakšne so samo premije vzdrževalcev! Vem za primer, ko>so v preteklem mesecu dobile nekvalifici­ rane delavke v Železarni od 6.000 do 6.500 din premije. Ne trdim, da so previsoke, le naše so v primerjavi z njimi naravnost smešne. V teh zahtevah se je z nami stri­ njal tudi predsednik konference sin­ dikata Železarne, ki je poudaril, da smo pri osebnih dohodkih vzdrževal­ ci vse preveč odvisni bd vseh mogo­ čih dodatkov, medtem ko so osnovne postavke precej nizke. Temu primer­ ne so potem tudi pokojnine naših de­ lavcev, saj vemo, da šteje v izračun za pokojnino le osnova, brez doda­ tkov. V obdelavi, je nadaljeval, so novi katalogi del in opravil, vendar je vprašanje, kdaj bo nagrajevanje pri nas res dokončno rešeno. Ne stri­ njam se s tem, ko nemalokrat slišim, da moramo uvesti nagrajevanje po delu. To je nepravilno. Potrebujemo nagrajevanje po rezultatih dela! Me-, ni je lahko naloženo delo, vprašanje pa je, kako sem ga opravil, po časo­ vni in strokovni plati. To. je bistvo nagrajevanja po delu in rezultatih dela, je poudaril predsednik. Ob vseh teh razpravah sem nekaj­ krat že imel napol odprta usta, da bi še sam kaj dodal, vendar mi je po­ gled na uro to preprečil. Čas je neiz­ prosno tekel, ob 19. uri pa naj bi se začel drugi del naše konference. Pa vendar ob koncu le nisem mogel, da ne bi odprl ust. Vse predolgo sem v sebi nosil nekaj, česar nisem mogel pozabiti. Za kaj gre? Prav na tej kon­ ferenci je bilo nemalokrat poudarje­ no, da smo samoupravljalci, da je de­ lovanje SLO in družbene samozašči­ te v Železarni zadovoljivo. V upra­ vljanje in vzdrževanje so nam za­ upane naprave v vrednosti več mili­ jard. Spregovorili smo o samozaščiti in varovanju naše skupne lastnine. Ob vsem tem pa smo predvsem vzdr­ ževalci, pa tudi delavci TOZD Žičar- na in Hladna valjarna Jesenice, to­ rej območje nekdanje Hrenovce, ob­ časno nadzorovani s strani organov milice! Večkrat se med nami v obra­ tih pojavi miličnik (brez spremstva pri našem delu. Zato sem postavil vprašanje, zakaj smo prav delavci na tem območju (drugje v Železarni to ni v praksi) občasno pod kontrolo delavcev milice. Kdo je v imenu de- lavcev-samoupravljalcev zahteval v Železarni takšno kontrolo in zakaj? Takšen nadzor je tudi v nasprotju s samoupravnimi pravicami delavcev v združenem delu in nezaupnica na­ šemu samoupravljanju. Če občasno mogoče prihaja do manjših ali več­ jih, tatvin (ne vem), imamo zato svo­ je varnostnike. Te tudi plačujemo in moram reči, da svoje delo v redu opravljajo. Pred časom sem bral spo­ mine na veliko stavko jeseniških ko­ vinarjev leta 1935, kot jih je opisal tovariš Vencelj Perko. V njih je pme- nil tudi to, da orožniki niso smeli v podjetje, lahko so le patruljirali ob ograji tovarne. Vem, da so med nami posamezniki, ki še vedno ne ločijo skupne imovine od svoje in si zato občasno marsikaj prilaščajo. Pa ven­ dar je tak ukrep vse preveč drasti­ čen. Ob tem sem se spomnil na ne­ davni intervju tovariša Staneta Do- lanca, zveznega sekretarja za notra­ nje zadeve, v Nedeljskem. Poudaril je, da ni zaskrbljen glede malih tat­ vin v temi, pač pa nad tatvinami družbenega premoženja pri dnevni svetlobi, pod lučmi, ali celo v soju reflektorjev. Ob koncu prvega dela konference so bila podeljena tudi priznanja za­ služnim družbenopolitičnim delav­ cem v TOZD in sodelavcem, ki so v preteklem letu odšli v pokoj. Prvi del je bil za nami, vsi skupaj smo se na­ potili v restavracijo Kazina, kjer smo ob zakuski in dobri kapljici na­ daljevali naša razmišljanja in pogo­ vore. Za zabavo je igral tudi zabavni ansambel, zato so se nekateri sode­ lavci in sodelavke rudi veselo zavr­ teli. Mislim, da se bodo mnogi strinjali z menoj, če ob koncu zapišem, da bi moralo biti takšnih medsebojnih srečanj še več. Le tako se zaradi raz­ drobljenosti po vsej Železarni vzdr­ ževalci lahko bolje spoznavamo in si izmenjamo mnenja in izkušnje. Janko Fon OBVESTILA KOLEKTIVU - OBVESTILA KOLEK RAZPORED DEŽURNIH ŽELEZARNE OD 23. DO 29. JANUARJA 23. januar, Sašo KAVČIČ, vodja TOZD Hladna valjarna Jesenice, Jese­ nice, Titova št. 85, tel! št. 81-413. 24. januar, Avgust KARBA, vodja OPP, Jesenice, Svetinova 10, tel. št. 83-248. 25. januar, Anton KELVIŠAR, vodja TOZD Žicama, Jesenice, Cesta na Golico 16. . 26. januar, Sašd JEZERŠEK, vodja TOZD HV Bela, obvestiti: 061-266-191. 27. januar, Janez KOMEL, vodja marketinga, Jesenice, Janševa št. 6, tel. št. 81-026. 28. januar, Jože KRAMAR, vodja TOZD Energetika, Mojstrana, Dovje št. 112. 29. januar, Oskar KURNER, vodja raziskovalnega oddelka, Jesenice, Tavčarjeva 9, tel. št. 81-214. Dežurstvo je vsak delovni dan od 14. ure do 6. ure zjutraj naslednjega dne.-in sicer tako, da je dežurni v tem času dosegljiv doma. Ob sobotah, ne­ deljah in praznikih traja dežurstvo od 6. ure.do 6. ure naslednjega dne. V času dežurstva mora dežurni opraviti obhod po železarni, svoje ugoto­ vitve vpisati v dežurno knjigo ter o tem poročati ob predaji dežurstva pod­ predsedniku poslovodnega odbora. S konference sindikata TOZD Strojne delavnice (joto S. Kokalj) KAJ PA ZDAJ? Že Mara je ugotovil, da sta znanost in industrijski način produkcije med Seboj neločljivo povezana. V njegovem času sta bili glavni produktivni sili delo in kapital, šele potem je prišla na vrsto znanost kot motor proizvod­ nje. Mara je uvidel naraščajočo vlogo znanosti. Danes je povsem jasno, da znanost (znanje) postaja najpomembnejši faktor produkcije: pred delom in kapitalom. Vsaj tako naj bi bilo. Tudi tistim, ki le občasno preberejo kakšen časopis ali knjigo (ali gledajo televizijski program). Med prvenstvene družbene cilje dostoval obsežen in_ tehten predlog . razvoja Slovenije in Jugoslavije sodi tudi pospeševanje znanstvenega de­ la in . intenzivnejša uporaba, znan­ stvenih dosežkov, tako na področju materialne kot tudi duhovne (idejne, ideološke) produkcije. Toda: eno so želje, drugo realno dejansko stanje. Naj rečemo samo, da imajo znan­ stveniki na voljo vedno manj sred­ stev, da je v veliki meri zaustavljen uvoz tujih publikacij, da ni sredstev za potovanja znanstvenikov v tujino itd. Dnevno časopisje in drugi mediji nas o tovrstni problematiki občasno obveščajo, zato" o tem ne bomo- več razpravljali. Naj dodamo le, da iz usmerjenega izobraževanja ne bomo dobili široko profiliranih kadrov. Le široko zasnovana izobrazba, ki je re­ lativno neodvisna od dnevno-politi- čnih potreb, bo dajala kadre, ki bodo primerni tudi za znanstveno delo. Ozkost prakse in ozkost predpi­ sov, ki pač ne morejo biti daleč od prakse, nasproti normativni širini (drugačni »lepši« prihodnosti), je bo­ trovala tudi v razpletu izbire vodje TKR v naši Železarni. Statut delo­ vne organizacije Železarna Jesenice v 88. členu predvideva za vodjo TKR edinole diplomiranega inženirja me­ talurgije, ki ima pet let ustrezne prakse. Božidar Brudar upravičeno vprašuje, ali je v dobi fizike, mate­ matike (z njunimi »posledicami« elektroniko, informatiko itd.) za vod­ jo tehnične kontrole in raziskav pri­ meren le metalurg. Brudar se je"kot kandidat spotaknil že na začetku, kajti s svojimi kvalifikacijami in izo­ brazbo sploh NI mogel kandidirati za vodjo TKR. Takšna so formalna dejstva. Neformalno pa vemo, da. stvari potekajo po raznih poteh, več­ krat tudi mimo predpisane formalne oblike. Ker se nismo prej spomnili, da člen 88 ne zadostuje več v pogo­ jih, ki jih narekuje moderna produk­ cija, je na razpisu lahko pogorel člo­ vek, ki mu lahko rečemo znanstve­ nik ih strokovnjak. Doktorjev zna­ nosti se v Železarni »kar tare« in eden gor ali dol nič ne pomeni. Dok­ torat ni zadostoval, prav tako ni za- 1 iL.»ii rl '0 i- * i *: 't U k S.-i ) i\ , ' • -Franc TREVEN DEŽURNI ZA VZDRŽEVANJE V ŽELEZARNI DATUM: DNEVNI: NOČNI: PONEDELJEK - 23. 1. TOREK - 24. 1. SREDA — 25. 1. ČETRTEK - 26. 1. PETEK - 27. 1. SOBOTA — 28. 1. NEDELJA - 29. 1. SAŠO DOLŽAN BOGOMIR SVETINA BOŽIDAR INTIHAR ALOJZ SLIVNIK BERTI KRAPEŽ JANEZ VEHAR JOŽE CEJ STANE MENCINGER FRANC BERNIK VLADO REPE MITJA KERSNIK PRIMOŽ ŽVAB MITJA BENEDIČIČ IGOR MEŽEK SLUŽBA OBRATNE AMBULANTE Od 23.-do 28. januarja bodo delale naslednje obratne ambulante: DOPOLDNE: I. obratna ambulanta — dr. Metod Rešek in IV. obratna ambulanta — dr. Marija Može-Kovačič. Dispanzer za borce: dr. Marija Može-Kovačič. POPOLDNE: II. obratna ambulanta — dr. Janez Zaletel in III. obratna ambulanta — dr. Želimir Cesarec. V soboto, 28. januarja, samo dopoldne: II. obratna ambulanta — dr. Ja­ nez Zaletel in III. obratna ambulanta — dr. Želimir Cesarec. ZOBNE AMBULANTE: ~ DOPOLDNE: I. zobna ambulanta — v. dent. Viktor Stražišar in III. zob­ na ambulanta — dr. Bela Gazafi. Po SS za Vatrostalno vsak dan od 9.30 do 10.30 dr. Bela Gazafi. POPOLDNE: II. zobna ambulanta — dr. Alojz Smolej. Za borce vsak dan od 13.30 do 14.30. *• V soboto, 28-Tanuarja, dopoldne: II. zobna ambulanta — dr. Alojz Smolej. ZERJAV0V0DSKI TEČAJ Razpisujemo vpis v žerjavovodski tečaj za delavce TOZD in de­ lovnih skupnosti Železarne. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so vsaj eno leto zaposleni v TOZD ali delovnih skupnostih Železarne, — da imajo vsaj šest razredov osnovne šole, — da imajo odslužen vojaški rok, — da bodo izpolnjevali psihofizične zahteve. Kandidati dobijo obrazce (prijave) pri personalnih delavkah TOZD. Pravilno in čitljivo izpolnjene obrazce je treba vrniti do 31. ja­ nuarja. Interesenti naj se prijavijo do roka, ker poznejših prijav ne bo­ mo sprejemali. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz TOZD, v katerih se žer­ javi uporabljajo. KADROVSKI SEKTOR UPOKOJENCEM TOZD VALJARNA BLUMING ŠTEKEL TOZD Valjarna bluming stekel vabi vse upokojence na redni letni občni zbor sindikata, ki bo 27. januarja ob 17. uri v spodnjih prostorih restavracije Kazina. IO OOS TOZD Valjarna bluming štekel ODSOTNOST V DECEMBRU (LEVO) iN V LETU 1983 (DESNO) SAMOUPRAVNI ORGANI V PRETEKLEM TEDNU DS za ekonomiko, tehnično kontrolo in raziskave ter novogradnje 9. SEJA DELAVSKEGA SVETA Delegati delavskega sveta delovne skupnosti za ekonomiko, tehnično kontrolo in raziskave ter novogradnje so se 28. decembra 1983 sestali na de­ veti in hkrati zadnji seji delavskega sveta v preteklem letu. Sejo je sklical in vodil predsednik Slavko Dežman. Pri pregledu sklepov prejšnje seje so naj­ prej ugotovili, da so bili v glavnem izvedeni, nekateri pa se še izvajajo. Največ časa so v nadaljevanju po­ svetili obravnavi gospodarskega na­ črta delovne organizacije in delovne skupnosti za leto 1984. Temeljno ra­ zlago obeh gospodarskih načrtov je podala Simona Smolej, sodelavka oddelka za ekonomske analize in planiranje na sektorju za ekonomi­ ko in organizacijo. Skupna in gotova proizvodnja v Železarni naj bi po planu v letu 1984 ostali na nivoju leta 1983. V Železar­ ni naj bi izdelali milijon petsto tisoč ton skupne proizvodnje ali 1,7 % manj, kot je bil načrt za leto 1983. Od tega bo še 28.100 ton proizvodnje kot storitve drugim delovnim organi­ zacijam. Gotova proizvodnja, skupaj s storitvami, je 425.450 ton. Vzroki za nižje planirane količine so predvsem to, da so možnosti nabave polproiz- vodov omejene tako na domačem tr­ gu kot tudi iz uvoza. Poleg pomanj­ kanja kadrov so tudi omejitve kapa­ citet. Zaradi remonta plavža bo izde­ lanega 12.000 ton manj grodlja. Ni­ žje količine grodlja naj bi nadome­ stili s kvaliteto. Izdelali naj bi več kvalitetnega jekla in s tem izboljšali asortiment naših izdelkov. Po načf tu naj bi bilo izboljšanje asortimenta okrog 4 do 5 %. Načrt prodaje v letu 1984 je 420.630 ton. Število zaposlenih je pod višino plana za leto 1983 in nekoliko višje, kot je bil stalež zaposlenih v Železar­ ni "v devetih mesecih 1983. Zaradi nepovečane proizvodnje in nepovečanega števila zaposlenih ni predviden porast fizične, pač pa vrednostne produktivnosti, m sicer zaradi boljšega asortimenta prodaje naših, izdelkov. Po planu naj bi bil porast vrednostne produktivnosti od 4 do 5 %. Lastni izvoz naj bi bil 20 % višji od doseženega v letu 1983, povečal pa naj bi se tudi skupni izvoz z našimi kupci. To bi nam omogočalo večje združevanje deviz za nabavo surovin in polproizvodov ter obenem večja devizna sredstva za pričetek gradnje ' jeklarne 2. Za naložbe je planiranih 6.668 mi­ lijonov dinarjev. Prednost bo imela gradnja jeklarne 2, ostala sredstva pa so namenjena za dokončanje že pričetih investicij in za naložbe, ki bodo omogočale izboljšanje tehnolo­ gije in s tem doseganje boljšega asortimenta naših proizvodov. Na osnovi predvidenega obsega fi­ zične proizvodnje in asortimenta naj bi v letu 1984 dosegli dohodek v viši­ ni 7.729 milijonov din. Obveznosti iz dohodka še niso dokončno določene, ker se stopnje prispevkov in davkov sprejemajo šele v marcu. Železarski globus LATINSKA AMERIKA Latinskoameriški institut za žele­ zo in jeklo (ILAFA) ceni skupne re­ zerve premoga na tem področju na 35,6 milijard ton. Največje rezerve ima Kolumbija, in sicer 16,5 milijo­ nov ton zanesljivih zalog in 23 mili­ jard ton možnih. Na drugem mestu je Brazilija z 11,7 milijard ton; z znatno manjšimi zalogami sledijo Mehika (2,74), Čile (2,4), Venezuela (1,58 milijard ton) in Peru s 732 ter Argentina s 483 milijonov ton. ZDA Železarska družba Laclede Steel Co. v Altoni, zvezna država Illinois, ki ima v svoji elektro jeklarni dve obločni električni peči s težo šarže 200, oziroma 225 ton, je naročila pri ameriškem podjetju Korf Tech. Inc. šest kisikovih gorilcev vrste K-Tech s približno močjo 6.680 kW. Poseb­ nost teh gorilcev je, da jih ne hladijo z vodo, temveč s plinom, kar omogo­ ča, da so njihove dimenzije soraz­ merno majhne. SOVJETSKA ZVEZA V. sovjetski železarni Dneprodžer- žinsk so v pričetku letošnjega leta ustavili obratovanje SM jeklarne in Thomasovih konvertorjev, istočasno pa je pričela obratovati nova jeklar- na z dvema 220-tonskima kisikovi- ma konvertorjema, v katerih bodo lahko letno izdelali 2,2 milijona ton surovega jekla. To je ena izmed pr­ vih železarn v Sovjetski zvezi, ki je svojo celotno proizvodnjo surovega jekla v SM pečeh nadomestila s kisi- kovirni konvertorji. Čistega dohodka naj bi predvido­ ma ustvarili za 4.315 milijonov din. Pri njegovi delitvi so upoštevana re- solucijska določila, kjer je določeno, da se mora povečati delež poslovnih sredstev in sredstva za rezerve, in si­ cer za 1,3 % točke v primerjavi s pre­ teklim obdobjem. Istočasno pa reso­ lucija tudi določa, da morajo sred­ stva za osebne dohodke najmanj za 20 % zaostajati za dohodkom. Rast osebnih dohodkov je načrto­ vana v višini 35 % nad ocenjeno rast­ jo v letu 1983. V letu 1984 je načrtovane 89 mili­ jonov din izgube, ki je predvidena v TOZD Jeklarna. Za delovno skupnost E-TKR-NG je načrtovano, da bo v letu 1984. ustvarila predvidoma 722 milijonov din celotnega dohodka. Materialni stroški bodo 198 milijonov din, amor­ tizacija 163 milijonov, dohodek 361 milijonov in sredstva za osebne do­ hodke 232 milijonov din. Načrtovani dohodek bo delovna skupnost dosegala z izvajanjem na­ log, ki so določene s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO in sa­ moupravnim sporazumom o medse­ bojnih pravicah, obveznostih in od­ govornostih med TOZD in delovnimi skupnostmi in z določili srednjero­ čnega razvojnega načrta poslovne politike Železarne, dolgoročnim pro­ gramom gospodarske stabilizacije in na osnovi števila zaposlenih v posa­ meznih sektorjih. Za leto 1984 je v delovni skupnosti predvidenih 490 zaposlenih. V planu za leto 1984 je deset delavcev več za­ radi tega, ker je bil opravljen prenos desetih sodelavcev iz TOZD (pripra­ va dela) v oddelek za operativno pla­ niranje proizvodnje v delovni skup­ nosti. Gospodarski načrt delovne skup­ nosti zajema tudi materialne stroške in amortizacijo, izračunano po posa­ meznih sektorjih. Prikazani so tudi osnovni kazalci poslovnih rezulta­ tov, določenih z zakonom o združe­ nem delu, sredstva investicij, inve­ sticijskih vzdrževanj in amortizacij­ skih zamenjav v tem letu. Pri inve­ sticijskem vzdrževanju'je milijon se­ demsto tisoč dinarjev namenjenih za vse sektorje, deset milijonov din pa za vzdrževanje strojev v sektorju TKR. Pri pokrivanju stroškov v letu 1984 so izračunani deleži, ki jih za vsak sektor nameni posamezna TOZD. Razdeljevanja so določena v samoupravnem sporazumu o medse­ bojnih pravicah, obveznostih in od­ govornostih. . V razpravi za oba gospodarska na- • črta je bilo postavljeno vprašanje: »Kakšni so vzroki za predvideno iz­ gubo v TOZD jeklarna?« Pojasnjeno je bilo, da so naprave v Jeklarni za­ starele in Iztrošene in da zaradi tega nastajajo pri normalni proizvodnji zelo povečani stroški. Samo pri po­ pravilu ene peči nastanejo mili j ar d- ni stroški. Povečanih stroškov pa ostale temeljne organizacije Jeklar­ ni ne morejo priznavati in pokrivati. Iz vseh teh razlogov je izračunana -višina izgube v Jeklarni, načrtovana za to.leto. Gospodarski načrt delovne organi­ zacije in delovne skupnosti je pred­ hodno obravnaval tudi odbor za go­ spodarstvo in ju je predlagal delav-, skemu svetu v sprejem z naslednji­ mi pripombami: — Za material, ki je v načrtu predviden za prevaljanje in tuji vlo­ žek, naj bi komercialni oddelek za­ gotovil terminsko usklajenost in e^iakomerriost dobav. — Začeli naj bi bolj sistematično razmišljati glede planiranja dopu­ stov, v kolikor bi prišlo do pomanj­ kanja materiala in vložka. Poleg ob­ stoječega sistema, ki ga imamo z razporejanjem in prerazporeditvijo delavcev, naj bi organizirali tudi ko­ lektivne dopuste. — Dana je bila podpora in pred­ log k usmeritvi, ki jo je obravnaval delavski svet Železarne na seji 29. decembra 1983, in sicer naj bi se premije izplačevale dejansko samo za nadpoprečne in izjemne dosežke v proizvodnji. — Nadurno Velo v delovni skup­ nosti in v TOZD naj bi se v prihod­ njem- letu zadržalo na nivoju leta 1983. — Določiti je'treba prioritetni vr­ stni red nalog, ki jih ERC izvaja za zunanje naročnike. Pri tem je bilo pojasnjeno, da' so bili večkrat prigovori, da ERC opra- vlja določene naloge za zunanje na- ročnike, da pa istočasno zaostajajo naloge, ki so v programu Železarne. V dogovoru s poslovodnim odborom Železarne bo ta naloga opravljena že v prvi polovici januarja 1984. Na osnovi obširne razlage, pri­ pomb in razprave so gospodarski načrt delovne organizacije in delo­ vne skupnosti za leto 1984 potrdili s pripombami, ki jih je delavskemu svetu predlagal odbor za gospodar­ stvo delovne skupnosti. Sprejeli so tudi pripombo SDS RO in v plan izo­ braževanja raziskovalnega oddelka za leto 1984 vključili dodatno še izo­ braževanje ob delu na III. stopnji treh sodelavcev iz RO. V nadaljevanju seje delavskega sveta so ugotovili, da je pravilnik o delovnih razmerjih obravnavalo vseh 18 SDS na zborih delavcev. Od 483 delavcev po spisku je ZA predla­ gani pravilnik glasovalo 316 priso­ tnih delavcev ali 65,4 %, PROTI pa je bilo šest delavcev, trije so se VZDR­ ŽALI. S tem je bil pravilnik sprejet. V razpravi je bilo rečeno, da bi bi­ lo potrebno pričeti z akcijo o dopol­ nitvi 111. in 123. člena tega pravilni­ ka, in sicer v tem smislu, da naj bi dneve sobotnega dopusta izločili iz plačilnih dni in vsoto prenesli v os­ novo osebnega dohodka, ki se šteje v pokojninsko osnovo. Tako bi se povi­ šala osnova osebnega dohodka, ki se računa pri pokojninski osnovi. S tem bi povečali socialno varnost delavcev TOZD in delovnih skupnosti, ker je med delavci razširjeno prepričanje, da zaradi nizke osnove prejemajo kasneje manjše pokojnine. Pojasnjeno je bilo, da je ta proble­ matika obdelana v tezah za nov sa­ moupravni sporazum o delitvi sred­ stev za OD in dela sklada skupne po­ rabe. Ko bo sporazum sprejet, se bo moral tudi ta pravilnik temu primer­ no prilagoditi. Predvideno je, da bo­ do teze predložene v obravnavo v ja­ nuarju 1984. Nadalje so ugotovili, da je ZA pra­ vilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti od 483 delavcev po spi­ sku glasovalo 314 prisotnih delavcev ali 65 %, šest jih je glasovalo PROTI, pet delavcev se je glasovanja VZDR­ ŽALO. Na osnovi te ugotovitve so sprejeli ugotovitveni sklep, da je bil pravilnik izglasovan s potrebno veči­ no glasov. ZA pravilnik o varstvu pri delu je na zborih delavcev glasovalo 316 pri­ sotnih delavcev od 483 po spisku, šest delavcev je glasovalo PROTI in trije so se glasovanja VZDRŽALI. Sprejeli so ugotovitveni sklep, da je bil tudi ta pravilnik sprejet s potreb­ no večino glasov. Na osnovi obrazložitve in predloga odbora za gospodarstvo delovne skupnosti so potrdili zapisnik inven­ turne komisije o opravljeni inventu­ ri v skladiščih 65, 66 in 67 sektorja novogradenj, izvedeni v septembru. 1983. Na predlog odbora za gospodar­ stvo so potrdili tudi predlog inven­ turne komisije ERC za likvidacijo osnovnih • sredstev v ERC v višini 7.881,00 din, ker so za potrebe Žele­ zarne neuporabna. V nadaljevanju seje so obravnava­ li plan izredno plačane in izredno neplačane odsotnosti za kulturne in telesnokulturrie aktivnosti. Delegati so imeli enotno pripombo, da je bil plan samoupravnim organom prepo­ zno dostavljen in ni bilo časa, da bi ga SDS na svojih sestankih temelji­ teje obravnavale. Delegati so menili, da je prav, da imamo enoten plan in kriterije za obravnavanje odsotnosti športnih in kulturnih delavcev na ni­ voju celotne delovne organizacije, kot tudi, da je prav, da podpiramo to dejavnost. Moti pa jih, da tako po­ membna gradiva samoupravni orga­ ni sprejmejo zadnji trenutek, dodat­ no ali pozneje. Tako ni dovolj časa za temeljitejšo obravnavo ali pa ga posamezne SDS niti ne morejo obravnavati. Sprašujejo se, če je bil predloženi plan usklajen s samo­ upravnimi interesnimi skupnostmi za šport in kulturo, predvsem glede vračila refundacije in celotnega šte­ vila dni odsotnosti. V razpravi so delegati poudarili, da naj odgovorni sestavljala teh predlogov, ki so pravzaprav življenj­ skega pomena in v interesu sleher­ nega delavca TOZD in delovnih skupnosti Železarne, take predloge dostavijo v obravnavo in sprejem sa­ moupravnim organom pravočasno, da bodo imeli dovolj časa za temelji­ tejšo obravnavo in sprejem in ne ka­ kor se je v praksi dogajalo doslej. "Po obravnavi je ZA plan glasovalo 18 delegatov, eden je bil PROTI, trije delegati so se glasovanja VZDRŽA­ LI. Obravnavali so še prošnjo Staneta Oblaka, sodelavca iz raziskovalnega oddelka, za izdajo soglasja za opra­ vljanje popoldanske obrti — kovin­ ska galanterija. S predhodnim so­ glasjem vodstva TKR — RO so proš­ njo ugodno rešili. AV SAMOUPRAVNE ODLOČITVE V ŽELEZARNI POSTALI SMO ČLANI SIS ZA RAZVOJ SMUČARSKEGA CENTRA KOBLA V BOHINJSKI BISTRICI Samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti za raz­ voj smučarskega centra Kobla v Bohinjski Bistrici smo imeli v javni razpravi v avgustu, novembru in decembru, 1983. leta. Na podlagi ugotovitvenih sklepov delavskih svetov TOZD in de­ lovnih skupnosti lahko zaključimo, da so se delavci v 15 TOZD in v vseh treh delovnih skupnostih odločili za pristop k samoupravnemu sporazumu za razvoj smučarskega centra Kobla v Bohinjski Bistrici (v nadaljevanju SaS SC Kobla). Temeljne organizacije: Livarna, Valjarna debele pločevine, Va- ljarna bluming-štekel, Hladna^valjarna Bela in Zebljarna pa niso pri­ stopile k SaS SC Kobla. Delavci v teh temeljnih organizacijah so me­ nili, da bi morali najprej dokončati sistem žičnic v občini Jesenice, da so usluge smučarskih centrov predrage, da naj k SAS SC Kobla pristo­ pijo le turistične organizacije itd. Po dogovoru med članicami konzorcija (tako pa je napisano tudi v SaS) imajo vse članice po enega delegata v skupščini SIS. S takim delegatskim razmerjem so si članice zagotovile enakopravnost pri. odločanju v skupščini. O poteku javne razprave in o odločitvah zborov delavcev je raz­ pravljal delavski svet Železarne na četrti seji 29. decembra 1983. Na podlagi odločitve delavcev v 15 TOZD in v vseh treh delovnih skupno­ stih so delegati soglasno sprejeli ugotovitveni sklep: »Temeljne organizacije, ki so ta sporazum sprejele, so članice in­ teresne skupnosti in pooblaščajo delovno organizacijo, da nastopa v njihovem imenu in na njihov račun.« Na isti seji je na predlog sindikata Železarne delavski svet imeno­ val tudi Vladimirja Klinarja, delavca delovne skupnosti za kadrovske in splošne zadeve ter informiranje, za delegata v skupščini SIS SC Kobla za dobo dveh let. Železarna Jesenice je bila do konstituante organov SIS SC Kobla članica konzorcija.. Pogodbene obveznosti smo do ustanovitve intere­ sne skupnosti izpolnili. Vložili smo en delež nepovratnih sredstev v višini 200.000 dinarjev. Za poslovni uspeh pa smo garantiran z dvema deležema. S članstvom v skupnosti bomo prevzemali obveznosti s posebnimi sporazumi. Te obveznosti pa bodo morale temeljiti na ekonomskih in na rekreacijskih interesih. Javna razprava o pristopu k SaS je trajala predolgo. Ta primer podaljšane javne razprave ne bi bilo koristno uporabljati tudi v dru­ gih zadevah, kadar se bomo za kaj odločali. Tudi ponovna, bolj dopol­ njena in strokovno obdelana informacija pravnega oddelka ni spre­ menila mnenja delavcev TOZD, ki so pristop k SaS SC Kobla odkloni­ le. Od ustanovitve konzorcija do danes smo poprečno na leto prejeli do 600 vozovnic s popustom od 20 do 25 %. Za letošnjo zimsko sezono 83/84 smo prejeli že 350 vozovnic po ceni 200,00 din in popustom 100,00 din. Ker so prometne zveze s Koblo zelo dobre, bi ugodnosti smučanja na Kobli lahko primerjali z ugodnostmi smučanja v smu­ čarskih centrih jeseniške občine. Od njih prejmemo lahko neomejeno število vozovnic 20 % popustom. CPSI Avtogeno rezanje pločevine — OTOP Javornik (foto I. Kučina) TOZD Remontne delavnice 9. SEJA ODBORA ZA DELOVNA RAZMERJA Predsednik odbora za delovna razmerja pri DS TOZD Remontne delav­ nice Ivan Kavčič je 13. januarja sklical deveto redno sejo.- Pri pregledu izva­ janja sklepov prejšnje seje so ugotovili, da so izvedeni. Skladno s sklepom pete seje odbo- V delovno razmerje so sprejeli se­ dem delavcev, in sicer na opravlja­ nje del in nalog strojni tehnik, četrti ključavničar, četrti instalater, samo­ stojni projektant elektroopreme in tretji klepar. Iz žerjavnega oddelka je bil v hi­ dravliko premeščen strugar, v insta­ lacijskem oddelku pa je napredovalo devet delavcev na opravljanje na­ slednjih del: skupinovodja, instala- ter-specialist in prvi instalater. V soglasju z vodstvom obrata gradbeno remontne delavnice so odobrili vlogi tesarja za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, ki mu preneha 18. januarja, pred tem ga mora poravnati vse obveznosti do Železarne. Za sodelovanje pri organizaciji smuka karavanških kurirjev šo so­ delavcem Francu Noču, Dušanu Še- gu, Franciju Presterelu, Dušanu Kli- narju in Stanetu Bizjaku odobrili po dva dni izredno plačane odsotnosti. Obravnavali so vlogo komisije za akrobatsko smučanje Ljubljana in na predlog oddelka za družbeni stan­ dard in v soglasju z vodstvom obrata GRD Branetu Rabiču odobrili sedem .dni izredno plačane odsotnosti iz kvote rezerve za šport celotne Žele­ zarne (brez refundacije). Iz skupne kvote Železarne so odo­ brili pet dni izredno plačane odsot­ nosti Francu Teražu in Andreju Jan­ šu za sodelovanje na treningih in tekmovanjih v smučarskih tekih in biatlonu. ra za kadre in družbeni standard pri. DS Železarne je odbor za sodelova­ nje pri izvedbi olimpijskih iger v Sa­ rajevu petim sodelavcem odobril ko­ riščenje izredno neplačane odsotno­ sti. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o neizplačevanju osebnega dohodka v tem času, da si sami uredijo refun- dacijov ustrezni službi olimpijskega komiteja. Zaradi velikega pomanjkanja vi­ soko kvalificiranih varilcev so spre­ jeli sklep, da se skladno s predpisi sklene pogodbeno delovno razmerje s tremi upokojenci TOZD Remontne delavnice. Pogodbeno delovno raz­ merje se sklene za 60 dni v letu ter pod pogojem, da skupnost za zapo­ slovanje posreduje svoje soglasje. Odbor je sprejel plan izobraževa­ nja TOZD Remontne delavnice za le­ to 1984. Vodstvo temeljne organiza­ cije je zadolženo, da eventuelne po­ trebe za orgnaizacijo dodatnih akcij sporoči na oddelek za izobraževanje na kadrovskem sektorju. Člani odbora so bili seznanjeni z obvestilom kadrovskega sektorja, da je za delavca iz obrata elektro re­ montne delavnice uveden postopek za priznavanje pravic iz invalidske­ ga zavarovanja. Sklenili so, da se od delku za zdravstveno in socialno var­ stvo posreduje seznam del in nalog, ki ustrezajo zavarovančevi strokovni izobrazbi. ZK MLADI O SEBI, SVOJIH PROBLEMIH, NALOGAH IN PERSPEKTIVAH MLADI O TEZAH ZA SPREMEMBO SPORAZUMA Odbor za gospodarstvo pri delav­ skem svetu Železarne je 11. oktobra na šesti redni seji sklenil,'da se po­ speši delo na pripravi sprememb in dopolnil samoupravnega sporazuma o skupnih merilih in osnovah za deli­ tev osebnega dohodka in dela sklada skupne porabe. Sklep odbora se "si­ cer nanaša predvsem na.poglavje, ki ureja področje nadomestil za bole­ zensko odsotnost, številne pripombe delavcev in opravljene analize pa ka­ žejo, da je potrebno sistem delitve osebnega dohodka preoblikovati v celoti in ne le spremeniti nekatere določbe sporazuma. Celotno gradivo tez za spremembo obsega deset vsebinsko zaokroženih poglavij: zahtevnost in vrednotenje delovnih nalog; osnove in merila učinkovitosti izvajanja delovnih na­ log; poslovna uspešnost; dodatki za posebne pogoje dela; minulo delo; osebni dohodki iz solidarnosti; po­ sebna izplačila; izobraževanje in usposabljanje; nadomestila osebnih dohodkov za čas plačane odsotnosti; izplačila iz sredstev sklada skupne porabe. Teze so oblikovane kratko, da ne bi s prevelikim obsegom opisovanja sprememb zameglili njihovo bistvo. Komentar tez, ki je priložen gradivu, vsebuje razlago tez in nakazuje vpliv uveljavitve posameznih tez na delovanje celotnega sistema nagra­ jevanja oziroma njihov vpliv na spremembo sedanjega stanja. Teze za spremembo sporazuma ni­ so nastale kampanjsko, ampak so plod zasledovanja sistema delitve ter analiziranja podatkov in pri­ pomb v zadnjih petih letih, upošteva­ jo pa tudi najnovejše družbene usmeritve. Nekatera področja so še premalo proučena, zato so manj kon­ kretna in zahtevajo predvsem druž­ benopolitično opredelitev in pod­ poro. Delovni osnutek tez je bil obrav­ navan s predstavniki družbenopoliti­ čnih organizacij, delavskega sveta Železarne in poslovodnega odbora. Člani predsedstva koordinacijske­ ga sveta ZSMS so v razpravi po ra- Železarski globus ZIMBABVVE Železarska družba Zimbabwe Iron and Steel Co. (Zisco Steel) želi v so­ delovanju z avstrijskimi podjetji in strokovnjaki zgraditi napravo za kontinuirno vlivanje gredic, moder­ nizirati obstoječe valjarne in izbolj­ šati proizvodni program. Z izgradnjo naprave za sintranje bodo omogočili izkoriščanje nahajališča železove ru­ de, ki se nahaja v bližini-železarne. Proizvodnjo surovega jekla je dru­ žba še povečala na 700.000 ton letno in v bližnji prihodnosti predvidevajo še nadaljnje povečanje na 960.000 ton. Del svoje proizvodnje ta železar­ na izvaža v sosednje in srednje afri­ ške dežele. Železarski globus zlagi Rafka Peniča imeli največ pri­ pomb glede nagrajevanja pripravni­ kov, dodatkov za popoldansko, ne­ deljsko delo in delo ob praznikih, ukinjanja ur za manjkajoče in bole­ zenske odsotnosti. Glede nagrajevanja pripravnikov je v tezah predlagano, da bi jim pri­ padalo 80 odstotkov izhodiščnega osebnega dohodka za dela, za katera se usposabljajo. Mladi so ob tem pri­ pomnili, da bi morali opredeliti tudi način in delež nagrade za pripravni­ ke, ki jih sprejemamo za določen čas (ker nas v to sili družbeni dogovor o zaposlovanju pripravnikov) in se to­ rej ne usposabljajo za določena dela in naloge. Tem pripravnikom torej nagrade oziroma dohodka sploh ne bi mogli izplačati. Pri obravnavanju dodatkov za pos­ ebne pogoje dela so se mladi spraše­ vali, ali so res potrebni v takšni obli­ ki, kot jih izplačujemo sedaj ali pa jih bomo vključili v enega od ele­ mentov vrednotenja zahtevnosti del in nalog. Teze namreč vsebujejo predlog, da bi vsakemu od 26 ele­ mentov zahtevnosti opredelili število stopenj zahtevnosti in maksimalno vrednost, s katero je opredeljena njegova teža v analitičnem vrednote­ nju. Dodatke za posebne pogoje dela bi izplačevali le za tiste delovne po- ŽIVLJENJE V CSUi »SPODNJI DOM« Čeprav ni veliko novic s Centra srednjega usmerjenega izobraževa­ nja Jesenice, se na riaši šoli vendarle dogaja veliko zanimivih stvari. Pa si oglejmo zadnje novice! Najbolj aktivna v zadnjem času sta bila klub OZN in literarni oziro­ ma informatorski krožek. Nekateri člani kluba OZN so se pripravljali za občinsko tekmovanje v znanju oziro­ ma poznavanju tega področja. Naše predstavnice so se uvrstile v nadalj­ nje tekmovanje, saj so bile na občin­ skem prvenstvu brez tekmic. Ostali člani so se »ubadali« s panoji v pr­ vem nadstropju in razpravljali o za­ nimivih svetovnih vprašanjih. V sre­ dini decembra je izšel Informator, ki pa so ga pripravili samo učenci bivše gimnazije. Ob novem letu smo pod vodstvom mentorice prof. Poličarje- ve izdali literarno glasilo Vizije, ka­ terega smo natisnili v nakladi 570 iz­ vodov in jih tudi uspešno prodali. Začeli pa smo že zbirati prispevke za naslednjo številko glasila, ki bo izšla ob koncu šolskega leta. Ob novem letu smo učenci tudi uspešno prodajali Unicefove voščil­ nice, denar pa smo namenili klubu OZN, da bi lahko še bolje in uspeš­ neje deloval. Prav tako smo pripravili kulturni dan. »Proslavo« so pripravili učenci »zgornjega doma« pod vodstvom mentorice prof. Črvove, ki nam je najprej povedala nekaj splošnih' stvari o kulturi, nato pa so nastopili učenci s svojimi točkami. Prav tako so nam ti učenci ob novem letu pri­ pravili enourni program, ki je vsebo­ val nekaj pesmi, igro o »polagalki« izpita iz tujih izrazov in igro o anal- fabetih. Učenci smo učiteljem zaže­ leli srečno novo leto, oni pa nam predvsem uspešnega. V novem letu se učenci največ ukvarjajo s športom. Začela so se namreč šolska srečanja. Tako smo že v novembru 1983 organizirali žen­ ski turnir v rokometu, letos pa nogo­ metna srečanja, ženske odbojkarske tekme in prav tako tudi ženski ko­ šarkarski turnir. Nogometna sreča­ nja še tečejo. Na ženskem košarkar­ skem turnirju sta sodelovali samo dve ekipi: ekipa metalurške usmeri­ tve, ki je zmagala pred ekipo naravo- slovno-mateinatične usmeritve. V torek, 17. januarja, pa smo se med seboj pomerili še v odbojki. Ve­ liko naših učencev in učenk se je udeležilo tradicionalnega kurirskega smuka v Podkorenu. Tako nam športna tekmovanja oziroma sreča­ nja nudijo prijetno sprostitev po končanem pouku, zato se jih vsi ve­ selimo in upamo, da se bodo nadalje­ vala vse do konca šolskega leta. To so samo najpomembnejši utrinki iz življenja na naši šoli. Tre­ nutno so naše misli najbolj usmerje­ ne v bližajoče se zimske-počitnice, seveda pa tudi v zaključevanje polle­ tnih šolskih ocen, ob katerih večkrat spoznamo naše (ne)delo in (ne)uče- nje v obdobju štirih mesecev in pol. Tako se sedaj, zadnje dni, potimo ob knjigah in poskušamo reševati, kar se rešiti da. Toda v petek bomo na skrbi pozabili in »zakoračili« v poči­ tnice s smučkami na nogah ali drsal­ kami v rokah. Irina Vauhnik, I. letnik naravoslovno-matematične usmeritve goje, ki v teh elementih ocenjevanja niso zajeti (višina, radiacija, mraz). Mladi so imeli tudi pripombo na nadomestila osebnih dohodkov za čas plačane odsotnosti. V tezah je predlagana naslednja višina nado­ mestila za bolezensko odsotnost: 1—3 dni 75 % osnove 4—15 dni 80 % osnove 16 dni in več 90 % osnove Člani predsedstva so predlagali, da bi nadomestila za bolezensko od­ sotnost bolj razčlenili, zato naj bi uvedli tudi nadomestilo za tovrstno odsotnost od 4 do 10 dni. Tako bi bila razmerja med dnevi bolezenske od­ sotnosti bolj izenačena. Pripomnili so, da je treba solidar­ nost in osebne dohodke iz solidarno­ sti natančneje opredeliti in določiti mejo, do katere se osebni dohodki pokrivajo iz solidarnosti. Ob koncu seje so člani predsed­ stva obravnavali sklepe zadnje seje sveta ZSMS SOZD Slovenske žele­ zarne, ki-je bila 17. decembra na Je­ senicah, in gradivo za naslednjo se: jo. Dogovorni so se, da morajo pred­ sedniki komisij do konca meseca, pripraviti programe dela in sklenili, da morajo zaradi lažje evidence or­ ganizatorji športnih tekmovanj Žele­ zarne poleg imena in priimka tek­ movalcev vpisati tudi letnico rojstva. Tako bo komisija za šport pri koordi- nacijskenj svetu ZSMS lažje izbrala najboljšo mlado športnico in športni­ ka Železarne. Lilijana Kos PRIPRAVLJENOST JE VEDNO BOLJŠA KAKOR GOLO PRIČAKOVANJE TITO EPIDEMIOLOGIJA V VOJNI IN MIRU Angleški podeželski zdravnik PICKLES je leta 1928 prvi zaneslji­ vo dokazal, da je hepatitis nalezljiv in da ima dolgo inkubacijsko dobo — mesec dni. Čeprav se virus infekcijskega hepatitisa raziskovalcem še vedno izmika, je zanesljivo, da je to črevesna infekcija. Znani sta dve vrsti virusnega hepatitisa A in B. • Po inkubaciji 30 dni pri virusnem hepatitisu A in cca 100 dni pri virusnem hepatitisu B lahko ugotovimo obolenje na osnovi naslednjih značilnih oziroma neznačilnih znakov: značilnosti: — temna barva urina — svetla barva blata — občutljivost pod desnim rebrnim lokom — hepatomegalija (izliv krvi v tkivo) — bilirubinurija (pojava žolčnega barvila v urinu) — pojav rumenice neznačilni: — febrilnost (povišana telesna temperatura) — anoreksija (pomanjkanje apetita) — glavobol PREVENTIVNI UKREPI V primeru epidemijske oblike širjenja virusnega hepatitisa je po­ trebno najprej ugotoviti.za katero obliko (tip) virusa gre (A ali B),in si­ cer na osnovi laboratorijsko kliničnih izvidov. Dalje je nujno izpeljati epidemiološko anketo, da čimpreje ugotovimo prizadeto populacijo (prebivalstvo), izvor okužbe in poti širjenja samega obolenja. Vsi oboleli prebivalci se morajo nujno prijaviti v bolnicah in za­ časnih poljskih vojaških medicinskih centrih. Tako prijavljene napoti­ jo na takojšnje zdravljenje. Medicinsko in kuharsko osebje se obvezno zamenja, v kolikor je dokazano na osnovi preiskav, da je bilo izvor okužbe. V nasprotnem ostajajo na delovnih mestih'pod strožjim režimom kontrole. Vrnitev oseb na delovno mesto poteka šele po prebolenju hepatitisa A, mogoče je tudi po zaključeni rekonvalescenci ob predhodni kontroli. Virusonosce B hepatitisa (če so med medicinskim osebjem) je nuj­ no obdelati posamično s ponovljenimi kompletnimi kl^'/">-• Vmunolo- škimi ter patohistološkimi preiskavami. BOTULIZEM Je akutna zastrupitev s hrano, v kateri se je razvil toksin botuli- nusa, ki neozdravljivo prizadene centralni živčni sistem. Naravna obo­ lelost pri nas in v svetu za to boleznijo je precej redka. Toda umetna proizvodnja toksina botulinusa je sila nevarna v bodoči bakteriološki vojni. Ta toksin je izjemno strupen v majhnih količinah in predstavlja prav zato veliko nevarnost. CLOSTRIDIUM BOTULINUM se javlja v šestih oblikah,in sicer kot tip botulinusnega bacila z oznako A, B, C, D, E in F. Inkubacija tra­ ja 12—36 ur, z variantami od 6 ur do 8 dni. Torej se ravna po pravilu: čim krajša je inkubacijska doba,tem težje je obolenje odnosno nasto­ pa tudi večja smrtnost. Osnovni znaki obolenja so: — slabost — izjemno suha usta — omotica — močan glavobol — afonija (izguba glasu) — diplopija (pojava predmetov v dvojniku) in — paraliza kramalnih živcev (obglavnih živcev) Zavest in občutljivost sta ohranjeni do smrti. Pred tem nastopi ko­ ma 'ali delirij. Telesna temperatura bolnika je v območju 35.5 do 36.7°C. Smrt nastopi v 3 do 7 dneh vsled paralize respiratorne (dihalne) muskulature ali vsled infekcijskih komplikacij. Širjenje botulizma poteka preko kontaminirane konzervirane hrane (slaba sterilizacija) ali preko konzervirane hrane, ki ni bila pre­ hodno prekuhana. Večina zastrupitev v ZDA je povezana z domačimi konzervami sadja' in zelenjave ali pa z ribjimi konzervami. Zastrupi­ tve v Evropi so povezane z okajenimi klobasami, mesom ter ribami. Nadaljevanje TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČ PROIZVODNJA IN PORABA JEKLA V SVETU Za današnjo svetovno železarsko industrijo je značilno stagniranje gospodarske rasti, naraščajoči stroški za energijo, povečan delež dežel v razvoju pri železarski proizvodnji in pro­ daji ter tehnološke spremembe v proizvodnji surovega jekla. V prihodnje je treba računati na nadaljne strukturne premakni­ tve med industrijsko razvitimi deželami in med novimi dežela­ mi, ki razvijajo lastno železarsko proizvodnjo. Samo na osnovi teh dejstev je mogoče ocenjevati bodoči razvoj svetovne žele­ zarske industrije. PROIZVODNJA SUROVEGA JEKLA Leta 1979 je bila s približno 750 milijoni ton dosežena do­ slej največja svetovna proizvodnja surovega jekla, kar je bilo dvakrat več kot leta 1962. Zaradi svetovne gospodarske recesi­ je v preteklih" letih je proizvodnja surovega jekla na svetu v le­ tu 1982 padla na samo 650 milijonov ton, kar pa je še vedno skoraj dvakrat več, kot je bilo proizvedeno v celotnem 19. stole­ tju. Če pogledamo v bližnjo preteklost, potem se je pričel ta razvoj obračati v pričetku preteklega desetletja. Leta 1973 se je začela prva naftna kriza, ki je povzročila precejšnje spre­ membe v industrijski in komercialni dejavnosti na svetu. CENA NAFTE S pričetkom prve naftne krize je povezana tudi hitra rast cene nafte. Ob koncu 60 let je bila cena mazuta v železarnah zahodnega sveta skoraj konstantna. Po letu 1973 je pričela str­ mo naraščati in danes stane mazut trikrat več kot v začetku 70 let. Tudi cene ostalih goriv so bile v tem vrtincu, ki ga je sprožila nafta. V toku 70 let je bilo zaključeno obdobje, ko so imela goriva nizko ceno in skoraj vzporedno s tem se je pričela širiti tudi svetovna gospodarska recesija. Ta situacija je bila še posebno neugodna za železarsko industrijo, ki je glede na stro­ ške energije zelo intenzivna. ŽELEZARSKA INDUSTRIJA V DEŽELAH V RAZVOJU V zadnjih letih se je ravnotežje pri proizvodnji železarske industrije v svetu nekoliko premaknilo. V bistvu gre za ugoto­ vitev, da so dežele v razvoju povečale svojo proizvodnjo, med­ tem ko je nastopila v industrijsko razvitih deželah stagnacija oziroma celo njeno znižanje. Leta 1973 so dežele Evropske gospodarske skupnosti, Ja­ ponske in ZDA skupaj izdelale prek 400 milijonov ton surove­ ga jekla. V istem letu je bil delež dežel v razvoju pri železarski proizvodnji majhen. Tako so tega leta Brazilija, Mehika, Vene­ zuela, Indija, Južna Koreja in Taivan izdelale skupaj samo okoli 29 milijonov ton surovega jekla. Leta 1982 so ga izdelale 58 milijonov ton, kar je dvakrat več kot leta 1973. Istočasno pa se je znižala skupna proizvodnja surovega jekla v prej omenje­ nih industrijsko razvitih deželah na okoli 280 milijonov ton, kar je komaj dve tretjini proizvodnje, dosežene pred devetimi leti. IZKORIŠČANJE PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI V letu 1982 so bile izkoriščene obstoječe proizvodne zmo­ gljivosti v deželah Evropske gospodarske skupnosti 58 %, Ja­ ponski 64 %, ZDA 49 % in v deželah v razvoju 74 %. Ti podatki kažejo, da so lani dežele v razvoju izkoriščale svoje železarske proizvodne zmogljivosti znatno bolje kot industrijsko razvite dežele. Razen na Japonskem je bila boljša izkoriščenost zmoglji­ vosti železarske industrije dežel v razvoju pogojena s tremi de­ javniki: 1. Proizvodne naprave so sodobnejše in so zato proizvodni stroški nizki. 2. Pogoji zaposlovanja so bolj prilagodljivi, posebno še glede na zaslužek zaposlenih. 3. Financiranje izgradnje naprav je bilo izvedeno tako,'da je bila mogoča ostrejša politika cen. IZVOZ ŽELEZARSKIH IZDELKOV Leta 1965 je bil delež v svetovnem izvozu železarskih izdel­ kov držav Evropske gospodarske skupnosti 48 %, Japonske 25 % in ZDA 8 %. V vseh ostalih deželah, skupaj z deželami v ' razvoju in vzhodnoevropskimi socialističnimi deželami 19 %. Leta 1980 se je situacija na področju svetovnega izvoza močno spremenila (razen na Japonskem) v škodo industrijsko razvi­ tih dežel. V tem letu je bil delež dežel Evropske gospodarske skupnosti 29 %, Japonske 30 % in ZDA 7 %, medtem ko je izvoz dežel v razvoju narasel na 13 %, vzhodnoevropskih socialisti­ čnih dežel na 9 % in ostalih evropskih dežel na 12 %. To je slabo znamenje za dežele zahodne Evrope. Ne samo, da je izvoz železarskih izdelkov vedno manjši, temveč je tudi uvoz iz tistih dežel, kamor so še do nedavna v velikih količinah izvažale, vedno večji. Iz razpredelnice je razvidna za leto 1982 proizvodna zmo­ gljivost in proizvodnja surovega jekla v milijonih ton in odstot­ kih po proizvodnih postopkih v deželah Evropske gospodarske skupnosti: Postopek Zmogljivost ton % Proizvodnja ton % Kisikov konvertor 143 75 81,1 73,5 Obločna elektr. peč 45 24 28,6 25,9 SM peč 2 1 0,6 0,6 Skupaj 191 100 110,3 100,0 Številke, navedene v razpredelnici, kažejo, da so pri treh četrtinah zmogljivosti in proizvodnji udeleženi kisikovi kon- vertorji, pri eni četrtini obločne električne peči in da je SM po­ stopek skoraj že odpisan. Vedno bolj pomembno za železarsko industrijo postaja tu­ di kontinuirno vlivanje jekla. V deželah EGS je bilo leta 1970 odlito po tem postopku 4 % celotne količine izdelanega surove­ ga jekla'in Ieta'1982 že 52 %. V japonskih železarnah je ta koli­ čina danes že presegla 70 %. V LETU 1983 SKUPNA PROIZVODNJA ZA MALENKOST VEČJA, BLAGOVNA PA PRECEJ NIŽJA KOT LETO POPREJ (Nadaljevanje s 1. strani) V letu 1982 je bila skupna proizvodnja 1,439.377 ton ali v primerjavi z letom 1983 99 %. Izpolnjevanje družbenega plana in operativnega programa gotove proiz­ vodnje pa je potekalo sledeče: Izpolnjevanje družbenega plana in operativnega programa, skupaj z go­ tovo proizvodnjo za prodajo in uslugami prevaljanja tujega materiala, pa je potekalo takole: Mesec Načrtovano ton Program ton Izpolnitev ton % % 1 2 3 4 4/2 4/3 Januar 34.140 33.860 30.258 88,6 89,4 Februar 33.680 33.800 32.865 97,6 97,2 Marec 36.680 36.710 33.874 92,4 92,3 April 35.620 32.580 29.269 82,2 89,8 Maj 32.460 24.875 25.096 77,3 100,9 Junij 36.160 32.335 32.436 89,7 100,3 Julij 33.690 29.180 25.461 75,6 87,2 Avgust 33.420 28.790 27.526 82,4 95,6 September 34.050 29.895 29.013 85,2 97,0 Oktober 33.750 32.560 29.038 86,0 89,2 November 33.760 30.955 29.064 86,1 93,9 December 36.410 30.720 30.907 84,4 100,6 Skupaj: 413.820 374.760 354.791 85,7 94,6 Mesec Načrtovano ton . Program ton Izpolnitev ton % % 1 2 3 4 4/2 4/3 Januar 35.405. 35.125 34.134 96,4 97,1 Februar 34.980 35.100 36.602 104,6 104,3 Marec 37.880 37.100 37.223 98,2 98,2 April 36.830 35.450 32.013 86,9 90,3 Maj 33.660 27.290 _ 27.875 82,8 102,1 Junij 37.570 35.845 35.155 93,6 98,1 Julij 34.890 32.780 28.788 82,5 87,8 Avgust 34.640 32.410 31.511 91,0 97,2 September 35.060 32.405 32.778 93,5 101,1 Oktober 34.930 33.905 32.644 93,4 96,3 November 34.950 33.845 33.369 95,5 98,6 December 37.320 33.830 35.062 93,9 103,6 Skupaj: 428.115 405.995 397.174 92,8 97,8 V letu 1982 je bila gotova proizvodnja 400.571 ton ali v primerjavi z lan­ skim letom 113,3 %. Izpolnjevanje družbenega plana in operativnega programa uslug preva­ ljanja tujega materiala je potekalo takole: Mesec Načrtovano ' ton Program ton Izpolnitev ton % % 1 2 3 4 4/2 4/3 Januar 1.265 1.265 3.876 307,6 307,6 Februar 1.300 1.300 3.737 287,5 287,5 Marec 1.200 1.200 3.349 279,1 279,1 April 1.210 2.870 2.744 226,7 95,6 Maj 1.200 2.415 2.779 231,6 115,1 Junij 1.410 3.510 2.719 192,8 77,5 Julij 1.200 3.600 3.327 277,7 92,4 Avgust 1.220 3.620 3.985 "324,6 110,1 September 1.010 2.510 3.765 372,8 150,0 Oktober 1.180 1.345 3.606 305,5 268,1 November 1.190 2.890 4.304 361,8 149,0 December 910 3.110 4.155 456,6 133,6 Skupaj: 14.320 . 29.470 42.346 295,7 142,4 V letu 1982 je bila predelava 12.641 ton ali v primerjavi z letom 1983 29,8 %. V letu 1982 je bila gotova proizvod­ nja za prodajo, vključno z uslugami prevaljanja tujega materiala, skupaj 413.212 ton ali v primerjavi z letoš­ njim letom 104,01%. Med proizvodnimi TOZD sta v letu 1983 presegli načrtovano skupno proizvodnjo samo Livarna in Jeklov- lek. Blizu so bile TOZD Jeklarna, Valjarna žice in profilov in Valjarna debele pločevine. Pri skupni proiz­ vodnji Železarne smo samo v febru­ arju in juniju dosegli oziroma prese­ gli načrtovano količino, medtem ko nam pri gotovi proizvodnji ni uspelo niti v enem mesecu. Če upoštevamo tudi uslužnostno prevaljanje, smo pri gotovi proizvodnji presegli načr­ tovano količino v februarju. Pri skupni proizvodnji so bili najslabši meseci julij, november in.december. V juliju je bil vzrok za to velika od-^ sotnost delavcev, velika vročina, pre­ majhna količina vložka, dobavljene­ ga iz- tujih virov, in slabo delo v TOZD Valjarna bluming stekel, kar je negativno vplivalo na preskrbo z vložkom, predvsem za TOZD Hladna valjarna Bela, Hladna valjarna Jese­ nice in Profilarna. Del oktobra, v no­ vembru in polovico decerafcra zaradi pomanjkanja koksa ni obratoval plavž št. 2 in zaradi pomanjkanja grodlja je martinarna namesto s pe­ timi obratovala samo s štirimi SM pečmi in v decembru se je tej težavi pridružila še redukcija električne energije, kar je negativno vplivalo na proizvodnjo večine temeljnih or­ ganizacij. V letošnjem letu smo načrtovali dobavo 82.550 ton polproizvodov iz tujih virov, dobili pa smo okrog 46.855 ton. Ker je bila ta količina znatno premajhna, smo prevzemali v uslužnostno prevaljanje tudi slabe in toplo valjane trakove v skupni ko­ ličini okrog 50.948 ton. Zelo negativen vpliv na potek pro­ izvodnje je lani imela okvara pogo- skega motorja valjavskega ogrodja stekel, ki je bil v popravilu od 21. aprila do 19. maja. V t6m času ni bilo mogoče valjati trakov in smo proizvodnjo valjavskega ogrodja bluming preusmerili na valjanje sla­ bov za TOZD Valjarna debele ploče­ vine, blumov za TOZD Valjamo žice in profilov ter slabov za zalogo za va­ ljanje prek potisne peči. Seveda je ta nepričakovani in dolgi obratovalni zastoj v valjarni stekel močno vpli­ val na pomanjkanje vložka v TOZD Hladna valjarna Bela, Hladna va­ ljarna Jesenice in Profilarna, pa tudi na proizvodnjo pločevine v sami va­ ljarni stekel. Precejšnje težave so bile tudi zaradi občasnega pomanjkanja ne­ katerih ferozlitin, med njimi pred­ vsem metal-silicija, fero-silicija, fe- rokroma suraffine, ferofosforja, fe- romangana affine, ferometala in alu­ minija. To je oviralo izpolnjevanje kvalitetnega asortimenta in v veliki meri tudi proizvodnjo nerjavnih in dinamo jekel. Občasno je primanj­ kovalo tudi grodlja, kar je tudi slabo vplivalo na proizvodnjo in izpolnje­ vanje kvalitetnega asortimenta v je- klarni. V elektro jeklarni so imeli te­ žave z občasnim pomanjkanjem sin- terdolomita za popravilo dna in ste­ ne peči. TOZD PLAVŽ Na obeh plavžih, ki sta zaradi po­ gostih krajših zastojev zaradi okvar v prvih treh mesecih precej zaostala za načrtovano proizvodnjo, so v ob­ dobju april—junij znatno popravili rezultate in v juniju celo dosegli do­ slej največjo poprečno dnevno proiz­ vodnjo 523 ton. V avgustu so imeli IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA IN PROGRAMA SKUPNE IN GOTOVE PROIZVODNJE ZA PRODAJO TER ODPREME V LETU 1983 SKUPNA PROIZVODNJA GOTOVA PROIZVODNJA ODPREMA TOZD Družbeni plan Program Izvršitev % 4/2 % 4/3 Družbeni plan Program Izvršitev % 9/7 % 9/8 za prodajo 1 • 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 PLAVŽ 180.000 169.100 164.173,9" 91,2 97,1 _ • _ JEKLARNA • 490.000 - 482.250 469.714,5 95,9 97,4 — _ _ _ - SM 313.0(30 304.900 304.173,6 97,2 99,8 - — — _ — - EL 177".000 177.350 165.540,9 93,5 ' 93,3 — — — _ — — ASEA 77.000 76.830 72.237,5 93,8 94,0 — — — . — — — LM 98.000 98.650 91.067,3 92,9 92,3 — — — — _ _ — BBC 2.000 1.870 2.236,1 111,8 119,6 — — — — _ LIVARNA 1.800 1.820 1.977,7 109,9 108,7 600 600 607,3 101,2 101,2 607,3 — jeklo 1.750 1.770 1.947,5 111,3 110,0 600 600 605,7 101,0 101,0 605,7 — kovino 50 50 " 30,2 60,4 60,4 — - — 1,6 — 1,6 VALJARNA BLUMING-ŠTEKEL 400.400 398.100 380.258,3 95,0 95,5 84.300 76.230 66.105,4 78,4 86,7 65.327,1 — Bluming 194.300 202.900 204.508,3 . 105,3 100,8 5.000 5.110 5.517,5 110,4 108,0 5.528,0 " — Stekel razrezoval. 176.100 165.620 134.674,8 76,5 81,3 49.300 41.540 31.057,9 63,0 74,8 30.907,1 — Stekel razrez, storitve • — — 11.540,9 ^_ ' • ^_ — — _ — _ — — Termična obdelava 30.000 29.580 29.534,3 98,5 99,9 30.000 29.580 29.530,0 98,4 99,8 28.892,0 VALJARNA ŽICE IN PROFILOV 105.000 " 102.070 101.407,1 96,6 99,4 20.600 16.460 18.913,8 91,8 114,9 18.963,6 — Valjarna žice 105.000 102.070 100.751,1 96,0 98,7 ' — — — — — — — Valjarna žice storitve — — 656,0 — _ — . _ — — _ VALJARNA DEBELE PLOČEVINE 74.000 73.000 71.473,8 96,6 97,9 64.200 63.800 63.186,9 98,4 99,0 61.682,5 — Valjarna debele pločevine 66.100 65.700 64.599,9 97,7 98,3 — — — • — — — . — Valjarna debele pločevine storitve 7.900 7.300 6.873,9 87,0 94,2 — — — — — — HLADNA VALJARNA BELA 100.000 98.150 98.009,3 98,0 99,9 94.400 81.010 68.659,6 - 72,7 84,8 67.688,9 — Hladna valjarna Bela 95.000 81.600 69.280,9 72,9 84,9 — — — — — Hladna valjarna Bela storitve 5.000 16.550 28.728,4 574,6 173,6 — — — — — _ HLADNA VALJARNA JESENICE 30.000 28.250 28.420,1 94,7 100,6 27.500 • 21.300 21.664,1 78,8 101,7 21.684,8 — Hladna valjarna Jesenice 30.000 23.650 23.342,0 77,8 98,7 — — — _ _ _ — Hladna valjarna Jesenice storitve —' 4.600 5.078,1 _ 110,4 — _ — _ _ ŽIČARNA . 56.000 53.555 51.857,4 92,6 96,8 41.950 37.545 36.370,6 86,7 96,9 35.961,1 — Žičarna 56.000 53.555 51.818,2 92,5 96,8 — - -— _ _ _ — — Žičarna storitve — — 39,2 • — — — — — — _ PROFILARNA 21.700 19.090 18.806,5 86,7 98,5 18.450 16.295 16.490,4 89,4 101,2 15.938,1 - HOP 19.380 17.017 17.032,2 87,9 100,1 17.750 15.622 15.596,0 87,9 99,8 15.055,3 — HOP storitve 420 230 261,2 62,2 113,6 • — — — — — * —. — rondele 500 488 205,8 41,2 42,2 500 488 205,8 41,2 42,2 193,7 . — rondele storitve — — — — — — — - — — — •— — diski storitve . . ' 800 790 713,0 89,1 . 90,3 — — — — ' — — — deli za cestno ograjo . 600 565 594,3 99,1 105,2 200 185 688,6 344,3 372,2 689,1 SKLADIŠČE 38 1.700 1.700 6,1 0,4 0,4 1.700 1.700 6,1 0,4 0,4 6,1 VRATNI PODBOJI 1.500 1.280 1.320,6 88,0 103,2 1.500 1.280 1.320,1 88,0 103,1 1.338,3 JEKLOVLEK 23.000 23.000 23.732,0 103,2 «103,2 22.800 22.800 23.525,1 103,2 103,2 23.395,1 ELEKTRODE 20.200 20.120 18.071,7 89,5 89,8 20.130 20.050 18.006,2 89,5 89,8 17.718,6 — elektrode + varilna žica 18.600 18.600 16.740,5 90,0 90,0 18.530 18.530 16.695,5 90,1 90,1 16.405,5 — varilna žica storitve — — 8,8 • —• — # — — — — — — — varilni prašek 1.000 920 873,6 87,4 95,0 1.000 920 861,9 86,2 93,7 864,3 — suha el. masa 600 600 448,8 74,8- 74,8 600 600 448,8 74,8 74,8 . 448,8 OGNJEVZDRŽNI MATERIAL ' '3.000 3.000 8.935,9 297,9 297,9 700 700 6.318,8 902,7 902,7 6.318,8 ŽEBLJARNA 11.500 11.500 11.071,5 96,3 96,3 11.490 11.490 11.062,9 96,3 96,3 10.906,4 MONTER DRAVOGRAD 13.120 12.895 11.341,0 86,4 88,0 12.920 12.895 11.341,0 87,8 88,0 11.341,0 SKUPAJ: 1.532.920 1.498.880 1.460.577,4 95,3 97,4 423.240 384.155 363.578,3 85,9 94,6 358.877,7 ELEKTRODE ZAGREB 2.000. 2.000 1.482,5 74,1 74,1 1.482,5 VAC NEGOTIN 1.500 1.500 1.071,2 71,4 71,4 1.071,2 SKUPAJ 426.740 387.655 366.132,0 85,8 94,5 361.431,4 STORITVE 14.320 29.470 42.358,6 295,8 143,7 42.358,6 ••SKUPAJ >•: f 1 J t 4 . • . T . S ..' ' - • . » 1— 441.060 417,125.- 408.490,6 '92,6 97,9 403.790,0 precej težav, in sicer je bila tri dni na plavžu št. 2 močna ohladitev in od 26. do konca avgusta plavž št. 1 ni obratoval zaradi varjenja plašča, 1. in 2. septembra pa je bila zaradi po­ novnega pričetka obratovanja proiz­ vodnja precej nižja, v septembru pa se je stanje normaliziralo. Do 21. ok­ tobra je potekala proizvodnja nor­ malno, medtem ko so 22. oktobra za­ radi pomanjkanja koksa ustavili plavž št. 2, ki ni obratoval do 19. de­ cembra. V novembru so imeli tudi večjo okvaro na rotorju vetrila v aglomeraciji in so zato morah usta- M viti obratovanje zaradi nabave in za­ menjave novega rotorja. Zato aglo­ meracija v času od 14. do 24. novem­ bra ni obratovala in tudi ni bilo "na razpolago dovolj aglomerata v vsipu, posledica tega pa je bilo znatno zmanjšanje proizvodnje na plavžu št. 1. Zaradi vseh teh težav v zad­ njem tromesečju so z obema plavže­ ma v letošnjem letu dosegli 91,2 % načrtovane proizvodnje. TOZD JEKLARNA V letu 1983 so v TOZD Jeklarna načrtovano skupno proizvodnjo do­ segli 95,9 %, in sicer SM jeklarna 97,2 % in v elektro jeklarni 93,5 %. V SM jeklarni so nekaj težav imeli v maju, ker je izvedba del na ojačitvi proge hvnih žerjavov med SM pečjo 1 in 6 ovirala normalen potek proiz­ vodnje. Po 22. oktobru, v novembru in decembru, ko je obratoval samo plavž št. 1, so zaradi pomanjkanja grodlja; obratovale v martinarni na­ mesto petih samo štiri SM peči. V elektro jeklarni Lectromelt peč v ja­ nuarju ni obratovala pet dni (zaradi predora raztalj enega jekla skozi dno) in v februarju en dan (zaradi okvare dovodnega kabla). Ob koncu avgusta in v začetku septembra je bila tudi redukcij a električne;energi- je, kar je dodatno negativno vplivalo na doseženo skupno proizvodnjo v elektro jeklarni. V oktobru in no­ vembru so imeli še nekaj daljših za­ stojev, ki so zmanjšali proizvodnjo, v decembru pa je bil največji problem redukcija električne energije. Zato je ASEA peč v tem mesecu normal­ no obratovala le malo časa. V obeh jeklarnah so imeli tudi pogoste kraj­ še zastoje obratovalnega in vzdrže­ valnega značaja, ki so tudi vplivali na zmanjšanje proizvodnje. Pri izpolnjevanju kvalitetnega asortimenta so imeh težave zaradi že omenjenega občasnega pomanj­ kanja grodlja in raznih zlitin. Pri iz­ polnjevanju proizvodnega programa pa so bile občasno prisotne tudi sub­ jektivne slabosti. Na napravi za kontinuirno vliva­ nje so v letu 1983 odlili 52.835 ton ali 105,7 % družbenega plana. TOZD LIVARNA V TOZD Livarna so lansko leto dO- • segli 109,9 %" z družbenim planom predvidene skupne proizvodnje, medtem ko so tujim kupcem odpre- mili 607 ton raznih odlitkov. TOZD VALJARNA BLUMING-ŠTEKEL TOZD Valjarna bluming-štekel je v letu 1983 dosegla 95,0 % načrtova­ ne skupne proizvodnje. Na obratova­ nje te valjarne je v precejšnji meri negativno vplivala okvara pogonske­ ga elektro motorja valjavskega ogrodja stekel, saj v času popravila, od 21. aprila do 19. maja, ni bilo mo­ goče valjati trakov. Zato je tudi mo­ čno zaostala skupna proizvodnja te valjarne, ki je dosegla v celotnem obdobju samo 85,3 % načrtovane ko­ ličine. Imeli so tudi pogoste krajše in daljše, predvsem vzdrževalne zasto­ je,ki so vplivali na manjšo proizvod­ njo. To se je dogajalo predvsem v ju­ liju na valjavskem ogrodju stekel. Boleg tega so bile iz valjavskih in je­ klarskih vzrokov narejene prevelike količine nenamensko izvaljanih sla­ bov za potisno peč. V decembru so imeli nekaj zastojev zaradi redukci­ je električne energije. Razen v maju, ko je bil vzrok za izpad proizvodnje okvara na valjavskem ogrodju ste­ kel in v decembru počena sklopka pogonskega vretena. valjavskega ogrodja bluming, je potisna peč obratovala vsak mesec. Skupno je obratovala 152 dni, prek nje pa so prevaljali 59.979 ton domačih in tu­ jih slabov. V juniju je pričel obratovati nov, v Železarni izdelan stroj za brušenje blumov BSG 4000. TOZD VALJARNA ŽICE IN PROFILOV V obdobju januar—december 1983 so dosegli 96,6 % družbenega plana skupne proizvodnje. Rezultat bi bili lahko še boljši, če ne bi imeli nekaj večjih okvar na valjavskem ogrodju Jumping in na ogrevni peči za blu- me. .Zaradi okvare v valjarni štekel POMEN IN MNENJA O OCENAH POSLOVODNIH DELAVCEV V OZD V JESENIŠKI OBČINI Vlivanje jekla (foto S. Kokalj) je bilo treba prestaviti glavni letni remont z načrtovanega termina 1. maj na 24. maj, kar je zaradi izra­ bljenosti naprav tudi negativno vpli­ valo na potek proizvodnje v tem ob­ dobju. Letni remont je bil zaključen 4. junija in je bil za tri dni krajši, kot je predvideval načrt. V juliju in av­ gustu so v skladu z družbenim načr­ tom namesto neprekinjeno na štiri, obratovali samo na tri izmene. V septembru je bila večja okvara na navijalcih žice, zaradi česar so šest dni obratovali s polovično proizvod­ no zmogljivostjo. V oktobru so imeli na programu valjanje palic 55 mm kvadrat, pri čemer je proizvodnja precej nižja. V decembru pa so imeli tudi zastoje zaradi redukcij elektri­ čne energije in okvare na peči za ogrevanje blumov. TOZD VALJARNA DEBELE PLOČEVINE V tej temeljni organizaciji so načr­ tovano skupno proizvodnjo dosegli 96,6 %. Zaradi dobre preskrbe z vlož­ kom, posebno še v času med in po okvari v valjarni stekel, bi bil lahko rezultat še boljši. Vendar so imeli te­ žave predvsem zaradi zahtevnejših naročil, ki zahtevajo več poizkusov in pregledov, toplotne obdelave in prevzemov. Občasne probleme so imeli tudi z dimenzijskim asortfmen- tom, ker je bilo več debele pločevine za rezanje na sekatorju in manj tanjše za rezanje na škarjah. Zato so na valjavski progi lažje izvajali načr­ tovano proizvodnjo, medtem ko je delo v adjustaži nekoliko zaostajalo. V decembru so zaradi redukcije električne energije imeli nekaj obra­ tovalnih zastojev. TOZD HLADNA VALJARNA BELA V letu 1983 so v tej valjarni dosegli 98,0 % načrtovane skupne proizvod­ nje, predvsem zaradi uslužnostnega prevaljanja tujih trakov, saj so imeli lastnega vložka zaradi okvare na va- ljavskem ogrodju stekel in premajh­ nih dobav iz tujih virov znatno pre­ malo. Zaradi vsega tega so imeli tudi te­ žave s proizvodnjo zahtevnejšega kvalitetnega asortimenta. Pri dina- mu in nerjavnem jeklu so imeli do­ datne težave tudi že zaradi omenje­ nega občasnega pomanjkanja po­ trebnih zlitin in imajo zato tudi pre- 1 cej zaostanka za načrtovano proiz­ vodnjo. V decembru so imeli tudi za­ stoje zaradi redukcije električne energije. TOZD HLADNA VALJARNA JESENICE Zaradi okvare valjavskega ogrod­ ja stekel in premajhnih dobav tra­ kov iz tujih virov je bilo pomanjka­ nje vložka glavni vzrok, da so skup­ no proizvodnjo dosegli 94,7 %. Nekaj dodatnih problemov so imeli tudi za­ radi pogostih okvar na posameznih napravah in slabega stanja valjav­ skega ogrodja Siemag. Zaradi po­ manjkanja silicij-metala v jeklarni je tudi v tej temeljni organizaciji precej zaostala proizvodnja dinamo jekel. TOZD ŽIČARNA Glavni vzrok, da je Žičarna dose­ gla samo 92,6 % načrtovane skupne proizvodnje, je bilo pomanjkanje in odsotnost delavcev. Pri izpolnjeva­ nju kvalitetnega asortimenta so ob­ časno imeli nekaj težav s patentira­ no žico, ker v SM jeklarni, predvsem zaradi pomanjkanja grodlja, niso vedno uspeli izdelati v zadostni koli­ čini ustreznega jekla. Zaradi po­ manjkanja ferosilicija je bila obča­ sno kritična tudi dobava vložka za VAC žico. TOZD PROFILARNA V ProfUarni so v januarju: in v fe­ bruarju, ko so imeli dovolj vložka, delali dobro in so načrtovano skupno in gotovo proizvodnjo presegli. Kas­ neje se je situacija zaradi premajh­ nih dobav iz tujih virov in kasneje zaradi okvare v valjarni stekel znat­ no poslabšala. Zaraid pomanjkanja vložka so v avgustu obratovali name­ sto na dve samo na eno izmeno. V zadnjih treh mesecih se je situacija z vložkom zaradi dobav iz tujih virov nekoliko popravila. Rezultat tega je bil, da so skupaj z uslužnostno pre­ delavo dosegli v lanskem letu 86,7 % načrtovane skupne proizvodnje. TOZD VRATNI PODBOJI V tej temeljni organizaciji so bili zaradi bolj razdrobljenih in zahtev­ nejših naročil prisiljeni večkrat zni­ žati mesečne operativne programe. Zato so družbeni plan izpolnili le 88 % MILETU PETROVSKEMU V SLOVO V ponedeljek, 9. januarja, je sredi delovnega popoldneva med jeklarji odjeknila žalo­ stna vest, kruta resnica, da se je našemu sodelavcu iznena- da pretrgala nit življenja. Ne­ srečni slučaj je zahteval, da smo jeklarji izgubili čudovite­ ga delavca, v vsakem trenutku pripravljenega pomagati soto- varišem, v vsakem trenutku sprejeti vsako delo v težkih je­ klarskih pogojih. V sebi je go­ jil plemenito čustvo — živeti in delati za druge, za svoje najdražje, za vso našo sociali­ stično družbo. Zahvaljujemo se mu za ne­ sebično pomoč, ki jo je nudil sotovarišem, zahvaljujemo se mu za zgled, ki nam ga je dal, kakšen naj bo dober človek! Njegovi sodelavci in sostanovalci TOZD JEKLOVLEK Kljub občasnim težavam zaradi pomanjkanja vložka, predvsem za vlečno linijo Blaw-Knox, so v TOZD Jeklovlek dosegli 103,2 % z družbe­ nim planom predvidene proizvodnje. TOZD ELEKTRODE Pri dodajnem materialu za varje­ nje so v letu 1983 dosegli 89,5% z družbenim planom predvidene pro­ izvodnje, medtem ko so pri proizvod­ nji ognjestalnega materiala plan močno presegli. Vzroki za manjšo proizvodnjo dodajnega materiala so bili zastoji zaradi okvar na oplašče- valni liniji, proizvodnja večje količi­ ne posebnih elektrod in tanjših di­ menzij in v januarju pomanjkanje železa v prahu, v poletnih mesecih pa velika odsotnost delavcev. Zaradi premajhne dobave vlečene žice iz tu­ jih virov in premajhne zmogljivosti na ustreznih žičarskih strojih v TOZD Žičarna so imeli občasno tudi težave z vložkom. TOZD ŽEBLJARNA Ker je dobava vlečene žice iz tujih virov za potrebe TOZD Žebljarna po­ tekala v obdobju januar—marec do­ sti dobro, so tudi načrtovano skupno proizvodnjo dosegali. Kasneje se je situacija poslabšala in v aprilu, maju ter do zadnjih dni junija ni bilo no­ benih dobav. Posledica tega je bilo pomanjkanje vložka in v juniju je bi­ lo obratovanje en teden zaradi tega močno okrnjeno. Nato se je stanje popravilo, vendar so imeli težave za­ radi prekomernih okvar žebljarskih strojev in velike odsotnosti, delavcev. Skupno proizvodnjo so dosegli 97,3 %, Avgust Karba Mnenja o oceni zbranih podatkov o poslovodnih organih sta poudarila v stališčih in sklepih svet za razvoj samoupravljanja in odbor za kadrovska vprašanja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. V stališčih in nalogah sindikatov o družbenem položaju in vlogi delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov, so poudarjene naslednje naloge in od­ govornosti: — Ustava in zakon o združenem delu določata, da mora imeti organi­ zacija združenega dela poslovodni organ, ki vodi poslovanje in usklaju­ je delovni proces in izvaja sklepe de­ lavskega sveta in njegovih izvršnih organov. Poslovodni organi v OZD so v bistvu samoupravni organi. V tem je izražena bistvena vsebinska razlika, ki odpravlja podjetniške od­ nose, skupaj z direktorjem podjetja kot značilnim predstavnikom te funkcije in kot obliko delovanja ka­ pitala oziroma države. — Sindikati ugotavljajo, da je to spoznanje pomembna vsebinska preobrazba, ki ni še pognala kore­ nin, da bi vzklila v organizacijah združenega dela in na drugih po­ dročjih samoupravnih odnosov. — Pomembno je tudi pojmovanje in odnos poslovodnega organa (vo­ dje TOZD) s položajem vodje delo­ vne skupnosti, kar-pomeni, da vodja delovne skupnosti ni poslovodni or­ gan. To pomeni, da ne razvija svoje­ ga poslovanja in samoupravnih od­ nosov. — To se kaže predvsem v ostan­ kih odtujevanja sredstev in družbe­ ne reprodukcije delavcev TOZD (npr.: če ni samoupravnega sporazu­ ma, ki ureja pravice do upravljanja v različnih oblikah in odnosih, kot je tudi vprašanje pridobivanja dohod­ ka in delitev OD neodvisno od delov­ nega prispevka k ustvarjanju in go­ spodarjenju z njim). — Sindikati poudarjajo delovanje in zavest poslovodnih organov pri odpravljanju različnih nasprotij in neenakomernega razvoja, ki prihaja pod vplivom teh silnic znotraj druž- benolastniških odnosov kot subjek­ tov združenega dela. — Pospeševanje samoupravne preobrazbe, vsebine in funkcije po­ slovodnega organa je po mnenju sin­ dikatov pomemben dejavnik za na- daljni razvoj samoupravnih odnosov pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov, kot pomembno moralno in družbenopolitično vprašanje. — V zvezi z uresničevanjem teh ciljev in uveljavljanjem prave vloge poslovodnih organov si bomo morali utirati pot v večjih ah manjših druž­ benih spopadih. Za opravljanje del in nalog poslovodnega organa se zahteva ustvarjalna človeška oseb- Železarski globus VELIKA BRITANIJA Po britanskih podatkih dosegajo današnje svetovne proizvodne zmo­ gljivosti za nikelj 850.000 ton letno. Zaradi svetovne gospodarske recesi­ je je proizvodnja niklja v zadnjih le­ tih močno nazadovala in je dosegla leta 1982 samo 450.000 ton. Za letoš­ nje leto pričakujejo povečanje na okoli 500.000 ton in za leto 1985 okoli 600.000 ton. Pri tem je treba upošte­ vati, da je ponovni pričetek obrato­ vanja na napravah, ki že dolgo časa niso delale, precej zapleten in vezan na daljši rok. ZDA Ameriška železarska družba Na- tional^Steel Co. bo skupaj z institu­ tom Battele raziskala možnost za ne­ posredno vlivanje trakov. Upajo, da bodo lahko ta postopek razvili do konca tega desetletja. Najprej bodo konstruirali prototip naprave in nato skušali vlivati ogljikova jekla. Tudi japonska železarska družba Kawa- saki Steel Co. se ukvarja s to idejo vlivanja trakov, za katere ne bi bila potrebna nobena ali le majhna pre­ delava na valjavski progi. JAPONSKA Japonska železarska industrija porabi okoli 18 % celotne energije v tej deželi, integralne železarne pa porabijo približno .40 % vse energije v obliki razne odpadne toplote. Pri tem ima velik delež plavžarska žlin­ dra, saj ima pri izpustu iz plavža temperaturo od 1400 do 1450 stop. C, medtem ko je njena količina okoli 30 milijonov ton letno. Zato je razumlji­ vo, da se japonski železarski stro­ kovnjaki trudijo, da bi čim več te od­ padne toplote izkoristili. Sedaj prou­ čujejo možnost, da bi s suho granu- lacijo žlindre na vrtečem se krožni­ ku ali bobnu izrabili del občutne to­ plote za ogrevanje zraka. V ta na­ men so v železarni Wakayama žele­ zarske družbe Sumitomo Metals zgradili posebno poskusno napravo s proizvodno zmogljivostjo 50 ton gra- nulirane žlindre na uro. Pri tem iz­ koristijo od 50 do 60 % občutne toplo­ te žlindre in ogrejejo 550 Nm' zraka na minuto na1 temperaturo preko 600 stop. C. nost, ki mora biti dosledno socialisti­ čno in samoupravno naravnana. To je tudi merilo za delovanje in opre­ delitev sindikatov v delu razpisnih komisij za imenovanje poslovodnega organa, ki je skladno z določili 52. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenova­ nju poslovodnih organov v DO zdru­ ženega dela. — Predsedstvo republiškega sve­ ta zveze sindikatov Slovenije meni, da je pospešena preobrazba funkcije poslovodnega organa za nadaljnji razvoj samoupravljanja, za gospo­ darski napredek in za uresničevanje stabilizacijskih nalog, s tem pa tudi za družbeni in materialni položaj de­ lavcev v združenem delu, velikega pomena. — Zato je naloga sindikatov po­ jasnjevati, v čem je družbeno bistvo preobrazbe, ki terja, da se funkcija direktorja v podjetju kot organiza­ cijski obliki odtujevanja sredstev družbene reprodukcije, od družbene­ ga vpliva delavca preoblikuje v sa­ moupravni poslovodni organ organi­ zacije združenega dela v družbeno- lastniških odnosih. — Delo in vloga poslovodnih orga­ nov sta določena z zakonom in s sa­ moupravnimi splošnimi akti organi­ zacij združenega dela. To so pred­ vsem poslovodne in izvršilne funkci­ je. Temeljna naloga poslovodnega organa pa je, da v mejah poslovanja in pristojnosti organizacije združe­ nega dela (OZD) samostojno odloča o vodenju poslovanja, o izvajanju de­ lovnega procesa itd. — Pomembno je poudariti, da je poslovodni organ samoupravni or­ gan delavcev, združenih v OZD. Ustava in zakon o združenem delu določata, da mora biti v vsaki OZD poslovodni organ. Ne določata pa, v kateri OZD je individualni in v kate­ ri je kolegijski poslovodni organ. To pomeni, da je izbira ene izmed oblik poslovodnega organa v samoupravni pristojnosti delavcev v OZD in jo opredelijo v samoupravnem spora­ zumu o združevanju delavcev v TOZD oziroma v samoupravnem sporazumu o združevanju v DO ah SOZD. ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JESENICE Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice poudarja, da je kadrovska politika neločljiva sestavina socialističnega sa­ moupravnega družbenega razvoja, ki obvezuje udeležence tega dogovora za njeno-načrtno vodenje in uresničevanje. V skladu z navedenim dogovorom in z uresničitvijo stališč in sklepov Zveze sindikatov Slovenije je občin­ ski svet ZSS Jesenice 19. februarja 1983 poslal vsem predsednikom os­ novnih organizacij zveze sindikatov kriterije in formularje za ocenjeva­ nje poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili na podlagi 34. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice. V skladu s tem do-. govorom in uresničitvijo stališč Zve­ ze sindikatov Slovenije je bilo treba to ocenjevanje izvesti ob obravnavi zaključnih računov za leto 1982. Na občinskem sindikalnem svetu Jesenice so ugotovili, da je bil odziv na akcijo skromen, če upoštevamo, da je na vprašalnik odgovorilo ko­ maj 36 % vseh udeležencev — pod­ pisnikov tega dogovora. V zvezi s tem se postavlja vpraša­ nje odgovornosti, ki so navedena v VII. poglavju, ki podrobno obravna­ va kadrovanje za opravljanje najod­ govornejših nalog in funkcij. V 23. členu tega dogovora so v zad­ njem odstavku poudarjeni naslednji kriteriji za kadrovanje poslovodnih delavcev: — da dokazujejo svoje sposobno­ sti in znanje ter ustvarjalno zavze­ tost pri graditvi socialističnega sa­ moupravnega sistema pri kolektiv­ nem delu in vodenju in da se zaveda­ jo odgovornosti za opravljanje svo­ jih nalog, da so ugledni in uspešni delavci in občani v svojem delovnem in življenjskem okolju, kjer uživajo ugled in zaupanje. Nekatere ocene poslovodnih de­ lavcev so v smislu navedenih kriteri­ jev zelo ugodne, so pa tudi ocene, ki kritično ugotavljajo odstopanja od teh kriterijev. Naj v zvezi s tem opozorimo, da so v 34. členu opredeljene naloge in od­ govornosti pri izdelavi ocene uspeš­ nosti poslovodnih delavcev, ki udele­ žence tega dogovora tudi obvezuje, da jo preverjajo ob vsakem zaklju­ čnem računu. V IX. poglavju so opredeljene na­ loge in odgovornosti glede na izvaja­ nje družbenega dogovora, zlasti čle­ nov 46. in 47, ki poudarjata uresniče­ vanje in izvajanje dogovora. Če ko­ misija za spremljanje uresničevanja in izvajanja dogovora ugotovi, da po­ samezni udeleženec ne izpolnjuje obveznosti, mora samoupravni or­ gan udeleženca razpravljati o kršitvi in ustrezno ukrepati. V stališčih in nalogah sindikatov o družbenem položaju in vlogi delav­ cev, ki opravljajo dela in naloge po­ slovodnih organov, so opredeljene tudi naloge za uresničevanje ciljev, ki so pomembni za kadrovanje. Ob kadrovanju poslovodnih delav­ cev v OZD so poudarjeni predvsem demokratičnost postopka, celovitost strokovnih znanj, osebnih kvalitet in samoupravne ustavnosti kot medse­ bojno povezana merila za imenova­ nje poslovodnih delavcev. Posebej je poudarjeno tudi preverjanje uspeš­ nosti dela in uresničevanje samo­ upravnih odnosov. j« V teh stališčih in nalogah sindika­ ta za uresničevanje so opredeljene tudi naloge osnovnih organizacij sin­ dikata in njihovih konferenc, zlasti razpisnih komisij, o postopkih ka­ drovanja poslovodnih delavcev. Os­ novne organizacije ZSS morajo vztrajati na zahtevi, da delavci OZD letno ob ugotavljanju poslovnosti in samoupravnih rezultatov ocenjujejo delo poslovodnih organov ter uvelj a- vljajo odgovornost in začetek po­ stopka za njihov odpoklic, če svoje funkcije ne opravljajo uspešno. Uresničevanje družbenega dogo­ vora o kadrovski politiki v občini Je­ senice še ni doseglo ustrezne širine, niti ni dovolj odprto v širši družbeni prostor. Pomembro vprašanje pri tem je sodelovanje vseh subjektiv­ nih dejavnikov v občini, predvsem pa koordinacijskega odbora za ka­ drovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL in komisije za spremlja­ nje uresničevanja in izvajanja dogo­ vora pri Skupščini občine Jesenice. Naša plavža (foto l. Kučina.) Z BOLJŠIM DELOM IN PRIZADEVANJEM ZAUSTAVITI ZMANJŠEVANJE PROIZVODNJE IN JO ZAČETI OŽIVLJATI (Nadaljevanje s 1. strani) gnacijo in upadanje proizvodnje ter jo začeli oživljati. Tako je predvide­ no, da se bo letos družbeni proizvod povečal za 2 odstotka, industrijska proizvodnja za okoli 3 odstotke in kmetijska za približno 2 odstotka. Resolucija načrtuje tudi za okoli 16 odstotkov večji izvoz blaga in stori­ tev,' od tega na konvertibilno območ­ je za okoli 20 odstotkov, kakor tudi naraščanje uvoza blaga in storitev za okoli 7 odstotkov. Hkrati je bilo predvideno poveča­ nje zaposlenosti za okoli 2 odstotka, zaustaviti pa bo treba tudi upadanje produktivnosti dela celotnega gospo­ darstva, medtem ko se mora produ­ ktivnost dela v industriji povečati za približno 1 odstotek. Investicije v osnovna sredstva bo­ do po zahtevah resolucije za okoli 10 odstotkov manjše. Splošna in skup­ na poraba pa bi se morali selektivno zmanjšati za 6 odstotkov, pri čemer resolucija predvideva tudi zaustavi­ tev upadanja realnih osebnih dohod­ kov. OŽIVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Temeljna naloga ekonomske poli­ tike je oživljanje gospodarske dejav­ nosti z zagotavljanjem pogojev za naraščanje proizvodnje, izvoza in produktivnega zaposlovanja. Spod­ bujani bodo predvsem industrijska proizvodnja, namenjena izvozu, pro­ izvodnja energije, nekaterih surovin in reprodukcijskih materialov, kme­ tijska proizvodnja, razvoj prometa, turizma, drobnega gospodarstva in stanovanjska gradnja. Naraščanje proizvodnje in drugih gospodarskih dejavnosti, ugotavlja resolucija, morajo spremljati pre­ cejšnje povečanje akumulacije in učinkovitosti izkoriščenosti razpolo­ žljivih sredstev za investicije, kakor tudi,produktivno zaposlovanje pred­ vsem mladih šolanih kadrov. Ustvarjeni bodo materialni, si­ stemski in drugi pogoji za povečanje proizvodnje. Oživljanje proizvodnje in gospodarskih dejavnosti v celoti pa bo temeljilo na selektivnosti, pri čemer bo imela prednost predvsem proizvodnja, namenjena izvozu, in sicer zaradi reševanja problemov de­ vizne likvidnosti, nadomeščanje uvo­ za in preskrbovahje domačega tržiš­ ča z izdelki, ki so ključnega pomena za standard prebivalstva. , Povečanje proizvodnje bo spodbu­ jalo tudi usmerjanje tujih in doma­ čih kreditov za proizvodnjo, name­ njeno izvozu in razvijanje medseboj­ nih razmerij med reprodukcijsko po­ vezanimi proizvajalci na enotnem jugoslovanskem trgu. Oživljanje "proizvodnje pa bodo spodbujali tudi, ukrepi monetarne in kreditne politike, politike realnega tečaja dinarja in urejanje odnosov pri razpolaganju z ustvarjenimi de­ vizami. INDUSTRIJA IN ENERGETIKA Resolucija opredeljuje ukrepe in dejavnosti za spodbujanje razvoja posameznih gospodarskih panog. Tako bodo na področju industrije sprejeti posebni ukrepi in dejavnosti (ugodnejši pogoji kreditiranja, zago­ tavljanje prednostnega uvoza suro­ vin in reprodukcijskih materialov), ki bodo omogočili večjo proizvodnjo, namenjeno izvozu, predvsem na konvertibilno tržišče, kakor tudi pro­ izvodnjo, ki bo precej prispevala k. nadomeščanju uvoza ali pa bo name­ njena zadovoljevanju življenjskih potreb prebivalstva. Zaradi uresničevanja skupnih ci­ ljev in nalog pri oživljanju celotne proizvodnje v letu 1984 in stalno na- raščajočih energetskih potreb se bo precej povečala proizvodnja premo­ ga, koksa in električne energije, pre­ cej večja bo tudi proizvodnja narav­ nega plina in naftnih derivatov. Za­ gotovljen bo nadalen "nujen uvoz energetskih surovin in reprodukcij- • skega materiala, predvsem nafte. Realno zadovoljevanje potreb po­ trošnikov s posameznimi vrstami energije, obseg proizvodnje, predela; ve, uvoza in izvoza energije bo dolo­ čen z energetsko bilanco Jugoslavije za leto 1984, ki jo bo sprejel ZIS v so­ delovanju z izvršnimi sveti republik in pokrajin. Prednost pri preskrbovanju z naf­ tnimi derivati bodo imeli kmetijstvo, proizvodnja blaga za izvoz, tujski tu­ rizem, mednarodni promet, namen­ ska proizvodnja in petrokemija pri preskrbovanju s primarnim benci­ nom. Ukrepi ekonomske politike, napo­ veduje resolucija, bodo spodbujali hitrejše vključevanje domače stroj- ne industrije v proizvodnjo opreme za energetske in surovinske zmoglji­ vosti, predvsem za premogovnike, kakor tudi za razvoj tehnoloških re­ šitev pri uporabi in oplemenitenju domačih vrst premoga. Nujno pa je, da vsi energetski po­ rabniki sprejmejo ustrezne ukrepe za varčevanje in smotrnejšo porabo vseh vrst energije, kar bodo spodbu­ jali tudi ukrepi ekonomske politike. KMETIJSTVO Za kmetijstvo omenjeni dokument načrtuje povečano dejavnost in za­ gotovitev pogojev,.da bi čim celovite­ je izkoristili razpoložljive naravne vire in sedanje zmogljivosti za pove­ čanje proizvodnje, ob bistvenem po­ večanju dogovarjanja proizvodnje, odkupa in prometa s kmetijskimi pridelki ter boljši preskrbljenosti kmetijstva z reprodukcijskimi mate­ riali in opremo. Sprejeli naj bi tudi potrebne ukre­ pe za postopno povečanje deleža ži­ vinoreje v celotni kmetijski proiz­ vodnji in povečanje proizvodnje, da bi tako intenzivirali razvoj kmetij­ stva, izboljšali strukturo prehrane prebivalstva in preskrbljenost indu­ strije s surovinami. Resolucija prav tako predvideva, da bodo organizacijam združenega dela, ki ne smejo izvažati določenih izdelkov, ali pa je njihov izvoz ome­ jen, zagotovljene devizne kompenza­ cije v skladu z zakonom o deviznem poslovanju in kreditnih odnosov s tujino, pri čemer bo upoštevan druž­ beni dogovor o zagotavljanju in upo­ rabi deviz za plačevanje prioritetne­ ga uvoza določenih izdelkov oziroma surovin za njihovo proizvodnjo v le­ tu 1984. Za hitrejše in stabilnejše poveča­ nje proizvodnje hrane bo intenzivi­ rano združevanje dela in sredstev na dolgoročnih dohodkovnih temeljih med pridelovalci hrane, prometnimi- in turističnimi organizacijami, zdru­ ženega dela z velikimi potrošniki in drugimi subjekti, zainteresiranimi za proizvodnjo hrane. Kmetijska proizvodnja bo tudi dogovorjena pred začetkom proizvodnega proce­ sa. Za ohranitev in razširitev gozdne­ ga sklada, kakor tudi za ohranitev in razvijanje splošno koristnih funkcij gozda bo povečan obseg gojenja goz­ dov, pri čemer bo največ pozornosti namenjeno pogozdovanju in razširi­ tvi intenzivnih nasadov ter plantaž, kakor tudi skrbi za protipožarno var­ stvo gozdov. Sklenjen bo družbeni dogovor o enotnih merilih za biolo­ ško reprodukcijo, določeni pa bodo tudi programi pogozdovanja. V primerjavi z lanskim letom se bo obseg sečnje povečal v skladu s. prirastom gozdnega sklada.Posebej se bo povečala sečnja dreves za in­ dustrijsko predelavo. GRADBENIŠTVO IN PROMET Na področju gradbeništva bo pri­ šlo do zmanjševanja proizvodnje, po­ sledice-tega pa je treba ublažiti z usposabljanjem za povečanje, grad­ benih del v tujini. Učinkovitejše izkoriščanje razpo­ ložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti z optimal­ nimi serijami in kontinuiteto grad­ nje, boljšim izkoriščanjem zmoglji­ vosti za industrijsko in montažno gradnjo in spodbujanjem na večjo produktivnost dela, s skrajševanjem" rokov in zmanjševanjem gradbenih stroškov. . . Resolucija za področje prometa napoveduje sprejetje ukrepov in de­ javnosti za razvijanje tehnologije in organizacije dela zaradi povečanja učinkovitosti in varnosti prevoza, iz­ boljšanja kakovosti storitev, zmanj­ ševanje stroškov in prihrankov pri gorivu, posebej s proizvodnjo ekono- mičnejših motornih vozil. Posebna pozornost bo namenjena razvijanju, organizacije in družbenoekonom­ skih odnosov v velikih sistemih (že-. leznica in PTT). Zaradi teg*a je treba vso problematiko na teh področjih celovito proučiti in sprejeti ustrezne spremembe in dopolnitve predpisov o združevanju v te sisteme. Poleg te­ ga bo določena tudi strategija razVo- ' ja prometa. Republike in pokrajine bodo za razvoj in modernizacijo železnice ob pomanjkanju sredstev iz drugih vi­ rov zagotovile obvezno združevanje . dela dohodka OZD. DROBNO GOSPODARSTVO IN TURIZEM Zaradi širše delitve dela in socialir zacije proizvodnje je treba pospešiti razvoj proizvodnih in storitvenih zmogljivosti drobnega gospodarstva. V teh okvirih morajo republike in pokrajini proučiti predpise o opra­ vljanju dejavnosti z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, kakor tudi o pogodbenih organizacijah združene­ ga dela, da bi omogočile večji razvoj teh oblik gospodarjenja. Poleg tega bodo federacije, republike, pokrajini in občine sprejele vse potrebne ukre­ pe in dejavnosti za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Da bi povečali devizni priliv od tu­ rizma, bodo sprejeti posebni progra­ mi ukrepov in dejavnosti v vseh or­ ganizacijah združenega dela in zdru­ ženjih turističnega gospodarstva, in sicer v sodelovanju z organizacijami v drugih dejavnostih, ki sodelujejo pri oblikovanju sodobnih oblik turi­ stične ponudbe, da bi tako izboljšali kakovost, razširili storitve in bolje preskrbovali tržišče. S tem bo zago- tovoljeno tudi boljše izkoriščanje zmogljivosti in podaljšanje turisti­ čne sezone. .' Splošno združenje turističnega go­ spodarstva in Turistična zveza Jugo­ slavije bosta pripravila program raz­ voja turizma v Jugoslaviji in oprede­ lila potrebne ukrepe in dejavnosti za enoten nastop na tujem tržišču, da bi tako povečali devizni priliv od tu­ rizma. ; STANOVANJSKO-KOMUNALNO ' PODROČJE V delu resolucije o stanovanjsko- komunalni dejavnosti je poudarje­ no, da je treba zaradi izvajanja sta­ bilizacijskega programa in zaradi nujnosti smotrnejše in hitrejše sta­ novanjske graditve sprejeti ukrepe za zaviranje upadanja realnih vla­ ganj v stanovanjsko gradnjo in pove­ čanje števila stanovanj, ki jih bomo začeli graditi. S politiko, postopnega realnega po­ večanja stanarin, posebej za stano­ vanja večje kakovosti, pa je treba tudi predvidevati subvencioniranje stanarin družinam z nizkimi prejem­ ki. " • ' • Razviti je treba solidarnostno sta­ novanjsko gradnjo in izločati sred­ stva iz dohodka v višini, ki jo bodo določili republiški in pokrajinski za­ koni ter samoupravni sporazumi v občinah in mestih. Med drugim pa je treba uvesti tu­ di obvezno lastno udeležbo pri prido­ bitvi družbenega stanovanja, pri če­ mer pa je treba upoštevati ekonom- skrin socialni položaj bodočega ime­ tnika stanovanjske pravice. Prav tako je treba zagotoviti, da bodo organizacije združenega dela neposredno sodelovale pri dogovar­ janju o graditvi stanovanj za potre­ be svojih delavcev. Preučiti pa je tre­ ba tudi organizacijo in delovanje sta­ novanjskih samoupravnih interes­ nih skupnosti. Resolucija omenja tudi analizira­ nje pogodb med domačimi organiza­ cijami združenega -dela in tujimi partnerji, omenja pa še, da bo treba določiti merila za njihovo sklepanje in podaljševanje, da bi zmanjšali tehnološko odvisnost od tujine. ZMANJŠEVANJE OBSEGA INVESTICIJ Ob upoštevanju proizvodne usme­ ritve in nujnega zmanjševanja strukturnih neskladij ter razpoložlji­ vih sredstev za investicije bo po mnenju resolucije nujno treba pove­ čati učinkovitost investicij. Zmanjše­ val se bo njihov obseg v- osnovna sredstva, posebej v negospodarskih dejavnostih in v manjši meri na sta­ novanj sko-komunalnem področju, nadaljevalo pa se bo tudi njihovo usklajevanje z njihovimi realnimi možnostmi. Največji del razpoložljivih, sred­ stev za investicije bo namenjen do­ graditvi nedograjenih objektov. To predvsem velja za objekte, ki bodo omogočili večji izvoz blaga in stori­ tev, posebej na območju s konverti­ bilnim načinom plačevanja, kakor tudi nadomeščanje uvoza osnovnih surovin in reprodukcijskih materia­ lov; za objekte, namenjene proizvod­ nji energije iz domačih virov, proiz­ vodnji hrane in tirnih voz.il, za raz­ voj drobnega gospodarstva, kakor tudi za začetek nujne gradnje novih objektov zaradi zagotavljanja konti­ nuitete proizvodnje, predvsem na področju energetike. Republike in pokrajini bodo nujno morale preučiti predpise in druge ukrepe na področju investicijske graditve in o načinu zagotavljanja sredstev za financiranje investicij, da bi investicijsko gradnjo uskladili z realnimi možnostmi, zmanjšali prekoračitve predračunskih vredno­ sti in dosegli učinkovitejšo investi­ cijsko graditev. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Temeljne naloge na področju eko­ nomskih odnosov s tujino so dosega­ nje suficita v tekoči plačilni bilanci države, in sicer s precejšnjim pove­ čanjem izvoza blaga in storitev (za 16 odstotkov), posebej na konverti­ bilno območje (20 odstotkov), in po­ večanjem deviznega priliva iz dru­ gih virov, kakor tudi z racionalnim in selektivnim uvozom (7 odstotkov), ob kar največjem varčevanju deviz in zmanjševanju deviznega odliva za vse druge postavke. Resolucija na­ poveduje redno poravnavanje obvez­ nosti iz tujih kreditov in zmanjševa­ nje stopnje zadolženosti, da bi raven dolgov nominalno ostala na pribli­ žno enaki ravni kot leta 1983. V okviru razvijanja ekonomskih odnosov s tujino naj bi politika zago­ tovila uravnoteženje menjave po ob­ močjih. Posebej bo spodbujano raz­ vijanje ekonomskega sodelovanja z državami v razvoju, predvsem raz­ voj višjih oblik tega sodelovanja. Na podlagi dogovorjene skupne devizne politike, vzporedno z ukrepi ekonomske politike, bo spodbujana krepitev konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva na tujem tržiš­ ču predvsem z aktivno politiko enot­ nega in realnega deviznega tečaja dinarj a. To bo zagotovljeno s sredstvi za spodbujanje izvoza iz realnih virov in v skladu z gibanji realnega tečaja dinarja, z vračanjem carin in drugih dajatev, kakor tudi z vračanjem do­ ločenih davkov in prispevkov iz do­ hodka in osebnih dohodkov, ki se do­ ločajo z instrumenti iz pristojnosti republik in pokrajin. Ta dejavnost bo potekala na enoten način in v skladu z enotnimi merili, ki se bodo določala v Interesni skupnosti Jugo­ slavije za ekonomske odnose s tuji­ no. . Za doseganje smotrnega in sele­ ktivnega uvoza blaga in storitev in varčevanje deviz bodo tudi sprejeti ustrezni ukrepi. Predvsem se bodo zmanjšale ali ukinile izvencarinske uvozne obremenitve za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala iz dr­ žav v razvoju. V skladu s projekcijo plačilne bi­ lance bo. nadalje omejevan uvoz opreme s konvertibilnega območja, onemogočen pa bo tudi uvoz opreme nad določenim in dinamično razpo­ rejenim limitom za posamezne na­ mene. POVEČANJE ZAPOSLOVANJA Ekonomska politika bo usmerjena tudi k zagotavljanju pogojev za po- - večano produktivno zaposlovanje, posebej mladih, strokovnih kadrov. Za uresničitev te naloge morajo združeno delo in vse družbenopoliti­ čne skupnosti sprejeti ukrepe in de- V dispečerski kabini vakuum naprave v jeklarni (fotp I. Kučina) javnosti, s katerimi bo zagotovljeno aktiviranje pomembnih rezerv v pro­ izvodnih zmogljivostih in virih. Za doseganje predvidenega zapo­ slovanja bo uvedeno delo v več izme­ nah, skrajšan pa bo tudi delovni čas delavcev, predvsem tistih, ki delajo v težkih pogojih. Ustanovili naj bi no­ ve organizacijske enote, tako imeno­ vane majhne industrije, v okviru družbenega sektorja ali drobnega gospodarstva individualnega sektor­ ja oziroma z njihovim odstopanjem v uporabo nezaposlenim. Z realizacijo teh in drugih ukre­ pov bi pridobili 120.000 novih delov­ nih mest. Z zaposlitvijo okoli 40.000 ljudi pri delu s sredstvi v lasti obča­ nov in ob zamenjavi naravnega odli­ va približno 150.000 oseb se bo sku­ paj lahko zaposlilo okoli 310.000 no­ vih delavcev, predvsem mladih stro­ kovnjakov in pripravnikov. Resolucija tudi predvideva, da se bo znanstveno-raziskovalno delo v gospodarstvu in družbenih dejavno­ stih obravnavalo kot dejavnost po­ sebnega družbenega pomena za na- daljni in uspešni'razvoj države. Or­ ganizacije združenega dela, družbe­ nopolitične in. samoupravne intere­ sne skupnosti bodo določile stabilne vire sredstev za razvoj te dejavnosti in zagovotile njihovo dinamično rast v skladu z rastjo dohodka družbene­ ga gospodarstva. Poleg tega bo ino­ vacijska dejavnost kot pomemben dejavnik razvoja še bolj družbeno podpirana in materialno stimulira-" na. TEMELJNE NALOGE NA PODROČJU TRŽIŠČA IN CEN Poseben del resolucije je name­ njen odpravljanju motenj na tržišču. To naj bi spodbudili s povečanjem proizvodnje, posebej energije, suro­ vin in hrane, s pravočasnim uvozom in učinkovitejšimi intervencijami iz blagovnih rezerv ter z usklajeva­ njem porabe z razpoložljivimi mož­ nostmi. Ukrepi ekonomske politike bodo zagotovili vplivanje ekonomske pri­ sile na ravnanje gospodarskih sub­ jektov in njihovega poslovanja,. Z do­ slednim izvajanjem zakonov, spre­ memb in dopolnitev predpisdv in drugimi ukrepi bo zagotovljeno uspešnejše delovanje enotnega jugo­ slovanskega tržišča. Federacija, re­ publika, pokrajini in občine, bodo najkasneje do prvega četrtletja pre­ učile predpise in svoje pristojnosti in spremenile določbe ter prakso, ki vplivajo na omejevanje gibanja bla­ ga, delavcev, akumulacije in deviz ter povzročajo zapiranje v teritorial­ ne okvire. Temeljne naloge na področju poli­ tike cen so precejšnje zmanjšanje inflacije.in odpravljanje njenih vzro­ kov, posebej na stroškovnem področ­ ju. Nato je nujno treba odpraviti najbolj izrazita neskladja med cena­ mi izdelkov in storitev, spremeniti sistem cen in zagotoviti druge pogo­ je, da bodo OZD oblikovale cene v skladu z zahtevo, da je temeljno me- rilo-ža oblikovanje in družbeno kon­ trolo cen tisto, ki je določeno v proti­ inflacijskem programu. Predvideno je, da bi na gibanje cen vplivali predvsem ekonomski ukrepi, ki morajo zavirati povečanje dohodka s pomočjo poviševanja cen. Dosledno bodo uporabljena tudi me­ rila Za oblikovanje cen in izvajana družbena kontrola cen. Nadaljevalo se bo. tudi usklajeva­ nje domačih cen s svetovnimi, kakor tudi, da bo usklajevanje razmerij med domačimi cenami potekalo po­ stopno. - Ukrepi neposrednega nadzora cen se bodo diferencirano in selektivno uporabljali v posameznih gospodar­ skih dejavnostih, če se bo ugotovilo, da z drugimi ukrepi ekonomske poli­ tike ni mogoče učinkovito vplivati na cehe. Ti ukrepi bodo hkrati podprti z drugimi ukrepi ekonomske politike. KREDITNO-MONETARNA POLITIKA Uresničevanje temeljnih ciljev in nalog bo podpirala tudi kreditno- monetarna politika, in sicer pred­ vsem oživljanje proizvodnje, spod­ bujanje proizvodnje za izvoz, kmetij­ ske proizvodnje in zalog osnovnih kmetijskih prehrambenih proizvo­ dov, kakor tudi proizvodnje energije iz domačih virov in drugih surovin ter reprpdukcijskih materialov, s ka­ terimi se racionalno nadomešča uvoz s konvertibilnega območja. Kreditno-monetarna politika bo vplivala tudi na omejevanje rasti do­ mačega povpraševanja in spodkopa­ vanje inflacije. S kreditno-monetar- no politiko in drugimi instrumenti ekonomske politike naj bi zaradi ne­ motenega odvijanja tekoče repro­ dukcije v predvidenih okvirih vpliva- Pakiranje žičnikov v TOZD Žebljarna (foto S. Kokalj) ŽIVAHNA AKTIVNOST ORGANIZACIJ IN ORGANOV ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI li na to, da bi ublažili probleme neli­ kvidnosti gospodarstva in bank. Za uresničitev teh ciljev in nalog se bo izvajala politika počasnejše rasti de­ narne mase in plasmajev bank od ustvarjene nominalne rasti družbe­ nega proizvoda. Za ublažitev obstoječih finančnih obveznosti iz tekočega poslovanja bo na selektivni podlagi izvedeno repro­ gramiranje dolgov na temelju kredi­ tov organizacijam združenega dela, konvertiranje dela kreditov iz pri­ marne emisije, hkrati pa bodo z dru­ gimi ukrepi ekonomske politike sprejeti tudi' nadaljnji ukrepi za iz­ boljšanje položaja OZD. PRIDOBIVANJE IN DELITEV DOHODKA Resolucija predvideva tudi spreje­ tje ukrepov za ureditev odnosov na področju pridobivanj a. in delitve do­ hodka, kakor tudi realnejšega izka­ zovanja celotnega prihodka. Ob upo­ števanju realnih možnosti dohodka se bo tako spremenil sistem amorti­ zacije in zagotovilo pravočasno reva- loriziranje osnovnih sredstev, da bi zagotovili najmanjšo enostavno re­ produkcijo družbenih sredstev. Te rešitve bodo veljale tudi za obračun rezultatov poslovanja v letu 1984. Poleg tega bodo spremenjene in dopolnjene določbe Zakona o ugota­ vljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, da bi bila real­ nejše izkazana. Z ukrepi ekonomske politike in drugimi dejavnostmi bo zagotovlje­ no usklajevanje vseh oblik porabe z realnimi možnostmi in ustvarjenim dohodkom. Zaradi tega bodo republi­ ke in pokrajini sprejele družbene do­ govore, s katerimi bodo določeni- okviri posameznih oblik porabe, in sicer na selektivnih podlagah. V sistemu in politiki razporejanja dohodka in sredstev za osebne do­ hodke resolucija predvideva, da je treba zagotoviti dosledno delitev na podlagi dela in rezultatov dela, po­ polnoma uveljaviti proizvodno in kreativno delo ter boljše vrednote­ nje dela v težkih pogojih, uveljaviti načela svobodne menjave dela in krepitve njene materialne podlage. V skladu z materialnimi pogoji v OZD in drugih samoupravnih orga­ nizacijah in skupnostih ter družbe­ nopolitičnih skupnostih bodo spreje­ ti ukrepi in dejavnosti za zaustavi­ tev upadanja realnih osebnih .dohod­ kov, ublažitev socialnih problemov in za zaščito življenjskega standar­ da. Pri tem bodo potrebna prizade­ vanja, da bi breme stabilizacije ena­ komernejše razporedili, pri čemer pa ne sme biti ogroženo načelo deli­ tve pb rezultatih- dela. SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA Po resoluciji lahko celotna sred­ stva v republikah in pokrajinah za zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb, ki se uporabljajo preko proračunov ' družbenopoliti­ čnih in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, na­ raščajo največ do tri četrtine stopnje rasti dohodka družbenega gospodar­ stva, določenega po obračunu za ob­ dobje januar—junij oziroma janu­ ar—september. Iz tega so izvzeta sredstva za prispevek republik in po­ krajin proračuna federacije, odpra­ vljanje posledic elementarnih ne­ sreč, premoščanje razlik, ki so na­ stale zaradi različnih pogojev vpisa in plasmaja sredstev sklada federa­ cije za kreditiranje hitrejšega razvo­ ja gospodarsko manj razvitih repu­ blik • in pokrajin, prispevek skladu solidarnosti z neuvrščenimi država­ mi in državami v razvoju in za druge obveznosti na podlagi dogovora re­ publik in pokrajin ali zveznega zako­ na, sredstva, ustvarjena od davkov in prispevkov občanov, kakor tudi sredstva za izplačilo pokojnin in in­ validnin. Za posamezne namene oziroma uporabnike je mogoče določiti dife­ rencirano naraščanje sredstev, ven­ dar pa celotna rast sredstev za splo­ šne družbene in skupne potrebe ne more biti večja od rasti, ki jo predvi­ deva resolucija. Resolucija tudi določa, da bodo z dogovori republik in pokrajin, ki bo­ do sklenjeni v prvem tromesečju le­ ta 1984, izenačeni in usklajeni te­ meljni elementi davčnega sistema in davčne politike z zahtevami dolgoro­ čnega programa ekonomske stabili­ zacije. Skladno z medsebojno sprejetimi obveznostmi bodo republike in po­ krajini s svojimi predpisi zagotovile uresničevanje celotne politike, dolo­ čene s stabilizacijskim programom. Predvsem .morajo zmanjšati obre­ menitve gospodarstva s stroški druž­ bene režije, s čimer bo breme eko­ nomske stabilizacije precej bolj ena­ komerno razporejeno. Povečani pa bodo davki na prihodke, pridobljene v izjemno ugodnih naravnih in dru­ gih pogojih, davki od vseh vrst mo­ nopolnega dohodka, rent in drugih prihodkov, ki niso rezultat dela. HITREJŠI RAZVOJ MANJ RAZVITIH REPUBLIK IN SAP KOSOVO Poseben del resolucije je name­ njen politiki hitrejšega razvoja go­ spodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo. Predvideno je, da se bo ta politika uresničevala z opiranjem na lastne sile, hitrejšim združeva­ njem dela in sredstev ter zagotavlja­ njem dogovorjenih sredstev za hi­ trejši razvoj. Sredstva za te spodbu­ de se bodo uporabila v skladu z na­ meni, določenimi v družbenem pla­ nu Jugoslavije za obdobje 1981 do 1985, skladno z dolgoročnim progra­ mom ekonomske stabilizacije. De­ javnosti OZD in njihovih združenj ter spodbujevalni ukrepi družbeno­ političnih skupnosti bodo zagotovile združevanje dogovorjenega dela sredstev sklada federacije za krediti­ ranje hitrejšega razvoja gospodar­ sko manj razvitih republik in pokra­ jin. Posebna pozornost bo namenjena pospeševanju družbenoekonomske­ ga razvoja SAP Kosovo, skladno s politično platformo za akcijo Zveze komunistov Jugoslavije pri razvoju socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti in sožitja na Kosovu. V skladu ž opredelitvami družbe: nega plana Jugoslavije za obdobje od 1981 do 1985 in dolgoročnega pro­ grama ekonomske stabilizacije bo ZIS pripravil analizo rezultatov, te­ ženj in problemov razvoja SR Srbije brez območij avtonomnih pokrajin in jo poslal Skupščini SFRJ do kon­ ca maja 1984, skupaj s svojimi oce­ nami in stališči ter morebitnim pred­ logom ukrepov in dejavnosti. Na koncu dokument poudarja, da je določena politika družbenoeko­ nomskega razvoja za leto 1984 po­ drobneje razčlenjena v spremljajo­ čih planskih dokumentih, spremem­ bah in dopolnitvah posameznih za­ konov, v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, kakor tudi z ukrepi pristojnih organov družbeno­ političnih skupnosti. ZIS pa bo sprejel-program dejav­ nosti in ukrepov za izvajanje resolu­ cije, v katerem bo določil konkretne naloge, nosilce in roke uresničeva­ nja ekonomske politike v letu 1984. V okviru prve etape uresničevanja stabilizacijskega programa pa bodo najkasneje do prvega polletja 1984 pripravljeni predlogi rešitev za spre­ membe v gospodarskem sistemu. (Poročevalec Skupščine SFRJ — SRS za delegacije in dele­ gate, 10. januar 1984). Iz mesečne informacije o aktivnostih občinske organizacije zveze ko­ munistov Jesenice, ki jo redno izdaja občinski komite zveze komunistov, lahko razberemo zelo živahno aktivnost osnovnih organizacij in organov občinskega komiteja zveze komunistov v zadnjem mesecu preteklega leta. Informacija v,uvodu ugotavlja, da decembru še niso vse osnovne orga- je bilo lansko leto dokaj naporno, saj je bilo v težkih pogojih gospodarje­ nja in v zaostrenih mednarodnih po­ litičnih in ekonomskih razmerah glavno težišče prizadevanj na pove­ čanju izvoza, doseganju večje kvali­ tete dela, varčevanju in zmanjševa­ nju vseh vrst porabe, pri čemer so bih doseženi nekateri pomembni re­ zultati. Nekateri premiki so bili do­ seženi tudi na- področju dogovarja­ nja, marsikaj pa je ostalo tudi neiz- vršenega. Predvsem, poudarja infor­ macija, se je še prevečkrat delalo in odločalo mimo delegatskega sistema in samoupravnega dogovarjanja. Zadnje obdobje leta pa je bilo največ pozornosti namenjene dograjevanju resolucije o razvoju občine v letu 1984, za katere uresničitev se bodo morali komunisti in vsi delovni lju- dje.odločno in odgovorno zavzemati. Pri svojem delu je zveza komuni­ stov, poleg ekonomsko-političnih problemov, tu in tam naletela na od­ pore pri izvajanju dogovorjene poli­ tike, včasih pa tudi na omahovanje. Nekaj članov je zaradi nezaupanja tudi izstopilo iz zveze komunistov.' Informacij a ~ugotavlj a, da je zveza komunistov v zadnjih letih dopustila tudi nekatere pomanjkljivosti na ekonomskem, političnem in samo­ upravnem področju, vendar pa zara­ di tega ne bi smeli dopustiti, da se zanika tudi tisto, kar je bilo doseže­ nega z velikimi napori. V bodoče bo morala vsa pozornost veljati stalne­ mu idejnopolitičnemu usposabljanju komunistov in povečevanju njihove­ ga znanja za uresničevanje konkre­ tnih nalog družbenoekonomskega razvoja, ob zaostrovanju odgovorno­ sti posameznika. Kljub težkim in odgovornim nalo­ gam, ki nas čakajo v letošnjem letu pri uresničevanju družbenih planov in politike gospodarske stabilizacije, pa v tem pogledu osnovne organiza­ cije zveze komunistov v občini še ne kažejo zadostne aktivnosti. Preveč se že ugotavljajo vzroki in problemi za nastale težave, ki so nam dovolj znani, premalo pa se-išče metode in poti za razreševanje nastalih težav in problemov, premalo je tudi pogu­ ma in odločnosti za odpravljanje in premoščanje vsega tistega,kar zavi­ ra, razvoj socialističnega samoupra­ vljanja in demokracije. Pri tem, na­ vaja informacija, je potrebno dati več možnosti mladim, da s svojim ustvarjalnim delom kar največ pri­ spevajo k razvoju družbe. V okviru teh prizadevanj morajo osnovne or­ ganizacije zveze komunistov več skrbi namenjati krepitvi obrambne sposobnosti in samozaščitne aktiv­ nosti, s . PROGRAMSKO VOLILNE KONFERENCE V 00 ZKS MORAJO BITI ZAKLJUČENE DO 20. JANUARJA V mesecu decembru so se v občini pričele izvajati programsko volilne konference osnovnih organizacij zveze komunistov. Po prvih ocenah, ugotavlja informacija, so konference skrbno pripravljene, komunisti pa so na njih izražali veliko pripravlje­ nost za spreminjanje razmer. Ocene tudi kažejo, da se na teh konferen­ cah komunisti bolj ukvarjajo z last­ nimi problemi, in ne opozarjajo več samo na probleme in odstopanja drugih. Premalo pa je prisotna skrb za pomlajevanje članstva, oziroma sprejemanje v zveze komunistov mladih članov, ki so se že izkazali pri delu v samoupravnih organih in ~v delegatskem sistemu. Vendar pa v nizacije izvedle svojih konferenc, za­ to jih občinski komite ZKS v svoji informaciji opominja, da to storijo najkasneje do 20. januarja. ŠTIRI SEJE PREDSEDSTVA OK ZKS V zadnjem mesecu leta je predsed­ stvo občinskega komiteja ZKS Jese­ nice imelo štiri seje, od tega sta bili dve razširjeni. Na teh sejah so obravnavali: — problematiko in usmeritve za delo komisije za SLO in družbeno samozaščito in smernice Predsed­ stva SFRJ za uresničevanje družbe­ ne samozaščite naših prebivalcev na delu v tujini; ••' _ — aktualna idejnopolitična vpra­ šanja položaja, družbenopolitičnega organiziranja in delovanja mladih. Na seji so ugotovili, da je bila raz­ prava o tem v osnovnih organizaci­ jah zveze komunistov dokaj površna in poudarili, da morajo vse osnovne organizacije dosledno pristopiti k uresničevanju sklepov devete seje centralnega komiteja ZKS, ki je obravnavala ta vprašanja; — aktualna vprašanja in naloge zveze komunistov v zvezi z gibanjem in sestavo članstva zveze komuni­ stov; ' . — vsebinske, kadrovske in orga­ nizacijske usmeritve za pripravo ob­ činske programsko volilne konferen­ ce. Statutarna komisija je v decem­ bru zaključila delo pri izdelavi os­ nutka poslovnika za delo osnovnih organizacij zveze komunistov, ki ga bodo posredovali vsem osnovnim or­ ganizacijam kot vzorčni osnutek, ki ga bodo le-te dokončno oblikovale in ga sprejele do konca marca. KAKO UGOTAVLJATI UČINKOVITOST IDEJNOPOLITIČNEGA USPOSABLJANJA V ZVEZI KOMUNISTOV Dovolj znano je spoznanje, da mora idejnopolitično usposabljanje v zvezi komunistov prispevati ne samo k razvijanju znanj, stališč in prepri­ čanj ter k oblikovanju osebnosti, ampak tudi k usposabljanju članov zveze komunistov za delovanje v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju. Osnovni problem idejnopolitične- ga usposabljanja ni v ugotavljanju znanja, pridobljenega z določenim programom, pač pa ugotavljanje do seženega uspeha v delovanju članov ZK v samoupravnem in družbenopo­ litičnem življenju. Slednje se vsilju­ je kot neobhodna potreba, saj osno­ vne organizacije ZK pričakujejo, da bodo člani ZK, ki so dokončali, razli­ čne oblike idejnopolitičnega usposa­ bljanja, največ prispevali h kvalite­ tnim spremembam v samoupravni in družbenopolitični praksi. Seveda so spremembe v samou­ pravni in družbenopolitični praksi odvisne od številnih dejavnikov (npr.: pogoji gospodarjenja, organi­ zacija dela itd.), med katere pa lahko spada tudi idejnopolitično usposab­ ljanje v zvezi komunistov. To lahko prispeva ne samo k poglabljanju znanja, stališč in prepričanj, temveč tudi k izpopolnjevanju lastnosti osebnosti, na spremembe v obnaša­ nju in delovanju posameznika, člana zveze komunistov v samoupravni in družbenopolitični praksi. . Doslej se je v izvajanju idejnopoli­ tičnega usposabljanja v ZK vredno­ tenje uspešnosti omejevalo zgolj na valorizacijo priprav, poteka in izved­ be oblik usposabljanja ter ugotavlja­ nje uspešnosti usposabljanja posa­ meznikov, članov ZK v različnih oblikah idejnopolitičnega izobraže­ vanja in usposabljanja. To pa pome­ ni, da doslej največkrat ni bilo .ustreznega vrednotenja uspešnosti v delovanju članov ZK v samoupravni in družbenopolitični praksi pod vpli­ vom idejnopolitičnega usposablja­ nja. Prav to pa je eden izmed najpo­ membnejših ciljev in nalog idejno­ političnega usposabljanja v zvezi ko­ munistov. Zato bi morda lahko pri ugotavlja­ nju uspešnosti v delovanju članov ZK* v samoupravni in družbenopolitični praksi pod vpli­ vom idejnopolitičnega usposabljanja ugotavljali in zasledovali naslednje spremembe: — udeležba na različnih sejah in sestankih; . — sodelovanje pri sprejemanju odločitev (sklepov) in oblikovanje stališč o različnih vprašanjih in pro­ blemih; — sodelovanje v različnih akcijah zveze komunistov; . — sodelovanje pri izvajanju na­ log drugih družbenopolitičnih orga­ nizacij in samoupravnih organov. Pri tem bi morali biti posebej po­ zorni na kvantiteto in zlasti kvalite­ to sodelovanja, soudeležbe ali parti­ cipacije članov ZK v samoupravni in družbenopolitični praksi. Kljub pre­ majhni natančnosti so lahko navede­ ni elementi osnovni kriteriji za vred­ notenje uspešnosti delovanja članov ZK v - samoupravni in družbenopolitični praksi. Seveda lahko na obseg in kvaliteto sodelova­ nja posameznega člana ZK v samou­ pravnem in družbenopolitičnem ži­ vljenju vplivajo tudi.drugi dejavniki. Uporaba takšnih elementov oziro­ ma, kriterijev za ugotavljanje vpliva­ nja idejnopolitičnega usposabljanja na kvaliteto delovanja članov ŽK in na spremembo v samoupravni in družbenopolitični praksi so lahko za­ dostni, saj osnovne organizacije ZK nimajo dovolj možnosti in časa za uporabo drugih metod. Vendarle pa je potrebno, da v osnovnih organiza­ cijah izoblikujejo ustrezne metode ugotavljanja uspešnosti v delovanju članov ŽK pod vplivom idejnopolitič­ nega izobraževanja in usposablja­ nja. Ugotovitve o rezultatih valoriza- > cije (uspešnosti) idejnopolitičnega usposabljanja v samoupravni in družbenopolitični praksi je mogoče uporabiti ne samo v osnovnih orga­ nizacijah ZK, temveč tudi v organizi­ ranih in pedagoško vodenih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja v ZK. Prav zato, da bi laže uresničili enega izmed temeljnih ciljev idejno­ političnega usposabljanja in hkrati povečali uspešnost te aktivnosti zve­ ze komunista^ je potrebno pogosteje z ustreznimi metodami ugotavljati učinke idejnopolitičnega usposablja­ nja na kvantiteto in kvalitete delova­ nja članov zveze komunistov v samoupravni in družbenopolitični praksi. Srečko Krč V strugarni valjev na Beli (foto S. Kokalj) IVAN JAN 8 GORENJSKO DOMOBRANSTVO, NJEGOVA ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE NA OBMOČJU KOKRŠKEGA ODREDA TRIJE BATALJONI V LOMU IN NENADNI SPOPAD Sovražnik prepozno zve za konfe­ renco v Jelendolu — Dne 22. novem­ bra 1944 se v lomski kotlini za Stor- žičem znajdejo vsi trije odredni ba­ taljoni — Že zjutraj se vname ne­ predviden spopad, ki traja ves dan — Poskusi koordiniranega povelje­ vanja — Sovražnik dobiva pomoč — Bataljoni se dobro drže — Žrtve na obeh straneh — Rezultati spopada­ nja tega dne: precejšnje sovražniko­ ve izgube, štirje ujeti borci KO so zaplenili 1 strojnico, 2 brzostrelki, 5 pušk, in drugo opremo — Odred je imel 4 mrtve tovariše — Naslednji dan se bataljoni spet razidejo: 1. ba­ taljon odmarišira po orožje na Šta­ jersko, 3. Pa z orožjem nadaljuje pod pod Begunjščico. V dneh kranjske okrožne konfe­ rence je bilo v odrednih bataljonih sila živahno. Tretji bataljon se je ra­ vno tedaj vrnil s Štajerske, prvi pa se je odpravljal tja. 20. in 21. novembra 1944 sta bila v kotlini pod severnim pobočjem Stor- žiča, Tolstega vrha in Kukovnica že dva bataljona: drugi, ki je imel tod svoj sektor, in tretji, ki je bil na poti proti zahodu, proti Dobrči in Be- gunjščici, da bi tam začasno zame­ njal 1. bataljon. Ta je izpod Stola, kjer je začel gra­ diti »Titovo vas« in kjer so zdaj osta­ li le minerji in nekaj drugih borcev, 21. novembra s 105 tovariši krenil proti Štajerski. Ponoči na 22. no­ vember je prišel za Storžič in se ob treh zjutraj ustavil v Zgornjem Lo­ mu in pri Slaparski vasi postavil straže. Ustavil se je na severnem po­ bočju Tolstega vrha in Storžiča, da bi se odpočil, kajti za njim je bilo več kot 10 ur marša. Nasproti sta ta­ borila 2. in 3. bataljon, ki sta se za­ drževala na spodnjih pobočjih Konj- ščice; drugi bataljon nekoliko višje pri Pavšlju in Gabrcu, tretji pa v bli­ žini Rekarja. S 1. bataljonom je prišel tudi na­ mestnik odrednega komandanta, poročnik Jože Rebolj-Planinc, ki je z njimi odhajal na Štajersko, k 2. in 3. bataljonu pa je prišel kapetan Mar­ jan Jager-Ris, operativni oficir odre­ da. Tako so se v kotlini za Storžičem 22. novembra 1944 nenadoma, a le za nekaj ur, prvič našli na kupu vsi trije odredni bataljoni, to seveda z namenom, da bodo še ta dan spet šli po svojih poteh. Zato tudi niso imeli skupnega poveljstva. Vsak bataljon je deloval samostojno, nobeden pa ni imel namena, da bi se spuščal v kake boje. A prav to se je zgodilo tisto jutro, kajti iz Tržiča so proti Dolini, kjer je bilo šele dobro končano okrožno zborovanje, in proti Lomu začeli pri­ hajati Nemci in domobranci. Vseka­ kor so medtem že zvedeli, da je po­ leg drugega nekje v bližini še tretji bataljon, medtem ko za prvega, ki je šele ponoči prišel izpod Stola, niso mogli vedeti. To je moč sklepati po tem, da so proti Lomu najprej začele siliti le njihove manjše sile. Te niso mogle računati, da bodo naletele na toliko partizanov, kolikor se jih je ti­ sti dan zbralo na tem prostoru. V pr­ vem bataljonu je bilo 105 borcev, ki sicer niso bili dobro oboroženi, v drugem 98, v tretjem pa 101, vseh to­ rej nad 300. To ni bilo malo, vendar borci ta dan niso bili pripravljeni na boj. Drugi bataljon, ki je moral tu najbolj skrbeti za varnost, je že zju­ traj poslal proti dolini patruljo in obveščevalce. Ti so kmalu sporočili, da se v Tržiču zbirajo policisti in do­ mobranci. Kam bodo udarili, še ni bilo jasno, računali pa so, da bodo po vsej verjetnosti odšli proti Lomu. Že več dni pred tem je bilo namreč slišati govorice, da Nemci in domo­ branci pripravljajo obsežnejšo haj­ ko. Zaradi tega so vsi trije bataljoni postali bolj čuječi in so kljub utruje­ nosti pošiljali v okolico svoje patru­ lje. To je bilo za 2. bataljon malo la­ že, ker je bil vajen tukajšnjega tere­ na, poleg tega pa je bil nastanjen pri Gabrovcu, najvišje izmed vseh treh. Borci 1. bataljona so bili od dolge poti izpod Stola zelo utrujeni, zato so tisti, ki so zjutraj morali v patru­ lje, spali le nekaj ur. Vendar pa so se zaradi prisotnosti drugih dveh bata­ ljonov čutili varne. Tretji bataljon, ki je taboril v viši­ ni Rekarja in je bil bliže drugemu kot prvemu, je tisto noč skoraj ves šel v prehranjevalno akcijo, in sicer v Duplje in v Podbrezje. Od prejšnje­ ga večera je moral opraviti dolgo pot z veliko višinsko razliko: iz Lo­ ma prek sedla Poljana pod Storži­ čem, nato navzdol na Gozd, mimo Sebenj, Žiganje vasi, Brega in Za- drage v Duplje in še dalje v Podbrez­ je v mlin. Akcija je dobro uspela in tovariši so v taborišče prinesli težke nahrbtnike. Toda spet so morali opraviti naporno pot nazaj prek sed­ la pod Storžičem. Nazaj so hodili od srede noči do 11. ure dopoldne. To je bilo več kot 12 ur napora. Vsega sku­ paj so bili tedaj zaradi prehrane na nevarni poti 22 ur. A komaj so prilezli do taborišča, že so jim obveščevalci javili, da se Lomu v dveh kolonah bližajo Nemci in domobranci. Vendar še niso mo­ gli vedeti, kje se bodo najprej poja­ vili in s kakšno močjo. Borci so bili na mah pripravljeni na obrambo, le razporediti so se še morali. V Tržiču je bilo tedaj vsaj 150 poli- cisov, nastanjeni pa so bili v Dekli­ škem domu. Zdaj so, pomešani s tr- žiškimi orožniki ter z domobranci iz Tupalič in Kovorja, krenili iz Tržiča v moči 80 mož. Njihov cilj je bil, da preiščejo teren in hiše v Lomu. Do­ mobranci so imeli predvsem vlogo vodičev, preiskovalcev in zasliševal- cev. Zraven so bili komandir domo­ brancev v Kovorju, domačin Jože Perne, po domače Jere, in še nekate­ ri fantje iz Loma. Med Nemci in do­ mobranci pa so prepoznali tudi Mi­ ho Perka-Samčevega, kar je še pose­ bej obetalo, da bo ta dan tu vroče. Ena kolona se je bližala Lomu prek Brčevega Rovta. To naj bi bila ne­ kakšna pobočnica, glavnina pa je prihajala kar po cesti. Spopad se je razvijal zelo dinamično, svojstveno, predvsem pa improvizirano. Pravza­ prav se je vse začelo že zjutraj. Tedaj je ob petih šla proti Spodnjemu Lo­ mu iz taborišča pri Bavrcu patrulja 2. bataljona z dvema strojnicama. Poveljeval ji je vodnik Jože Rosol- nik, premišljen in hraber vojak. Ob pol osmih so se v Spodnem Lomu v njeni bližini pojavili Nemci, ki so jih domači domobranci pripeljali čez Brčev Rovt po strmini Kukovni- ce. Položaj, pa tudirazmerjeSIL, par­ tizanom ni ustrezal, zato se je Rosol- nik s tovariši umaknil iz vasi, zase­ del nove položaje in po kurirju spo­ ročil svojemu 2. in sosednjemu 3. ba­ taljonu, da se približujejo Nemci in domobranci. Za 1. bataljon Rosolnik še ni vedel, ker je ta prišel v lomsko kotlino šele proti jutru. Zavest, da sta v bližini dva bata­ ljona, je zadostovala, da je Rosolnik takoj pretehtal, kaj mora storiti. Ho­ tel je, da bi sovražnika dobili na ugoden teren, tje, kjer bodo v premo­ či partizanov. Kmalu , okoli desetih, je Rosolnikovo patruljo okrepil pre­ ostali del 2. čete, ki ji je poveljeval Alojz Koblar-Marjan. Zdaj so takoj napadli Nemce in domobrance, ki sd že hodili po Spod­ njem Lomu, in jih nagnali navzdol Tako s preiskavami ta dan ni moglo biti nič. Po prvem streljanju je na prizorišče prihitel tudi del 1. bata­ ljona, ki je bil tedaj v Slaparski vasi in tem položajem najbližji. Prvemu bataljonu je bilo rečeno, naj se v spopad vključi samo, če bo res po­ trebno, kajti slabo je bil oborožen in tudi s strelivom je bil na tesnem. Že pri prvem spopadu so padli tri­ je sovražniki, na partizanski strani pa je bil ranjen mitraljezec 1. bata­ ljona Avgust Pangerc. Zadeli so ga tisti, ki so se Lomu približali po skritih rovtih. Zdaj je bil alarm na obeh straneh. Zato je bilo tudi v 1. in 3. bataljonu na mah konec počitka. Glede poveljevanja sta se oba odredna funkcionarja takoj znašla: Tjumestnik komandanta poročnik Jože Rebolj-Planinc, ki je bil s 1. ba­ taljonom, in operativni oficir kape­ tan Marjan Jager-Ris. Slednji je bil v odred poslan, da bi povečal njego­ vo udarnost, zato je tedaj na vsak način hotel izkoristiti ponujeno pri­ ložnost. Brž ko bi bilo mogoče, bi ba­ taljone popeljali v juriš. A vse to je bilo na hitro domenjeno, brez pri­ prav, ki so sicer potrebne za tako ob­ sežne spopade in ki morajo zagoto­ viti usklajeno poveljevanje. Čeprav lomska kotlina na prvi pogled ni kdove kako razsežna, so brez radij­ ske zveze kurirji in drugi povezoval­ ci, ki so s povelji hiteli od bataljona do bataljona, imeli naporno, a tudi nevarno delo. Hotenje po enotnem poveljevanju je bilo povsem pravilno, vendar ga ni bilo lahko doseči; do tega je prišlo šele, ko so se spopadi že vneli, kajti po bataljonih je še vedno prevlado­ valo mnenje, da morajo samostojno ukrepati. Niso mogli takoj dojeti, da gre za tako odredno akcijo, kot je doslej še ni bilo, in da iniciativo mo­ rata prevzeti odredna poveljnika. Nadaljevanje — Imel sem namen, v Kranju s prijatelji oditi k partizanom. V sebi je imel Charlottino prijateljico z ljubljencem. — Ti je tudi Charlotta branila? Babica ni marala gledati vnuku v obraz. Opazila pa je, da se je skrajno zmedel, a takoj spretno obvladal. Ni bil njen namen, da bi ga na dolgo in široko zbarkevala glede dekleta, za katero je izvedela od tržanske sorodnice. Hotela mu je dati samo na znanje, da ve o njegovi ljubezni. Kot med najintimnejšima prijateljema je še dodala: — Pa je Slovenka? Ime sicer ne zveni tako. — Svoje slovensko ime skriva pod tem imenom. Zdaj je bilo izrečeno. Delal se je sila vsakdanjega. Hkrati pa se je veselil, da se ni zmedel. — Za oba bom žebrala, da srečno dočakata mir na svetu in da do­ sežeta svoje življenjske cilje. Obiskala sta za praznike domačijo prisojskega birmskega botra. Lepa stara navada. V takih časih pa kaj tvegana zadeva. Povsod so se potikali gestapovci. Vedela pa sta tudi, da jima bodo čisto gotovo po­ stregli izjemno z nekaj rezin domačega želodca. Gnjati in klobasnih kolesc bo seveda več. Pa močnega hrena bodo dodali. In babica bi se šla stavit za veliko kaj, da bo od nekod prišla še domača pogača. Tako je tudi bilo. Na velikonočni ponedeljek popoldne je poiskal dijak za novim pri- sojškim domovanjem travnato zatišje, razprostrl kočo in se vlegel na­ njo. Knjigo je imel s sabo. Ni pa se mogel zbrati k branju. Krog njega je bilo toliko motnjav, prijetnih šumov in glasov, ki so oznanjevali raz- življajočo se gorsko pomlad. Pa so spet pribučali izza Kranjskih peči celi roji angloameriških bombnikov, po deset, po dvajset skupaj, sami štirimotorniki v nemote­ ni formaciji. Dijak se je vlegel vznak in štel in zabeleževal številke tujih letal, ki so s silovitim bučanjem zginjala prek Ojstre na severno stran. Tako nizko letijo in niti zameglitvenih pramenov ne puščajo za sa­ bo! je ugotavljal. Ničesar se ne bojijo več. Nemških lovcev ni in ni ni­ kjer. Protiletalski topovi pa so samo gori pri Celovcu. 550 bombnikov je do poldneva naštel dijak. Če odvrže vsak samo eno bombo, mora biti že strašno! Kaj pa, če jih nasuje vsak po pet, po deset ali še več! Groza! VALENTIN POLANŠEK 103 ROMAN KRIŽ S KRIŽI V knjigi je imel vtaknjeno drugo Charlottino pismo, ki je ležalo pri sorodnici. Odpiral je ljubljekina pisma vselej z vročim drgetom v srcu. Vsako pismo je prebral večkrat. Kar je prebral, se je naselilo v njegovem bistvu, da je čez ure trepetal v kipeči radosti in si dejal: Mo­ ja velika sreča, moja velika sreča! V taki ljubezenski sreči je dobivalo zanj vse v življenju smisel in skladno uravnanost. ... je najina dolžnost, da iz tega krutega časa pridobiva spozna­ nja in izkušnje, ki jih bova koristno ohranila za čas po vojni, ko bo mir, ko bo gotovo na svetu drugače ... vsako učenje privede do samo­ stojnega presojanja in notranje rasti... znanje ni sila samo po nemškem filozofu Nietzscheju, ki ga sedanji oblastniki neupravičeno jemljejo nekako za svojega, to je bilo že ved­ no, to so vedeli že antični Grki, saj so Sokratove ugotovitve: »Vem, da ničesar ne vem!« On pa je bil vendar modrijan, brez katerega ne bi bilo današnje tako imenovane Abendland-kulture .. . Imam priložnost vstopa do kaj zanimive knjižnice. Morda ti bom smela kako knjigo po­ soditi, pa ti jo pošljem ... ... Koliko žrtev prinašajo danes ljudje, prav tisti, ki največ žrtvu­ jejo za jutrišnji dan za boljšo bodočnost vseh ljudi na svetu! Namesto, da bi v miru in z vnemo študirali, se morajo boriti in prenašati najhuj­ še napore ... v odpovedi pa ji- moč človekovega značaja ... da najino usodo prenašava v veri in zavesti, brez žrtev ni zmage ... Zadržal je dih. Prav na tej ravni spoznavanja so se pojavile na pradedovem gro­ bu slutnje: V trpljenju smo nepremagljivi, v trpljenju rastemo ... Na velikonočni torek je čakal na pošti. Zaman. Vedno bolj je bil sam sebi v napoto. Zadrega ga je razdvajala: Čemu čakam? Sem morda napak razumel? Kaj je prišlo vmes? Minulo je že pol ure. Poštna uradnica Petje, ki je prišla pred dve­ ma letoma tu sem in so jo v začudenje marsikoga tukaj zaposlili, je skoraj sočutno dejala, ko sta bila za trenutek sama z dijakom na ura­ du: — Vojna je, težko je. Dijak jo je gledal in zmedeno pokimaval. — Bombardiranje prekini prometne zveze, tudi mnogo pošte pri­ de v nič. Čudno je na svetu! Pogledovala ga je delno plaho, delno pa "spet zaupljivo. Nemščina ji je delala očitne težave. Brez Charlottinega glasu je dijak odšel pobit s pošte. Zunaj na pločniku ga je čakal gestapovec. (nadaljev.) KAKO JE NEKVALIFICIRANI DELAVEC GAŠPER RAVNIK NA KLOPCI V PARKU BRAL RAZPISE OD SPODAJ NAVZGOR Življenje je čudovito, sploh če je takšen sončen dan, brez oblačka na nebu. No, že res da je vroče, toda če se človek zagle­ da v to prelestno modrino neba, mora biti srečen, Prsi se nap- no v nekem zanosu. Modrina neba prinaša srečo. Da, da, toda modrine neba ne vidijo vsi ljudje in tudi ni vsem dano, da bi jo občutili. Za Gašperja Ravnika, ta sončen aprilski dan, z modrino neba, ni bil srečen. Kupil je časopis in odšel v park, da ga pre­ bere, pravzaprav, da prebere oglase in razpise. Iskal je namreč službo, ker je bil brezposeln. Vsedel se je na klopco in splašil golobe. Razgrnil je časopis. Natančno je vedel na kateri strani so razpisi. Pri branju razpisov je imel posebno navado, da jih je bral od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol, kot to dela večina ljudi. To navado si je pridobil preprosto zato, ker je kmalu odkril, da edino na dnu razpisa lahko piše, da podjetje, tovarna ali ustanova išče-nekvalificirane delavce. Še snažilke so bile točko višje in to se mu je zdelo zelo krivično. Je pa le ra­ zlika med zdravim fizičnim delom in pa delom snažilke, ki goni tisto omelo, krpo in vedro s postano vodo in praškom v njej. Si­ cer pa dela snažilk nikakor ni podcenjeval in tudi snažilk sa­ mih ne. Zanj je bilo vsako delo — delo. Bolj je zameril oblasti, da je na hierarhični lestvi uvrstila snažilke pred njim. Razlog za to, je pa menda vsem jasen in tudi Gašperju je bil — snažilk je malo in jih je težko dobiti. Nekaj pa je bilo v teh razpisih pod zadnjima dvema točkama, kar ga je navdajalo s ponosom? Pri snažilkah in pri nekvalificiranih delavcih niso nikdar .zah­ tevali moralno politične neoporečnosti! Torej,. nekvalificirani delavci in snažilke so moralno politično vedno neoporečni. To dejstvo je navdajalo Gašperja s ponosom. To je zaupanje obla­ sti, čeprav bi Gašper in tudi snažilke, raje imeli namesto zau­ panja, kakšen dinar več pri plači. Znano je namreč, da so plače nekvalificiranih delavcev in snažilk zelo, zelo majhne. Tako je sedel Gašper Ravnik na klopci v parku in razmiš­ ljal in bral razpise od spodaj navzgor. Toplota se je polaščala njegovega nič kaj preveč sitega telesa. Tedaj pa je v nekem razpisu prebral, da iščejo pomožnega uslužbenca z nižješolsko izobrazbo. Sklonil je glavo in gledal golobe, ki so drobili okoli njega. Razmišljal je ali sploh sodi s to dvometrsko postavo v pisarno in ali bo sploh zmožen opravljati pisarniška dela, pa četudi le pomožna? Zazrl se je v svoje grozno lopataste in velike roke, ki bi bile lahko model realističnim slikarjem. Njegove roke so bi­ le roke kmeta, kakor tudi njegovo srce. Ljubil je zemljo, kot njegov oče, ki je bil kmet visoko gori v hribih, pod Malim vr­ hom. V svojem poštenju je pomislil tudi na to, kje lahko družbi več koristi, ali kot fizični delavec, ali kot pomožni uslužbenec. Toda v njem je prevladala želja po lažjem delu, saj je deset let garal kot nekvalificirani delavec in pobiral najtežja in najbolj usrana dela. Sit je bil tudi svoje nekvalificirane osebnosti, saj so ga kot takšnega povsod suvali v rit in pravi čudež je, da jo je še imel — rit namreč. Rit namreč, z dvema blazinicama, meh­ kima, toda njegovi blazinici sta oleseneli od udarcev in ko se je vsedel na stol je čudno zaškripalo in spraševali so ga, če ima na riti protezo. Da, nič kaj rožnato ni bilo njegovo življenje. Za­ to je sklenil, da bo napisal prošnjo in jo poslal podjetju, ki išče pomožnega uslužbenca. Morda bom naredil še kariero, si je mislil. Iz pomožnega uslužbenca bom napredoval v nepomož- nega, takšnega pravega uslužbenca. Kdaj pozneje morda tik pred penzijo pa v višjega uslužbenca. Tako je sanjal na klopci v parku Gašper Ravnik. Golobi so še vedno capljali okoli njegovih nog. Ni maral teh mestnih pti­ čev, ki so se mu zdeli preveč vsiljivi. No, sovražil jih tudi ni. Primerjal jih je z uslužbenci. Veliko jih je in kar naprej bi ho­ teli nekaj zreti, pa še priliznjeni so. Raje je imel vrabce. To so ptiči proletarci. Vrabci so se mu zdeli kot nekvalificirani delav­ ci. Čeprav bi tudi vrabci kar naprej žrli, je to za njih težje, ker jih nihče ne krmi. Krasti morajo po kmečkih dvoriščih, po me­ stih pa golobom. Človek ima takoj kamen v roki, ko zagleda vrabca na dvorišču. Pa še nekaj je pri vrabcih: plemeniti pevci, to je ptičja aristokracija, vrabce takoj nažene iz ptičjih krmil- nic, kot bi bili kužni in kot da ne sodijo v to ptičjo aristokracijo. Ptičje navade so torej zelo podobne navadam ljudi. Gašper Ravnik je trdno sklenil, da bo napisal prošnjo in jo odposlal podjetju, ki išče pomožnega uslužbenca. KAKO JE GAŠPER RAVNIK NAPISAL PROŠNJO IN JO ODPOSLAL ČLANOM KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA Oprostite prosim, ker bom napisal prošnjo po svoje. Veste, sit sem že pisanja prošenj po enem in istem kopitu. Napisal sem jih že toliko, da ne zmorem nobene več. Na bruhanje mi gre že ob sami misli na ustaljeno obliko prošenj, na tiste pre­ klete laži, ki jih je treba napisati, na tista odurna gola dejstva, ki so res samo gola Pišem se Ravnik. Ime mi je Gašper. Skupaj torej Ravnik Gašper ali pa Gašper Ravnik. Sicer je pa tako vseeno ali je Ga­ šper spredaj ali pa zadaj. Koliko sem star tudi ni nič važno, saj če me boste sprejeli, bo nepomembno ali sem mlad, srednjih let ali pa star. Meni se včasih zdi, da sem star, včasih, da sem srednjih let, včasih pa tudi, da sem mlad. Saj vem, da prošnjo pišem brez upanja, da me boste sprejeli medse. Pišem jo pač zato, da se ponovno vključim v normalni tok življenja in da ne­ kaj zato storim. Vsaj korakce mora človek storiti, da se spet vključi v življenje. No, kakorkoli že, pred vami je moja pro­ šnja. Za vas sem začel obstajati, vi pa zame. Nekaj časa bomo pač na istem valu, vsak s svojim sporedom. Zelo bi si želel, da bi bila oba sporeda ljubezniva in topla. Ste vi tudi takšni, da si želite ljubeznivosti? Meni se zdi, da to čustvo izginja. Sicer pa, hudič naj vzame ljubeznivost! Bodimo uradni! Delajmo po pro­ gramu! Ampak jaz vseeno ne bom pisal prošnje po programu. Tudi moja brezposelnost ni programirana: je samo splet okoli­ ščin. Nadaljevanje PETER PAVLOVEC ČLOVEK IMA TAKOJ KAMEN V ROKI IZ RADOULJIŠKE OBčine Izvršni svet OS Radovljica je na 70. seji, 10. januarja, prvi v letu 1984, sprejel sklep o razdelitvi finančnih sredstev prora­ čunskim porabnikom za upravne organe in funkcionalno de­ javnost skupščine in izvršnega sveta občine po dopolnitvah in spremembah odloka o proračunu za leto 1983. Razčlenil je uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosti v letu 1983 in programske usmeritve za leto 1984. Sprejel je predlog spre­ memb in dopolnitev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOB, ki ga bo predložil v potrditev zborom občin­ ske skupščine. Za podpisnika pa je določil predsednika IS SO Radovljica Janeza Smoleta. Izrekel je tudi mnenja h kandida­ turam oz. imenovanjem v DO Alpdom Radovljica in v odbor udeležencev družbenega dogovora za organiziranje komunal­ nih organizacij združenega dela. Na 27. spominski prireditvi »po stezah partizanske Jelovi­ ce«, posvečene obletnici Dražgoške bitke je med številnimi po­ hodi organizirala OK ZSMS Radovljica skupaj s KO ZB NOV Kropa v nedeljo, 8. januarja pohod »po poti heroja Tončka«. Pohodniki, pretežno mladinci in mladinke ter člani ZRVS in ZZB NOV so hodili iz Krope prek Jamnika v Dražgoše, kjer je bila osrednja proslava, na kateri je govoril predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc. V sejni dvorani občinske skupščine Radovljica je bila, 10. januarja 4. konferenca članic Ljubljanske banke — TB Kranj — PE Radovljica. Delegati so sprejeli načrt uresničevanja srednjeročnega plana LB TBG v letu 1984, načrt oblikovanja in razporejanja skupnega dohodka in združevanja v sklade za le­ to 1984. Sprejeli so sklep o zgornji meji zadolžitve TBG Kranj v letu 1984, limit za odločanje poslovnih odborov in potrdili predlog za člane poslovodnega odbora LB TBG Kranj. Obrav­ navali so tudi gradiva LB — združene banke in sprejeli pred­ log dogovora o uresničevanju ciljev in nalog skupne poslovne politike bank v LB — združene banke v letu 1984, predlog do­ govora o skupni politiki obrestnih mer in tarif Ljubljanske banke. 1 - Skupni prihodki proračuna občine Radovljica v letu 1984 znašajo iz postavke izvirnih prihodkov (davkov in taks) 244.323.000 din ter iz prenesenih sredstev iz leta 1983 milijon din. Skupni prihodki bodo razporejeni za proračunske porabni­ ke v višini 215,214.120 din, za tekočo proračunsko rezervo v vi­ šini 1.859^80 din in za izločena sredstva na posebni žiro račun v višini 24,249.000 din. Izvršni svet OS Radovljica je že 1980. leta sklenil pogodbo z Urbanističnim inštitutom SRS za izdelavo študije »regionalni objekti v radovljiško-blejskem prostoru«. Študija naj bi služila delovnim ljudem in občanom in njihovim delegatom za stroko­ vno osnovo pri dokončnem odločanju o posegu v prostor v dol­ goročnem planu občine. Gre za nameravano gradnjo hidrocen- trale oz. zajezitve Save, gradnjo avtoceste, hitre železnice, dalj­ novoda ter blejske obvoznice. Ze zdaj je jasno, da se prebivalci radovljiške občine v nobenem primeru ne strinjajo, za gradnjo hidroeentrale Radovljica z velikim jezerom, zato bo ta-načrt vsekakor odločno zavrnjen. Namesto tega so ponujene druge možnosti, ki ne posegajo tako grobo v prostor kot predloženi načrt. Študijo bodo obravnavali vsi trije zbori občinske skup­ ščine Radovljica do marca 1984, torej pred oblikovanjem os­ nutka smernic dolgoročnega programa. Na volilno programski seji OK SZDL Radovljica v decem­ bru, so delegati ponovno odločno zahtevali, da se načrtovani posegi v prostor preprečijo. Odločno vztrajajo zlasti na stali­ šču, da ne more biti nikakršne zajezitve Save. Zahtevajo, da se o tem stališču in zahtevi jasno spregovori tudi na medobčinski in republiški ravni. Ta stališča je posredoval tudi na volilno programski seji republiške konference SZDL Slovenije dele­ gat Anton Toman. V domu dr. Janka Benedika v Radovljici veljajo do sklepa in soglasja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova­ nja v SRS cene v osnovni oskrbi za starostnike v enoposteljni sobi dnevno 385,25 din, v dvoposteljni sobi 354,50 din in v bolni­ škem oddelku 363,25 din. Za leto 1984 je predlog, da bodo cene oskrbnega dne 443 din, 408 in 418 din, v novem sodobnem pri­ zidku pa 470, 435 in 445 din, kar je za okoli 15 % nad lansko­ letnimi cenami. Dodatna oskrba bo dražja za 26 %, prav toliko pa tudi višja cena za dietalno prehrano oskrbovancev v domu. Na vsakoletnem novoletnem srečanju predstavnikov ver­ skih skupnosti s predstavniki družbenopolitičnega življenja v radovljiški občini, 11. januarja, že 17. po vrsti, so spregovorili o aktualnih vprašanjih medsebojnih odnosov. Sklicatelja sta bi - la koordinacijski odbor za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri OK SZDL in komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri OS Radovljica. Tudi tokrat so ocenili, da so odnosi dobri, kar gre pripisati pravilnim političnim pa tu­ di upravnim usmeritvam na tem področju. Na 4. seji zbora delavcev delovne skupnosti skupnih stro­ kovnih služb SIS v ustanavljanju, ki je bila konec decembra la­ ni, so sklenili, da bo referendum za potrditev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovorno-, stih, 19. januarja. Razpis za prosta dela in naloge v delovni skupnosti bodo za interne prijave objavili do 30. januarja, ja­ vni razpis pa do 15. februarja. Tudi v radovljiški občini se bodo pridružili vsesplošni po­ budi ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja, ko pro­ slavljamo Prešernov dan. V akciji bodo s prireditvami in akci­ jami v februarju sodelovala kulturna društva, sekcije, krožki, muzealci, knjižničarji, glasbeniki in kot vedno tudi šolska mla­ dina. V radovljiškiobčini je v letu 1983 znašalo poprečno število vseh zaposlenih 12.743, za letos pa ocenjujejo, da bo število za­ poslenih naraslo na 12.896 ali 1,2 %. Po teh ocenah, ki jih je iz­ delala strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje bo leta 1984 znašala kadrovska ponudba za zaposlitev 637, od teh 381 iskal­ cev zaposlitve iz dokončanih šol ter 256 nezaposlenih. Možnost za zaposlitev bo le 549 mest, tako računajo, da bo tudi letos v občini 307 nezaposlenih, kar je 2,4 % od vseh zaposlenih in je najvišji odstotek nezaposlenih na Gorenjskem, kjer znaša po­ prečje 1,5 %. Integralova DO Golf turist gradi na Bledu na mestu stare stavbe vile Savica nov hotelski objekt Savica, ki bo depandan- sa hotela Golf. To bo dejansko apartmajska hiša z 290 ležišči v 61 apartmajih. Naložba, za katero znaša predračun blizu 126 milijonov din, bo nared za prve goste že v maju prihodnjega leta. -. V vseh sedmih TOZD v delovni organizaciji Veriga Lesce so v lanskem novembru izdelali 1.710 ton izdelkov, kar je za 8 % pod planirano količino. Količinski plan je v novembru pre­ segla le Verigama, plan skupne vrednosti proizvodnje pa ra­ zen Verigarne tudi Orodjarna. Vrednost skupne proizvodnje je znašala v novembru lani 204,297.000 din, kar je 1 % pod načrto­ vano. Po prvih ocenah SOZD GLG Bled so njene članice s po­ dročja gozdarstva in lesarstva na Gorenjskem uresničile plan konvertibilnega izvoza v letu 1983 v vrednosti 1.180.774 tisoč din ah 80 %. LIP Bled je realiziral plan 122 %, GG Bled pa 101 %. LIP Bled je med vsemi članicami GLG dosegel najboljše izvozne rezultate. Delovna organizacija SUKNO Zapuže ima v šolskem letu 1983/84 tako kot v lanskem šolskem letu vključeno v proizvod­ no delo 25 učencev, 3 učenke pa so bile na obvezni počitniški praksi. Iz kranjskega Tekstilnega centra so imeli 17 učencev, od teh 7 iz prvega letnika, 5 pa iz drugega in tretjega letnika. Na decembrski seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica je delegacija KS Brezje sprožila pobudo za odkup rojstne hiše prvega slovenskega dramatika Antona To­ maža Linharta v starem delu Radovljice. Pobuda je hvalevred­ na, vendar pa bo potrebno opraviti precej kočljivih zadev okoli odkupa hiše in nakupa stanovanj sedanjim stanovalcem. Gle­ de na skrajne omejitve sredstev za skupno porabo in naložbe, bo potreben širši dogovor vseh zainteresiranih dejavnikov v občini, morda pa tudi v republiki. Knjižnica A. T. Linhart Radovljica je na osnovi sklepa de­ lovne skupnosti knjižničarjev radovljiške občine za leto 1984 sprejela nov poslovnik za člane knjižnice in druge izposojeval- ce knjig. Članarina letos znaša v knjižnicah Radovljica, Bled, Lesce in Bohinjska Bistrica za odrasle 250 din, v drugih knjiž­ nicah pa 200 din. V vseh knjižnicah je članarina za otroke 100 din. Zamudnina znaša letos na teden 3 din. V hotelu Golf na Bledu je Delavska univerza Radovljica v decembru organizirala tečaja iz higienskega minimuma za go­ stinske delavce Integrala na Bledu. Tečaja se je udeležilo nad 40 slušateljev iz te delovne organizacije. Decembrski tečaj hi­ gienskega minimuma je letos že tretji za blejske gostince. Predstavniki KS in DPO Kamna gorica so pred dnevi obi­ skali najstarejšo krajanko, 90-letno Terezijo Lazar, ki so ji vo­ ščili k visokem jubileju. Slavljenka je bila skoraj dve desetletji upravnica pošte v Kamni gorici. Prve letošnje prireditve po programu kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini so bile v soboto, 7. janu­ arja zvečer v zadružnem domu v Ribnem, kjer je nastopil na celovečernem koncertu moški zbor DPD Svoboda Podnart, to­ krat ob zelo slabem obisku domačinov in v kulturnem domu v Stari Fužini, kjer je gostoval moški zbor iz Zasipa, kjer pa je bilo izredno zanimanje krajanov. Kot že nekaj let nazaj so tudi 8. januarja na 10. jubilejnem orientacijskem pohodu 6 članskih ekip ZRVS in ZSMS rado­ vljiški tekmovalci Štular, Potočnik, B. in S. Mohorič, Gradinski in Pavlin med 40 ekipami iz vse Slovenije osvojili prvo mesto. Razen tega so z veliko prednostjo zmagali tudi na 13. prven­ stvu patrulj člani TO Radovljica brata Dušan in Cveto Podlo- gar, Šolar, Sitar, Piber, Kotnik in Reberšak. V tej disciplini je nastopilo 35 ekip. Pohvale veljajo tudi ŠD Plamen Kropa, ki je v okviru 27. spominske prireditve »po stezah partizanske Jelo­ vice« odlično organiziralo orientacijski pohod v Dražgoše. NAMEN IN POMEN SAMOUPRAVNEGA ORGANIZIRANJA POTROŠNIKOV Na predlog konference potrošnikov in posveta s predsedniki in sekre­ tarji krajevnih konferenc SZDL občine Jesenice bomo z namenom, da obča­ ni bolje spoznajo metode, oblike in vsebino dela samoupravno organizira­ nih potrošnikov v nekaj nadaljevanjih objavili gradivo, ki ga je izdala Skup­ nost slovenskih občin. Organiziranje in delovanje potroš­ nikov je sestavni del celotnega sa­ moupravnega organiziranja našega družbenega življenja, s katerim se omogoča popolnejše uresničevanje družbenoekonomskega položaja de­ lovnih ljudi in občanov na temelju ustave in zakona o združenem delu. Ustava iz leta 1974 bolj kot vse po­ prejšnje poudarja družbeno vlogo organiziranih potrošnikov ter nuj­ nost povezovanja in usklajevanja njihovih interesov z interesi proizva­ jalcev. Najpomembnejši sistemski zakoni pa vlogo potrošnikov oprede­ ljujejo v zvezi z vsebino, ki jo obrav­ navajo (zakon o združenem delu, za­ kon o temeljih sistema družbenega planiranja in zakon o družbenem . planu Jugoslavije, zakon o blagov­ nem prometu SRS idr.). Samouprav­ nemu organiziranju potrošnikov in njihovi družbeni vlogi pripisujejo to­ likšen pomen ne samo zato, ker po­ meni najučinkovitejšo obliko var­ stva njihovih pravic in interesov, ampak predvsem zaradi težnje, da postane pomemben, nepogrešljiv de­ javnik v celotnem procesu družbene reprodukcije. Ta proces se uresniču­ je v treh temeljnih celicah naše sa-~ moupravne družbe: v temeljni, orga­ nizaciji združenega dela, kjer dela­ vec z delom ustvarja nove dobrine, novo vrednost, v samoupravni inte­ resni skupnosti, kjer organizirano poteka menjava dela med izvajalci in uporabniki storitev; v krajevni skupnosti, kjer delavec prebiva in zadovoljuje velik del življenjskih po­ treb in interesov. DELOVNI LJUDJE NAJ OBVLADUJEJO PROIZVODNJO IN POTROŠNJO Proizvodnja v samoupravni socia­ listični družbi ni motivirana z dobič­ kom, namenjena je predvsem zado­ voljevanju proizvajalnih in življenj­ skih potreb ter interesov delovnih ljudi. Družbene potrebe oziroma povpraševanje po dobrinah v tržnem gospodarstvu določajo obseg, sesta­ vo ponudbe in kakovost proizvodov. V samoupravnem sistemu naj delo­ vni ljudje sami obvladujejo proiz­ vodnjo in potrošnjo, jo podrejajo in­ teresom razvoja proizvajalnih sil družbe in življenjske ravni. SOOČANJE INTERESOV PROIZVAJALCEV, POSREDNIKOV IN POTROŠNIKOV Potrošniki zadovoljujejo mnoge ži­ vljenjske potrebe s potresnimi- do­ brinami. Pri tem, ko se oskrbujejo s temi dobrinami, se srečujejo interesi proizvajalcev, posrednikov (trgovi­ ne) in potrošnikov, katerih skupen cilj je, da organizacije združenega dela, ki proizvajajo blago, ter trgo­ vinske in druge storitvene panoge zagotavljajo zadostno količino razli­ čnih dobrin ustrezne kakovosti, ki jih delovni človek potrebuje, da ob ustreznem zadovoljevanju osnovnih življenjskih (potreb po stanovanju, prehrani idr.) in kulturnih potreb ob- navlja.jin povečuje svoje delovne (te­ lesne in umske) sposobnosti. Ned- vomno je v interesu proizvajalcev, da v največji možni meri upoštevajo potrebe in želje potrošnikov, saj prav s svojo proizvodnjo opravičuje- jo svoj obstoj, večje ali manjše pov­ praševanje po njihovih proizvodih pa je znak družbene potrditve njiho­ vega dela. Bolj ali manj raznovrstna izbira proizvodov, njihova kakovost in način, kako jih posredujejo po­ trošniku, pa sta merilo tehnične in kulturne razvitosti družbe. ORGANIZIRANI POTROŠNIKI LAHKO VPLIVAJO NA PROIZVODNJO IN BLAGOVNI PROMET Milijoni potrošnikov v naši samo­ upravni socialistični družbi, kjer v določeni meri tudi veljajo zakoni trž­ nega gospodarstva, ne morejo biti samo pasivni porabniki predmetov in storitev, ki jim jih nudi proizvod­ nja in usmerja tržna stihija, in s tem podrejeni podjetniškim koristim. Ustava, zakon o združenem delu in še drugi zakonski in družbeni akti jim dajejo pravico in možnost upra­ vljanja in usmerjanja proizvajalnih sredstev in jih celo obvezujejo, da se samoupravno organizirajo kot po­ trošniki, da bi aktivno in organizira­ no vplivali na proizvodnjo in blago­ vni promet ter tako uspešneje varo­ vali svoje interese glede izbire, ka­ kovosti in cen potrošnih dobrin. OBVEZNO SODELOVANJE OZD S POTROŠNIKI Na družbeno organiziranje in de­ lovanje potrošnikov ne moremo gle­ dati kot na nekaj, kar je samo s"ebi namen, ločeno od celotnega 'samo­ upravnega delegatskega sistema in graditve odnosov v družbeni repro­ dukciji. Po zakonu o združenem delu so proizvajalne, trgovinske in storit­ vene delovne organizacije dolžne •ustvarjati pogoje za uresničevanje ustavne vloge in delovanja svetov potrošnikov. Gre torej tako za obve­ zno organiziranje potrošnikov kot za obvezno sodelovanje organizacij ždrttženefea dela-spbtrošnikii! * u.t> PROIZVAJALCI IN POSREDNIKI NE SPOŠTUJEJO DOVOLJ INTERESOV POTROŠNIKOV Položaj potrošnika na našem trgu danes pogosto še ni zadovoljiv. Po­ manjkljivosti se kažejo zlasti v ne­ ustreznih količinah in izbiri blaga, ki je potrošniku na voljo. Obseg in sestava življenjskih potreb delovnih ljudi pomeni del celotnih družbenih potreb, ki naj bodo opredeljene v družbenih planih. Če so ti plani po­ manjkljivi, nerealni, se pokažejo po­ manjkljivosti tudi pri zadovoljeva­ nju teh potreb. Do težav pri realnem načrtovanju pa prihaj a predvsem tu- t di zaradi pomanjkljivih raziskav po­ treb potrošnikov. Razen tega pa pro­ izvajalci in posredniki v praksi pogo­ sto ne spoštujejo dovolj interesov, ki se kažejo na trgu. Neorganiziran po­ trošnik nima zmeraj dovolj vpliva na proizvajalca in posrednika (trgovi­ no) in je dostikrat v položaju, ko je prisiljen prevzeti in plačati tudi bla­ go z napakami in pomanjkljivostmi ter spregledati in utrpeti še vrsto drugih nepravilnosti in spodrsljajev pri nabavi posameznih vrst proizvo­ dov, ki izvirajo iz želje po dobičku enega ali več členov V verigi preskr- bovalcev. Kljub delovanju delavske in družbene kontrole ter organov in­ špekcije takih in podobnih primerov ne bo mogoče v celoti odpraviti, do­ kler potrošnik ne bo imel večjega vpliva na proizvodnjo, trgovino in potrošnjo. Tako dolgo tudi ne more­ mo pričakovati bolj organizirane proizvodnje in blagovnega prometa ter boljše kakovosti proizvodov, nji­ hove večje uporabnosti, nižjih proiz­ vajalnih stroškov, racionalne organi­ zacije trgovine in njene hitrejše in­ dustrializacije, bolj selektivnega uvoza in njegove čvrste pogojenosti z interesi potrošnikov. VPLIV POTROŠNIKOV NA PODROČJE ZADOVOLJEVANJA VSEH POTREB Ta vpliv potrošnikov pa se ne mo­ re omejevati le na določena področja zadovoljevanja človekovih potreb; najprej in najmočneje se namreč po­ kaže v odnosu do preskrbe s pre­ hrambenimi predmeti in storitvami. Nujno se razširja nS zadovoljevanje potreb potrošnikov tudi na vseh dru­ gih področjih, ki jih je treba pokriva­ ti bolj organizirano in načrtno. Številni zakonski predpisi jasno določajo, da morajo imeti organizira­ ni potrošniki vpliv na kakovost in iz­ biro ter na ceno predmetov in stori­ tev in s tem v zvezi na določanje de­ lovnega časa v poslovalnicah, da mo­ rajo biti udeleženi v prihodku TOZD itd. To pomeni, da se postopoma le ustvarjajo pogoji, v katerih bodo de­ lovni ljudje vedno bolj obvladovali celotni tok dogajanj v vseh fazah družbene reprodukcije od programi­ ranja in same proizvodnje, razdeli­ tve, prek prodaje do potrošnje. V vseh dejavnostih, ki oblikujejo pogoje za zadovoljevanje življenj­ skih potreb potrošnikov, je treba uveljavljati novo samoupravno so­ cialistično poslovno moralo. Potroš­ nik ne sme biti objekt poslovnih odločitev trgovine, komunalne orga­ nizacije, zdravstvene ah katere dru­ ge ustanove, ampak polnopravni subjekt, ki uveljavlja svoje pravice, za katere izdvaja in porablja velik del svojega dohodka. Zastavlja se vprašanje, na kakšen način naj potrošniki uveljavljajo da­ no pravico in uresničujejo svoj vpliv na mestih, kjer odločajo o proizvod­ nji ali uvozu določenih proizvodov ter o kvaliteti storitev, ki jih vsak dan potrebujejo? Ko je Edvard Kardelj govoril o družbeni vlogi organiziranih potroš­ nikov, je med drugim dejal: »Do se­ daj sta bila naš družbenoekonomski sistem in ekonomska politika orien­ tirana predvsem na pogoje in učinke dela proizvodnje in trgovine, potroš­ niki so bili na zadnjem mestu. Tak položaj potrošnikov je prinesel naj­ več škode ravno proizvodnji in trgo­ vini, kajti če bi bili potrošniki ustre­ zno organizirani in intenzivneje vključeni v skupne odnose procesa družbene reprodukcije, bi tudi proiz­ vodnja in trgovina dosegli boljše re­ zultate pri svojem poslovanju.« (E. Kardelj: Svobodno združeno de­ lo, Državna založba Slovenije, Lju­ bljana 1978) Nadaljet-anje ABC POMURKA BO VLAGALA V TURISTIČNE OBJEKTE NA GORENJSKEM Na sedežu skupnih služb ABC Pomurka y Murski Soboti so se pretekli teden mudili predstavniki izvršnega sveta Skupščine Občine Jesenice in po­ slovodni delavci gostinsko turistične delovne organizacije Gorenjka in trgo­ vinske delovne organizacije Golica z Jesenic. Ob razgovorih z vodilnimi de­ lavci ABC Pomurka so ocenili še neizkoriščene možnosti za razvoj turizma in trgovine v občini Jesenice oziroma v delovnih organizacijah Gorenjka in Golica, ki sta združeni v sestavljeni organizaciji ABC Pomurka. Predsednik izvršnega sveta skup­ ščine občine Jesenice Srečko Mlina­ ric je predstavnike ABC Pomurka seznanil zTiačiicvanirn razvojem go­ spodarstva na območju te obmejne gorenjske občine, pri čemer je pose­ bej izpostavil, da bo ob razvoju žele­ zarske industrije v prihodnje veljala posebna pozornost razvoju turisti­ čne ponudbe in s tem boljšemu izko­ riščanju naravnih danosti Kranjske gore in drugih krajev v občini Jese­ nice. K hitrejšemu razvoju naj bi po­ novno prispevala z združevanjem sredstev za nove naložbe pri svojih članicah delovna organizacija Go­ renjka in Golica tudi ABC Pomurka. Na razgovorih v Murski Soboti so se dogovorih, da bo 20 odstotkov po­ trebnih sredstev za gradnjo apart­ majev v vrednosti 218,8 milijona di­ narjev prek interne banke zagotovi­ la DO Gorenjka, skupaj z združeni­ mi organizacijami ABC Pomurka. SOZD ABC Pomurka pa je prevzela tudi obvezo, da postori potrebno pri samoupravnem združevanju sred­ stev drugih sovlagateljev. Za nalož­ bo je v Sloveniji veliko zanimanje. Tako so pripravljenost za sovlaganje pokazale že številne delovne organi­ zacije, med njimi železarna Jeseni­ ce. Iskra in Sava iz Kranja. Že letos pa bodo v ABC Pomurka oziroma Gorenjki pripravili tehni­ čno dokumentacijo in investicijske elaborate za obnovo motela in grad­ njo trgovin, ki jih bo gradila Golica v prihodnjem letu. Trgovska delovna organizacija ABC Pomurka — Goli­ ca, bo prihodnje leto gradila okoli 25 milijona dinarjev vreden trgovski lo­ kal na Hrušici in trgovinski objekt v novi stanovanjski soseski na Jeseni­ cah, ki bo veljal med 35 in 50 milijo­ ni dinarjev. Tudi pri gradnji trgov­ ske mreže Golica bodo z združenimi sredstvi sodelovale združene OZD ABC Pomurka. Sicer pa bodo na Jesenicah pripra­ vili študijo o potrebah razvoja trgo­ vinske mreže, v kateri bodo posebej upoštevali potrebe te največje ob­ mejne železniške postaje oziroma tranzitnih potnikov in potrebe, ki jih narekuje razvoj turizma. Ob našte­ tem pa jeseniški prodajalci seveda ne„želijo zamuditi priložnosti, ki se bodo trgovcem ponudile ob otvoritvi novega karavanškega predora. Združene OZD ABC Pomurka bo­ do, tako so se dogovorili predstavni­ ki skupščine občine Jesenice in di­ rektorji pomurkinih DO z Jesenic, tudi v prihodnje posvečale pozornost razvoju turizma, gostinstva in trgo­ vine na območju občine Jesenice in tako izkoristile možnosti dinarskega in deviznega zaslužka, ki ga ponuja to tranzitno in turistično območje. Ob naravnih danostih bodo ponudbo popestrili z izgradnjo vlečnic in se- dežnic Trebež, kjer bodo sezono smučanja lahko s topovi za sneg tudi podaljšali. Ob naložbah v objekte pa so se do­ govorih tudi za pretoke blaga oziro­ ma oskrbo Jesenic in drugih krajev v občini z mesom, mesnimi in mle­ čnimi izdelki ter drugimi prehram­ benimi proizvodi iz Pomurja. Oskr­ ba bo potekala prek pomurkinega di­ stribucijskega centra Kočna Kam­ nik. Potrošniki z Jesenic pa bodo za boljšo oskrbo, ki naj bi bila na ravni turistične oskrbe Primorja, vlagali sredstva za uresničitev programov večje proizvodnje prašičev, govedo­ reje, vzrejo piščancev in drugo proiz­ vodnjo hrane. _ ... .... Boris Hegedus RAZSTAVA PTIC Društvo za varstvo in vzgojo ptic na Jesenicah deluje trinajst let. V tem času so dosegli že veliko uspe­ hov doma in v zamejstvu, saj redno nosijo domov razne kolajne in pri­ znanja z razstav in tekmovanj. Ko­ nec preteklega leta so dobili na repu­ bliški razstavi v Ilirski Bistrici na­ slov »šampion razstave« in nekaj L, 2. in 3. mest za papige. Na državni razstavi v Novem Sadu pa prvo in tretje mesto za papige posamezno, saj je disciplin veliko. ' Denarni suši in določenemu nera­ zumevanju navkljub so delovni. Ustanovili so ptičji rezervat v Vint- garju, trenutno pa pripravljajo tradi­ cionalno razstavo ptic v osnovni šoli Prežihov Voranc na Jesenicah, kar je zahteven posel, saj so ptički zelo občutljive živalce. Pri tem so zelo hvaležni upravi šole in posebej rav­ nateljici Albini Sršen, ker med po­ čitnicami odstopi brezplačen pro­ stor, kar se v društveni blagajni še kako pozna. Razstava ptic bo odprta od srede, 25. do vključno nedelje, 29. januarja, od devete do osemnajste ure. Ptice bo mogoče tudi kupiti, kar je lepa priložnost za malčke, saj so prav do­ mače ptice edine živalce, ki si jih lahko privoščijo po blokih in stolpni­ cah. J. Jekler NA PLAVŽU IMAJO PRIZADEVNO SEKCIJO ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK * - Članice sekcije za družbeno aktivnost žensk pri krajevnih konferencah SZDL na Plavžu so pod predsedstvom neutrudljive Gizele Velikonja zelo de­ lovne. Za novo leto so obdarovale vse čla­ nice, ki so starejše od 75 let. Akcijo žensk so podprle: samopostrežne tr­ govine na' Bokalovi, pri Čufarju, Emona Market, Murka, Lesno ga­ lanterijska delovna organizacija, umetno obrtništvo Višnar in drugi. Krajevne skupnosti so prispevale po deset tisoč din. Skupno so obiskale, voščile in za novo leto obdarovale 35 najstarejših žensk. Za vse ostale čla­ nice pa so v restavraciji Kazina pri­ pravile prijetno prijateljsko sreča­ nje. Na seji 9. januarja so sklenile, da bodo za otroke v vrtcu Angelce Oce- pek izdelale oblekce za njihove lutke — igrače. Na tej seji jim je Zdravko Pogačnik predaval o določilih nove­ ga pokojninskega sistema. Na pri­ hodnji seji pa bodo imele predava­ nje s prikazom diapozitivov o turisti­ čni urejenosti Radencev in Poreča ter o uspešnosti akcije »lepe rože in varstvo okolja na Jesenicah.« Pripravljajo se tudi na izlet v dom upokojencev v Izoli in zato že zbirajo potrebna sredstva. Med svojimi čla­ nicami so pridobile precej podpornih članic društva paraplegikov. Razen tega so se dogovorile, da bodo tudi letos skupno z učenci osnovne šole Tone Čufar, člani krožka ročnih del in vodstvom šole pred koncem šol­ skega leta pripravili razstavo izdel­ kov. Naj pri tem povemo, da dve nji­ hovi članici že dalj časa prostovoljno vodita krožke ročnih del, v katere je vključenih 46 učenk tretjih in 22 učenk četrtih ter petih razredov. Za ta njihov trud in prispevek jim šola daje potrebne prostore za delovanje sekcije. Članice sekcije se pripra­ vljajo tudi na dan žensk, ki ga bodo proslavile delovno. B. B. V DRAŽGOŠAH SO SPOMINI ZAŽIVELI Jugoslovanski narodi so bili stoletja pod tujimi vladarji. Dolgo časa so se borili za ta svoj košček zemlje, ki je prelep, dobro prehoden, ima dovolj rudnih bogastev in povezavo z morjem. Boji so se nadaljevali, naši predniki so padali, se borili in vztrajali. Med drugo svetovno vojno so ti boji doživeli višek. Vsi zavedni Jugoslovani so se uprli okupatorju in domačim zatiral­ cem, kajti med vojno so naši narodi speljali tudi socialistično revolucijo. Kmet in mladenka, delavec in intelektualec so se borili z ramo ob rami za isti cilj — svobodo, enakopravnost, bratstvo. so najlepši živ spo- V spomin na te boje stoji po Jugo­ slaviji veliko spomenikov. Eden naj­ lepših je spomenik v Dražgošah. Dražgoše, vas pod Jelovico, ima okoli 400 prebivalcev. V to vas se je 31. decembra 1941 po daljših bojih v Poljanski dolini umaknil Cankarjev bataljon z 240 borci. Že 9. januarja 1942 so ga napadle močne nemške policijske in vojaške sile s podporo topništva, vendar so bile 9. in 10. ja­ nuarja odbite z velikimi izgubami; šele 11. januarja se jim je posrečilo prodreti v Dražgoše, kjer so se znesli nad-nedolžnimi vaščani. Boj pri Dra­ žgošah je prvi večji primer uspešne­ ga boja slovenskih partizanov proti nacističnemu okupatorju. V nedeljo, 8. januarja, smo se z av­ tobusom odpeljali v Dražgoše, kjer je bila obletnica dražgoške bitke. Vsako leto ta spomin oživi prireditev »po stezah partizanske Jelovice«, ki je postala tradicionalna in kot naj­ lepša nadaljevanka slavnega boja Cankarjevega bataljona. Prav poho­ di v okviru te prireditve, ko se z vseh strani v Dražgoše vijuga na stotine poti in smučin, menik legendarni bitki. Na to nas spominjata spomenik in Bičkova skala. Stojita kot nema pomnika preteklosti, ki opozarjata in opomi­ njata vse prihodnje rodove. Ob pol dvanajstih se je začela pro­ slava. V uvodu so učenke bližnjih šol prebrale svoje spise. Slavnostni go­ vornik je bil Franc Šetinc, predsed­ nik republiške _ konference SZDL. Obudil je spomin na slavne dni naše revolucije in poudaril, da nikakor ne smemo misliti, da se je s tem borba končala. To velja še posebej za da­ našnji čas, ko se borimo za stabiliza­ cijo našega gospodarstva. V tej bitki lahko vsi sodelujemo. Naše orožje je požrtvovalno delo in pridno učenje. Po govoru je Franc Šetinc podelil priznanja najboljšim tekmovalcem. Vesel sem, da sem se lahko udele­ žil tega spominskega pohoda z mla­ dimi javorniškimi planinci. Peter Muhar, 7. a OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela KOLEDAR TURISTIČNIH, PLANINSKIH IN DRUGIH PRIREDITEV V JESENIŠKI IN RADOVLJIŠKI OBČINI V LETU 1984 Informacijski center Turistične zveze Slovenije je izdal za leto 1984 koledar prireditev. Podatke za pripravo koledarja so dala turisti­ čna in planinska društva in drugi. V koledarju so za področje jeseniške in radovljiške občine navede­ ne naslednje prireditve: 21. januarja: Žirovnica, prvi tek po poteh kulturne dediščine (smu­ čarski tek na 10 in 20 km); — 25. in 26. februarja: 19. spominski pohod na Stol; -7 26. februarja: Kranjska gora, četrti tek treh dežel (na 28 km); — 3. marca: Rateče, tekaške prireditve Nedeljskega (na 6 km); — 4. marca: Jesenice, »svinjska glava« na Črnem vrhu; — 11. marca: Kropa, spuščanje barčic; — od 21. do 25. marca: Planica, skoki v Planici za svetovni pokal; — 1. aprila: Kranjska gora: deveti smučarski tek na Vršič; — 19. maj: Jesenice, prireditev ob dnevu mladosti — Pristava; — 20. maj: Planina pod Golico, volitev »Miss narcis«; — od 20. do 25. maja: Bled, veslaška regata; — 25. maja: Bled, rekreacijski tek okrog jezera; „ — 25. maja: Kranjska gora, proslava dneva mladosti; — od 1. junija do 7. julija: Bled, likovna razstava; — 2. junija: Bled, blejska regata; — 3. junija: Jesenice, srečanje planinskih društev, otvoritev nove koče na Golici; — 4. junija: Žirovnica, tek na 6 in 12 km; — 9. junija: Kranjska gora, tretji poletni tek na Vršič (12 km); — 10. junija: Jesenice, srečanje z zamejskimi slovenskimi planin­ skimi društvi (SPD Celovec); — vsako sredo od 13. junija do 12'. septembra: Bled, folklorni veče­ ri (festivalna dvorana); — od 18. do 20. junija: Žirovnica, baklada po poti kulturne dedišči­ ne; — vsak ponedeljek od 25. do 27. avgusta: Bled, koncerti resne glasbe v cerkvici na otoku; — druga polovica junija: Bohinj, regata jadrnic na Bohinjskem jezeru; — druga polovica junija: Bohinj, tekmovanje ribičev v ulovu v Bo­ hinjskem jezeru; — v začetku julija: Dovje-Mojstrana, kmečki dan; — od 10. do 15. julija, Bled, simpozij glasbenikov resne glasbe iz vse Evrope; — od 16. do 22. julija: Bled, praznik dela, turistični teden; — od 16. julija do 12. septembra: Bled, likovna razstava v pred­ dverju festivalne dvorane; — od 20. do 21. julija: Bohinj, kmečka ohcet; — od 2. do 5. avgusta: Bled, blejska kmečka ohcet 1984; — 4. avgusta: otvoritev prenovljene Prešernove koče na Stolu; — 11. avgusta: Bohinj, kresna noč na Bohinjskem jezeru; — 12. avgusta: Bled, šesti mali slovenski maraton za lovoriko »ka- veljc in korenina« (2.000 m); 12. avgusta: Bled, prvi triatlon (plavanje 2 km, tek 15 km, kolesar­ jenje 60 km); — v začetku septembra: Zatrnik, ovčarski dan; — 8. septembra: Kranjska gora, »juriš na Vršič«; — 9. septembra: Kranjska gora, pohod in srečanje na Tromeji; — 15. septembra: Žirovnica, kresni večer; — 16. septembra: Žirovnica, živinorejski bal v Završnici; — od 28. do 30. septembra: Jesenice, razstava gob in cvetja; — vsak mesec na Jesenicah po dve likovni razstavi v razstavnem salonu DOLIK. V kolikor je kakšna prireditev, ki-presega krajevni okvir, izpušče­ na, naj prireditelji o tem obvestijo svoja turistična društva, da jih vsta­ vijo še v letošnji koledar prireditev,vsekakor pa jih bodo predlagala, da se vnesejo v koledar za leto 1985. B. B. ZALJUBLJEN JE V DVA SVOJEVRSTNA KONJIČKA Stane Zugv/itz s Plavža na Jesenicah ima dva posebna konjička. Doma si je namreč izdelal v zmanjšani obliki veliko zibk, ki so značilne za posa­ mezna območja Slovenije. Pokazal nam je zibke-Gornjesavske doline, bo­ hinjskega kota, zibke s Tolminskega, Kočevskega in Zasavja. Mladi jeseniški planinci ob Bičkovi skali nad Dražgošami (foto P. Muhar, ml.) Ko smo ga vprašali, kaj pa zibke z drugih področij, je povedal, da po­ vsod v Sloveniji niso poznali zibk. Namesto teh so imeli nečke, nekak­ šna iz debel izdolbena koritoa. Na vprašanje kako se razlikujejo zibke med seboj, je povedal, da je med nji­ mi precej razlik tako po zunanjem izgledu, kot po sestavi lesa. Ena naj­ bolj kompliciranih je vsekakor Gor- njesavska zibka, ki je bila izdelana iz petih lesov, iz češnje, hruške, ja­ bolka, javorja in smreke. Deščica slednje je na dnu, ker se mokrota na tem lesu najhitreje posuši. Bohinj­ ske zibke so narejene iz štirih lesov. Dno zibk ni povsem povezano s po­ končnimi stranicami, pač pa so na dnu podolžne odprtine zaradi suše­ nja mokrote. Stane je za vse zibke v svojem ka­ binetu naredil več polic, na katerih jih ima spravljene. Vsakemu, ki ga obišče, jih rad pokaže. Te mini zibke vsekakor predstavljajo veliko etno­ grafsko pa tudi zgodovinsko vred­ nost. Drugo veselje Staneta pa so poho­ di. Doslej je bil že trinajstkrat na po­ hodu na Stol, osemkrat na Porezen, petkrat na Blegoš in Ratitovec, osemkrat čez Jelovico v Dražgoše, štirikrat na Bleščečo planino, devet­ krat po Loški poti in enkrat na transverzali Igmanskega marša. Skupno je doslej prejel 49 pohodnih značk in plaketo za desetkratno ude­ ležbo na pohodu na Stol. Na pohode hodi iz zavesti in ker je planinec. Pri planinskih društvih ga tudi po­ znajo, da je s prostovoljnim delom sodeloval pri številnih popravilih, novogradnjah planinskih koč in po­ stojank. Z udeležbo na pohodih je Stane veliko prispeval k uspešnemu prenašanju tradicij NOB in k vzgoji mladih . B. B. Stane Zugwitz med svojimi zibkami (joto B. Blenkuš) TEKMOVANJE ZA GAŠPERJEVO BRALNO ZNAČKO SPOMINI NA KARLA PRUŠNIKA-GAŠPERJA V JESENIŠKEM NOGOMETU SE NADALJUJE KONTINUITETA LJUBITELJSKIH NAVDUŠENCEV V petek, 30. decembra 1983, smo mladi zgodovinarji iz COŠ Tone Čufar Jesenice zaključili s tekmovanjem za Gašperjevo bralno značko, s katerim smo' podrobneje spoznali partizansko borbo na avstrijskem Koroškem in pisca knjige, Karla Prušnika-Gašperja. Rodil se je 7. februarja.1910 v Le­ pem nad Železno Kaplo in umrl 16. marca 1980 v Ljubljani. Njegova sedemdesetletna življenjska pot je bila trnova pot proletarca, ki si je z žuljavimi rokami utiral pot skozi ži­ vljenje, z močjo razuma in s puško. Starša sta ga vzgojila v zavednega Slovenca, ki naj ne bi klonil pred težkimi nalogami in preizkušnjami. To je mladi Karel dokazal že v rosni mladosti, ko je pred vrstniki s šol­ skih sten snemal slike cesarja Fran­ ca Jožefa. Za ta prekršek je bil hudo kaznovan, to pa ni moglo zatreti nje­ gove zavesti in kal, ki mu jo je v srce vsadil oče, je le še hitreje brstela. Oče ga je popeljal tudi v skrivnost čebelarstva, ki je skromni družini poleg poljedelstva pomenila edini vir dohodka. Pri Prušnikovih sta bila doma tudi lov in lepa slovenska pe­ sem, za katero sta ga navdušila stric in oče, ki sta bila oba godbenika in strastna lovca. Kmalu je Karel postal član Komu­ nistične partije Avstrije in se zave­ stno vključil v borbo za pravičnejšo družbo, v kateri ne bo nacionalnega zapostavljanja. Ko so Avstrijo pri­ ključili k nemškemu rajhu, so ga ge- stapovci zaradi njegove protifašisti­ čne dejavnosti hoteli aretirati, ven­ dar jim je spretno ušel in se pridru­ žil partizanom. Ta dogodek je bil po­ membna prelomnica v njegovem ži­ vljenju. Partizani so ga krstili za Ga­ šperja. Z zavzetim in požrtvovalnim delom je postal vodilni politični in vojaški organizator vsega protifaši­ stičnega boja na Koroškem. Ljudje so ga imeli radi in so mu zaupali, saj je znal tako živo opisati bodočnost Koroških Slovencev po vojni. Bil je borec prve Koroške čete pod Peco, ki je pozneje prerasla v bata­ ljon. Srečeval se je z vodilnimi oseb­ nostmi našega osvobodilnega boja, med drugim s Francem Leskovškom Luko, Borisom Kidričem, z narodni­ ma herojema Francom Rozmanom- Stanetom, Matijo Verdnikom-Toma- žem in z drugimi. On in tovariši, s katerimi se je boriljproti fašizmu, so ogromno pripomogli k osvoboditvi Koroške, njihova kri pa je bila preli­ ta zaman in zemlja, ki so jo osvoba­ jali z ljubeznijo in srcem slovenske­ ga naroda, je spet prišla v roke Av­ strijcev. Leta 1967 se je na Dunaju srečal s tovarišem Titom in tega dogodka se je spominjal z najlepšimi mislimi. Ostal jeaktiven do konca življenja. Zadnje dni pred smrtjo je ležalna Kliničnem centru v Ljubljani, v bol­ niški sobi«blizu tiste, v kateri je boje­ val največjo bitko v svojem življenju tovariš Tito. KONCERT VIOLINISTA JERNEJA BRENCETA Lep glasbeni večer nam je v petek, 13. januarjapripravil violinist, profe­ sor Jernej Brence, ki ga je na klavir­ ju spremljala prof. Duša Avbelj. Pol­ na dvorana je dokazovala, da si tudi na Jesenicah želimo takih koncer­ tov. Violinist Jernej Brence je končal nižjo glasbeno šolo na Jesenicah pri prof. Dušanu Filipiču. Po končani srednji glasbeni šoli se je vpisal na glasbeno akademijo v Ljubljani, kjer je diplomiral na violini. Sedaj je profesor na jeseniški glasbeni šoli. Ob spremljavi klavirja je violinist izvajal skladbe: G. Ph. Telemanna, A. Vivaldija, A. Srebotnjaka, J. Nina in G. Pugnanija — F. Kreislerja. Ze­ lo lep koncert je motilo le kašljanje in jokanje malčkov, ki ne sbdijo na takšne koncerte. Med poslušalci nas je bilo veliko tudi njegovih učencev, ki si takšnih koncertov želimo še več. Alenka DIA VEČERI V sejni sobi Planinskega društva Javoru i k—Koroška Bela bodo dia večeri potekali: — v torek, 24. januarja, An­ drej Beg: »Ekspedicija v Hi­ malajo«; — v torek, 7. februarja, Ci­ ril Svetina: »Posnetki z mojih tur«; — v torek, 21. februarja, Viktor Langus: »Lepe rože in posnetki s potovanj«. Začetek vedno ob 18. uri. Vabljeni! Karel Prušnik-Gašper je bil zares velik mož. Bil je preudaren in odlo­ čen, zdrav, klen in trden mož skrom­ nega,a ponosnega značaja, srčno do­ ber in kulturen, poštenjak in vzoren tovariš. Bil je hraber borec, junak koroškega partizanstva-, plodovit po­ litični delavec, ki si je upal pogledati resnici v oči, pa četudi je bilo treba zanjo trpeti. Knjigo Gamsi na plazu je napisal v jetnišnici Karlau, ker ga je angle­ ško okupacijsko sodišče obsodilo na 12 mesecev zapora zaradi govora ob odkritju spomenika 85 partizanskim borcem v Št. Rupertu pri Velikovcu na avstrijskem Koroškem. Zaaj pa še na kratko o našem tek­ movanju, ki je bilo pravzaprav teme­ ljit razgovor o kjigi Karla Prušnika- Gašperja. Enajst tekmovalcev se nas je pod vodstvom tov. Zofije Hri- bernikove srečevalo vsak petek pred prvo šolsko uro. Vsak teden smo pre­ delali polovico poglavja. Knjigo smo" prebirali z zanimanjem in po teh tednih lahko rečemo, da smo boga­ tejši za podrobno spoznanje težke borbe koroških partizanov onstran Karavank. Simona in Karla Bertalanič, krožek za ohranjanje tradicij NOB OŠ Tone Čufar Jesenice Podkorenska razglednica (foto I. Kučina) PEVCI IZ ŠENTJAKOBA NAVDUŠILI POLNO GLEDALIŠKO DVORANO V razprodani gledališki dvorani na Jesenicah so se nam v soboto, 14. ja­ nuarja, predstavili pevci mešanega pevskega zbora Slovenskega prosvetne­ ga društva Rož iz Šentjakoba na avstrijskem Koroškem, pod vodstvom zbo­ rovodja Lajka Milisavljeviča, kot izredno kvalitetna in homogena glasbena- skupina. Zadnje dni decembra je bila v resta­ vraciji Kazina na Jesenicah razširjena seja upravnega odbora nogometnega klu­ ba Jesenice. Na njej so poleg članov upravnega odbora sodelovali še Mirko Iiamuš, predsednik ŠD Jesenice, Anton Arh, član 10 ŠQ Jesenice, Milan Budja, dolgoletni predsednik NK Jesenice in Viktor Brun. Branko Šuvak, sedanji predsednik NK in tajnik Raif Omanovič sta podrobno predstavila delovanje kluba v pretekli se­ zoni in spremljajoče probleme. Iz teh po­ ročil povzemamo nekatere poudarke, ki bi jih lahko strnili v naslednje: 1. Članska ekipa je v zahodni območni ligi dosegla izjemen uspeh, kar je rezul­ tat, dela društva in zavzetosti nogometa­ šev in trenerja Marjana Žurmana. 2. Organizirali in izvedli so 36 nogo­ metnih tekem. . 3. V članski ekipi že nastopajo igralci, ki so izšli iz lastnih pionirskih vrst. Zato posvečajo potrebno skrb vzgoji nogomet­ nega naraščaja, katero so zaupali Zdrav- ku Frelihu in njegovemu pomočniku En- veru Keseroviču. Pionirska nogometna šola združuje 60 kadetov. 4. Manj zadovoljstva imajo z mladinci. Razmere in dejstva jih silijo, da bodo nji­ hovemu trenerju Ljubu Radoviču dodeli­ li pomočnika. 5. Poleg organizacijskih in funkcional­ nih nalog so NK pestile še denarne teža­ ve. To so delno premostili z reklamnimi oglasi na lepakih za nogometne tekme. Glede na to so izrazili posebno zahvalo naslednjim temeljnim organizacijam in skupnostim: Hladna valjarna Bela — Že­ lezarna, SKO Kokrica — SGP Gradbinec, Gradbena operativa — SGP Gradbinec, Vatrostalna Jesenice, oddelku za družbe- - ni standard Železarne in KS ZSMS Žele­ zarne. Poudarili so, da brez prispevka nave­ denih ne bi zmogli uresničiti letnega pro­ grama tekmovanja. 6. Veliko zahvalo so dolžni tudi perici opreme, ki ji gredo zasluge, da se rok uporabe opreme podaljšuje. 7. Ne nazadnje so se pohvalili z odnosi, ki jih imajo z vodstvi osnovnih šol in šol usmerjenega izobraževanja v občini in obojestransko razumevanje. V razpravi na poročili so načeli vpraša­ nja in naloge, ki jih čakajo v sezoni, ki je V pozdrav gostom je najprej meša­ ni pevski zbor Blaž Arnie DPD Svo­ boda Tone Čufar Jesenice, pod vod­ stvom zborovodja Romana Ravnica zapel: Matija Tomca Vuštnajša ja ni. Gustava Gcmza Sam se šetal in črn­ sko ljudsko. Nastop zbora so poslu­ šalci toplo pozdravili, saj zaradi raz­ ličnih težav več kot eno leto ni nasto­ pal. Čeprav zbor glasovno še ni po­ poln, predvsem med moškim kolek­ tivom, je zapel dopadljivo in napove­ dal, da.lahko pričakujemo njegovo nadaljno rast, da bi dosegel nekdaj- ni sloves zbora. Spontani pozdrav poslušalcev go­ stujočemu zboru iz Šentjakoba je dokazal, kako dragi so nam rojaki z onstran Karavank in še posebno ti­ sti, ki s svojo dejavnostjo ohranjajo in razvijajo slovensko besedo in slo­ vensko pesem v dolinah Roža, Pod- june in Žile. Zbor se nam je jpredsta- vil kot izredno kvalitetna in homoge­ na glasbena skupina z zelo pestrim programom, ki zajema tako" sloven­ ske narodne in umetne pesmi, kakor tudi pesmi drugih narodov. V prvem delu sporeda so pod vod­ stvom zborovodja Lajka Milisavlje­ viča zapeli: A. Nagele — Naša pe­ sem (F. Serajnik), J. Gallus — Svo­ boda, M. Tome — Pomlad (A. Kuch- ling), U. Vrabec — Slovenska pesem (Kajuh), R. Gobec — Hrasti (J. Ste- - fan), R. Gobec — Koroška pomlad (A. Kokot) in R. Simonitti — Pre­ proste besede (T. Pavček). Krajše­ mu odmoru pa so sledile pesmi: S. Vremšak — Pr Žile ruožce rasta- jo, Z. Švikaršič — Moj pubič rajža, P. Kernjak — Kako grmi ino bliska — sopran solo je pela komponistova vnukinja Milena Kernjak, L. Lebič — Ta drumlca je zvomlana, M. Ko- kol — Kadar Zilja noj Drava. M. Tome — Snuoči sem dobiv pi­ semce — tenor solo je pel Karli Krautzer, W. Dawson — Ain'-a that good news (črnska duhovna), G. Po- nomarenko — Ivuška, ruska pesem, ki so jo izvajale samo pevke ob spremljavi harmonikarja Jokeja Se- rajnika in G. Dange — Sirba pa lec (romunska). Zadnji dve pesmi: S Pirnat — Na Gorenjščam je fletno in L. Kramol- ca — Sem se rajtov ženiti pa so pevci obeh zborov zapeli skupaj, prvo pod vodstvom domačega zborovodja, drugo pa je dirigiral zborovodja go­ stujočega zbora. Šentjakobski zbor je svoj program popestril tudi z recitacijami pesmi znanih slovenskih pesnikov iz av­ strijske Koroške, zbor pa je predsta­ vila in program povezovala domača napovedovalka Irena Varek, članica amaterskega gledališča Tone Čufar. Sodeč po spontanih aplavzih, vide­ nem zadovoljstvu poslušalcev lahko zaključimo, da so bili s koncertom zelo zadovoljni. Res je, Šentjakob se lahko pohvali z imenitnim zborom, ki ga krasijo tudi zelo dobri ih v zbor vkonponirani solisti. Zahvalo za lep glasbeni večer je v imenu organizatorja Zveze kultur­ nih organizacij Jesenice izrekel predsednik te organizacije Jože Vari z mislijo, da dokler bo onstran Kara­ vank živel tak rod, se nam ni treba bati, da bi slovenski jezik in sloven­ ska pesem zamrla in z željo, da bi se med obema nastopajočima zboroma uspešno nadaljevalo delovno in pri­ jateljsko sodelovanje in izmenjava medsebojnih koncertov. PRVA LIKOVNA RAZSTAVA V LETOŠNJEM LETU V petek, 13. januarja,so v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah odpr­ li prvo likovno razstavo v tem letu, in sicer dela sedmih tirolskih umetnikov iz sosednje Avstrije. i Že sama otvoritev razstav v no­ vem razstavnem salonu pomeni lepo kulturno prireditev, ki so jo tokrat izvajali pesnik Valentin Cundrič, ki je prebral nekaj svojih najnovejših pesmi, in glasbenika Domen Jeraša (pozavna) in Primož Kerštan (kla­ vir). Za tem so predstavili vseh se­ dem tirolskih umetnikov, ki so pred tem že razstavljali v Kranju, Škofiji Loki in v Radovljici in orisali sodelo­ vanje med gorenjskimi in tirolskimi likovniki. Tisti, ki radi zahajamo v razstavni salon,smo veseli, da programski svet salona skrbi za tako pestrost razstav in nam omogoča spoznavanje likov­ nega utripa tudi v drugih državah. Zelo velika udeležba ob otvoritvah pa tudi obisk razstav potrjujeta, da je razstavna dejavnost na Jesenicah postala že nepograšljiva kulturna ponudba. To je tudi za nas mlade ve­ lika šola, potrebno si je vzeti le ne­ kaj prostega časa. Janina pred njimi. Izpostavili so zlasti nasled­ nje: 1. Predlog predračuna za leto 1984, ki so ga do skrajnosti oklestili, je 140 milijo­ nov starih dinarjev. Pri zagotovitvi tega zneska računajo na razumevanje in do­ sedanje vire financiranja, pa tudi na po­ moč drugih organizacij združenega dela. 2. Poleg nogometne vzgoje in usposa­ bljanja bodo namenili posebno skrb obči vzgoji, kar naj oblikuje nogometaše v do­ stojne predstavnike in aktivne udeležen­ ce naše samoupravne socialistične druž­ be. 3. Pogoji za delovanje NK Jesenice so skrajno neustrezni. V dotrajani nogome­ tni tribuni so garderobe v razpadanju, • ogrožajo varnost uporabnikov, neustre­ zne so prhe in sanitarije. Gre za klub, ki deluje v zelo kritičnih in skrajno slabih razmerah, za katere niso krivi niti nogo­ metaši mti'nogometni delavci. 4. Bližnji cilj, ki so si ga zastavili: uvr­ stitev v slovensko nogometno ligo, to je cilj, ki ga je jeseniški nogomet že dosegel pred več kot 45. leti. Temu cilju bodo po­ svetili že letošnje zimske priprave in ustrezno motivirali tudi nogometaše. 5. V prihodnje bodo skrbeli, da bo po­ stal pionirski nogometni tumir, posvečen spominu na 25 padlih nogometašev v NOB, trajen. 6. Nogometno pionirsko šolo bodo po­ imenovali po narodnem heroju Jožu Gre- gorčtču-Gorenjcu. To so verjetno nekatera od osrednjih vprašanj, nalog in tudi problemov, ki so bila izpostavljena v več kot tri ure traja­ jočem delovnem in plodnem razgovoru, v katerem so sodelovali^koraj vsi navzoči. Ko sem poslušal in opazoval nogomet­ ne delavce in ostale razpravljalce, sem ugotovil, da tradicija ne laže. V jeseni­ škem nogometu se nadaljuje kontinuite­ ta nogometnih zanesenjakov od igralcev do funkcionarjev. Upajmo, da bodo to upoštevali vsi, ki so odgovorni za razvoj športnega in telesnovzgojnega življenja na Jesenicah in v občini. V SD Jesenice pa gre za starejšega brata v številni špor­ tni družini, ki ga je treba ustrezno mate­ rialno in moralno upoštevati. Naj omenimo še, da so zlate plakete Nogometne zveze Slovenije prejeli: Bran­ ko Suvak, Milan Budja, Ljubo Radovič, Zdravko Frelih in Viktor Brun. Vibr SMUŠKI TEK MRAZ Smuški tek in mraz se soočata poredko — zaradi fizioloških razlogov. Dejanski iznos, donos, skupek človeškega telesa je relativno slab, v kolikor gre za mehansko energijo, ki rezu! tira od dela, samo med 20 in 25 % (kar je isto kot pri parnem stroju), toda v povračilo naredi človeški organi­ zem ogromno, v kolikor gre za toploto, naj­ manj 75 %! Glede na to, da zavisi proizvodnja toplote direktno od intenziv­ nosti napora in Števila mišičnih skupin — spodbujanih medsebojno, je torej redko, da bi tekač v.polni akciji trpel zaradi mraza. Na splošno je nasprotno: če je človeško telo zagreto, zakurjeno, morajo biti presež­ ki proizvedene toplote izločeni, kajti fa­ voriziranje napora včasih lahko privede do težav. Dviganje temperature središča telesa sodi med dejavnike, ki omejujejo dostop kisika mišicam. Odstranitev te toplote, vročine, ki jo povzroča fizični napor, je v glavnem izve­ dena, opravljena z izhlapevanjem vode iz telesa med različnimi procesi: z enostav­ nim izhlapevanjem skozi kožo, s potenjem, z dihanjem, kar lahko vidimo, če je pri­ merna temperatura, npr. v mrazu vidimo izdihane vodne hlape, toda naša koža izhlapeva, oddaja vodo, ko smo v akciji in to količino je težko ovrednotiti. To izhlape­ vanje skozi kožo je kot neko splošno znojenje, toda tako nevidno, neopazno, brez pojava kapljic potu, kar pa ne smemo razumeti napačno! Znojenje obstaja pri vseh naporih in dejstvo, da ne vidimo znojnih kapljic, ne pomeni, da se ne odstranjuje odvečna toplota, torej voda in da se ne izsušujemo. Morda kdo misli, da je tekaču vedno vroče in nikoli hladno: torej zakaj naj bi dobro oblečen za obrambo po­ sledic mraza? Smisel in vzroki so številni, kot tudi različni. Poudariti je potrebno najbolj značilne: — da vsi tekači nimajo enak ritem enako hitrost, enako tehniko, niti enak fizični potencial, — da obstojajo pomanjkljivosti v opre­ mi v dveh vidikih: nekdo je lahko premalo ali preveč oblečen za smuški tek. Pogosto se uporabljajo oblačila, ki niso primerna za mraz. — da se spreminjajo vremenski pogoji v zelo velikih odstopanjih. Že samo tempe­ ratura zraka niha od + 20 stopinj do — 30 stopinj, kar je 50 stopinj v razponu, TONE T0MAZIN RAZSTAVLJA V ELANU Člani likovnega kluba DO­ LIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice nadaljujejo z razstavami svojih del v po­ slovnih prostorih tovarne ELAN v Begunjah. Od 12. do 26. januarja tam razstavlja svoja dela Tone TOMAZIN, in sicer oljne slike stare gorenj­ ske arhitekture. Dolikovci se z osnovno or­ ganizacijo sindikata v Elanu, ki skrbi za razstavno dejav­ nost v njihovih poslovnih pro­ storih, dogovarjajo o dolgoro­ čnejšem programu razstav je­ seniških slikarjev. — da lahko prevelika utrujenost zaradi dolgotrajnega ali prehudega napora, ali zaradi pomanjkanja prehrane v trajanju napora privede do izčrpanosti in prepreči nadaljevanje teka. V tem primeru postane kaj hitro omrznenje organizma dramatič­ no, — da se lahko nenadoma spremenijo pogoji v poteku ene vadbe ali pohoda, — da padajo nekateri tekači veliko več kot drugi, se premočijo in postanejo bolj občutljivi in ranljivi za mraz itd. Tako priaaša praksa o mrazu spoznanja o naj­ manjših tveganjih, ki jih je treba poznati in zadostuje, da vemo, kako se škodi izognemo. O tem bodo govorili nekateri naslednji nasveti... in če imamo še nekaj lastnega dobrega smisla za stvar, se ob­ varujemo škode. NORMALNI POGOJI: STALIŠČA, KI NAJ JIH UPOŠTEVAMO Pod normalnimi pogoji razumemo lahko pogoje: trasirane proge, stabilno vreme z malenkostno negativnim i temperatura mi (0 do minus 8 stopinj), brez padavin, pri vadbi poprečne daljave, torej okroglo dve uri (10 do 25 km) na znanem terenu. Pod normalnimi pogoji je tudi oblačilo normalno: spodnje perilo funkcionalno, oprijete kratke spodnje hlače (občutljivi in starejši naj nosijo dolge), triko oprijeto majico za gornji trup, nogavice morajo biti volnene, srajca, še bolje topel puli, katere: ga ovratnik zavaruje tudi vrat, vrhnja obleka dvodelna, hlače in jopica, ah eno­ delni kombinezon, ki je že močno v modi. Ostane še zavarovanje ušes in rok. Za ušesa zadostuje volneni trak, za roke pa lahke rokavice. Začetniku zadostuje tudi navadna vrh­ nja športna obleka, nasploh so za smuča­ nje, tako alpsko ko t za tek, pomembne pri­ marno samo smuči, palice in čevlji. Specialno opremo si lahko nabavimo s časom, nič pa ne škoduje, če si jo nabavi tudi začetnik. Izbira hlač naj ustreza rabi: višje, toplejše in nepremodjive za pohode v naravi in izven smučine. Zelo koristna je navada, da si ovijemo okoli pasu vetrovko, ki jo ob vsakem daljšem postanku oblečemo; koristna je tudi ob spremembi vremena. Na pohodih v gorah so vedno možna presenečenja. POZOR NA NEVARNOST OD HUDEGA MRAZA, VETRA, SNEŽENJA... Mraz predstavlja prvega sovražnika, ki ga moramo premagati; ne smučamo vedno pri temperaturah od -3 stop. do -5 stop V spominu imamo primer teka »Transjurassienne« (Francija) v letu 1981, ki se je odvijal na enem delu proge pri temperaturi od — 25 do — 28 stop. C! Spo­ minjamo se tudi italijanskega tekača De Floriana, ki je na Švedskem v hudem mrazu pri vadbi zaSel iz smučine in moral teči vso noč, da ni zmrznil in dele proti jutru slučajno naletel na samotno kmetijo. V Jura h je moralo zaradi ozeblin iskati zdravniško pomoč okoli sto tekačev, ki so ozebli na rokah, nogah, ušesih, dvojici so morali amputirati prste na nogah. Taki primeri silijo k previdnosti. Kaj moramo torej storiti, da bi lahko tekli na smučeh v hudem mrazu? Nadaljevanje Na podlagi 136. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdajajo uprave za družbene prihodke občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1983 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1984 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1984. . Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1983 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1983; , 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1983; 3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih dose­ ženih v letu 1983; 4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1983. Pod nave­ deno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 50.000 dinarjev (Radovljica in Jesenice 30.000 dinarjev) 5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1983. Napoved morajo vložiti občani", katerih skupen čisti dohodek v letu 1983 presega 500.670 dinarjev Napoved vložijo: < — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke.občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1983 najdalj stal­ no prebivališče. Za leto 1984 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1984; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1984. Napoved vložijo: " — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke ob­ čine, v kateri imajo, stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zave­ zanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 400 dinarjev. Uprave za družbene prihodke občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič AKTIVNOSTI V ZIMSKIH POČITNICAH Občinska zveza prijateljev mladine Jesenice in DPM v krajevnih skupnostih bodo v času zimskih počitnic organizirali razne aktivnosti in prireditve za otroke od 1. do 4. razreda po naslednjem programu: — ponedeljek, 23. januarja, od 9.30 do 11.30 bo organiziran spre­ hod v naravo, in sicer za otroke KS PLAVŽ — za Savo do Hrušice; zbor- na parkirnem prostoru pred VIATORJEM; za otroke KS SAVA in PODMEŽAKLA -» Ukova in Jelen kamen, zbor pred gledališčem Tone Čufar; " — torek, 24. januarja, od 9.30 do 11.: drsanje za vse otroke z ob­ močja Jesenic v hali v Podmežakli oziroma najprostem. V kolikor otro­ ci nimajo drsalk, bo rekreacija za otroke v TVD Partizan — igre z žogo in aerobika. Zbor na drsališču ali v TVD Partizan; — sreda, 25. januarja, ob 9. uri bo v gledališču Tone Čufar pred­ stava za otroke iz VVO: TRI PRAVLJICE; ob 10.30 pa bo ista predstava za vse otroke od 1. do 4. razreda; — četrtek, 26. januarja, ob 9.30 do 11.30: drsanje oziroma igre v TVD Partizan; — petek, 27. januarja, ob 9.30: zbor pred gledališčem za otroke KS Sava in KS Podmežakla. Otroci bodo odšli na izlet v Javorniški rovt; ob 9.30 bo zbor za otroke iz KS PLAVŽ na parkirnem prostoru pred VIATORJEM — izlet bo v Jeseniške rovte. V kolikor bo dovolj snega, možnost sankanja; — ponedeljek, 30. januarja, ob 9.30: za otroke KS Sava in Podme­ žakla zbor pred gledališčem, za otroke KS PLAVŽ pa na parkirnem prostoru pred VIATORJEM. V kolikor bo dovolj snega, bo smučanje na Mesarjevem vrtu ali Podmežaklo, v nasprotnem primeru pa spre­ hod po dogovoru; — torek, 31. januarja, ob 9.30: drsanje za vse otroke z območja Je­ senic, ali rekreacija v TVD Partizan; — sreda,. 1. februarja, ob 9. uri bo v gledališču Tone Čufar pred­ stava za predšolske otroke iz VVO: CESARJEVA NOVA OBLAČILA, ob 10.30 pa za šolarje; — četrtek, 2. februarja, ob 9.30: drsanje ali rekreacija v TVD Par­ tizan; .— petek, 3. februarja, ob 9.30: zbor pred gledališčem za otroke KS Sava in Podmežakla, za otroke KS Plavž pa pred VIATORJEM. Če bo­ do pogoji, bo smučanje, v nasprotnem primeru pa bo ura pravljic v gle­ dališču.. Prav tako kot za območje mesta Jesenic bodo DPM v ostalih kra­ jevnih skupnostih organizirala razne aktivnosti v času počitnic: — KS Rateče — smučarski tečaj, skupaj s smučarskim klubom, — KS Kranjska gora — smučarski tečaji, — KS Mojstrana — drsanje in smučanje, — KS Žirovnica — drsanje in smučanje, — KS Javornik in Blejska Dobrava pa bosta skupaj "obveščali otroke o prireditvah v času zimskih počitnic. Za pestrost načrtovanih programov in za'varstvo otrok bodo po­ skrbeli štipendisti naše občine skupaj s člani DPM. Otroke in starše opozarjamo, da se odločijo za načrtovani pro­ gram preživljanja počitnic. Otroci naj bodo primerno oblečeni. Vse aktivnosti so brezplačne. Izvršni odbor OZPM in komisija za varstvo otrok VABILO VRTIČKARJEM Komisija za vrtičkarstvo pri Turističnem društvu Jesenice vabi vse pogodbene pa tudi »divje« vrtičkarje in lastnike vrtov, da se v sre­ do, 1. februarja, ob 17. uri udeležijo zanimivega in koristnega predava­ nja, ki bo v avli osnovne šole Tone Čufar na Plavžu. Diplomirani inž. agronomije Jože Šavor bo predaval o zaščiti vrtnin pred boleznimi in škodljivci ter o zimski pripravi zemlje za gojenje vrtnin. Franc Gasar bo navzoče seznanil o pridobivanju novih površin za vrtičke, Branko Blenkuš pa bo prikazal barvne diapozitive o najlepših zanimivostih Slovenije in Hrvatske. Udeleženci bodo lahko postavljali vprašanja o problematiki v zvezi z vrtički na Jesenicah-in drugod. Turistično društvo Jesenice SMUČARSKI TEK PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE Smučarski teki so vedno bolj priljub­ ljena oblika zimske smučarske rekreaci­ je. Številnim znanim množičnim tekom po Sloveniji se bo konec tega meseca pri­ družil še eden, ki je še posebno zanimiv. Tovarna športnega orodja Elan Begunje in osnovna šola Gorenjskega odreda Ži­ rovnica bosta namreč v nedeljo, 29. janu­ arja, skupaj organizirali mnočičrii smu­ čarski tek »po poteh kulturne dediščine«. Proga ne bo preveč zahtevna, potekala bo predvsem po ravnini in se bo teka resnič­ no lahko udeležilo kar največ.ljubiteljev tega športa. Proga bo potekala od Vrbe skozi kraje pod vznožjem Karavank, kjer so rojstni kraji Franceta Prešerna, Matije Čopa, Antona Janše, Janeza Jalna in Fra­ na Šaleškega Finžgarja; do tovarne Elan in nazaj do Vrbe, kjer bo cilj. Udeleženci bodo razdeljeni v več kate­ gorij: ženske do 30 let in nad 30 let, moški do 40 let in nad 40 let starosti ter pionirji OBČINSKO PRVENSTVO STAREJŠIH PIONIRJEV Tudi letos poteka v organizaciji KK Je­ senice občinsko prvenstvo v košarki za starejše pionirje, rojene leta 1969 in mlaj­ še. V tekmovanju sodelujejo ekipe vseh ŠŠD v občini, razen ŠŠD OŠ »Karavan­ ških kurirjev NOB« Koroška Bela. Tek­ movanje bo dvokrožno. Dosedanji rezultati: 1. kolo: ŠŠD »16. december« Mojstrana : ŠŠD »Tone Čutar« Jesenice 41:75 (26:41) ŠŠD »Jes.-boh. odred« Kranjska gora : ŠŠ »Prežihov Voranc« Jesenice 39:32 (19:19), ŠŠD OŠ »Gorenjskega odreda« Ži­ rovnica prosta. 2. kolo: ŠŠD »16. december« Mojstrana ': ŠŠD »Jes. boh. odred« Kr. gora 49:54 (2225), ŠŠD »Tone Cufar« Jes. : SŠD »Gor. odred« Žirovnica 5329 (16:17), ŠŠD »P. Voranc« Jesenice prost. Lestvica po prvih dveh kolih: 1. »Tone Cufar« 2 2 0 128:70 4 2. Kranjska gora 2 2 0 93:81 4 3. Mojstrana 2 0 2 90:129 0 4. »Prežihov Voranc« 1 0 1 32:39 0 5. Žirovnica 1 0 1 29:53 0 Tretje in četrto kolo je bilo odigrano v sredo, 18. januarja, v OS Žirovnica. letnik 1969 in mlajši. Proga bo dolga 10 in 20 kilometrov, kategorizirani tekmovalci pa lahko sodelujejo izven konkurence. Začetek teka bo ob 9.30 pri cerkvi sv-.-. Marka v Vrbi. Organizatorji sprejemajo pisne predprijave s prijavnico do četrtka, 26. januarja. Startnina v predprijavi je 150 dinarjev in jo je treba plačati ob pri­ javi po poštni nakaznici na naslov OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica, 64274 Ži­ rovnica ali na žiro račun šole 51530-603-31887 s pripisom »startnina«. Vsak udeleženec bo moral na dan prire­ ditve predložiti dokazilo o plačani prija­ vi. Pionirji ne plačajo štartnine. Na dan prireditve bodo sprejemali prijave samo v primeru, če se v prijavnem roku ne bo prijavilo dovolj udeležencev. Vsak tek­ movalec bo prejel spominsko značko, knjižico Po poteh kulturne dediščine, naknadno po pošti pa še spominsko pla­ keto in rezultate teka. J. R. PRIJAVNICA ZA SMUČARSKI TEK »PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE« '29. januarja 1984 ob 9.30 v VRBI na Gorenjskem (izpolni s tiskanimi črkami) PRIIMEK IN IME: „ , - i - Spol: M Ž TOČEN NASLOV: ^. - .'. ROJSTNI PODATKI: _ '. - -. PODPIS: - _ -•• KATEGORIJE TEKA: 1. PIONIRJI 2. PIONIRKE 3. ŽENSKE DO 30 let 4. ŽENSKE NAD 30 let 5. MOŠKI DO 40 let 6. MOŠKI NAD 40 let Pionirji in pionirke lahko .tečejo samo na kratki progi! (vpišite številko kategorije)... Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice — TOZD Osnovna šola Jese- niško-bohinjskega odreda Kranjska gora Komisija za delovna razmerja Osnovna šola Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora z dne 13. januarja 1984 * RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE — učitelja za razredni pouk; pogoj: PA razredni pouk ali učite­ ljišče. Delo bo za določen čas s polnim delovnim časom od 6. februarja do 30. junija 1984. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: TOZD osnovna šola Jeseniško-bohinj­ skega odreda Kranjska gora, komisija za delovna razmerja. ABC POMURKA — trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. TOZD ZARJA o.sub.o. Jesenice, Titova 1 — odbor za delovna raz­ merja objavlja prosta dela in naloge TAJNICE TOZD s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: . — končana štiriletna upravno-administrativna sola, — dve leti delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo. Kandidatke naj ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev raz­ pisa pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Trgovska delovna or­ ganizacija GOLICA — kadrovska služba — Jesenice, Titova 22. O izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh po opravljenem po­ stopku. JNTEGRAL DO SAP Ljubljana — TOZD Medkrajevni potniški pro­ met, delavnice in turizem Jesenice — komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VRATARJA - ČUVAJA Pogoji: dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika. Izbrani kandidat bo del ovnoL razmerje sklenil za določen čas šestih me­ secev s polnim delovnim časom. 2. AVTOLIČARJA - Pogoji: KV ali PK avtoličar, eno leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. . Prijave s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v roku osmih dni po objavi na naslov: INTEGRAL, TOZD Medkrajevni potni­ ški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67.- Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbi­ ranje prijav. RAZPIS ZA UČITELJA TELESNE VZGOJE Osnovna šola Gorenjskega odreda Žirovnica objavlja prosta dela in naloge učitelja za telesno vzgojo (moški) za do­ ločen čas (enega leta) s polno delovno obveznostjo. Pogoj: končana ustrezna kadrovska šola. Kandidati naj oddajo pisno vlogo z dokazili o izobrazbi v osmih dneh na svet šole. ZAHVALE ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre, ba­ bice, prababice in tete. MIHAELE ŠMID se iskreno zahvaljujemo vsem so­ rodnikom, sosedom, znancem, prija­ teljem, sodelavkam in sodelavcem TOZD Elektrode za nesebično po­ moč, darovane vence in cvetje, izre­ čena sožalja, podarjeno denarno po­ moč in spremstvo na njeni zadnji po­ ti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke in govorniku Jane­ zu Kosmaču za poslovilni govor ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata, stri­ ca, dedija in tasta MIRKA ŽNIDARJA iskrena hvala vsem sorodnikom, so­ sedom, prijateljem in znancem za iz­ raze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju kirurškega oddelka Bolnice Jeseni­ ce, dr. Mencingerju in dr, Ažmanu za zdravljenje in vsestransko pomoč ter osebju za intenzivno nego v do­ mu dr. Janka Benedika v Radovljici za izredno skrb. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi dragega moža JOŽA ČOPIJA se iskreno zahvaljujem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Grošlju za obiske na domu, osnovni organizaciji sindi­ kata TOZD Žebljarna za podarjeni venec, govorniku tov. Sušanu za po­ slovilne besede in jeseniški godbi ter pevcem za žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Gizela ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage­ ga moža, očeta, sina in brata - VINKA KOVAČICA - CENA se iskreno zahvaljujemo vsem so­ rodnikom, znancem, prijateljem in sostanovalcem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.. Iskrena hvala dr. Ažmanu in dr. Stojkoviču ter sestram Bolnice Jese­ nice, ki so mu pomagali v najtežjih urah. Zahvaljujemo se sodelavcem fi­ nančno računovodskega sektorja že­ lezarne Jesenice in Elima Hrušica ter aktivu ZB NOV KS Cirila Tavčar­ ja za poslovilne besede, pevcem in pihalnemu orkestru Jeseniških žele- zarjev za zapete in odigrane žalo­ stinke. Vsem še enkrat naša iskrena hva­ la! Vsi njegovi ZAHVALA " Ob boleči izgubi dragega brata MILETA PETROVSKEGA se zahvaljujem vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Po­ sebno zahvalo izrekamo železarni Jesenice za organizacijo pogreba, predstavnikom vodstva TOZD Je- klarna za spremljanje na njegovi zadnji poti in za poslovilne besede, njegovim sodelavcem za denarno in moralno pomoč. sestra Dragica z družino ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega moža, očeta in dedka ANDREJA ROŽIČA invalidskega upokojenca Železarne se zahvaljujemo vsem, ki so mu po­ magali v zadnjih dneh njegovega ži­ vljenja. Hvala tistim, ki so mu prine-~ sli cvetje, ga v velikem številu spre­ mili na njegovi zadnji poti, gasilcem za spremstvo in govornikom za po­ slovilne besede. Hvala vsem, ki so nam pomagali in vsem tistim, ki so s tiho mislijo počastili njegov spomin. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni smrti moje mame se iskreno zahvaljujem za izrečeno so- žalje ter denarno pomoč sodelavkam in sodelavcem TOZD Valjarna debe­ le pločevine. Posebno zahvalo izrekam druži­ nam Vukovič, Kilibarda, intihar, Ra- dočaj, Prlja, Demšar, Mandič in so­ stanovalcem. Mišo Stanišič z družino ZAHVALA Konferenci osnovnih organizacij sindikata Železarne se iskreno za­ hvaljujem za denarno pomoč in za izrečeno sožalje ob smrti moža in očeta Mirka Noča. Žena Anica s sinom Dejanom ZAHVALA Krajevnemu odboru ZB NOV Blej­ ska Dobrava oziroma predstavniko­ ma Petru Turku in Karlu Markoviču se najlepše zahvaljujem za obisk na domu in darilo. Anton Slivnik ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem Izvršne­ mu odboru društva invalidov Jeseni­ ce za prejeto čestitko ob življenj­ skem jubileju^ enako tudi delovne­ mu kolektivu Železarne. Joža Noč ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem Društvu invalidov Jesenice za pozornost ob moji bolezni, za obisk na domu in le­ po darilo. Enako srčna hvala sestri, dr. Groš­ lju in dr. Milerjevi za nego in zdra­ vljenje na domu. Vsem lepa hvala in srečno ter do­ bre želje v letu 1984. Jakob Knez ZAHVALA Društvu upokojencev Javornik- Koroška Bela se najlepše' zahvalju­ jem za čestitko. Vsem člartom dru­ štva želim srečno in uspešno novo le­ to. Tončka Stefanciosa ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata TOZD Valjarna bluming "stekel se najlepše zahvaljujem za čestitke ob novem letu in denarno pomoč v času bolezni. Matija Zamida DEŽURNI TRGOVINI V soboto, 21. januarja, bosta na Jesenicah od 7. do 18. ure odprti trgovini: EMONA MARKET Jeseni­ ce, Prešernova l/a, Jesenice in ROŽCA — sam. trgovina na Javorniku, O. Novaka 8. Nova trgovina KŽK Živila Kranj na Titovi 41, Jesenice, bo odprta vsako soboto od 7. do 18. ure. DEŽURNA LEKARNA V januarju bo za občini Je­ senice in Radovljica dežurna lekarna na Jesenicah. ZAHVALA Ženam Plavža se najlepše zahva­ ljujem za obisk v času moje bolezni in obdaritev. Vsem ženam želim vse najlepše v novem letu 1984. - • ' Fani Knez ZAHVALA Sodelavcem dnine Berlot TOZD Plavž in tovarišem Koželju, Golbu in Burniku se najlepše zahvaljujem za prejeto darilo ob odhodu v pokoj in za poslovilne besede in želje, ki so mi jih izrekli. Obenem želim celotnemu kolekti­ vu mnogo sreče in delovnih uspehov. Ivan Torkar ZAHVALA Zvezi borcev NOV Hrušica se naj­ lepše zahvaljujem za prejeto čestit­ ko in darilo ob mojem življenjskem jubileju. Obenem želim vsem članom sre­ čno novo leto 1984. Jože Razinger ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mojemu oddelku, sušilkam, skupini L 2 in L 3 ter ostalim, ki so sodelovali pri izro­ čitvi izrednega darila ob mojem slo­ vesu pred odhodom v pokoj. Enako se zahvaljujem tudi OOS TOZD Elektrode. Srečno in še mnogo delovnih uspe­ hov vam želi vaš sodelavec Bojan Lipovšček ZAHVALA Društvu upokojencev Javornik- Koroška Bela se najlepše zahvalju­ jem za prejeto čestitko ob mojem ži­ vljenjskem jubileju. Društvu želim še veliko uspehov pri nadaljnem de­ lu.. Tončka Pikon Kaj bomo gledali v kinu KINO RADIO 20. januar, jug. barv. komedija TE­ SNA KOŽA ob 17. in 19. uri, ob 21. uri premiera meh. barv. erot. ko­ medije LAHKOŽIVKA. 21. januar, amer. barv. komedija HERBIE POTUJEV MONTE ČAR- LO ob 15. uri, ob 17. in 19. uri LAH­ KOŽIVKA, meh. barv. erot. komedi­ ja. 22. januar, amer. barv. glasb, film ROKERJI ob 19. uri. 23. januar, špan. barv. pust. film ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE ob 10. uri, ob 17. in 19. uri amer. barv. srhljiv. SAMA V NOČI. 24. januar, amer. barv. pust. film RJOVENJE ob 10. uri, ob 17. in 19. uri amer. barv. srhljivka SAMA V NOČI. 25. januar, angl. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 10. uri, ob 17. in 19. uri, hongkon. barv. karate film PESTI IN KREMPLJI. 26: januar, slov. barv. mlad. film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 10. uri, ob 17. in 19. uri ZAPRTO! KINO PLAVŽ 20. januar, amer. barv. srhljivka LABORATORIJ ZLOČINA ob 18. in 20. uri. 21. januar, amer. barv. pust. film PEKLENSKI ANGELI ob 16. uri, ob 18. in 20. uri jug. barv. komedija TE­ SNA KOŽA. 22. januar, amer. barv. komedija HERBIE POTUJE V MONTE CAR- LO ob 10. uri, ob 16. uri amer. barv. pust. film PEKLENSKI ANGELI in ob 18. in 20. uri TESNA KOŽA, jug. barv. komedija. 23. januar, špan. barv. pust. film ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE ZAHVALA Vesel sem bil vašega vabila, da smo se ob letu srečali in malo po- kramljali. Hvala za prijetno počutje med vami in nenadejano novoletno darilo. Štefan Jelovčan upokojenec Kovinoser- visa ZAHVALA Sodelavcem TOZD Strojne delav­ nice se zahvaljujem za novoletno če­ stitko in jim želim veliko delovnih uspehov v letu 1984. Janez Šlibar ZAHVALA Društvu upokojencev Javornik- Koroška Bela se zahvaljujem za pre­ jeto čestitko ob novem letu. Društvu želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Julij ana Pokelšek ob 16. uri, ob 18. in 20. i i amer. barv. glas. film ROKERJI. 24. januar, amer. barv. pust. film RJOVENJE ob 16. uri, ob 18. in 20. uri S.H.E. - ONA TO DELA BOLJŠE. 25. januar, angl. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIKI ob 16. uri, ob 18. in 20. uri ZAPRTO! 26. januar, slov. barv. mlad. film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 16. uri, ob 18. in 20. uri amer. barv. srhljivka SAMA V NOČI. KINO DOVJE 22. januar, amer. barv. komedija HERBIE POTUJE V MONTE CAR- LO ob 16. uri, ob 19. uri franc. barv. komedija KLETKA NOROSTI. 26. januar, nem. barv. glas. film POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA ob 19. uri. KINO KRANJSKA GORA 20. januar, nem.-jug. barv. film MED JASTREBI ob 17. uri. 21. januar, amer. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIKI ob 19. uri. 24. januar, angl. barv. pust. film FLASH GORDON ob 19. uri/ RAZSTAVNI SALON D0LIK JESENICE V dneh od 14. do 25. januar­ ja razstavljajo likovna dela ti­ rolski slikarji in kiparji: Fritz Berger, Siegfried Gitterle, Walter Honeder, Erich Keber, Adolf Luchner, Wol£gang Luchner in Heinrich Tilly. Razstava je odpra vsak dan, razen nedelj in praznikov in sobot popoldan od 10. do 12. ure in od 16. ure do 18.30. Na Plavžu (foto I. Kučina) PREPRIČLJIVO PRVI Ol.IMFI.JA - JESENICE 5:7 (2:5, 22, 1:0) Hala Tivoli V Ljubljani, gledalcev 2.500, sodniki Djokič (Bg), Andrejka (Prevoje) in Lešnjak (Lj); strelci: 1K) Sekcij 7 min., 1:1 Klemene 7,12 Klemene 10,22 B. Lo- movšek 10, 22 Klemene 13, 2:4 Klemene 15, 2:5 Klemene 19, 2« Bešič 22, 3« Hiti 27, 3:7 Borse 36, 4:7 Hiti 37, 5:7 Rezek 52, kazenske minute: Olimpija 6, Jesenice 16 min. ^ Jeseničani so tudi v zadnjem dvoboju »regularnega« državnega prvenstva proti Olimpiji — pred »super finalom« — do­ kazali, da so precej boljši. Znatno oslab­ ljeni, med drugim v vratih ni bilo Pret­ narja, so v prvi tretjini povsem nadigrali domačine. Se zlasti sta se izkazala Bešič in Klemene, ki sta na ledeni ploskvi hale Tivoli delala, kar sta hotela. Tudi ostali igralci so dali vse od sebe in igrali zelo dobro, vendar so bili v senci dveh izred­ nih hokejskih mojstrov. Še posebej je po­ trebno pohvaliti zelo dobrega rezervnega vratarja Češnjaka, ki je imel v zadnjih se­ zonah bore malo možnosti, da bi se uve­ ljavil kot vratar jeseniškega moštva. To­ krat je hrabro sprejel težo odgovornosti na svoja pleča in je nalogo opravil zelo dobro. Rekli smo, da je bil začetek v slogu Je­ seničanov, v nadaljevanju pa so gledalci videli manj atraktiven hokej, kajti ni manjkalo napak na obeh straneh, vendar pa je bilo razburljivih trenutkov na pre­ tek. Zmaga Jesenic (tretja v prvenstvu in peta v sezoni 1983—84) je bila tudi tokrat povsem zaslužena, če pa dodamo še to, da so nastopili precej oslabljeni, pridemo do zaključka, da bi dvajsetkratni prvaki morali osvojiti letošnji naslov državnega prvaka, ki bi bil že enaindvajseti po vrsti. Seveda ob tem ne smemo pozabiti, da je takšno stanje v tem trenutku, da pa je vprašanje, kako bo čez dober mesec, kajti prva tekma super-finala med Olimpijo in Jesenicami bo šelerv soboto, 25. februar­ ja- Ce na kratko pregledamo, kaj se je do­ gajalo v letošnjem državnem prvenstvu, ni potrebno biti poseben poznavalec ho­ kejskih dogajanj pri nas, da bi vnovič ugotovili, da imamo v resnici le dve kva­ litetni moštvi — Olimpijo in Jesenice, vsi ostali konkurenti pa so s svojo kvaliteto daleč zadaj. Znova se postavlja vpraša­ nje, ali ni že čas, da bi v našem tekmoval­ nem sistemu, še zlasti v prvi zvezni ligi, nekaj menjali? Predvsem to, da bi v ligi ne bilo nekaj izredno nekvalitetnih mo­ štev, ki vanjo tudi ne sodijo. To vprašanje 1 je prisotno že nekaj časa, vendar tisti, ki odločajo o našem hokeju — žal so to kot kaže slabi poznavalci pravega hokeja — težijo bolj k številu moštev, kot h kvali­ tetnemu dvigu jugoslovanskega hokeja. JESENICE - MEDVEŠČAK 6:4 (2«, 12, 32) Dvorana v Podmežakli, gledalcev 300, sodniki Jakič (LJ), Mlakar in J. Vister (JES); strelci za Jesenice so bili: Hafner, Suvak in Bešič po 2; kazenske minute: Jesenice I, Medveščak 2. min. Čeprav so domačini nastopili brez Pretnarja, gostje pa brez nekaterih ključ­ nih igralcev, so se naši morali ob koncu boriti za zmago. V "54. minuti je bilo na­ mreč 4:4, kar je posledica povsem lagod­ ne igre domačinov, po vrhu pa velikega podcenjevanja. Za slabo predstavo resnično ni opravičila, vendar pa je vse- i eno potrebno povedati, da si tudi dvajset­ kratni prvaki lahko privoščijo spodrsljaj, kajti z njihovimi igrami v letošnji sezoni in prvenstvu smo lahko povsem zadovolj­ ni. Lestvica po dveh delih državnega pr­ venstva, pred »super finalom«: 1. Jesenice 6 6 0 0 6621 16 2. Olimpija 4 2 0 2 23:19 7 3. Medveščak 6 1 0 5 12:36 4 4. C. zvezda 4 10 3 1126. 3 Kot kaže se bo drugi del državnega pr­ venstva končal za »zeleno mizo«, kajti Crvena zvezda ni dopotovala v Ljubljano in bo najbrž to srečanje registrirano s 5:0 za Olimpijo. Ker pa so enako storili Ljub­ ljančani in niso odpotovali v Beograd, bo­ do tudi oni najbrž doživeli poraz z 0:5. Kaj takšnega ne bi bilo nič nenavadnega, če to neodgovornost ne bi na lastni koži občutil Medveščak, ki je »uradno« osvojil tretje mesto, če pa bo prišlo do takšnega razpleta, ki ga predvidevamo, pa bo ime­ la Crvena zvezda namesto sedanjih tri kar pet točk in bo na tretjem, Medveščak pa na četrtem mestu. KRANJSKA GORA PETA SPARTAK - KR. GORA 4:13 (2:5, 2:4, 0:4) PARTIZAN - KR. GORA 7:6 (2:1, 3:2, 2:3) Kdo bi se nadejal, da bo Kranjska gora ob koncu zasedla peto mesto v državnem prvenstvu. V spominu imamo še polemi­ ke pred začetkom prvenstva, ali naj Kranjskogorci nastopijo v prvi ligi ali ne? Res je bilo in je še vedno vprašanje de­ nar, toda Kranjskogorci so na najboljši način dokazali, da so upravičeno v družbi najboljših. Moštvo, ki je sestavljeno iz- nekaterih starejših in mladih igralcev, med katerimi se še posebej odlikujejo Ti- šler, Smolej, Šefič, Kurbos in še nekateri, je v letošnjem prvenstvu dokazalo, da vloženi denar ni bil slabo naložen. Zlasti ' mladi, tisti, ki bodo v naslednji ali kateri izmed prihajajočih sezon oblekli dres pr­ vega moštva Jesenic, so nas prepričali, da v Podmežakli raste nadarjeni rod mladih hokejistov. Res je škoda, da so tisti nad- poprečni v glavnem napadalci, kajti dol­ go vrsto let je bolezen jeseniškega hokeja obramba. Vendar je še čas, da bi to napa­ ko popravili. Skratka, z delom, odnosom in rezultati Kranjske gore smo lahko povsem zado­ voljni. Lestvica B skupine: 1. Kr.gora 5 4 0 1 54:17 12 2. Cinkarna 5 3 0 2 38:18 9 3. Partizan 5 3 0 2 24:35 8 4. Spartak 5 0 0 5 14:60 1 D. REKREACIJA NA DRSALIŠČU V PODMEŽAKLI V času šolskih počitnic bo od 23. januarja do 5. februarja drsa­ lišče rezervirano za rekreativno drsanje mladih v naslednjem ča- suv — vsak dan od 11. do 13. ure, — v sobotah, 28. januarja in 4. februarja, po rednem razporedu od 14. do 16. ure, — v nedeljah, 29. januarja in 5. februarja, po rednem razporedu, od 14. do 16. ure in od 17. do 19. -ure. jz pjsaj.ne ŠD Jesenice PIONIRJI JESENIC - PRVAKI GORENJSKE Po več letih so Jesenice - zopet dobile primat ha Gorenjskem, in sicer pri naj­ mlajših. Namiznoteniški klub SAVA iz Kranja je bil tokrat organizator ekipnega prvenstva Gorenjske za pionirje, ki je obenem tudi polfinale prvenstva Sloveni­ je. Na prvenstvo Slovenije se namreč uvr­ stijo samo prve tri ekipe iz regijskega pr­ venstva. Na prvenstvu je nastopilo osem ekip iz Triglava in Save iz Kranja ter Jesenic in Murove. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini po štiri igralce in so igrale med seboj vsaka z vsako. Po dve pFvouvrščeni ekipi iz vsake skupine sta nato igrali fi­ nale, prav tako vsaka z vsako. Ekipa Jesenic I, v postavi Ferbežar- Nemartič, je brez poraza osvojila prvo J mesto in s tem naslov ekipnega prvaka Gorenjske. Najboljši igralec je bil Joži Nemanič, ki je premagal vse nasprotnike. Na drugem mestu je ekipa Save iz Kra­ nja, na tretjem Jesenice II v postavi Pem-Šmitran, četrta pa Murava I, ki je v polfinalu izločila Triglav I. Istočasno je bilo na Jesenicah v organi­ zaciji NTK Jesenice izvedeno ekipno pr­ venstvo Gorenjske za pionirke. Nastopilo je šest ekip. Zmagala je ekipa Triglav I pred Jesenicami I, za katere so nastopile Markež B., Šavor L. in Smolej M. Tretja je bila ekipa Triglav II, četrta Jesenice II, peto in šesto pa si delita ekipi Murova I in II, ki sta tokrat nastopili prvič. KLUBSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA ASFALTU Kegljaški klub na asfaltu razpi­ suje klubsko prvenstvo za leto 1984. Pravico do nastopa imajo vsi, ki plačajo članarino in takso za tekmovanje. Taksa in članarina je 250.00 dinarjev. Zaželjeno je, da se prijavi čim več tekmovalcev. Po­ sebno pozivamo mlatie, ki imajo voljo in željo do kegljanja, ravno tako ženske in starejše člane. Sistem prvenstva: najprej se. meče 2 x 100 lučajev za kvalifika­ cije, najboljših 18 ali 12 pa meče potem še 4 x 200 lučajev. ^ Prijave do 28. januarja sprejema Betka Novak na kegljišču vsako dopoldne in popoldne..Pri njej se tudi vplača taksa. Razpored bo objavljen na ogla­ sni deski na kegljišču. Predvido­ ma se bo tekmovanje pričelo 2. fe­ bruarja ob 15. uri. Odbor Kegljaškega kluba na asfaltu LETNI OBČNI ZBOR PD JAVORNIK-KOROŠKA BELA Planinsko društvo Javornik- Koroška Bela vabi člane na letni občni zbor, ki bo v soboto, 21. ja­ nuarja, ob 19. uri v dvorani doma Julke in Albina Pibernik na Ja- vorniku T običajnim dnevnim re­ dom. Po občnem zboru bo planin­ ski družabni večer. NOVA ZMAGA ČLANOV MIRNA — JESENICE 85 : 89 (38:41) Mirna, telovadnica osnovne šole, gle­ dalcev 50, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Štrukelj (Mengeš). Jeseničani nadaljujejo s serijo zmag. V tem kolu so v gosteh premagali moštvo Mirne. Gostje so odlično začeli, potem pa so domači prevzeli pobudo in vodili večji del prvega polčasa, največ z devetimi to­ čkami. Proti koncu polčasa pa so se Jese­ ničani zbrali in na odmor' odšli s tremi točkami prednosti. V drugem polčasu so domači ob bučni podpori sicer maloštevilnih gledalcev po­ izkušali še enkrat narediti preobrat. V dramatičnem finišu pa so jeseniški igral­ ci z mirnejšo igro le obdržali prednost in zasluženo zmagali, čeprav je nekaj igral­ cev nastopilo poškodovanih. Za Jesenice so v Mirni igrali: Domevš- ček 5, Malkoe 4, Rizvanovič, Jelovčan 10, Berginc 1, Lunder 19, Smolej 32, Brgant, Trifkovič 16 in Narobe 2. Naslednjo tekmo bodo košarkarji Jese­ nic igrali doma, in sicer šele 4. februarja ob 19.30 v telovadnici ŽIC. V četrtek, 12. januarja, je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD Valjarna bluming stekel organiziral tek­ movanje v streljanju z zračno puško za delavke in delavce TOZD. Tekmovanje je potekalo v zelo lepo urejenih prostorih Strelske družine Triglav na Javorniku. Prvi trije uvrščeni so: MOŠKI: 1. Vinko Rabič 149 točk, 2. Stanislav Dereani 133, 3. Marjan Pristov 131 točk. ŽENSKE: 1. Karla Celarc 85 točk, 2. El- za Pernuš 48, 3. Erika Sušnik 39 točk. Prvi trije uvrščeni so prejeli diplomo. Tekmovanja se je udeležilo 31 moških in pet žensk in prav škoda je, da ni bila udeležba na tem koristnem in zanimi­ vem športnem tekmovanju večja. Organizacija tekmovanja je uspela Husein Kljunič OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V ATLETIKI Šolsko športno društvo osnovne šole Tone Čufar, njegov mentor je tovariš Šurc, je priredilo občinsko prvenstvo os­ novnih šol v atletiki. Tekmovanje je bilp 22. Ln 23. decembra lani. Prvi dan so tek­ movali učenci 5. in 6. razredov, drugi dan pa 7. in 8. razredov. Na tekmovanju so so­ delovale osnovne šole iz Kranjske gore, Koroške Bele in Žirovnice ter osnovni šoli Tone Čufar in Prežihov Voranc z Je­ senic. Učenci so se pomerili v treh discipli­ nah: v teku na 20 m, troskoku z mesta in suvanju težke žoge. V posamezni disci­ plini je vsaka šola lahko prijavila pet tek­ movalcev. REZULTATI PRVEGA DNE (5. in 6. ra­ zredov) - DEČKI: TEK 20 m: 1. Mladen Trstenjak — Kranjska gora 3.77; SUVANJE TEŽKE ZOGE (MEDICIN- KE): 1. Aleš Dobravec — Kranjska gora 9.97* TROSKOK: 1. Marko Koder — Kranjska ^ora 720; DEKLICE: TEK 20 m: 1. Ksenija Mavric — Žirov­ nica 3.86; SUVANJE TEŽKE ŽOGE (MEDICIN- KE): 1. Senada Huseinbašič — Tone Ču­ far 9.98; TROSKOK: 1. Mateja Tavčar T- Žirov­ nica 6.78. EKIPNO (dečki in deklice): 1. Žirovni­ ca 106 točk, 2. Tone Čufar 84, 3. Kranj­ ska gora 75, 4. Prežihov Voranc 71,5. Ko­ roška Bela 62 točk. REZULTATI DRUGEGA DNE (7. in 8. razred) - DEČKI TEK 20 m: I.' Borut Andrle — Žirovni­ ca 3.44; MET TEŽKE ŽOGE (MEDICINKE): 1. Edin Čelebič — Prežihov Voranc 12.94; TROSKOK: 1. Iztok Cafuta — Kranj­ ska gora 824; DEKLICE: TEK 20 m: 1. Darja Ljubojevič — Pre­ žihov Voranc 3.80; TROSKOK: 1. Romana Kučina — Ko­ roška Bela 6.75; SUVANJE TEŽKE ŽOGE (MEDICIN­ KE): 1. Alenka Vidic — Žirovnica 12.86. EKIPNO (dečki in deklice): 1. Žirovni­ ca 110 točk, 2. Prežihov Voranc 104, 3. Koroška Bela 88, 4. Kranjska gora 84, 5. Tone Čufar 40 točk. Snezana Dejanovič, novinarski krožek "COŠ Tone Čufar MEDRAZREDNO TEKMOVANJE V KOŠARKI V OŠ TONE ČUFAR Učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole Tone Cufar so odigrali medrazredne tek­ me v košarki za prvo polletje. V ekipah je sodelovalo 116 učencev iz 15 oddelkov. VRSTNI RED: 5. razredi: 1. 5.B, 2. 5.Č, 3 5.C in 4. 5.A. 5. B je nastopil v postavi: Košir, Koran- ter, Fajkovič, Črv, Turkeš, Gasar, Kačare- vič, Brus, Varek, Zupan in Rebolj. 6. razredi: 1. 6.A, 2. 6.B, 3. 6.C in_4. 6.Č. Za 6.A so igrali: Kljajič, Karahodžič, Jovičič, Malkoč, Hiršenfelder, Klinar, Se- rafimov, Pust, Novak, Ilenič, Cvetko, Do- movšek, Tomakič. 7. razredi: 1. 7.C, 2. 7.C, 3. 7.B in 4. 7 A. Sedmi C so predstavljali: Varek, Crn- kič, Petač, Petrov, Vengar in Alibašič. 8. razredi: 1. 8.B, 2. 8.C in 3. 8.A. Za 8.B so igrali: Frelih, Naumovski, Pi- lipovlč, Cerne, Katar in Naumovski. Največ košev so dosegli: 1. Kačar 8.B 37, 2. Ališič 8.C 34, 3. Balič 8.C 31, 4. Na­ umovski 8.B 28, 5. Cabrič S A 23 itd. Bodoči jeseniški as (foto F. Sluga) VEČ KOT 300 TEKMOVALCEV NA JUBILEJNEM SMUKU KARAVANŠKIH KURIRJEV Letošnji 30. jubilejni smuk karavanških kurirjev NOB je kljub najrazličnejšim te­ žavam le uspel v zadovoljstvo vseh. Na • Pristavi v Javorniških rovtih, kjer je bila vedno doslej ta množična spominska smučarska prireditev, je bilo tokrat pre­ malo snega in so se prireditelji, krajevni odbor ZB NOV in TVD Partizan Javor- nik—Koroška Bela, naposled odločili, da smuk le izvedejo, in sicer na smučišču v Podkorenu. V nedeljo pa žal tudi v Pod­ korenu ni šlo brez težav z vremenom. Najprej je deževalo, nato močno snežilo, šele ob zaključku tekmovanja se je zve- drilo. Tudi letos je bila udeležba na smuku množična, saj je nastopilo več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk iz osnovnih šol, borčevskih organizacij, ZSMS, terito­ rialnih enot, JLA, milice; carine in dru­ gih organizacij z jeseniške občine in tudi drugih krajev Gorenjske. Tako je bil tudi jubilejni smuk prava množična spomin­ ska manifestacija, s katero vsako leto po­ častijo spomin na 51 padlih kurirjev NOB v Karavankah. Tekmovanje je odprl predsednik občinskega odbora ŽZB NOV Jesenice Jože Ulčar, delegacija pa je od­ nesla venec k spomeniku padlim kurir­ jem v Med jem dolu. Pokroviteljstvo nad jubilejnim smu­ kom pa je prevzela Skupščina občine Je­ senice. Tokrat je bilo tekmovanje izjemoma v Podkorenu, v prihodnje pa bo smuk seve­ da na starem mestu, to je na Pristavi. Tekmovalci so se pomerili na dveh pro­ gah, lažji progi »kurir« in težji progi »bo­ rec«. V kategoriji osnovnih šol je tradicio­ nalni prehodni kip borca osvojila ekipa osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora. REZULTATI: OSNOVNE ŠOLE-UČENKE od 1. do 4. razr.: 1. Sandra KOTNIK (Kranjska go­ ra) 1.01,66, 2. Manca KLINAR (OŠ Tone Čufar Jes.) 1.10,10, 3. Eva MACUN (OŠ Kr. gora) 1.10,39. UČENCI: 1. Uroš OMAN 5627, 2. Mar­ ko KLOFUTAR 58.04, 3. Dejan KOŠIR 1.00,60 (vsi OŠ Kranjska gora). UČENKE od 5. do 8. razreda: 1. Romana KOTNIK 55,09, 2. Vesna DOLŽAN 55,48, 3. Romana ŠKRILEC 56, 13 (vse OŠ Kranjska gora). UČENCI: 1. Jure KOŠIR (OŠ 16. de­ cember Mojstrana) 50, 86, 2. Gregor GA­ SAR (OŠ Kranjska gora) 50.89, 3. Bor ROJNIK (OŠ Prežihov Voranc Jes.) 51.48. EKIPNO: 1. OŠ Kranjska gora 5.54,77, 2. OŠ Tone Čufar Jes. I. 6.04,74, 3. OS Mojstrana 6.0727. ORGANIZACIJE ZB NOV POSAME­ ZNO: 1. Janko ŠEKLI 55,71, 2. Franc GA- ŠPERIN 58.57 (oba Kranjska gora), 3. Jo­ že KLINAR (Planina pod Golico) 59.33. EKIPNO: 1. ZBNOV Kranjska gora 1.54,28, 2. ZB NOV Bled 2.26,03. OOZSMS — MLADINKE: 1. Pika MLAČNIK (BI. Dobrava) 1.15,74, 2. Tanja BORŠTNIK (Center usmer. izobr. Jes.) 1.18,11, 3. Radojka BERLISK (CUIJ) 1.18,82. EKIPNO: Center usmerjenega izobra­ ževanja Jesenice 3.36,93. MLADINCI: 1. Aleš VIDIC 52,80, 2. An­ drej GASAR 54,03 (oba 00 ZSMS Kranj­ ska gora), 3. Tine MULEJ (OO ZSMS Zgo- ša) 55,49. EKIPNO: 1. OO ZSMS Kranjska gora I. 2.42,62, 2. OOZSMS Zgoša 250,76, 3. OO ZSMS BI. Dobrava I 2.5526. Enote TO, ZRVS, JLA: 1. Dušan GRA- ŠIČ (VP Kranj) 57,56, 2. Tomaž POGAČ­ NIK (TO Radovljica) 58,93, 3. Aleš DOR- NIK (ZRVS Tržič) 59,14. EKIPNO: 1. TO Radovljica 3.00,40, 2. TO Jesenice 3.04,59, 3. VP Kranj I. 3.07,55. Milica, carina, mejna milica, graničar- ji, CZ: 1. Igor POTOČNIK (PM Kranjska gora) 1.01,61, 2. Stane RAZINGER (CZ Hrušica) 1.01,92, 3. Marjan JAKŠE (PM Kranjska gora) 1.03,04. EKIPNO: 1. PM Kranjska gora 2.04,65, 2. CZ Hrušica 2.08,49, 3. Carinarnica Jese­ nice 2.09,91. J. R. SMUČARSKI TEKI ZA BEŠTROV MEMORIAL SK Triglav Kranj je na Jezerskem or­ ganiziral drugo tekmovanje v smuačr- skih tekih v sezoni 1983/84. Organizacija ' tekmovanja je bila dobra, med tekmova­ njem pa je rahlo snežilo, kar je povzroča­ lo težave pri izbiri maže. Na tekmovanju so nastopili tudi tekmovalci iz jeseniške občine, in sicer iz SK Kranjska gora in SD Rateče. REZULTATI: Ml. mladinke (5 km): 1. Ivi Bešter SK Triglav 18.12,5 ... 3. Tatjana Mlinar SD Rateče 19.43,0; Ml. mladinci (8 km): 1. Iztok Raišp SK Pohorje Hoče 25.04,7, 6. Joško Kavalar SD Rateče 28.39,4, 7. Alojz Cizelj 29.25,4... 16. Tomi Komac 31,36,17, 18. Matjaž Gracer 32.36,6 ... 20. Gorazd Ma- lenšek 33.05,9 ... .— vsi SK Kranjska go­ ra... 22. Primož Podlipnik SD Rateče 33.27,1: St. mladinci (10 km): 1. Janez Klemen- čič SK Triglav 31.23,7, 2. Robi Kerštanj 31.33,8 ... 14. Tomaž Butinar 35.03,4 ... 28. Matej Mlinar 37.17,2 - vsi SD Rate­ če ... 30. Mladen Trstenjak SK Kranjska gora 37.50,6; Ml. člani (15 km): 1. Marko Gracer 48.18,3, 2. Dejan Mašovič 40.04.1, 3. Darko Tarman 50.34,5 — vsi SK Kranjska gora; Pionirji (3 km): 1 Mladen Trstenjak 12.33,7 ... 8. Sandi Vidovič 12.59,2 ... 20. Roman Slivnik 14.05,3 ... 24. Igor Cor- nachini 14.38,4... 30. Jernej Erlah 14.30,3 ... 35. Dean Mezek 16.472 — vsi SD Rateče; Ml. pionirke (3 km): 1. Tjaša-Žunkovič SK Kranjska gora 12.00,6... 6. Katja Kajžar SD Rateče 14.44,5; St. pionirji (5 km): 1. Borut Nunak SK Triglav 17.00,8... 4. Peter Kiofutaar 18.08,6 .... 7. Igor Oman 18.35.5 ... 10. Sa­ šo Zunkovič 18.44.7 — vsi SK Kranjska gora. St. pionirke (5 km): 1. Jelena Grajf SK Pohorje Hoče 19.25,9 ... 11. Maja Kun- stelj 22.47,4... 17. Katarina Smiljič 23.36,6 obe SK Kranjska gora. EKIPNO: 1. Triglav 102 točki ... 4. SK Kranjska gora 47 točk ... 6. SD Rateče. 40 točk. F. Kajžar Prodajni oddelek JESENIŠKI KEGLJAČI NA LEDU NADALJUJEJO Z USPEŠNIMI NASTOPI Po velikih uspehih v letu 1983 jeseniški kegljači na ledu tudi v letošnjem letu na­ daljujejo z uspešnimi nastopi na doma­ čih tekmovanjih, dosegli pa so tudi že več pomembnih mednarodnih uspehov. Ekipa Krivec je sodelovala na dveh turnirjih v Italiji, kjer je nastopilo 30 ekip iz ZRN, Italije, Avstrije in Jugoslavije. Prvi dan je ekipa zasedla šesto mesto, drugi dan pa je premagala vse nasprotni­ ke in osvojila prvo mesto. Za ekipo so na­ stopili Milan Krivec, Ivan Čelik, Milan Radanič, Bogo Šolar in Franc Čampa. Ekipi Svetina in Borovlje pa sta sode­ lovali na mednarodnem turnirju v Av­ striji, kjer je nastopilo 26 ekip. Ekipa Svetina je zasedla sedmo, ekipa Borovlje pa 13. mesto. Turnirji in tekmovanja pa se vrstijo tu­ di doma. Za Gmajnico v Kranjski gori je bil mednarodni turnir, ki ga je organizi­ ral kegljaški klub tega kraja. Nastopilo je 11 ekip, zmagala pa je ekipa Murke z Je­ senic. V nedeljo pa je bil v dvorani v Podme­ žakli mednarodni turnir pod pokrovitelj­ stvom ekipe Svetina. Tudi na tem turnir­ ju je bila najboljša jeseniška ekipa Mur­ ka. Na ledeni ploskvi v Podmežakli pa po­ tekajo tudi kvalifikacije za nastop na le­ tošnjem evropskem prvenstvu, ki bo marca v ZRN.' Nastopa pet najboljših ekip s slovenskega prvenstva, na evrop­ sko prvenstvo pa bodo odpotovale tri. Po štirih kolih vodi ekipa Murke pred ekipo Vatrostalna in ekipo Piber z Bleda. J. R. OBVESTILO ŠAHIST0M Odbor šahovskega društva ob­ vešča svoje člane, da bo hitropote- zni turnir za januar v soboto, 21. januarja, ob 17. uri. Odbor SD STRELSKO TEKMOVANJE DELAVCEV TOZD VBŠ