UtQ LUID. ifeWIKO 61.
V Uuwirai, v neffeUo 15. marca 1925.
cena Din r
vsak d ja poioldaa, isvzeail asialja U aritalk». — fasariü: do 33 pefli • 5 D, d& 103 vtcl
3 ö 50 p. večji inserati petii vrsta 4 D; notica, poslano, iziave. rekla tj preklici bese i a 2 O. — Popust po dsgo-vom. — tnserafni davek posebej. — n Slovanski Jfarsd" velja letao v Jugoslavija 240 D, za fcrasamsivo 360 D.
i
Vara^atitve: Saatlava alles Sie*. S, erltllägs. — Tclafoa ste t. J54, Hredalstaes Kasflova alles št. 5, 2. ssastrdsi*. — Te!*!o& t €
PoStnlna plaCana v gotovini«
V smislu § II. družbe nit pravil se sklicuje
dni občni zbor
>elniške družbe Narodne tiskarje v LjubJfani na ponedeljek ?^STca 1925 ob 17. uri ▼ ured-sl^ks prostore, KnaEova ulica 5.
Dnevni red:
f. Nagovor. !
2. Porodilo upravnega odbora o r. slovo n'zui letu 1924 in predložitev letne bilance za dan 31. decembra 1924.
3. Predlogi upravnega odbora glede po* Xüxyc čVtega dobička L 1924.
4. Slučajnosti.
O t o rn b a r § 16 družbenih pravil: ICdor ioče na občnem zboru gIaso\'ari, mora tvo.io ^drlnieo vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v drvžbeno blagajnico.
Upravni odbor Narodne tiskarne
Politične sile v (talili.
m
Ob Novem l:tu je Italijanska kraljestvo preživljalo hude čase. Mateotfi-feva afera je dosegla vrhunec. Opozicija j« precej močno pritiskala po časopisju m.fjuto naoadala Mussolini "a. fašistovsko vlado. V parlamentu so Mussolini ju odražali pr.-slušncst najuglednejši državniki stare Italije. Orlando, Salandra, Oi-o£tii Rimska viada je že olisvala pred pritokom javnejsi mnenja. Mussolini je obljubljal normalzacijo, rotil ekstremi-ste. Zdelo se je, da se ponovi Mussolini-jeva neodločnost pred odločilnim ukrepom. Vsak dan so pričakovan" "radec fantovske vlade. Ko ra je bila nevarnost naivna, rešitev pred durmi, se je obrnil Mussolini proti vetru in zaukaznl pritisk na opozicijo, proti opozicijcnalnemn iisku, napram onnz*cijona!nim orga" za-ciiam. Po celi Italiji so se razpuščala faslstovski stranki nasprotna udruženja. tisk je polici a pl?n;Ia do mile volje. Opozicija ?e ntihnila. rainrvo v časopisju, potem tudi s politično akero. Pritisk vlade ie bil premočan, nevarnost novega fas^siovsk^ga »vala« prevelika!
Odločna MussrT-niieva roteza ie zalegla. Ali pa je tudi koristila. Ali pa bo njen odoor proti Opozfcifi in fta^ran^ke-?nn javnemu mncn'u stalen in uspešen? To je drugo vprašanje!
Vsak pritisk doseže trenotne uspehe! Za pritiskom rooraio stat? velike ijfefe, zan^sna K^la. ideali. Ali razpo-lav'g drmašnii faš;zem z ideali? To je glavno, od tega. rd zavorevama Tudske-g* mnenja in od ideaPz;^anja ljudstva zavisi usoda fašizma Nikdar od parme-sečnega pritiska ra opozicijo, na časo-oisje ali na opozicijonalno akcijo.
Nepristranski opazovalec sedanie Italre konstatira z lahkoto, da se mase upirajo fašistovskim metodam, da mu ka?e*o hrbet, da odppda italijansko javno mnenje, zlasti iutepgenca. Države ni mogoče vladati zgolj s silo. za s;Io In avtoriteto mora;o stati rnt~1:*renčne Sile, mora stati cvet naroda S?la in avtoriteta se mora oborožit' z ideali. Brez idealne hrbtenice ni moči vzdržati nobene vlade v sodobni drŽavi.
Ta resnica pomeni živnensko vprašanje tudi za italijanski fašizem. To pa, kar se danes zbira okoli fašizma, ni več italijanska fntePgenca, nt več naciionali-stičra omladina, ma^eč so partizanski arivisti. ki se okoriščajo s fašistovsko vlado in s fašistovsko izkaznico.
Nekoč je fašz-rn navduševal Italijansko javnost z velikimi Ideali. Prepreči je komunistično revolucüo ter oznanja! podrobno cteTo v korist velike, mladostjo sveže Italne.
Ko so faSisfi ubili komunizem, je nastalo vprašanje, kam sedaj? Logično je h'lOy da se je pretvoril v vladno stranko, v stranko, ki je prevzela državno oblast ter hotela reorganizirati italijansko državo. Namen je bil dober, toda sredstva nepopolna. Mesto doslednega. liheralištiKnega in svobodoljubnega dela v prospeh itali;anskega naroda, je fašizem uvedel diktaturo nad javnim mnenjem, imorabil je metode vladanja, ki niso mrajale italijanskim tradicijam. Italijanske Iberali^tične tradiere In italijanska inteligenca sta preveč prežeti s svobodcljubliem!
Dr. Trumbič pripravlja revolucijo ?
Za republiko in federacijo! — skimi revolucij Dnarji in se
»La Federation Balkarri-ue« 35 dne 1. marca t. L štev. 15 je priobčila Članek »Hrvatska po volitvah«, v katerem čita-mo ta-le stavek:
»Predstavitelj* hrvatskega meščanstva so bili izvoljeni na listah HRSS, ker so se Iz'avili sporazumni s političnimi principi stranke, a bivši minister zunanjih del dr. Ante Trurrbič ie bil izvoljen v Zagrebu, Osjeku in Varaždinu s plebiscitarno veČino in sicer potem, ko je izavil. da Je repnb^V* fn federac'Sa cd°na mož«a pot političnega dela In uspeha na Hrvatskem.
Morda bo v najkrajšem čas« fadt Trnmblč sprefel In javno zastopal tezo. kf |o v privatnem živr|ensn ?n v cz'cem krogu port"Čn?Ii pr!jaAe'Iev Odločno brani namreč da se s parlamentam'm delom v ti državi re da nlčessr doseči, marveč da le treba zbrati nnrod, sklen'tf spora-zon z vsemi revo'nclonarnJmi s'fami na Balkana in v od"oČ?mem momenta — 5 s?'o prevzeti cb'ast ?n vlado.c
Tako piše »La F^d^ration Balkan!-
Dr. Trumbič se združi z balkan-polasti državnega krmila!
one«, ki je v najmtimneiših xvezah z Ra-dičevo stranko, — saj so nosamni njen! poslanci tudi sotrtidniki te revolacijo-narne revije, — in gotovo'4očno pozna mi^lienje in raznoloženje merodajnih či-nitePev tako v HRSS, kakor tudi v HZ.
Dr. Trumbič se je torej kot vodja takozvane Hrvatske Zajcdnice, ki pa se je vtopila v Radičevo stranko, izjavil ne samo za repubf!ko in federac'jo, marveč smi'e celo naklepe, da se združi z vsemi balkanskimi revolucionarji In se s krvavo meščansko vofoo polasti državnega krmi'a!
Dr. Trumbič ima potemtakem Še da-lekosežnejše načrte kakor Radič, a ga vkjjub temu smatrajo za manj nevarnega. Ali je to upravičeno?
Ako je res, kar poroča o njegovih nazorih glasilo balkanskega revolucfjo-rarnega komiteta. potem bi pač kazalo, da si venTkac'lski odbor v parlamentu rekoPko pobfiž;e og*eda gospoda dr. Trumb'ca in temeljito pretidari, ako kaže overoviti njegov mandat.
Železniška nesreča pri Slavonskem Brotfu.
Ljubljanski brzovlak skočil s t"ra. — Nobenih človeških žrtev. — Potrgane telefonske in brzojavne zveze,
— Zagreb. 14. marca. (Izv.) Danes okoli 3. z;utrai se je dogodila ne daleč
od Slav. Broda med postajama Sibmj in Orijovac železniška nesreča, ki je povzročila znatne materialne žrtve. Ljuo-J'an^ki brzovlak. ki odhaja iz Beograda ob 20. zvečer, je vozil z navadno brzino na progi Slavonski Brod proti Sisku. — Med postajama Sibini In Orrovac v bližini sela Radavanie je skočilo več vozov s tira. Vozovi pred vsem spalni, so se prevrnili z nasip.a K sreči so se tako prevrnli. da ni^o povzročili nobenih človeških žrtev. Iz prevrnjenlh vozov so se potniki sralmh vozov s težavo spravili na prosto. Med potniki je prvi moment nastala silna panika. O nesreči obveščeni sel'aki sela Radavanje so takoj pričeli z veliko požrtvovalnostjo z rešilno akcüo. Značilno je, da so seljaki iznesli iz vagonov vso prtljago, ne da bi potnikom kaka dragocenost izumila. V vozovih so sä no večini naha"'?Ji Nemci in Romuni. Več pomikov je bilo pri t*m !aT,ko ranjemh. Iz Siska rrisnela rešilna akci'a z zdravniki je ukrenila takoj vse potrebno, da bi se tipostavil Že-Icznški promet. Brzovlak je nadaljeval vožnjo s triurno zamudo. V b^zovlaku so se med potniki r?ha?ali: poslanec ^a-mostoi. dem dr. Oliša Tad'C. ki le dobil lahke poškodbe, dalje načelnik oddelka v ministrstvu za narodno zdravje
dr. Stamrar. sin bivšega ministra za so-cijalno politiko dr.. Fran Peleš. dr. Tur-kovič \z Zagreba in član starešinstva Jugoslovenskega okela Dušan Bogu-novič. Zadnji so ostali nepoškodovani. Železniška proga je bila zaradi te nesreče na 100 m razrušena. Prvo zdravniško pomoč je nudil potnikom dr. Rat-kovič. Neki nemški potnik je dobil živčni napad.
Zaradi te železniške nesreče so danes vse brzojavne in telefonske zveze med Zagrebom in Beogradom, kakor tudi one direktne med LjubPano in Beogradom popolnoma pokvarjene m ni bila danes dopoldne telefonska zveza z Beogradom upostavljena. Vozovi, ki so skočili s tira. so namreč podrli tudi brzojavne in telefonske droge in potrgali žice. Kakor omeni^no, ni bilo nobenih človeških žrtev. Materijama škoda je znatna. Uradno škoda    ni ugotovi iena.
— Zagreb. 14. marca. CIzv) Železniški promet na progi Slav. Brod — Si-sek je sedai opoldne popolnoma upo-stavljen. Vlaki vozijo redno. Jutranji vlaki so imeli večurne zamude. Zagrebška železniška direkcija ;e danes zjutraj odpos!aTa na kraj nesreče posebno komlslio. Oficijelno poročilo zagrebške direkcije o nesreči opoldne še ni bilo Izdano,
jo Radlča popolnoma za svojega somišljenika In so pripravljeni storiti vse, da ga osvobode.
Vlom v poštni urad v Kranju,
Iz poštne blagajne ukradenih 65.000 dinarjev.
Kran?, !4. marca. (Izv.) Po Gorenjskem se zadnfe dneve vrše mnogoštevilni vlomi, ki so organizirani po načinu tržaških svedrovcev. Pred dvema dnevoma so vlomilci vlomili, kakor smo že kratko javili, v občinski urad v Tržiču. Nocoj so svedrovci pose-tH poštni urad v Kranju ter navrtali z mo» .dernim vlomilskim orodjem .»Wertheimcri-co«, iz katere so odnesli bogat plen v znesku 65.000 Din.
Hišn! gospodar g. Adolf Rohrmann, v čigar hiši se nahaja pošJni urad, je danes zjutraj, ko se je odpravljal k prvemu vlaku proti Ljubljani, ki odhaja iz Kranja okoli 5.15, začudeno zapazil, da je razbito okno pri poštnem uradu. V uradu je videl tud! goreti luč ter je prvotno mislil, da služkinja pospravlja urad. Končno je pozorneie pogleda1, v urad, opazil je. da je blagajna navrtana. O stvar! je takoj obvestil postnega slugo Lojzeta § vizija. Ta je pregledal vse prostore v uradu ter naznanil vlom orožniSkt postaji. O vlomu je bil tudi iakoj ob\Teščen upravnik pošte g. Ivan Cof.
Natančna preiskava na licu mesta v uradu je ugotovila, da ie moral vlomilec ali mogoče več vlomilcev prekoračiti Rohrman-nov vrt in nato v urad vdreti skozi okno, ki se nahaja na vrtni strani. Vlomljeno je bilo v blagajno na ta način, da Je bila navrtana z vlomPnim orodjem stran blagajne in nato Se tresorjl.
Vlom v poštni urad naravno je danes dopoldne vzbudil v Kranju splošno senzacijo. Vse dopoldne prihajajo ljudje k pošti ter povprašujejo, kako so vlomili in odnesli 65.000 Din. Vlomilci so odnesli tudi poštni uradnici zlato uro !n nož* |
Orožništvo marljivo poizveduje za vlomilcu. O vlomu je bilo obveščeno tudi policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Popoldne prispe posebna komisija, ki strokovno u£0»» lovi vse podrobnosti vloma.
Preiskaya radi veleizdaje proti
Boljševiki za Radica in njegovo stranko
Shodi v Moskvi, — Okrožnica
— ITga, 13. marca. Po poročilih Iz Moskve se sovietska vlada s;lno zanima za protest proti Stiepanu Radiču in je izdala na vodstvo kmetske internaci-jonale ukaz. naj v Rusiii in povsod v zemstvu organizira protestne skurščme proti zasledovanju rfrvatske republikanske sel?aske stranke in proti aretacij njenih voditeljev. Kmetska interra-oijonala je temu uVazu takoj ustregla in organizirala v Moskvi sam? celo vrsto protestnih sei in shodov. Prvi takšni protestni srmd s osklicaP delavci TO tovarn v takozvani Krasni Presni. Na tem shodu ie bila sprejeta resoluciJa, v kateri poš;Pa'o moskovski delavci »plam-teče pozdrave« vsem revnlucijonarnim delavcem in kmetom na Balkanu, protestirajo proti »belemu terorju« Pašič-
kominterne.--Radič komunist!
Pribičevičeve vlade v Jtigoslaviii ter zahtevajo takojšnjo osvobodite Stiepana Radiča. V drugem delu te resolucije zahtevajo, naj sovjetska vlada intervenira v Beogradu, in če treba- tudi Izs*II, da bo Radič izpuščen. Istočasno je izdala Komlterna brezžično okrožnico na vse komunistične stranke v Evrop? s pozivom, naj se pridružno protestni akciji proti belemu terorju v Jugoslaviji.
• Po poročilih, ki so došla v Moskvo, so se tej protestni akciji že pridružili: komunistična stranka v Podkarpaiski Rusiji, komunistična stranka v Nemčiji, ita!HansVa kmetska zv^za in zveza siromašnih kmetov na Češkoslovaškem. Sovjeti pričakujejo, da v kratkem prt-spo slične izjave tudi iz Franci ie. Anglije, Holandske in Belgife. Sovleti stnatra-
Ko se je fažizem polastil državne oblasti, ni vedel, kaj naj nadalje stori, opešale so mu moči in danes je med njim in vsemi zdravimi silami italijanskega naroda po našem mnenju globok prepad.
FašTzem si nastavite usodno vprašanje: ali mu uspe zavojevati zaupanje italijanskega naroda, ali bo v stanu odu-ševiti italijansko javnost za novo držav-noupraviio delo* ali bo stri odnr*r £n ne-
I zadovoljnost s fašistovskimi metodami? Eno, dve ali pa tudi večmesečne re-presalije koristijo momentano. Toda stranke ne morejo sanirati, javnega mnenja ne morejo osvojiti! To pa je bistveno za Italijansko politično moč.
Za vladanje ne zadošča avtoriteta in policija, za vsem tem morajo stati veliki moralni !n državni ideali, sicer je nasil-'e nemoralno, oa tudi politično brez-jscešnoi
— Zagreb, 14. marca. Preiskava proti Stiepanu Radiču zaradi veleizdaje se nada!"u;e z vso intenzivnostjo. Preiskovalni sod. dr. Korbler zaslišuje Radiča vsak dan dopoldne in popoldne. Zaslišani so bili svedoki. Med temi je mnogo obremenilnih prič, mnogo pa tudi takih, ki Radiča razbremeniujejo. Materija!, ki je zbran proti Radiču, je tako ogromen, da je popolnoma izključeno, da bi bila preiskava zaključena pred 2 mesecema. Radič se zelo spretno brani in zagovarja, vendar pa je opažati, da v zadnjem času ni več tako zgovoren, pa tudi ne tako samozavesten, kakor je bil še pred dobrim mesecem. Zdi se, da se zaveda, da je dokazilni materiial za njegovo krivdo tako tehten, da se bo težko ooral zločina, katerega ie obdolžen.
Kakor vse kaže. ne pride do sodne obravnave prej. kakor sredi ooletia. ako sploh pridr Radič se še vedno nadeja, da bo preiskava ustavi iena. češ da bodo to že dosegli njegovi politični prijatelji
ftFSKOCT,OVA §KA IN ŽENEVSKI PROTOKOL.
— Praga, 14. marca. (Izv.) Iz Ženeve javPajo 13. t. m.: Na seji sveta Društva narodov je izjavil zunanii minister Češkoslovaške republike dr. Beneš, da Češkoslovaška ostane zvesta svojemu podpisu, ki ga je dala k ženevskemu protokolu. Prepričan je, da je protokol popolnoma točno sestavljen, priznava pa. da so ugovori Anglije povsem upravičeni. Svet Društva narodov je sprejel soglasno od dr. Beneša predlagano resolucijo, s katero se poročilo angleškega zunanjega ministra predloži šestemu zasedanju Drurštva narodov. Ženevski protokol pride zato še enkrat na dnevni red zasedama Društva narodov. V glavnem je dr. Beneš za izvedbo razorožitve. —
ZDRAVSTVENO STANJE PISATELJA BETTAUERJA,
— Dunaj, 14. marca. (Tzv.) Zdravstveno stame pisatelja Bcttauerja se je znatno zbol Šalo. Nahaja se izven smrtne nevarnosti.
KOMUNISTIČNI IZGREDI
V NEMČIJI-
— Berlin, 14. marca. Iz Halle pore čajo: Snoči so priredili komunist! veti7; shod, na katerem so hoteli določiti kandidata za predsedniško mesto. Komunistični predsedniški kandidat Helhnanfi je hotel govorit?, toda rrišlo je do velikih izgredov mtjc komunisti in neni škimi nacionalisti. Policijski uradnik H prepovedal rieiin?annu govoril, ker jc napadal državno ustavo. Med komurri?6 in stražniki je prišlo do krvavega prt tepa. Policija je morala rabit: orožje. — Padio se več strelov. Kakor javlja po lieijsko povePniŠivo. sta bila 2 orožnik; ustreljena. Komunisti zatrjujejo, da K bilo ustrelienth sest delavcev in 30 tvš ko ramemh.
KOVINARSKA STAVKA
V ITALIJL
— MIlan. 14. marca. Pred dnevi }t tz* brjhnila stavka kovinarjev v Bresciji. od* koder se je razširila tudi na Milan. V<id$}C jo fašistovske organizacije. Industrifalcl s* upirajo povišanju- plač. Tovarne stražijo fašisti. Sedaj stavka že 20.000 delavcev. Voditelji so pripravljeni izvesti stavko do konca. Položaf kovinarjev v vsej Lombardiji Je silno slab. Treba novega konkordata med delavci in Industrijalci.
— Rim, 14. marca. (Izv.T Socijalistic, ne strokovne organizacije kovinarjev so s* pridružile stavki.   V Gorenji Italiji danes stavka do 100.000 delavcev. r
PREDSEDNIŠKE VOLOVE j
V NEMČIJI.
— Berlin. 14. marca. (Izv.T Borba «8 predsedniško kandidaturo se nadaljuje. De* ničarske stranke nameravajo postaviti lastnega kandidata v osebi generala Leitov «i Vorbecka, k! je bil znan Iz ruske fronte Socljalni demokrat je in komunisti napovedujejo, da bodo z vso odločnostjo nastopili proti tej kandidaturi. Socljalni demokratih že sedaj izjavljalo, da bodo pri drugi volft-vi kompaktno glasovali za kandidata, ki g* postavijo republikanske stranke, zagovor« jajoče weimarsko ustavo. (
ŽELEZNICARSKA STAVKA
V NEMČIJI.
Berlin, 14. marca. (Izv.)* Na Salfbn* skem začeta železničarska stavka se vedno bolj razširja. V Berlinu stavkajo vsi prožni delavci. Železniški promet je zelo oviran.
Italijanska notranja politika.
— Rim, 14. marca.
Poslanska zbor-
nica zboruje od ponedeljka. Bavila sn }v. v glavnem z notranjo politiko z očitninj? namenom, da se vzbudi »nova zanimanj« za fašizem. Govorili so razni govorniki K-šistovske stranke ;n hvalili režim.
V-seji v četrtek je bilo veliko *rr?fc* In vika. M a f i ?, komunist, je ostro napadel fašiste fn jim očitai, da. je mnogo Ijudt ki poprej niso imeli ničesar, sedaj premoč nih. Listi so poročali, da je Antaldo Mav-solini dobil ■ v dar palačo in več nstfijoaocr. Öd v. Teruzzl je dobival na leto b(ot:s<?C-Hr. dokler nf bil Izgnan !z stranke. Kom«* cije je obdolževa! Maffi tudi Flnzlja i?i Acerba. Mestoma je pretil pretek, pa so gi preprečili. Razburjenje na iasistovsk« sirani je bilo silno.
Notranji   minister  Pecerzoni   je SSM varjal notranjo polklko ha se bavit zlasi" z ukrep?  proti  tisku. P^orestira!  je proti trditvi, da je zašla Italija v lakoto Ja ss^ nost po krivdi fašistovske vlade.
Sprejet fe b?1 predlog posl. Sarma, k-odobrava notranjo politiko, s sronno ve-fčno.
Borzna poročila.
Ljnhtjansks borza danes nI posfo«ral* ZasrebŠka  borza  danes nI poslovat«.
V prostem prometu so notirall: Cur--12.01—12.03, Praga IS5.25—IS5.75, Heru york 62—62 25, London 29S—298.50, V&x\: 320.50—322.50, Miiar. »3^—355.75, TX\-0.0S79.
Inozemske bonse*
— Curlh. 14. m2;:«. Današnja borz ßeograd  S.35,  Pariz  26.72. London Newyork 516.50, Milan 21.05, Praga !5.4s Dunaj 0.ft073.
— Trst, 14. marca. Borza. Beograd 39.50—39.60. Parii; 126.25— i 26.75, Lcsdsn 117.60—117.70, Newyork 25^0—25.65, Cö* rih 4720474, Dunaj 0.5345—0.0350, Pra^ 73—73.50.
— Dunaj. 13. marca. Devize: BeoÄ'r^ö 11.395—11.435, London 34—34.10, Mitett 28.74—28 80, "Newyork 709.35— 7! 1.S5, Parltt 36.50—36.66, Praga 21.07—21.15, Gräfe 136.70—137.20.
Valute: dolar 704.60—708.60, dlnaf 11.33—11.39, lira 2>.76-2S.96, če?ka krong 20^4—21.06,
Siran *z*
^SLOVENSKI NAROD* dne 15. marca 1925.
Stev. 6!.
111 župnij ali koliko smo izgubili na Koroškem?
(Dopis slovenskega svečenika.)
Naša narodna dolžnost je, da ne do. pustimo, da bi zaspalo v nas zanimanje za naš slovenski svet onstran državnih mej. Tudi ondi žive Slovenci Sicer ločeni od nas. so vendar tudi oni naši ljudje, ki spadajo k naši narodni celini.
Ozrimo se danes na Koroško onstran državne meje in oglejmo si naš zasužnjen Korotan z vidika versko - cerkvene organizacije. V katere dekani ie |n župnije je razdeljen slovenski Korotan, koliko in katere so dekanije in župnije na Koroškem, kjer žive" Slovenci kompaktno naseljeni?
I) Pliberška dekanfta. Na Mežiško do-Cno meji pliberška dekanija. To je zdaj ena najmanjših, če ne najmanjša dekanija v celovški (krški) škofiji. Na Zg. Koroškem pod ledenik! Visokih Tur so župnije, k! po obsegu niso mnogo manjše kot cela seda-aja plfberška dekanija. (N. pr. Malta, župnija dolga blizu 30 km: Zagrica ali Sveta Kri ob vznožja Vel. Kleka.) Župnije: št. Danijel, Ouštanj, Javorje, Koprivna, Kotlje, Trevalje, Mežica. Črna, Strojna, ki so prej »padale pod dekanijo Pliberk, pripadajo sedaj mariborski (iavantinskl) škofiji, ker so po senžermenski mirovni pogodbi pripadle Jugoslaviji.
Pliberška dekanija obsega zdaj samo §e župnije: Pliberk, Kazare, Šmihel. Vogrče, Žvabek. Poleg tega še Suho z avstrijskim delom LIbelič, ki skupaj zdaj tvorita župnijo Suho. Suha in Libeiičc sta pred razsu-lom Avstrije spadala v dekanijo Sp. Dravograd. Pliberška dekanija je. izvzemši aemskutarijo v mestecu Pliberk, vsa s'o-venska In šteje dobrih 8 000 duš. Dekanija se razprotira Južno od Drave; vse župnije na severu meje na Dravo. Največji s'a župniji Pliberk tn Šmihel, segata od vrh Pece (2114, oz. 2124 m) do Drave; njuna dolžina znaša 16, oz. 15 km zračne črte. — Pliberška dekanija torej obsega šest župnij. Suha, Pliberk In Šmihel mejijo na Jugoslavijo.
2.) Onstran Drave severno od LIbelič Sta dve slovensko - nemški župniji: La-fcud in Št. Lovrenc, ki štejeta okroglo 20GO duš.
Pred razsulom, oziroma do nesrečnega glasovanja leta 1920. sta spadali v dravograško dekanijo. Oskrbovali so Ju slovenski duhovniki. Služba božja se ie vršila v obeh župnijah v slovensko-nemškem jeziku. Zdaj spadata obe župniji v dekanijo Št Andraž v Labudski dolini. (Svoj čas sedež lavantinske škofije. Škof Slomšek se je preseli! iz Št. Andraža v Maribor). Imenovani dve župniji oskrbujejo zdaj slov. jezika nevešči nemški duhovniki. V obeh župnijah Je v cerkvi zdaj vse nemško.
* 3.) Vellkovšlia dekanija. Severno od Drave nasproti pliberške (in doberloveškl ali dobroiskl dckanijl se razprostira dekanija Veiikovec Obsega petnajst župnij te sicer; mesto Velikovec, Št. Rupert pri Vel&ovcu. §t Peter na Vašiniah, Št. Jur na Vinogradih, Smarjeto pri Telenbergi, Št. Štefan pri Sfc. TriiSnjah Vobre, Greblnjskx Kloster, GreCinj, f^udo, Gorenče, Djekše, KneŽo, Krčanje, Gokrvfco. Dekanija sega od Drave do vrh Svlnške aH Svinje planine (prim.: Slovenec, slovenji; svinec, svinji), od dravske krivulje pri 2vabwku pa do reke Krke. Cela dekanija Je bila v i. glasovalnem ozemlju, torej v pasu A.
Župnije: Dješke, Kneza, Krčanje, Go-lovica, in deloma tudi št. Štefan, Vobre, Grebinjskl Kloster in Greblnj ležiio na pobočju mogočne Svinje planine. Vseh 15 župnij šteje skuDai nad 1 4.000 duš.
Ce izvzamemo nemškutarijo v Ve-MKovcu in Grebinju ter malo gorsko župnijo Golovico pod vrhom Svinje pl„ ki je že boij nemška kot slovenska, so vse ostale župnije v vdikovški dekani-ti slovenske.
Po nesrečnem plebiscitu Je več župnij dobilo nemške duhovnike. V Grebinju, kjer slovensko kmečko prebivalstvo tvori dve tretjini, če ne triče-trtino celokupnega prebivalstva župnije, je bilo po glasovanju naenkrat v cerkvi vse nemško. Le maio bolje je bilo na Rudi, v pristno slovenski župniji. Zadnji čas je prišel v Grebin j drug nemški duhovnik, ki slovenščino bo1 je obvlada in je — redka izjema med Nemci — Slovencem pravičen.
4. ) Dekanija Doberlavas. Južno od Ve-Hkovca pod Dravo se razprostira teritori-lalno največja slovenska dekanija na Koroškem: Doberlavas. Dekanija sega od Križa v Savinjskih planinah do Drave, od Pece do Cjbirja. Obsega štirinajst žunnij hi sicer: Doberiavas, Apače, Galicijo, Žita-rovas, Št. Lipš pri Žencku, Globasnico, Šte-benj v Podjuni, Rebsrco, Oblrsko in Železno Kaplo. DekanijI Pliberk in Doberlavas, v kolikor ležita v ravnini, tvorita «Podjuno» v ožjem smislu; v širšem smislu pa spada v Podjuno tudi vellkovška dekanija tia do vznožja Svinje planine.
Največja župnija v dobrolskl dekanijl ie Železna Kapla, ki Je po obsegu pač največja župnija v slov. Korotanu. Sega od Križa (2*34 m) do planine. Luže pod Peco, skoro 23 km zračne črte. V župniji Škoc-jan leži ljubko Klopinjsko jezero. Župnija Doberlavas sega od Gose'jskega Jezera do Drave In Je torej dolga blizu 10 km v zračni črti. Redko naseljena gorska župnija Oblrsko sega od Obirja do Vernikovega Grlntovca na jugoslovenski meji, kar zna-či nad 10 km zračne črte. Župnije Obirsko, Žel. Kapla in Globasnica mejijo na Jugoslavijo. Dekanija šteje 13.000 duš. Vse žup-alj9 so slovenske, izvzemši aemskutarijo v trga ŽeL Kapla.
5. ) Tinjska dekanija. Zahodno od veli-leväk* Ja dobriUke dekanu«  se razlega
tlnjska dekanija. Na juga h Jugovzhodu meji na Dravo. Na severu sega do St. He-lenske gore (1058 m), prekrasne razgledne točke na severnem robu otmanjske župnije. Na Št. Helenski gori Je v rimski dobi stal paganski tempelj, danes stoji ondi cerkev sv. Helene. Na vzhodu sega tinjska dekanija do Drave severno od Kloplnjskega jezera, na zahodu pa tik do celovškega predmestja.
Dekanija obsega štirinajst župnij in sicer: Tinje, Št. Peter, GrabštanJ, Po-krče, v Sloveniji Smihel, Medgorje z ekspozituro Podgrad, Radiše, Podkrnos, Žrc-iec. Št. Jakob ob cesti. Št. Tomaž, Tlmenf-ca, Otmanje, Št. Lipš ob Krki. Cela dekanija Je spadala v glasovalno ozem'je in sicer prvih 7 župnij ter polovica Žrclca in Podkrnosa v I. glasovalno ozemlje, ostalo pa v If. glas. ozemlje.
Po vsej tinjski dekaniji bivajo Slovenci kompaktno naseljeni. Dekanija se razprostira po jako rodovitni in slikoviti Celovški ravnini. Prekrasen pogled se nudi na ravnino z gore sv. Urha, sv. Helene ali sv. Krištofa, ki zapirajo ravnino na severu. Žalibog se ta lepa slovenska zemlja v zadnjem času jako hitro ponemčuje! Otmanje so že na polovico ponemčene, vsled bližine Celovca se hitro ponemčujeta tudi župniji Št. Jakob in Žrelec. Župnijski cerkvi teh dveh župnij sta oddaljeni po eno uro od Celovca.
Leta 1918. so službovali še na vseh župn:jah tiniske dekanije sfnv**nskl duhovnik!. A danes? Bože mi1 i! Še?t žnn-nij (Št. Lipš, Time^ica, Otmanje, št. Jakob, Grabštanj, Žrctec) so zasedli nemški duhovniki, sedma (Pokrče) pa je nezasedena. V O t man j ah, Št LipŠu, Timcnict se ne sliši v cerkvi nobena slovenska beseda več; župniki teh župnij so trdi Nemci, čenrav imajo v svojih župnijah še dovolj prijetnejših ljudi, ki nemški sp'oh ne razumejo! S koroškimi Slovenci s? postopa na način, ki je v očivldnem nasprotju s cerkvenim pravom i
Ponemčenf rt** cerkvi v št. Jakobu in Žretcu. V Št. Jakobu je nemški župnik izvedel glasovanje med župlja-ni, v katerem jeziku hočejo, da se opravlja v cerkvi pe*je, molitev in pro-poved. Na Koroškem imajo taka glasovanja vedno takoj tudi politični značaj, in kdor ni za nemško, ta je Srb, Jugosloven in čuš! Poleg tega je naravno, da je prebivalstvo vs*ed stoletnega ponemčevanja zlasti v bližini mest prepojeno z nemškim duhom in tako je bila seveda velikanska večina župlja-nov v Št. Jakobu pri Celovcu za to, da se v cerkvi opravlja nemško. — Pa tudi v Grabštanju od Celovca 2 uri oddaljenem, župnikuje slov. jezika nevešč nemški duhovnik. Torej 6 germanlzlra« nlh slov. žuonj!
Pri tem žalostnem stanju cerkvenih razmer v slov. Korotanu moramo glasno vprašati vse si s venske duhovnike, ki S3 brez zadostnega razi ga or-šli s Koroške: Zakaj ste zapustili Koroško?
6. ) Mostlč. Severno od tfnjske In vell-kovške dekanije ob Krki je še e n a sloven-sko-nemška župnija, ki spada že v dekanijo št. Vid ob Glini. To je Št. J.anž na Mo-stiču aH kratko: Mcsič z ekspozituro Št. Urh na Šentjanški gori. Župnija s Št. Ur-hom vred šteje 2 0 00 duš. Ljudje še več-jidel znajo s'ovenski, a župnija se nahaja v onem stadiju, ko slovensko prebivalstvo polagoma prehaja v nemško narodnost. MostiČ na jugu in na vzhodu meji na slovenske župnije št. Ll:>š ob Krki, ŠL Jur na Vinogradih fn na Djekše.
O Mostiču je, kakor znano, rekel rajni dr. Krek, da bo na Mostiču še radikalen slovenski župan. Župan na Mostiču res zna s'ovensko in je rodom Slovenec, a o slovenski narodni zavednosti seveda ni govora. Duh je ne-nSki. Naravno. — Tudi v zahodno od Mosti-ča ležeči župniji Launsdorf (Sv. Boštjan) ljudje v okolici Visoke Ojstrice, največjega še zdaj ohranjenega gradu na Koroškem, še deloma znajo slovensko, a slovenskega duha nI več trohice v njih.
7. ) Dekanifa »Ce!ovška   okolica«. Za-
padno od tinjske dekanije se razprostira dekanija »Celovška okolica«. Ta dekanija obsega okolico Vrbskega jezera in Gcspo-svetsko polje. To je naj'epsi dei slov. Ko-rotana in Koroške sploh. Če izvzamemo Bled ni nikjer lepše slovenske zemlje nego je okolica Vrbskega jezera. V tej dekaniji leži Slovencem tako drago Gcsposvet-sko polje z Gosposveto in Krnskim gradom. Na severu stoji ob robu dekanije Št. Urška gora (1015 m), a župnija šmihel na Gosposvetskem polju sega na severu ma-lodane do šentvidskega predmestja.
Dekanija Je bila v glasovalnem ozemlju in sicer župnije južno od Vrbskega jezera v pasu A, ostalo pa v pasu B.
11 župnij meji ob Vrbsko Jezero: St, Rupert pri Celovcu, Cajnče, Breza, Poreče, Dholica, Dvor, Logavas, Škofiče, Otok, Ho-diše in Vetrinj z Zakamnom. Razen Št. Ru-perta, Dvora in Logevasi spadajo vse naštete župnije v dekanijo »Celovška okoli-. ca«. Razen tega spadajo v to dekanijo še slovensko - nemške župnije:« Št. Jur pri Celovcu Gosposveta, Blatograd. Skupaj torej e d n a j s t slovenskih in slovensko -nemških župnij, ki štejejo skupaj 16.000 prebivalcev.
Razen tega spadajo v dekanijo še žup-ntfes Krnski grad.   Šmihel na Oosoosvet-
skem polju. Poreče ob Št. Urški gori, št Martin na Ponfeldu, Tlgrče, ki pa so vse že docela ponemčene.
Leta 1918. so službovali na vseh 11 slovenskih in slov.-nemških župnijah dekanije »Celovška okolica« slovenski duhovniki, izvzemši Blatograd, kjer je bil že Nemec. Danes župniku je jo v Ve-trinju z Zakamnom, v Gosposveti, na Brezi, v Čajničah trdi Nemci, in v cerkvah teh župnij ni več sliiati «jjven-ske besede; pjpolnoma je ponemčena tudi cerkev v Porecab; slovenskega jezika nevešč Nemec oskrbuje Škofiče. Izmed 11 slovenskih in slov.-nemških župnij dekanije imajo samo še 4 župnije (Otok, flodiše, Št. Jur in Dholica) slovenske duhovnike. Pri tem pa jc župnija Št. Jur, severno od Celovca, tudi že tako ponemčena, da je v cerkvi že skoro vse nemško.
Nikjer na Koroškem slovenski ži-velj tako rapidno ne nazaduje nego v okolici Celovca. Nikjer se ni rak ger-manizacije tako zajedcl v slovensko narodno te!o nego na tem mestu. Najlepši kos slovenske zemlje — pa v največji nevarnosti, da se potopi v vse-nemškem morju! — Slovenski živelj okrog Celovca je podoben človeku, ki zmrzuje. Zmrznjenec je že izgubil zavest, vedno bolj pojemlje življenje v njem, s tihimi, neslišnimi koraki se bliža smrt. Če ga še zadnji trenutek ne najdejo in ne rešijo, je neizogibno zapisan smrti. Tako tudi naš rod na Koroškem.   Predvsem v celovški okolici.
8. ) Mesto Celovec. To Je dekanija zase. Celovec je dvojezično mesto, zato so tudi vse župnije celovške dekanije slov.-nem?ke. Zlasti pa se štejeta kot taki obe predmestni župniji: Št. Lovrenc In Št. Rupert pri Celovcu. Obe župniji sta natrpani s slovenskimi priseljenci iz Podjune, Roža in slovenske celovške okoüce. Od vseh strani se priseljnjejo v mesto in okolico, da se tu preživljajo kot delavci, delavke, služkinje, obrtniki, trgovci. Tu si ustanavljajo družine in njihovi otroci so — Nemci! SIovensK'1 rod v nemškem mestn izumim in izumr? v dobi en gi Fovrškcza rodu* Me$to s Svojimi nemškimi oblastmi in urad*, s svojo nemško javnostjo in zl sti s svojimi nemškimi šolami ponemči vse in sicer v najkrajšem času.
Župniji St. Lovrenc in št. Rupert š*cjeta vsaka po 7000 duš, torej skupaj 14.000 prebivalcev. #
9. ) Dekanl'a Borovlja. Leži Južno od dekanij »Celovška okolica« In Tinie. Na jugu sega do vrh Karavank in se razteza od Stola do Košute. Obs-ga spodnjo Rož. Šteje 16 žu p n i j in icer južno od Drave: Šmar-jeta v Rožu, Sele, Vaidlše. Glinje. Borovlje, Podljubelj, SlovenJplaJberk, Ljubelj, Kapela v Rožu, št. Janž, Sveče, Zavrh: severno od Drave: Bilčovs, Kotmaravas, Žihpolje, Gol-šovr».
Na Jugoslavijo mejijo župnije: Sele, Lji-belj Slovenjplajberk in Zavrh. Župnija Zavrh je komaj 8 km zračne črte oddaljeno od Blejskega jezera Po obsegu Je največja gorska župnija Sele, ki je d lza skoro 15 km zračne črte. izvzemši nemšku-tarijo v Borovljah je cela dekanija slovenska.
Dekanija Borovlje šteje 15.000 daš.
10. ) Dekanija Rože^. RožcŠka dekanija sega na jugu do vrh Karavank (od Koč-ne do Jepe). na severu skoro do Osojskej-a jezera, na zahodno do Baškega, na vzhodu pa skoro do Hodiškega jezera. Drava deli dekanijo na dve enaki polovici. Severno od Drave ležijo župnije: Št. l'j, Lojjavas, Dvor, Kostanje, Lipa, Strmec, Skočidol, Do-mačale. Južno od Drave pa župnije: Podgorje, št. Jakob, Rožck, Pečnica, Na Dravi. Skupaj torej 13 župnij. — I po obseg-i l po številu prebivalcev Je največja župnija Št. Jakob v Rožu.
V Št. Jakobu v Rožu stoji — zdaj zaprta — slovenska Narodna šola. Cela dekanija je slovenska, vendar germani-zacija posebno napreduje v župniji Dvor, kjer ima Vrba cb Vrbskem jezeru že čisto nemško lice, četudi domačini še vsi znajo slovenski. Dalje v sko-čidolski župniji zaradi bMžine Beljaka, in zadnji Čas tudi v šentjakobski žun-niji, kjer je lani v Podrožici dogTadi! in otvoril nemški Schulverein trirazredno nemško šolo.
Izvzemši priseljene uradnike, železničarje, učitelje in druge javne nameščence je cela dekanija slovenska. Šteje 14.009 prebivalcev. Župniji Doma-čale in Na Dravi sta nezasedeni.
Kakor dekanija Borovje obsega spodnji Rož, tako rožcŠka dekanija v glavnem obsega zgornji Rož. Cela dekanija je spadala v glasovalno ozemlje in sicer žrpnijs: Podgorje, Št. Jakob, Rožek, Pečnica, Na Dravi, Št. II f, Logavas v pas A, ostalih šest župnij pa v pas B. Podgorje Št. Jakob in Pečnica mejijo na Jugoslavijo. Župnija Št. Jakob je komaj 6 km zračne črte oddaljena od kolodvora na Jesenicah. V šentjakobski župniji stoji koTodvor Pod-rožica, od koder vodi predor skozi Karavanke na Gorenjsko.
11. Dekanija Beljak. Be'jiska dekanila obsega 19 župnij, od teh jih je šest slovenskih In sicer: Marija na Žili, Loče, Štebenl, Brnca, Št. Lenard in Pcdklošter. Loče, Štebenj in Ma. na Žili leže južno od Žile, med Žilo, Baškim jezerom In Karavankami: ostale tri župnije: Brnca, št. Lenart in Podk'oster pa se razprostirajo na obeh straneh spodnje Žile, med Dobračcm In Karavankami. Župnija Brnca sega skoro do Beljaških toplic, Ma. na Žili pa do Z;ie, qo1 ure pred Beljakom.
QKcmcr nribrutr1"*%
Položaj v Italiji.
12. marca.
Precej časa je bilo mimo, sedaj ko zboruje parlament, je politično gibanje zopet živahno. V ospredju stoji zadeva glede organizacije kombatentov. Zgolj iz nekih birokratičnih ozirov je bilo tej ogromni in popularni organizaciji odvzelo vodstvo in ji postavljen na čelo fašistovski triumvirat. Mussolini se je zbal, da bi se društvo frontnih bojevnikov preveč ne oddaljilo od njega in njegovega vpliva, zato pa je ukrenil odstavitev vodstva, da se kombatentovska organizaci a po fašistovsko prek vasi. — Slepi invalid, poslanec Delcroix, je bil pri njem in obljubil mu je. da dobi organizacij kmalu zopet svoje vodstvo. Poskrbel je zajedno v vrstah kombatentov - poslancev za dnevni red v zbornici, ki odobrava potrebo, da se narodno udruženfe kombatentov postavi trdno na stališče svoje naloge, katero je prevzelo v varstvo moralnih in materijalnih koristi vseh kombatentov. Stvar se poravna mirno. Fašisti mislijo, da s tem privežejo sta?no nase komba-tente, opozicija pa sodi, da bo imel Mussolinijev nastop za posledico odmikanje frontnih bojevnikov od njega. — Gotovo je, da se bo organizacija utrdila v svoji notranjosti. Da bi pa ob sedanjih razmerah kazala kako kljubovanje MussoPnru, na to ni misliti.
Parlament zboruje in razpravlja notranjo pol'tiko. V zbornici sede fašisti in komunisti. Liberalni in demokratični opozicijonalci, ki sicer nso hoteli nikdar zaoustit! zborovalne dvorane, smatrajo, kakor je soditi po njihovih izia-vah, za nepotrebno, da bi se spuščali v boj za vlado marveč se ra:ši že danes pripravi ia jo na novo volilno borbo, pa naj pride ta kmalu ali pa kasneje, kakor fzvajajo Mussolinijevi prijatelji. — Opozici-a zboruje ra Aventinu in se nc meni za zbornico. Čaka na volitve. Stari Giolltti pravi sicer, da je abstinenca nevarna ig^a. ali glede na položaj v deželi prevladuje mnenje, da bo moral Mussolini razpisati nove volitve. Sedaj koleba on sem in tja. Ker je opozicija odsotna iz zbornice, meni Mussolini, da naj zbornica le dalje dela: ako se čuje o morebitnem nrihodu opozicije v parlament, prične Mussolini govoriti o bližnjih volitvah. To je igra, s katero si sedanji režim podal :Šuje svoje življenje. V zbornici je na dnevnem redu notranja politika in razprava o zunanji je napovedana šele za po velikonočnih praznikih.
Mussolini se Čuti Že dovolj močnega In njegovi poslanci naglašajo v parlamentu, da vršijo točno ono delikatno politično nalogo, ki jim je bila poverjena. Razlagajo, da opozicra na Aventinu ne more doseči uspehov, ker ni prežeta s splošnimi interesi dežele, marveč jo vodi te osebna mržnja do Mussolini a. Drugače ra ie z zbornično opozicijo. Ta očita vladi, da je zašla v navskrižje s politiko svobode, v glavnem zaradi odredb proti tisku. Toda po sodbi faš;stov so povzročili one odredbe Aventinci sami. Fašistovski poslanci končno zatriujejo, da je fašizem že dovoli dokazal svojo sposobnost za reševanje vseh svobodnh problemov in bo torej nadaljeval svoje delo v korist naroda in domovine.
V zadnjem času se zopet po?avliaio nasilstva: zajedno Pa čitamo ostre obsodbe fašistovskega nasilja pred sodišči. Voditelj faSistovsVe organizacije jc sedaj Farnacci, vzet iz ckstremnlh elementov. Kam vodi to? Položaj je danes Še zamotan in letos na*brže še ne bo volitev. Tako imata Še dovolj časa za utrjevanje svoje pozicije fašizem in opozicija Ko pa pride do končne borbe, kdo bo zmagal? Mussolini je že dokazal, kako se zna dobro držati v kritičnih položajih.
Politične vesli.
z= Ouod Tcet Jovi, non ftcet bovi.
To poslovico kaj radi uoorabl:aio opozicijonalci, zlasti pa naši klerikalci! Njim naj je vse dovoljeno, nasorotniVom, nacionalnemu bloku pa nič! Kakšno demagogijo so uganjali s pogrešenimi sklepi zagrebškega sodišča, ki popolnoma nepravilno oprcščaio Radiča in kompa-njone veleizdaje. Klerikalci so se sklicevali na neodvisnost sodišč in na svetost sodniškega stanu. Vemo, da se ra take stvari sklicujejo samo dotlej, dokler jim kaže. Primer: v verifikacijskem odboru nastopi demokratski poslanec Ti-motijevič. kateremu sekundirajo slovenski klerikalci in trdi, da je nekje prvostopno sodišče pogrešilo, ko je odklonilo popravo volilnih spisov na podlagi korektur neke prizadete občine. Timotije-vič pravi: Sod'sce je pogrešilo! Strinjamo se s Timotijevičem, prav ima, ki trdi, da je sodišče pogrešilo, ne jemljemo mu pravice. Toda odločno odklanjamo teror klerikalcev, ki odrekaio drugim, da tudi po svoje sodijo o rešitvah sodišč, na pr. zagrebških in ki to pravico reklamirajo samo zase, dočim imenujejo druge nasilneže, ki da ne spoštujejo niti neodvisnost! sodišč! So4&ča se ia«
hko motijo, in se tudi prav cesto motijo, kakor ostali državni uradniki ali pa obič-ni državljani. Toda naši patentirani angleški demokrati in borci za poštenost in pravičnost, za demkracijo, enakopravnost in svobcdoljublje so si pridržill pravico izključne izrabe rimskega gesla: Ouod licet Jo\i, non licet bovi. Pa se namreč vidi njihovo svobodoljubne!
s= Naša krtj'ga o vojni krivd*. Nemški In avstrijski tisk je začel objavlati razne netočne informacije, ki se nanašajo na izbruh svetovne vojne. Nemška in avstrijska poročila, ki baje bazirajo na važnih dokumentih, trde, da je Srbi;a zakrivila svetovno vojno. Iz tega načelnega stavka logično sklepa;o, da Srbi;a nima nikake pravice zahtevati vojne odškodnine. Ta nemškoavstrijska časopisna kampanja je našla odziv tudi v angleškem tisku. Dva vodilna državnika Nikola P a š i č in Ljuba Jovanovič sta se odločila, da objavita važne dokumente, iz katerih je jasno dokazano, da krivda za svetovno vojno ne pada na Srbijo, marveč na diplomacijo bivše Avstro-Ogrske.
= Iz d:plomatIčr?e s'uzbe. Diplomatski agent v Carigradu Trajan Zivko* v i č bo imenovan za pooblaščenega ministra in poslanika pri turški vladi v An-gori. Za generalnega konznla TurčPe v Beogradu je imenovan L u f t i beg. Naša država ni podpisala lausannske mirovne pogodbe, ker vztraja na stališču, da so bili medsebojni odnošaji tako v finančnem, državnem in političnem ozirn likvidirani z mirovno pogodbo, ki je bila sklenjena 1. 1913. v Londonu po končani balkanski vojski.
== Dr. Beneš g'avnl teln!fc Društva narodov. Po poročilih iz Ženeve je nom:-niran za naslednika g'avnega tajnika Društva narodov Drumonda češkoslovaški zunanji minister dr. B e n e s. Dr. Beneš š^ ni sprejel teh funkeli.
— Vzpostavitev d*p"omatTčn*"h odrfts. šajev ired Jugos!av!jo In TurC'jo. Doslej je zastopalo poslaništvo Poljs-:e republike na našem dvoru interese Turčije. Poslaništvo je sedaj vzelo na znan?e uradno poročilo, da angorska vlada imenuje svojega lastnega zastopnika v Beograd«, Naš zastopnik v Carigradu Trajan Ž i v k o v i č se imenuje za diplomatskega zastopnika naše države pri angor-skl vladi.
PERI S »SAMOBEUN« AVTOMATOM!
Izpred sodišča.
V Ljubljani, dne t4. t»*arv_a.
Napeljevanja h krivemu pričevanj.
45 letna posestnlkova Itv.z Franca Sekne iz Vogelj je bila obtoZena, da je skušala 3 osebe zapeljati h krivemu pričevanju pred sodiščem v Kranju, oz!r. v Ljub* Ijani ter eni teh prič obMubÜa. da jI pr!« nese pogačo. Obsojena je bila na 2 m.« seca ječe. Po obsodbi je žena tiprizorna dramatičen prizor, divje zatulila *n se vr^la na tla, toda se je kmalu ohladila in prosila, naj bi prestala kazen v Kranju.
Grda žalitev orožnika v službi.
Ludvik SerŠen, posestnikov sin v W sei pri Vodicah, je sploh hed na orožnike ter provzroea Seršer.ova hiša orožnikom največ pos!ov. Na Štefanovo t. !. ?e eroZ. narednik ponoči ustavil obtoženca ter ga preiskal zaradi orožja, ker 50 se Iz omenjene vasi slišali streli. To pa je obtoženca tako razkačilo, da je pred večjo družbo v hiši kričal cele litanije najgrših psovk, kakor prmej krvavi duš, prokleti Bog k... „ Lavrenčič, ga bom že dobH pod nož« itd. — Obsojen je bil na 14 dni zapora in takso 5Ü Din. Predsednik sena!,-mu je'svetoval, naj v bodoče pust1, oro?« n>ke v miru, ker ne hodijo za kratek čas okoli.
Obrefcovafka učlteljstva. Samska babica Ivana Uranič iz Blagovice je pisala okraj, šolskemu svetu v Kamniku surove ovadbo proti učiteljici Štefaniji Levčevl, j! očitala pristranesi, nesposobnost rn podkupljivost češ, da samo s tistimi otrok? v šoli lepo ravna In jih naprej pušča, ki ji prinašajo jajca. Vse ovadbe pa so bile popolnoma ovržene. Sam župnik Hartman, 5 katerim se ie obtoženka posvetovala in ji je baje svetoval, naj napravi pritolbo, je kot priča zaslišan izdal obrekovanj nčtte-Ijici najboljše spričevalo. Obrekovalks. ' je bila že dvakrat kaznovana zaradi hudobnega jezika napram uradnim osebam, je prejela znova 14 dni zapora.
Smrtna  nesreča v Borovnici.
£trojar Pr. Debeljak v Borovnic! je dal prenesti streho od stare barake na nove zrdane stebre, ki jih je postavi! Stanko Žerjav, še ne koncesijonirani zidarski mojster. Da bi si prihranil nadaljne stroške, je Debeljak sam, ozir. s svojimi ljudmi prenesel tramovje In pokrival z opeko. Ker tramovje še ni bilo zvezano, se je med pokrivanjem streha zrušila ?n ubila Debel Jakovo ženo Ano. Oba sta bila obtožena po § 335 ter je bil Debeljak obsojen na 1 teden strogega zapora, dočim je b:! Žerjav oproščen.
Mlad na krivih potih. Komaj !6 letni ključavničarski vajenec Vinko Klopčič iz Nov. Udmata je odnesel svojelu deloda'a!-cu Tönnlesu razno orodje, kakor pile, dleta, vijake, šestila itd. Ker je iar.t zsreva-no priznal in •obljubil, da se poboljša, zato je dobil izredno milostno kazen 14 dni ječe, kater,o kazen pa je 2e prestal s pre« iskovainim zaporom.
Darujmo za sckolski Tabori
£>tev. 61,
»SLOVENSKI   NAROD« dne lö. marca «925,
Stran -3.
UNDERWOOD    pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr. UNDERWOOD
Pismo iz Prage.
Konec težke krize. — Odtfovor na interpelacijo o pastirskem listu. — Zakon o praznikih. — Proslava prezidentove 75letnice
Koalicijska kriza, ki jo je tezvala In bodo v parlamentu predloženi kas-mterpelacija nemških socijalnih demo- I neje. Zakon o praznikih uvaja te-!e novo
praznike, ki veljajo za vso državo: Sv. Ciril in Metod (5. julija), M. Jan flus (6. julija) in knez Vaclav (28. septembra). Odpravljeni so ti-le prazniki: Svečnica (2. februarja), Ozuaneme. JVla-rije (25. marca), velikonočni in binkošt-ni ponedeljek, Janez Nepomučan (16. maja), rojstvo Marije (S. septembra) in Sv. Stefan (26. decembra). Ostali prazniki, med njimi tudi 1. maj in 28. oktober, ostanejo v veljavi.
Koncem se'e je izrekel predsednik poslanske zbornice Tomašek česiitke parlamenta k 731etnici prezidenta Češkoslovaške republike dr. Masaryka. Te manifestacij se nemške stranke niso udeležile. »Nemška delovna skupnost« je š'a v svoji netaktnosti še dalje: skl?nila je poslati zasebno čestitko pre-zidentu in ji pridelati opazko, da se ni udeležila manifestacije v zbornici za*o. ker se »v trej državi ne ozira na pozicije in čustva nemškega naroda«. Tudi komunisti niso bili navzoči pri tej se'i. Na usta poslanca Buriana so iziavili, da se proslave ne udeleže zato, ker baje prezfd~nt brani — kapitaliste.
V komunistični stranki vlada sedaj priličen mir in njen tisk za&otavl'a. da je v stranki zopet povsod zasledovati slosra in da so vsi spori že izravnant. Toda o kakšnem sporazumu ali izravnavi se tu ne more govoriti, ker je več kakor gotovo, da je v komunistični stranki ena skupina drugI vsilila svoje nazore, pri čemer ji pomagajo tuji Či-nitelii.
V teh dneh je slavil naš narod ne le dort'3, marveč tudi v tnüni 751etn«co svojega osvoboditelja prezidenta Ma-sarvkji Lepo uspelo tako proslavo je priredila tudi ju jjosl "»venska praška krilnih v Meščanski Besedi. Udeležba je bila Izredno velika, rrireditve so se udeležili vsi jugoslovenski in češki krogi. Slavnostni govor ie imel vseučili-ški profesor dr. Matiia Murko. Govoril je o zaslugah prez'denta Ma^arvka ne samo za naš narod in našo državo, marveč tudi za jugoslovenski nn^ou In za Slovenstvo vobče. J. K. S.
kratov na vlado o pastirskem listu slovaških škofov, je bila po nemalih tež-kočah končno srečno rešena. Z vzajemnimi koncesijami je bil dosežen kompromis, ki ustreza vsem spornim strankam. Neboteč razbiti koalicijo, so stranke bolj upoštevale državne interese, kakor pa svoie strankarske koristi. Ni bila to prva kriza v koaliciji in težko, da bi bila tudi poslednja, vsekakor pa je b*la naitežja. Da je koalicija to preizkušnjo, dasi je bila zelo težka, vendarle prestala, je zanjo najlepše spričevalo, Je nov dokaz za potrebo njene eksi-sience. Nemala zasluga za ugoden izid pogajanj med strankami pripada dr. Krarnaru, ki je napel vse s'le, da se ohrani dosedan'a vladna večina.
Takoj začetkom parlamentarne seje dne 5. t. m. je bil poslancem razdan tiskan odgovor vlade na interpelacijo o pastirskem listu. Ta odgovor je bil dogovorjen med vsemi koaliranimi klubi. V odgovoru se ugotavlja, da je iz;ava slovaških škofov, zlasti ra nüh rastirski list povzročil med prebivalstvom vznemirjenje in ne vol jo. Ministrstvo priznava vsem cerkvam svobodo v njih administraciji, krepko pa je odločeno braniti svobodo in tainost volitev, svobodo vesti in prepričanja, svobodo združevanja in ne bo dopuščalo nobenega terorja, a tudi ne kršenja zakonov. Ako so bili pri izvajanju pastirskega lista kršeni ti zakoni, bodo o tem razpravljala redna sodišča-
V državi sme vel'ati samo ena suverena ob'ast, to je suveremteta države in avtoriteta nJenTi zakonov in vlade. — Vlada hoče skrbeti za mir in red v državi, ta pa mora temellti tudi na verski znosl'wosti, ki je z'asti potrebna na Slovaškem. Zato je treba urediti razmerje med državo in cerkvijo. Razrešitev teh problemov je vprašanje najbližje bodočnosti.
Po doseženem kompromisu je b:l zbornici predložen tudi zakon o praznikih. Ostali cerkvenopolitični zakoni, ki jih tudi obsega komnromis, a jih zaradi njih obsežnost? ni bilo mogoče tako izdelati, se morajo še fcosebej formulirati
Pros ve ta.
Repertoar N^ror'nega gledališča t Ljubljani«
Drama:
Sobota, 14. marca: ob 15. Veronika Dese* ttiška, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelia, 15. marca: Ob 20. ml: Vdova Roš-
linka. Izven. Ponedeljek, 16. marca: Rosmersholm. R. B.
Opera: Sobota, M. marca: Mignon. Red t>. Nedelja. 15. marca: Ob 15. uri: Boheme.
Gostuje Josip Rijavec lz Zagreba. — Popoldanska operna predstava. Izven,
Pisatelj Arkadij Averčenko « umrl
V četrtek zjutraj je umrl v praški bolnici na kliniki prot. dr. Syllabe znani ruski književnik in satirik Arkadij Averčenko. Pokojni je prišel na praško kliniko 2S. januarja po kratkem kčenju v kopališču PodČbradih. Bolehal je že delj na arteriosklerozi. Vse prizadevanje speci j al i s tov, da rešijo priljubljenega pisatelja, je bi!o zeman. Sam šef klinike dr. Syllaba se je trudil s prvim asistentom dr. Vebrom in zdravnikoma dr. Pyro in dr. Kojf, da vsaj podaljša Averčenkovo življenje. Eolniku je počila žila v želodcu, začel Je izkrvavevati in tako je podlegel težki bolezni navzlic vsemu prizadevanju nraških zdravnikov, ki so storili vse, da mu rešijo živjlenje.
Arkadij T1mo!eJev!č   Averčenko je bil
rojen L 1880 v Sevastopolu kot sin trgovca. Po stari rodbinsk! tradiciji se je pripravljal sa trgovsko karljero. Toda že v zgodnji msadostl je pokazal veselje in nadarjenost 3a literaturo. Zato se je posvetil književnosti fn publicistiki. Njegov talent ie bi! kmalu priznan. S 24. le.om je stopil v krog ruskih književnikov in publicistov. Njegovo ime je pa zaslovelo po Rusiji šele leta 1005, ko je postal sotrudnik najboljših pc-trogradsklh dnevnikov. Leto pozneje je za-začel razvijati svoje plodonosno literarno delovanje kot urednik in glavni sotrudnik znamenitega humoristično - satiričnega lista *Satyrikon^. Med vojno le podvoji' svoje delo, ker je bil prepričan da se mora xuj>k\ narod v naf.ežjem trenotku svojega iivljenja včasih tudi nasmejati in razveseliti, če hoče ohraniti svojo moč fn odpor-iios: na bojiščih. Ko je Izbruhnila revolucija, je Averčenko zapustil Petrograd ter se preselil v južno Rusijo, kjer Je v raznih mestih prlobčuval svoje politične satire in humoreske. Ko se Je pa revolucija rjzšl-r£a tvdi v te kraje, Je odpotoval AverČen-to na Balkan, kjer je ostal v Sofiji in Beo-
gradu do L 1922. Nato se je sta'no prešel!! v Češkoslovaško. Ostal Je v Pragi, odkoder je cesto potoval v Berlin In po čeških mestih. Spremljala ga je skupina gledaliških Igralcev, ki so vprizarjali njegove komedije. Sam Averčenko Je nastopal v glavnih vlogah, dokler se niso pojavi!! prvi zn<;k) težke bolezni. Ko je obolel. Je razpus II svojo igralsko skupino ter se posvetH zgolj ltlerarnemu delu in izdajanju svojih spisov. Lani ie izgubil eno oko, kar ga pa ni motilo pri pisateljevanju. Ostal je navzlic temu vesel in dovtipen, agilen In produktiven, dokler ga težka bolezen slednjič ni priklenila na smrtno posteljo. Z njim je odšla v večnost najmarkantnejša In najpopularnejša osebnost ruske emigracije.
Dr. I. L.:
Pozdrav iz daljav.
(IvaB Zorman: Lirični spev!. Cleveland, Ohio, 1925.)
Tam daleč ti si, domovina, doseže te le luč spomina, ta luč ti verno v čast gori, lepoto Ii je v moje drl. Ivan Zorman, naš pesnik v Ameriki. )e izdal svojo tretjo knjigo pesmi. Svojčas sem že pisal o njem v »Slov. Narodu«. Rodil se je v ŠmarjI na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče organin. Takrat je bival v Smarjf pesnik Anton Medved In se je veselo žfveTo: mnogo se je pisalo In pelo. Ivan Zorman je bil g'asbeno nadarjen mož, Imel je svoj pevski zbor, a mala dolenjska vas je bf!a premajhna za njegovo deloc odšel je v Ameriko in je v Clevelandu ustanovil svoj zbor In prvo slovensko godbo, s čimer je povzdignil držabno in narodno življenje v našf rastoči amerfkansk! frotonFL Otrdel so se z materjo pozneje vrnili za nekaj ča-sa na Gorenjsko in so prebivali v Ve'eso-vem. kjer je bil dom njihovega o^eta. !n v Kranju. Sin Ivan 5e v polni mer! podedoval očetove talenti, študiral Je na univerzi filozofijo, obenem pa Dridno gojil glasbo. Postal je virtaoz na gosfI in r>*5fopal z velikim n^pehom ob raznih prfTkah v Cleve-Iandu. Zanimala, ga je pa tudi slovenska literatura m je dobro pozna? naše pesnike, ki jih je prinese! njegov oče s seboj: Pre?e-ren, Gregorčič, Medved, Kette, to so bili n'egovi ljubljenci v mladosti. Danes Je Ivan Zorman ugTeden član naše cievelandske ko-lorije, kl si je lansko leto postavila lep Narodni dom, prvi te vrste v Ameriki. Zorman je pri otvoritvi doma pozdravil svoje rojake s pesmijo, kf se konča z besedami: Naj Dom ponos, zanos nam dviga, ljubezen bratsko v srcih vžiga, naj svete vzore dedov hrani — in čast, ime slovensko brani! Naj Dom Slovenstva bo glasnik, zvestobe naše spomenik. Dasi Imamo SlovencJ v Ameriki skoraj četrt milijona ijndi: torej več nego desetf del svojega rode, se le malr- 73nimamo za njihov*Jüvljenje. QnJ st večkrat spominjajo
na domovino In v dolarjih. Ravnokar smo čitall v listih, da je naša ameriška žurnali-stika večinoma >prot:državna^, kar je naravna posledica zunanje agftacije naših nasprotnikov.
Res, da nismo znali doslej v Jugoslaviji ustvariti države, v kateri bf bili vsi za-dovr.!_mI, res je pu tudi, da ima. malokatera država toliko državljanov, ki čez svojo državo zabavljajo ia jo sramote pred svetom. Zato naM ljudje v Amerik* o Jugoslaviji C'tajo več siabegs nego dobrega. Vendar ljubezen do domače gredu jim je ostala — zavedajo se svoje narodnost! In imajo mnogo društev, v katerih se gojie slovenska pesem, prirejajo predstave in domače zabave. Proniblcija jih pri društvenem življenju seveda nekoliko ovira; po-mislfmo le, k*»ko bi bilo z našim! ples! in drusnfml prireditvami, če bi zavladala sveta abstinenca. SIcer bi bPo boTie še drugače, ko bf bi*o mogoče, toda težko fe ?zprerr!-rjati ljudi. Naši amerikancl dobro vedo, da « visoka družna lahko postreže tudi s prepovedano igračo, zato je užaljen ponos delavca, ki si ne srre privoščiti čase vma na javni prireditvi. V »Utrinkih« naš pesnik pove splošno mnenje, ko pravi:
»Prohibiclia je ljudski spas,« ne govornikov grmeči glas. A čim glasneje zanjo vpije, tem več =-ga« na skrivaj zaužlje.
Toda to je ameri^anska zadeva. Gotovo se v taki »suhi de^el?« še lepša k?že domovina, ki ima dosti kruha fn vina Žal, da ne za vse. Izseljevanje traja še vedno, das«, doživljalo novi izseljenci britka razočaranja v Kanadi, BrazPiji in drugod A tudi onf, ki so se vrnili domov, niso našli doma vsega, o čemer so sanjali, kajti v sanjah je vse lepše nego v resni M. Amerika nI domovina. I>r. Kern, ki je lansko leto obiskal naše kraje, je pisal pozneje v »Prosveti« članke o evropskih rizmerah in trdil, da v Jugoslaviji ni tako slabo, kakor si mislimo, In da je povsod — tudi v Ameriki — mnogo več skrite bede nego pri nas. Vendar se vkljub temu Amerikanec v stari domovini težko zopet vdomači
Naš pesnik ljubi domovino, kakor Jo je videl v cvetu svoilh mTad!h let. Vsa fe lena In mlada, praznično vesela. poHa cvetja In pesmi. To se čuti v pesmi »Na deželia:
Cez cvetno In pšenično plan pomladni gorkl dh valuje, p-avica poljskai lilija se z žarkim solncem poljubuje.
Škriatiec z velo pesmico visoko pod nebo se vspel je, na buino ze'en ko; a", kos za zarod gnezdice pripel je.
Na griče in dole pomlad razkošno rož je natrosUa, drevesa s čarno ji n«oč;o v ponosne šopke premenila.
In duša. polna zJrav*:i. rož, kipi od Žarkega obie\v pomlajena mn spet drhti ob živ"h zvok:I- mla 'clerja.
In v »Majskem *ut-n< ko pesnik zasliši Skrj^nca, se snomr.f m1?dosti:
nem sem slušal vrisk popelvke znane, duh objel slovenske jc poljane ...
(Konec pr:h.)
9  « a
— Opera. »Sevujskl brivec«. Včeraj zvečer je gostoval v naši operi zopet naš roj~k g. Rijavec v »Sevil|skem brivcu« kot grof Almaviva. Predstava je bi'a v splošnem zelo lepa, živahna m Ji Je občinstvo z nedeljcnlm zanimanjem s!edi!o od začetka do konca. Odlikovali so se zlrsti soMsti: Rijavec, Popov, Zupan, Betetto ter Lovše-tova. Navzlic n:katerim, nekoliko meglenim ansamblom in zborovskim nastopom je predstava dosrg*a lepe umetniške viške in Je občinstvo prirejalo vsem glavnim solistom živahne ovacije celo pri odprti sceni. Seviljski brivec s svojo odlično zasedbo, zfa.sti pa z gostom Rijavcem dokazuje, da se naša opera, ako to le hoče. lahko drži na najdostojneiši umetniški višini. Opero Je za pultom vodil g. Neffat mirno in krepko, za njrga celo preveč umerjeno, režijo pa je imel spretni in preizkušeni naš gosp. Bučar. S »Seviljskim brivcem« smo lahko tudi sltnežl prav zadovoljni! —č.
— NedePa v Narodtem gfcdaPščn. V nedeljo pono!dne ob treh se poje opera Boheme in sicer z gostom tenoristom .Ios;pom Rijavcem v vlogi pesnika Rudolfa. To par-tVo prišteva g. Rravec med svoje najboljše vToge. S to predstavo hoče dati uprava pr^iko t'idi onemu na?emu občinstvu, ki redno poseča ponoldanske operne predstave, da Žuje odličnega umetnika - rojaka. Ostale vloge pojo: Rozumova In Thalerje-va, Cvejč. SubeM, Zathey In Zttpan. Cene za to predstavo so znižane. V drami na je samo večerna predstava in s?c^-r Vdova RoGlinka, k! se fe pri pabiiki Izredno priljubila.
— Veronika DesetiiJVa kot dijaška predstava. V soboto popoldne ob 15. vprl-zori se v drami Župančičevo tragedijo Veronika Desenfška kot dijaško predstavo pri znižanih cerrah. Predstava je sicer v prvi vrsti namenjena dljaštvn, vendar so vstopnice vsakomur na razpolago pri dnevn! blagajn!.
— Mignon. Pri današnji vprizorrtv! opere »Mignon« poje vlogo Viljema g. B o r J a, vlogo Lothar!ja ga p. Zupan. Ostala zasedba je nelzpremefljena.
— Marionetno gledališče CešVoslov. Obce v Narodnem domu v Ljubljani igra v nedeljo dne 15. t. m. -Začarani grad«. Začetek ob 17. uri. Vstopnina prostovoljna.
561-n
— Jos'» Rijavec kot gost v Boheme. V
nedeljo popoldne ob 15. se poje v operi krasno m siino občuteno delo nesrnnnega Pucc'niia, njegova izredno lepa in globok? opera Boheme. f£tr#*ffa poje gost Rijavec. Mirni £ozumova«   Musette Jhaieijcva.
Marceli je Popov, Colin Zathey. Šavnar-da poje Šubelj in Zupan pa v vlogi Bernarda m Alcfodora. Dejanje opere se godi v Parizu leta 1830. Opero dirigira g. Siritof, režira pa g. Debevec Cene so znižane, za-Ictek ob S. popoldne. — Drama vprizori zvečer ob 8. »Vdovo RosTfnko*.
— Gledališki reperiolrji. Slovensko Marijonetriö gledališče »Atena« v Mladiki. Nedelja, 15. t m. ob pol 3. !« ob pol 6.: »Čarobne gosli*. (Fr. Pocci.)
— Josip R»:avec gost v na* operu Danes zvečer gosiuje pri nas odličen tenorist Josip Rijavec v operi Brivec Seviljsk? in sicer v vlogi grefa Alma vi ve. Malo Je tenoristov, ki bi to težko tenorsko partijo popolnoma obvladali. Rijavec preide vse tež-koče te partije z največjo lahkoto in s pravim umetniškim občutkom. Zato je njegov Aimavivo v vsakem pogledu prvovrstna kreacia. Osta'a na<a zasedba te opere: Lovšetova, Betetto, Popov in Zupan jc prvovrstna in jamči za absoiuten usp^h predstave, kf se vr<« za red B.
—Za dr. Čerin^v sfmfen'C'?! Jronc^rt ss dobe vstopnice tudi v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajn! hotela »Uniona*. Priprave za koncert so izvršene, kapelnih dr. Čerln Je bil te dni tudi večkrat v Mariboru, da je naštudfral program z Mariborsko godbo. Gotovi elememi so hoteli ta koncert — edini s'mfrrnicni v tej s?zoni — z vso silo preprečiti, dr. Cerin pa je premagal vse ovire. — zn'os'no je, da se dajo sicer resni možje terorizira!! po hudobnih sp*etkari!h. Občinstvo naj pokaže s tem, da napolni dvorano do zadnjega kotička, da zna cenil idealno kulturno drlo muz'ke Dravske divizije in njenega vodje dr, Cc-rina.
mm ■—— 1 ———a
Vsa s politiko iz iripš&li
crganzacij
Mi, ki dvlamo že mnrgo let v naših trgovskih organizacijah, vemo najbolje, ka* ko maio se naši ljudje zanimajo za stanov* ska vprašan ia. Posebno pri nas na drželi. kjer smo oddaljeni, js križ z našimi orßmi» zacijami. M"d nas trgovec po d?žch* še n! zadosti prodrla misel važnosti in pomena in za*o na^i člani sploh ne zasled *j-jo našega d la. Zdaj pa je naenVrat nastal pri vseh a<l'!no delujočih trgovskih organizacijah ve* lik odpor proti zveznemu načelniku gosp. Jela"in'i ml Dobil je vse polno nezaupnic. Tisti vcditrlii, ki so mu jih dali, morajo že vedeti. zaVflj. In treba j-, da vedo to tudi vsi na"i trgovci po vsi Sloveniji. Vmes pa je prišla nolitika !n zda i vpijemo vsi, da ven s polifi'.o. Na"i lj'*die poznajo gosp. Jcla'ina ml. samo iz tistih Hpih govorov, ki ram jih je parkrat povedal z d?m«gos ikiro izrabi'flnjrm polora'«. Kaj pa je na* prej doset»?!? Parkrat smo nvi votli živio in ploskali, on se je leoo zahvalil, pa je bila stvar rešena. A uspehi njegovih govo* rov, kje so? Jih ni! Zakaj mi, ki delamo že leta in desetletja, vemo, da je delo bolj va^no, kot pa samo leno govoriti in nič narcd't«. In na*1! je g. .Tela "hi ml. pridigova! več let, da rabimo trgovci zastopnica, po* slanca. ki bo t"di ra naše težnje kaj pos skrbel. Vsi mi in vseh stran smo bili za to. kar nas je pravih trgovcev in ne politikov. Mi nismo nič vpraševali, pri kateri stranki da bc. To jc za nas bolj vseeno. Glavno jc, da ga imamo. In zdaj. ko smo imeli dobrega kandidata, ki ga vsi poznamo in vemo, da nam jc že vsem pomagal in nam šel na roko s svoiim znanjem, zdaj pa reč n? bi'a všeč g. Jelačinu ml. rn zato je igral tako grdo vlego. Resen mož in strokovnjak bi nam pomagal vsem, vsemu gospodarstvu, teda zato, ker je bil kandidat na listi stran» ke, ki g. Jclačinu ml. ni po volji, zato pozabil na vse, kar smo sc menili leta in leta, pozabil na željo gospodarskih krogov in nastopi! proti kandidatu. Politični na« sprotniki sa pustili kandidata v miru, ker so vedeli, da bo koristil vsem in da bo nje* govo d^lo na gospodarskem polju koristilo trdi njihovim pristašem, ki so v našem po* klicu. To je bilo trezno in pametno. Toda zagrizeni g Jelačin ml. pa je čisto pozabil, na kakšnem mestu da se nahaja. Naj bo kakršnegakoli prepričanje hoče, to je nje* gova stvar, toda če je zvezni načelnik, se mora vzdigniti nad pristranost in ne sme kot zagrizen strankar iz osebne rnržnje in užaljenosti ovirati ne tega, ne onega kan* didata katerekoli stranke, ki s! je zapisa! za program gospoda-s'-o drlo. Treba bo pač do podrobnosti razgaliti intrigantsko, neod« 'rito d-lo t-gn rjospoda pred našimi trnove!, da vidijo, da tak zaprizenec, ki m*i je lastna oseba več, kot vse drugo, ne spada na tako nv-ato, kier je treba voriti pametno in pre* vidno. Zr^aj. ko je dobil od vseh strani po* steno pod nos, pa naeekrat on kriči »ven s politiko iz naših orgaofzačij«, on, ki gleda vse le z osebnega staTišea in iz svoje noM* tične zagrizenosti. Tako hoče sedaj sebe nostčvi^i v lepo luč in nsrediti druge vzrok. Kaj misli, da so njegovi govori in prazne re* »obtciie več vredne, kot bi bil poslanec, ki bi lahko pri vsaki vladi, kakršna nai že bo, posredoval za koristi nsšfh slojev in v pe* rečih gospodarskih vprašanjih. Vsaka pa* mema vlada bi moža poslušala, saj je ven* dar naše narodno gosnoderstvo več. iot pa strankarska politika. Zdat nam piše g. Jej lačin ml. vse mogoče o nevtraliteti lokalov trgovskih organizacij, kot da bi bili lokali za nas važni. Kaj nas to briga? Kaj se bo s tem izgovarjal, ko nam je vsem napravil škodo, taTco Škodo, da menda še sam ne ve kakšno. Namesto da bi bil tiho m šel lepo v zatišje, se napimrje dalje, organizira od* por in zanaša še dalje rezdor p^ed nas. Pri* biti moramo, da smatra svojo osebo za tako važno, da raje uniči vse, kot da bi odnehal. Iz gole osebne častihlepnosti in domišljije ruje dalje in je pripravljen raje vse, kar smo storili po prevratu, razbiti, kot pa odnehati. K,?';or klop se drži. On hote z 5kvo skozi zid, pa četudi njega in vse organizacije vrng vzame, i ak človek ni za nas, kaj bi bilo, če bi res dobi! vso moč v roka. O« hoče biti £Qvsod iia^glnijg ja pj&^dfiiv
Pri zver.i. pri borzi, pri zbornici, pri bankt pri drugib društvih. To ni zdravo, d* ho ee sam vse komandiral. posebo ne, če> r.t. r~v?f-kuje med osebnimi in stanovskir,.« kr^vitiVtr in Če nas hoče vse vpreei v jarem Bjcgov^ osebne poi'tike. Tak človek tudi no s>6*r« nikjer nič prida narediti, ker rma rvak^Sv že pri en t m društvu dovolj dela. £e fee>d$ res pjdrubno in stvarno dcXai\. .S«_>xdA £c kdo samo repiezentira hv govori, delajo dn'gi, potem }e stvar lahka. Tod» :ni n* rabimo samo puhlih govorov in absolutio •tičnih komandantov, sa: ravno g. JefoČis ml. se jc zelo =>:ahn izkazal.
Zato tudi mi kličemo, ven s politika naMb. organizacij- ven pa ti*d? s takimi, fe? se jejo !e rsrdor in nič ne clel^ io ter t« vpije io in hočejo korrandtrstf. Gonfs Jelačri* ml., ne držite se v škodo n^Sih orgivAzčcU kakor klop, sa! vam raendd dcv<tc nezaupnic vendar  zacisioije.  Ctvüirirsa £\-r pejec, kot nam vedno pravite, da Ste* 2* ve, kaj  mora  rjarečliti.  če  n?ma zanp^rrjfi* Ena  5«ms  ne-^upnu"\*  hi hils. za vsaL-rM^sv drrgegft dovolf, vi bost© pja, menda 5e it vode »strigli«. L F.
m^mmmm^mmmmmmmmzmmaawmcmmmasmmmm^mmmm^nemmMmmmammmmmmmmmmmmamammmmmmmam
Moüm v Parizu
Posetnlkl Pariza na? ne zatrmdfjo prilike ogle* da»i si znam«"i to zMc£o najfinejših čipk svt» ttv.ne tvrdke €• ma§«|aj afeis /Georces M*rtin & Cie). rsie fšm Rtetoorfloit
51. 89, V isti fcrfivini «a'dejo prekrawo zbirka žepnih robce*-, cšarp, n^mlz?iega perfle,
r«-v, posteljnih pre?rinlai I. t. d. 73?
Miška krajina.
— Obupne razmere v Istrf. Pravo g&r njo vprizarjaio fašisti na hrvaške !n tfc> venske čitanke. Sola ima bi A v kratkem c> sto itaMjanska vsepovsod! v dežciž. Pä fif* moreio počakati termina* a*npak že »edn* se ne srnefo več vporablfati naSe Čltar.fe^ ne v poslednjih razredih in ne v dodafofc urah. Ti ljudje mislijo res, da s silo pot:?t-čijo jngo3!ovensko ljudstvo v Istri, ps sr motijo. Narodno&inl Čut je živ in bo vedno močnejši, kolikor sunejši bo italijanski pri* tisk. — :>Pucki Prijatelj* na zasluži svofe-ga fmer^ ker n? prijatelj ljudstva, an?pa> njegov sovražnik. ?^Teprestano blati dobre narodne delavce in i^.ko pomaga itaii;ans*ö obmejni polivki, naperjeni proti jugoslovtfc* skemu ljudstvu. V nedavno izišli knjig? ^Zgodovina Istre In narodni preporod tr njej« pripoveduje pror. Spinčlč, kaka »e ta listič po priznanju samih njegovih vcdV tel|ev dobival podporo od avstrijske vlade in dr. Znccon te javno ugotovil, da i-Ftrc?T? Prijatelja izhaja v največje veselje Italijanov in na največje zgražanje Jugosldve»* skih nacijoralnih elementov.
— Iz Blatne vas! pcročuio, kako ^o fcNg fašisti brez vsakega vzroka v gostih^ no* uadli Pavla Muzica in ga rabili do krvi A3 ne bo nikdar konec iašistovskega dlv-. Janja r^d mirnrrn istrskem !judst\-om?
— V kraja Vs! Svet! pri Bnzertf so g«
pol leta brez šole. Zadnfl učitelj ie bil Ifeft Mjan, ki ni razumel otrok In otrocJ njesvi ne. Otrblc je bilo vedno manj v šoli in q3* tel! je odšel. P-rebivaisrvo zahteva bfV3tsfr?t Šolo in domačega učiteijs.
— V Kastrn priredi Sokolsko druStvv Nušičevo komedijo *P"otekcIjaa.
— Invaüdske pettztta. V Rimu teze §e nerešene številne prošnje za fnvaHdsfer penzije. Iz Julijske Krahne üb ie okoH 2500. Pclno je revežev % družino, ki kc^eži čakajo rešitve.
— Romanle na bojišča v vetlkeni obsž-gu pripravlja rimsko društvo vAndas."Itul:* anioc. Poset goriških bojišč bo s!ed£l brže okoli S. julija.
— Namesto mačka le nsmräl s&iletn*** dečka. Pred kazenskim sodiščem v Trv*« se je vrš?Ta razprava proti 201etrjetrra čv* geniju Vešnaverja \z Sv. M. M. Sn^ ker H usmrti! 00 nec^odi 5!etnegA Karla BordO» na. Vešnaver n? mogel videti domačega "tačka. Zato je sklenil, da ga vstreÜ. Te&e? *t z3l mačkom na poije. pri nekem grtnj m *e nra je obleka zapletla v trnje, pade? le fei ptiika se Je Nprožila ter zadela tam sfocajft* se fahaj^ječega dečka Bordona. ki je o}*& mrtev. Obiol^ci: ?e n^v*dai odkrito, kako se je vse stvar UvrŠgJt. Obsojen je popoffto na 4 mesece »apora ?r» ^iebo 166 Hr.
— Tatvine v Oparlf?. Ir. trgovine Keplerjeve sredi Opatij >e bilo v Časa opokfa*** skega poctÜ» ukrsdenih voc dragocetioüi^ Ponoči «a II. t. m. so neznani teiorl o3-nesll iz blaga'üc potnega društva v-Eulfc iö> tisoč lir.
— Za azile is ?cr?T;ičevalmm nameflonfl v Julijski Krailm* je dovolila kr. kotnfaifv v VJdmu letni prispevek 5000 lir.
— Pet vagonov ž*gonim in ohlmtCMV goriškem kolodvora. Iz Slovenije jo do5!t» na glavni goriški kolodvor pet vtßonov C* ganja in oblancev za nekega trgorca v Ga? rici. Blago leži na kolodvoru ic več dnf Im trgovec ga noče vzeti, ker je med časom prevoza stopila v veljavo odredba smj ob-? dačenje take robe, in sicer treba plačati pet lir za vsak kvintal. Doslej ni bilo tcj£a pU~ čila. V Gorici pa se dobi žaganja po dro liri kvintal. Vagoni s slovenskim žaganjem i« v nadlego na kolodvoru in n«' visdo, ktfj f nitmi početi Slučaj kaJt, da ni rame trge jsaai M ltaiiia
»SLOVENSKI M-ABOD« dne 15 tnaroi 1925.
Sfev. 61
Dnevne vesti«
V Ljubljani, dne Zgled.
Ob priliki Masarykove 75letnfce Je darovalo češkoslovaško ministrstvo iolstva in narodne prosvete 32 ubožntm občinam javne ljudske knjižnice, ki obsega vsaka po 100 knjig. Od teh knjižnic je Slo 7 na Slovaško, 7 v nemške iraje In 1 v Podkarpatsko Rusijo. Razen tega je darovalo ministrstvo 900 lavnim ljudskim knjižnicam po več snjig. ki piSejo o Masaryku. Nemške iojižnice so dobile 1000 nemških knjig, ti obsegajo Izbrane Masarykove spise. Okrajni prosvetni odbori so dobili 900 iztiskov knjige o Masaryku, ki jo je izdala Prosvetna zveza. Na šolah je bilo razdanih 20.000 knjižic o Masary-su, da mladina spozna delo in življenje svojega vladarja. Poleg tega je darovalo ministrstvo 17 posebnih serij diapozitivov za skioptična predavanja o Masaryku. Razen tega pa so še občine In društva, ki so se obrnila na ministrstvo, dobila več publikacij o Masaryku, da jih porabijo za ljudsko izobrazbo.
Tako deluje ministrstvo šolstva In prosvete, da pospešuje propagando edravih misli med narodom.
Ako pogledamo razmere pri nas, ne najdemo nikjer podobnega dela. Le spomnimo se, kako Je svoj čas šolska mladina dobivala razne knjižice o Habs-burgovcih. da se je s tem pospeševala patrlotična vzgoja v šoli in doma. Pri nas pogosto šole nimajo niti dostojne kraljeve slike ali zemljevida Jugoslavije. Zgodovina našega osvobojenja je Se precej nejasna. Slavimo sicer razne dneve, 1. december, 17. december, Vidov dan. a manjka nam sredstev, da bi mladini jasno podali pomen vseh teh dni
Zato bi bilo treba pokazati s Primernimi knjižicami mladini glavne dogodke naše preteklosti Take knjižice se čitajo potem tudi doma. Še večje važnosti bi bili diapozitivi, ki bi omogočali skioptična predavanja. Treba bi bilo v tem oziru velikega sistematičnega dela in bi pri tem državna nTsc! rastla tudi v tistih širokih vrstah, kjer so io doslel uničevali razni sej>arail* stični agitatorji.
Na5e ministrstvo prosvete ima na icm polju še velike naloge in treba bo najti idealistov, da se ob slavnostnih prilikah razdele otrokom publikacije, ki bodo ostale stalna last naših hiš. Velikega pomena bi bila tudi skioptična predavanja naše zgodovine, iz osvobodilnih bojev in o življenju naših mož.
Naše prosvetno delo se bo s takimi sredstvi mnogo uspešneje vršilo. Treba ga je še mnogo, mnogo, da bo vzra-stla naša državljanska zavest tako, kakor je potrebno, zakaj nasprotniki so na delu in povsod doma in v tujini sramote svojo lastno državo.
— IZJAVA, Kakor mi poročajo neko* rcrl člani Gremija, se nabirajo pri trgovcih v Ljubljani podpisi za sklicanje izrednega občnega zbora. če5, da zadnji občni zbor ni bil pravilno sklican. Nabiralci pregovarjajo trgovce k podpisom s trditvijo in zapoto* vflom, da delajo to v imenu Gremija. Zato smatram za potrebno ugotovit*, da je bil občni zbor ki se je vršil dne 19. januarja t. #. pravilno sklican, ter je njegovo sklepč* nost in pravilnost potrdil navzoči komisar obrtne obls3ti in zastopnik oddelka ministr» atva trgovine in industrije. KxdalJ2 Zigotav* Ijzm, da proti občnemu zboru in njegovim sklepom ni bil v zakonitem določenem roku, kt je Že potekel 3. februarja t. t., vložen ni kak prlziv, in so torej njegovi sklepi prav* noveljavni. Opozarjam vse p. n. člane, da so vse drugačne trditve neosnnvane tzmiS» ijotine. da ne nasedajo ljudem, ki bi rudi izrabili Gremlj v kakršnekoli svrbe. — V Ljubljani, 14. marca 1925 — Načelntk: Fran Stupica.
— Kako postopajo drugod proti hujskačem. Iz Bratislave poročaiot Dekan Alojz Hojsik je primerjal učiteua nevarnim zverem v gozdu in označil vzgojo mladine v svobodomiselnem duhu kot največje zlo. Učitel«stvo je dekana tožilo. Pri razpravi se ie dokazalo, da se je dekan Hojsflc res tako izrazil, nakar ga Je sodišče obsodilo u*i en mesec leče in na denarno globo 600 češkoslov. kron bi sicer pogojno na tri leta. Zastopnik ialienih učiteljev se je pritožil na višje sodišče, ki ie razsodbo prvega sodišča spremenilo v toliko, da je obsodilo dekana Hojsika radi obrekovanja brezpogojno na en mesec ječe in na globo 600 kron. Dekan bo torej morat sedeti en mesec in še povrh plačati 600 čK globe. Tako POStoraiO proti duhovnikom-huj-skačem na Češkoslovaškem. Pri nas pa smejo razni politikujoči derviši brez kazni naradati ne samo učitelje in šolo, marveč celo državne ustanove in državo samo, ne da bi se jim bilo bati, da jih gato zadene zaslužena kazen. Ali nimamo pri nas tudi takih zakonov, da bi lahko stopili na prste takim brezvestnim hujskačem, ki zastruplajo naše ljudstvo? Seveda jih imamo, toda pri nas ni nikogar, ki bi si upal nastopiti proti tem ele-mentom, ker je klerikalni teror tako velik, da se vsak boli nastopiti proti du-kevaiktt io Mi uganja Sc lake karnjiva
14. marca §925.
dejanja. Kjer pa ni tožnika, tam tudi ni sodnika!
— Iz pro»verne službe. Glasom »Službenih Novin« je imenovana za stalno šolsko
upraviteljico na i. ženski meščanski šoli v Ljubljani učiteljica na ženski meščanski šoli v Ptuju Iva Ko bal. Vpokojenl so: učitelj v Ormožu Domlcijan S e r a j n i k, učitelj v Celju K r a n j i Franc, učitelj v Ptuju Edvard Ceh in učiteljica v Yojniku Wittenbach • S v o j e r Baibina.
— V naše državljanstvo so sprejeli: dosedanji turški državljan Keron    K u r d i j-a n, italijanski državljan Josip Bizjak In ruski državljan Vasilij M a r k o v i č.
— Prihod predstavnika Rockfe!l:rieve-ga fonda. V Split je dopotoval predstavnik Rockfeilerjevega fonda dr. Hacket. Ogleduje si protimaiarične postaje splitske oko* lice, odkoder odpotuje preko Beograda v Južno Srbijo.
— Stanovanjski zakon. Posebni mini* strski odbor, v katerem so bili zastopani niinisirispravniki, je po dvadnevni pod rob* ni razpravi v glavnih črt m odobril osnutek novega stanovanjskega zakona. Od poseb« ne komisija v ministrstvu za socijalno po« litiko izdelani osnutek je bil v tem odboru precej izpremenjen ni podlagi spomenic in predlogov, ki so jih stavili tako hišni po* sestniki. kakor tudi najemniki. Načela svo* bode trgovskih lokalov ministrski odbor nt sr ~jel SkK.njTBO je bilo dalje, da se spo* ri med hišnimi lastniki in nezaščitenimi na« jemniki imajo predložiti rednemu sodišču. Ostale spore ima reševati posebno sta no« vanjsko sodišče. Glede stanovanjskih so» dišč se ministrski odbor ni mogel odločiti. Prc ,Iaganili je šest stanovanjskih sodišč, katerih kompetenca se ima točno opredeliti. Odločeno je dalje, da ima vlada ukreniti posebno akcijo za zgradbo uradniških sta* novanj. Glede poslovnih lokalov je biio stavljenih več predlogov. Odpovedni rok naj ~» po teh predlogih znašal eno leto in da lokali sploh ostanejo svobodni šele po 1 oktobru 1925. dalje. Minister za socijalno politiko predlo:"] na podlagi rezultatov k on« ference ministrskega odbora v odobrenje novi stanevanjski zakon ministrskemu sve* tu. Osnutek stanovanjskega zakona pride prihodnji tede*   v sejo minstrsicega sveta.
— »Ne zanašajte politike v stanovske organizacije!« Z ozirom na včerajšnjo notico pod tem naslovom ugotavljamo, ker ne-čemo delati nikomur krivice, da ni podna-čelnik Ljubljanskega gremija g. Gregore, kakor je nam sam zagotovil, v nobeni zvezi s s'.rujo. ki deluje na to, da se skliče izredni občni zbor »Gremija ljubljanskih trgovcev«, nasprotno je pri načelstvenih sejah vedno odločno naglašal, naj se v stanovske korporacije, kakor je gremij, ne vnaša politika.
— Pomagajmo Rusom! V Ljubljano je prispel te dni g. Š e v i c\ ki nabira po naši državi z dovoljenjem oblasti prostovoljne prispevke za najbednejše ruske emigrante. Da bi si olajšal to človekoljubno delo, je naprosil znamenitega ruskega slikarja Kole s n i k o v a, naj simbolično naslika trpljenje in bedo ruskega naroda. Krasno Ko-lesnikovo delo, prestavljajoče razdejano Rusijo z ene in slovanske narode z druge strani, kako pomagajo nesrečnemu bratskemu narodu, je dal g. Ševič reproducirati. Reprodukcije prodaja po 30 Din. Izkupiček je namenjen kot rečeno, bednim ruskim emigrantom, ki se sami ne morejo preživljati. Priporočamo naši javnosti to človekoljubno akcijo in želimo, da bi v čim večjem številu segala po teh slikah. Nekaj slik je na razpolago v našem uredništvu, ostale pa v ruskem komitetu. Morebiti bi
naše narodne dame pomagale pri tej akciji in prezvele .nekaj siik v razprodajo. Poudarjamo, da je slika prav lepa, v barvah in da bo služila v okus vsakemu salonu.
— Avstrijske bombe se ne un'c'jo v jadranskem morju. Londonski «Manchester Guardian« poroča, da je avstrijska vlada naprosila rimsko vlado, da bi se vtopile v jadranskem morju bombe in projektili. na polnjeni s plinom, ki jih je našla vojaška kontrolna komisija pri kraju Blumau. Italijanska vlada je baje odklonila predlog in sedaj se menda izvrši uničenje *eh stvari, po številu okoli 10.000. kemičnim potom.
— Ugotovitev. G. Zebal nas prosi z ozirom na očitke na naslov, tajnika Gremija ljubljanskih trgovcev Smuča, da ugotovimo, da ni bil g. Smuc na nobenem njegovem političnem shodu.
— Petnajstletnico svojega obstoja je proslavilo pretekli teden »Prostovoljno gasilno društvo« v Mavčičah pri Kranju.
— II. književna tombola Jugosloven« Ske Matice. Do 7. t. m. so bi'e Izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 42, 57. 62, 27, 54, 75 33, 77. 46, 49, 36, 79. S temi številkami so bili zadeti vsi dobitki za ambe, terne, kvater-ne In činkvine. Danes se je vršilo žrebanje za tombolo in so bile izžrebane sledeče številke: 70 (sedemdeset), 37 (tridesetse-dem), 44 (Štiridesetštiri), 5 (pet), 64 (šest-desetšti-ri). 24 (dvajsetštiri), 73 (sedemde-settri), 83 (osemdesettri). 76 (sedemdeset-šest), 8 (osem). 10 (deset), 69 (šestdeset), 15 (petnajst), 69 (sestdesetdevet), 6 (šest), 85 (osemdesetpet), 18 (osemnajst), 2H (dvajsetosem), 16 (šestnajst) 53 (petdeset-tri), 55 (petdesetpet) in SO (osemdeset). Kdor je s temi in prejšnjimi številkami zadel tombolo, naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, ki sicer najkasneje do 21. t. m. Tega dne se bo, za slučaj, da bo zadetih več tombol, nego pa je dobitkov, vršilo podrobno žrebanje.
— Poštna hranilnica znižuje provizijo. Poštna hranilnica je sklenila znižati provizijo za komitente. Provizija je doslej znašala pro mille in je dosegala prav zrat-ne zneske, ako ie šlo za veliki svote. Odslej se bo zaračunavala provizija pol pro milic za svote do 90.000 ai"arjev, za svote nad tem zneskom pa bo dajala četrt pro
— Holandski  vlrtooz v Zagrebu. Dne
24. t. m. nastopi v zagrebškem Glasbenem zavodu odlični holandskl virtuoz na violončelo, Maurits Frank.
— Koncert jugoslovenske glasbe v Rima. Pred kratkim je priredil jugoslovenski skladatelj Milojevič v Pragi samostalen koncert, na katerem je izvajal izključno lastne skladbe. Prisoten je bil tudi slavni italijanski dirigent B. MoUnari, k! je po koncertu čestital našemu glasbeniku  in ga
pozval, nai priredi v Rimu koncert jugoslovenske glasbe. Ce skladatelj Milojevič priredi tak koncert v Rimu in se odzove povabilu dirigenta Molinarija, ki Je znan vodja najslavnejšega orkestra Italije, simfoničnega orkestra Društva sv. Cecilije, potem mu priporočamo, da si omisli najboljša dela jugoslovenskih skladateljev in da stopi v tem oziru z njimi v dodlr, da se ne ponovi slučaj v Pragi, ko je na koncertu jugos'ovenske glasbe predvajal skoro same starejše !n malo pomembne kompozicije, ki so nas bolj slabo predstavile velikemu sveto.
— Vojni grobovi v češkoslovaški. Po
uradni statisiki ie v Češkos'ovaški 130.517 vojnih grobov. Češkoslovaških vojakov je pokopanih 60.709, ruskih 19.463, jugoslovenskih 15.176, italijanskih H.I76, po'jskih 8438 avstrijskih 6851, turških 531, ukrajinskih 495, nemških 257, bolgarskih 15, francoskih 9, In ameriška dva. 1255 pokopanih je neznane narodnosti.
— Epilog ljubavne tragedije na Vrh-nlkL V četrtek popoldne so potegnili iz Ljubljanice na Vrhnfki truplo mlade ženske, v kateri so takoj spoznali služkinjo Ivanko Jerebovo, ki je umorila svoje nezakonsko dete ter najo izvršila samomor. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico. Nenavadna ljubavna tragedija, ki je zahtevala kar tri človeške žrtve, je vzbudila na Vrhniki, kakor v tamošnjl okolici splošno sočutje.
— Velikanska kača v TW. Dolga pol-tretji meter, težka 10 kg. Začetkom t. m. se je sprehajal Vühelm Pflegerl, učitelj pri Sv. Magdaleni na Koroškem ob precej močno narastii Žili in s;cer pibližno 2 km nad izMvom v Dravo. Naenkrat je zapazil v valovih velikansko kačo, plavajočo proti obrežni. Ko je prišel na mesto, kier je prilezla kača na suho. jo je opazil, kako onemogla, najbrže radi mrzle kopel», m:rno leži v jelševem grmičevju. Ubil jto je. Ves začuden je nato nesel kačo v bližnio vas, kjer so jo premerili in tehtaM. Ka*a je merila 2.5 m in tehtala 10 kg. Ugotovili so, da je mlada boa constrietor, katere domovina je Južna Amerika. Gotovo je ušla iz kake menežarlje. Dosedanje poizvedbe, odkod je kača pobegnila in kdaj, so ostale brez uspeha. Mogoče je, da je med železniško vožnjo smuknila iz vagona.
— Hrastniški pralni prašek prizanaša perilu in štedi denar. 50/L
— Proti odebelelastl deluje s kolosal-nim uspehom samo »VILFANOV CA J*. Dobiva se v vseh lekarnah in dro^erijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Pr'Iaz 71.
— Prolieče na našem J-drcnu. Ho'cl »Miramare*, Crikvenlca. Tople i hI dne morske kupke. Soba sa čelom eskrbom od Din 90—, 319-n
Približno 600 dinarjev
bo stala vožnja iz Ljubljane v Prago in nazaj za časa »Praškega velesejma«. — Le* gitimacije se dobe v Ljubljani pri Češko* lovaškem konzulatu, Aloma Company in »Putniku«.
— Časa Radenske vode, izpita pred jedjo, povzroča dober tek!
— Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana,
Dunajska cesta 17, naznanja, da je g. Josip Po g a ča r Izštopnil iz njene službe. 564
— Mens sana In copore sano — že ?i vsaka pametna mati svojim otrokom. V dosego tega mnogo pripomore dnevno en kozarec Radenske vode. Uvažujte presenetljivo analizo, vprašajte Vašega zdravnika! 354-n
— Darila. Uprava našega lista je prejela za Ciril - Metodovo družbo Din 100, ki jih je darovala g Milka v počaščenje spomina ge. Gogciove. — Srčna hvala!
Iz Ljubljane.
— Park na Taboru so začeH pretekle dni urejati. Ob paviljonu »Sokola* I so na-vozili svežo prst, kjer se bodo nove grede nasejale S travnim semenom, rondoji pa s cvetlicami. Od vogla starega zanemarjenega parka, do vogla Sokolovega telo-vadišča so napravili 2 m široko pot za pešce. Staro drevje, ki je delalo napotje, so uslužbenci mestnega vrtnarstva posekali. S preuredbo tega parka pridobi trg Tabor znatno olepšavo.
— Predavanje v Jugosiov. češkoslovaški Ligi. V petek 2D t m. ob 20. bo predaval v Mestnem domu g. urednk R a s t o Pustoslemšek o temi »Težnje severnih In lužnih Slovanov po ujedtnlenju«. Po predavanju se bodo predvajale krasne pokrajinske slike iz češkoslovaške.
— Slovensko zdravniško društvo v Llubüani priredi dne 19. marca zvečer ob 8. uri v separlrani sobi restavracije Zvezda družinski večer v čast g. zdravnikom, ki poseli io redni občni zbor zbornice za Slovenijo. Vabimo tem potom vse gosp. zdravnike z obiteljami Z dežele Io mesta, da se odzove vabilu. — Odbor.
— Slavnostno akademijo priredi prili-kom razvitja svojega prapora ljubljanska akademska Orjuna v Četrtek dne 19. ob 10. uri dopoldne v Filharmonični dvorani. Spored je sledeči: Slavnostni govor. Govori akademik Oton P 1 a n I n š e k, nato zaDOJe-jo po dve pesmici operni pevci Vilma Thierry - Kavcn'kova,' Svetozar Banovec in Nikola Cvejlč. VijoUnski mojster profesor Slais pa nam zaigra Wieniawskega Romanco in Obertas - Mazurko Vse koncertne točke spremlja na klavirju prof. Jan. Ravnik. Vstopnice v Mat:čnl knjigarni. 554-n
— Dratnafčnl odsek naprednega dru-jftva ii Tifrrjilil opral vabi sm £<£BQ4s
fn gospodične, k? se hočejo posvetiti dramatiki, da pristopijo k društvu. Prijave sprejemamo dnevno od 20. do 21. ure v tajništvu JDS, Narodni dom. 553-n
— Vse cenjene naročnice, knterira je potekla naročnina koncem museca vljudno prosimo, da blagovolijo isto čimpreje ob* noviti, ker sicer so bo zamudnikom list usta-vil 18. t. m. — Uprava *Slov. Naroda*.
— Otvoritev plsa-ne. Dr. Emil Oaj je otvoril v Ljubljani, Beethovenova ulica 15, javno agencijsko in gospodarsko pisarno. Ker je služboval dolgo vrsto let v pomični upravi in naco tudi daljšo dobo v bančni stroki, poseduje znanje :n izkustva, ki ga posebno usposabljajo za vodstvo take pisarne. Opozarjamo na njegov današnji oglas! 551-n
— V društvo »Soča« predava danes v soboto 14. t. m. v salonu pri Levu gospod Josip J e r a s »o dobrovoljskem pokretu«. Predavatelj, ki ga poznamo po lepem lanskem predavanju »o umiku čez Albanijoi, nam bo podal v kratkem In preglednem predavanju zanimivosti iz dobrovoljskega pokreta, ki je naši javnosti še tako malo znan. Rot dopolnilo k predavnju nam bosta povedala gg. dr. M a r u š i č in Stane V i d-m a r, prvi o dobrovoljcib v Rusiji, a dru^i o dr. PivkovI dobrovoljsk! akciji v Ita'iji. Vabljeni so Sočani I prijatelji društva. Začetek ob pol 21. Vstop prost.
— Jugoslovansko dru-tvo za proučava-nje angleškega jezika v LJubljani ima svoj redni letni občni zbor dne I. aprila t. 1. ob 6 zvečer v prostGrih I. državne gimnazije v Tomanovi ulici. Ker se bo poleg običajnega dnevnega reda obranavalo tudi o spremembi pravil, je udeležba za vse člane obvezna. — Prijatelji društva ss vljudno vabljeni. 560-n
— Zahva'a. Vsem, ki so s tolikim razumevanjem In požrtvovalnostjo pripomogli k popolnemu uspehu proslave 251etnega jubileja umetniškega delovanja g. Mnka N u-č i č a, izrekamo na tem mestu našo najpri-srčneišo zahvalo. — Udruženje gled. Igralcev, LjnM'ana.
— Občni zbor Klnba üub'teüev športnih psov se vrši v sredo dne L anrila 1925 ob 20. uri v restavracij pri Štruklju. Odbor vabi vse člane in prijatelje kluba k udeležbi. — Odbor KLSP. 547-n
— Abonmna koncert Filharnunične družbe v Ljubljani, ki je bil nameravan dne 16. t. m., je preložen na pozni jsi čas. Filharmonična družba prosf abonente. kakor tudi ostalo občinstvo, da vzame to na znane. Novi datum in spore I *e ; ravo-časno objavita. 557-n
—- Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od p. n. odbornikov in odbornic šent-peterskih CM. podružnic v Ljublimi znesek Din 250.—, katerega so darova'i r:csto cvetja na grob pok. g. Dominiku Lušina. — Iskrena hvala!
— Občni zbor ženske sekcije Orjtma v Ljubljani se vrši v nedeljo 15, t. m. ob 15. v prostorih restavracije Zvezda. Udeležba vseh članic z legitimacijo je obvezna. Članarina za leto 1924 se poravna lanko pol ure pred občnim zborom. 563-n
— Pri Ča^u: A: Danes sem pa lep de-nr»r prihranila. B: Kiko pa to? A: V Obla-Čtlnic? na Miklošičevi cesti sem kupila razno manufnkturo in so mi nanravaM tako nfrke cene, da takih mkjer ne dobiš B: Ali je blago dobro? A: Tako finega blaga nimajo nikjer v LMibljani, pa še poceni je. Le tja noj-di in se boš sama preorlca'n! 5.=2-n
— „Po'id'ske ovfdbe. Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi goljufije 1, prskušene tatvine 1, prodaje sMm'jive-ga b'aga 1, pretepa 1, ugriza od konja 1, napačnega legitimiranja 1, knljenja nočnega miru 2, prestopek cestno pol. reda 1, prekoračenja pol. ure 2.
— Ernbrlfo v Ljubljanici. Dne 23 februarja je bi'o pri papirnici v Vevčah iz Ljubljanice potegnjeno truplo 6 do 7 mesecev starega embrija. Na vr?tu trupelca so se poznali znrki davljenja. Kak^r smo sveječrs-no por^čpli, le opazil otroško truplo p'ava-ti po Gruberjevem prekopu neki delavec že dne 10. februarja. Policija brezsrčno mater zasleduie.
— 2e~arll na kolodvoru. Dne m. t. m.
donoldne je neznan ž~par na ttnVj»|5^fein g'pvnem kolodvoru izmaknil Mariji Mihel-Čič dva bankovca po sto francoskih frankov ter z'at poročni prstan.
— Prod?ln'ec u!cradene*ra peri*«. Dne 13 t. m. je neki neznanec na Dunajski cesti v bnrak! »Soča« prodajal strankam različno perilo. Službujoči stražnik se je za neznanca zanimal ter zahteval, da se legiMmira. Ker se neznanec ni mogel legiimlratl. ga je stražnik odvedel na stražnico, med po'jo pa je ta vr?el od sebe nrhrbtnk ter bMsko-ma pobegnil Čez Ljubljansko polje. V ralirbt niku se Je nahajala še različna obkka In perilo. Jasno |e, da je neznanec vse te predmete ukradel.
iz Celja.
— C Nov tržni prostor v Cel?u namo-meravajo napraviti za starim poslopjem okrožnega sodišča, kjer so podrli 2 stari poslopji in obzidje vrta. Z odpravo materi-jala bo nastal tukaj obsežen prostor. Treba ga bo samo osnažiti :n primerno urediti. S tem bi bil razbremenjen Glavni trg, ki je na nekaterih mestih itak preozek in ob tržnih dneh ovira pasažo.
—c Mestno gledal'Šče. V torek 17. marca se vprizori v našem mestnem gledališču »Vdova Rošlinka«. Gostuieta čla<na ljubljanskega Narodnega gledališča gospa Juvanova kot vdova Rošlinka in g. Cesar kot Rozmanov Janez. Predstava se vrši v abonma.
—c Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri križu* na Cankarjevi cesti.
—c Krajevna organizac'ja JDS za mesto Celje je Imela v sredo 11. L m. svoj občni zor v Celjskem domu. Udeležba na njem je bila imoozantna. Predsednik organizacije g. dr. Kalan je otvonl zborovanje Z zadoščenjem je izrazil rauost, da se to zborovanje vrši prvič v Celjskem domu. Suominja} se je med letom umrlih članov. Za tem je podal kratko sliko strankinega delovaotiai Jti 91 bilo ie »koli toJte živo ja
med celotnim članstvom tako !skreno kot preteklo leto. V težavnem položaju, v katerem so se vršile občinske volitve, je pokazala strarka svojo največjo sposobnost. Zapostavila je svoje lastne strankine interese v korist nacionalni stvari v Celju, iz-vojevaia sc je častna zmaca r.ad i:en:ško reakciio. Za <^ ollco Celje se je med tem ustanovila lastna organizacija, ki je odvzela mestni organizaciji mr.ogo de'u. Z organizacijo Je vodstvo in članstvo mesta v najožjih ln prijaceljskth stikih. Pridobitev Celjskega doma je za celjsko javnost velikega pomena. Po dolgetrajnem delu se je našla prava juridična formula in tcdl popolnoma prava objektivna pravna pot, po kateri je prešlo imetje bivšega društva »Dcntscnes
Maus« v roke celjskega prebivalstva. Pr: skupščinskih volitvah je stranka opravilu mnogo podrobnega agitacljskega dela. Izvršilo se je tudi mnogo agitacijskega dela izven mesta. Predsednik se da^ v laskavih besedah sporne ja ogromne sa dela, ki ga je v minulem letu Izvrši] strankin tajnik g. Z o r k o. Občni zbor mu je izrekel laskavo zahvalo. Tajniško poročilo je nato podal g. Zorko, :z katerega je posneti, da je imeia organizacija v minulem letu med drugim 62 sei. Porast članstva ie bil tako velik, da ie v kratkem Č2su pričakovati v Celju Konsolidacijo naprednih naci-jonalnih vrst. Zadovoljivo je bilo tudi blagajniško poročilo. Pri voiitvah je bi! zopet predsednikom izvoljen g. dr. E. Kalan. Pri slučajnostih so se obravnavala razna resna vprašaja, posebno gospodarska. K besedi so se 02'iaŠaH člani !z vseh vrst navzočih. Ob najlepšem razpoloženin je nato predsednik zaključil lepo usneli občni zbor. državnih činovnikov ln službenikov skllctJ-je svoj redni letni kongres na 19. In 20. aprila t. 1. v Ljubljano. S tem bo tudi nudila kongresistom iz južnih krajev države priliko, da si ogledajo Slovenijo.
—c Šolska pollkllclka v Celin? Kakor se čuje, namerava ministrstvo narodnega zdravja, hlgijectsko odelenje, ustanoviti v Celju polikliniko za šolsko mladino, kakor ista že obstoja v nekaterih drugih mestih naše države. Namen te, za naše Celje nove in važne ustanove bi bila izkijučno skrb za zdravje Soloobiskajoce mladine, da se pravočasno opozori starše na telesne zdravstvene hibe šolske mladine. Poliklinika bo obsegalia več odelenj. Naše! mesto pozdravlja to ustanovitev že v naprej, ker si od nje obeta mnogo koristnega za blagor našega šolskega naraščaja.
—C Podružnica Slov. lovskega društva v Celju ima v sredo dne 18. marca L L (pred praznikov sv. Jožefa) ob 4. uri popoldne svoj redni občni zbor v hotela Balkan v Celju v navedenim dnevnim redom. (Volitve odbora tokrat odpadejo.) Zvočer ob 8. url je istütam »Družabni večer z raznovrstnim programom. Pričakuje se obilna ude'ezba lovcev m njih prijateljev z obite-Ijimi. — Odbor. 559-n
Pisemski papir
v mapah in Skatljah po znižani ceni nad! Narotfna knjigarna,
Prešernova ulic« 7
Iz Maribora.
— m Sušičev večer priredi jutri v nedc« ljo Sokolsko društvo v Mariboru. Predav. D. Petkovič o Nušiču. ki jc nedavno pro* slavil svojo oOletnico, o njega delu in snot» vanju.
—m Občni zbor protituberkulozne lig« v Mariboru se vrši dne 20. t. m, ob 20. * mali kszinskj dvorani.
—m Občni zbor društva vpokojenc^v tn državnih nameščencev ter društva »Snno* pomoč« se vrši dne 17. t. m. ob pol 2D. v dvorani gostilne »Jadran*, na Rovtoškenr trgu.
—m Odhod velikepa župana. Veliki žu» pan mariborske oblasti dr. Pirkmaver je vče* raj službeno odpotoval v Beograd.
—m Iz politične službe. Vladni tajnik j Stanko Novak je bil cd velikega županstva j v Mariboru premeščen k ljubljanskemu. Na njegovo mesto       bil imenovan Matevž Malešič z okrajnega glavarstva v Črnomlju.
—m Iz šolske sinLbe. Definitivno so bi« le nameščene na OI. dekliški ljudski šoli gdčne. Marija Parkas, Kristina Petrič, Emi« lija Kranjc, B;rta Brence, Emilija Vali, Ida Vod^nik in Mari:a R-jmek: na II. dekliški ljudski šoli ßd5 Avguština Fajtel in na IV. dekliški liudsT:i šo'i gde. Angola Milčir.sk:.
— Pevski zbor nar. žel. glasbenega društva »Drava* priredi v soboto dne 4. aprila t. I. v Mariboru v Gotzovi dvor-mt koncert pod vodstvom' g. prof. H 1 a d k e^-ga, na katerem se nHjareiii petja že danes opozarjajo. 556-n
—m Smrtna kosa. Dne 8. marca t. 1. je preminil v najboljši moški dobi v Slaptin-eih pri Sv. Jfurju ob Sčavnici g. Alojzij Š t u h e c, skrben gospodar in vesel družabnik, ki ga je vse spoštovalo in rado imelo, kar je pokazala mno^obrojna udeležba na pogrebu dne 10. t. m. N. v m. p.!
Sckoistvo.
— Crbčnl zbor Jugoslovenske Sokol-ske Matice se vrši v torek, dne 17. marca 1925 ob 18. uri zvečer v prostorih Jugosloven skega Sokolskega Saveza v Narodnem domu. 565/n
— Sokol Lltibfana IL opozarja že sedaj na svojo veliko javno tombolo, ki jo priredi dne 14.. oziroma 21. junija t. 1. na svojem telovadišču po posebnem programu. SSfrfl
Turisfika in šport.
— Jadran : Illrl'a. Prvenstvena teku.a obeh  najmočnejših  ljubljanskih  klubov se
! vrši 15. marca ob 3. popoldne na fgrišen Ilirije v predtekmi ob pol 2. nastopi rezerva
I Jadrana nroti rezervi P:rJje. 5o2-r
i       — SK. Prlmorje : SK. Maribor. Prvenstvena tekma, ki obeta oster tn zanimiv ler je velke važnosti za nadaijnl placement v prvenstvu. Pričetsk ob io. na Igrišču SK.
* primer je.
*tev. ei
»SLOVENSKI  NAROD« dne 15. marca 1925".
Stran 5.
Gospodarstvo.
Rszdfžavfaje železnic.
Povojne gospodarske izkušnje so mar« sikaj postavile na glavo, kar je veljalo pred vojno kot gospodarski princip. V tem oziru so se dogodile temljite izpremembe bas v državno»p ^spodarskih smernicah, ki so ve* Ijale pred vojno in ki se dandanes niso ob* nesle.
Med takimi smernicami nahajamo tudi rahtevo, da država socijalizira čimveč pri* vatnih podjetij in da se zlasti pobriga za ▼clike, splošnodržavne gospodarske panoge, kakor so železnice, pošte itd.! Gorje tistemu, ki je bil pred vojno predlagal, da država razdržavi železnice in da jih odda zaseb« nikom! Veljal je za največjega socijulnega reakcijonarca. Novejše izkušnje pa doka* sujejo črno na belem, da je ravno obratno pravilno! In sicer tako z gospodarskega sta* lišča. kakor s sociia'ncßa! Kajtr kar gospo« darsko uspeva, nudi tudi socijalne dobrote, kar pa je gospodarsko nezdravo, mora v bocijalnem oziru propasti.
Na podlagi obsežnih gospodarskih in tehničnih izkušenj so torej moderne države prišle na to, da so privatna velepodjetja mnogo ractjonalnejša in pridobitnejša, ka* kor pa državna, i'jcr zavira neokretna in nezadostr.a birokracija primerne gospodar* ske, tehnične ter pridobitne učinke državnih velepodjetij Zlasti za železnice se je izka* zalo, da so v privatnih rokah mr*oqo renta* bilnejše in vzornejše vodene in da mnego lepše procvitajo, kakor pa v državnem vod* stvu. Ta spoznanja so sama od sebe privedla do tega, da so začele države ra^državljati svoja velika državna podjetja. Nemčija n. pr. je že razd zavila železnice, takisto Poli; ska in Romunska. Italija je na tem,-da sledi tem primerom. V Ameriki izborno prospe* riräjo privatne železnice, ko jih uradništvo je v platežnem in socijalnem oziru nepri* merno na boljšem, kakor pa naše!
Za državo je gospodarsko načelo naj s boljše, ki pač nudi državi večje dohodke, zaposlenemu nameščensfvu pa ugodnejše življenjske in socijalne pogoje.
V tem oziru se sedaj tudi pri nas po= favl jajö vedno Številnejši glasovi, naj se naše držrvne železnice razdržavijo! Država bi pobirala samo vsakoletni primerni saldo železniškega velepodjetja.
Najvažnejše vprašanje pri tem razdr* Sax'Jjcnju pa je vprašanje, ali bi v naši dr* žavi našli organizatorje ter podjetnike, ki bi bili v stanu prevzeti obzirni aparat dr* iavnlh železnic ter ga voditi po uspešnejših smernicah, kakor je delala doslej naša vi* soka državna birokracija! Predno ne rešimo tega vprašan ?a, ne moremo govoriti o pri* stopu k razdržavljcnju železnic.
Pravilna vporaba narodnega kapitala.
Imamo dva izvora pristnonaroanega kapitala. Prvega tvori Narrdna banka, dru* gega Poštna hranilnica. Oba zavci!a poso« jujeta razmeroma velike kapitale trgovini, predvsem pa denarnim zavodom. Posojeni kapitali se prevzemajo po naravnost neza* slišano nizki ceni. Obrestna mera ie mini* malna. Za kapitale zahtevajo isti denarni zavodi od drugih trgovinskih korporacij večkratne obrestne mere, po sto, dvesto in tristo do petsto odstotkov več! Razmerje je nenaravno! Zro zahteva zlasti Na* rodna banka v poslednjem času, naj se to nenaravno razmerje odpravi in naj se uvede obligatna. obvezna ena'-« obrestna mera za *so državo. Kako pridejo privatni zavodi do t-vr«, da uživajo poceni kredite Narodne nauke in Poštne hranilnice in da nato, ta kredit posredujejo privatni ind •striji in trgovini po večkratnih nezaslišanih obrest* nih merah? Vršile so se že opetovane kon* ference in zdi se, da bo Narodna banka vendarle prodrla z zahtevo po maksimira* nju obrestnih mer.
Še nekaj pa je, kar kali dobro razmerje naših denarnih zavodov do privatne ind i* strije in trgovine ter do naših nacijonalnih denarnih institutov, predvsem do Narodne banke in Poštne hranilnice! Bcogradski listi po pravici opozarjajo na kiivico, ki jo dz* lati oba ta na?a centralna nacijonnlna in* stituta. ki pri oddaji kreditov ne razlikujeta domače in tuje denarne zavode. Treba je namreč med našimi denarnimi zavodi ločiti take, ki so pravzaprav podružnice inozem* skih zavodov in pri katerih odločujejo tuji, inozemski kanitali. Večina večjih zavodov je te vrste. Tuji. inozemski kapitalisti na*
kupujejo večino delnic, oni vlagajo inozem*
ske kapitale v zavod. Država in naše gospo* darstvo jim otvarjata ogromna polja pri* vatnega zasluženje in poslovanja. Iz jugo* slovenskega gospodarskega sveta jim ste* kajo ogromni dobički. Rentabilnost tujega kapitala je v naši državi posebno velika. Ni povoda za pritožbe. Tu pa se dogaja, da so ti instituti v prvi vrsti deležni velikih poceni kapitalov Narodne banke in Poštne hranilnice in da je istočasno našemu doma* čemu institutu skoro nemogoče, da si na* brtvi večje kredite pri Narodni banki in Poštni hranilnici. Ni dovolj, da dovoljuje* jemo prost in neoviran dostop tujega kapi* tala, stavljamo mu še domači kapital, žulje i "cga človeka poceni na razpolaganje, da ž njim odira in navija obrestne mere naši domači trgovini in industriji. Bcogradski Isti se zgražajo nad tem dejstvom in za* htevajo tako od Narodne banke, kakor cd Poštne hranilnice temeljito remediro. Oba zavoda naj izvedeta nekako klasifi'a~ijo denarnih zavodov in naj v prvi vrsti podoi* rata našo domačo trgovino in ind'-strijo, naše domače, pristnodjudske in jugssloven* ske denarne zavode.
Tako kreditno politiko zahteva eno* stavni gospodarski razum in pravičnost. Za* hteva ca ozir na domačo našo produkcijo, na naše domače zavode, ozir na dobrobit našega človeka!
Tako v Narodni banki, kakor v Poštni hranilnici imamo pred sabo pristnosljudski, domači, jirgoslovenski kapital in ta kapital, vsaj v Poštni hranilnici, nabran iz žuljev domačega človeka, naj gre v korist doma* čega človeka in naših domačih institutov.
K maksimiranju obrestne mere naj se pridruži še ta zahtevana kreditna politi'a naših nacijonalnih denarnih zavodov, pa se bodo razmere na našem denarnem tržišču, kakor v gospodarstvu čez noč temeljito iz* premenile!
Poročevalska služba naših denarnih zavodov.
Kredit zahteva informacijo. Brez informacije ne dovoliš kredita. Kar velja za po-samnika, velja v večji meri za državo, za denarne zavode, za industrijo in trgovino. Mi kupujemo in prodajamo v inozemstvo. Važno je torej, da inozemstvo o naših razmerah dobro In pravilno informiramo ?n da ga ne prepustimo revolverskim maV^aci-jam tujih, nam Škodoželjnih držav ine financ Znane so akcije italiianske financei proti d'nariu ter vemo za tiste obsežne špekulacije, ki jih je vršila dunajska borza proti jusoslovenski valuti. Vzporedna s temi akcijami so šle tedaj poročevalske bombe, ki so nam kradle ug'ed in kredit ter oznanje-vale bližnji razpad jusoslovenske^a kraljestva. Dobo beganja inozemskln gospodarskih in finančnih krogeov smo srečno prebrodi'i. Nasta?a nova naloga, d3 si to inozemstvo pridobimo s pravilnimi Informacijami o našem sedanjem gospodarskem In finančnem napredku. V tem oziru imajo denarni zavodi, pa tudi veliki zasebniki ki vodijo naše uvozne in izvozne tvrdke, kar največji interes, da s pravilnimi In zadostnimi informacMarrf Inozemstva dvfjrajo naš zunanji kredit in da si olajšalo svoje kre-d;teno kuočijsko poslovanje. Prvi med našimi zavodi, ki je uredil poročevalsko službo, je bila Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu. Izdaja mesečni bilten v več jezika ter z raznovrstno vsebino gospodarskega In finančeca značaja. Banka razpošilja bilten predvsem svoji inozemski kll-jenteli. Na ta način jo informira o stanju naše žetve, o izvozu in uvozu, o naših državnih financah, o stanju jugoslovenske valute. Bilteni so zelo koristna ustanova, ki bi jo morali posnemati tudi ostali naši, vsaj večji denarni zavodi.
Konstatirat! moramo, da takih biltenov ne izdaja noben beogradski zavod, dasi imajo ti zavodi izredno velike zveze z inozemstvom i<n bi njihovo poročevalsko službo zelo upoštpvalo inozemstvo, ker bi dohaja Iz državne centrale.
Tudi Narodna banka bi lahko sledila temu vzgledu. Pred časom ie mislila na organizacijo poročevalske služVe, ki bi inozemstvo informira a o stanju Narodne ba<n-ke in s tem c razvoju jugoslovenske valute. Toda načrt je popustila in g"1 zanemarila. Treba pa bo organizirati tako poročevalsko službo, če drugače ne, v obliki Informativnih biltenov, zlasti s primernimi večjezičnimi poročili za Inozemstvo o za-
ključnih, vsakoletnih stanjih Narodne banke.
Tudi v intenfresn slovenske industrije In slovenskega bankarstva bi bito, da izdajajo skupno tak mesečni bitten. In to ne samo za interno vporabo, marveč predvsem za inozemstvo. S tem bi naši zavodi in naše industrije združile tudi propagando za slovensko gospodarsko ozemlje ter si mogle osvojiti zaupanje inozemstva Slovenija bi se lahko tako v denarnem, kakor ▼ trgo-veskem in Industrijskem ozira predstavljata preko biltenov kot najsrečnejši in najprimernejši posrednik »a vse finančne In trgovinskem In Industrijskem oziru predstavlja ln trgovcev z našo državo. Zlasti bi mogli vplivati na Italijanske gospodarske kroge In zavode.
Na naših zavodih je. da to stvar v najkrajšem času premislijo In oživotvoruo.
—g Opozorilo! Opozarjamo nrše naročnike, predvsem gradbene podjetenlke in dobavitelje, n?js:bo kakršnega gradbenega materijnla, da prečitajo v za-reb^kih »Na-rodnh Noviirh« štev. 53 ali 54 cd 5. in 6. marca t. L (stran 1) rrzpis za grrdnjo hiše in dobavo grrdbenega materiala za zadrugo »Želczničarski Dom« v Zagrebu. Ore za dobavo v znesku 3 milljcnov dinarjev. Rok za vlaganje prnudb je podaljšan do 17. marca t. 1. Pripominja se k temu, da uživa zadruga brezplačen prevoz za ves gradbeni materij?! na teritoriji Ijub'jen ke in zagre^bke direkcije državnih železnic ter da se od likvidiranih računov odtrguje 4V»% odbitek, ker Je zadruga privatno podjetje In račune propmptno likvidira.
—g Trg kolonfjalnega b'aga. V primeri s prejšnjim tednom je promet v tej panojri precej oživel. Sladkor kaže zelo čvrsto tendenco, cene so na inozemskih trgih ve-črnoma poskočfe, dočim so ostale pri nas neizpremenjene. Kava je labilna ter se opaža porast cen. Ameriška mast je čvrsta in je poskočila prejšnji teden v ceni za 1.50 dol. Pri nas notirajo ceni v dinar.Mh za kg ocarinjenega blaga franko embalaža, postaja Zagreb: Sladkor kocke 16.50, rrale g'ave 16..?0. kristal 14, kandis 22: kava Rio navadna 43, dobra 43. prin a 45. ekstra 46, zapadno indijska navadna 44 dobra 45. ekstra 47. a*a Portoriko navadna 44, dobra 45, fina 45. Maragogyp 56—5«. Marngogyp prima centralna Amerika 60. Moka 62, Portoriko f"6. Riž elaslran 6.75, Aracan II. 7.40 »Spiendor« 8.75; olje I. namizno v lesenih sodčkih okrog 170 kg 23, V. v sodčkih po 100 kg 23 50, T. v sodčkih po 51 kg 23.5n: prima v zabojih po dve kanti ä 25 kg 23. Ameriška nast v sodčkih okrog 160 kg 27.50. v sodčkih okrog 50 kg 27 75, v zabojih po 25 kg 26 75: dišave: k'incki 68, cimet ce!i 40, cimet holandsks 25, poper sluga oorski 27.50, paprika prima octra 35, paprika II. ostra 22. paprika I. sladka 50, španska prima sladka 55.
—g Cene v Soluna, Trgovsko obrtniška zbornica v So'unu poroča o conah na ondotnem tržKču. Poljedelski pridelki notirajo: pšenica I. 15Vi. pšenica II. 14. rž 11, oves 9, ječmen 10lA, koruza 2%. p>enična moka »0« \SlA, mekine 2'K), fžol droben 13 50, fižol debel 21—21,. grah 700, sočivie 600, bob 450, kromnir 210, črna čebula 2"0, be'a čebula 1100, kostanj 500, smokve 650, srhe si*ve 40 suho grozd:e 850, med 700, vino 650, žianie in koniak 23—2100, makovo seme 930, seno 180, slama 100. 2i-v?na: konji fti kobile 5—9^00, vol? In krave 13, bivoli 12 50, osli 1—300, rnu'e 6—900. teleta in junci 13.50, ovce ln ovni 14, koze
In kozli 12, jagnjeta 14 oka živa vaga. Sir navaden 2600, jajca 110, goveje kože 1800.
—g Ureditev železniškega prometa v Dal* maciji. Trgovska in obrtniška zboinics v Splitu je izročila ministrstvu saobradf ji *po# menico, v kateri zahteva, ni j »e čimprej zgradi nova železniška postaja # Splitu. Ob* enem zahteva spomenica takojšnjo ureditev železniškega prometa na progi KmmGračac. V nasprotnem slučaju obstoja nevarnost, da bo trpel železniški promet na novodograicni liŠki progi.
—g Pristanišče Carl. Italijanska vlada skrbi dobro za svoja stara pristanišča, katerim hoče dati kolikor mogoče širokeza razvoja. Misli pa tudi na nova pristanišča In tako je bil sprejet v rimski poslanski zbornici 10. t m. z ikonski načrt za odobritev sto milijonov v svrho. da se razširi pristanišče v Bari v Južni Italiji, kjer je bilo pred kratkim inavgurirano Jadransko« vseučilišče, ki Irra privabljati visoko-šolce z Palkana na Italijpnska tla.
—g Banco dl Roma. Uprnvni svet zavoda »Banco di Roma« je sklenM razdciti 10 milijonov lir med delničarje (5% na delnice) na temelju bi'arre za 1924.
— g Francija odklanja tuje delavca brez delevne pecodbe. Znova se s službene francoske ßtrani opozarja inozemske delavce, da se na me*i odklonijo vsi oni, ki hočejo na francoska tla brez dogovorjene !n oblastno potrjene delovne pogodbe. — Kdor bi nastopil potovanje bres take pogodbe, bo Imel samo nepotrebne velike Etroske.
—g Dnb^vc Direkcija pomorskog sao-bračaja v Splitu sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave strojev za obdelovanje lesa. — Pri intendpnMiri Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani se bo vrši1a dne 18. marca t. 1. ofrrtalna licitacija glede d3-bave mesa za Ijub'jrnsko garnlzfj^, dne 24. marca t 1. pa glede dobave 2^0.010 kg pŠenične krušne mrke { ipa 80%). — Vršile se bodo naslednje cfert^lne Ii"I*acIJ°: Dne 24. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotirl g'cdc dobave sanitetske-ga materijala. — Dne 2S. mrrca t. 1. pri direkciji državnih železnic v S* botici glede dobave posteljnega perila, blazine itd.; pri direkciji državnih železnic v Sanj vu glede dobave obročev. — Dne 6. aprila t. I. pri direkciji državnih železnic v Subotlci g^de dobave tiskarskih strejev. — Dne 8. aprila t. I. pri odelen'u za mornarlro v Ze-munu glede dobave 100.000 k": pšenične moke Št. 6 tloa novosad^ke borze. — Dne 10. aprl'a t. I, pri nprav; državnih monopolov v Beogradu glede drbave 50 000 kg čistega bencina; pr« direkriji državnih Ze'ezntc v S?rrjevu glede dobave lcserili držajev itd. — Predmetni og'asi z natančnejšimi p°d't-ki so v p:s-rni trgovske In obrtniške zbornice v Lj''b'j*'nl interesentom na vpogled.
—g Prodaja Pz^la. laro'lna, etra N rnzVuJnvaločcra sr«*ds*va se bo vr^iH dne 8. aprila t. 1. pri oblastni upravi blirškega fonda direkcijo državnih železnic v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v ris^rni trgovske In obrtniške zbornice v Llrb'Jf.nj bt'eresentoni na vrog'cd.
— g Dobava rlža m maka-o«. V pisarni 16 artib'eri's'-ega po'Va v IJnHiani se bo vrnila d"e 18. marca t. 1. ofert~!na 1'clta-cija glede dobave 1500 kg riža In 2>0 kg rra^aron. Predmetni og'as z natančnej^tml podatki ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo-g!cd._______
(akaa Van Kastor!
O Bi.
124 T
r
BLEŠČEČE BE10 PERILO 2 ZLAT0S0G MILOM!
3 '
...   \ ~ - • T.
Ü1
i-v- .... :Jß m
		
ZLATO		
On      MESTNI TAG S .UERNATOVK
1
Po svetu.
• 4 mlHlone dolarjev za 400.0GO polla-bov. V Shelbyville v Kentuky je zahtevala neka od svojega ljubimca zapuščena mladenka 8300 dolarjev odškodnine. Pred sodnik! je pripovedovala, da sta se tekom ljubezni poljubila najmanj Štiristotisočkrat ni dostavila, da je to najboljši aokaz za njeno zvestobo. Sodišče ji je določilo odškodnine 4000 dolarjev, tako da stane nezve-sveza ljubimca vsak poljub en dolarski cent.
— Hipnoza mesto narkoze. V budlmpe-
štanskem sanatoriju se je dogodil sledeči slučaj: Zdravniki so morali operirati na slepiču bolnika, ki ga pa niso sme!I radi srčne napake narkotizirati. Asistent je predlagal, da se pozove znanega psihijatra, da bolnika hipnotizira. Tako se je tudi zgodüo ln operacija se je izvedla med hipnozo. Med operacijo bolnik ni čutil nobenih bolečin, po dovršeni operaciji pa so izostale običajne posledice narkoze. Temu poizkusu pripisujejo nekateri zdravniki veliko važnost. Večina zdravnikov pa nasprotuje metodi, ker naglasa, da nasprotujejo bolniki pred operacijo hipnozi.
• Največji observatorij. »Chicago Tribune« poroča, da so se pričela dda za zgradbo In ureditev največjega observaio-rlja na svetu. Stal bo na vrhu Saleva, kakor so predlagali ameriški učenjaki. Poslopje bo imelo 3 d„le: me.eorologiini in seizmo-grafič.i observatorij ter vel.k laboratorij. Dva ameriška strokovnjaka Ritchey in Bauer se bavi:a z montiranjem inš.rumentov, katerih dimenzije presegajo vse dosedanje in imajo omogočid verificiranje Einsteinove teorije.
• Ker ni mogel plačati krojača... V
Florenci v Italiji si je naročil orožnik Ivan Fraschini pri nekem mestnim krojaču lepo civilno obleko. Fraschini je obiskoval orožniško podčastniško šolo. Pri naročilu je mislil, da bo lahko plačal, ali ko je bila obleka narejena in ga je krojač o tem obvestil, nesrečni mladi vojak nI Imel potrebnega denarja. Pisal je domov, pa jo prišel odgovor brez lir. Ves obupan je Fraschini pograbil pištolo in pomeril na srce. V bolnici je povedal, zakaj je to storil. Danes je najbrže že mrtev, njegovo lepo obleko bo nosil pa kdo, ki je bolj srečen od njega.
• S'gnalna zastavice za slepce. Mestna uprava v ATsterdamu je odredila, da nosijo v cestnem prometu lahko ogroženi slepi in slaboumni ljudje zelene in bele zastavice, da se tako pozornost stražnikov in pasantov lahko obrne na nje.
• Nov Amundsenor polet na severna tečaj. Amundsen je prispe! v Marino di Fisa s svojimi sotrudniki. da IzvrŠ' zadnje priprave za polet na sever. Po potrebnih preizkušnjah so bila tri letala poslana po morju v Tromsö v Norveški, odkoder gre polet proti severnemu tečaju. Italiianske udeležbe ne bo.
• Tutankamenovo maščevanje. Kikor poročajo angleški listi Iz Kaire, je bil tam profesor Newberg prepeljan v bolnico, ker je obolel na hudi mrzlici Profesor Newberg je bil, kakor znano, zvest sotrudnik Carterja in je fcil navzoč pri otvoritvi. Pre-Hva'stvo je vsled nenadne obolelosti profesorja mnenja, da je to maščevanje faraonov, ki so bili moteni v njihovem večnem snu.
• Podjeten starec Kakor javljajo is.
gleSkj listi iz Kaire, se je 971etni Kam!» Mohamed Elabari iz Aleksandrije sedem, najstkrrtt ločil in ee namerava sedaj onera-uajsttč poročiti. Ftarca je obiskal neki te-porter in Fe zanimal za podrobnosti o njegovem Življenju. Elabari, ki se zdi star komaj GO let, je na vprašanje, koliko otrek da je imel s 17 ženami, odvrnil, da tega no ve. zdi ?e mu pa da najmanj 50. Njegov najmlajši slu štele 6 let. Nato Je pripomnil Elabari: Vee svoje življenje sem ljubil ženske, žal samo za kratek čas. Ze 70 let s* trudim ženske razumevati. Uspeh na ja vedno — ločitev. Vendar ne obžalujem svojih 17 zakonov in tudi ne svojih 17 ločitev. Eden. ki Je po svoje prikrojil 13 zapovedi.
Neki Švedski rokodelec, ki je dobil na-log, da olepša ln prenovi notranjost cer. kve domače rasi. Je po izvršenem naročilu poslal cerkveni občini sledeči račun:
OSKAR 11.
(Razpad
carstoa
Roman.
Peket konjskih kopit je odmeval po izsušeni pusti. Polje se je rdečilo, zemlja pa je kaza'a globoke razpoke, povzročene po ptktfCih soICnih žarkih.
Slišal se je seiest suhe trave, v katero so gromko padale prstene kepe, ki so frčale s konjsk h kopit. V lajanje psov, ki so z iztcsnjn:mi jeziki t:kli za fcežečo lisico, se je mešal vriskajoči lovski klic jahalcev in jahalk. Skozi rjavo ožgano travo obsežne puste se je vila bela, prašna občinska cesta. Za holmom, ob čegar obronku se je spuščala nizdol v lahkih ovinkih, se je dvigal vaški, z deščicami kriti zvonik kakor prst v nebo. Na njegovi modri ploskvi so stale kakor rumene maroge slamnate strehe vaških hiš in skednjev. Po cesti nizdol se ?e pomikal žalen sprevod. Spredaj so nosili črn križ, za njim je stopal duhovnik v ornatu, štirje možje so nosili na ramah krsto, kateri so sledili žalujoči sorodn:ki, prijatelji in znanci. Prav, ko se je zožila pot, je križala mrtvaški sprevod razposajena lovska družba. Divjad je v strahu šinila nkUol on bronku se ie zatekla rped ljudi* 2* ok>
je udarila tuleča kopa psov. Nasta'a je splošna zmeda in nered. Ob robu potoka je bilo že slišati grozeče brskanje konj. Pogrebci so se v zmedi in strahu razpršili. Nosači so postavil krsto na tla in preko nje so v drznem skoku brezobzirno drli, imajbč pred očmi zgolj žival, ki so jo baš zgrabili psi, lovci, njim na čelu mlad, smel jabalec. Lovski rog je zadonel: balali, halali! Vodja lova js izročil lovcu lisičin rep kot trofejo. Lov je bil konuan... Smeje so vsi čestitali lovcu, ki je v zahvalo v radostnem razpoloženju mahal s svojo čepico. AVada dama, katere rdeči lovski frak, je izrazito ri^al sijajne črte njenega prekrasnega telesa, Je prihajala tik k njemu.
»Cesarska visokost, kakor večno, ste tudi to pot izvojevali zmago! Na vsakem bojišču zmagovalec!«
»Samo ne na polju ljubezni, grofica! Ne tam, kjer bi se zmaga napravila za najsrečnejšega sužnja ! x —
Nadvoivodov pogled se je uglobil v bkSčcče
damine oči.
Preko njenih jezgrih lic je drknil lahek usmev. »Cesarska visokost ste pozabili, da na soprogov povratek hrepeneče čaka lepa. pobožna princezi-nja, ker mu hoče položiti v reke sad svoje ljubezni.« —-
Nadvoivoda ie udu&l nevoljso kretnjo prese« ncčeaiar
»Ne razumem vas, grofica! Vaše besede so nekoliko zagonetne. Nisem izvežlran v razreševanju ugank!«
Grofica je nategnila vajeti in nalahno pripomnila:
»Nečem igrati vcde?evalke. Vaša cesarska visokost je bila tako zelo zaposlena s pripravami j za lov, da vam niso mogli vročiti kratke, rred odhodom prispele brzojavke. Brzojavka je z Dunaja. Cesarska visokost, postali ste para. Staro habsburško drevo je pognalo svežo moško brst-liko.« —
Izročila je nadvojvodi brzojavko.  Par vrstic tega telegrama je prečita! v enem pogledu. Nato | se je strumno vzravnal v svojem secTu in zakfical:
»Gospoda moja, znova mi lahko čestitate. Po- j stal sem oče malega nadvojvode!«
»Ni mogoče! Ali je res? je zanosljal eden izmed kavalirjev. »No. potem pa česHam k prestelona-1 sledniku!« — Hotel je nadvojvodi stisniti izteg-njeno desnico. V tem trenotku je žvižeajs priletel! od nekod kamen in zadel njegovega konja, da se je prestrašeno vzpel.
»Halo! Kaj pa je to?« j? zaklical nadvojvoda in okreml konia. Lovska družba je na svoiem lovskem razpoloženju in v zmedi prizora, ki se je nato odigral, popolnoma pozabi na dogodke pri mrtvaškem sprevodu. Zazrla je pred sabo divjo, rn7jar-jeno množico. Ko se je lovska družba oddalj^a, .«e i;udi* «oaei »brali. prvouiemu strahu »e sledilo
silno ogorčenje. Brezstiden zločin na mrtvecu jd povzročil silno razjarjenost v dušah preprostega, a pobožnega in vernega kmetskega prebivalstva. Zopet so dvignili krsto, jo očistili od prsti, ki so jo nanjo nametali drveči konji s svojimi kopiti ter i» zopet okrasili z napolpomandranimi venci.
Ko so tako izpolnili svojo dolžnost do mrtveca, se je v njih pojavilo čustvo maščevalnosti. Na lovsko družbo je jelo leteti kamenje in prst. Psi, ki jih je zadelo kamenje, so jeli tuliti, konji so se začeli vzpenjati. Psovke in kletve so spremljaie napad. Razjarjenost kmetov je nadvojvodo bolj presenetila, kakor ostrašila. Počasi je jahal preti množici.
»Ka? pa hočet-? Ali ste zbesn~li?« jih je nahrulll. Razjarjena množica je obmolknila pred zapovedu-jočo kretnjo. Iz marsikatere že dvignjene pesti je neopaženo padel kamen na tla. Dimovnik, ki je vodil mrtvaški sprevod, visoka, častitljiva postava, je stopil pred nadvojvodo. V njegovem lepo done-čem glasu je trepetala pridušena razburjenost.
»Gospod, ki ste žalili veličanstvo smrti, vi ste kršili božje in človeške zakone! Morali boste dajati težak odgovor!«
»Ako ne veste, prečastiti. kdo sem jaz, se vam moram pač predstaviti. Jaz sem nadvojvoda Oton! Bolje bi bili storili, ako bi porabili svoj ugled kot dušni pastir v to, da bi zadrževali ljudi pred nasil-nostmi. Zapomnite si, da n:sem brez vsakega vpliva niti pri cerkvenih oblastih!«
Svečenik ie sklonil slavo,
Mrai» 6.
•SLOVÜNSKl  NAROD«   dne 15. marca 1923.
To in ono
\i življenia nsšs kraljice.
Beogradsko »Vreme« prinaša članek, v katerem opisuje način življenja naše kraliice in nirn salon. Kraliico to-časno predvsem zanima domače gospodarstvo in nabavila si je celo knjižnico angleških, francoskih in nemških knjig, ki opisujejo Življenje in domače gospodarstvo. Na kraljevem dvorcu v Dedi-I»ju se pripravlja komrleks zemljišča za. sgraJbo vzorne farme, istotako tudi v Topoli, kier se na željo kraljice postavi sel;aška hišica v starem šumadinskem skgu. okoli nje pa mala posest.
Kraljičin ideal je postati mati in gospodinja Predvsem skrbi za društva, ki odgovarjajo tudi njenim dovzetnostim. 2e od nekdaj je uveden na avdi-jencah pri kraljici običaj, da se govori v na Sem jeziku. N davno je bila v avdi-jenci predsednica »Društva knegnie Ljubice«, ki ie pričela svoja izvaian'a v francoščini. Kraljica pa jo je nenadoma prelinila, rekoč: »Jaz razumem vse, govorite srbski!«
Kralica Šesto nadzoruje delo v dvor-r?!h kuhinjah ter sama d' :!oča dnevni me-nn. Pada se zabava s svo^m sinčkom, prestolonaslednikom Peterčkom ter pogostokrat obiskuje etnografski muzei, kjer se nahajajo narodne noše iz vseh naših krajev, bogato vezane s srebrom ln zTntom.
A!:o si ogledate njen delovni kabinet, tedai vzbudi va^o pozornost polna polica knig. So to lirsk; stihi Museta, ttenrya de Reffviera itd. Tu se rrahaiajo različna angleška lirična d.Ia. dalje R(> rra'n T^oland. Samt Simon. Na mizi se nahaja angleški prevod »Povest iz davnine«.
Kraljica ie istotako prijateljica knj'g. kakor kralj, katerega v Parizu po^naio v« i starinar'i, zakaj čim kralj pride k nJim, rru ta!:oj stavijo na razpolago lestve in on sam izbira knjige, stresa Z njih pTh, jih kupuje in pošilja v Beograd. V pondeliek, v sredo, četrtek in soboto od 17. do pel 19. se kraljica ul\ obsega jez;Va. Uči jo profesor Starčevič.
Pri učenju jI profesor večkrat ponovi besedo, najpreje miza, mizi, rrozn, zatem zid. zid. zid itd Seda! zna že mnogo. Večkrat se s krajem pred g osti pogovarjata v srbščini in zdi se. da se je res ž? dodobra privadi-a domačega jezika. Včasih jo kralj prekine: »Ali si ra-2tme!a?- »Sem« odgovarja kraljica. ^Kaj se je govorilo?« vprašuje nezaupljivo in smehljajoče krali.
In nato mn kraljica rov£ v francoščini, kal še je govorilo. Zvečer gre kraljica običajno na koncert ali na čai in sllčno, večkrat pa se s kralem sprehaja, roko v roki po beogradskih ulicah.
Sirom
Travniku je te dni vzbudil pozornost In smeh. orignalni samomor, ki ga je hotel Izvršiti 38 letni trgovec Jovo Mirkovič. Jovo je znšel v dolgove, Življenje se mu ie zd:io prazno In pusto in sklenil je. da gre ra oni svet. Zato ie Junaško nastavil k ustom stekJemoo bencina in ga popil okoli p~l Itra. Od s'lnih bolečin se je priče! zvijati in ie bjla o njegovem samomoru, takoj obveščena policija, ki je nesrečnega odvedla v bolnico. Tam so mu izprali želodec in ga no^lall domov. Danes ?e Jovo že popolnoma zdrav in pravi, da bencina ne bo več pil.
Uboj v Der ven*?. Jovo Rjeloševič in Sava Budakovič 'z Demente sta bila do!go časa prijatelja, dokler se ni T ovo zaljubil v neko žensko, ki pa ni bPa na dobrem glasu. Savo *e Jovi to očital. Ko sta bila na neki krsni slavi, sta se zopet nekoliko sporekla. nakar je Jovo raz-?al;en odšel Kmalu zatem je odš:l tudi Savo. Nič hudega sluteč *e korakal polglasno žvižgajoč no cesti. Izza nekega plota ra je nenadoma pristop'l Jovo in Se predno se je Savo zavedel, ga je ta udaril tako močno s kolom po glavi, c!a je Savo oblegal mrtev. Ubijalec se je rrato sam javil oblastim.
S?n ub!l ečeta. Ivan Vukoja, sel;ak iz sela Krušeika. okraj Kotor se ni razumel s svoiim sinom Petrom, ker je bil mnenja, da mu }a ta rasproten. T.'ed očetom in sinom so cesto nastajali prepiri in je stari Vu-ko:a sina vedno strego kaznoval. Tako je po nekem končnem prepiru stari prijel sina ln da ga osramoti, ga je privezal na hruško ter ga ukazal strašiti. Za Petra, 20 letnega mladeniči je bila ta kazen silno ponižanje, njegov ponos je bil težko prizadet. Ko ga je oče čez nekaj ur odvezal z drevesa in pustil domov, je Peter v temni noči bos in golo-glav pobegnil iz cčetove hiše v bližnje selo Zeravki kjer se Je nastanil pri se-ijaku Ivanu Mrakiču, ki ga ie prijazno sprejel. 2e na vse zgodaj ra se pred Mrakičevo hišo pojavil stari' Vukoja in sina ponovno pezval, da se vrne domov. Kcnlno s* je sin udal in je zapustil Airakičevo hišo. Korr.ai pa sta bila z očetom slaipai. je med njima izbruhali ne-v sreair. S Uri se it liotel £Utt zo-
pet dejansko lotiti, ta pa je izpod suknje nenadoma potegnil vo;aški bajon;t in je navalil na očeta. Sunil ga je večkrat v prsa in ko je oče padel na tla, ga je Peter sunil še parkrat, tako da je stari izdihnil.
Videč očeta mrtvega, Je Peter zadovoljno vstal in obrisal krvavo orožje. Nato je odšel na bližnjo orožmško posta »o, kjer je izjavil, da je malo popre je ubil očeta In da nima sedaj ničesar »"»roti temu, da tudi njemu vzamejo glavo...
Žrtev alkohola. Pretekli teden se je vračal krznar Oalinec z zagrebškega sejma z vlekom domov v Varaždin. $cl je po poti, ki vodi po Novski cesti mimo vojašnrce 36 pešpolka. Bil je zelo pi;"an ter ni čul svarila vojaka, stoječega na straži. Vojak je klical, dvakrat, trikrat in ker se Galinec ni ustavil, je strelah Krznar ja so težko ranjenega prepelali v bolnico, kjer je podlegel poškodbi. \ Žrtev alkohola!
Tihotapstvo koka"na na Sašaku. Pred dnevi sta dva finančna organa na Sušaku ustavila nelco 16 letno devojko. ki je imela pri sebi sumljiv zavoj. Pri pregledovanju zavoja sta organa ugoto-vla, da je devojka prenašala kokain. Bilo je za okoli 50.000 Din kokana V zvezi s tem je bil aretiran trgovec Bor-čič, ki pa je izjavil, da ni vedel za vsebino zavoja ter je menil, da je notri strup za podgana, ki mu ga je baje poslal profesor K. iz Zagreba. Koliko je na stvari resnice, bo pokazala preiskava.
Borza za Imovino z dekleti.
Nemški listi prinašajo obširna poročila o odkritju borz? za dekleta v Strass-burg i ter o raz^rinkamu mednarodne organ;zacije za trgovanje z dekleti v Warvbargra. Povodom aretacije Matije Arg^nda in njegovega tovariša Thiolie-ra, kateremu ra je uspelo pobegnTi, je policija ugotovila, da obstoja v Strass-burgu prava borza za dekleta, ki je delala svoje kupčije predvsem na Balkanu in v Južni Ameriki. Oba imenovana sta odvedla dve mladoletni devo'ki "z Saint-rtienna ter jih skušala vtihotapiti preko Hamburga v Brazilijo. Pri obeh so se našli vozni listki za v Rio ter obsedna koresoondenca večinoma šifrirana. Lopovi so postopali tako-te: Anonsirao so po listkih, da se spreimeio deVofke na deželo. Na pod'ag« takega oglasa je sHi-nla neka hamburška rodbina, da pršile hčerko na kmete. Tozadevna pogodba je bila sklenjena s posredovalcem. Na dan odpotovala pa je deklica nenadoma zbol:Ia. nakar jc njen oče brz i javil na kmete ln je prejel odgovor, da iim tam ni ničesar znanega o namestitvi deklice. Za zadevo se je zanimala tudi polici ia. ki je ugotovila, da so v Istu oglašali Iru^čevalc! z dekleti. Dozdevni posredovalec je b'l prijet. Tz zaplenjene korespondence je razvidno, da se mu ie ra ta način posrečlo že odvesti nad 50 devojk v starosti 16 do IS let in jih odpraviti v Ameriko. Pribija je pri lopovu našla tudi sledeče pismo:
»Vseh pet deMic je prispelo in so na varnem. So na poti v New York. V pristanišču Hamburgu je mrgolelo policistov. Le s težavo smo jih snravili na ladja Dve bi nas kmalu izdali, vendar saj veš, sredstvo je pomagalo... Devoi-ke sem privedcl v San Francisco, tam lahko kriče po materi in očeta, kolikor jim drago. Ce boš imel zopet blago, no-Šlji ga tav:oj v Hamburg na b^rzo. Cek preko... s>di. Ce bi se devojke upirale, tedaj jih pri vedi ta. kamor sem ti rekel. Tam se bodo že spametovale.«
Iz francoske kuhinje.
V »Societe du Gaz de Paris* so trikrat na teden kuharski tečaji. Dvorana je vedno polna, mlade gospodinje, pa tudi novinci moškega spo?a sedo v amfi-teatralno postavljenih kl^neh. Sredi dvorane je miza ali rlnov štedlnik, na katerem razlaga kuhar svojo umetnost. Dame si beležijo recepte. Og!cimo si tudi mi, enega teh neštetih pariških receptov.
Pašteta Iz divjemu znfca: Testo iz 400 gr presejane moke, žličico stolpnega sJadkora. 1 jajce, 10 gr macla in šči-pec soli. Moko nasuiemo v posodo, sredi nje napravimo jamico in položimo vanjo maslo in jajce. Nato vse skupaj dobro premesimo. razval:amo testo, pri-lijemo žlico vode in pustimo nekaj časa stati. Zajčevo meso zrežemo skuraj z jetri in srcem ter sesekamo meso, jetra ln srce položimo v velik možnar in vse skupaj dobro stolčemo. Meso lahko zrežemo tudi s strojem. Na 300—400 gr zajčjega mesa damo 125 gr drobno narezanega svinjskega (ne mastnega) mesa in 1?5 gr nesoljene slanine. Oboje mora biti dobro zmleto. Nato spustimo zopet zajčje meso s svinjino in slanino skozi* stroj,-da se oboje dobro premeša. Tej zmesi dodamo ma!o soli, stolčenoga popra. 1 likerjevo čašico konjaka, čaši- j co madgarskega vina in malo zmletega ; koreničia. To maso postavimo na stran, i Nato iMUflažfimo z maslpm jpne v ie: iwu -
tepemo v lončku eno jajce. Iz razvajenega testa narežemo štirioglate blinee. namažemo testo ob straneh z jajcem in zavijemo vanj meso. Testo, v katerem je zavito meso, namažemo z raztepenim jajcem ter napravimo zgoraj luknjico, da bi para ne raztrgala testa. V to luknjico vtaknemo majhen papirnat listek. Iz ostalega testa napravimo vejice, lističe in cvetke ter jih položimo na pašteto, da dobi lepšo obliko. Pašteta se peče -40,—45 minut v dobro zakurjenem štedilniku. Servira se z glavnato ali kako drugo salato in jc po zatrdilu pariških kuharjev zelo dobra.
če kupite nogavice brez žiga' ,K1 uč", ker eden par nogavic z žigom  in znamko (tjcčo^ mod o, zeleno aii zlato)
„klju&"
traja tako dogo kakor Štirje! piti drugih. Kupite eden par in prenrir* če se!        -^.§ ••.
Mrtvec se ]e vrnil.
Pred deželnim sodi'cem v Brnu se je vršU*i te dni zanimiva raznrava. Na zatožni klopi sta sedela Franliška linrtnva in Jan Rvzak ki sta se poročila, misleč, da je mož tfortove padel na bojišča. Jnscf I.eh-ky, prvi sopro-r Mortove. je odšel leta 1914. na bo;I?če v Karpate kjer Je hi! leta 19*5. vjet. Lehka je rrirno živela v Brnu in skrbela za dvoje dece. O svoiem mnžu ni vedela nič. Koncem leta \02). se je seznnnOa z Jsnom Ryzakom, Invalidom in treovs< m us'uzhenccm, poštenim in martrivim fantom, Wi ji je nekejja dne izjavi, da hi se rad oženi. In ker io je Imel rad, sta se kmalu sporazumela. ZglasTa sta se na magistratu ter zahtevala, naj proslavijo Lckega, o ka-
tcem ni bilo že osem let sluha ne duVin, urac'no za mrtveca. Deželno cTv;1nc sodišče je res izdalo začetkom L 1922. mrtvaški list, v katerem navaja, da Lelikega po-grešajo že nad dve leti in dn ga je treba torej pr:?tevatl med rrrtve. Zakonska zveza med Josefom Lelikim in Františko, ro.'e-no tTortovo. ie bila s tem razvel:av1;ena.
Zaročenca sta prcd'o/Ha mrtvaSkl pst SvpBtskentn rradu ter pro: i?a za ok!ic. A!i tik pred tretjim okltccm i.ta se zjrlasila pri nevesti dva nečaka n'ene?a prverra moža ter ji izroč"la moževo picmo, v kn*erem sporoča Lehky svoji materi, da je živ in zdrav ter da se kmr'u vrne. Lenka se ie *e vesli prestrašila, zace'a je plakati in je obvestila o nepričakovani novici svojca ženina. Navzlic temu sta se kmalu poročila. ?'vr'a ?ta srečno in eadovljno, imela sta že drugo dete, ko se je lepega dne nenadoma pojavil v Brnu prvi mož. Takoj po po-vratku je zahteval preklic mrtva^ke^a lista In dosegel je tudi razvejavljenie Ryza-kovesra zakona z njegovo ženo. Oba je tožil ra^i dvo.eženstva. Obtoženca sta se za-gpvarjala, da je bila prva za'ion^kai zve.!:a sodr'm potom razvel:r.v!iena ln da torej nista kriva. Sodišče ju je oprostilo.
' Turi vi
M si za Veliko noč v svojo nopolno zatlo» voljnost nabavili novo pomlncNns'to obleko iz prvovrstnega snkna najlepši1! vzorcev pri
Drago Schwab, Ljub'pnr.
Obnovitev 003 let starega preessa.
V l*ranc*jl je zbudila splošno senrrr^I'o vest, da nameravajo sodne oblasti revidirati proces barona Juraia de Rais, znane ga lahkoživca, ki je bil obsojen pred 5^0 leti na smrt. Rais je bil znameniti vojskovodja In francoski mar?al. Svo'e živl;en**e si je znal nred?ti tako, da ie bil znan da'cc naokoli kot ed5»n največjih bogatašev I? lahkoživcev. sezidal si je krasne gradove Injrradcs, Tiffanges, Cbe^ptoce in f^aere-caul, v katerih mu je M!a v 1-1. stol. do-vo'jena po1e3 nečuvenega razkoSja tudi popolna svoboda.
Juraj de Rais ie Izpil kupo iMvHcn'a do dna. B'l je kakor Krcz. toda slednjič se je preprlcrl, da bo tudi njeg^ve^a bogastva konec. Ko so se zace'e njegove Mag-ine prazniti, je pokMca! iz Firence znamenitega alkimista Prelrtija, da bi mu preskrbel nove vire bogastva. In res se je kmalu zopet kopal v zbtu, ki mu je pa prineslo nesrečo. Njegove fln-nre so se s?cer zbolj-?ale, al! po deželi se je raznes!a vest. da r.^anja baron s svojimi podložni';! či:dne stvan. Po vrsti je Izginilo več- rjegovih s'tizabnikov. Oblasti so dobivale pritožbo za pritožbo. Ra*sa so obdolž?!;. č-\ je umoril SOO otrok ter si s temi zločini pomagal do denarja. Ni pa izključeno, d^ je našel Prelati v bližini baronovega gradu Mache-cau! zlato Žilo. Iz katere sta Črpata denar za razkošno življenje. V onih čr.sih, ko so bile vojne in umori na dnevnem redu. je lal:ko izeinl'o brez sledu iuci 830 otrok. Vendar je sodišče izreklo smrtno obsodbo In Raisova glava je pr.dla pod krvnikovo sekiro.
Nedavno je posetll dr. Ninchon. usluž-ben v pariški bolnici »Charltč« gr: ^ve v okolici Kantom, ki so bili nekoč last barona Raisa. Ugotovil je, da je v tej okolici mnogo zlata. Zlasti pod gradom Michecaul so bogate z^tonosne Žile. Izračunali so, da je v eni žili za 2 milijona frankov, zla-, ta. Odvetnik Maurice Garccn ie izjavil, da določa zakon Iz leta 1S93 revizijo procesa. Če se okoliščine bistveno spremene. Zato Je sodna oblast slflenPa obnoviti "kazensko postopanj- in rehabilitirati Raisa, das! je bil že pred 500 leti obso:en na smrt. Koliko bo s tem poma^ano Rakovemu prahu ki počiva v zemlir-500 let, je seveda drugo vprašanja.
Konflikt primadone Jeritze.
Znana svetovna pevka, prlmadona ga. Jerltza nI prijetna tovartSic«. že na Düna, ju je Imela vedno razprtije b svojimi soigralci in celo glasoviti tenor Piccauer je moral prinašati njene primadonsko muhe, katerih pa se je seveda otepal, če Je gl. Jerltza na dunajski državni operi nastop). !a. tedaj so iraeH vedno preglavice z z— sedbo tenorske partije, zakaj nihče nI ho. tel Ž njo peti. Tako je bil njen partner obJ-čajno drugorazreden ter ga je sijaj njeno zvezde popolnoma zasenčil.
Iz Amerike prihajajo Eedaj poročila o novih konfliktih primadone Jerltze. Njen nasprotnik je topot mladi italijanski tenorist Benjamin Gigll. katerega mnogi imo-mijejo za naslednika CaruEa. Njegovi uspehi so vzbudili ljubosumnost Jeritze. Pela sta skupaj v ^Fedori« in »ToscU in dolgo časa se je vršila med obema huda zakulisna borba. Pri naslednji predstavi »Fedo-re« pa je prišlo ra odprtem odru do konflikta. Gigli Ipanoff je Jerltzo v zadnjem dejanju treščil tako močno od sebe (mnogo močnejše kot je bilo predpisano), da Je skoraj pädia preko rampe orkestra ln ne komaj obdržala na robu. Ko je zastor padel, Fe je pojavil Gigli sam, da se zahvali občinstvu za priznanje. Publika pa je hotela videti tudi Jeritzo, ki re je tu1' za tem takoj pojavila na odru. sama 'n — glasno ihteč. Dvignila je roko ter aotela nekaj Izreči, izpregovorila pa Je samo te-le besede: »Gigli ni nežen napram meni.« 2a. flor je nato padel.
Končni efekt je Izjava J«tita namreč z gospodom Gig'-jein ne nastopi več.
Kri radi zemlje.
Pred dnevi se je odigral v s^lu Odžak pri Nevesinju krvav dogodek, k» je zahteval dve človeški žrtvi. O dogodku, sporu med dvema rodbinama radi zemlje, poročajo: Nekako okoli 19. je bila orožniSka postaja v Nevesinju obveščena o krvavi bitki, ki se je vršila v selu Odžak. Orožniki so takoj odšli na lice mesta, kjer «o našli na sredi ceste dva mrtva človeka, hi'a sta posestnik Rade Stipovac in rregov sin Ante, drugi sin Gjoko pa je ležal v nezavesti, čim je bila temu nudena prva pomoč, je izpovedal, kako se je vse dogodilo. On je sel nekoliko pred očetom in bratom, katerima je sledil posestnik Janko Gluhovič s sir.ovi. Nenadoma je nastal med obema družinama prepir. Gjoko je čul krk svojega očeta na pomoč, nakar je takoj tekel nazaj. Na'el je očeta že mrtvega, dočlm je brat Ante um'ra!. Medtem sei jc približa* Gluhovič in zakričal nad G.*->ko: »Zaklol sem ti starega psa in brata, a sedaj si ti na vrsti!« Nato je pobral težak kamen In ga vrgel Gjnki v glavo. Gjoka se je onesvestil in ko se je zopet zavedel, so Olu-noviči že izginili. Splazil se je do svojega brata Anta, ki mu jc IzdibnO, na rokah. Orožn"ul so takoj zasledovali Oluboviče In jih prijeli. Izročeni so bili državnemu pravdniku  v Mostarja.
O. S. MARDEINf.
[Je boj se ničesar.
Prevedel dr. P. 5.
Ako te vsak korak, ki ga napraviš, popelje bižje k neuspehu, kako se moreš nadejati, da d sežeš zažcljeni cfj?
Večina ljudi gleda na življenje napačno. Sami uničujejo veliki del svojega prizadevanja, ker njihovo duševno razpoloženje ni v soglasju z njihovimi lastnimi na-m?nl. Prizadevajo si, da bi des1 g'i kak določeni cili a že obenem prüaktj jo v svoji du?i ter se sami pri se bi boje, da dosežejo nekaj popolnoma drugega. Tako odbijejo cd sbe br.š to, kar si pravzrprav žele do-S"či. Nc pristopajo k svejemu delu s pra-vünim duševnim razp ^oženjem, mmajo v sebi nobene sigurnosi, da znrgojo — in pr?v ta sigurnost je to, ki Izsiljuje in privlačuje uspeh. Nimajo one odločnosti in onega znuprmja v samega s.bc, ki ne priznavata nobenega neuspeha.
Ako že'iš pešati borcat, obenem se pa strlno bejiš, da estaneš vedno siromak, ako neprestano dvomiš o svojih spf'sobno-s ib, rko si vedno ponavljaš, da najbrže ne dosežeš tega, kar ti rad dosegel, ne prme-ni to ničesar drugega, k:kor da se neprestano odpravljaš v smeri proti zanadn, do-Cim si v resnici želi3* pri i na vzhod.
Kdr>r hoča disočl u~peh, mera mhTI vedno le na uepc'i. Njegove mis'i mor: jo bi i napredne, ustvarjajoče, iznajdljive, prcdvsrro pa optimistične.
Fojdi vedno v eno smer, kamor gleda tvoj obraz.
Star pregovor pravi, da ovci, ki b!e-keče, pade trav iz go^ca. I tebi s* podobno gcdl: kadarkoli tožiš nad svojo usodo, si sam pripravljaš nepr»i?tnosli ter si s^mo oteriTjrš nalogo zn.bili se ncprijacljev svoje zadovoljno*A in sveje sreče, zakar vsaka misel m nje žariva njih s'iko le tem globi i? v tvojo zavest.
MjsH so magnet, ki privlrčuje one stvari ki Jim odgovarjajo, in ako se tvoje mis'i p~črjo z bolezni'o in s siromaštvom, ti neobhodno pripravljajo bolezen in siromaštvo. Popo'noma nsmoicoče Je, da s! tis variš baš nasprotno od tcgr\ čes?r Je polna tvoja duša, znkrl v razpoloženju tvojega duha se nahaja vzor, po katerem se tke tvoie življenje.
Tudi če delaš še s tako gorečnostjo, da bi dosegel uspeh, če je pa pri tem tvoj duh popolnoma ovladra od bojazni prco nevspehom, zadostric- to, da Izpodnese tla tvojemu prizadevanju in da ti onemogoči zažcljeni uspeh.
Strah pred nezgodami, strah, da se jim bo slebo godilo, brani celi vrsti ljudi, da bi dosegi to, po čemer hrepene, zakaj ta strah jim jemlje silo k ustvarjajočemu činu.
Navada, gTedati na vse s pogledom nstvarjajočim, bres domov In negotovosti, nasproti.o z zaupanjemfn. s., sigurnim prepričanjem, da nam usoda pripravlja naj-
boljše, kar !ma, da pravica mora zrnagaM, da resnica nazaduje vendar le vedno zm^-ga prevaro, da sta soglasje in zdravje edina resničnost, nesoglasje in bolezen pa le prehodna moinja — to je duševno stanje optimistov, ki končno obnovi svet.
Optimizem je ustvarjajoč. Je za posameznika to, kar je solnce za ras.lins.vo. V njegovem kraljestvu je življenje, rast, krasota. V njegovi svetlobi, kakor rastline v solnčnih žarkih.
Pesimiz-m pa zanika ln podira. Kdor pričakuje od življenja samo zlo In nesrečo, kdor vidi v niem le s'abo In zoprno, se mora težko pokoriti za svoje črnogled-stvo. Sam nad sebe kliče to, kar vidi aH dozdevno vidi.
Prenehati moraš misli i na nevspeh, ako hočeš pritegniti na — ss srečo !n uspeh. Pravim ti, da niti v mis ih ne smeš imeti ničesar skupnega s tem, česar se bojiš. IzženI vsako tako misel takoj Iz svoje glave, pozabi na njo popolnoma, predstavljaj si koMkor mogoče živo njeno nasprotje in se čudom zapaziš, kako hitro pri.eg-neŠ k sebi to po čemer si hrepenel.
Od razpoloženja diha, s katerim pristopa k svojemu djlu, ie odvisno. Če se ti delo posreči. Ako ga opravljaš suženjsko, zgo'j kot neprijetno neobhodnost, ne navdaja — li te pri njem radostna n?da na srečo ln uspeh, kakor le siromaštvo In težko delo, seveda ne moreš pričrkoval, da dosežeš kni drugega, kakor baš to, na kar baš misliš.
Hamestu katedrala -krematorij.
To se je seve, dogodilo v Ruslj! In sicer v Moskvi. Ruski boljševiki so originalni. To se jim že mora pustiti Na vse ti pridejo Odpravijo zakon ln uvajajo prijateljske odnošafe. Čim sf zaželiš devojko za ženo, ji predlagaš, da zabeležil sišjpno življenje pred občinskim tajnikom. Izjava pred občinskim tajnikom zadostuje. Ko *o podpišeš s prijateljico, sta si ie mož fn žena. Moramo priznati, da Je tako zakonsko pravo enostavno. Pa tudi za razooro-ko n? treba bogve kakšmh sltnarij. Zopet stopiš k občinskemu tajniVo, mu potožil gorje In stvar je urejena. Kljub temu za* konskemu »pravu« in »zakonskim« zvezam teče zivV'enje lepo naprej in se razvija normalno. Dokaz, da ni vse tako ln samo tako, kakor si predstavljamo po vkoreninje-nih običajih. Tudi druge novotarije so komunisti vpeHali. Tako poročajo iz Moskve, da so sklenH pretvorit! še nedozidano ka-terralo Mjuškaja ploščad v kremaiori?, ki bo prvi te vrste v Rusiji. Sklep je vsekakor Izviren. Kaj poreče »nska pravoslavna duhovščina? AM bo tako nestrpna, kakor naša, ki se protivt krematoriju 'n zažlganju mrlčev. dast je hlgijenično, pametno fn Učno ter mnogo boljše nego po-kooavanje na neokusnih pokopališčih. Mogoče je, da se institucija zažiganfa mrli-čev v Rusi"! udomači, morda celo eplde-mično razširi. Rus je dovzeten za novotarije, kakor malokateri druii narod. Komunistom gre torej slava, da so prvi iz-premenilf, sicer nedovršeno zaenkrat navadno nedokončano stavbo v kremaforii. Razproda'alnlca novorojenčkov.
Amerlkanske oblasti so aretirate * ekscentričnem Los Angelosu, to je v razkošnem kalifornskem mestu, ki slovi po svojih nedoscžniT. fi'mskih ateljejih, babico, ki je razprodajala novorojenčke. Ugotovili so, da je babica prodajala novorojenčke za ceno, k? se je gibala med !75 do 200 dolarji. Vest je popolnoma verjetna. Saj si je treba enostavno Izračunati, kol:ko novorojenčkov oddajajo ne pr. v velemestu v takozvano rejo, koliko je med nami nezakonskih otrok in kako pogosto čitamo v našTh dnevnikih, da sprejemale zakonci novorojenčke za svoje, pa najdemo, da Je rrogNSe. da je amerfkanska babica zbirala nebogl;ene novorojenčke ter üh proda;'aTa interesentom za gornje cene. Združene države so tudi velikanska država in Je mogla babica potom Inseratov v velikih dnevnik:h prav udobno prodajati nedolžne angeljčke Iz rok krutih staršev. Amer'Va ima pač patent na vse novotarije. Tako tudi v tem sir čaju glede raz* prodajalnice novorojenčkov.
• Na o*okn HefgoJaMn se Je pf>rn*Ho v morje skalovia in zemlje v obsegn 12 0CO kubičnih met-ov. Pravijo, da je provzro-č:Ta to eksplozija nekih pomorskih mir! vzhodno od otoka.
• Habsburška propaganda v holand, akem tisku. »Algemeene Handelsblaad* j# priobčil fotograflle otrok birše cesarice" Zite z daljšim člankom o bivanjn njens rodbine v Lenueltliu. Otroke vzgojnjefa Jako Blažejevlč (?) In gospodična Brege. Mera, hči dunajskega profesorja. Zltin prv! sin Oton povorl. nemSkl fn madžarski (na> rajge slednji jezik!), uči se francoščln* španščine, angleščine ln hrvaščne. Vzgo jev.ate^jl In člani druflne (grof Westfalen grof Deggenfeld) ga titulirajo »cesar«.
Glavni vrecfn:k: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni uredn.k: VLADIMIR KAPUS
Strv. 61.
»5tOVfN5t!  NAl^ODt  dne 15. marca 1925.
5*ran 7«
Sta/na ae/ši damshi klobuki
doSli v modnem salonu
SJda Shof ~Waneh ^
Pod Irančo 2
Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje
se izvršuje točno.
57 L
„Opeka"
porvovistne zidake priporoča opekarna
„Em ona" d. d.
v LinbUanl. — Tovarna na Viča (Brdo). — Pisarna v Pra-Žakovi oHd 3, pr ti i č je.
Jtovi stroj
728
z voznrm ne d stavkom Proizva;a 6 do 7 m3 na uro. Piodaamo po najnižii ceni aH dajemo na posodo.
Al a t,g d. d. Zagreb,
Ga:cva ui ca 59
Trlnadstropna hiša
vLiöbliani nasproti univerze, renovirana, vsebujoča devetnajst stanovanj, pet trgovskih lokalov in večjo restavracijo, se proda. Poizvedbe pri g. Mayerju v Gosposki ulici 3 drugo nadstropje. 778
griča Holländer (Subotica)
preporučuju bogato skladište perja za jorsane i jas
take od naiieftinije do najfini e vrste. Najbolje poznata eksport iiinia, potpunu garanciju pruža. — Bi za i tačna
posluga. 64 L
m.m
fzpraSan optik
Ljubljana
SUH tre 5t- 5-
19 lei
priznane v Larticln" pilule nai-signrneje ozdravjo kapavic» (Tripper) — Dobiva se no vseh lekar nah po 20 D*n $katlja. Po poŠti raz^n^i ia lekarna B lu m, Subotica. 115/L
«3. Stjepušifffl šs Sisak =
praaarcU
aacMi> hirbtfra, Uta. aarttare l astita latraaStlae ta na tla* bala.
»L
»♦♦♦♦♦<
Endustrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudi o popolno varstvo z vknjižho in z zastavo zalrg blaca. iSce'O FO*tHi!a ozr. (Trižatmike ali kupce. Ponudbe Sprejema in pojasnila daje
Gospodarska pisarn?! dr. z o. z.
v Ljubljani, Wolfova ulica II!
28 1.
Dežni plašč
41 L
moški Iz tr?e!ne angebe sumovlre tkanina, faa dunajska fcorrfektl'a On 270 —. dam<VI Din 280*— s-edalteta .Comcrt* moSsi Oin 810—. d?roskl 6ln 880— razoosüja veletrgovina R. STERNECKI. Cel'« !t. 21. Hustrovan! cenik s faz 1000 slikami se ■oJIJe vs. kemu z'Stonl. vzorci od sukna. kamgama in razne maaufaV/nrne roba oa samo 8 dn* na ogled. Kdor orlda z vlakom osebno kupovat dobi naVru primemo oovrnKev vožnje. Karo? Ha Jaz On 500*— poStnine pro ta. — Trgovci enoros cena.
Franc Szantner
Ljublana, Selenbnrerooa ulfca 1.
npnbi ysb1 ml [etIib? za vrnit, fam? ia to
Spcct'altst za uriopeJiCna m In anafomlCna obstuala. ^
15 letno jamstvo
ra'popotneji stcewer S'-valni stro'f s po^tezilvim transpo.tei;em fprabeljo; 7 enostavnim nrem kom le pri pravljcn za S'opame, vezenje ali Šivanje
LDD. BARAGA
LJUBLJANA
S^nburrov» nt. 6. I.   116 T
Teot*. Kom, UubPana
. Polfanska eeaht *f. 9. krofte stavbni aalantariiiki ia airesnl
Weeat tnstafacde vetfovodov. ^lunvi sfrcliitfiov NainT Stt in kla^ttnf ntarm
'♦(Vovanje posod Iz pločevine ?a
tirnem, rarvn, lak in med vsake velikosti kakor trdi posod (Škatle)
3245       za konserve.
FHIno r»r- *'e „Cnfaer" čevlje
n lovsi»e čevlje d«>b te le v 'ovo mejen) .rgovin in delavnici
J* Braier
Uublfotia 3396
Turjaški trg (Breg) 1.
Motam se tzdelnjejo vseh vr«t čevlji po meri n vse vrs'e frJnib če vi e v.   —   Trgovci popestl
Cene sotidne! Postrelba totna!
Pozor, šivilje!
P.lsfranie veh \Tst »iurl-r.*nje,  entlanje in nrcobl«--Čtne  gumbe i'd u e najcenejše in naj h; tre e 37
BELIHAR i VELEPIč
Lmallina. $a Slika. Kiledrorska ot 150 Prvovrstni        « L
Crčpe de Chine
»n
Crftpe Georgette
v vs*»b barvah za n e«~e obleke po akraino znižanih ce* ah pri
JOS. PODXRAJ&EK
t'ubliana, Jurčičev trg
Surova svila v v srh barv r h 90 etn Široka metet ä Din 120.
Robert Smielowshi
arhitekt 47 In mestni stavbenik
Rimska cesta 2
iz* ršuje načrte in rromčune. pre-vz'm^ stavbna dela vseh vr?t, K^kor ti'di prcso'evanja in cenitve vsakovrstnih posestev rod solidnimi in r-augcdiiejšmi noeoji.
Zidna ooeba
od las?ne opekarne na Viču, priznana kot nair.olj$a kakovost, n od skladiSca, Opi karska cesta 18
Zahvala.
Za mnogobro'ne Izraze so2a?ja in izkazano nam iskreno ao?tit]e ob smrti naSega srJnoljubljenega soproga, očeta, brata, st.ica, svaka n tasta, gosp-da
Dominika Lušina
posestnika in trgovca z lesom
izrekamo tem potom vsem vsem na5o na}udanej§o zahvalo.
Hva a vam vsem sorodnik', pitateljt in znanci ki ste v LfubTIani fn Scv dra?ict sprtmli dragega nam pt»kojnlka na n egovo zadnjo pot Posebej bodita zahval eni obe ijubiianskl šentpetrskt C. M. podružnici in napredno gosp. pol. diaštvo za vodm »tski okra i; nada je na leriša h^ala sodražkemu Sokolu, ribniškemu Sokolu in eas Inemu dru tvn v Sodra"fc», koia druStva sta v kroju in s prapo om p častni rajnika. Srčna hva^a g. Josiou Oberstirju, starosti sodra-šk*"** S k-'!a »n e. Jakobu Perdanu. načetittta sodra'kega ga ilnega društva za njJiu globoko sega oca p<?*oJlna ^.ovota. Enaka hva'a pevs'<emu zborj \z Sodražice in R bnice za gemjve žalustinke. Z hvalieni bodite vsi z* prekrasne vence iti cvttx in vi vsf, ki ste prileteli v tolikem številu iz Ljubljane, Loškega potoka, R bnter, O temka. Poban, La*č z g. Iv. Pucljem, narodnim poslanem, Dubrcpol.a itd. itd., da spremite pokojnika do njegovega posledliJega domovanja.
Ljubljana^Sa>4rasiGaf dne Ii. marca 1925*
Žalujoči ostalL
Inkasfranje
terjatev prevzema SREDOVALEC«, Ljub. ljana, Sv. Petra cesta 23.
16/L
Mesto bišnika
išče a 1. majem t. 1. mlad zakonski par. — Ponuds be pod »Hišnik št. 3/769« na upravo »Slov. I^ar.«.
Vrtnar
750
srednjih 'et. ncoženjen, Te-zen, marljiv, z večletno m a k so, iSče nastop službe •akoj. Ponudbe z označeno plačo na Franjo Zvonar, Planina-Sevnica. Sovenija.
Pletačicu
na stroju za Strikanje,
(dobru) na stroju aa stri* kanje  —   tra'im. Platim
dobro. — Adresa: Hela, industrija pletene robe, Zagreb, Prilaz 91 765
Sprejme se zanesljiv
potnik
za Slovenijo in Hrvat* s^-o, katert zna "o:»iri dvoVcolo, irna nrrdnost. — Trib'ma F. B. L., to« vama dvoVoles in "»tro* Ških  vozičkov. Ljubljana
Karlovska cesta 4. 7S2
Faktor
sposobna sila, traži se za jednu veču l' tmpariju u provinciii. — Ponudc sla* ti na: Dion štamparij-.i, Karlovac (kraj Zagreb a >.
764
I    Prodam f
Zat>ravljivče,i
s sadeži, močan — se prodi. Naslov nove uprava »Slov. Naroda«. 766
Železen materlpl
za 100 m normalnega tira prodam. — Naslov pove
•:prava »SI. Nar «r.
751
Pisalni stroj,
dobro obranien, se p^o« da za 2200 Din. — »Po. sredovalec«. Lr*bljana. Sv. Petra cesta 23. 773
Prodam violino
na boliše vrste po V£rdn* ceni. Psmone ponudbe n^ upravo S«. Naroda pod .V.-olina 747-.
Mcš!ca moč
z -re^i-fno praVso v knti«
govodstvu, > zmožna slo*
venskega, nemškegi. če* šket?a, angleškega jezika v govoru in pisavi — francoskega v pisavi, želi premeniti p*"sto. — Po* ni'dbe pod »1000 752t na upravo »Slov. Naroda«.
Išče sc trgovski sotrudniV
vešč slovenščine in nem* S^ine — za mantifaktt'rno trgovino v B^Iia':u. Ns* stop takot ali v 6 tednih. — Ponudbe s nrepisi iz* prčev«*? *»a: Johann Tom* sehe, Beljak (VUach\
761
Ko-esoonr'cnt
(srhr hrvatski, slovenski. nerr*'-.i) s prakso, "zrno* žen knjigovodstva, z dvo* raz-edr"* trgovsko 5olo, izufen manufa'-turist in konfekcist — išče mesta. — Poni'dbe pod »Srbo* hrvatski.'665« na upravo »Slov. Narod*:«.
Svilene kloSn*ie.
okrašene, od 200 Din na» prei v ra7n*h barvah — prodaja Minla Hoiv.it, modistka, Ljubljana, Sta* ri trg. 62 L
„Wanderer"
tri ctežnl  auto na:noveI ;eea t'pa ceno prodam. O-n'ene po^ud^e p*>d ,Wa n-derer*, na upravo Slov. Naroda. 719
Drva za kurivo!
Odpad'-e *>d ža*7^ prodajamo, dokler trala zaloga, v vsa' i množini, po znat* no zni?ani ceni. — Parna ža£a. Trnovo, Jcrann^* ulica 14. 755
I
£o\'aIi
Lokal
I
Kot sostanovalca
sprejmem boljšega go* speda, ki ima lastno mo* biljo. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 772
Soba to odda
takoj samostojnemu, so« lidnemu g^spodt. — Gle* dališka ulica št. 10, IL nadstropje. 762
želi znanstvo z mlado samostojno dimo. Po* n"dbe pod »Krajši dan 7"0« na upravo »Slovcn* s':ega Naroda«.
Ku m
Registrirna blagajna
CN.-itionalkassa), večja v d >• brem stanju se kupi. Po »uüne  na   upravo .Slov Narcd    pod .Blagajna ?33'
«redn'e vel'k, v srrdf me sta. na prometn* točk*, se i če >a takoi aM pozne;e Ponudbe pod .Tr?o*ka" na Gosnodars'<o risarno — Wo'fwa ul. 1/11. 718
Starine,
prvovrstne plačuiem po ljubiteljskih cenah. Ku* pujem tudi cele zapušči* ne. — Ponudbe z natanč* nim popisom in navedbo cene na: J"lij pl. Hucb*
mershofensS^bernagl, Za* 3rcb, Ilica 131 /a. 776
I    postila f
Kapitalisti!
Večja tovarna v Slove* niji, tako vpeljana, da ne more toliko i^d^lati. kolikor ima naročil. breZj konkurence, želi poveča*' ti obrat. Potreben kapi* tal Din 500.000.— proti vknjižbi aH pristop kot družabnik z osebnim so* de'ovanjcm. Sprejme se tjdi inostranski kapital. Uspešno posredovanje se honorira po d<~govo* ru. — Pon-dbc pod »To* varr.a 125 777« na upra« vo »Slov. Naroda«.
I Dopisovanje j
Znanja ici
mlada gosoodična z go» spodim cd 40 do 55 iet. — Donisi pod »Zn.i'ai* nost/7r74« na upravo »SI. Naroda«
Ke re nični n; |
Vcc parcel
kot vrtne g"ede — pod Rožnikom da v rajem Pokojninski zavod za na* mesčcnce. — Aleksandrova cesta. 771
Vila v Ptuju
3 petimi parketiranimi so* hami, velikimi stranskimi
prostoH. zidanih hlevom, sadnim vrtom — se radi preselitve poceni preda. — Vnra?ati: Hofmann. Ptuj, Trubarjeva cesta 4.
Kdor želi kupiti ali prodati
veleposestvo. g-aščlno, posestvo, h no, vilo. to* varno, trgovino, obrt itd. — naj se obrne na »Go* spodarsko p/*rr.:o« druz* bo z o. z. v Lj-l"-ni. Wolfova ulica 1/II,   34 L
Ločenec,
mlad. želi znanstvo z nnla'to ločeno ž"no ali vdovo. — Pon"dbe no d »Skupno življenje/781« na unravo »Slovenskega Naroda«.
I
UMI 1
Nr jceneje
a
se podnlctajo rarnovstne rtepavice. — Pred Škofi« jo l/L 60 L
Pretjtis'kcnfe
ročnih d~l najmod^rnei* ših vzorcev po izvanred* nr nizkih cenah. — PrM Škofijo l/L 61,L
Salaire
kg Snnlvarice po 41 Din. kg brunšviške po 16 Din — razpošiljam od 5 l'g naprej po povzetju. Za drh~o l igo in točno postrežbo 9e jamči. — Fr. Golob, mesar in pre'aje* vfl*ec, Šiška »Ljubljana VIL 680
Državno konci
zasebno učilišČe
za strojepisje. — CJ. Vz» tač. Ljubljana. Valvazor-jev trg 6. pritličje, 659
»Runo«-ČevIji
SO naj^^nejši. Domače, roeno delo. garantirano blatjo. — Trgovira 9kN l*ert, Ljubljana, Mcsfnl trg 9. 753
Stare sinn? n p«
sprejemi v nrerbbkoviU nie. b^licnje in barvanje. Cene nizke — Se pripo« roča — J. Stembcrgcr. LiuMiana, Dunajska re* sta 9. 7*38
Ložo crvetla reda
za d-amsko in operno gledališče — za tekočo sezono — od-!a tako| — Mat«:a DolnPar restav.. ra nNvncm kolodvoni f Ljubljani. 7H3
PREMOG
tcboveliskl.  I bojski.
črnomaTski tU, *f*7rriW Nlr% tjljt.
JIiii;jv« fcrivut
dobavi a ILIRIJA
LYJ;sns, Kre'ji Pttn In I
Te'. 220. — PJačflo tudi na obroke. i«aT
Pozor kovači in
kmetje I
Dne 25. marca se vrSl javna dražba v hiši Ivane Zavbi na Vrbniki. Nova cesta? 3^5. — Predajalo se kovaško oredje, vrtalni stroj, več na'ova', več prlmažev, mrh, plošča za vravnanje (Richtplatte), 2 pb'ga, pa^ rizar, prikrita kočija, več predmetov za vozove ter še razne druge stvari. 763
»Gon«f
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triner) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetiu mehur* ia Za popolno ozdrav* Ijenie treba icat lončkov Vsak lonček z navodi'orrs stane 45 t)n — ProiTiva« ia in po poštt razpošilji* tndi na zdravniški pred« pis lekarna Penič, Zanre» prešič. Hrvatska. 99/1
ite za
Mehanično umetno vezenje
ficriSa, zactoroy, monogramov, oblak bluz itd. v ptr>
ač. tem in ver žuem vbodu,  m »dein», richel*«» z belim in naj-razl<čnejšim mate ijalr.m. — £ntlanjs prati ti siusttjo«
za takojšnji naMop Štirje samosfoni ključavničarji za izdelovanje orodja. —
Rcflektanti naj se oglasi o v tovarni
TITAN d. d., Kamnik. 779
Iščejo se
M A TEK, Uubliana,
pc'ai hefe'a v.$frukelJ".
fs-t
U Notuni S.iuu • Juj.osi.iv.ja, pretijo se zb ^ L.rii^o^ preduzeča jedna na električni pogon kompletno uredjena
konfekciona radiona
event alno se traži strrčnjak *a kapitalom kao kom-a-joti. Pobi že kod Schntolka oglasni zavod, Ho isatl,
Futoška hr. 2 73G
Prinašamo zanimiva
MODELE
vodilnih trgovskih hI i v
Parizu in na Dunaju
7S9
In sicer 1
- 1
AVTOHOBlUSf!!
729
Vse ajnogotfre prijatelje mi h-ih in velik h  avt^m ibi:o.   t autostHl zoaiak «I otlaa aarcičam. da mi je sveto na znam''.a
„RENAU LT"
Pariz, podelila tvoje zastopstvo za vso SI veni 1 o   — Vsa vprašan a. taformaci e in naročila sarejema ge-aeralji zas'omik:
UU3UANA, Kreftov trg 10
E. IMLIIAPE,
!
Samo 300 Din fr8°^
ca
Ta garnitura kuliinjske posode je >z na bobšega alun.i nija, sneino b la in de>et!etja tr ežn^. DoDavlja ae proti predplačilu ali povzetju.
N
o
N
KoMfMÄ» industrija INŽ.J^H.BOML. Nsritor.SüJl
<l -t+'.L
Posode dTŽflo In to pom'a vrsM od leve na desno po
ca 2'/4 I1'?, i« *!/* btra In «podiia vrsta po ca 1. 13/4, l»/2, l"/4 litra, ronev ima 20 cm premera. Naročite takoj, kt ne vemo, ako mm bodo razTere dovo ile, \zdržati tra;no to ugodno ponudbo. Cenik brczr»la<xno. Inserat priložite Ako ne ugaja.se vzame radevolje nazaj.
ü
Trgovska hiša za modele
Schwarz, Grad sc
Korečlla po meri se laedeluieio v lestnl delavnici po erlslnol-lh m"da"h 111 tudi o o v saksm iournalu.VeliKO Skladišče   suHia In special- potrebščine.
Na«e posledn e ilustr. morfemo Po;0?J°T»; sljemo na zahtevo proti vposiatvi 10.00 j Kč
t
61
Strati 8.
►S L O v C N S iv i  K A fc<M»t  die marca
5nnrV " fT?
IHAN ZAROTNIK
Telefon 379
LJUBLJANA
Cunlska cesta St. 45
mestni tesarski mojster 379
Vsakovrstni teaarsVa dete, moderre lesene *tÄbe. öftrere n palače,  hiše,  vil«,  tovarne, cerkve  In   zvonke;   stropi,   razna Ua a.opnice. led nlce, pavi! oni, verande, lesrne ograje ilu* Gradba lucnib mostov, jeaov In mlinov.
Tovarna furnirja«
Farna Žaga«
ist r
Za sporn! dansko sezijo
priporočam cenj. damam in gospodom v napravo kosfu« v# oblak, površnikov i*d. po ninoveiših vzorc.h in zmerni rc4. De^o točno li solidno.
ALOJZIJ   L O K3 B A H
krojaški atoli« za dame In gospodo
Spodnja Šiška.
f3a]staro]so slovenska*?
Asbida in \MM
.     dtlavBlea <
t via Brisal). Btuia tki e.
te priporoča. IcvrSItev točni, e^ne interne,   m 179S
LMikuš
ljrtli»t, itste k| IS
I /ftiti m!i Blna fcJn Vt» ta Solutab Uv tar jorthaieirji pase.
Ttpirik a bTf!*jcJi Ji!m a ttfiB*
RAST LAS
Ur
ZAJAMCUJE ,jLEDA«
siknnlto aaSčiteno sredstvo proti pravcati, l*oataaki las fn prtii;a?n. Dobiva se v vseh lekarnah, drotjerijah. bitnulcati aH po phvzeiU*. xa 1^0 dinatiev 1n 10 dfnsr ev eöibiinai nzposüja Kozcnet. laboratorij
! Najnovejša iznajdba!
^ret kvar'enia b'a<ja kemično snaitaia \n vsakovrstno bar* ftnia oblok.
ANTOüff BOG    86 L
L?nb1?sna, Selenburanva ulica 6 I. nadstr. Glince-ViC 4*
Najnovejši modeli
v
ravnokar do&ll v modnem s*dornt
£fachft]~9Itaške
Cene nTzke. — Preobiikanje in predelan je se izvršit fe točno.      & L
NOVO!
NOVO!    Haivečie zanimarve
vlada za arfjr^dbo  stan oven J3k"h hiš v sistema
E I D B I
4 o
ker je zrfdan> v trm aTštejwu trrm'fno ;n ekonomsko do-višeno, najbit^e Se in na!e^nej*e. Sp'o?m ^comoet vrhu ajo
no*niki sistema „SEIDEL"
kater nadomeščajo !e*ene s^onnike. žele ob^t">ns' r rreklnde itd. N*a*ančre *e podat'e riob*-'e rti stavbne'" nod rtu Ja* kob Acce'.to, <n Ing. Viktor Accelto In druj,
L'uWian:. T^bor stev. 2. 8> T
Sfonnice - SEIDEL - ograje,
Najboljši  šivalni stroji
£ gaaat so edino ie
Joiip Petelincg
znamke
Grltzner in Adler
za rodb'niko in obrtno rabo
L ubrana
blizu Prešernovega spomenika 9ae1»laa rarff»fTla • P^ntr v o*ep.*njfti h*0"n'e*v-%
9L
Sonntorlum Dr. K. Szeso
za odrailo 1 d]ecn. — Alibazla (Italija).
Dietno Hieeenje za d?bl{an?e i kreplienje. Prvorazredn zavod 7a bolesne na srcu, na ovapne.ifu žila. — Prom ene <.S off-wechsel) zi Ženske i živčane bo'e^ti.    Djeca od 7 godina primalu se i bez pra*ne. 69 T
aeaeovjaea
Popolnoma vsrno nalsžite denar v
\
Koru?o za krmo. popolnem? suho. (or pristne pšeničn? debsle ot oba nuii tvrdka
E. S M. ZOR M AH. frscwün z mol« ■ atom. Ljubljana. Stari trg 32.
ti     ■ 4
4-
Na ;crwejse tn nasvete sk'*ad * e dv^koles, r-o'or cv, o-t'o'k h V--7 čkov. Siva'olb st«oW, nrxnovrstnlh milo-mestn h de'nv, rnev m*iike Posebni odde'e< za popolno rop;*vo. »maiiiran e in pon klan:edvo obs, otr*»§ ih vo^ č-kcv. 5.va!nih stro ev i d. Piodaia na obroke. Cen ki franko.
„TRIBUNA", F. S- L. Mim I? So'« in itniili vMffl
ijubljana, Rarlovsk-) cest
st. 4.
4S L
M. KRISTCF.Č - BUČAR, ^*"VaŽg^
f
i
jubijanstto posojilnico
v Ljubliani, Mestni trg Sle;. 6
ker ima že nad 1O,t5tJO.O0O D*n lamslv^ne rrlnirntc*».
Vloge na hranilne knjižice m tekoči račun obrestuje
nafusodnefce
Stalne vToce z odpovcdn;m rot:<>T« obresttre p« d^-'ovom. Snrejema v ink*so  faktitre in er i le  lerjatev. Po o ila daje le proti roini varhost na vknjižbo in pioti poroštvu.
Stavbena dela
^r5 noprarl imne cerive In noiaarI|« v Ä!ioI l
Loki sc oddajo potom ponudbe ali ofertov, ki se morao vložiti do !ionca ^larci t. 1. pri župnem uradu Skof'a Loka. Vsak ponudnik mora položiti za kavcijo 570 od ponuderic svote, in dobaviteli še nadaljnih 5V0.
Pogoj se izvedo pri župnem uradu ali pa pri žu« parstvu Škof-a Loka. Stavbeni komite.
Telelon 5tev. 9.
23 L
Telefon štev. 9.
Prt poroča k ras nos
LOSE ^Jnoveilw0
Cena zmerna.
krofa.
Velika Izbira.
PSi* OTKOš^CE OBLEKICE, PLAžčKE
iyo perutnino
kupuje stalno v vsaki množini in «ic«ri poh^nce, kure za pe£i9 kure in purane ter plaža po naj*
boljših dnovnih cenah
E, VAJ3A, CAKOVEC. MEDJIMURJE. telef. 50,3f 4.
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodajo 72 L
:s premog as
iz slovenskih premogovnikov
v«cb kakovosi, v ce'm varonili no or qinaln h ee^ah prem povn Vov za f'oTia.xo up r^bo ka!cor ludi za   industrt ska   po.Ijeria   in   razpečava   na   d ben
Lnozcms!ii   premog   In koExs
vsake vrste-in vsakopa Izvnra te priporoča r osebno prvovrstni čeJko-ko\a$M In an«jle5!<i I oks za H\ar«e n domaČo uporabo, kova5ki premof;, črni piemoii in br kete
Prometni z j vod za nremag d. d.
v IVilVni,  Rir foVČ«va c* et-» 1*^/1.
NnJBOUSl BRWSKj BlflGOW]
specl]altil pradmetl brez konkurenco
U L
Naslov:
F?OYA1, !¥l.n!f. 1.1NE
Kr anctcilui postna narobrn-tn« '<nf.^ — rv^nera'nr»  7»«topstvo ca kra-
Ijevfno «? H S Za-*r9"9, Trf I *tev. 17. 2855 Ustaviti eetniH«! -ra-nvti llam^nrrf-C^erbo^r-t-S^Mtbam-nton w
New York in Kanado
Cberbetar*?«L?ver?>oo«-Southan.pton v
Južno Ameriko-
a* •> Rfn a«, JgßHfn, ^K^tCH, MfMftevMff^ ?lt«?no^ A«r»a, Sa«nar»to. • f> f -rava nr»tn:VoT v nrve»»i. Hrnr-e-n In trafiem rajwlii. Kabina tretjega rarreda z <*vtr»a in ttitmi poateljarai.
INnlaaelonetva *
Ptft«*rft4. Vara^fnrtr^va u"ca — f.inM ana, Kntrt-1vor«Va n'fra 2a. — VeHki Rečkerek. Kralja Aie'<sanHf» n 4 — P.'t .1». Ptileva^rl AI"k«andra IA3, Brzoiavnt naslov za eori navedena r»otfza<tnpstva M!fovmai)*"«c".
Za Bosa4»« Hsruanawino, OafmaoHo In Craoiorai
Sr-»»Va Prometn* banks v SsraievtJ in Orn*u.
Brzojavni na»ov „Promatau ban\aM. Dopisovanja v vseh jezikih. "SRI
bl'ero za gospoda In dame. zajamčeno   Iz  č:sfo rolna
Čvrste k val tete fn na modernejših vzorcev razpošilja po ;ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stioco solidno avetovno znano tvomiško skladišče sukna
SIEGEL • IMHOF, BRNO»
Palackeho trlda 12. S Vzorci gratis in franko. lato tndl prlvatao. O
\ ^ 3.838 komadov smrek
od 35 cm prsne širine naprej na stoječem proda mestna obfin* Novo mesto iz svo;ega oko i I km od kolodvora v Novem me>tu oddaljenega gozdi v Crgelnici, v sedm h po številu debrl neenakih partijah. ProJa se partija za partijo po komadih, smreke in hoje so v gozdu it zaznamovane.
Prod n ja se vr?i potom tavne dražbe, ki se vrši v nedeljo 22. marca t. 1. ob lO. un dopoldan v pisarni mcs'i.epa županstva, do isttga dne ulože lahko kupci tudi phmene ponudbe.
Vsak ponudnik mora položiti 10% \'arščmo.
Dražbeni po oii in seznam mere dreves so na razpolago in vpo?lcd v obč. pisarni, kjer si jih lahko vsak intcrecent ogleda.
Posamezni deli se razkažejo po občinskem logarju na licu mesta. 733
Mestno loparatv« Nova ma*tot dne 8. marca 1925.
Javna agencija in gospodarska pisarna
Dr. Emil Gaj
LJUBLJANA,
Beeihovenova ul. IS
prevar v m a pravno aaetopetvo v tadevah ja»fi3 unnva (obrtnih, I irfnstrljskH v domovinskih« dajvčnih itd.) ter pa. arRduje zlasti pri nakupa In predaji   naaremlčnin, pri poravnavah insoweit"iH trgivoev In obrtnikov, pri da an;n poaejil In   lz*ršu e. in-kaso terjatev. 756
Ir^TUnDITUCMf.        756       KONFEKCIJSKA TOVARNA %Jf I »yB 1 IfRyWl^y    an ars_ a        A    a a fj a    |   |a a
i NozNANtLoi  Fran Derenda & Cie. v uubliam
je o tvor ila
na Er'awCav  caitl Itev. 2 (va?pl Dram aleda'UCa v naHosradnl bližini Kaask« cerkva) posaban oddelek za
katera lztfa!u|a in proizva a na tovamiSki način rsakevrstna cblsula za molka, fsnta In d;?ke
nroftnln na ffrolinri
da ta*ta nudi w iadaa Ih ItItllaih, težkih In dra-glnhVh razmarah ugoden nakup fsem oradnßltlm. dalavsVIm in nI2 in j'o.'cm raznovrstna obla Nt In to ablade le dobrega in traeznega sukna od ceno Din 4SO nanra . Za 0*1 len obisk sa cen en. občinstvu natoilaia prt-ioroCa K nfekcijska lavama
FRAN DERENDA & CIE., UUBLTN3.
r
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODftUŽailCEi
Maribor. Kamnik« Slovenska Konjice, (iovo meatop Ptuj. Rakek. Slo *••»•! "or a«S aCi
13 L
Brzoia
unajska cesta »t#       cv lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.003-
x lzvrlu;e vse bančne posle naltocnsje in najkulanlneje :-:
it Trgovska
Telefoni: 139. 146. 450
EKSPOZITURI i
Logatec, Prevalje.
tiaJe aJtemraäl
Üslc