Izdaja Zavod za gospodarsko propagando - Domžale. Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerln — Izhaja vsakega 15. v mesecu — Žiro račun 600-20/ /602-6 — Cena 50 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta »Tomšiča« v LJubljani Domžale, 15, julija 1965 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Slavnostna številka v počastitev občinskega praznika kamniške in domžalske občine in 20~letnice osvoboditve PRED DVAJSETIMI LETI so se povesile hitlerjcvske topovske cevi, ki so štiri letn bruhale ogenj in smrt po svetovnih bojiščih, V Domžalah so takrat partizani razoroževali nemško nrnuulo balkanskega poveljnika von Lehra. Odprla so se vrata kocentracijskih taborišč in domov so se vračali sestradani interniranci s solzami sreče v očeh, do so preživeli nacistični pekel. Svobodoljubno ljudstvo je uspelo premagati nacifašizem, ta najhujši rak človeške družbe. Naši kraji in ljudje so se oddahnili in spet zadihali svobodno življenje. Danes je od tistih časov vojne in štiriletne borbe steklo mimo nas že dvajset let ustvarjanja, graditve in dela. Ta mm m leta so spremenila podobo Jugoslavije. Se bolj pa so se spremenili ljudje in odnosi med njimi. Novi časi, novi uspehi, vsakodnevne gospodarske in kulturne naloge v ničemer ne morejo zamegliti tradicij NOB, obledeti spomin na tiste čase, ko smo osvobajali domovino pred tujci, ko smo polagali temelje novi socialistični skupnosti. Velikim proslavam ustanovitve prve slovenske vlade, osvoboditve Ljubljane in drugim spominskim prireditvam, ki so zajele sleherno našo občino, mesta in vasi, se pridružuje sedaj tudi partizansko slavje v Moravčah. Domžalska in kamniška občina sta za svoj občinski praznik ob 20-letnici zmage in svobode izbrali Moravsko dolino, najbolj tradicionalno partizansko središče v tem delu Slovenije. Slavnostna seja občinske skupščine v novem kulturnem domu in partizansko srečanje v Moravčah pomeni primerno moralno priznanje prebivalstvu te doline, moravskim kmetom, delavcem in izobražencem. Njihove narodne zavesti in upornosti ni mogel streti strahovit okupatorski teror in nasilje. Na gorskih grebenih okrog Moravč so med prvimi zagorele slovenske vasi in kmetije. Partizan-pesnik Peter Leveč je pretresen ob pogorišču požganega Korena napisal čudovito pesem. Ko sem jeseni leta 1942 prvič prišel v Moravsko dolino, je bila vsa stisnjena in vklenjena v klešče okupatorskih postojank. Policija in žandarmerija v Moravčah, Pečah, Cešnjicah, Vrhpolju, na Vačah in drugod je kontrolirala sleherno ped zemlje in izvajala strahovit teror, hoteč zatreti sleherno iskro upora in vstaje. In vendar je bilo vsak dan več partizanov v gozdovih krog in krog Moravč. Vsak dan je bila zveza med partizani in moravskim prebivalstvom tesnejša in trdnejša. Ko je padel mrak, je vsa dolina oživela v partizanski noči. Mnogoštevilni nemški policisti so od časa do časa prehajkali moravske gozdove, a partizanov niso mogli uničiti. Spretna taktita in manevriranje Krajnčevega bataljona je vedno umaknila partizane iz okupatorskih klešč. Ko so bili Nemci na Limbarski gori, so bili partizani na Lesu, ko so SS-ovski policisti česali 070508090703080106010705070307030709041104080507090605060508040610070908041110110906030709080605070907030710071107100507100701090711090605050507060604070908040603060507090705070907050709070307091003070907090603070907030405101009 Zasavsko goro, so se partizani spustili v dolino s Špika ali Rakitovca v zasede na Trojane ali Črnivec. Moravski primer dokazuje, kako ljudstva, ki se bori enotno in povezano za svojo svobodo, ne more premagati nobena sila. V tej majhni, skriti, prelepi zeleni dolini, ki danes izgleda nek »ko potisnjena za roh gospodarskih in kulturnih tokov sodobne ustvarjalnosti, so se v času štiriletne borbe godile velike stvari, tu se je pisal pomemben del zgodovinv slovenskega naroda. Moravče niso bile samo zaledje partizanske vojske, kjer so se brigade po pohodih in akcijah lahko spočile, kjer so bile bolnice za ranjence, vojaški tečaji in šole, bile so pravo politično in vojaško žarišče, od koder je prodiralo osvobodilno gibanje proti severu, proti Štajerski in Koroški. Moravska dolina je bila prvo osvobojeno ozemlje na levi strani Save, na okupiranem področju, ki ga je Hitler proglasil za del nemškega rajna. Partizani in aktivisti so jo imenovali »moravska republika«, nemški soldati pa »mala Rusija«. Ta partizanska dolina je imela važno vlogo vmesnega ozemlja med Štajersko in Dolenjsko. Preko tega terena so odhajali na Dolenjsko novi neoboroženi partizani, nazaj pa je prihajala pomoč v orožju, v oficirskem kadru in novih vojaško izurjenih enotah. V tej dolini je večkrat deloval štab IV. operativne cone, pokrajinsko vodstvo Partije in Osvobodilne fronte. Moravče so bile naravno stika-lišče partizanskih zvez med Glavnim štabom s Štajersko, Koroško in Kozjanskim. Partizanski brodnik Miklavž bi lahko o teh zvezah in dogodkih oh Savi pripovedoval zgodbe in dogodivščine, ki bi se nam danes zdele neverjetne in neresnične, ki pa so veren izraz velikega časa in velikih ljudi domovinske vojne. Izredno bogato je partizansko izročilo moravske doline in moravškega ljudstva. V tem izročilu je mnogo lepega, pogumnega in spndhujajočega, primeri partizanskih zmag, pesmi, ki so se rodile ob tabornem ognju v teh krajih, ustanovitev Slandrove brigade, zmage Tomšičeve brigade, silni optimizem, borcev in ljudstva v času partizanskega poleta. V tem izročilu je tudi mnogo strahot in obupa ob padlih partizanih in streljanih talcih, ob ognju gorečih domačij, ob strašnem pokolu partizanske čete pod Trojico. V njem je tudi trenutna nevera in nezaupanje ob krizah Glavna prireditev v okviru proslav 20. obletnice osvoboditve in v počastitev občinskega praznika bo v nedeljo, 25. julija dopoldne, ko bo pred novim kulturnim domom slavnostno zborovanje. Ker ho mnogo obiskovalcev prišlo tudi z avtomobili, je za ta dan promet posebej urejen. Cesta Zelodnik—Moravče je tudi ta dan odprta za ves promet in vsa vozila v obeh smereh, cesta Lukovica—Moravče pa je enosmerna in sicer: do ti. ure je dovoljen na njej promet samo v smeri Lukovica— Moravče, od 11. ure do 24. ure pa samo za smer Moravče—Lukovica. Parkirni prostori v Moravčah bodo na sejmišču in pa na prostoru med Zdravstvenim domom in podjetjem Rašica. Y{K voznike motornih vozil prosimo, da se razporeda točno drže in da parkirajo svoja vozila na za to odrejenih mestih. Spoštujte cestno-prometne predpise! NAS VIDEN JE V MORAVČAH! osvobodilnega boja, tudi zbeganost zaradi nasilja in propagande nacistov in bele garde. Iz tega izročila lahko še danes, na pragu tretjega desetletja črpamo velika spoznanja in učimo mladi rod velikih vrednot partizanstva in žrtvovanja za stvar svobode. To poudarjam, v tem priložnostnem zapisu zato, ker se mi zdi, da bi bil po dvajsetih letih skrajni čas zbrati in izdati spominsko partizansko kroniko Moravske doline od leta 1941, ko so prvi partizani in terenski delavci OF ustvarjali tako rekoč iz nič, do velikih partizanskih zmag in osvoboditve leta 1945. Zadnjo julijsko nedeljo bomo partizani in aktivisti — in na tisoče jih je, ki jih je pot vodila preko tega naravnega partizanskega križišča — v tovariškem vrvežu in pogovoru obudili spomin na čase borbe v teh krajih. Prepričan sem, da bomo ugotovili, da so se po dvajsetih letih živo in pristno ohranile vezi med borci in prebivalci, vezi stkane v najtežjih preizkušnjah. Ugotovili bomo tudi, da je Moravska dolina tudi v gospodarskem in kulturnem pogledu doživela korenite spremembe, da so se v mnogočem izboljšali življenjski in delovni pogoji Moravčanov. Ob pogovoru o težkih časih, ki so za nami, jim bomo zaželeli novih uspehov pri jutrišnjem ustvarjanju. Njih današnji gospodarski doprinos naši družbi ne more biti več tako obsežen in pomemben, kot je bil njihov doprinos v osvobodilni borbi, toda v našem novem, samoupravnim odnosom ustrezajočem gospodarskem sistemu, v katerem človek in njegovo delo dobiva vse večjo vrednost, se tudi partizanski Moravski dolini odpirajo nove možnosti in nove perspektive. Pri tem lahko delovnim ljudem moravske doline mnogo koristi tradicionalno spoznanje, da zmorejo združeni in enotni premagati tudi največjo nevarnost in največjo težavo, pa tudi spoznanje, da so doživeli največje svoje uspehe takrat, kadar so zaupali in se priključili naprednim, socialističnim tokovom v naši stvarnosti. Ti progresivni tokovi namreč edini v svetovnih razmerjih združujejo sile miru proti vojni in atomski smrti, ki bi uničila vse, kar je človeštvo ustvarilo v svoji zgodovini lepega in plemenitega, in edini v našem notranjem družbenem življenju združujejo sile dela, pridnost rok in ustvarjalno pobudo delovnih ljudi v interesu srečnejšega in lepšega jutrišnjega dne. Mitja Ribičič-Ciril MORAVČE Legenda mt.io /Aororo/I/S (g) parkirni antltn ® pottajs pr,t pomoi, phih&diJbev PREBIVALCI KAMNIŠKE IN DOMŽALSKE OBČINE PRAZNUJEJO LETOS SKUPNO SVOJ OBČINSKI PRAZNIK V MORAVČAH. SREDIŠČU DOLINE. KJER OKUPATOR KLjUB STOPNJEVANEMU NASILJU NIKDAR NI MOGEL STRETI SVOBODOLJUBNEGA DUHA NJEMU PREBIVALCEV, KJER JE BILO NASE PRVO OSVOBOJENO OZEMLJE IN KJER SO PARTIZANSKE ENOTE IN BORCI NOV VEDNO NAŠLI ISKRENO OPORO IN POMOČ. ZATO SE BODO 20 LET PO ZMAGI NAD OKUPATORJEM PRAV V TEJ DOLINI ZBRALI VSI TISTI. KI SO JO NEKOČ KOT PARTIZANI PREHODILI PO DOLGEM IN POČEZ. VSI TISTI. KI SO NA KAKRŠEN KOLI NAČIN PODPIRALI IN KREPILI ODPOR PROTI TUJIM ZAVOJE-VALCEM TER VSI. KI UŽIVAJO SADOVE TEGA HEROJSKEGA OBDOBJA. VI VSI, OBČANI KAMNIŠKE IN DOMŽALSKE OBČINE STE VABLJENI. MORAVSKA DOLINA VAS PRIČAKUJE! OSREDNJA PRIREDITEV BO V NEDELJO, DNE 25. JULIJA OB 10. URI DOPOLDNE. KO BO SLAVNOSTNO ZBOROVANJE S KULTURNIM PROGRAMOM, POPOLDNE PA VESELO PARTIZANSKO SREČANJE. NA ZBOROVANJU BO GOVORIL TOVARIŠ MITJA RIBIČIČ. V OKVIRU PROSLAV OB 20. OBLETNICI OSVOBODITVE PA BODO TUDI SE NASLEDNJE VEČJE PRIREDITVE: KULTURNE PRIREDITVE ZA OBČINSKI PRAZNIK. KAMNIK-DOMZALE 10. julij« v Mengšu: ljudsko igra »Pod svobodnim soncem« ob 20. uri. Izvaja DPD Svobodo Mengeš 10. julija v Lukovici: trodicionalni »rokovnjaški tabor«, ob 20. uri ljudska igra »Divji lovec« v izvedbi KUD Lukovica 11. julija v Mengšu: »Pod svobodnim soncem« ob 20. uri II. julija v Lukovici: nadaljevanje »Rokovnjaškega tabora« 17. julija v Moravčah: »Pod svobodnim soncem« ob 20. uri. Izvaja DPD Mengeš 21. julija v Moravčah: Ob 19.30 promenadni koncert godbe na pihala, ob 20. uri prižig žare na trgu, nato kulturni program 24. julija v Moravčah: ob 19. uri otvoritev Kulturnega domo in spominske razstave NOB; ob 20. uri svečana akademija v novi dvorani 25. julija v Moravčah: ob "5. uri budnica; ob 9. uri svečana seja Skupščine občine Domžale; ob 10. uri slavnostno zborovanje, popoldne veselo partizansko rajanje 27. julija v Kamniku: ob 19. uri miting na trgu 27. julija v Moravčah: ob 20. uri predvajanje domačega filma »Dolina miru« 31. julija v Moravčah: ob 20. uri drama Mire Pucove »Operacija«. Izvajajo člani prosvetnega društva Moravče ŠPORTNI PROGRAM ZA OBČINSKI PRAZNIK DOMŽALE-KAMNIK 18. julija: tradicionalno tekmovanje občinskih reprezentanc Zagorje : Domžale : Kamnik v kegljanju, namiznem tenisu, šahu. streljanju, nogometu, košarki, in sicer v Domžalah, Mengšu in Jaršah 19. julija: odprto občinsko namiznoteniško prvenstvo v Jaršah ali v Mengšu 20. julija: pričetek nogometnega turnirja občinskih moštev pionirjev, mladincev in članov v Jaršah, Mengšu, Ihanu, Dohu in Domžalah 21. julija: odprto občinsko prvenstvo v streljanju v Jaršah. Prihod športnih štafet in prižig žare v Moravčah 22. julija: tek zmage po ulicah Moravč, nadaljevanje no- gometnega turnirja, propagandni nastop košarkarjev in rokometašev v Moravčah 23. julija: odprto občinsko prvenstvo v kegljanju v Dom- žalah ali Jaršah 24r. julija: odprto občinsko prvenstvo v plavanju v Domžalah, kotalkarsko revija v Domžalah 25. julija: Zborovanje v Moravčah in toborni ogenj 26. julija: Finale nogometnega turnirja 27. julija: nogometno tekma veteranov KnmnikH in Dom- žal v Domžfllah. Odprto občinsko prvenstvo v šahu v Domžalah 28. julija: turnir v kegljanju — spominski »deli Belo« 29. julija: šahovska sini nI tank;, velemojstra Pnrme v Domžalah 30. julija: nadaljevanje kegljaškega turnirja 31. julija: košarkarski turnir v Domžalah 1. avgusta: nadaljevanje in zaključek košarkarskega turnirja. Nekaj spominov na čas NOB na Moravškem 2e v stari Jugoslaviji je imela komunistična partija v Moravski dolini svoje somišljenike in člane Moravska dolina je bila pred vojno povsem kmečko območje. Le v Moravčah, v središču doline, je bilo>nekaj obrtnikov, gostilničarjev in trgovcev. Tovarne so bile daleč in ceste do njih slabe in polne klancev. Le redkokateri Morav-čan je našel kruh v domžalski ali kamniški industriji ali v revirjih. Zato je razumljivo, da se v Moravski dolini delavsko gibanje ni razvilo, čeprav posameznih simpatizerjev KP ni manjkalo in pod vplivom komunistov iz revirjev so v Moravski dolini ustanovili tudi celico KPS. Njen član je bil zdaj najstarejši član ZKJ v domžalski občini, Ivan Pnstotnik. taborišče Alojz Zaje z Mohorja, ki je bil s četo v stikih, še preden je prišla k Mohorju. Četo je že naslednji dan izdal domači izdajalec in Nemci so jo še isti dan proti večeru napadli. V spopadu je padlo več Nemcev in veliko jih je bilo ranjenih. Od partizanov je padel Tine Kmetic iz Trzina. Ta boj je najuspešnejši obračun partizanov z Nemci v letu 1941 na Gorenjskem. Moravče, trg v stari Jugoslaviji, z izrazitim kmečkim zaledjem, so imele dve struji: sokole in orle. Ko sem se preselil v Moravče leta 103? tu ni bilo članov Komunistične nar-tije. tako da sva bila z ženo prva člana partije v Moravčah. Povezana sva bila z Zagorjem, od tam sva dobivala smernice za delo. Največ stikov sem imel z Debeljakom, ki je kasneje padel v NOB. Velika naloga, ki sva jo dobila, je bila, da morava dobiti simpatizerje in ustanoviti celico. To se nama je tudi posrečilo, saj srno od leta 1939 imeli svojo organizacijo v Moravčah in je do zloma stare Jugoslavije naraslo število članov na 12, Za naše delo so skrbeli tovariši iz revirja, med njimi zlasti Farč-nik. Z Domžalami in Kamnikom nismo imeli stikov, kakor tudi ne z Ljubljano. Leta 1941 sem bil mobiliziran v vojsko. Tam sem bil 17 dni. Iz vojske sem prinesel puško in nekaj municije ter vse predal sestri Katarini v Zagorju, ki je že zbirala orožje. Kmalu po prihodu domov sta me obiskala tovariša Farčnik in Debeljak. Imeli smo sestanek, kjer sta nam dala naloge za delo. S prihodom prvih partizanov pa smo že dobili stike s člani iz Domžal. Imeli smo stik tudi s tovariši, ki so prihajali iz Ljubljane. Moravče same pa so spadale tedaj pod Litijo. Med vojno sem bil čl; vaškega odbora Moravče. Sestanke smo imeli pri čevljarju Grilu. Da bi bilo naše sestajanje čim manj opazno, smo prihajali k njemu s starimi čevlji pod pazduho. Leta 1944 sem bil izvoljen za poslanca okrajnega odbora Litije. Delo med vojno sem uspešno opravljal vse do aretacije leta 1945, ko so me belogardisti na Prevojah zaprli. Bil sem obsojen na smrt. Zaprt sem bil v mlekarni, od koder se mi je posrečilo pobegniti. Moral sem v ilegalo vse do osvoboditve. Po osvoboditvi se je število članstva močno povečalo in je organizacija imela preko 100 članov. Bii sem ponovno sekretar in tudi predsednik občine Moravče. Ker sem bil z vsakim dnem starejši, sem delo prepustil mlajšim, a še vedno pomagam, kolikor mi dopuščajo moči. Z veseljem pa zrem na prehojeno pot in mi ni žal truda, ki sem ga vložil, ter tako tudi sam vsaj malo pripomogel k temu, kar imamo danes. S streli na Bobovniku se je na Moravškem začelo Nemci so zasedli Moravsko dolino, podobno kot druge kraje kamniškega okraja, proti koncu aprila 1941. V Moravčah so osnovali močno žanrlarmerijsko postajo. Kmalu za tem so začeli /. aretacijami in selitvami. V začetku julija so izselili izobražence in vidnejše javne delavce. Priprave *a vstajo v kamniškem okraju junija in julija 1941 še niso segle v Moravče. Prvič so se pojavili partizani na Moravškem 6. avgusta, ko je patrulja Radomeljske čete obstreliln komandirja moravske žandarmerijske postaje. Zaradi teea napada so Nemci nato zaprli tri kmečke fante iz vasi Vrhe. in sicer Antona Orehkn ter brata Antona in Valentina Ifrbanijo. Orehka so kmalu nato tudi ustrelili kot talca. Bil je prva žrtev okupatorja na Moravškem. Borci Mengeško-moravške čete v borbi z dvema policijskima bataljonoma V Moravsko dolino je prišla prva partizanska enota — Mengeško-moravška četa — kmalu po ustanovitvi na Rašici sredi avgusta 1941. Cela je dalj časa taborila blizu Trojice, 20. septembra 1941 pa se je premestila k Mohorju pri Moravčah. Po vsej verjetnosti jim je pokazal prostor za novo 21. september 1941. Bližajoči se jesenski dnevi so povzročili, da je po Moravski dolini dolgo ležala megla, ki pa je obetala lep dan. Mengeško-moravška četa je mirno taborila pri Mohorju, stražarji so bili na svojih mestih. Tudi v dolini je bilo vse mirno. Trije borci iz čete in pa aktivist Primož so bili v jutranjem času na domu Alojza Zajca, ki je živel v hi si pri cerkvi in ki so mu partizani zaupali obveščevalno službo. Četa niti najmanj ni slutila, kako vroč dan se pripravlja. Kot velikokrat se je tudi tokrat našel človek, ki se je polakomnil denarja. Temu je bil dobro znan tabor čete na Mohorju, saj je bil večkrat pri njei v taborišču in je osebno poznal tudi nekatere borce te čete, s katerimi je svojčas delni v tovarni. Nekako ob 10. uri dopoldne se je odpravil v Moravče na žandarmerijo in izdal taborišče. Po odhodu iz postojanke je odšel v gostilno, kjer je oznanil svoje podlo dejanje. Govoril je. da bo čez nekaj ur vse zeleno Nemcev na Mohorju. Po vsej verjetnosti je o tem izdajstvu izvedel tudi Alojz Zaje, ki je šel o tem nekako ob 2. uri popoldne obvestit četo. Najbrž pa v izdajstvo sam ni verjel. Medtem pa so že po cesti iz Domžal hiteli sivi kamioni proti Moravčam. Kolona avtomobilov, dolga okrog 2 km. se je sunkovito ustavila v vasi Podstran. Avtomobili so bili večinoma odprli kamioni, narejeni tako, da se je dalo hitro poskakati z njih. Po nekaj ostrih poveljih so sive čelade krenile iz vasi Dole in vzdolž ceste do Podstrani v strelcih proti Mohorju. Ob istem času se je druga kolona avtomobilov pripeljala po slabi cesti iz Krašnje do vasi Pod-oreh, kjer so se nato vojaki ravno lako napotili v strelskih vrstah proti cilju. Tretja kolona pa je šla iz Lukovice proti vasi. Vse tri kolone so se nato strnile v obroč, ki se ie kmalu sklenil okrog hriba. Po gozdu je bilo slišati lomastenje' in v dolino se je kotrljalo kamenje. Minila je ura, dve in nič se ni zgodilo, lisi i prebivalci, ki so vedeli za taborjenje čete, so s strahom v srcih spremljali kolone, ki so se vzpenjale v hrib. Operativni štab nemškega policijskega bataljona se je nastanil v liiši Iranca Jermana v Podstrani. Nekako ob 5. uri popoldne so padli prvi streli,-nato še posamič nekaj strelov, trenutek pozneje pa je bilo čuti eksplozijo ročne bombe. Po približno polurnem zatišju so se znova oglasili streli, ki so odtlej padali vse pogosteje. Pol ure po prvih strelih so Nemci v vas Podstran že privedli dva ranjenca, ki sta govorila, da so vrgli prednje partizani bombe. Boj je vse bolj naraščal. Najprej je bilo slišati goste strele iz pušk, nato pa so zalajale strojnice, katerih rafali so pošastno odmevali v nastajajoči mrak. Nato je nastalo kratko zatišje. Nekaj kasneje se je zamolklo razpočila v mraku bomba. Verjetno se je tedaj četa prebila skozi nemške položaje. Prebijali so se v smeri proti Sfegnnin. Med bojem je nedaleč od taborišča padel Tine Kmetic, katerega pa Nemci za čuda niso nikamor odpeljali. Medtem so Nemci še dolgo v noč prinašali v vus Podstran mrtve in ra- Mohor nad Moravčami, prizorišče zmagovitega boja Mengeško-moravške čete 21. septembra 1941. leta 7519644772183^7^309^^756 njene. V eni izmed hiš so v naglici uredili operacijsko sobo in izvedli nekaj hudih trebušnih operacij. Samo v tO vas so prinesli pet ali šest mrtvih. Neprimerno več pa so imeli hudo ranjenih, Od teh sta dva umrlu na operaciji ori nas doma. Med padlimi je bil tudi oficir z visokim činom haupt-ntana. Tega so imeli Nemci vso noč mrtvega pred našo hišo. Ponoći sta se razvila še dva krajša spopada in verjetno so se udarile nemške patrulje med sabo, kajti proti jutru so prinesli v vas /nova dva ranjenca. Kot smo kasneje izvedeli, so no prihodu Nemcev v vas Podstran, prve strelske vrste prispele v bližino taborišču. Tod so srečali Alojza Zajca, ki se je pruvkur vračal iz taborišča. Ker je imel pri sebi večji kos mesa, ki ga je dobil v zameno za hrano, ki jo ie dajal četi, in ker so nato Nemci dobili še za pol prašiča istega mesa v taborišču, mu niso pomagali nobeni izgovori. Sicer pa je tudi tisti, ki ie izdal četo, izdal tudi sodelovanje Alojza Zajca s četo. Nemci so ga nato odpeljali v Begunje in ga zaradi sodelovanja s partizani čez nekaj tednov ustrelili. Nemci so svojega mrtvega komandanta položili v vasi na travo, kjer je ležal do njihovega odhoda. Ko so se Nemci, ki so sodelovali v napadu, vrnili v vas Podstran. jih je bilo gotovo dva tisoč. Jesenska trava je bila popolnoma uničena in poteptana. Posebno okrog njihovega mrtvega komandan- Moravče pred drugo svetovno vojno. Kljub temu, da so zaradi slabih zvez odmaknjene od večjih centrov, so vendar v obdobju po vojni zelo napredovale. Zdravstveni dom, Zadružni dom, tovarna, šola, so le nekateri-pridobitve. Sedaj pa še cesta in nova šola ta, kamor so se od njega hodili poslavljat, ni ostala celu niti bilka, in ko so ga odnesli, se ie še dolgo časa po Iravi videlo mesto, kjer je ležal. Dva dni po bitki so se boni čete vrnili na Mohor in |m>ko-pali ob lovski koči na obronku Mohorja mrtvega tovariša. Ko so odhajali, so pri vasi Dole porezali telefonske žice. Kakšen mesec po bitki pa so Nemci izdali nalog za prekop Tineta Kmetica v Moravče. Jože Otolani Zaradi partizanske dejavnosti izpraznijo Nemci svojo postojanko v Pecah Po začasnem prenehanju vojaške dejavnosti v kamniškem okraju, ko je Nemcem uspelo deloma razbiti deloma pa prisiliti k umiku s kamniškega področja Kamniški bataljon, ni bilo od novembra do začetka spomladi tako kot na Kamniškem tudi v Moravski dolini večjih partizanskih akcij. V začetku leta 1942 je prišel na Moravsko za političnega delavca Jože Grčur-Mclod. Poleti 1942 pa je začela na Moravškem s svojo dejavnostjo Moi avško-zasavska četa, ki je septembra postala sestavili del Moravškega ali Zasavskega bataljona pod poveljstvom K ranca Poglii.jtia-K ranjen in komisarja Jozelu Berkopca-Mišlja. Akcije tega bataljona so bistveno pripomogle k razvoju partizanstva in DF na Moravškem. Z golimi rokami se je pognal nad svoje mučitelje Politični delavci so s svojim požrtvovalnim delom, ki so ga opravljali v Izredno hudih okoliščinah, uspeli, da so bili že spomladi 19*J skoraj po vsej Moravski dolini postavljeni odbori OK. Organizacijo pa so zasledili Nemci, in tako je prišlo do številnih aretacij 20. aprila in 7. maja 1942. Kot povsod za aretacije ?. maja so porabili pobeg Rudolfa Klopčiča iz kamniških zaporov 2. maja 1942. Med aretiranimi je bil tudi Ciril Cerar, ki se je na zaslišanju v Kamniku spopadel z gestapovci, ki so ga nato pobili do smrti. V začetku leta 1942 so se po- kegu večera sem opazil, da gosto sestajali pri nas v hiši jim je oče prinesel dve pištoli, naslednji tovariši: Jerič Rena- ki jih je imel spravljeni. Fantje tO-AmbrOŽ, Anion (nar, Ci- so jih gledali in odnesli, lani Cerar in moja dva brala krat sem tudi slišal pogovor o Avgust ni Rudolf ter Drago tovarišu Metodu. Ko sem mater Klopčič. Pogovarjali so se ta- spraševal, kdo je to, je pove-krat meni neznane stvari. Ne- dala da je Kaplarjev Jože, njen nečak in moj bratranec. Od takrat mu je večkrat pošiljala hrano, Tako so minevali dnevi. 20. aprila 1942 so se zgodaj zjutraj pripeljali Nemci in obkolili nušo hišo. Z očetom sva bila na dvorišču. Nemci so pritekli proti nama z naperjenimi brzostrelkami. Eden od njih je nosil tudi pištolo in nam po slovensko zavpil, da marš v hišo. Obrnila sva se in že sva jih dobila od zadaj. Ko smo prišli v hišo, so ostali že pripeljali mamo in sestre in začeli preiskovati. Našli so Dete-love knjige in spominsko knjigo ter nuju nato z njimi tolkli po obrazu. Skupina Nemcev je našla večjo pločevinasto satnijo, v kateri so bili različni dokumenti, ki jih je leta 1941 dala nami sestra Milena Mat-jnn, ki je sodelovala s Kidričem. Meni in očetu so satnijo samo pokazali in že je začelo padati po nama. Zbili so naju na tla in še po tleh brcali. Ko so se naveličali, so začeli krasti in odnašali na avtomobile kar se je dalo. Midva sva se pobrala, a že je bil pri nama Nemec ter naju butnil z glavo v zid. Tako sva morala ob zidu klečati vse dotlej, da so odnesli, kar jim je bilo všeč. Nato naju neki Nemec zgrabi za rame, pahne, pokaže na odhod ter zavpije nad nama: »Marš!« Prišli smo v vežo. kjer sem zagledal Pekovčevega Cirila (Cirila Cerarja), ki so ga pripeljali od doma. Nato so odpeljali očeta, Cirila in mene na žandarmerijo. V bunkerju sum dobili še, dva tovariša, in sicer Frfravovega Ivana in Štefana. Bili smo popolnoma tiho. Cez nekaj časa se je začu] pred vrati ženski glas. Bila je kuharica in je vpraševala, če kdo kaj želi. Frfruvova dva sta izročila pozdrave, Ciril je skozi linico izročil denarnico za njegovo mater, oče in jaz pa sva bila ribo. Ta dan je bila ravno sobota. V zvoniku je zvonilo tri, ko so nas v sončnem popoldnevu prignali iz bunkerja. Na trgu je bilo veliko avtomobilov. V enem sta sedela Ivan Vehovec in Pavle Kobilšek. V enega so porinili Frfravova dva, v enega Cirila in mojega očeta, v tretjega mene. Tako smo se odpeljali v Kamnik. Moje sestre, ki so opazile nakladanje, so pritekle, zadnji trenutek jim je oče vrgel šop zvezanih ključev. Jaz pa sem jokajočim sestram v pozdrav pomahal z roko, vendar me je takoj surovo sunil v komolec policist, ki je sedel za mano. Mati pa je na srečo že zjutraj med preiskavo ušla Nemcem in je tavala ter se skrivala teden dni po gozdovih. V Kamniku smo bili skupaj zaprti. Zbrali so nas veliko, med drugimi tudi iz Tuhinja, tako da nas je bilo v celici okrog 20. Vehovec in Kobilšek sta bila dva dni zvezana. Nato se je pričelo zasliševanje. Najprej so odpeljali Frf ravovega Ivana, ki se je vrnil ves pretepen. Nato so se vrstili Tu-hinici. ki so jih tudi vse zelo tepli. Ivana so odpeljali na zasliševanje vsak dan in trpel je čedalje huje. Približal se je prvi maj. Na gradu v Kamniku je bila obešena slovenska zastuva. Paznik nam je povedal, da je nevarno, da nas po-strele. Nato so se zvečer pred vrati pojavili gestapovci. Poklicali so Cirila Cerarja. Bilo je okrog devete ure. Obul si je čevlje, nato so mu nataknili lisice. Rekel jim je, da to ni potrebno, gestupovec pa je zavpil nanj. Žalostno nas je pogledal in molče odšel. Proti jutru so v sosednji celici zarožljali ključi. Prinesli so na pol mrtvega Cirila. Položili so ga na pograd tako. da je ležal na trebuhu. Bil je v nezavesti. Okoli šeste ure je zastokal in rekel: »Tako ne!« To so bile njegove zadnje besede in kma- Franc Poglajen-Kranjc, ki je septembra 1942 postal prvi komandant novoosnovanega Moravškega (Zasavskega) bataljona. Ta je nastal predvsem Iz borcev Kranjčevega bataljona II. grupe odredov in Moravsko-zasavske čete. Uspešne akcije tega bataljona so povzročile, da je bil del moravškega področja od Moravč do Zasavja brez nemške postojanke, kar je pospešilo razvoj partizanstva in rast organov ljudske oblasti In nato je umrl. T.e/nl je ves poslovili od njega. Pozneje so dan v celici Tisi i dun ga ni povedali, da se je gestapovcem prišel nihče pogledat in tudi uprl in se začel z golimi roka- nrutie nam niso prinesli. Zve- mi boriti z njimi. Ker pač čer pa. ko se je stemnilo, sta ni mogel pobegniti so ga kma- prišla dva s krsto. Položila sta lu zbili po tleh in ga dobesedno vanjo Cirila in molče smo se poteptali. Julija 1942 je zagorela tudi na Moravškem prva vas Podobna partizanska vas kot Rašica, Gradišče, Koreno in Zlato polje je bil tudi Hrastnik pod Limbarsko goro. Zaradi nadvse uspešnih partizanskih akcij v letu 1942 je v valu povračilnih ukrepov, ki so jih Nemci izvajali nad zavednim sloveskim prebivalstvom, postala žrtev tudi ta vas. V letu 1942 se je partizansko gibanje na Moravškem zelo razmahnilo. Na vzhodnem delu Moravske doline okrog Vač, nad revirji, po Limbarski gori in vse do Moravč so delovali različni vaški odbori OF. ki so jih organizirali takratni politični delavci Jože Gričar-Me-tod. njegov brat Ciril in drugi. Velika zasluga za organizacijo prvih odborov OF gre predvsem tovarišu Metodu, ki je že od januarja leta 1942 neumorno pojasnjeval cilje narodnoosvobodilnega boja in organiziranega odpora proti okupatorju. Med vasi, ki so imele narodnoosvobodilni odbor že zgodaj SDomladi 1942, spada tudi vas Hrastnik. la značilna hribovska vasica v prijetni dolini s precej premožnimi kmeti, je vso zgodnjo pomlad in poletje 19+2 nudila tako aktivistom, kot tudi borcem, in to predvsem Moravske čete. zavetje in podporo Zel« pogosto so borci prihajali v vas. kjer so jim prebivalci nudili vso pomoč. Razumljivo je, da zaradi take ra/tribanosti partizanstva Nemci niso dr/ali križem rok. Organizirali so svojo vohunsko mrežo v nameri, da bi izsledili partizanske skupine in politič- ne delavce ter organizatorje narodno osvobodilnega gibanja. Tej mreži so se žal priključili nekateri izdajalci in tako je tudi ta vas kmalu postala žrtev okupatorjevega nasilja. V vas Hrastnik so prišli javno partizani 20. VI. 1942. Bilo jih je 90. To je bilo neko nedeljsko popoldne. Vas so za-stražili in ljudi, ki so hoteli skozi vas, ustavili in zadržali do svojega odhoda. Ti ljudje so potem raznesli po vsej Morav- Del Moravske doline, ki ni nikdar klonila pred okupatorjevim nasiljem in kjer so partizani vedno našli po dolgih pohodih in težkih bojih zavetje, tovariško pomoč in počitek ški dolini, kar so slišali in videli. Govorica se je raznesla daleč naokrog in seveda so jo zvedeli tudi Nemci. Zvedeli so. koliko je bilo partizanov v naši vasi iu slišalo se je, da je treba vas uničiti, moške pa po-streliti. Od tega dne dalje je imela naša vas ponoči in podnevi stražo. Neko popoldne je prišlo sporočilo, da nas pridejo selit, in rekli so nam, naj se umaknemo iz hiš. Tako smo spali kar pet noči v gozdu. Pa menda se Nemci niso upali seliti, ko so izvedeli, da ie preveč partizanov v vasi. Končno se jim je posrečilo s pomočjo izdajalcev, da so le prišli v vas. To je bilo 20. julija 1942. leta v neki deževni noči od nedelje na pouedeljek. Najprej so se pripeljali do Zgornjih Kosez z avtomobili, pa si obkolili Hrastnik. Ob pol treh se je zaslišalo govorjenje okrog naših hiš. Takrat še nismo vedeli, ali so zunaj naši partizani ali Nemci. Čudno se nam je zdelo, da niso poklicali nobenih naših moških. Kmalu se je razločno zaslišala nerazumljiva govorica. Prestrašeno je brat rekel, da so to Nemci, da smo pa izdani in da nu.s bodo vse postreli 1 i, kakor so nam obetali. Skušal je pobegniti, toda vse je bilo zaman. Skozi katerokoli okno je poškilil, povsod je bilo vse zeleno Svabov, V strahu smo čakali do šeste ure zjutraj, kaj se bo zgodilo, ko bo policijske ure konec. Po šesti uri gre moj brat iz hiše, a že ga porinejo Nemci nazaj, češ naj počaka v hiši. Nekaj minut za tem so bili na vratih že esesovoi. S polo papirja v roki so poklicali moja dva brata, da naj gresta ven, ker da sta aretirana. Nazadnje so nad njima kričali, da sta bandita. Tako so hodili od hiše do hiše in pobrali vse moške. Nam ženskam pa so rekli, naj v desetih minutah pospravimo, ker da gremo tudi z njimi. Nekaj minut smo stale kot okamenele. Potem so začeli S vabi nad nami kričati in nas suvati, naj hitro opravimo, ker drugače bodo vse postrelili. Na hitro smo povezale nekaj obleke v cule in šle. Ko smo prišle na prag hiše, so nas eni slikali, drugi so se smejali in govorili, da ženejo bandite. Ko smo mi bili se v hiši, so vojaki kradli po stanovanja vse, kar se jim je zdelo kuj vredno. Medtem so odpeljali tudi živino iz hlevov. Kamor si pogledal, vse je bilo zeleno Nemcev. Eni so pobirali moške, drugi ženske in otroke, živino in tako naprej. Pobegniti ni mogel nihče. Jakobu Urankarju je toliko uspelo, da je zlezel pod svinjak in ko je začela vas goreti, je pobegnil. Nato so ga na begu ustrelili in potem še mrtvega brcali in prinesli nazaj, tako da je zgorel. Moške so odpeljali na Vrbanov hlev, kjer je bilo največ sena, nas ženske in otroke pa pod Vrba-nov kozolec. Tako smo bili vsi skupaj iz vse vasi. Franca Raz-borska so zelo tepli in zelo strogo ravnali z njim. Tudi njegovega starega očeta, ki je bil star »2 let, so kar na eno nogo bosega pripel juli iz hiše in ga peljali na hlev, kamor so zaprli tudi druge moške. Čudno je bilo slišati vse vrste glasove, mukanje živine, cviljenje prašičev in kokodakanje kokoši, ki so jih Nemci lovili. Najhujši je bil jok žena, ki so prosile, naj jih dajo skupaj z moškimi, sicer ne gredo nikamor, čeprav jih pobijejo. Toda vse zaman. Več žensk se je celo onesvestilo od strahu in žalosti. Žalostno je bilo slišati, kaj smo doživele. Nemci so zažgali 9 moških. Najprej so jih zvezali in privezali k mlati In ici. nato pa vse z bencinom polili in žive zažgali, Nai bo za vedno zapisano to njihovo hudodelstvo. V Šentvid so nas odpeljali 18 žensk in 12 otrok. Ta večer je bil tudi Alojz Gostič na Limbarski gori. Vračal se je domov in ob 4. uri zjutraj naletel na Nemce, ki so ga ujeli. Rešil pa ga je sosedov pes, ki se je zaletel proti Nemcu, ki ga je stražil. Ko so nas gnali iz vasi, so nas zastražiLi. Na vsakih 20 metrov je stal Nemec od Hrastnika do Kosez, z nami pa so korakali esesovci. Hoditi smo morale druga za drugo. Če se je katera stara žena opotekla, jo je Nemec nahrulil in udaril. Ko smo prišle v Kose- Položaj 26. 8. 1944. ? r • p 1 al Oblastnemu komitetu KPS M Oorenjeko Del originalnega dokumenta, kjer »s položaja« okrožni komite KPS Kamnik poroča Oblast nemil komiteju KPS za Gorenjsko o okupatorjevem nasilju nad neuboroženim prebivalstvom Moravske doline, o ropanju in požiganju slovenskih kmetij in celih naselij c.JlVfoWžoivtU ""^"TSr J« okupator vedel, du t r efTuTnoTuTS^ne niraja nais vojaka Je »res skrbi prid ti s ropiuijem in poJ.lt nojem. Tri dni na Je *adrževal v dolini,oropal kmetom živino, žito t£r stanovnnjik© opremo, to salstl v vassh Vrhpolje in Mnravče. Po t ah zločinih Je okupator dva oni miroval. tiari te« časom pa Js la prišla v moravsko dolino »SSa vojnica. HamSkl okupa or pa je z istimi edinloanl pridal prodirati v zgodnjih Jutranjih urah, dna 19.t.o. Is Štirih strani v moravAko dolino, 'le takoj pri vhodu, Jt naletel na odpor nailh sased. frlilo Je do borbe pri sv. Vrojlcl, kjer *o pijani Car kesi Jurišali proti naiin položajem, dvakrat so olli odbiti, iele trate* j 16 se Jim Je posrečilo vureti v v.s. MaSl borci so se morali umakniti, saradi lsdi.nih položaJ»v, SvjttjLaj) med tam požgali yaa Sv. JToJlco. hoteli »o oelo oarkev poZgati, v katero so že navlekli alame, vendar Je povelje to preprečilo. Nafti borol so sted tem »»sadil nove položaja nad Sv. Križem, kjer ae Je proti večeru »opat vnela uorbn. Nemci so obmetavali nafte položaje • težkimi minami, streli is topov in strojničnla ognjem is »tirih avijo-nov. Na avolan pohodo so Svabl saznali vse osaiuezrie Kmeti le ob neatl Sv.Tro na orugl strani aiurovice v Zasavju je mr'i tet prodirale namaka kolona, katera Je n« svojem po.u •* požgala dve hiši. V vasi 2.a. orlea ao Mklalinedj^njjgj^^ ze, so nas že čakali avtomubili. vid nad Ljubljano, luni smo V avtomobilih so esesovci dr- ostale 12 dni. potem pa M nas žali brzostrelke skozi okno. poslali naprej v Internacijo, ker so se najbrž bali partizanov. Nato so nas peljali v Sent- Dragica Požar ZADONELA JE SLOVENSKA PESEM IN ZASLIŠALA SE JE SLOVENSKA BESEDA Bilo je 1. novembra za dan mrtvih 1942. Naš Kamniški bataljon, bilo nas je okoli 90. je taboril v bližini Trojice na Moravškem. Za ta dan smo se odločili za propagandno akcijo. Vedeli smo, da bodo prišli na dan mrtvili v cerkev iu na grobove tisti, ki so z nami že sodelovali, in tisti, ki nas še niso videli. Komisar bataljona Jakob Molek-Molior je zbral pevce in dogovorili smo se, da lia pokopališču zapojemo, Bilo nas je precej, ki smo že prej peli v raznih zborih, Poskusili »mo z vajo in ugotovili, da smo sposobni za nastop. Zapeli smo »Doberdob« in >Vigred«. Temeljilo s..... si očistili obleke in se ob rili, d« smo bili kot pripravljeni za parado. Komandant Matija Blejec-Matev/ je razvrstil straže in patrulje, da smo zastražili vso okolico Trojice, nato pa smo določeni, bilo nas je precejšnje število, krenili k cerkvi. Cas prihoda smo določili tako, da nismo molili verskih obredov. še danes mi je v spominu vtis, ki smo ga naredili tisto popolilnes srečanjem tako številne množiie ljudi. Mnogim, ki so nas prvič videli, je zastal dih od presenečenj8- Opazovali smo ljudi različnega mišljenja in vedenja. Tisti, ki so nas poznali, so bili kar ponosni na svojo vojsko, ko smo se tuko številno in sredi popoldneva predstavili množili vseh vrst. Drugi, ki so bili pod vplivom okupatorjeve propagande, so se boječe stiskali in gledali n.i vse strani, kam bi zbežali in sami sebi niso mogli verjeli, da so skupaj s tako številnimi partizani. Nekateri so se dobesedno tresli od strahu, ko so nas zagledali, misleč, le kaj se bo zgodilo. Ko se je vse umirilo, smo s komisarjem Mohorjem na čelu zapeli žalostinko, nato pa je Mohor govoril o pomenu našega boja. V svojem govoru je močno poudaril okupatorjevo propagando iu dejal: »Prišli smo. da se na svoje oči prepričate, da res nismo takšni, kakor o nas govorijo Nemci.« Za njim je govoril še koinanilanl Matevž. Po končanem govoru so se tudi boječi nehali bali. Nekateri od njih so nam celo dejali, da doslej še nikoli niso videli partizanov, in res niso vedtdi. kakšni smo. Sedaj pa bodo lahko vsakemu povedali, da smo to zavedni in hrabri Slovenci, listi aktivisti, s katerimi smo bili že prej povezani, pa so navdušeno pozdravljali našo odločitev in v njihovih očeh smo postali pruvi junaki. S to akcijo smo napravili tako živo propagando, da smo razblinili vse nemške laži. Od tedaj smo uživali po vsej Mo- dogodka. Tisti, ne preveč ham ravški dolini veliko zaupanje naklonjeni, pa so nagnali tudi ter močno razširili krog naših okupatorju strnil v kosti, ko sodelavcev. Še dolgo potem, ko so mu povedali, da nas je bilo smo se oglušali po vaseh, I ju- vse polno. dje niso mogli pozabili tega Mirko Podhcvšck-Ludo Ker so ljubili domovino, 80 jo morali zapustiti Nobeno strahovanje Nemcev ni /lomilo slovenskega prebivalstva na Gorenjskem. Ze jeseni so Nemci potrebovali vse več iu več vojakov za svoja bojišč«. Zato so spremenili taktiko. Po množičnih iistrelilvah talcev, požigih vasi iu selitvah je gaiilciter Kainer septembra 1942 v Kranju razglasil, da bodo dobili prebivalci Gorenjske nemško državljanstvo. 3 podelitvijo tega pa je bila povezana dolžnost službe v nemški vojski. Tako so kmalu nato poklicali nekaj letnikov na nabor, sredi januarja 194> pa jih že vpoklicali v vojsko. Na Moravškem se je namesto za v nemško vojsko večina fantov raje odločila za v partizane. Svojce teh pa so že čez nekaj dni preselili. Ko so Nemci zasedli naše ho. Nenadoma začnejo Nemci s puškinimi kopiti razbijati po vriit ili. Mama me s solzami v očeh pogleda. Obe sva vedeli. kraje, so takoj začeli preganjali nase zavedne ljudi. I udi naši družini ni bilo prizaneseno. Očela Alojza so da bo treba odpreti. Ker pa se že 21. septembra 1941 aretirali vralu^ niso takoj odprla, so na-in odpeljali v Begunje, kjer silneži začeli vpili, naj odpre so g u 4. decembra ustrelili Starejši brat pa je odšel i partizane, lako je ostula mu ti s sedmimi otroki sama. Naj mo. Šla sem proti vratom in jih strahotna odprla. Skoznje Je vdrlo kakih 20 vojakov. Agb je skočil k meni in me mlajši je bil star sedem let. prijel za roke in vprašul. če Strahom a smo vsak dan priča kovali, kaj bo z. nami. Po vsej dolini so se širile govorice, da nas ImmIo Nemci selili. L"), januarja 1943 je bij mrzel zimski dan. Snega je bilo kar je v hiši kaj partizanov. Odgovorila sem mu. da jih ni, nato so se skozi vežo usuli v sobo. kjer so prestrašeno jokali moji mlajši bralci in sestra. Nekaj jih je nato skočilo k precej. Z mamo sva se zbudili mami. ki je sedela na poste- okoli šestih /.jutruj. Pogledam Iji. Eden ji je nastavil na prsi skozi okno in vidim, ila je hrib puško ter zurjul. naj se takoj obkoljen. Nemcev pa vse živo. napravi, ker nas bodo selili in Z mamo sva se spogledali, da imamo samo dve uri časa. spregovoriti pa nisva mogli. Nisva si mogli predstavljati. da se pripravimo. S seboj smemo vzeti le toliko, kolikor da je to jutro zadnje, ko smo vsak sam lahko nt se. Mami je se prebudili pod domačo stre- ob teh besdah postalo slabo. Pomagala sem ji, da je čez nekaj časa vstala. Nato sva skupno oblekli otroke, ki so jokali in spraševali, kaj bo. Mene je mikalo, da bi ušla, toda ko sem pogledala mamo, fco je vsa skrušena sedela zraven najmlajšega bratca, mi je misel na to splahnela. Vzela sem večjo vrečo, zmetala vanjo, kar je bilo dobrih cunj in še zadnji hlebec kruha, ki je še ostal, kajti medtem so vojaki izro-paii vse, kar se je le dalo. Spomnila som se, da bi vzela tudi nekaj suhega mesa. Toda omara je bila že prazna. Dva vojaka sta se prerekala za zadnji kos. Pogledala sem v drugi kot in videla, da ima eden v rokah kanglico, v kateri sem vsak dan nosila mleko v Moravče. Izpulila sem mu jo iz rok in jo napolnila z zaseko, kar je mislil napraviti tudi sam. Medtem je sosed moral napreci vola, naložiti na voz, kar so Nemci izropali, privezati za voz še ostale tri živali, na drugi voz pa je moral naložiti pet prašičkov. Ko je bilo vse pripravljeno, so nas skoraj pahnili skozi vezna vrata. Nato se je kolona začela pomikati. Najprej oba voza. seveda spredaj polno vojakov, za vozom pa mi, uboga raja, mati s sedmimi majhnimi otroki, ki so na glas jokali. Mlajši je kar naprej klical očeta in spraševal, kje so njegovi zajčki in grlici, ki ju je pustil v kletki. Zakaj gremo in kam in kdaj se vrnemo. Stisnila sem ga k sebi, nesli ga pa nisem mogla, ker sem imela svojo culico, zraven pa sem pomagala mami, ker je noge niso in niso hotele ubogati. Venomer je pogledovala nazaj proti hiši, kamor sem tudi jaz, in obe sva trepetali, kdaj bo zagorela naša hišica. Ko smo šli skozi vas, so ljudje žalostno gledali čuden sprevod. Mi pa smo med nutkanjem naše živine na vozu tiho jokali. Bratec se je (pomnil tudi psa Sultana, ki je ostal doma privezan, in je mislil steči nazaj. Nemec pa ga je sunil s puško, da je padel in izgubil čevelj v snegu, tako je romal naprej samo z enim čevljem. V Moravčah je bilo pri Usu zbirališče. Tam so bile že številne družine, ki so jih Nemci prignali pred nami, in jih je zadela ista usoda. Strpali so nas v avto ter odpeljali v grad Goričane, kjer smo bili dva dni. Potem so nas kar ponoči naložili v živinske vagone ter odpeljali na Bavarsko v večja taborišča, kjer smo trpeli ponižani do konca in čakali svobodo dve leti in pol, Frančiška Prosenc »Nemški hauptman«, ki ni znal nemško Prvi napad v samih Moravčah so Nemci doživeli 16. marca 1941. Tedaj so borci Kamniškega in Zasavskega bataljona obračunali z nemškim nadučiteljem, nemško učiteljico in domačim izdajalcem. Mimo tega so zažgali nemški tovornjak, opustošili nemške urade in zaplenili precej blaga. Zaradi tega napada so Nemci nato 22. marca ustrelili ob fniovški drvarnici 7 talcev. 16. marca 1943 smo se zadrževali na Prikrnici. Po pregledu orožja smo izvedeli, da gremo v dolino. Vodstvo Kamniško-zasavske-ga odreda je namreč pripravilo očiščevalno akcijo v Moravčah in z njeno izvedbo določilo Kamniški in Zasavski bataljon. V Moravčah so se namreč tandari j bahavo šopirili v močno utrjeni postojanki in terorizirali mirno prebivalstvo, Bili so uve'rjeni. da so edini in večni gospodarji Moravske doline. Mimo tega je bilo predvideno, da bomo izprašali kosmate vesti nemškim učiteljem, ki so prišli poučevat v slovenske šole iz rajha. in bili najbolj zagrizeni nacisti. Njihov poklic je bila le krinka, pod katero so vojaško in politično delovali, vohunili za gestapo, predlagali in temi rance in talce ter germa-nizirali slovensko ljudstvo. Pod noč sta bataljona zapustila Cicelj in Prikrnice ter se razlezla po dolini. Kamničani smo postavili močno zasedo pri Studencu proti Domžalam. Zasavski bataljon pn proti Pečam. Ze v mraku se nas je troje borcev Kamniškega bataljona odpravilo v Moravče. Naša naloga je bila poiskati naoističnega vodjo in strahovalca zavednih slovenskih ljudi, učitelja Henrika Pferscha ter ga pripeljati v partizanski štab. Vendar to ni bilo tako preprosto. Zato sva se z Lenartom oblekla v nemške uniforme, jaz v žandarskega liauptmanu, Lenart pa v vojaka, medlem ko si je tretji partizan nadel civilno obleko. Takšni smo brez motenj prišli v Moravče. Tudi v stanovanju nemškega učitelja je šlo vse po sreči. Z nacističnim pozdravom naju gostoljubno sprejel in naju povabil, naj sedeva k mizi. Takoj je ponudil žganje in radovedno vpraševal, kaj pomeni najin nenadni obisk v Moravčah. Tovariš Lenart, ki je bil Korošec in je dobro govoril nemško, je prevejano odgovarjal na vprašanja in tudi sam spraševal. Učitelju pa je postalo sumljivo, da je »nemški liattptmani molčal. Kaj ne bi, snf nisem znal niti besede nemško! Ko pn me je učitelj le vprašal zakaj molčim in mu seveda nisem znal odgovoriti, so postale tudi uniforme nepomembne. Nemec se je tedaj zakadil v naju. skočil je na mizo in se pognal po stopnicah. V tem ruvanju je dobil to, kar je zaslužil. Jože Vesel-Viktor iz Cešnjic pri Moravčah, komandant bataljona 6. SNOUB Slavka šlandra, padel leta 1944 Po akciji smo se vrnili v bataljon, nato pa z njim krenili nazaj v Moravče. Noč je medtem že pokrila dolino. Vod borcev Kamniškega bataljona se je pognal od pokopališča, vod Zasavskega bataljona pa od Drtije proti knplaniji. kjer je gnezdila žan/la rmeii jska posadka. Zandarji so bili prepričani, da so zares napadeni, in začeli so besno st red jati. Tovariš Korotan je šel s posebno skupino v gostilno h Kavku. kjer naj bi zasačili dva Žandarja. ki sta tam stalno popivala. Zal sta žandarja tik pred prihodom partizanov odnesla pete v postojanko. V tem sem se pojavil tudi jaz v gostilni v nemški uniformi. Borec, ki je priiel z mano, se je pošalil, da se je komandir nemške postojanke vdal. Tedaj tovariš Kranjc zgrabi brzostrelko in me hoče razorožiti. Jaz sem se seveda uprl. Ko smo pomoto pojasnili, smo se veselo nasmejali. Vendar so mi svetovali, naj raje ne hodim več v nemški uniformi pa Moravčah, ker bi kaj lahko kaj staknil. Medlem so se naši »frizerji« pozanimali tudi za pričesko neke Slovenke, nemške prilež-nicC, ter JO osfrigli. Druga skupina partizanov je staknila na dvorišča poleg postojanke tri-lonski tovornjak in ga zažgala. Ostali borci pa so razbili pošto, opiisiošili poslopji- hranilnice in dvorano. Pri tem 10 zaplenili pisalni stroj, radio aparat, večjo vsoto nemških mark. živilske karte, material za tehniko in drugo. Prav tako so izpraznili bližnjo trgovino, česar je bil posebno vesel intendant Lipah. Nulo sta bataljona zapustila Moravče. Znsavci so odšli nazaj na Cicelj, in i pa na Murovico. Tone Poljnn.šck-Branko STRELJANJE TALCEV V MORAVČAH Bilo je 23. marca 1943. leta. Povsod je kraljevala pomlad. Sonce je toplo obsevalo Moravče in cesto, ki je vodila v vas. In ta dan se je premikal proti Moravčam že v dopoldanskih urah temni avtobus. Ob njem so vozili Nemci — straža. Izpod čelad so gledale oči temno, kruto, mrzko, brez usmiljenja. Peljali so ljudi iz Begunj, iz taborišča smrti, iz katerega se je le malokdo vrnil. Begunje — taborišče groze, mučenja in streljanja. Ni jim bilo težko odpeljati teh ljudi v smrt. Hoteli so maščevati nemškega učitelja Pferscheja. Mrzili so ljudi, ki bodo morali dati življenje za učitelja. Ti ljudje so se. peljali v avtobusu. Niso bili več ljudje. Le številke v cebrastih oblekah. Peljali so se iz smrti v smrt. Vedeli so, kaj jih čaka. Gledali so dolino, v kateri bodo njihovi grobovi. Želeli so. da bi videli še enkrat svoj rojstni kraj, svojo mater. Le eden je bil, ki se mu je ta želja uresničila. Javoršek Ciril iz Zaloga. Avtobus se je ustavil pred drvarnico, na sredini Moravč, kjer so pozneje zgradili hilo št. 4t. Talce so izgnali iz avtobusa in jih postavili pred drvarnico. Izmučeni pogledi jetnikov so bili uprti v svoje krvnike. Ti pa so niso zmenili zanje. Privezovali so jih k drvarnici. Javoršek Ciril je s pogledi iskal rojstni dom, Bilo mu je. kakor bi ga ustrelili na pragu rojstno hiše. Jetniki sO uprli poglede v simje nebo. v sonce katerega so posledtijič gledali. Še nekaj kratkih trenutkov in mrtvi bodo. Poveljnik je dal znak. takrat pa se je iz vrst slišal vzklik: »Živela svoboda«. Počile so puške in sedem ljudi je bilo mrtvih. Kri je bruhnila iz prestreljenih prsi in močila suho zemljo. Popila jo je že mnogo, a zahtevala je še več. Nemci so pustili mrtve privezane na drvarnico. V opomin živim. Kdor je šel mimo so ga prisilili, da jih je gledal. Zvečer, ko je sonce ravno zahajalo, so jih pobrali in odpeljali. Minulo je 20 let, ljudje pa še niso pozabili tega 23. marca, lam, kjer so jih pustrelili. tam. kjer je tekla nedolžna kri, tam stoji spomenik, nema priča tujega nasilja in — upora. Za občinski praznik, ki ga letos skupno praznujeta občini Kamnik in Domžale in za 20. obletnico osvoboditve čestitajo: Občinska skupščina Domžale z vsemi političnimi in družbenim organizacijami OBČINSKA SKUPŠČINA KAMNIK in vse politične in družbene organizacije Na tvidenje 2£>. julija v Moravčah p.apLKKtca JCoJŽiceMO' vodilno podjetje svoje stroke v državi "Lj Združena kemična industrija W Donfale ■ i priporočamo nate prfcnane J , kvalitetne Izdelke IN DU PLATI 1 j Jari« /\ tovarna kovčkov In usnjenih Iretetkov "/jS*P\ »aialala LESNO INDUSTRIJSKO f f T| PODJETJE 11 Y Radomlje VIR PRI DOMŽALAH Tovarna sanitetnega materiala VIR PRI DOMŽALAH UNIVERSALE to? lf II kos/akcij« domžale TERMIT Bontala Trgtovsko podjetje jW*kp>l£.dzk DOMŽALE Srednja tehniška usniarsko-galaiiteriiska šola Domžale Žito obrati domžale Opahafaia RADOMLJE ■■■■■ t R A K menohS • mengeš a PILI kino ; podjetje . ■ Domžale t Invalidsko * podjetje JVLelodija Mengeš TAMIZ 2 (D 3 10 tovarna farmacevtskih preparatov obrat Mengeš AVTOSERVIS Domžale KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Domžale zavarovalnica Domžale -Kamnik s sedežem v Mengša Gradbeno podjetje Domrale Zavod za gospodarsko propagando Domžale Občanom občine Domžale in Kamnik čestitajo za občinski praznik in 20-letnico osvoboditve ter se priporočajo: 5? RUDNIK KAOLINA Črna pri Kamnika TOVARNA USNJA Kamnik [rJ) Svit Kamnik TOVARNA POHIŠTVA tovarna elektroporcelana, galanterijskih Izdelkov In Izdelkov iz plastičnih mas KAMNIK Kamnik TOVARNA KOVANEGA PODJETJE KAMNIK Kamnik Gradbeno motažno podietje KAMNIK TITAN Tovarna kovinskih izdelkov In livarna Kamnik In splošno oradbeno podjetje GRADITELJ Kamnik Prometno podjetje <£.ju&£jaHa t\aH.spo\t POSLOVNA ENOTA KAMNIK Obrtno podjetje SLOGA Moste pri Komendi obrtno montažno podjetje TRGOVSKO podjetje ZARJA KAMNIK kamnik T Oostlnsko podjetje PLANINKA Kamnik Zavod za zaposlovanje delavcev kamnik Gozdno gospodarstvo Ljubljana Obrat Kamnik Zavod Kozorog KAMNIK Splošno mizarstvo Kamnik Živilska indusihija Kamnik Obrtno podjetje USLUGA kamnik KOMUNAINA BANKA PODJETJE MESO Kamnik kamnik Svilani uredniški odbor Kamniškega občana in uredniški odbor Občinskega poročevalca Moravska dolina svobodna spomladi 1944 Sredi letn 1943 je O I'" na Gorenjskem začela postajali vse hnlj in bolj množična. Po vnscdi so se iislanavijuli narodnoosvobodilni odbori, odbori Zveze slovenske mladine. Slovenske protifašistične ženske zveze, enolc Narodne zaščite, delovali je Začela Slovenska narodna pomoč in ustanavljale so se Gospodarske komisije. Na MoravŠkcm so imeli v leni času sedeže šte\ilni visoki vojaški in politični forumi narodnoosvobodilne;;!! ribanja: štab IV. operativne cone, Pokrajinski komite Kl'S za Štajerske, okrožni komite KPS za litijsko okrožje. Tu so se zadrževale številne enote NOV, predvsem slnudiova brigada in v začetku leta 1944 obnovljen Knmniško-znsavski odred. Moravska dolina je poslala izredno pomembna za /ve/o med Slujcrsko in Dolenjsko. Zato je štab IV. opernlivne cone sklenil, da se Moravska dolina osvobodi. To nalogo sta izvedli 1'». marca 1944 šlandrova in Tomšičeva brigada. Tovariš Tone Cernr-Ciril, sekretar okrajnega odbora OF /a Moravsko dolino je v svojih spominih ohranil nadvse zanimiva pričevanja o MAM RUSIJI, kot so v tistih dneh Moravsko dolino vsesplošno imenovali. 2. Prvi javni partizanski miting v Moravčah 21. marca 1944 ob 2(1. uri /večer v farovški dvorani V zadnjih dveh mesecih pred osvoboditvijo Moravske doline, .je imel naš rajonski odbor OF veliko dela. Rednim tedenskim sejam so večkrat prisostvovali posamezni člani litijskega okrožja, kot Nace Slerlekar-Jože, Jože Crienr-Metod. Renato Jerič-Amhrož In drugi. Zadnja seja pred Osvoboditvijo naše doline je bila v nedeljo dopoldne ob uri pri Flegarju aa Dobravi. Napad na moravsko posto-janko je bil zelo konspi rn I i v DO pripravljen. Zc v januarju sem dobil zaupno naročilo, naj s pomočjo d veli žandar je v Slovencev izdelam nadroben načrt dohodov v postojanko, ruz-porcdilov sob v njej Icr označim skladišče orožja, municije ipd. Tako smo izdelali načrt kaplunijc, kjer je bila utrjena žnndaruieriju. in ljudskega doma, v katerem jo bila nn-stanjeiia policija. Nadroben načrt som moral izročiti kurirju Tomšičeve brigade 19. marca opoldne na sam dan napada. Napad se je začel ok rog 10 zvečer. Šlandrova brigada je bila v zasedali, medicin ko je Tomšičeva napadla Moruvčc. Boj je trajal vso noč, ker ,jc utrjena žandarmerija nudila silovit odpor. Obe postojanki so naši borci proli jutru minirali in požgali. Omotičen i Svabi so se končno umaknili v kletne bunkerje. Nemci so imeli pet ni rt v i Ii in več ranjenih. Okrog (t. ure zjutraj so se naši borci umaknili v trdni veri, da so se razen štirih žan-darjev Slovencev, ki so se že prej vdali, vsi ostali zadušili. Vendar se to zaradi močnih kletnih bunkerjev ni /godilo, čeprav so bili Nemci delno že onesveščeni. Okrog S. ure je pridrvela i/ Domžal večja enota policije s težkim orožjem. V strašilo so policisti oddal i več strelov iz. Moravč proti okolici. Same Moravče pa so bile ob prihodu Nemcev prazne. Odrasli moški so se do zadnjega umaknili v okoliške vasi. Nemci so nato pobrali ran jenee in mrtve, ki so ležali i cerkvi, ter se z ostalimi preživelimi približno v eni uri vrnili proti Domžalam. 1. Osvoboditev Moravske doline Tako je prvi strah, kaj se bo sedaj zgodilo z Moravčami, minil. Se isti dnn smo poostrili obveščevalno služIm, lako so ljudje mirno opravljali vsakdanja dela. Ze naslednji dan smo povsod srečnvnli zadovoljne ljudi, ki kar niso mogli verjeti, da okupatorjevih utrdb v Moravčah ni več. in da je Moravska dolina resnično svobodna. Tega dne so se Moravče praznično odele. Iz zvonika, pa tudi iz posame/uili hiš. so plapolale spet naše slovenske in partijske zastave. Zidovi so bili popisani z raznimi parolami Ljudje so postavljali udaje, v farovški dvorani pa je mladina k raaila oder in se pripravljala za napovedani večerni miting. Miting je organiziral okrajni odbor OF Moravče s sodelovali jeni Kanin iško-zasavskega odreda in okrožnim odborom OF Litija. Ze pred 20, uro je bila dvorana nabito |W)lna. Skoraj polovica ljudi, ki so prispeli tudi iz vseh okoliških vasi. se je moralu gnesti v prostranem hodniku. S pesmijo Hej Slovani se je miling zučel. /,i uvod sem pozdravil zastopniku naše vojske Krama 1'ogla jna-k ran jen. zastopnika P K ter zastopnika okrožja sekretarja Načeta SterleJcarja-Jožeta in Henula Jeriču- Ambroža ter vse bone odreda. Vse so ljudje navdušeno po-zd ra vili. Zatem je sekretar rajonskega komiteja kPS Stanislav kn- gov or. ro-Simo imel uvodni katerem je nanizal dosedanje delovanje OF. Burno pozdravljen je nato stopil na oder komandant kranjc. Njegov bodrilnj govor je zelo vžgal in odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Nato je zbor odreda zapel več partizanskih pesmi. Za tem so se zvrstili recituiorji, izmenoma naša mladina in <>lju. Vhod v bunker v Rožiče v i hiši na Trojici kjer je bila tiskarna Stab IV. operativne con« PO MORAVSKI DOLINI SO BILE ZA NASO NOV BOLNIŠNICE, TEHNIKE, DELAVNICE. SKLADIŠČA, DELOVALE SO KURIRSKE STANICE IN OTROCI SO IMELI SLOVENSKO SOLO 1. Bolnišnica Ribnik Borci zaščitne čete, obveščevalci, kurirji in funkcionarji štaba IV. operativne cone pri Miklavžu nad Moravčami januar 1944 ki so bili pokogani Meseca septembra 1943 so prišli tovariš Milan Janežič, Dore Pirnat in Filip Bernot k meni in so mi rekli: >Lazar, ti ki si tukaj zanesljiv in poznaš teren, boš preskrbel, da se bo naredila partizanska bolnišnicam Predlagal sem jim, da bi se čez zimo lahko naredilo nekaj v razvalinah »ožgane gra-ičine. Nato smo šli vsi skupaj pogledat in strinjali so se z mojim predlogom. Z gradnjo smo pričeli takoj. Morali smo večinoma delati ponoči, ker je graščina tik nad vasjo Cešnjice. Bolnišnica se ja delala v graščinskih kleteh. Vae s i (■■ne smo obložili z deskami, k.i smo jih nosili samo ponoči od nas, to je 500 metrov daleč. Delali smo jo približno en mesec, ker so bile vmes tudi hajke. Gradili so jo: Gaber iz Domžal, Lipe iz Moravč, Jože Vidmar iz Domžal, dr. Premrov iz Kamnika, Luka Piri in leveda tudi sam jaz. Za ogrevanje smo imeli električne peči. Prehrano, sanitetni material, perilo in posteljnino je preskrbela domžalska gospodarska komisija. Kruh nam je pekla in tudi prala je moja žena. Upravnik bolnišnice je bil Kladvo. Ekonom sem bil jaz, Lazar. Prva ranjenca sta bila David in Lojze, ki sta bila ranjena na Zelodniku. Zdravili pa so se še Pajk. Nace iz Tuhinja. Maline iz Peč, štirje borci iz XIV. divizije. Boro iz Kamnika, ki so ga prepeljali v bolnišnico v zaboju, in še več drugih, katerih imen pa se ne spominjam. Pozimi, ko je zapadel sneg. je hodil zabrisovat stopinje moj sin. Moravska Žandarmerija je šla velikokrat preko grajskih razvalin, pod katerimi je bila bolnišnica, a je vendar ni odkrila. Zaradi neustreznih prostorov in kraja, ki je bil preveč očiten, sva z dr. Mitjem osnovala drugo bolnišnico, ki se je zgradila v češenjskih gozdovih. Delavce, ki so bili pozneje bolničarji, mi je dal na voljo Mitja Ftibičič-Ciril. Sam sem lahko izbral iz brigade tiste, za katere sem mislil, da so najbolj zanesljivi. Bol n i.šuica je bila narejena že v šestih tednih. Delali pa ko jo Anion Ce-rar-Lado, Lado Urbanija-Zeta, Valentin Štefan-lanez, Ciril Pestotnik-Metod. Bolnišnica ie bila velika 9 X 4 ni in je imela 32 ležišč. Ves čas, ko so delali bolnišnico, jim je kuhala in pekla kruh moja žena. Prve ranjence so prinesli iz borbe v Mošeniku. Pozdravili so jih nad 140, umrli pa so sa- mo trije nad bolnišnico in so jih po svobodi svojci prepeljali v domače kraje. Konec oktobra so Das iz Domžal opozorili, da je bolnišnica izdana. Zato smo morali že prvo noč vse ranjence prepeljati do belneškega mlina, lam so čakali partizani in so jih odnesli po zanesljivih hišah. Bolnišnice pa niso prišli niti Nemci niti beli nikoli iskat, tako da je ostala v dobrem stanju do svobode. Ob božiču 1944 je pripeljal tovariš Kladvo vanjo premično bolnišnico s 64 tovariši. Vsi so ili v boLnišnico in v njej so bili okoli tri tedne. Bolnišnica je bila 1945 do svobode še marsikateremu partizanu za skrivališče. Maks Kos-Lazaj 2. Orožarska popravljalni!a v Moravčah Ob koncu julija 1944 so me poslali z Gorenjskega, kier stMii bil do tedaj, na Moravsko, da bi tudi tu organiziral delavnico, ki bo popravljala pokvarjeno orožje. Ko sem prišel v Moravsko dolino, sem tam že našel tri partizane iz Zagorja: prvi je bil ključavničar, drugi električar, tretji pa je opravljal posle indenlanta. Po imenu se Spominjam samo ključavničarja Alojza Brvurja. Nastanili smo se v Podkra-iu pri Moravčah, y preprosti kmečki kovačniei Alojza Oreh-ka. Takoj smo začeli delati. Vendar mi nismo bili prva delavnica te vrste na kamniškem območju. Pred nami je namreč že od maja 1944 delovala delavnica v bunkerju na Brezovici pri Krtini. Ker so se tedaj začeli pojavljati na terenu že belogardisti, se je v začetku avgusta zaradi varnosti preselila v Moravsku dolino v gospodarsko poslopje gradu Bel-nek. V njej so delali Viktor Burgar-Zaseda, Miloš Kurent-Hrast in Franc Prašnikar-Du-šan. Nekako ob odhodu tovariša Kranjca iz IV. operativne cone smo dobili ukaz, naj se obe delavnici združita pod mojim vodstvom. Zato smo se tudi mi preselili v gospodarsko poslopje gradu Belnek in tako je na- stala delavnica >Kladivo<. V njej smo nato popravljali pokvarjene puške, pištole, puško-mitraljeze in mitraljeze, če je bilo treba, pa smo popravili tu- di pisalni stroj ali kaj podobnega. Razen tega smo izdelovali preproste mine, ki so jih naše enote uporabljule za miniranje cest. luku mina je bila sestavljena iz lesenega zaboja, razstreliva in preprostega mehanizma za vžig. Orodja smo imeli dovolj, zlasti ko smo napravili akcijo v krcsniški kamnolom. Tu so imele upne-nice ključavničarsko delavnico in v njej nek ij primežev ter precej drugega orodja. Hkrati smo si iz tega kamnoloma oskr. beli tudi električni material, ki smo ga nujno potrebovali za dovod elektrike v delavnico. Vod, ki smo ga napeljali s to žico. je bil dolg SKoraj kilometer. Delavnica pa ni dolgo delula v miru. V drugi polovici av- fu- i.i so nas med avgustovsko ajko sovražniki za- ledili. Na srečo so nas naši ljudje pravočasno obvestili o bližajoči se nevarnosti. Orodje smo hitro poskrili v bližnji bunker, sami pa smo se umaknili. Talko so Nemci našli samo prazno poslopje in ga zažgali. Vinko Majcen-Triglavski BRIGADI S HRIBOV STA SE VSULI KAKOR PLAZ Partizanski jurii od Trojice do Skocjana Dne 22. julija 1944 so Partizani pregnali policiste s Trojice in iz vasi pod njo. V bojih, ki to trajali od popoldne do noči, je na Moravškem prvič sodelovala enajsta ali Zidan-škova brigada, ki so jo naši ljudje imenovali tudi Pohorska. Od te zmage se je skoraj nenehno zadrževala v kamniškem okrožju. 21. julija so belogardisti, ki so bili nastanjeni v dveh utrjenih postojankah pri Rusu in v mlekarni v Šentvidu pri Lukovici, odšli že zgodaj zjutraj v dolgi koloni skozi Prevoje, Vrbo, Prevaljo in Skocjan v Zalog pod Trojico. Vas so obkolili, vso preiskali in začeli pobirati prašiče in govedo. Ko so nabrali dovolj živine, jih je del »pet odšel, del pa je straži! vas in živino še naprej. Ne-dolgo zatem so se znova vrnili, obkolili mojo (Boštenkovo) hi-io in postavili okrog nje tri mitreljeize. Nekateri med njimi so nasadili na puške bajonete in zaceli z njimi suvati blizu hiše v tla. Ni bilo težko ugotoviti, da iščejo partizanske bunkerje. Nekaj jih je odšlo naprej v Boštenkovo dolino, in tu so nato odkrili 4 bunkerje. To so bila skladišča okrožne gospodarske komisije, ki sem jih oskrboval jaz. ter bunkerji okrožne tehnike. V tehniki so delali Lovro,Cerar, Slavka Stražarjeva in tovariša Bari in Bobi. Prava sreča, da jih ta dan ni bilo v nj.ih. Za nekaj dni so se umaknili, ker sta se pred dnevi dva partizana prijavila in so se bali izdaje. Nemci so se kmalu vrnili v vas in prisilili dva kmeta, da sta morala s konji in vozom k bunkerjem. Nato so vozili v vas papir, matrice, živež, blago za obleke in drugo, in, to od devetih dopoldne vse do poznega popoldneva. Iz vasi pa so vozili naprej nemški vojaški avtomobili. Mene ta dan ni bilo doma. Da me ne bi ujeli, ker so našli v bunkerjih slike, na katerih sem se slikal skupaj s partizani, se je žena z majhnim otrokom izmuznila Nemcem in mi šla naproti v Šentvid. Srečala me je in me posvarila, zato sem potem odšel na Prikrnico, sama pa se je vrnila domov. Nemci so medtem odšli. Napregla je voz. naložila otroke in nekaj malenkosti, ki so jih Nemci slučajno še pustili ter se odpeljala za menoj. Podobno se je dogajalo tiste dni tudi na Trojici. Tu so se prav tako naselili policisti in v petek pobirali živino. Ko sem prišel na Prikrnico, me je partizanska straža takoj odvedla v štab, ker je med potjo moja žena že srečala komandanta Slandrove brigade Mirka Jermana. Štab je sklenil, da bodo Nemec napatili. Ker je bila v Cešnjicah prav tedaj tudi Pohorska brigada, so tudi njo obvestili in se dogovorili za skupno akcijo. 22. julija okrog dveh ponoči sta se brigadi premaknili z dotedanjih položajev. Pohorska je šla skozi Vrhpolje na Javoršico ter dalje na Konfin in Reber ter sc počasi pomikala proti Trojici, Šl and rova pa je krenila skozi Imenje, Sclo in Goričico. Prvi bataljon je zasedel položaje v Rohnntu, to je v gozdu nad Studencem, drugi pa v bližini Prevalje. Eno od zased pa je postavil v RoVniku za Zalogom. Druge enote so se razporedile v črti od Vidma do Gradišča in Tr-njave. Takoj po četrti uri sta bili brigadi že na svojih mestih. Vse se je umirilo, celo psi so utihnili. Partizani so posedli po tleh in čakali jutra. Tudi Nemci so bili mirni. Se sanjalo sc jim ni, da je v njihovi bližini toliko partizanov. kjer je najbolj globok. Tik za petami so jim bili partizani, ki so neprestano klicali na juriš. Domžalski policisti in voiaki s Krumperka pa so izbrali pot pod Brezovico proti Dobu in tu so zmedeni spraševali, kje so. V Šentvid so prišli zadnji Nemci tik pod noč. po dva ali trije skupaj, vsi blatni in premočeni od znoja, dežja in vode, ki so jo bredlt. Nekateri so bili celo strgani. Levo na sliki Mitja Ribičič-Ciril, politkomisar IV. operativne cone Obetal se je lep dan. Zdaj pa zdaj je zabrnel skozi vas proti Zalogu in nato nazaj kakšen vojaški avto. Tudi domačini niso ničesar slutili. Drug za drugim so odhajali na polje, ker so prav tiste dni želi. Popoldne se je ulila kratka ploha. Toda še preden je ponehala, se je v zasedi v Rovniku že sprožila partizanska strojnica in tisti hip tudi na Martinčevem hribu pri Trojici. Na obeh krajih sta padla stražarja. Tako se je začel napad partizanov. Cez nekaj trenutkov so na Nemce oa vsepovsod letele krogle. Nemške straže so se hitro umaknile iz Rohnata do vaških kozolcev in od tod so Nemci streljali kar stoje, naslonjeni na late, nazaj v gozd. Toda niso dolgo vzdržali. Umaknili so se med hiše v Studenec, kjer so bili še drugi policisti, in tu iskali zavetje. Vendar tudi v vasi niso dolgo ostali. Zaslišali so se partizanski klici na juriš in zelenci so ušli preko ceste proti Skocjanu. Nekaj pa se jih je potuhnilo na neki njivi in se niso upali izstreliti niti strela. Ko so se partizani umaknili nazaj v gozd, so skočili pokonci in jo odku-rili za drugimi. Medtem ko je prvi bataljon Slandrove brigade nagnal Nemce iz Zaloga in Studenca, je Pohorska brigada udarila po Nemcih pri Trojici. Skoraj tri ure so se sovražniki trdovratno upirali in šele ko so naši zbili mitraljezca v zvoniku, so popustili in se umaknili. V boju pa se je vnela Skrabova domačija na vrhu Trojice in pogorela do tal. V dolgih kolonah so tekli Nemci s Trojice. Prva kolona se je vlekla proti Zalogu in Studencu ter Skocjanu na Pre-voje, druga pa proti Rači. Ker je ta izgubila orientacijo, so jo vojaki ubrali kar po polju in travnikih proti Brezju. Potok Račo so prebredli tam, Na Studencu sta se po zmagi srečali obe brigadi. Borci Pohorske so dobili v vasi konje in vozove in se zvečer peljali v Vrhpolje. Vso pot so peli in naposled priredili v vasi še miting, ki je trajal do jutra. Zjutraj pa so odšli na Goro pri Litiji, kjer so se morali takoj spoprijeti z Nemci. Slan-drova brigada pa je ostala tisti dan še v Zalogu. Miha Cerar-Martin POD OKRILJEM KAMN.-ZASAVSKEGA ODREDA JE ŠLO PREKO MORAVSKE DOLINE IN SAVE VEC KOT 15.000 BORCEV Obnovljeni kamniško-zasavski odred Po ustanovitvi Slandrove brigade ni ostala na terenu nobena teniska vojaška enota. Bila pa je potrebna predvsem zaradi mobilizacije. Tedaj so namreč tisti letniki, ki so v začetku leta sicer šli v nemško vojsko, začeli množično dezertirati v NOV, in to z dopustov, ki so jih dobili po končanem urjenju in pred odhodom na fronto. Velik razmah OF in množičnih organizacij po terenu pa je imel za posledico vse večji in večji dotok novih borcev v partizane. Vse te je morala neka vojaška enota sprejemati in jih spremljati preko Save na Dolenjsko, da so jih tam oborožili in razvrstili. Zaradi tega je ob koncu decembra 1943 tedanji komandant IV. operativne cone Franc Poglajen-Kranjc izločil na Ja-vorščici nad Moravčami iz Slandrove brigade eno četo. Ta se je odslej imenovala terenska četa in je dobila nalogo mobilizirati in sprejemati nove borce, predvsem pa novin- cem omogočiti varen prehod preko Save. ki posebno pozimi ni bil nič kaj prijeten. Zu komandirja sem bil postavljen jaz, za komisarja pa tovariš Boris. Operativno območje čete je bila v glavnem Moravska dolina in zasavski hribi do Save. Po ustanovitvi je četa razen svojih poglavitnih nalog izvrševala tudi maniše akcije, kot rekvizicije, rušenje zvez iti podobno. Ze v nekaj tednih pa je četa, da je lahko v redu izpolnjevala svoje naloge, porasla na okrog 100 ljudi. Zato smo predlagali, naj bi iz nje nastal bataljon. Na desnem brega Save je bil položaj podoben. Tudi tum je namreč delovala terenska četa, ki je prevzemala od nas novinec, in je tedaj prav tako preraščala v bataljon. Štab IV. operativne cone je tedaj odločil, da ne ustanovi dven ločenih samostojnih bataljonov, pač pa obe enoti tudi organizacijsko združi pod enim vodstvom. Zato je skle- Tudi komandant vse slovenske partizanske vojske, genei al la j t nau I Franc Rozman-Stane se je pogosto zadrževal na Moravškem. Spomini nanj so med borci še vedno živi nil, da obnovi Knmniško-za-savski odred. 17. februarja 1944 smo bili poklicani k Miklavžu v štab cone in tu je bil isti dan odred obnovljen. Za komandanta sem bil postavljen jaz, za komisarja Tone Gro-šelj-Jescn, za načelnika štaba pa Franc Kos-Berto. Odred je imel dva bataljona in minerski vod. Takoj po ustanovitvi odreda smo osnovali od redno prevozno stanico, (OPS), ki je vzdrževala tri kanale preko Save. Prvi je bil med Litijo in Savo, drugi med Savo in Kresnicami, tretji pa med Kresnicami in Jevnico. Pri srednjem kanalu smo imeli preko Save napeljano celo telefonsko zvezo. Da sovražnik ne bi zapazil napeljave, je bila speljana tik nad vodo. Na obeh bregovih so se nenehno zadrževale močne enote odreda, ki so spremljale novince. OPS je začela delovati takoj in čolne, ki so bili edino prevozno sredstvo, so hitro pripravili. Skupine novincev, ki so se v eni noči prepeljale preko Save, so štele včasih ludi do 600 ljudi. V celoti pa je prišlo čez .Savo po tej poti do konca vojne okoli 15.000 partizanov. Prav tako so prešli na tem kraju Savo znani naši voditelji, kol Prane 1 ,eskošck-Lu-ka, Sergej Kraigher, Zoran Polič, Aleš Bebler in drugi. V decembru sta se vračali na Štajersko Šlandrova in Zidan-škova brigada. Večkrat je OPS prepeljala tudi večje količine materiala. Julija 1944 so kurirji stanice prepeljali za enote IV. operativne cone tudi težki top. Na desno pa smo prepeljali vidike količine soli, tiskarski stroj in podobno. OPS je delovala brez prekinitve do konca vojne. Za zvezo z desnim bregom so kurirji razen telefona uporabljali še druge dogovorjene znake. npr. metanje kamenju ali svetlobne znake z baterijo tik nad vodo in podobno. Zaradi dobre obveščevalne službe in budnih straž se ni nikoli pripetila večja nezgoda. Seveda sovražnikom tako dobro organiziran prehod ni šel v račun, vendar vse njihovo zalezovanje ni rodilo sadu, Nemci so nam razbili precej čolnov, kar pa tovarišem iz slanice ni delalo prehudih skrbi, ker so imeli vedno vse pripravljeno, da so naredili Kar najhitreje nove. Tako se je nekoč zgodilo, da so v llotiču v enem dnevu izdelali nov čoln. Nemci so poskušali ovirati prehod tlldi z miniranjem dohodov. Vendar so budne straže vsn miniranja opazile in pravočasno odstranile mine. Da je slanica tako dobro delovala, je zasluga ne le hbrnbrih in nadvse požrtvovalnih kurirjev-čolnnrjev. ampak predvsem tamkajšnjega prebivalstva, ki je partizane nenehno obveščalo o nevarnostih, hranilo in oblačilo mnoge borce in jim nudilo streho, dokler niso prešli Save. Tudi v tej partizanski dolini so se našli izdajalci-belogardisti vraln in ji povem, kakšna nesreča nus je doletela. Nato gremo v hišo in vse povem tu-\ di partizanu. Ta pa pravi: >Se- Jeseni 1944 se je v večjih krajih kamniške ravnine začela (]aj moram tudi jaz stran od pojavljati bela garda. Domobranci so se ugnezdili avgustu tukaj!« Naju pa vpraša, kam najprej v Domžalah, nato pa tudi v drugih večjih krajih. V M. bova midve skrili. Odgovo-Moravčah sicer postojanke niso osnovali, ustanovili pa so jo v Šentvidu pri Lukovici, oziroma v Kresnicah, iu odiod strahovali zavedno prebivalstvo in hodili na svoja hudodelska pota. 1. Smrt Barija, Bobija in Vere Sredi novembra 1944. leta se poznate? Saj sem bil dostikrat rila sem mu. da sploh ne vem, kam bi se dali, ko je že tako pozno ponoči. Pa mi reče: »Kar z mano pojdita, jaz vaju bom k dobri hiši prignal.« Tako smo šli na pot proti Florijanski gori. Prišli smo v Log, tam je je domžalska tehnika preselila pri vas. Dobil sem jesti in piti potrkal na okno in takoj so se iz Javoršice v Storovje. Inten- in od tega še ni dolgo, ko sva dant tehnike je bil moj brat bila pri vas jaz in Izidor. Tu-Tone, s partizanskim imenom kaj pri tej mizi sva jedla in odprla vrata. Prišli smo do Perčeve Pavle. V hiši je bilo vse polno partizanov, ležali so Bobi, sodelavca v tehniki pa pila.« To sem mu seveda mo- p0 klopeh, po tleh in na peči. rala vse priznati, ker je bilo Ko smo pa mi povedali, kaj se sta bila Jernej Lampe-Buri doma s Črnuč in Tončka Paš-tebar-Vera iz Krtine. Meseca decembra leta 1944 so šli ti tri je po papir v tovarno Količe je v našem koncu zgodilo, so se nekoliko vznemirili, nato pa pravi tovariš Pajk: »Tovariši, kar mirno spimo, saj gori jih ne bo. Vidve pojdita na peč, da res. Nato stopi v vežo še drugi belogardist, ki je bil večji od prvega in še tretji. Dva sta imela puške in bombe, (retji pa vo. V tovarno so srečno prišli, brzostrelko. Belogardist v veko pa so devuli papir v nahrbt- ži je brzostrelko odpel, mene se malo pogrejeta.« In res, kar nike, je prišla novica, da ni pogledal od vrha do tal in mi je bilo tovarišev na peči so šli varno iti iz tovarne. Tako so zagrozil, da mj gorje, če koga dol, da sva midve imeli dovolj bili v tovarni zabiti deset dni. dobijo v hiši. Potem mu reče prostora, potem pa nama je Potem so se počasi premikali tisti belogardist, ki je stopil gospodinja prinesla vroč čaj, proti šotoru, ki so ga imeli na prvi v vežo, nai gre naprej v da sva se ogreli, saj sva bili Moravškem. Do šotora so pri-' nišo. Ko je belogardist odprl pošteno premraženi. Bili sva šli 17. januarja 1945. Ta večer kamro, je takoj spustil rafal, namreč v copatah, brez noga-so nesli nekaj papirja prav Ko je začelo pokati, sem na vic, le za silo oblečeni in taki do tehnike v Štorovje. Ponoči spodnjo stran hiše odprla vra- sva šli eno uro in pol daleč v so se vrnili in se pri meni ma- ta in stekla po bregu po veli- januarski noči, ko je bil po-lo odpočili, potem pa so nada- kem snegu. Ko sem se ozrla, šten mraz. Ta večer sva prenočili pri Pavli. Zjutraj, ko je bila ura sedem, je sosedova Mačkova Tincn prišla k Pavli. Prosila sem jo, če gre k nam pogledat, kako je pri nas, če je še kateri živ. Tinca se je res brez strahu napotila k naši hiši. Vrnila sc je kmalu in povedala, da so vsi trije mrtvi, teto. ki ie bila tudi pri nas in ves čas boja v hiši, pa so odpeljali v Moravče k sinu Antoncu. Nato sva šli s sestro domov, pa sva vi- Ijevnli pot v šotor, ki ni bil sem videla, da nekdo teče za daleč. Zjutraj 18. januarja 1945 mano. pa sem se tako prestrašeni jim nesla zajtrk, da so šila, da nisem mogla več teči pojedli nekaj toplega, ker ie bil pošten mraz in snega veli- posten mraz in snega ko. Kosilo pa jim je nesla sestra Minka. Brat Tone je naročil, da večerje ni treba nositi, ker če se bo le dalo, bodo prišli k nam domov. Toko so pri Bila sem trdno prepričana, da teče za mano belogardist. Na srečo pa je bila to sestra Minka, ki se ji je tudi posrečilo, da je ušla. Ko me je dohitela, sva za trenutek obstali in pogledali proti hiši, kako je sko- šli nekaj pred šesto uro zve- zi okno kamre švigal plamen čer. Niso še dobro povečerjali, od streljanja. Strah naju je bi-ko že nekdo potrka na okno. lo ko sva slišali grozovito stre-Vsi smo se prestrašili in nasta- l.jnnje, in to samo rafale, pola je tišina. Potem potrka še sumeznih strelov sploh ni bilo deli, kaj so naredili domači iz- enkrat, pa se jaz oglasim in vprašam: »Kdo je?« Glas zunaj mi odgovori: »Jaz. partizan!« Odgovorim: »Ne poznam nobenega partizana!« Pa je nato rekel tisti pod oknom: »Kaj jih ne poznate, jaz pa vem, da poznate Izidorja Mcsarčka, potem pa upravnika pokretne bolnišnice Franceta.« Odvrnila cem domačo Minko, ki odpre sem mu, da teh imen ne poznam. Nato pa pravi: »Dajte •^mxmtsmi»>.am, tnalo odpreti, se bomo kaj pogovorili.. Jaz pa sem odvrnila, da ponoči ne odprem nikomur. Ker pa je še naprej silnn-ril, naj odprem, sem si mislila, da je mogoče res kakšen partizan. Nato mi pravi brat: l'n pojdi pogledat, kdo je. Mi bomo pa v kamro stopili, da nas ne bo takoj videl.« Ko jnz odprem vrata, stopi predme belogardist v beli halji. Sestra, ki je prišla v vežo pogledat, kdo je, je šla takoj povedat partizanom v kamro, da so beli. Na žalost niso imeli nobenega izhoda, ker imamo okna zamrežena. V kamri so morali počakati, kaj se bo zgodilo. Ko stopi belogardist v vežo, me takoj vpraša: »Kje imate brala?« |az odgovorim, da v taborišču. »Nos ne briga tisti, mi hočemo tistega, ki je nocoj v hiši I« Nato pravi belogardist: »Ali me slišati. Potem sva nadaljevali dajalci. Ni jim bilo dosti, da beg v Stražo. Tam sva se za so jih pobili, pokradli so še trenutek ustavili pri Vidergar- nom klobase iz dima, meso in ju in povedali, kaj se je pri zabelo. Teta je povedala, da so nas zgodilo. Potem sva nada- kar dirjali sem in tja po hiši, ljevali pot na Dobravo in prišli kje bi lahko še kaj dobili. Na- sva mimo Kokolove hiše. Tedaj zadnje, preden so šli. pa so še vidim skozi okno. da leži neki bombo vrgli proti kamri, ka: partizan na peči. Hitro pokli- se še danes pozna. Francka Jlazboršek Belognrdisli, zvesti hlnpei nemških okupatorjev, so ujeli in zverinsko mučili tudi ta dva mliidn partizana in ju nazadnje umorili. Eden od obeh je Alojzij lic iz Drli je pri Moravčah. Slika je bila zaplenjena nemškemu vojaku 2. Hudodelstvo na Hribu Bilo je 13. januarja 1945. V hiši Jožeta Ribiča-Marka. ki je bila prazna, se je grelo 5 partizanov, eden pa je bil zunaj na straži. Med njimi je bil tudi zastavnik Anton Višnovar-Puškin. doma iz Zgornjega Kašlja pri Ljubljani. Okrog treh popoldne pa pride od Zgornjega P reka proti tej hiši kolona kresniških belogardistov. 29 po številu. Takoj se je vnela kratka borba, v kateri je bil v nogo ranjen Puškin. Ostali so ušli, njega pa so uje- li, kajti zaradi rane in pol metra visokega snega ni mogel bežati. Postavili so ga na zgornjo stran omenjene hiše za zid in ga tam >junaško« ustrelili za >vero in boga« nato pa so »zmagoslavno* odšli v svoje gnezdo v Kresnice. Ta partizan je potem ležal tam 6 tednov nepokopan, šele potem so se ojunačili daljnji sosedje in ga pokopali, zalcaj bližnje vasi so bile vse izseljene. Smrt ni mirovala niti zadnje dni pred dokončno osvoboditvijo S premikanjem fronte proti zahodu je pomembnost našega ozemlja zelo porasla. Da bi si Nemci zagotovili varen prehod svoje vojske preko Slovenije, so osredotočili ob glavnih prometnih žilah veliko svojih vojakov, ki pa niso nadzorovali samo cest, marveč tudi hribovje ob njih. Tako so počasi začeli poleg Črnega grabna kontrolirati tudi del Moravske doline. Pri tem so jim bili v veliko pomoč domobranci, ki niso opustili svojih pohodov za partizani še niti tedaj, ko je svoboda Lila, da tako rečemo, že pred durmi. S posebno strastjo so stikali za partizanskimi bunkerji. Zadnji, ki so ga na Moravškem odkrili pred dokončno osvoboditvijo, je bil nad Zgornjim Tustanjem. Tn so zajeli 4 partizane, 3 pa so jim ušli. Končno je H. maja 1945 dočakala Moravska dolina dokončno osvoboditev. Njen delež k NOB je izredno velik in neprecenljiv, kajti nihče ne bo mogel nikoli zbrati vseh podatkov, koliko so prebivalei te doline prispevali hrane in drugega materiala za naše borce, kolikim so prijazno nudili streho v najhujših časih, koliko ranjencev so negovali in tako dalje. Zaradi njihovega dragocenega prispevka k NOB bodo v naši zgodovini zapisani na častnem mestu. Volišče v Moravčah oh prvih svobodnih volitvah Novi tlei Moravč, ob resli proli Pečini Ni s'il.i sp dphro vidi Kulturni dom in poslopje tovarne Rašica oied njim je Zdravstveni dom, na gričku desno pa je ptedili'eua nova modema iola, objekt, ki je Moravčam od vsega najbolj potreben PRIPOMBA: Priobčeno gradivo je objavljeno v želji, da bi se osvežili nekateri spomini na čas NOB v Moravski dolini. Gradivo je zaradi omejenega prostora okrnjeno in prikazuje le nekatere dogodke, katerih opisi so bili nrednUtvu dostopni. Prav tako je zaradi kratkega roka. ki je bil redakciji na voljo, v podatkih verjetno kakšna netočnost in pomanjkljivost, za kar prosimo, da nam bralci oproste. Gradivo za to številko so v glavnem zbrali člani ZZB Moravče, predvsem tovariš Jože Otolani. Del gradiva je i/, spominov tovariša Toneta Cerarja-Cirila. nekaj pa je tudi odlomkov iz Kamniškega zbornika 1961. Laze pri Krtini, kjer je bilo prvo taborišče Radomeljske in Mengcško-mornvške čete (941 dolgoletna želja Moravčanov, je postal resnica Med drugimi prireditvami za občinski praznik in 20. obletnico osvoboditve, kakor tudi v počastitev dneva vstaje slovenskega ljudstva, bo v Moravčah izročen krajevnim organizarijum v uporabo novi Kulturni dom. za katerega so se Mo-ravčuni potegovali vsa leta po osvoboditvi in katerega počasnu gradnja je vzbujala mnogo negodovanja in včasih upravičene kritike. Sedaj pa je novi dom vendarle dograjen. Prepričani smo, da ho v njem kuI-turno-prosvelno in društveno življenje zaživelo z novim elanom, tistim, katerega v dosedanjih pogojih niso mogli sprostiti in takim, kakršnega v Moravčah poznamo iz. preteklosti. Kako je gradnjo »doma« potekalo? Glavni projekt za Kulturni dom v Moravčah je bil Izdelan v juniju S pred računom predvideni stroški zanj so znašali 55.354.660 din. Z gradnjo se je še istega leta pričelo. Sredstva pa so bila premajhna, da bi delo moglo sleči s polno paro, zalo je gradnja v lem lelu kakor tudi v lelu 1962 le počasi napredovala. V obeh letih je bilo porabljenih le 8.547.791 din. S tem denarjem so bila izvršena zemeljska delu in pu drenaže zamočvirjenega terena, na katerem dom sloji. Dell na izgradnji lega objekta je prevzelo Gradbeno podjetje Domžale, ker je bilo med vsemi najugodnejši ponudnik. Tudi v letu 196» so dela napredovala sorazmerno / dotokom sredstev, napredo-vula pa so toliko, da je bila stuvha v decembru lega leta pod streho. Do te faze, tj. do v sinovem slanju dograjenega in pokritega poslopja je bilo porabljenih 29,734.826 din. V letu 1964 Gradbeno podjetje Domžale ni nadaljevalo / deli. to pa zato, ker je primanjkovalo delovne sile in pa ker se jim ni izplačalo vzdrževati gradbišča, za katera niso bila vnaprej zagotovljena sredstva in hi zato dela ne mogla nemoteno potekali ali pa bi podjetje moralo gradnjo samo financirati. Jeseni istega, (j. 1964. lelu je pričelo Gradbeno podjetje Zagorje graditi v Moravčah develslunovnnjski blok. Ker pa je imelo to podjetje dovolj delovne sile in že Urejeno delnvsko naselje v neposredni bližini našega nedograjenega objektu, je gradbeni odbor sklenil, da po- nudi nadaljevanje del na Kulturnem domu temu podjetju. Razgovori so bili uspešni in Zagorjani so takoj pričeli z deli na tem gradbišču. V letu 1964 je podjetje opravilo za 11.995.909 din del, od česar je ostalo neplačanih 5,059.407 din. Ta znesek je podjetje kreditiralo. Poleg gradbenih del so bila v tem letu opravljena tudi razna obrtniška dela, kot instalacija vodovoda za 1,264.037 din, napeljava elektrike v vrednosti 1,000.00(1 din in mizarska dela v vrednosti 3,512.320 din. Vsa gradbena in Instalacijska dela so bila opravljena pod strokovnim vodstvom in nadzorom za to usposobljenih ljudi. Ob koncu leta 1964 Je bil objekt v celoti pod streho, Izvršeni so bili vsi notranji grobi in fini ometi, velik del instalacij, drenaža, mizarska in steklarska dela ter hišna in zunanja kanalizacija. Ze ob pričetku del v letu 1964 je bilo na dlani, da odbor s sredstvi, ki so mu bila na razpolago, tj. z 20.000.000 din objektu ne bo mogel v celoti končati, zato je vsa dela usmeril tako, da naj bi se dogotovil dvoranski trakt, da bi bila dvorana v zimski sezoni 1964/65 že uporabna. Pa tudi ta cilj ni mogel hiti dosežen, ker je odbor namesto 20 milijonov, kolikor je bilo zagotovljenih, dobil le 12.712.759 din, nad pet milijonov pa je kreditiralo podjetje iz Zagorja. Dolgotrajna gradnja pa je imela še tudi druge posledice. V času od leta 1%1 do leta 1964 so se cene gradbenega materiala in storitev občutno dvignile in predračun, sestavljen leta 1961 v letu 1964 ni bil več realen. Podražitve v tem obdobju so znašale ca. ?(»"/•, kar predstavlja dobrih 40.000.000 din, za kolikor moramo povečati predračun iz lela 1961, da dobimo dejansko vrednost istega objekta v letu 1964. Prav ta hitri dvig cen v gradbeništvu pa je gradbenemu odboru narekoval, da je najiel vse sile, da se gradnja čim prej zaključi in dom izroči občanom v uporabo. Novi predračun, napravljen v začetku leta 1965 je pokaza! da bi za dograditev »doma« potrebovali še 27.000.000 din, za najnujnejšo opremo še 3,500.000 din, za nedokončana instalacijska dela še 2,500.000 dinarjev itd. ali skupno še 3R.0OO.000 din. pri čemer je že upoštevana vrednost udarniškega dela Moravčanov, ki so se zavezali, da bodo sami uredili okolico doma, kar predstavlja vrednost 5,000.000. Po daljših pogajanjih in prepričevanju, v veliki meri pa tudi zato. ker bomo letos v Moravčuh praznovali 20. obletnico osvoboditve, je skujiščinu občine Domžale odobrila del zneska za dokončno do- {rraditev objekta, oslali del pu Komunalna tanka Domžale v obliki posojila. Tako so bila sredstva zugotovljenu. dela so se pričela s polnim zulelom in po dolgih letih bodo Moravče za letošnji občinski praznik spet dobile svoj prepotrebni »Kulturni dom«, ki naj postane središče kulturne dejavnosti ne samo Moravčanov ampak vseh prebivalcev Moravske doline. mAdani Ravbar" tudi letos Domžalski jamarji bodo tudi letos in sicer v soboto, 14 avgustu zvečer priredili na dvorišču Krumpcrškega gradu opereto »Adum Kuvbar«. V njej bodo nastopili pevski zbor in solisti, godba na pihalu in pa množica vojščakov na konjih. Program bo vodila, enako kot luni. nupovedovalka RTV Ljubljana. Marta IVstutorjeva. Jamarji vabijo vse ljubitelje zgodovinskih iger, da si to zanimivo prireditev ogledajo. Po igri bo pa pod starimi grajskimi lipami na Krumpeku že tradicionalni jamarski piknik. V soboto. 14. avgustn torej na svidenje na Krumpeku! 4129 Skupina vajenrev - kovinarjev STC Domžale Mladinci, vpišite se v poklicno šolo v Domžalah! Komisija za poklicno usmerjanje mladine Zavoda za zaposlovanje delavcev Kamnik-Domžale obvešča starše in mladince tega območja, da bo pri Strokovnem izobraževalnem centru v Domžalah v šolskem letu 1965/66 ustanovljen oddelek poklicne šole za pet kovinskih poklicev. Ti poklici so: orodni ključavničar, stavbni ključavničar, elektrovarilec, kovinostrugar, strojni ključavničar. Kratek opis teh poklicev: Orodni ključavničar »Cas je zlato« pravi pregovor. Tisti, ki bo izdelal v krajšem času enako število predmetov kot oni v daljšem časti, bo prav gotovo na boljšem. Zato danes večina tovarn izdeluje izdelke množično tudi v kovinski industriji. Da. pa to dosežemo, moramo imeti orodnega ključavničarja, ki bo natančno izdelal orodni stroj, ki prebija luknje, stiska posodo, reže transformatorsko pločevino, oblikuje tipke, ohišja, pisalnega stroja itd. Orodni ključavničar mora biti pri svojem delu izredno vesten in natančen, ker le, če bo on dobro izdelal orodje za določen stroj, mu Imj ta napravil na tisoče kosov kvalitetnih izdelkov. Orodni ključavničar mora znati upravljati rezkalni stroj, skobeljni stroj, stružnico, brusilni stroj — prav tako mora biti dober kalivec, posebno v manjših tovarnah in delavnicah. Poznati mora najfinejše merilne pripomočke, ki mu pomagajo, da 1k> orodje res natančno izdela no. Stavbni ključavničar Kamorkoli se peljemo ali gremo, vidimo, da se povsod grade tovarne, šole, stanovanja, trgo- vine itd. Pri tem pa morda ne pomislimo kdo bo izdelal aluminijeve okvire vrat, oken, ograjo na stopnišču, balkonu, garažna vrata, ograjo okrog vrta itd. Ta dela in še nešteto drugih mora opraviti stavbni ključavničar, ki pa naj razen tega dobro pozna tudi področje strojnega ključavničarja, ker bo s tem postal neodvisen pri svojem delu. Stavbni ključavničar mora znati variti, mehko in trdo spajkati, kriviti cevi. pločevino... izdelati kovinsko mizo ali stole po želji in okusu naročnika, hranilnica zahteva močne in varne blagajne... Se in še bi lahko naštevali, pri tem pa ugotovili kako pestro in široko področje dela ima mladinec, ki se je odločil za poklic stavbnega ključavničarja. Elektrovarilec S pomočjo električnega toka in dodatnega materiala spaja dva ali več kovinskih delov v celoto. Poklic zahteva dobro poznavanje lastnosti električnega toka, lastnosti materiala in drugih sredstev. Vedno več kovinskih konstrukcij, kot so ladje, žerjavi, mostovi, dvigala itd. je danes izdelanih s pomočjo elektrovar-jenja, ker je za postopek spajanja delov hiter in ekonomičen. Zato se mnogo ključavničarjev odloči, da si poleg omenjenega poklica pridobijo še naziv in spretnost varilca. Kovinostrugar Ta poklic zahteva odločnega, hitrega in razumnega človeka, ki s svojo veščo roko upravlja stružnico, ki je lahko enostavna ali pa zelo zahtevna. Strugarjevo osnovno orodje ]«'stru ga rski nož, ki vpet na stružnici obdelate najrazličnejše kovinske predmete. Predmet, vpet v posebnem delu stroja. RAZPIS Strokovni izobraževalni center Domžale, šola za izobraževanje kovinarskih poklicev, bo sprejela v šolskem letu 1965/1966 učenec za poklic: orodjar, strugar, strojni in stavbni ključavničar. Šolanje traja 3 leta. Pogoji za sprejem so: — dokončanih 8 razredov osnovne šole, — da ni starejši od 18 let, — teselno in duševno zdrav. Za sprejem se morajo kandidati pismeno prijaviti najkasneje do 15. avgusta 1965, v primeru naknadnega sprejema pa do 2. septembra 1965. K prijavi priložite: — spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, — rojstni list, — zdraviliško spričevalo, — mnenje zadnje šole, — pismeno izjavo staršev ali varuhov o vzdrževanju za čas šolanja, — dopisnico za odgovor. Šola bo izplačevala prednostne nagrade učencem skupno za uspeh teorije in prakse v II. in III. letu po internem pravilniku Strokovnega izobraževalnega centra Domžale. se vrti, vanj pa se zajeda nož, ki s spretnim strugarjevim upravljanjem izoblikuje tudi najzahtevnejše sestavne dele avtomobilov, motorjev, turbin, lokomotiv, letal, ladijskih motorjev, obdelovalnih strojev itd. Strugar uporablja pri svojem delu razen osnovnega orodja še razna rezila za navoje, svedre, pile, strgala, običajna ročna orodja in merilne pripomočke: premično ali kljunasto merilo, mikrometer, merilno uro, majhna merila itd. Strojni ključavničar Biti mora seznanjen z delovanjem najrazličnejših strojev in naprav, da jih zna po potrebi popraviti, izboljšati in pravilno vzdrževati. V svojem poklicu mora biti usposobljen za dobro ročno in strojno obdelavo. Ce hoče npr. popraviti stružnico, rezkalni stroj, skobeljni stroj itd., je prav gotovo potrebno, da zna tudi stroj pognati in preizkusiti, kako ga je popravil. Ce mora sestaviti nov stroj ali starega izboljšati, bo zopet on tisti, ki bo prvi na si roj ti izdelal določeni predmet. Mnogokrat mora variti, kovati, piliti itd. posebno v manjših obratih, kjer ni mogoče imeti samostojnih varilcev, kovačev, brusilcev, rczkalcev itd. Iz vsega tega je razvidno, da je tudi strojni ključavničar zelo zanimiv, obenem pa zahteven poklic, ki potrebuje preudarnega in celega človeka, ki ne sme zaostajati za hitrim razvojem strojništva in tehnike nasploh. RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije pri svetu za prosveto in kulturo Občinske skupščine Domžale razpisuje za šolsko leto 1965/66 naslednje itipendije: 2 štipendiji zn študij matemutike-fizike nn VPŠ; 2 štipendiji za študij biologije-kemije nn VPŠ; 2 štipendiji za študij angleščine na VPŠ; 1 štipendijo za študij telesne vzgoje nn srednji šoli za telesno vzgojo; 1 štipendijo na višji šoli za telesno vzgojo;_ 2 štipendiji za študij defektologije na VPŠ; 5 štipendij na srednji vzgojiteljski šoli; 1 štipendijo na višji šoli za socialne delavce — odd. za javno upravo; 1 štipendijo na višji šofi za socialne delavce — odd. za šolstvo; 1 štipendijo na medicinski fakulteti, odd. za stomatologijo; 1 štipendijo na bahiški šoli. žale Tehniška srednja usnjarska-galanterijska šola Dom- razpisuje naslednja prosta delovna mesla: 1. profesorja za slovenski jezik (ev. tudi nemški); 2. profesorja za telesno vzgojo (predm. učitelj)) 3. medicinske sestre za dijaški internat. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe: 1. september 1965.