Listek. 701
prve vrste tistih Slovanov na nai zemlji, ki so morda le predstrae prihodnjih borilcev. Vsi so jedini v tem, da je edad najpripravneje mesto za praznovanje stoletnice, ker tamonje rimske, langobarke in slovenske starine potrjujejo to, kar pripoveduje Pavel."
,,In kadar se bodo zastopniki treh narodov seli v starodavnem edadu, ki je zaradi svoje malosti, skoro bi rekel, nevtralno mesto, takrat Italijani ne bodo mogli za-nekavati, da tudi njih Slovani imajo etnografske pravice, ne da bi s tem dravni celoti kodovali. In nasprotno bodo morali Nemci in Slovani priznati, da zemljepisje stvarja drave, kakor je to priznal tudi Pavel, ki je na latinski zemlji ivel in zato tudi v latinini svoja dela pisal. In tako se bodo vsi sporazumeli kot moje, ki se gledajo kot psi, dokler se ne poznajo, ki pa postanejo najbolji prijatelji, ako se jeden drugemu pribliajo in jeden drugemu svoje misli razodenejo."
,,In Italija, ki se je sedaj na severu zdruila z Nemijo in na jugu z Afriko, bode morda takrat v svojem zmerno-vroem pasu iztegnila jedno roko na zahod k svoji latinski sestri, drugo pa na vzhod k Slovanom, ki so na ve nainov dedii stare Grecije. To so morda sanje, ali do 1. 1899. je e devet leti'" . . . Tako pie g. Podrecca. Prepriani smo, da njegova ideja najde tudi med Slovani prijazen odziv !
Listina iz 1. 1170 1190. V spomin umeevanja . g. Joefa Gonjaka v upnijo Sv. Marije v Dreki, izdala D. Ivan Trinko in D. Joef Jui (uitelja v bogoslovnem semenii v Vidmu). Tiskarna Del patronato v Vidmu 1890. Pa redkokdaj se je zgodilo, da se je kaj slovenskega v Vidmu tiskalo ! Toliko bolj mora razveseliti vsacega Slovenca 14 stranij obsezajoa knjiica, ki je nedavno ugledala beli dan na nekdaj slovenski, a al, davno e potujeni zemlji. In ravno v tej knjiici priobeua listina nam podaje nov, sijajen dokaz, da so e v XII. stoletji Slovenci sezali dale tja doli po beneki ravnini, posebno da so bili razirjeni okolo srednjega in dolenjega Tulmenta (Tagliamento).
V listini itamo namre vse polno krasnih slovenskih imen, katerih si v XII. stoletji e niso upali potujiti. Zlasti mnogokrat itamo nae ime Ivan (Jovan!), eravno je moralo izobraenejim gospodarjem slovenskih kmetov dobro znano biti, da slove na Ivan italijanski Giovanni, a latinski Johannes Poleg Ivana nahajamo e naslednja, zelo pomembna imena: Dobro-zanj (Dobrozain), Mestibor (Mistibor), Padul, Morot (Murunt), Moraz (Mora), Abram (Obram), Sobatin (Sabatin), Sto/an, Dragovi (Dragonit), Kocel (Cacil), Dragoslav (Dragozlau), Bedenet (slovenska metateza mesto BenedeU-Benedictus), Gosprec (Gozpret), Stanislav (Stanizlau), Vitigoj, Stegoj, Lastigoj, Durogoj (Tvrdogoj ?), Sine, Goste, Breksa (Prechsa), Stanon, Budin, Stebor (Zdebor), Trebuac, Kos (Cuossa), Bezljaj ali Bezljal (Bizlau) itd , itd.
Drugim , neslovanskim imenom se oito pozna slovenski vpliv, n. pr. Lienart. t. j. LSnart, Leonhard, kakor to ime izgovarjajo beneki Slovenci e sedaj. Nekatera imena so pa bila najbr na italijanino preloena, n. pr. Rosso namesto Rusec Orso namesto Medved, Nadal namesto Boi itd., ker vemo, kak6 zelo obina so ta imena med slovenskimi kmeti. Sedaj ne more sevdda nihe ve kontrolirati, koliko slovenskih imen je pisateljica listine svojevoljno prevedla na italijanski jezik. Prav mogoe je, da je tudi kakega Nedeljka spremenila v Mingo (Domingo, Dominicus).
Pisateljica listine se nam sama predstavlja z besedami Ego soror Ermilint dei ordinatione ancillarum sancte Marie humilis ministra. Bila je torej nuna v samostanu Sv. Marije v Monasteru pri Akvileji. Ta samostan je ustanovil leta 995. patrijarh Janez III., a ele patr. Popo ga je leta 1041. bogato obdaril in takoreko na novo utemeljil. Po-ponova daritev je obsezala vse zemljie in vse vasi med Akvilejo in Strassoldom. To daritev je potrdil leta 1139. pat. Pelegrinus ter dodal e tiri vasi ob desnem bregu reice Corno
702
Listek.
nad Codroipom. Vse te daritve je potrdil leta 1161. patr. Ulrik II in sicer v sporazum-Ijenji z gorikim grofom Engelbertom II., ki je bil branitelj in odvetnik akvilejske cerkve in monasterskega samostana.
Stareji Engelbertov brat se je imenoval Henrik I. in je bil tudi branitelj akvi-lejski. Tega Henrika se spominja naa listina z besedami post mortem dilecti fratris nostri Heinrici, qui nostra fideliter et deo digne dispensaverat Henrik je torej zvesto varoval posestva samostanska. Po njega smrti pa se je sestra Ermilinta zbala, da bi se sasoma ne poizgubil spomin tistih davin, katere je samostan dobival od podlonih kmetov, ali da bi kdo ne utajil tega, kar je dolan dajati, in zato je sklenila na omenjeni listini vsa samostanska posestva in vse podlone kmete ter njih dolnosti natanko zabeleiti.
Kolikor se iz zgodovine ve", umrl je Henrik okolo leta 1150. (Czornig, Gorz und Gradia pg. 497 ). Ni verojetno, da je sestra Ermilinta dolgo po njega smrti odlaala popisati samostanska dobra, ker strah, da se ne poizgube, moral se je vzbuditi v nji takoj po braniteljevi smrti, ker morebiti ni prav zaupala njegovemu bratu in nasledniku Engelbertu. Dalje je razvidno iz listin, da je bila leta 1161. 1169. neka Hermelinda opatica v Monasteru (Archeografo Triestino XI. pg. 385 ) Mogoe je, da je bila tudi pozneje e opatica, ali o tem se ne more ni rei. Ne razumem torej, zakaj sta gg. izda vatelja datirala listino z letnicama 1170.-1190. Po mojem mnenji je bila napisana e okolo leta 1160.
Gg. izdavatelja sta se drala italijanske navade, da se o vanih in sveanih dogodkih izda na ast slavij en cu, ali pri enitbah na ast novoporoencema, posebna knjiica, v kateri so natisnjene asih najzanimiveje listine ali zgodovinske razprave. Take knjiice pa ne prihajajo irim krogom v roke in le redkokdaj zvedo zanje strokovnjaki, ki bi jih mogli porabiti Zato bi bila gg. izdavatelja storila bolje, da sta izdala listino s pojasnili in opombami n. pr. v letopisu SI. Matice, ker ta knjiga pride tudi zunanjim uenim krogom pred oi.
Tu omenjenih pojasnil in opazek pa zastonj iemo v videmski knjiici, in to je po mojem mnenji napak, zakaj vsakdo ne more ve"deti, kje lei Mala Scinficca (-Mala-cipica, t. j. Mala Zompichia vzhodno od Codroipa). Morda bode celo rodnih Furlanov dosti, ki ne bodo v&leli, kje je Caselis ali pa Pertegil (Perteole) ? Takisto se bode redkokdo domislil, da v izrazu Celcan je treba iskati na Solkan pri Gorici
Navzlic tem nedostatkom pa moramo gg. izdajateljema prav hvaleni biti na objavljeni listini, ki bode marsikomu dobro sluila kakor dragocen zgodovinski izvir.
S. /v'.
Cantica Sacra. Zbirka cerkvenih pesmi za moki zbor, uredil Ant Foerster. zaloil in prodaja R. Milic v Ljubljani. Cena trdovezanemu zvezku I gld. (po poti 5 kr. ve).
V elegantni in lini obliki podaje nam marljivi skladatelj 70 izbranih skladeb, od katerih je 40 v slovenskem, 30 pa v latinskem jeziku. Akoravno so najve namenjene ,.ad usum studiosae juventutis", vender e iz opomina razvidimo, da seje g. Foerster postavil na praktino in vsestransko stalie in mislil pri tem tudi na razne druge cerkvene zbore. Kdor se je kolikaj na deeli ukvarjal s cerkvenim petjem, znano mu je, s kakimi teavami se je boriti pevovodji, kateremu sedaj mokih, sedaj enskih pevskih moij primanjkuje. Zarad tega je uredil Foerster to zbirko tako, da te pesmi poj6 Hudi lehko enski ali deki glasovi, ali pa tudi kvarteti (navadno za 2 tona nie). Gradivo je raznovrstno in tolikno, da zadostuje za vse cerkveno leto, za praznike Marije Device in
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si