PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA. NEDELJ*, A7 OKTOBRI 1963 # LETO w *TPWTT"" ~ DIN GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK Prva izdajo Prihodnji teden v zvezni iscini BEOGRAD, 26, okt. (Tanjug). Prihodnji teden bo skupščinska dejavnost zelo živahna. Skupščinski zbori oziroma skupine poslancev bodo obravnavali teze za zakon o ustavnem sodišču Jugoslavije, sestavljanje statutov komun m nadaljnji razvoj druge stopnje šolanja, sprejeli pa bodo tudi več zakonskih predpisov. V petek, 1. novembra dopoldne bo skupna seja zveznega zbora in organizacijsko-poli-tičnega zbora, na kateri bodo obravnavali teze za zakon o ustavnih sodiščih. Popoldne bosta imela oba zbora na ločenih sejah na dnevnem redu osnutek zakona o prenosu poslov iz pristojnosti okrajnih organov za notranje zadeve na občinske, osnutek zakona o posebni ureditvi sodnega postopka v zvezi s potresom v Skopju in osnutek zakona o zaključnem računu za leto 1962. Zvezni zbor bo razen tega obravnaval osnutke zakonov o ratifikaciji pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov v ozračju, vesolju in pod vodo, zakona o prepovedi vzdrževanja in navezovanja ekonomskih odnosov z južnoafriško republiko ter zakona o zbiranju in uporabi sredstev -epu-bliških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij. V četrtek, 31. oktobra bo seja kulturno-prosvetnega zbora, na kateri bodo obravnavali nadaljnji razvoj druge stopnje sistema izobraževanja. Zbor bo uskladil orientacijski program dela in ustanovil več svojih komisij. Ves prihodnji teden . že od ponedeljka bodo seje odbora za družbeni plan in finance zveznega zbora ter odbora za plan gospodarskega zbora. Sejo jo sklical tudi odbor za tekoča gospodarska vprašanja gospodarskega zbora, odbora zveznega zbora — za prosvet-no-kultuma vprašanja in za družbeno-ekonomske odnose pa bosta imela skupne seje s »kupinami poslancev organiza-cijsko-političnega zbora. Prihodnji teden se bosta sestali tudi skupščinska zakonodajno pravna komisija in komisija za vprašanja volitev in imenovanja, sklicana pa je tudi seja izvršnega odbora interpar-lamentame unije. Sklican social-no-zdravstveni zbor zvezne skupščine BEOGRAD, 27. okt. (Tanjug). Predsednica socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine Olga Vrabič je sklicala sejo zveznega zbora za 4. november ob 10. uri. Zbor bo obravnaval probleme socialnega zavarovanja in določil organizacijski program dela za prihodnjih šest mesecev. Pričakovati je, da bodo na seji ustanovljene komisije zbo- Jugoslovanska sindikalna delegacija v Moskvi MOSKVA, 26. okt. (Tanjug). — V Moskvo je danes prispela jugoslovanska sindikalna delegacija, ki jo vodi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič. Jugoslovanska sindikalna delegacija bo prisostvovala 13. kongresu sovjetskih sindikatov, ki se bo začel v ponedeljek v Moskvi. Na moskovskem letališču šeremetjevo je predsednika Vukmanoviča in člane jugoslovanske sindikalne delegacije sprejel sekretar centralnega sveta sindikatov Sovjetske zveze Solovjev s funkcionarji centralnega sveta. Poljska delegacija v Novem Beogradu BEOGRAD, 26. okt. (Tanjug). Delegacija Fronte ljudske enotnosti Poljske, ki jo vodi član predsedstva in sekretariata splošnega poljskega komiteja Fronte ljudske enotnosti, član politbiroja in sekretar CK PZDP Zenon Klysžko, je danes obiskala glavni odbor SZDL Srbije, kjer so se Poljaki seznanili z družbenim in gospodarskim razvojem Srbije in dejavnostmi SZDLJ. Po razgovoru v glavnem odboru SZDL Srbije so člani poljske delegacije obiskali Novi Beograd in sd ogledali njegovo graditev. Poljski gostje so obiskali tudi beograjsko sejmišče, pionirsko mesto in športni center v Kosutnjaku. Delo republiškega izvršnega sveta Takoj poskrbimo za nemoteno proizvodnjo v začetku leta Sklenili so tudi, naj bi izdelali elaborat o problemih gradbeništva LJUBLJANA. 26. oktobra. — Na včerajšnji seji je izvršni svet Slovenije pod predsedstvom Janka Smoleta razpravljal o aibanju gospodarstva v septembru oziroma v prvih treh četrtletjih letošnjega leta v SR Sloveniji. Temeljne značilnosti gospodarske aktivnosti v omenjenem obdobju so visoka stopnja rasti proizvodnje kot tudi potrošnje in pozitivni rezultati na področju produktivnosti dela ter v zunanji trgovini, tako da lahko v letošnjem letu na področju gospodarstva pričakujemo prekoračenje planskih predvidevanj. Industrijska proizvodnja se je namreč v prvih treh tromesečjih letošnjega leta v primerjavi z istim časovnim obdobjem minulega leta povečala za 13.4 odstotka, izvoz pa za 28 odstotkov. Poieg okoliščin, ki še nadalje vzpodbudno vplivajo na stopnjo rasti gospodarstva, pa obstaja tudi vrsta negativnih vplivov, kot je neskladnost v razvoju posameznih gospodarskih panog, med katere sodi tudi pomanjkanje oziroma nezadostna proizvodnja reprodukcijskega materiala, zaostajanje v prometu, v organizaciji trgovine in v uslužnostnih dejavnostih. Omenjene tendence narekujejo, da se intenzivno spremlja ter analizira razvoj gospodarstva v preostalih mesecih letošnjega leta, še zlasti z vidika ukrepov, ki bi jih bilo potrebno storiti za hitrejše povečanje produktivnosti. V zvezi s tem je zlasti potrebno proučiti vprašanje modernizacije proizvodnje, predvsem tiste, ki nas v večji meri vključuje v mednarodno delitev dela. V prihodnjih mesecih je potrebno storiti tudi potrebne ukrepe in ustrezne napore za nadaljnje pover čevanje izvoza kot tudi priprave za intenzivni izvoz v nadaljnjem letu. V sedanjefti obdobju je tudi važno, da se zagotovi kontinuirana proizvodnja v prvih mesecih naslednjega leta. V ta namen je že se- daj potrebno vse pripraviti, da bi preprečili upad proizvodnje, ki je bil ugotovljen v navedenem času v preteklih letih. Gospodarska zbornica SRS je predložila izvršnemu svetu poročilo o letošnji proizvodnji barvaste metalurgije v naši republiki. Poročilo navaja, da proizvodnja v barvasti metalurgiji zaostaja za stvarnimi možnostmi ter je zaradi tega potrebno bolj podrobno proučiti vzroke, ki vplivajo na počasnejšo dinamiko, zaradi česar bi bilo treba podvzeti ukrepe za odstranitev vzrokov zaostajanja. Razprava je opozorila na zaostajanje znanstvenih raziskav v tej panogi, kar podjetjem barvaste metalurgije otežuje, da bi hitreje zboljšala kakovost in izbor svojih proizvodov, s tem pa tudi, da bi se uspešneje vključevala v mednarodno delitev dela. Spričo tega bo nujno potrebno tovrstne raziskave pospešiti in organizirati sistematično znanstveno raziskovalno delo oziroma okrepiti tekoče raziskave v tej gospodarski panogi. Hkrati je bilo tudi opozorjeno, da bodo tekoče in prihodnje investicijske naložbe zahtevale več novih strokovnjakov, medtem ko podjetja barvne metalurgije temu vprašanju ne posvečajo dovolj pozornosti. Za . izobraževanje kadrov so podjetja doslej dajala razmeroma majhna sredstva, kar ogroža pravočasno in polno izkoriščanje novih zmogljivosti. Podjetja bi torej morala vzgoji kadrov posvetiti veliko večjo skrb in v te namene zagotoviti zadostna sredstva. Delovni kolektivi naj bi tudi čimbolje izkoristili notranje rezerve, kot so razpoložljivi delovni čas in tehnične zmogljivosti, da bi povečali produktivnost dela in s tem v kar največjem obsegu nadomestili letošnji zaostanek m si hkrati zagotovili boljšo podlago za proizvodnjo v naslednjem letu. Nujno je tudi, da intenzivno nadaljujejo z izpopolnjevanjem notranje organizacije in sistema delitve dohodka. V jesenskem obdobju bi morali DOdjetjem barvne metalurgije zagotoviti zadosten nrevoz potrebnih surovin za redno proizvodnjo v zimskih mesecih. Vso pozornost zasluži tudi zaostajanje tekočih rekonstrukcij. katere je treba pospešiti. Razprava o položaju gradbeništva v letošnjem nrvem polletju je nakazala nekatere značilnosti in pomanjkljivosti v tej gospodarski dejavnosti. Medtem ko se je vrednost del v primerjavi z lanskim prvim polletjem občutno povečala, na kar je vplivalo predvsem povečano povpraševanje po gradbenih storitvah, pa gradbena podjetja niso polno izkoristila vseh možnosti, ki so jih nudile take razmere. V takih pogojih bi podjetja morala skrbeti, da bi bolj bistveno skrajšala čas gradnje, kar bi lahko dosegla s povečano produktivnostjo, ki jo omogoča hitrejše uvajanje mehanizacije, industrijski način gradnje in doslednejše nagrajevanje po delu. V razpravi je bilo nadalje ugotovljeno, da sredstva za gradnjo objektov največkrat niso v celoti zagotovljena z akreditivi ali garancijami bank, kar vpliva negativno na redno plačevanje izvršenih del, kot tudi, da gradbena podjetja prevzemajo dela, ne da bi se prepričala, če so zagotovljena sredstva po predpisih o medsebojnem plačevanju med koristniki družbenega premoženja. Pomanjkljivosti finansiranja v gradbeništvu Nadaljevanje na zadnji strani Stambolič v Makedoniji SKOPJE, 26. okt. (Tanjug). — Predsednik zveznega izvršnega sveta Pe-tar Stambolič, član ZIS Avdo Humo in pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Marko Ni-kezič so danes obiskali nekaj mest v jugovzhodni Makedoniji. Spremljali so jih sekretar CK ZK Makedonije Krste Crvenkovski, predsednik izvršnega sveta Makedonije Aleksandar Gr-ličkov in član sveta Trpe Jakovleski. V Titovem Velesu so si ogledali tovarno porcelana, zanimali so se za proizvodnjo, produktivnost dela, za delavsko samoupravljanje in za,druge zadeve iz življenja ter dela tega kolektiva. Razen tega je predsednik okrajne skupščine Titovega Velesa Vlado Pavlov goste seznanil s problemi in perspektivami tega okraja. Na poti proti Demir Kapi ji so Stambolič, Humo in Nikezič obiskali arheološke izkopanine v Sto-biju, plantaže vinogradov v kavadarskem področju in vinsko klet v Kavadar-cih. Dolanrrriifj liiinin^lfttvita BUDIMPEŠTA, 26. okt. (Tanjug). — Delegacija SZDL Jugoslavije, ki je bila pod vodstvom člana predsedstva zveznega odbora Jovana Veselinova zadnje dni na prijateljskem obisku v GSSR, je davi prispela v Budimpešto. Na železniški postaji so jo sprejeli in pozdravili član CK MSDP in voditelj oddelka CK za partijske in množične organizacije Jožef Sandor, sekretar deželnega sveta Patrio-tične ljudske fronte Madžarske Jožef Harmati, predstavniki madžarskega zunanjega ministrstva in jugoslovanski- veleposlanik v Budimpešti dr. Dušan Calič s člani veleposlaništva. V Budimpešti, kamor je prispela na povabilo deželnega sveta Patri-otične ljudske fronte Madžarske, bo ostala delegacija SZDLJ dva dni. Predsednik deželnega sveta Patriotične ljudske fronte Madžarske in član nolitbiroja MSDP Gyula Kallai je danes popoidne sprejel delegacijo SZDLJ. Maroko je zavrnil predlog za razgovore med voditelji neodvisnih afriških držav Boji na meji se nadaljujejo - Spor dobiva vedno širši pomen OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA ALZlR. 26. okt. (po telefonu). — Maroški kralj Hasan II. je zavrnil povabilo, da pride v Tunis na konferenco, ki bi ji prisostvovali šefi držav Etiopije. ŽAR. Alžirije. Malija, Gvineje, Libije in Maroka in ki naj bi se začela v ponedeljek, 28. t. m., alžirska vlada pa si še nadalje prizadeva rešiti obmejni spor, ki je pričel dobivati oblike vojne med dvema sosednima državama, v okviru Organizacije afriške enotnosti. Po vesteh, ki so bile danes tu objavljene, je večina ministrov neodvisnih afriških držav pritrdilno odgovorila na poziv alžirskega zunanjega ministra, naj bi bila čimprej konferenca zunanjih ministrov Organizacije ■ afriške enotnosti. Hkrati izjavljajo danes v uradnih alžirskih krogih, da je alžirska vlada — v želji poravnati spor »v okviru družine afriških držav« — še vedno pripravljena pristati na sestanek šefov držav v Tunisu, Tripolisu, Bamaku ali kaki drugi prestolnici ene od neodvisnih afriških držav. Toda medtem, ko si alžirska vlada prizadeva s pogajanji rešiti spor, se srditi napadi maroških enot, podprti s tanki, nadaljujejo na področju Hasi Beide in Tindjuba. Po zadnjih vesteh se borbe nadaljujejo tudi severno od Colomb Bechara. Na področje borb še dalje pošiljajo okrepljene alžirske enote. Na mejo je odšel del bivših desidentskih enot Mo-handa U El Handža, ki je v četrtek na osnovi sporazuma z vlado sklenil kreniti na fronto v pomoč enotam ANP, ki so slabše oborožene kot maroške. Drugi del naj bi vsak hip odšel v Colomb Bec-har. S tem delom bo krenil.— kot pravijo tu — tudi sam Mohand U El Handž, ki je bil v četrtek v glavnem mestu. Zavrnitev maroškega kralja, da pride v Tunis na konferenco uglednih šefov neodvisnih afriških držav, je povzročila osuplost in zaskrbljenost v poluradnih alžirskih krogih in v alžirski javnosti, posebno po včerajšnjih prvih vesteh, da bo zagotovo v kratkem konferenca šefov držav, vključno z maroškim kraljem. Zato v krogih, ki so blizu alžirski vladi, in v tisku danes poudarjajo, da postaja vse bolj očitno, da je vdor enot kralja Hasana na alžirsko ozemlje samo pretveza, ki naj bi služila dalekosežnejšim načrtom: preprečitvi socialističnega razvoja, po poti katerega je krenila ta dežela. »Maroški kralj, ki se boji konference v Tunisu, katere bi se udeležili ugledni šefi neodvisnih afriških držav, obsojen in izoliran od večine držav afriške enotnosti« — poudarjajo tu — »je preko svojega predstavnika v OZN p odvzel korake za sklicanje Varnostnega sveta, prepričan, da bo tam naletel na podporo mednarodnega velekapitala«. Tako se alžirsko maroški obmejni spor, ki se je začel 3. oktobra z vdorom maroških enot na alžirsko ozemlje južno od Colomb Bechara, nadaljuje in vse bolj zapleta. Nadaljevanje na zadnji strani Bamaco: vrhunski sestanek za rešitev spora RABAT, 26. okt. (AFP). V Rabatu so uradno sporočili, da bo sestanek na najvišji ravni, na katerem bodo razpravljali o alžirsko-maroškem sporu, 29. oktobra v Bamacu (Mali) in da se ga bodo udeležili maroški kralj Hasan II., alžirski predsednik Ben Bela, etiopski cesar Haile Se-lassie in predsednik republike Mali Modibo Keiita. Sodeč jx) tem sporočilu bi odpadli vsi drugi predlogi o sestankih, na katerih naj bi razpravljali o alžirsko-maroškem sporu, kot na primer predlog o sestanku šefov osmih afriških držav, predlog o sestanku zunanjih ministrov in drugi. Za zdaj še ni znano reagiranje Alžira na to sporočilo. DEMONSTRACIJE V MAROKU — V zvezi z obmejnim sporom z Alžirijo so bile demonstracije tudi v Maroku. Na sliki: protialžirska demonstracija v Marakešu 24. tega meseca. Foto: AP Malo upanja za rešitev 43 rudarjev LENGEDE, 26. oktobra (Reuter). — Malo upanja je ostalo, da bi rešili 43 rudarjev, ki jim je voda zaprla izhod iz rudnika. Rudarji so v globini od 60 do 100 metrov. Reševalne ekipe nadalje vrtajo odprtine na krajih, kjer domnevajo najti ogrožene rudarje, vendar doslej brez vsakega uspeha. Predstavnik rudnika je izjavil, da bodo reševalne ekipe delale toliko časa, dokler ne bodo prodrle do rudarjev. Rekel je tudi, da je samo za štiri rudarje še upanje, da jih bodo rešili. Dosledno izvajanje programa pogoj za sodelovanje v vladi Razprava na kongresu PSI o odnosih z ostalimi strankami OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA RIM. 26. okt. (po telefonu). — Z obrazložitvijo stališč manjšinske leve struje, ki jo je dal Tullio Vechietti. in Pertinijeve resolucije za enotnost stranke se ie začela razprava o poglavitnih problemih in odločitvah, ki naj bi jih sprejel XXXV. kongres italijanske Socialistične stranke. Iz celotnega govora predstavnika leve struje Vecchiet-tija je odmevalo popolno nezaupanje v možnost uspeha nove sredinsko leve vlade. Vecchietti je tako notranje kot zunanje politični položaj orisal skrajno pesimistično. Kljub temu pa je delno odstopil od strogo maksimali-stičnih stališč, ki jih je njegova struja zagovarjala ob začetku predkongresne diskusije. »Pripravljeni smo skupno z vami, ki predstavljate večino, sprejeti politično odgovornost, kar ne pomeni ministrskih mest, temveč lojalno spoštovanje sprejete politike,« je dejal ob zaključku Tullio Vecchietti, ko je pred tem pojasnil pogoje, pod katerimi bi bilo možno sodelovanje s krščansko demokracijo. »Pogajanja za vstop socialistov v vlado je treba voditi na osnovi nepreklicnih stališč,« je dejal Vecchietti. Ta bi naj bila: 1. nova zunanjepolitična usmeritev, tako da bo Italija postala aktivna sila miru, se pridružila s predlogom za pomirjehje in zmanjšanje atomske oboroževalne tekme. PSI mora odločno zavrniti odgovornost sodelovanja v vladi, ki bi se zavzemala za atomsko oborožitev Nemčije; 2. v notranji politiki pa z vrsto ukrepov, ki bi spremenili strukturo in usmeritev investicij, javnih in privatnih, reforme, ki so potrebne za organizacijo proizvodnje. Nadaljevanje na zadnji str; Libanonsko-sirska kriza BEJRUT, 26. okt. (AFP). Libanonsko-sirska kriza, ki so jo sprožili obmejni incidenti po vdoru sirskih sil na libanonsko ozemlje, je še nadalje v središču političnega dogajanja. Predsednik vlade Rasid Kerame je včeraj seznami šefa države, generala Fuada šehaba, z najnovejšim razvojem v krizi pa sirskem odgovoru na libanonsko protestno noto. Libanonski parlament je včeraj razpravljal o incidentih na sdrsko-iibanonski meji Premier Kerame je obvestil poslance o libanonski protestni noti Siriji in o sirskem odgovoru. Libanon je zahteval v svoji protestni nota preiskavo o incidentu, ki se je pripetil na libanonskem ozemlju po vdoru Sircev in v katerem so padli štirje libanonski vojaki, katerih družinam naj Sirija izplača odškodnino. Sirski odgovor pa trdi, da so »saboterji iz Libanona« vdrli v Sirijo in da oblasti v Damasku ne vedo nič o omenjenem incidentu, da pa nimajo nič proti preiskavi. Kako teče usklajevanje predpisov z novo ustavo Odgovori predstavnikov ZIS na zasedanju Stalne konference mest ZAGREB. 26. okt. (Tanjug). Na letni skupščini Stalne konference mest v Zagrebu so predstavniki ZIS Kiro Gligorov, Dragutin Kosovac, Janez Vipotnik in Velibor Ljujič ter generalpodpolkovnik D juro Lončarevič odgovarjali na vprašanja predstavnikov jugoslovanskih mest. Na vprašanje, ali bodo kmalu uveljavljeni predpisi o položaju komun in delovnih organizacij v investicijski politiki in usklajanju gospodarskega sistema z določbami ustave, je zvezni sekretar za finance Kiro Gligorov odgovoril, da se že uveljavljajo ukrepi, ki bodo v bližnji prihodnosti postopoma zagotovili uskladitev najbolj bistvenih zakonov s tega področja z osnovnimi določbami ustave. Tako bi izločili instrumente, ki so v večji ali manjši meri lahko oteževali položaj tistih delavnih organizacij, ki dosežejo večjo produktivnost dela in večjo ekonomičnost poslovanja. : Gligorov je potem sporočil, da je v zaključni fazi sestavljanje zakona, ki bo uskladil proračunski mehanizem z osnovnimi določbami ustave. Vsaka družbenopolitična skupnost, od federacije do komune, bo samostojno določila vi- šino svojih dohodkov in prek instrumc ki jih ima na razpolago, povsem samostojno razporejala te dohodke. Na področju k ) ročnega kreditiranja v glavnem ne bo nobenih sprememb. Kar tiče dolgoročno kreditiranje, na pristojnem mestu proučujejo to zelo zamotano in izredno važno vprašanje. Začelo se je tudi že proučevanje, kako izpopolniti devizni sistem, ki je v sedanjem obdobju izredno važen. Ko je govoril o delu komunalnih bank, je Kiro Gligorov rekel, da so v polni meri našli ne samo svoje upravičilo, marveč tudi svoje mesto v omrežju vsega našega bančnega sistema. Ka’" 80 o/0 kreditnih sredstev na področju kratkoročnega kreditiranja gre zdaj prek komunalnih bank. Gligorov je izjavil, da je že sestavljen tudi zakonski osnutek o obdavčenju kmetov in obrtnikov, v osnutku je uve- DELEGACIJA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE JE ODPOTOVALA V MOSKVO, kjer se bo udeležila kongresa sovjetskih sindikatov. Na sliki: vodja delegacije Svetozar Vukmanovič pred odhodom na beograjski železniški postaji. Foto; Ta Santo Domingo: NE PRIZNAVAJO Profesorji univerze v Santo nningu so objavili manifest, caterem pravijo, da ne pri-avajo vojaškega udara z te 25. decembra, ko je funta gla 2 oblasti prvega ustav-o izvoljenega predsednika oscha. V manifestu obtožu-jo vojaško jurito, da je od-ravila državljanske pravice ti prevzela oblast, ter istočasno pozivajo vse študente m delavce* naj ustanove enotno fronto, ki »e bo borila za ponovno vzpostavitev iMftmno-stk London: KUPČIJA Britanska letalska industrija je v hudi konkurenci, ki ne pozna zavezništva, izgubila v boju z ameriško industrijo še eno pogodbo, ki jo je imela skoraj že za sklenjeno. Avstralija bo namreč kupila dve eskadrilji ameriških nadzvočnih letal, kar je hud udarec za Britanijo, ki je ogromno investirala za razvoj svoje letalske industrije. Britanija je že večkrat izrazila nezadovoljstvo, ker članice KATO kupujejo vojaško opremo v ZM, Aden: PREVELIKE PLAČE Adenska vlada je odločno zavrnila zahtevo, naj bi namesto tujih strokovnjakov zaposliti v gospodarstvu in upravi Arabce. Med razpravo o proračunskih izdatkih v Federalnem svetu je namreč velika večina svetnikov opozorila, da gre preveč izdatkov za plače tujim, v glavnem britanskim strokovnjakom. Zahtevati so, naj jih zamenjajo z domačini, ki bi delati za manjše plače. Polovica svetnikov je demonstrativno za- PREISKAVA Madridsko sodišče je začelo preiskavo proti skupini 102 španskih intelektualcev, ki so podpisali nedavno objavljeni manifest, v katerem so protestirali proti nasilju policije nad zaprtimi stavkajočimi delavci. V manifestu so španski književniki, umetniki in univerzitetni profesorji zahtevali od ministra za informacije v vladi diktatorja Franca, noj prouči poročila tujih dopisnikov o poli- ljavljeno načelo, da ne smemo spreminjati sedanjega mehanizma obdavčenja kmetov, ki sloni na katastru. Katastrska osnova bo revidirana, da bi odstranili slabosti, ki so nastale v minulosti. O višini davkov bo odločala vsaka posamezna družbeno-politična skupnost. Zvezni _ retar za trgovino Dragutin Kosov' je izjavil, dr je zvišanje cen mesa povzročilo tudi zvišanje cen živinske krme, kar bi lahko negativno vplivalo na cene in pridelovanje drugih kmetijskih pridelkov. Zato so bili storjeni naslednji ukrepi: dogovorjena je odkupna cena za koruzo 42 din, začel se je uvoz 150.000 ton koruze in 80.000 ječmena za intervencijo na trgu, odpravljene so izvozne premije za koruzo in zagotovljena sredstva za povečanje uvoza živinske krme. Da bi uskladili potrošnjo mesa s proizvodnjo, je rekel Kosovac, bomo v okviru plana izvoza za prihodnje leto določili kontingente za izvoz v prvem polletju. Ti in drugi ukrepi naj bi vplivali na trg in zagotovili bolj stabilno osnovo za zboljšanje živinoreje in za poveča- Nadaljevanje na zadnji strani TRADICIJA KVALITETA Sveža pobuda sestav- Ijavcev statutov Dela, ki ga je opravil organizacijsko politični zbor republiške skupščine na svoji petkovi seji, ne moremo ocenjevati po tem, pri koliko odprtih konkretnih ali praktičnih vprašanjih, ki se pojavljajo pri sestavljanju statutov', je zboru uspelo postaviti piko na i. To namreč ni stvar republiške skupščine. Samoupravna pravica in naloga samih občin, mest. okrajev, delovnih organizacij in krajev-■ nih skupnosti je, da poiščejo — v okviru ustavnih načel — samostojne in izvirne rešitve posameznih problemov v svojih statutih ter s tem ustvarjalno uresničujejo in nadalje razvijajo ustavni sistem. Kljub temu pa je ta seja organizacijsko političnega zbora posebnega pomena in sveža pobuda za nadaljnje delo na statutih. Poslanci tega zbora so jm-prej obiskali vrsto občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Tam nabranim ugotovitvam so dodali še izkušnje iz svojih volilnih enot ter sestavili na tej podlagi obsežno poročilo. Le-to ne vsebuje kompleksnih analiz. To namreč ni bilo možno zato. ker vsi osnutki statutov občin, mest in okrajev še niso v javni razpravi, večina statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pa sploh še ni pripravljenih. Vendar pa je zboru s poročilom, ki ga je bistveno izpopolnila plodna razprava, v kateri se je oglasila kar krepka četrtina vseh poslancev, uspelo ugotoviti, do kam smo pravzaprav prišli z izdelavo statutov in kakšno je trenutno stanje. Zbor je razgrnil pred javnostjo široko panoramo bistvenih problemov, na katere iščemo rešitve. Njegovo priporočilo pa je jasneje določilo odgovornost okrajnih in občinskih skupščin, delavskih svetov in drugih samoupravnih organov, da skrb-neje spremljajo in usmerjajo delo na statutih. Doslej so namreč ti organi, pa tudi vodilni ljudje iz uprav, marsikje to delo odrivali ter ga prepuščali le statutarnim komisijam ter družbeno-politič-nim organizacijam. Iz razprave na zboru povzemamo napotilo, naj bi se v pripravljanje statutov močneje vključila razen samoupravnih organov tudi strokovna društva, gospodarske zbornice, inštituti, republiški sekretariati m drugi. Priporočilo ugotavlja, da za pripravo statutov zadostujejo ustavna načela. V prihodnje nuj bi torej odpadli izgovori, češ da je treba čakati na nekatere norce zakone ter da se statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ni moč lotiti, dokler ni sestavljen ali celo sprejet občinski statut. Po napotkih priporočila naj bi hkrati z občinskimi statuti pripravljali statute delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, pa tudi druge samoupravne akte (pravilnike, poslovnike itd.). Skupščinska razprava je opozorila, da bo takšno vzporedno delo zaradi medsebojne povezanosti problemov bistveno olajšalo usklajevanje oziroma razmejevanje med vsebino posameznih statutov in drugih samoupravnih aktov. Prav zato, ker zaostaja sestavljanje statutov krajevnih skupnosti, pa tudi delovnih organizacij — zlasti manjših in pa na področju družbenih služb — marsikje ni bilo moč ustrezneje obdelati tudi tozadevnih določb v občinskih statutih. Doslej so bili napori pri sestavljanju statutov še dokaj razcepljeni. Občinske statutarne komisije so se ukvarjale v glavnem le z občinskimi statuti, sindikati s statuti delovnih organizacij, organizacije SZDL pa s statuti krajevnih skupnosti. Morda se je bilo temu skraja nekoliko teže izogniti. Za naprej pa naj bi to delo bolj združevali. Koordinatorji te dejavnosti naj bi bile občinske skupščine. Hkrati priporočilo opozarja na potrebo po večji zavzetosti in smotrneje organizirani pomoči vseh družbeno-po-litičnih čirntedjea, da bi statute lahko sprejeli do zakonitega roka, do aprila prihodnjega leta. Skupščinska razprava o pripravljanju statutov pomeni začetek intenzivnejšega sestavljanja teh samoupravnih aktov. Nedvomno pa lahko pričakujemo, da bo republiška skupščina, zlasti njen or-ganizacijsko-potitični zbor, še in še obravnaval posamezna pomembnejša vprašanja, ki se odpirajo ob sestavlja nju statutov, zlasti še tista, ki so širšega pomena in terjajo morda načelno enake oziroma podobne rešitve. Poglavitno delo na statutih pa je seveda — kot že rečeno — stvar skupščin oziroma samoupravnih organov, strokovnih, družbenopolitičnih in drugih čtrdteljev v okrajih, mestih, Občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. MIRO ZAKRAJŠEK ■ m i NOVA TRGOVINA V VELENJU — Trgovsko podjetje »Bazen« ie v Velenju odprlo poslovalnico »Sodobna oprema«. Lokal je moderno opremljen, dolg je 90 metrov in ima steklene zunanje stene. Foto: Vlastja Več sodelovanja med zdravniki in prosvetnimi delavci TUZLA, 26. okt. (Tanjugl. Drugi dan posvetovanja zdravstvenih delavcev Jugoslavije v Tuzli je predstavnica centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije Bogdan-ka Stanojevič prebrala referat o »Vlogi zdravstvenih delavcev v zdravstvenem izobraževanju ljudstva«. V razpravo je poseglo več zdravnikov, med njimi tudi predsednik centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije dr. Pavle Gregorič. Poudaril je dosedanje sodelovanje te organizacije v zdravstvenem izobraževanju in se zavzel za še tesnejše sodelovanje s prosvetnimi delavci. V Sloveniji je vpisanih nad 6J milijarde Podatki službe družbenega knjigovodstva z dne 25. oktobra LJUBLJANA, 26. okt. — Po podatkih službe družbenega knjigovodstva pri Narodni banki SFRJ je bilo v Sloveniji do 25. oktobra vpisano 6.307.892.C00 dinarjev ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja. Pri tem je 2283 organizacij in skupnosti vpisalo 2.330,921.000 din. 453.676 delavcev in uslužbencev 3.277.277.000 dinarjev, 77.440 kmetov 254,501.000 dinarjev in ostale kategorije občanov skupaj 445.193.000 dinarjev. V celjskem okraju so do tega dne vpisali skupno 835.344.000 dinarjev, pri čemer je 375 organizacij in skupnosti prispevalo 286 milijonov 91.000 dinarjev, 62.816 delavcev in uslužbencev 433.200.000 dinarjev, 15.382 kmetov 52,928.000 dinarjev in ostali 63.125 dinarjev. V okraju Koper so skupno vpisali 649,946.000 dinarjev, in sicer je 247 organizacij in skupnosti vpisalo 111,634.000 dinarjev, 56.524 delavcev in uslužbencev 414 milijonov 961 tisoč dinarjev. .10.708 kmetov 38,111.000 dinarjev in ostali 85,240.000 dinarjev. Tretjina Slovencev v tečaje za prvo pomoč LJUBLJANA, 26. okt. (Tanjug). Danes se je pri republiškem centru za prvo pomoč na glavnem odboru Rdečega križa Slovenije v Ljubljani začel seminar zdravnikov, ki bodo vodili v kratkem ustanovljene okrajne in občinske centre prve pomoči. Okrog 60 udeležencev seminarja bo predvsem obravnavalo širok program tečajev prve pomoči, pri čemer računajo, da se bo v naslednjih dveh letih naučilo nuditi prvo pomoč v 20-umih tečajih okoli 33 odstotkov prebivalstva Slovenije. Sprejemi in obiski BEOGRAD — V Beograd se je ' ( vrnila jugoslov. delegacija, ki se je i od 14. do 25. okt. v Tunisu udeleževala zasedanja jugoslovansko-tum-ške mešane komisije za pospeše-■ van.in sodelovanja med Jugoslavijo in Tunizijo. Na tem zasedanju so razen vrste dokumentov s področja medsebojnih odnosov podpisali tudi dokument o povečanju blagovne menjave. BEOGRAD — Sinoči je odpotovala iz Jugoslavije delegacija češkoslovaškega odbora branilcev miru, ki se je kot gost Jugoslovan-. .i »ke lige ga mir, neodvisnost, in D.'iO SKtl^no V> senega 3 mi- ! er.^onravr.ost narodov mudila v lija rde -33.9,959.000 dinarjev. I naži de??!i nd J5- do 25- ok^ba rvi 11-7- . .. I m obiskala Beograd, Zagreb. Ljub- Od tega je 1.17o organizacij \ ii~.no, K-ssvjovac. Dubrovnik in in skupnost: vpisalo 1 milč- 1 Ucvi Sad. lardo 401.525.000 dinarjev. ^20GP-A°. ~ N" P°y«wio ck > i se mudi .v nasi deželi študij- -2-5.174 dctfevcev in usjužben- • ^ka delegacija CK KP Italiie, ki cev 1.7dfcos»090 dinarjev ! !? voi?jL Brento Feggio. in -r»o . ' _______ i cl?n CK KP Italije in nače.mik I5.5-o kmetov 48.2^8.000 dl- j Fknr omske sekcije v direkciji KP narjev in ostali 214.138 006 i itrilje. (Tnsrjev • ?:TO??AD —. Delegacija sindi V mariborskem okraju so vpisali 1.452,642.000 dinarjev, od tega 436 organizacij in skupnosti 531,671.000 dinarjev, 308.562 delavcev :n uslužbencev 723,047.000 dinarjev. 35.752 kmetov 115.234.000 d4 narjev in ostali 82 690 noo d; narjev. Pisma bralcev V ljubljanskem okraju je kata delavcev tekstilne, oblačilne in usnjarske industrije DR Nemčije. ki jo vodi podpredsednik rentranega odbora Erich Geier. se mudi v Jugoslaviji na obisku pri c*-,,:,---.*., delavcev industrije in rudarstva . ZAGREB — Delegacija novinarjev DR Nemčije, ki se mudi v "aši deželi kot gost Zveze novinarjev Jugoslavije, je obiskala v Za-.r---.v,., nr-v-j revolucije, uredništvo »Vjesnika«, moderno galerijo in I študentski center. PETER MOZOLEC FUNKCIONALNO STANOVANJE Ilustrira MARJAN BREGAR -■Š-7VJ A/O /l/-PET Z&č-O TO 7 t(y p-oč-r/(kpqč- /- /čerej z. aj; o /'-ge tc. e7 //v- -rez . OVAži~r~tž/-kih vrstah nad 10.000 članov pionirskih in mladinskih desetin. Pri opravljanju požarnovarnostne službe so vse enote gasilskih organizacij intervenirale v zadnjih petih letih 5798 krat. S hitrim posredovanjem so obvarovale neposredno ogrožene vrednosti za več kot 12 milijard dinarjev, vtem ko bi bila posredna škoda še neprimerno večja, saj je požar ogrožal cele indu-sirijske komplekse, kot na pri- Na kratko POSLOVNO ZDRUŽENJE HOTELIRJEV — BEOGRAD. Predstavniki hotelskih organizacij so na sestanku sveta za gostinstvo zvezne gospodarske zbornice postavili komisijo. Ki bo izvedla priprave za ustanovitev poslovnega združenja hotelskih organ.,:acij v Jugoslaviji. GRADBENIKI NA KVARNERSKI RIVIERI — REKA. Na najlepših krajih ob obali in na otokih kvarnerske riviere so začeli graditi številne turistične' objekte, za katere je bilo odobreno 3 milijarde 850 milijonov dinarjev kreditov. Razen vodovoda in kopališč bodo zgradili tudi sodobne hotele :n turistična naselja s skupaj 1500 posteljami. KVALIFIKACIJA DELAVCEV S KOSMETA — PRI-ŠTINA. Letos je pokrajinski zavod za zaposlovanje omogočil kvalifikacijo 1000 delavcem. V letošnjih prvih sedmih mesecih se je zaposlilo drugod po državi okrog 6000 delavcev s Kosmeta, v zadnjih 3 letih pa skupno okoli 13 tisoč 500 delavcev. KONFERENCA O TALASOTERAPIJI — OPATIJA. Okob petdeset strokovnjakov za talasoterapijo iz Jugoslavije, Češkoslovaške. Avstrije, Italije, Švice in ZR Nemčije se je zbralo v Opatiji na dvodnevni posvet o klimatskem zdravljenju ter o vlogi medicine v turizmu. SESTANEK KOMISIJE ZA GEOGRAFIJO — LJUBLJANA. Na institutu za geografijo se je sestala komisija za geografijo prebivalstva, ki deluje v sklopu Zveze geografskih društev Jugoslavije. Obravnavali so priprave na izdelavo perspektivnega delovnega programa komisije in pa izbor kartografskega gradiva za mednarodni geografski kongres v Londonu. mer kombinata lesne industrije v Logatcu in Cerknici, tovarno Sava v Kranju, več kompleksov v tekstilni industriji, kakor tudi večje stanovanjske komplekse in skladišča ter objekte na kmetijskih posestvih. Pri delu za aktivnejše društveno življenje, za dosego popolne enotnosti vseh organizacij in služb kakor tudi pri delu za formiranje in delovanje ženskih enot pa smo imeli določene neuspehe, kar velja zlasti za mestna središča. Ti neuspehi so bili v mnogočem tudi posledica različnih koncepcij o potrebnosti in nadaljnji vlogi gasilske organizacije v naši družbi, predvsem še prostovoljnih gasilskih organizacij. To vprašanje pa' smo s sodelovanjem predsedstva SZDL Slovenije letos razčistili in na četrtem plenumu Zveze tudi že sprejeli ustrezne sklepe, ki nam omogočajo, da z izpolnjeno nalogo o združitve stopimo pred V. kongres. VPRAŠANJE: Kako so novi koncept o združitvi sprejele osnovne gasilske organizacije in občinske gasilske zveze? ODGOVOR: O novem konceptu združitve so razpravljale prav vse gasilske organizacije ob množični udeležbi članstva. Sklicani so bili izredni občni zbori občinskih gasilskih zvez in širša posvetovanja v Mariboru in Ljubljani. Združitev je bila tudi predmet razprav ob raz-niih prosila vali, tekmovanjih in ob številnih drugih priložnostih, tako da je bila dejansko konsultirana večina našega članstva. Vsepovsod je bilo ugotovljeno, da je tak koncept že skrajna nujnost in je bil zato z zadovoljstvom sprejet kljub nekaterim nejasnostim. Te pa so bile pozneje razčiščene v korist združitvi vseh prizadevanj za hitrejšo vključitev gasilstva v družbeno dejavnost s točno določenimi obveznostm: in pristojnostmi, še posebej pc-zitivno pa je bilo sprejeto stališče, da naj se dejavnost osnovnih organizacij odvija zno traj krajevnih razmer z naj-večjo možno notranjo avtonomijo, ki jo urejajo statuti osnovnih organizacij in društev. Pri tem je bila izražena želja, da se tudi društvena dejavnost razvija v skladu s potrebami članstva v okviru krajevnih skupnosti. VPRAŠANJE: Kakšna je dejanska materialna osnova gasilske službe? ODGOVOR: Predvsem naj povem, da fiinanciranje gasilskih potreb pri nas še ni urejeno, čeprav -je bil s formiranjem gasilskega sklada storjen določen napredek. Zal pa se ne izvaja določilo temeljnega zakona r* varstvu pred požari, da se v sklad steka tudi 2% od dohodnine, zaradi česar smo samo v Sloveniji izgubili letno okrog 100 milijonov dinarjev. Gasilska služba je javna služba, k j, mora imeti stalen vir sredstev in katerega ji je treba tudi zagotoviti! V Sloveniji smo ob pomoči požarno-varnostne komisije pri Izvršnem svetu in z velikim razumevanjem Zavarovalne skupnosti ter posameznih zavarovalnic uspeli v mi-nulem obdobju zgraditi sodobne gasilske centre v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Ce-iju, Kopru in Novem mestu. V pripravi so še centri v Novi Gorici in Trbovljah. V te objekte je bilo investiranih več kot 1 milijardo dinarjev. Uspešno je bil realiziran tudi program nabave specialnih gasilskih prevoznih sredstev. Zelo pereče pa je vprašanje proizvodnje gasilske opreme, zlasti še motornih brizgaln in opreme za osebno zaščito gasilcev. Vsa prizadevanja okrog tega niso bila uspešna čeprav smo s tem problemom seznanili vse republiške forume. Zdaj smo v položaju, da ima mo več kot polovico motornega parka brizgaln praktično neuporabnega, saj je v povprečju ta oprema stara že več kot 30 let. VPRAŠANJE: Kakšne predloge ste pripravili za V. kongres in kaj pričakujete od njega? \ ODGOVOR: Za V. kongres ! smo pripravili več dokumentov, ki naj trajneje uredijo vrsto problemov. Med najpomembnejšimi bo vsekakor predlog novega statuta Gasil ske zveze Slovenije, ki uveljavlja nova ustavna načela v naši organizaciji in omogoča združitev vseh gasilskih or ganizacij, zavodov in služb v enotno organizacijo. Kongresu nameravamo predložiti tudi prediog o novem načinu ureditve strokovnega napredovanja in prediog v zvezd s članarino, da bi zgradili za slovenske gasilce primeren počitniški dom. Od V. kopgresa pričakm-jem. da bo v celoti sprejel združitev in omogočil normalen razvoj gasilske organizacije. EDA KOMAVLI MILAN MAVER VZGOJA KADROV- k * /rCtj i Mnenje in kritika Rešitev, ki povzroča probleme Ali je smotrno pavšalno ocenjevati, kdo ima preveč in kdo premalo stanovanjskega prostora, kot so to storili na Ravnah? Pred dnevi ie občinska skupščina v Ravnah sprejela odlok o posebnih obveznostih nosilcev stanovanjske pravice v stanovanjih družbene lastnine. Vsekakor ie nesporna pravica vsake občinske skupščine, da vodi na svoiem področju takšho stanovanjsko politiko, ki naibolje ustreza njenim ooaoiem. Ravenska občinska skupščina se ie odločila za kategorizacijo upravičencev stanovanj, oziroma ie precizirala, katera stanovanja ie mogoče smatrati ko! smotrno izkoriščena. Pri tem vei.ia omeniti, da ie upoštevala pogoje, ki jih postavljajo vse komisije, kadar stanovania razdeljujejo prosilcem. Na prvi pogled se zdi odlok povsem v redu. celo revoluci onaren je v nekem smislu Toda, če se podrobneje zami tlimo v pos‘ed:h ni poročila. Poročila pa se je domača hči v tujem '-~aju. Ker je doštudirala, želi nazaj v svoj kraj. Kaj e bolj normalnega kot da si želi, ker drugače ne kaže, pre-arodki stanov'"? ‘ ako stisko tako, da pride stanovat z m~ žem (in morda tudi že z otrokom) k - "tršem. Hoče se vrniti »domov«. Ali ni v tej želji zahteva po določeni pravični rešitvi? Ce je družina n. pr. petnajst let plačevala najemnino za stanovanje, je plačala že tudi lep delež amortizacije.« Seveda, če se v vse te probleme ne zamislimo, potem si pač lahko površno predstavljamo, da se lahko ljudje preseljujejo in selijo šem ter tja, ker pač pri tem menjavajo samo stanovanja, ne pa tudi neke svoje vrednote. Ravenski odlok »pravičnosti« torej problemov ne rešuje. Nasprotno, zdi se, da jih brez potrebe ustvarja. Posebno v občini, kjer stanovanjska stiska ni izredno kritična in kjer tud: niso množični in tako problematični primeri nepravilnega zasedanja stanovanj. Slej ko prej sledi iz razprave o tem vprašanju samo en zaključek: tud; če je trenutno manj denarja za stanovanja, ostane samo ena naloga. In ta je: zgraditi toliko družinskih in samskih stanovanj, da se skrči število prosilcev na normalni minimum. Vse drugo lahko vodi samo k novim komplikacijam in nezaželenim por' 'cam znotraj lokalnih skupnosti. D. VRESNIK Novi pravilniki o sanitarni neoporečnosti živil nadomestke, čaje, dišave, kakav in aditive, sledili pa jim bodo še ostali pravilniki za najvažnejše vrste živil. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bila kontrola sanitarnih kakovosti živil izključno domena sanitarnih inšpektorjev. Na seminarju v Portorožu pa so sklenili, da bodo odslej tudi tržni inšpektorji lahko sistematično obravnavali kakovost živil. V ta namen so poslušali na seminarju celo vrsto predavanj, ki so jih vodili strokovnjaki na področju posameznih vrst živil. Da se bodo tržni inšpektorji le bolje spoznali z raznimi tehnološkimi sredstvi in načini predelave živil, bo zvezni tržni inšpektorat organiziral še vrsto dodatnih predavanj. Doslednejše in strožje točkovanje, ki so ga uvedli novi pravilniki in izboljšanje tržnega in sanitarnega nadzorstva nam zagotavljajo, da bodo napake na tem področju st rože kaznovali in jih bo zato vse manj. A. 2. Pred dnevi se je v Portorožu končal seminar sanitarnih delavcev, ki ga je organiziral zvezni sanitarni inšpektorat SFRJ. Ta seminar je bil prvi te vrste, sledili pa mu bodo tudi seminarji v ostalih republikah. Sanitarni in tržni inšpektorji, ki so se seminarja udeležili so prejeli navodila za skupno in načelno izvajanje novih predpisov o kakovosti jn higienski vrednosti živil. Ker sta se tehnologija predelave živil in zahteve po boljši kvaliteti živil v zadnjih letih močno dvignili, dosedanji temeljni zakon o zdravstvenem nadzorstvu živil ni več ustrezal. Zato so bili novi prar vilniki o kakovosti in higienski neoporečnosti živil zelo nujni. Prav tako je bilo potrebno ustaliti tudi proizvodne specifikacije za tiste vrste živil, ki doslej niso imele svojih pravilnikov. Zato so že avgusta letos izšli štirje novi pravilniki za alkoholne pijače in umetne osvežilne pijače, za žita, moko, kruh. pravilnik za mast (maščobe in olja) in pravilnik za kavo, kavne Obrti ustrezno mesto v planu Svet za napredek obrti in komunalnega gospodarstva pri republiški gospodarski zbornici je nedavno obravnaval problematiko obrti in ko-•munalnega gospodarstva v zvezi s pripravami za republiški družbeni plan. Po prvih osnutkih za ta plan, ki jih je izdelal Zavod za gospodarsko planiranje SRS, naj bi bilo predvideno povečanje vrednostnega obsega obrtnih storitev v letu 1964 za okoli 8,4% ob komaj 2,8% povečanju investicij in. ^ob nespremenjenem številu zaposlenih. Svet je izrazil mnenje, da omenjeno povečanje nikakor ne zagotavlja obrni tistega razvoja, ki je spričo čedalje večjega zaostajanja te panoge v primerjavi s. ostalimi vejami gospodarstva neobhodno potrebno. Svet je izrazil tudi kritične pripombe glede planiranja komunalne dejavnosti, ker se ne strinja s tem, da naj bi bila ta panoga ponovno uvrščena v planu med poglavje o družbenem standardu, namesto med gospodarske dejavnosti. Svet je sklenil, da bo predložil vprašanje nadaljnjega razvoja obrti in komunalne dejavnosti v obravnavanje upravnemu odboru republiške gospodarske zbornice. Znatno povečan tranzitni promet Reke V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je tranzitni promet reškega luškega bazena dosegel že 1,607.000 ton, kar je za skoraj 100.000 ton več kakor lani vse leto oziroma za 650.000 ton več kakor v prvih treh četrtletjih preteklega leta. Delež tranzita v skupnem prometu luškega bazena je zdaj dosegel že 40%. Na prvem mestu v tranzitnem prometu je letos blago iz Češkoslovaške, ki ga je šlo čez Reko 735.000 ton, kar je trikrat več kakor lani v devetih mesecih. Promet madžarskega blaga se je podvojil na 492.000 ten, medtem ko je Avstrija dala 409.000 ton prometa. Na ostale podonavske države odpade 21.000 ton. K povečanju tranzitnega prometa je mnogo pripomogla tud!; zgraditev velikega mehaniziranega žitnega silosa, ki je pritegnil znatne količine tranzitnega prometa žita. Nove zmogljivosti za proizvodnjo feroziitin Tovarna elektrod in feroziitin v Šibeniku, ki obstaja že 60 let, gradi nov obrat za proizvodnjo feroziitin, ki bo dokončan sredi prihodnjega ieta. V ta namen so zgradili novo industrijsko dvorano, kjer že montirajo sodobne električne pee1.. Novi obrat bo omogočil povečanje proizvodnje feroziitin za okrog 30.000 ton letno v vrednosti nad pet milijard din. S tem se bo proizvor.lnja več kakor podvojila. Zadnja se je gibala okrog 24.000 ton, predvsem feromangana in si-likomangana. Do Kidričevega z 220.000 volii Staino naraščanje potrošnje električne energije v Hrvatski in Sloveniji terja razširitev zagrebške transformatorske postaje Mraclin s postavitvijo drugega transformatorja za 150.000 kVA. Pa postavitvi tega transformatorja bo mogoče na daljnovodih Jajce —Zagreb in Zagreb—Kidričevo preiti od sedanjih 110.000 na 220.000 voltov, ker sta oba daljnovoda že grajena za tako napetost. Za opremo, montažo in gradbena dela bo investitor »Elektroprencs« iz Zagreba zagotovil potrebna sredstva v višini 950 milijonov d'in. Investitor je že v pogajanjih za dobavo opreme, ki jo bo v glavnem izdelala domača industrija. Postavitev drugega transformatorja oo omogočila prenos večjih količin električne energije za potrebe velikih industrijskih potrošnikov v zahodnem delu Hrvatske in v Sloveniji. Uspešna integracijska gibanja v Biii Na nedavnih političnih posvetovanjih v Bosni in Hercegovini, zlasti v republiški skupščini in na VIII. plenumu CZ ZK BiH so zelo pozitivno ocen-li dosedanja integracijska g_ba-nja v gospodarstvu te republike, ki predstavljajo sol.dno osnovo za nadaljnja sodelovanja med podjetji v tej repuD-liki kakor tudi izven te republike. Ze lam so se združili srednjebosanski premogovniki Kakanj, Breza in Zenica, ki zdaj dobro poslujejo. V tuzlanskem bazenu je prišlo do najobšimejše združitve oziroma ustanovitve rudar-sko-kemičnega kombinata, ki ga sestavljajo premogovnik Kreka, kombinat kemične industrije v Lukavcu in solarna z rudnikom soh v Tušnju. Sedem tovarn strojne industrije je 'Ustanovilo poslovno združenje zaradi skupnega nasto-pa na zunanjem trgu, smotrnejšega razvoja in Specializacije. To združenje se zdaj pogaja z ostalima dvema združenjima strojne indusi; V je v državi zaradi tesnejšega sodelovanja in delitve dela. V Sarajevu pa je prišlo do pripojitve tovarne karoserij »Pionir«, tovarne vazgonov »Miškin Cmi« in tovarne koles »Lasta« podjetju »Pretiš«. Demokratična pot v socializem Nennijev govor no kongresu Italijanske socialistične stranke V navzočnosti okrog 700 delegatov, številnih opazovalcev in delegacij iz tujine, predstavnikov italijanskih demokratskih političnih strank in diplomatskega zbora se je v petek slovesno začel 35. kongres Italijanske socialistične stranke. Pozdravne besede ie spregovoril župan mesta Rima Gluaca della Porta. Nato ie podal politični referat generalni sekretar stranke Pietro Nenni. Nenni je ves svoj govor posvetil razčlenitvi italijanskega političnega razvoja. Poudaril je nujnost, da se socialista pogovore s Krščansko demokratsko stranko in drugimi silam: levega centra. Glede na bližnja pogajanja o ustanovitvi nove vlade levega centra je Nenni dejal, da je kongres izredno pomemben prav zategadelj, ker naj bi sprejel sklepe, na podlagi katerih bodo že v prihodnjih 15 dneh razpravljal: o .ureditvi italijanske politične krize. Kakor je dejal, gre za docela politično odločitev o podpori demokrat-sko-buržoazni vladi oziroma sodelovanju v takšni vladi, ki pokaže pripravljenost, da v določenem položaju uresniči demokratične in socialne reforme. Nenni je potem analiziral italijanski politični položaj, rekoč, da je zanj značilno ravnotežje med političnimi in razrednimi silami. To po njegovih mislih kar se da zmanjšuje možnost političnih presenečenj. V Italiji se dandanes razvija demokratična pot v socializem v pravem po- menu te besede. To pomeni družbeno evolucijo, v kater imajo socialisti In delavski razred za cilj nove zmage z nenehnim razširjanjem njihove prisotnosti in vpliva na političnem, sindikalnem in kulturnem področju. Demokratične poti k socializmu socialisti ne jemljejo kot taktiko. Zato smo — je dodal Nenni — opustili teorijo o oblasti, ki smo jo prej zastopali pod vplivom oktobrske revolucije,' enega največjih dogodkov v človeški zgodovini, ki pa po naše-m mnenju ne more biti kalup v deželah s povsem drugačnimi razmerami in tradicijami. »Sami moramo poiskati našo pot in uresničiti prihod delavcev na oblast,« je rekel Nenni. Italijanski socialistični voditelj je potem govoril o sedanjem gospodarskem razvoju v Italiji, nato pa o sedanji neučinkoviti strukturi državne uprave. Govoril je tudi o vrsti drugih problemov in opozoril na konkretne predloge Socialistične stranke za sanacijo gospodarskega položaja in za rešitev perečih socialnih problemov dežele. Med drugim je zahteval reformo državne uprave, reformo šolstva in davčnega sistema kakor tudi socialnega zavarovanja ter ureditev kmetijskega problema. Kar zadeva mednarodno problematiko, je generalni sekretar Socialistične stranke poudaril, da sedanji položaj omogoča rešiti poglavitne probleme — ublažitev napetosti in utrditev miru — izven tradicionalnih shem. V takšnem položaju mora italijanska zunanja politika obravnavati svetoVne dogodke s političnega. ne pa z vojaškega vidika. Zdaj je postalo možno delovati tako znotraj kakor iz ven blokov za »miljenje napetosti, za razorožitev in za mir na svetu. Nenni je nadalje poudaril, da sodelovanje socialistov s krščanskimi demokrati ne pomeni splošne politične zveze, ampak samo etapo v organiziranju moderne države. Za splošno politično zvezo — je pripomnil — sploh ni ideoloških pogojev kakor tudi ne soglasja o končnih ciljih, ki so za Socialistično stranko socialistični. Gre samo za- spo-j razum, omejen na določene 1 gospodarske, socialne in po-Ii-1 tične cilje, ki jih hočemo doseči. Nadalje se je Nenni dotaknil dejstva, da so komunisti izključeni iz sedanje politične kombinacije, rekoč, da meje, ki jih je začrtal levi center, ne pomenijo diskriminacije. Velika pričakovanja in upi o enotni delavski stranki — je poudaril Nenni — se dado uresničiti samo v razredni in demokratični ter humanistični stranki, ki bi ostvarila sintezo med socializmom in demokracijo ter svobodo. Na koncu je Nenni dejal, da je nujno treba preprečit: vsak poskus desničarskega re-vanšizma in okrepiti demokratične pozicije v Italiji. »To je naša dolžnost in naloga, ki jo bomo krepko in odločno uresničili.« (TANJUG) MANJA Samo nikar stopiti Pa nogo . . . »Die Welt«, Hamburg »MONTANA« - ŽALEC razpisuje prosto delovno mesto obratnega električarja za proizvodni obrat v Zaloški gorici POGOJI: kvalificiran obratni električar z najmanj enoletno prakso v proizvodnem obratu. Nastop službe je mogoč takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje v bližini obrata ni zagotovljeno, je pa priskrbljeno samsko stanovanje v Libojah ali Zabu-kovci. 10064 Elektro strojno podjetje »TIKI« - Ljubljana, Aleševčeva ul. sprejme takoj polkvalificiranega KURJAČA za centralno kurjavo 3 DELAVCE • DELAVKE za priučitev v kontrolni službi Interesenti naj se osebno zglasijo v splošnem sektorju podjetja. 10062 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju teEmika. LJUBLJANA, KAMNIŠKA 25 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: KALKULANTA za dela na kalkulacijah — pogoj: tehnik strojne ali gradbene stroke z daljšo prakso SAMOSTOJNEGA KORESPONDENTA za splošno korespondenco — pogoj: obvezno znanje strojepisja in srbohrvaščine STROJNEGA TEHNIKA za pripravo dela v gradbeni montaži — pogoj: tehnična srednja šola s prakso TESARSKEGA DELOVODJO — pogoj: delovodska šola z najmanj 5 leti prakse na samostoj. vodenju delovišča VK DELAVCA, veščega vseh del na univerzalnem rez-kalnem stroju za obdelavo kovin KV ZIDARJA za gradbeno grupo KV PLESKARJA za gradbeno grupo KV VODOVODNEGA INŠTALATERJA IZPRAŠANEGA KURJAČ A za centralno kurjavo KV STRUGARJA 5 KV KLJUČAVNIČARJEV 3 KV KLEPARJE 10 NK DELAVCEV za priučitev v delavnica.. Pismene in osebne ponudbe v upravo podjetja. Stanovanja niso zagotovljena. 10073 Reorganizacija romunske vlade BUKAREŠTVA, 26. oktobra (Tanjug). V Bukarešti so objavili sporočilo o reor ganizaciji romunske vlade, o uvedbi dveh novih podpredsednikov ministrskega sveta in preosnovi dosedanjega ministrstva za metalurgijo in strojno industrijo v dve posebni ministrstvi- Dosedanji minister za zunanjo trgovino Gogu Raduleseu in minister za metalurgijo in strojno industrijo Konstantin Tu-zu sta bila imenovana za podpredsednika ministrskega sveta. Novi minister za metalurgijo je Ion Marine-scu, prejšnji načelnik oddelka za čmo metalurgijo v razpuščenem ministrstvu, minister za strojno industrijo pa Georglie Radoi, bivši načelnik oddelka za strojno industrijo v prejšnjem ministrstvu. Minister za zunanjo trgovino je Victor Ionescu, eden sedanjih pomočnikov ministra za zunanjo trgovino. Romunska vlada ima zdai razen predsednika in prvega podpredsednika sedem podpredsednikov ministrskega sveta, 17 ministrov, tri predsednike odborov oziroma svetov na stopnji ministrov. Notranji minister in predsednik odbora za državni plan sta hkrati tudi podpredsednika vlade. Francija išče poti do Azije Močnejša diplomatska in ekonomska ekspanzija na Daljni vzhod V diplomatskih krogih Jugovzhodne Azije ocenjujejo v zadnjem času čedalje pogostnejše obiske in turneje francoskih politikov, diplomatov in poslovnih ljudi po državah Daljnega vzhoda kot eno prvih znamenj nove francoske politike do doslej -zapostavljenega azi iškega področja«. Diplomati izražajo mnenje, da je program, ki so ga pripravili v Quai d‘Orsa-yu, zelo skrbno izbral azijske države, saj je razen tra-dicionanlnih upošteval še LR Kitajsko, Iran. Indijo in še nekatere druge, kjer je bil francoski vpliv doslej kar najmanjši. Poglavitno vprašanje. ki se v zvezi s tem zastavlja, je. kaj namerava Pariz ponuditi svojim morebitnim novim partnerjem. Po neki jdokaj razširjeni verziji tako imenovani anti-amerikanizem degofovske politike ni. bistvena komponenta francoskega prodora na to področje. Veliko verjetnejša je hipoteza, da bi Francija rada izkoristila priložnost, ki je nastala v tem dolu sveta zaradi »sterilne in nespretne protikomunistične politike« ZDA. To mnenje potrjuje tudi na£in, kako sondirajo azijsko področje (obisk gospodarske delegacije pod vodstvom nekdanjega diplomata v Združenih narodih Picota v LR Kitajski in zasebno potovanje »na visoki ravni« nekdanjega predsednika francoske vlade Edgarja Faura). Hkrati so okrepili propagandno verzijo, da so »Francozi edini od vseh evropstuh držav zmožni razumeti LR Kitajsko in- mene sodobne orob'eme. celo v sk’adu z ideološkim Jpopadom z ZSSR«, j Glede antiamerikanizma opazovalci izjavljajo, da hi Francija nedvomno rada izkoristila vse slabosti sedanjih in prejšnjih vlad v Aziji, slabosti, ki so jih poročila raznih senatnih in kongresnih pododborov čestokrat ugotavljala in obravnavala. Splošno mnenje je, da pripravlja Francija vzporedno z diplomatskimi potezami tudi močnejšo ekonomsko ekspanzijo. Po nekaterih vesteh so francoski poslovni krogi hkrati z izpolnjevanjem določenega programa v Afriki pripravljeni ob ugodnih pogojih veliko več investirat: tudi v Azijo. Mogoče je, da bi Francija podelila svoje kredite oziroma ekonomsko in tehnično pomoč predvsem tistim državam, ki bi utegnile priti v neugoden položaj zaradi zmanjšane kvote ameriške ekonomske pomoči v naslednjih letih. V zvezi s tem omenjajo tudi možnost francosko - ja-, ponskih aranžmajev spričo povečanega zanimanja Tokia za tesnejše trgovinske in druge stike z vsemi azijskimi državami. (TANJTJO) SEGNI V TRSTU — Predsednik italijanske republike je v letu dni že tretjič obiskal Trst. V soboto dopoldne se je udeležil svečanosti na univerzi ob pri-ložnosti 25-letnice njenega obstoja. Izročili so mu diplomo častnega doktorji političnih ved. — Foto: M. Magajna Kuvajtski krediti arabskim državam Kuvajt postaja čedalje po-membnejši činitelj, kar zadeva politiko financiranja arabsk'h držav. V dveh letih, odkar obstaja kuvajtski sklad za pomoč arabskim državam, so odobrili za 64.5 milijona kuvajtsleih dinarjev oziroma za več kot 180 milijonov dolarjev skupnih kreditov. Največ teh kreditov je dobil Irak, in sicer okrog 98 milijonov dolarjev, potem pa si sledijo Sirija s približ no 42 milijoni dolarjev, Sudan z nekako 21 milijoni do. larjev za gradnjo poti in drugih komunikacij, Jordan z okrog 20 milijoni dolarjev za realizacijo velikega namakalnega sistema Jarmuk itd. Več posebnih kuvajtskih komisij je obiskalo tudi druge arabske države in se razgovarjalo o možnostih za kreditiranje važnejših gospodarskih objektov. Podlaga velikega kuvajtskega bogastva je petrolej. Kuvajt je četrti proizvajalec petroleja in nafte na svetu in druga država na seznamu izvoznikov te dragocene tekočine. Pred dvanajstimi leti so v Kuvajtu proizvedli 27 milijonov ton petroleja, lani pa so ga načrpali že 92 milijonov ton. Kuvajtske rezerve nafte so praktično največje na svetu. Pričakujejo, da bodo leta 1975 načrpali več kot 220 milijonov ton nafte na leto, kolikor proizvedejo zdaj vse države Bližnjega vzhoda skupaj. (TANJUG) S POTI PO KABItlJI (IV.) V, .Ms P OD NAŠEGA STA AL2IR, oktobra. — Pet kilometrov od Tizi Uzuja, povsem blizu zadnje straže ANP (Nacionalna ljudska armada), ki je skrbno pregledala naše prepustnice za svoboano giuanje po Kabiliji, smo , srečali patrolo Ei Hadžovih enot. Ugotovili smo, da so enote redne vojske samo v večjih mestih, kamor so nedavno vkorakale, medtem ko so se disidentske enote El Hadža umaknile v trikot med Tizi Uzujem, Micheletom in Azazgo. Vse to ozemlje je praktično v njihovih rokah. Od tod patruljirajo njihove posamezne enote in od časa do časa streljajo na vojake ANp. Mimo nas so hitele druga drugi podobne slike sivih planin. Strma vijugasta cesta se je nenehno vzpenjala. Na pobočjih so rasla srebmkasta debla oljk, fig in aloj, ki so se že odele v rdečkaste jesenske barve. V dallavi je bilo videti velike kaktuse z rumenkastimi in oranžnimi lisami zrelih plodov. Vasi — orlova gnezda — so bile prilepljene na vrhove in strma planinska pobočja. Fort National, kraj na prevladujočem kamnitem vrhu, ki so ga nekateri Alžirci v skladu z nedavnimi dogodki preimenovali v »Fort Regional«, učinkuje kot prava trdnjava s kamnitimi vrati, na katerih piše na eni strani »Besedo ljudstvu!«, na drugi pa »Dol z diktaturo!« Tod sta še nedavno Alt Ahmed in IX El Hadž sklicala zborovanje in pozvala ljudstvo v boj proti predsedniku Ben Beli in sedanji vladi. Glavna uli- J#§" L N E G A DOPISNIKA ca, ki povezuje dvoje mestnih vrat* je bila polna tovornih^-!/ in osebnih avtomobilov In ljudi, ki so ob sončnem zahodu prišli na ulice, da bi se porazgovorili ' in zvedeli novice. Srečali smo nekaj vojaških tovornjakov in tu in tam kakega vojaka. Življenje se jje razvijalo povsem normalno. Na pročelje neke hiše sta dva vojaka lepila plakat z risbo: bil je to razglas štaba enot ANP. Utrujeni zaradi vožnje po vijugasti cesti, smo komaj čakali, da smo prispeli do drugega prevladujočega vrha, na katerem je zgrajeno mestece Michelet. še nedavno sta Ait Ahmed in El Hadž imela tukaj svoj glavni štab. Tod živi tudi Ahmedova družina, ena najbogatejših v tem kraju. Tu se je nekdanji poslanec Ait Ahmed pred pičlima dvema mesecema umaknil v eno izmed vil in začel svoj aktivni, najprej politični, odpor proti predsedniku Ben Beli. Vsakih petnajst dni je natisnil po en letak, v katerem je kritiziral in napadal ‘vse vladne akcije in ukrepe, dokler se ni končno, ko je dobil oboroženo podporo nekdanjega poveljnika VII. vojne oblasti El Hadža, skupaj z njim odkrito uprl. Svoj upor je naznanil 29. septembra letos. Niti v Micheletu niti v drugih krajih, skozi katere smo se peljali, ni bilo opaziti veliko vojakov. Del enot, ki so prispele sem po vladnem ukazu, je že odšel v boj na maroško mejo. Preostali vojaki se strogo držijo vladnega ukaza, da ne smejo uporabljati sile. Samo v skraj- ni potrebi, kadar gre za, nujno obrambo, smejo uporabiti orožje, sicer pa se morajo ogibati slehernemu spopadu, pridobiti si morajo zaupanje ljudstva in borcev, ki so se zatekli v planine. Tako je na primer nedavno neka enota AinP nedaleč od Fort Nationala zaustavila tovornjak VII. vojne oblasti, V katerem je bilo 35 El Hadžovih vojakov, vendar jih je takoj nato pustila, da so nadaljevali svojo pot. Druga stran ne ravna tako. Na ozemlju, ki ga zasedajo vojaki El Hadža, patrole nadzirajo promet, zaustavljajo tovornjake in avtomobile, aretirajo voditelje FLN in streljajo na patrole ANP. Ni dolgo tega, kar so ujeli štiri voditelje FLN, ki so skupaj potovali po tem področju. El Hadžovi vojaki so na primer ubili predsednika občine Tigzirt, udeleženca osvobodilne vojne od prvih dni, ter nekega inštruktorja FLN iz Meatka. S tem, da je vlada ukazala vojakom, naj mimo vkorakajo v nekaj osrednjih krajev, kjer so bili disidenti, je dosegla psihološki uspeh. Vendar pa menijo nekateri voditelji FLN iz teh krajev, da 'ga politično ni dovolj izrabila- Vzroki so v pomanjkljivem političnem delu, v slabotni aktivnosti FLN, ki v vrsti krajev praktično sploh ne obstaja. Ait Ahmed pa dobro pozna taktiko vlade in njeno odločenost, da se ogne oboroženim spopadom. Dobro ve, da ga ne bodo preganjali in sledili, in še naprej vzdržuje stike z novinarji nekaterih držav, katerih tisk je njegovemu odpadništvu posvetil precej pozornosti. Tako ga je ng primer intervjuvala tudi ameriška televizija. Da druga stran zares ne spoštuje nenapisanega pravila, da ge je treba ogniti oboroženim spopadom, smo se lahko prepričali tudi sami, ko smo se iz Micheleta vžačali v Tizi Uzu. Za hip smo se ustavili na cesti, da bi napravili prostor dvema velikima tovornjakoma ANP, na katerih so bili vojaki s strojnicami. Tovornjaka sta vozila, iz Micheleta v Fort National. Naenkrat smo zagledali, kako se je na precej oddaljenem vzvišenem kraju dvignil steber dima in se hitro razblinil. Zdelo se je, kot da bi kdo dajal signale, da sta iz Micheleta odpeljala dva tovornjaka z vojaki ANP. Vsedli smo se v avto in nadaljevali vožnjo. Ko smo se pripeljali do bližnjega ovinka, smo srečali kmeta, ki nam je razburjen mahal in da.ial znake, naj ustavimo. Ustavili smo se in vprašali, kaj želi. še prei, preden se mu ie posrečilo odgovoriti, so že zasikale krogle, Nana-dena sta bila vojaška kamiona. Al so napadalci streljali v zrak ali pa v ljudi, nismo mogli ugotoviti. Kmet, ki nas je ustavil, se je ves tresel od strahu in takoj se je pognal v jarek. Niže ob cesti je že skril svoje otroke. Šele zdaj nam je pojasnil, da nas je videl in ko je zaslišal streljanje, je pohitel, da bi nas pravočasno ustavil. Ni vedel, niti kdo smo niti kaj. Stokal je in tarnal ter se jezil na ljudi in na vojno. Ko smo se pripeljali v Tizi Uzu, je bilo mesto obsijano od zahajajočega sonca. Po cestah je bilo bučneje kot prvi večer, ko smo pripotovali iz Alžira. Novice o mobilizaciji in o bo i ih na maroški meji so vznemirile tudi njegove nrebivalce. Prve skuoine 'n hitele oroti mobili--oAii^mu centru. (KONEC) D. JANEKOVIC I Sedem dni Multilateralna jedrska sila NATO in »Big lift« Pot sporazumevanja med velesilami Zahoda in Vzhoda ni ne glad/ca ne ravna. Ni dolgo, kar smo ugotovili, da so newyorški razgovori Gromiko-Rusk-Home prinesli le dokaj skromen neposreden uspeh — načelni dogovor. naj vsaj veselje ostane še vnaprej razoroženo. Pred tretjo rundo trojnih pogajanj pa je zrasla zdaj nova. precej grozeča ovira. Sedem članic Atlantskega pakta je obnovilo razgovore o sestavi multilateralnih jedrskih sil NATO. Po tej zamisli — njen oče je bivši ameriški predsednik Eisenhotver. Kennedp pa se je v začetku zelo obotavljal, da bi jo uresničil — naj bi NATO zgradil v skupni lasti petindvajset ladij. Posadka naj bi bila sestavljena iz vseh sodelujočih »natovskih« dežel, vsaka ladja pa bi bila oborožena z osmimi ameriškimi jedrskimi raketami »Po-iaris«. Tudi poveljstvo nad tem ladjevjem in njegovo oborožitvijo nai bi bilo seveda skupno. Eden izmed članov v tej »delniški družbi« bo tudi ZR Nemčija. Tako odpira nedolžni izraz o »skupnem poveljstvu« nemškemu Bundeswehru stranska vrata v jedrsko druščino. Zato je razumljivo, da ni nihče v zahodni aliansi ploskal tako navdušeno obnovljenim razgovorom o jedrskem partner-• stvu v Atlantski zvezi kot prav Bonn. De Gaulle gradi lastno jedrsko orožje in zato odklanja sodelovanje v multilateralni sili. Novi nemški kancler očitno liubez-niveje mežika Washingtonu kot pa Parizu. Američani hočejo kovati železo, dokler je vroče: z multilateralnim jedrskim darilom naj bi podžgali prebujajočo sc liubezen bonske Grcthen, hkrati pa povečali razpoko v francosko-nemškem sodelovanju, katerega sta tako skrbno gojila de Gaulle in nekdanji kancler Adenauer. Jedrskega darila Bonnu pa ne bodo plačali Anglo-američani sclttio iz svojega žepa. Račun naj bi plačalo tudi mlado popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih. Ni mogoče namreč zapreti oči pred upravičeno vznemirjenostjo številnih evropskih dežel, ki iz razlogov katerih pač ni potrebno naštevati, ogorčeno opazujejo, ko kr. r»aa nemška roka k vzvodu za sprožitev jedrske rakete. Sovjetska zveza je v obširnem sporočilu odločno obsodila posredno oborožitev Bundeswehra z jedrskim orožiem ter podčrtala, da bi ta nevaren korak — ki nasprotuje duhu moskovskega sporazuma — moral vplivati negativno na nadaljnja pogajanja za utrditev miru ter za raketno-jedrsko oborožitev. Opozorilo je toliko bolj upravičeno, ker je tudi nedavno zasedanje strokovnjakov NATO in Skupnega trga v zahodnem Berlinu presenetilo svet z disonantnim nezaupanjem v sedanji proces pomiritve m sporazumevanja. Genei an.. e tar Atlantskega pakta Dirlc Stikker je bil najglasnejši v tem zboru skeptikov. Hkrati s pripravami za multilateralno jedrsko silo NATO razpravljajo tudi o morebitnem delnem umiku ameriških čet iz Evrope in morda celo iz posameznih azijskih dežel. Morda gre zares, morda samo za oslabitev grenke pilule o natovski jedrski skupnosti, morda celo samo za pritisk na evropske zaveznike, da povečajo svoje prispevke za stroške Atlantskega pakta spričo grožnje o zmanjšanju ameriških prekomorskih sil. Pred nekaj dnevi so se začeli veliki ameviško-nemški vojaški manevri. Uvod v manevre je bila vaja »big lift«. v leateri so pripeljali Američani po zračnem mostu v triinšestdesetih urah in 20 minutah iz Texasa v Zahodno Nemčijo več kot petnajst tisoč vojakov' druge oklopne divizije z vso opremo. Vaja naj bi potrdila prepričanje o zastarelosti koncepcije, češ da so potrebne številnejše ameriške čete v tujini. Bonn je napadel misel o delnem umiku ameriških sil iz Evrope prav tako glasno, kot je pozdravil multilateralno jedrsko silo NATO. Odločni bonski napad je prisilil Washington k pomirljivim izjavam, da »v bližnji prihodnosti« ne namerava zmanjšati svojih evropskih garnizij. Zdi se. da je bila ena izmed glavnih nalog Deana Ruska pri sedanjih razgovorih s kanclerjevi Erhardom, da potolaži nemškega zaveznika, ki te od vseh strahov najbolj boji — razorožitve. Nastop novega kanclerja Po štirinajstih letih vladavine je Konrad »der Alte« prepustil kanclerski fotelj Ludivigu Erhardu. Vendar ne bi smeli reči, da je hkrati z Adenauerjem izginil iz kanclersice palače tudi njegov duh. Prve izjave novega kanclerja govorijo, da se bo nemški J°~.iček n- ~auuane ul. , odločno premaknil s »francoske« strani na »ameriško« stran. To pa bo za dogleden čas ver-jetno tudi edina res pomembna sprememba v bonski zunanji politiki. Resnici na ljubo moramo priznati, da namigujejo prav Erhardove izjave tudi na njegov nekoliko večji smisel za realnost in elastičnost, kar zadeva odnose med Vzhodom in Zahodom, ter glede na bonsko politiko do vzhodnoevropskih dežel. »Nemški bratje« na Vzhodu v to seveda niso všteti. Erhard se vsaj brezpogojno ne upira kontaktom med Washingtonom in Moskvo, kot se je upiral trdovratni Adenauer, ter obljublja — vsaj obljublja — vso pozornost »postopnemu« zboljšanju odnosov z vzhodnoevropskimi državami. Novi kancler pa je ostal odločno v starih okvirih glede Berlina, odnosov z DR Nemčijo, glede nemške združitve. »Hall-steinove doktrine«, nemških meja, oborožitve ipd. Komaj je sedel na kanclerski stel, že se je znašel Erhard v čudnem položaju: opozicijski socialni demokrati podpirajo nove akcente v zunanji politiki Bonna — zlasti poudarek v tesnejši povezavi z ZDA — napadajo pa jih vsi zvesti Adenauerjevi pristaši v vladajoči krščansko-demokratski uniji, od von Brentana do Straussa. Vlada bivšega lorda Dovčerajšnji Macmillanov zunanji minister lord Home se je odpovedal lordstvu ter postal sir Alex Douglas Home samo zato, da bi postal novi britanski premier. Ta prvi korak k demokratizaciji in modernizaciji tori-jevcev pod Homovo taktirko pa bo, kot kaže. ostal tudi edini. Vse ocene Homove vlade ter novega vodstva konservativne stranke govorijo namreč soglasno o tem, da si prizadevajo britanski konservativci strniti svoje vrste ter utrditi svoje pozicije na poudarjenem desničarstvu in konservativizmu. »Napredni« konservativci so izgubili bitko s »konservativnimi«. John H are. novi predsednik stranke, je tipični tonjevec stare desničarske šole, novi premier pa »kon-servativni konservativec« plave krvi, grof v štirinajstem kolenu — Home. 7 Nekdanji »lord« in sedanji »sir« kaže posebno zani- ™nje 2« zunanjo politiko. Začel je precej nesrečno s Chamberlainom v munchenski Canossi, — toda tudi novejša kronika ne ve našteti kakih zavidljivih uspehov Znano je njegovo podcenjevanje OZN. politike neanga-žiranih dežel in sploh vsega »drobiža«, ki se »meša« v svetovno politiko, rezervirano za »klasične velesile« Spoštovanje velesil ter njihovih »specialnih« dolžnosti in ZZZZ ^e.,prispevalo k temu, da je lord Home res odločno branil politiko sporazumevanja s Sovjetsko zvezo Čeprav je Home na mednarodnem odru precej naspro-££££, J ni Pričakovati v britanski zunanji Putiki dramatičnih sprememb. Nihče v Londonu ne želi tl£ o£?i u Z ^shingion, v kateri pa ima Washing-ton oUumobesedo Razen tega je položaj zunanjega mi-rastra ^-erzef Bufier. edtm, »napredni« konservativec v fcabinefu Naposled - nad torijeva visi Damoklejev meč novih volitev v prihodnjem letu Velika nevarnost laburistične zmage bo pač narekovala konser- k°rake v ™™niepolitični usmeritvi. tLžZlJ! Povrnili tonjevcem zaupanje razočaranega bri-tarosfcega volivca. Tudi Home ve, da teh korakov ne more tekati v smen »konservativnega konservativizma« a-n Novice LJUBLJANA: prva izvedba iz cikla literarnih recitalov — V ponsdcljek zvečer bodo izvedli v Mladinskem gledališču I. del literarnega recitala poa naslov_r.i »I: rl. Evfrat. Tigris«. Bessailo so pripravili Franček Bohanec, Gregor Strniša, Peter Levec in Matija Slavič, uprizoritev pa Janez Lenassi (likovno opremo), Vilko Ukmar (glasbeno opremo), Marta Paulinova (koreografijo) in Balbina Battelino-Baranovičeva (režijsko vodstvo). Kot izvajalci bodo tokrat nastopili Branko Ivanc, Minca Jerajeva, Boris Juh. Miro VVeber, Božo Vovk in Alja Tkačeva. Novembra bo predvidoma na sporedu II. dela literarnega recitala ep Gilgameš iz Asirsko-Babilonske epohc. JEISUNICE: razstava del Božidarja Jakca — Občinski svet Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah je skupno s tehničnim muzejem železarne (ped pokroviteljstvom občinske skupščine) pripravil dokumentarno razstavo del akademskega slikarja Eožidarja Jakca. Razstavljenih i.e 40 partizanskih risb, 41 grafik (25 s partizansko, 16 pa s poljubno tematiko) in 7 risb iz življenja in dela jeseniških žolczarjev. Razstavo, ki jo bodo danes zaprli, si je ogledalo več kot 4000 Jeseničanov, kar dokazuje njihovo zanimanje za likovno umetnost — skrajni črs je le, da dobe Jesenice primeren razstavni prostor. BLED: tudi V. jazz festival bo na BIpdu. — V petek sc jc sestal odbor za organizacijo jezz festivalov. ki je sklenil, da bedo na Bledu tudi V. in vsi naslednji festivali jazz glasbe. Določil je tudi čas prireditve: V. festival bo junija prihodnjega leta. Festival naj bi trajal v prihodnje le dva do tri dni. na njem naj bi nastopalo manj ansamblov, da bi tako zagotovili čim višjo kvaliteto. Razpravljali so tudi o financiranju festivala. Za 1864. Jeto — torej 73. V. festival -— se obeta gostovanje slovitega Modem jazz kvarteta iz ZDA. TRST: obr,ni zbor prosvetnega društva »Slavko Škamperle« — To slovensko prosvetno društvo, ki ima prostore v dvorani Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu, je imelo v petek 15. redni občni zbor. Poleg društev v Barkovljah in Skednju ter društva »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu je prosvetno društvo »Slavko Škamperle« eno najbolj delovnih v Trstu. Zato je bilo poročilo o opravljenem delu obsežno. Sestavili so tudi program za naslednjo sezono in izvolili nov odbor. BEOGRAD: »Laž in prilažič« spet na sporedu. — Ansambel beograjskega Sodobnega gledališča bo predstavil nocoj eno izmed najbolj poznanih Ste-rijinih komedij »Laž in prilažič« v režiji Aleksandra Giovackega. V glavnih vlogah nastopajo Renata Ul-manski. Predrag Lakovič, Mihailo Paskaljevid, Dušan Poček in drugi. Na sliki: prizor iz komedije. BEOGRAD: Cjuasimodo jc odpotoval — Včeraj je zapustil Beograd znani italijanski književnik in dobitnik Nobelove nagrade Salvatore CJuasimodo. Kot gost Zveze književnikov Jugoslavije in komisije za kulturne zveze z inozemstvom je bil pri nas deset dni in ob tej priložnosti obiskal poleg Beograda. Ljubljane in Zagreba še Dubrovnik ter Novi Sad. Quasimčda je pospremil na beograjsko letališče. cd koder je odpotoval v Italijo, generalni sekretar Zveze književnikov Jugoslavije Ivan V. Lalič. BEOGRAD: 15 let »Branka Krsmanoviča« — Kulturno umetniško društvo beograjskih študentov »Branko Krsmanovič« je predvčerajšnjim slovesno proslavilo 15-letnico obstoja. Proslava je bila v veliki dvorani Doma sindikatov. BEC3R \D: gostovanje lublinskega gledališča — Po nastopih v Novem Sadu in Ljubijani so v petek zvečer gostovali v Jugoslovanskem dramskem po-zprištu gledališčniki iz Lublina z vodvilom »Kraljica predmestja«, sinoči pa so zaigrali komedijo »Veliki Bobby«. BEOGRAD: obisk književnikov iz Bosne in Hercegovine — Na povabilo Združenja književnikov Srbije je v petek dopotovala v Beograd skupina piscev iz Bosne in Hercegovine. V delegaciji so Oamil Sijarič, Čedo Kisič, Vuk Krnjevič, Zaim Topčič, Vladimir Čerkez in šukrija Pandjo. Poleg Beograda, kjer so se že sešli s književniki in založniki, bodo bosanski in hercegovski pisci obiskali še Kruševac in Prištino: tu bodo brali svoja dela na. literarnih večerih. Te dni je na obisku v Bosni in Hercegovini skupina članov Združenja književnikov Srbije. NOVI SAD: »Sterijino pozor je« bo posvečeno Nu.šiču — Deveto »Sterijino pozorje«, ki bo maja prihodnjega leta v Novem Sadu, bo posvečeno Branislavu Nušiču. Pričakujejo, da bo več jugoslovanskih gledališč prijavilo predstave Nušičevih komedij. V Novem Sadu bodo odprli tudi razstavo »Nušr.č na jugoslovanskih odrih«, ki jo pripravlja beograjski gledališki muzej. Razstavo bodo pozneje prenesli v Beograd in druga kulturna središča. TUZLA: gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišla — V petek so dopotovali v Tuzlo igralci Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda. Zvečer so izvedli v Delavskem domu »Moša Pijade« v Tuzli Behanovo dramo »Talec« v režiji Miroslava Beloviča; sinoči so nastopili v Banovičih, nocoj pa bodo igrali v Tuzli. MOSKVA: ugoden odmev gostovanja Zagrebških solistov — Predvčerajšnjim je dopotoval v Moskvo ansambel »Zagrebških solistov« z dirigentom Amonijem Janigrom. Na dveh minulih koncertih v Leningradu jih je občinstvo nagradilo z dolgimi aplavzi. Odpravnik poslov jugoslovanske ambasade Feliks Zgorski je priredil zagrebškim umetnikom sprejem v prostorih jugoslovanske ambasade v Moskvi. Na sprejemu so bili tudi namestnika ministra kulture ZSSR Kuznjecov in Vladikin, namestnik predsednika državnega komiteja za kulturne zveze z inozemstvom Medvedev, funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve ZSSR in mnogi drugi kulturni in javni delavci. Znani glasbeni kritik in sekretar Zveze komponistov ZSSR Martinov je, govoreč po moskovski televiziji, naglasil ugoden razvoj kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Ansambel »Zagrebških solistov« je sinoči odpotoval v Bukarešto. BANGKOK: nova znanstvena ustanova — V začetku naslednjega leta bo v Bangkoku začel delati prvi azijski inštitut za ekonomski razvoj in planiranje. Razen tega, da bo vzgajal kadre za različne planerske institucije po državah te celine, bo inštitut opravljal tudi raziskovalna dela na področju ekonomike. Zainteresirane vlade bodo lahko pri strokovnjakih inštituta naročale različne analize in dobivale strokovne nasvete za organizacijo in delo svojih ustanov za p!aniran!e. Sredstva za vzdrževanje tega inštituta so dale na voljo med drugim tudi vlade azijskih držav. Lanski baletni dolgovi premiera v ljubljanski operi Baletna Ljubljanski baletni oder poravnava svoji publiki lanske baletne dolgove. Doživeli smo pričakovano baletno premiero. Sestavljajo jo trije krajši baleti in njihova sestava teče preizkušeno. Ceremonialno, dramatično in tragično, komično oziroma burleskno. Simfonija v C; Dvoboj; Petruška. Posebnost baletnega večera je koreografsko gostovanje. Težko pričakovani koreograf Dimitrije Pariič je doslej gostoval v Ljubijani samo z baletnimi ansambli drugih jugoslovanskih republik; to pot je sodeloval z našim baletnim ansamblom. Predstava je rezultat tega sodelovanja. Koreograf Dimitrije Pariič pomen: danes mednarodno umetniško osebnost; po svoji razvojni stopnji se nahaja na višku ustvarjalnosti, izkušenosti, zrelosti. Za naš ansambel in našo publiko pomeni njegovo gostovanje umetniški dogodek; upamo, da za-ČGtG.-C . . . Vsa tri baletna dela, ki gredo to pot preko našega baletnega odra, so vzeta iz svetovnega baletnega repertoarja. O glasbeni kompoziciji SIMFONIJA V C (glasba George Bizet) sicer že vrabčki čivkajo, da je delo sedemnajstletnega mojstra; vendar je važnejše od tega, da jo je iz koncertnega na baletni podij prenesel George Balancn (leja 1047) kot Palais de Cristal za Pariški balet; dalje, da je pod istim imenom še danes na repertoarju pariškega baleta; dalje, da jo je kot Simfonijo v C z nekaterimi spremembami postavil Balančin na svoj new-yorški baletni podest, kjer je tudi še vedno del repertoarja. In da jo je koreografiral na Danskem. Dodamo lahko še, da predstavlja Simfonija v C najdaljšo koreografsko kompozicijo svoje vrste v svetovni baletni literaturi. Osnovni koncept Balančinove koreografske postavitve je ceremonialna brezvsebinska igra; slušni čas prenesen v vizualni umetniški svet. Dimitrije Pariič se je v koreografskem pristopu držal Balančinovega koreografskega koncepta. Za svoje .osnovno plesno sredstvo ni uporabljal oblikovanja prostora, ki je v kompoziciji podrejen, ampak vibracijo plesnih instrumentov, ki služijo vizualno komponirani glasbi in plesni upodobitvi glasbenega časa. S tem izgubljajo individualnost in postajajo neosebno plesno sredstvo za izživljanje plesne dinamike. Iz neosebnosti se izvija samo romantična balerina drugega stavka kompozicije, ki z osebno liriko in melodičnim nasprotjem nasproti iskrivosti plesnega dura ostalih treh kompozicijskih enot daje plesnemu ritmu celote večji kompozicijski po- udarek. Zavestna plesna simfonič-nost baleta; čistost plesnega tempiranja; brzina in temperament plesnih korakov, oou ščanje preživelih romantično sentimentalnih okraskov in sproščena vedrina so značilnosti Pariičeve ljubljanske ko reografske postavitve. Balet DVOBOJ (glasba Raf faello de Banfield) se je prav tako rodil v francoski b3letn’ skupini in njenem sodelovr,-n'u'z ameriškim koreografom. Skupina Rolanda Petita, koreograf Wiiliam Doliar, plesalka Janine C-harrat, premiera v Londonu leta 1949. Kot Le . Combat ali The Duel je na j stalnih repertoarjih nekaterih | ameriških baletnih kompnnij. } Koreografski prijem Parli- j ča je napram Doltarjevemu sodobneje čistejši v pogledu j romantične ilustrativnost; j monumentalnejši je v rasti | dramatskih napetosti in v šir- | še zasnovanih niesnih na spre t-j''b; kompozicijsko je enostavnejši in bel j koncentrirano dokončen v izpovedih o mladosti. ljubezni, smrti. Dvoboj je še bolj kot Simfonija v C odd3';en od oblikovanja prostor?; uč'nek njegovih plesnih oblik je pretež- no neodvisen od tretje odrske dimenzije, s čimer dosega koreografija arhaično svetopisemski učinek. Rafinirana skromnost v uporabi plesnih sredstev odkriva velikega, svobodnega, zrelega koreografa, ki mu daje umetniška izkušenost plesno ustvarjalni mir; kaže pa tudi, da Dvoboj ni pod njegovim vodstvom prvič na baletnem odru. Baletna pantomimska burleska PETRUŠKA (glasba Igor Stravinski), ki jo ijubljans-ka publika bo-.j ali manj pozna z gostovanja zagrebškega in reš-tega baletnega ansamo.a, v svoji odrski zasnovi in izvedbi daleč zaostaja za prvima dvema baletoma. Msn,.ta. ji koreografska izčiščenost in stil; manjka ji plesni izraz, ki je za Petruško kot diaghiiiov- oriO SoV»irik.&V kvoikillvJ* ve korecigrafs.ve ere (1911) bistven. Težko si je misliti, da ru-stikainost Petruške, pomešana z motivom stare ita.ij-anske praacmedije, ne bi spada.a v Fariičev umetniški doseg, šc celo, če se spomnimo nepozabne koreografske postavitve in Generaiicevsko pristnega koncepta Lee levega srca, ki je pred pič.ega po. ieia razživel naš festivalski oder v Križankah. Mnogo. razumljiveje se zdi vezali ume t.rA.co nedorečenost baleta z nevšečnostmi okrog glasbenih partitur, ki so povzročile tudi zastoj v premieri, ce se seveda ljudski glas, ki je prišel do nas, ne moti. Edino, o čemer bi lahko govorili o baletu Pe .vtisa, je skupinski ples v začetku četrte slike in njegovo oblikovanje prostora v ljudsko vabljive cvetlične skupine. In o presenetljivem odkritju plesalke Tatjane Remškar-jevc ko: imenitne komično karakterne umetnice; tega o njej doslej še noben koreograf n; povedal in razkril. Med solisti naj na prvem mestu govorim o plesalki Lidiji Sotlarjevi. O plesalki izrednega plesnega razpona in o tem, da smo ji za baladno izpovednost v baletu Dvoboj globoko hvaležni; da smo nanjo ponosni. O umetnici plesalki Lidiji Sotlarjevi, ki je v zadnjih plesnih letih dozorela v plesalko mednarodnega ranga in. druži popolnost plesne ga instrumenta, Ifi ga je izoblikovalo velikansko plesno delo, s plesnim izrazom, ki je odsev poglobljenosti, predanosti in spoštljive službe umetnosti. Treba je omeniti plesalko Magdo Vrhovčevo, ki v Simfoniji v C nosi lik romantične plesalke in se izvija iz neosebnosti koreografske kompozicije. Njena lebdeča plesnost in krhkost ptice je povezana s plesno izrazno svojskostjo in občutljivim plesnotehnič-nim stilom. Plesalec Rado Krulanovič tv4* ‘ —7 -i-’oge vodilnega klasično artističnega plesalca in v njih s svojo disciplinirano razigranostjo in plesnotehnično zavzetostjo dobro uspeva. Med solisti naj nadalje naštejem še Štefanijo Sitarjevo, Vido Volpijevo, Štefana Furi-ana, Metoda Jerasa, Janeza Mejača; dalje Bredo šmidovo, Jaka Hafnerja, Slavka Eržena, Marijo Grudnovo in Marjeto Klinčevo in Staneta Po-lika. In ugotovim, da je baletni zbor po neznani krivdi pahnjen v brezimnost, ki je bistveno krivična. Baletni zbor ni pevski zbor. Vsak plesalec, ki btopi na oder, pr.nese tja svojo umetniško osebnost; in vsa.t plesalec, ki stepi v okviru zbora pred publiko, je odgovoren za umetniško kvaliteto celotne predstave. Mislim, da je njegovo ime na seznamu plesalca v in izvajalcev baletne predstave najmanj, kar mu gre. S tem v zvezi želim poudariti, da se je naš baletni ansambel izvil iz diletantizma, provinclalizma in plesnoteh-nične brezbarvnosti, da je dosegel stopnjo, ki zahteva novih plesnorazvojnih pozornosti. Njegov nadaljnji razvoj nujno terja sodelovanje z baletnim pedagogom višjega ranga. Naš baletni ansambel ima možnosti in torej tud: pravi-cj do takega nadaljnjega razvoja. Torej tudi pravico do takega baletnega pedagrga, ki bo, kot v vseh baletnih skupinah, ki so umetniško ambiciozne (tudi v na|i državi), bedel nad gibanjem in ga žlahtnil, analiziral, razkrival poklicne tajne, ki bi jih v gospodarskem svetu enačili s proizvodnimi skrivnostmi posameznih tovarn. Naj ob tej priliki (kot nepooblaščeni član družbenega organa SNG) sporočim našemu baletnemu ansamblu (ki v tem družbenem organu še vedno nima svojega mesta in zastopnika), da je v sistemizacijo delovnih mest SNG po intervenciji družbenega organa mesto za takega pedagoga vključeno. Treba se je samo pobrigati, da se realizira. Skrb kolektiva ... Scena in kostumi baletne predstave so umetniško suverena stvaritev srbskega slikarja Dušana Rističa, ki je tudi že našim baletnim predstavam poznan kot zrel oblikovalec. Prva scena je galantno stilizirana; druga neorealistično sugestivna; tretja živopisna; v svoji živopisnosti za nas nekoliko preglasna in premalo pazljiva napram plesalcem, ki jih ne uokvirja. Ubrani sta druga in tretja slika Petruške. Kostumi prvih dveh plesnih kompozicij so1 libijsko čisti, preprosto dekorativni in ne preobloženi; inventivni in plesno funkcionalni. Petruška je ko-stumiran konvencionalno. Dirigent baleta je Bogo Leskovic. MARIJA VOGELNIKOVA V programe več praktičnega pouka K razpravi o tehniškem in strokovnem šolstvu Potrebno je upeljati obvezen pripravniški staž za strokovni kader, se glasi ena izmed pripomb na teze o strokovnem šolstvu, ki so jo dali na posvetovanju v Novem mestu. Posvetovanja so se udeležili predstavniki občin, večjih gospodarskih organizacij, strokovnih šol in Zavoda za prosvetno pedagoško službo. Nadaljnja pripomba je bila, da je v sedanjih učnih načrtih strokovnih šol premalo praktičnega pouka. Naglasili so, da bi moralo strokovno šolstvo oziroma strokovno izobraževanje sploh v korak z razvojem proizvodnje, ne pa da se razvija bolj ali manj stihijsko. Posamezna podjetja izobražujejo svoje kadre, vendar često izključno samo za svoje potrebe, za ozko proizvodno specializacijo. Absolventi takih šol dobe spričevala prav tako kot tisti, ki so obiskovali redne šole, njih znanje pa je močno različno. Na posvetovanju so menili, da bi moral vsak tehnik v proizvodnji obvezno obvladati vsaj en tuj jezik, če se ho-hočemo uspešno vključevati v mednarodno delitev dela. Strokovnjak pa mora biti hkrati tud: dober gespodar-upravljavec. osnovno znanje za to pa naj bi dobil že v šoli. Zaradi uspešnejšega poučevanja strokovnih predmetov je potrebno, da je učni kader strokovnih šol v stalnem stiku s proizvodnjo, da bi bil na tekočem glede tehničnih dosežkov. Na sploh bi kazalo uvesti krajše strokov- ne seminarje za predavateljske kadre na strokovnih šolah. Mimo poudarka, naj zajema učni program več praktičnega pouka, so bile to glavne pripombe na posvetovanju- Opozorili so na neskladnosti glede trajanja učne dobe v posameznih občinah, kar bi tudi kazalo odpraviti. Tako v nekaterih občinah traja učna doba za pletiljko poldrugo leto, v drugih pa tri leta. Glede, šolskih središč ni bilo bistvenih pripomb za teze. Poudarili so le, da šola, taka ali drugačna, ne more dati vsega znanja, ki je strokovnjaku ' potrebno, zato mora biti pouk povezan s prakso. Pri absolventih rednih tehniških šol je močno opazno pomanjkanje praktičnega znanja, pri tistih iz izrednih šol pa splošnega znanja, ki pa je prav tako potrebno. Na koncu so opozorili na veliko pomanjkanje strokovnega kadra v vseh štirih od-činah. Zlasti ga manjka za stroke, kot je na primer gostinstvo’ in turizem. Da bi temu odpomogli, je potrebno dolgoročno planiranje izobraževanja, usklajeno s pro-! gramom družbenega in gospodarskega razvoja, česar pa doslej ni bilo. Še več, opazno je, da mnoga podjetja ni-| ti ne vedo, kakšne bodo v I prihodnje njihove potrebe po j kadrih, trenutne -potrebe pa skušajo pokrivati z razpisi, preplačevanjem in snubljenjem strokovne delovne sile iz drugih delovnih organizacij. P. ROMANIC * *■ , : ' X*- ~ vi mm > . ' "d - J- ' P ' ' Glasbeni dogodki Orgelski koncert Huberta Berganta Med deli Johanna Sebastjana Bacha zavzemajo orgelske skladbe gotovo posebno mesto, saj so bile prav orgle instrument, na katerem je skladatelj največ muziciral. Utemeljen je izrek, da je treba poznati Bachova orgelska dela, če hočemo poznati Bacha. Pri nas smo bili v tem doslej navezani tako rekoč le na p.ošče. 2e s tega stališča je petkov orgelski koncert Huberta Berganta pozitiven dogodek v našem koncertnem življenju. Bergant je zasnoval program svojega koncerta zelo enovito. Ne samo, da je izvajal le Bachova dela, tudi med temi se je omejil le na fuge in njihove uvodne stavke. Tako je poslušalec resnično lahko prodrl v vse Fne=e zv-dbe Ba- NOV BALETNI VEČER — V ljubljanski operni hiši sta nastopila v baielu -Petruška«, ki je skupaj z »Dvobojem« in »Simfonijo« v C-duru« izpolnil nov baletni večer — v koreografiji in režiji odličnega gosta Dimitrija Parliča — Tatjana Remškarjeva in Jaka Hafner, ki ju kaže slika. Foto: Vlastja chovih fug, v bogato invenci-jo njegovih preludijev in fantazij. Spored je obsegal Fantazijo in fugo v a-molu. Fugo v G-duru, Preludij in fugo v h-mo.u, Passac3g..o tin tugo) v c-molu, Preludij in fugo v e-molu, Fantazijo in fugo v g-molu in Toccato (in fugo) v d-moiu. Orgle v Stolnici, ki so eden najboljših tovrstnih instrumentov v Sloveniji, pa tudi akustika prostora, so nudili koncertantu objektivne pogoje za odlično izvedbo. Ber-gastt, jih? je izrabil v po n: mgj rf. Njegova igra’ ie bila 'tehnično brezhibna. Registracija je lepo nakazovala gradnjo del in dinamične razlike. Izrazno je bila Bergantova igra zelo uravnovešena in umirjena, enakomerna motorika je, posebno v fugah, izvrstno stopnjevala vzdušje do konca. Pač na bi bilo dobro stavke, ki so že po svoji gradnji prosti (fantaziji, toccata), interpretirati še nekoliko svobodneje in z večjimi dinamičnimi razlikami v smislu baročnega c.hiaro-scura. Tako bi prišli do večjega izraza tudi bujnost in razkošnost Bachove umetnosti. Osebno sta mi od koncerta v najlepšem spominu ostali Passacaglia v c-molu in Toccata v d-molu. Morda je temu vzrok, da sta deli med najlepšimi in najbolj poznanimi orgelskimi stvaritvami. Vsekakor ju je tudi Bergant izvajal s posebno zavzetostjo, poglobljenostjo in spoštovanjem do teh veličastnih umetnin. Zato je bila tudi izvedba iskrena in polna pravega bachov-skega vzdušja. KRISTIJAN UKMAR POPRAVEK ,— V včerajšnje knjižno poročilo o proznem delu Milana šege »Deček s piščalko« se je vrinila vsebinska napaka, ki je spremenila Z. Kalinovega tivolskega »Pastirčka« v Putrihovega. PRVA ČESTITKA NOBELOVEMU NAGRAJENCU — Ko je prišlo v Atene iz švedske Akademije sporočilo, da ie letošnii Nobelov nagrajenec za književnost grški pesnik Georgios Sefens, mu je prva čestitala žena Marija. Foto: AP Poltretji milijon knjig naenkrat Beograjska „Prosveta“ je izdala sto beril . za osnovno .olskoi mladino V dvajsetem letu svojega dela je začela izdajati beograjska založba »Prosveta« novo serijo knjig,' ki bodo po cen: dostopne vsakemu bralcu. Kot prve so se pojavile te dni v knjigarnah knjige za najmlajše bralce: za učence osnovnih šol. ' Izdano je kompletno obvezno berilo za učence, ki obiskujejo peti, šesti, sedmi in osmi razred osnovnih šol. Za vsak razred je izdala »Prosveta« po 25 beril v nakladi od 20 do 40 tisoč izvodov. Cena je od 150 do 450 din, povprečno stane vsaka knjiga 520 dinarjev. Vseh, ki so izšle hkrati, je sto. Dogodek je edinstven na našem knjižnem trgu in bi ga lahko označili skoraj kot senzacijo ali pa vsaj kot' zares velik uspeh naše založniške dejavnosti: dva in pol milijona izvodov ali preračunano v prostorninske enote — pet tisoč kubičnih metrov pravljic, pesmi in romanov, katerih avtorji so znani pisatelji pri nas in v svetu: Jovan Jovanovič-Zmaj. Vladimir Nazor, brata Grin*mJ Andersen, Miroslav Krleža, Ivo- .Andric; . Dickens, Puškin . v. Od' Slovencev 'Zu- pančič, Voranc, Levstik, Cankar, Bevk, Gregorčič, Seliškar. Založnik se je odločil, da del ne bo prireja!, temveč izdal vsa besedila neokrnjena. Tega načela se je dosledno držal, vsaka knjiga pa ima posebej za to izdajo napisano uvodno besedo. Živeči pesniki in pisatelji so napisali uvodne besede za svoje knjige sami. Naj je izid teh sto knjig hkrati slučajno sovpadel z najbolj intenzivnimi pripravami za mednarodni knjižni sejem v Beogradu ter z mesecem knjige v Srbiji ali pa ne — je’ vendarle potrebno poudariti, da je prav taka množična izdaja kvalitetnih del za mladino z dostopno ceno najboljša in najbolj praktična reklama ter uresničevanje tistega, kar hočemo doseči s knjigo kot posrednikom. Da bi le ta dogodek našel čim več posnemovalcev. »Prosveta« bo v prihodnje izdajala v tej svoji novi žepni izdaji, k: jo je imenovala »Biblioteka Prosveta«. najbolj brane knjige iz domače in tuje književnosti — in sicer za vse sloje bralcev, kot zatrjuje sama. J. SVETINA KRAJEVNA SKUPNOST „B O RI S KIDRIČ' LJUBLJANA, LINHARTOVA ULICA 4 razpisuje prosta delovna mesta za: UPRAVNIKA SERVISOV: ekonomist ali komercialist TEHNIČNEGA REFERENTA — gradbeni tclinik s prakso v operativi GRADBENEGA DELOVODJO za nizke gradnje s prakso VEČ ZIDARJEV VEČ VODOVODNIH INŠTALATERJEV VEČ PLESKARJEV VAJENCA za inštalatersko stroko .VAJENCA za pleskarsko stroko 2 PERICI k stroju — s prakso PREVZEM ALKO perila Nastop službe po dogovoru. Osebno se zglasite v tajništvu. Razpis velja do izpopolnitve razpisanih mest. Stanovanja niso zagotovljena. »0052 TISKARSKO PODJETJE V SREDIŠČU UUDLJAfiE sprejme za delo CDTISOVALCA ROČNEGA STAVKA mlajšega delavca z urejeno vojaščino. Ponudbe oddajte v oglasnem oddelku »Dela« pod »Odtisovalec«. POD RAZŽARJENIM NEBOM DIMITAR SOLEV niiimiu) « n. ....... Preden bom vstal, jih jasno vidim vse skupaj, čeprav jih s pogledom ne morem zaobjeti; pa tudi miže jih poznam in zlahka bi jih prepoznal tudi po najbolj slučajnih šumih Vem, kaj bo sledilo., še preden vstanem od mize, zato storim to šele takrat, ko začutim, da se dogodki razvijajo po vrsti. Navsezadnje se po kuhinji začne razprostirati tišina. Odhajamo s komaj opaznimi gibi, kakor da" bi se poslavljali drug od drugega, čeprav traja samo eno noč, ki nas je vse enako zatekla. Nimam pojma, ali se je kdo sploh kdaj zamislil nad niti malo ne nepomembnim občutkom: ko si vstopil v sobo, kjer nepreklicno čutiš svojo usodno omejenost zraka, zakaj si se, potem ko si zaprl vrata s pleči, oddahnil, zakaj se je lok tvojih obrvi čisto sprostil in si se tako predal samo samemu sepi. Dokler še morda nisi odlepil svojega hrbta od vrat, ki se zapirajo za teboj, ko zapuščaš svet, ki ostaja za njimi, se v nenadnem olajšanju, na mah, utrujen tudi ob najmanjšem naprezanju, zaveš, kako se je v eni sami noči končala, lagodna igra, vtem ko dobivata potrebno pretvarjanje in živčna napetost, omejena na pretesno človeško ne-prisiljenost, končno svoj prostorni in svobodni^ prostor. Legel sem kar oblečen. Skozi odprto okno se plazi sveži šepet kuštravih akacijevih krošenj, na stropu trepeta kot vejica, ki se je dotakneš, mehki pramen svetlobe, ne da bi vedel, »od kod prihaja v sobo. Sam v svoji sobi, po vsem tem dnevu, ki tukaj čisto blizu še zmeraj buči kot hudournik po grapi. Ležim in se jasno, zavedam, da zaradi prevelike utrujenosti ne morem zaspati. Nemara sploh ne bom mirno zaspal. Morda ne bom zatisnil očesa prav do sivega jutra, ker ni le svinčena utrujenost legla name; diham globoke in sunkovito, na prsi pa kot da mi je legla mora. Premišljujem, kako težko je biti pogumen takrat, ko ostaneš sam. Danes je torek, domislil sem se, da je torek, ker smo imeli za kosilo fižol. Ni mi do tega, da bi s čim drugim preveril, ali je zares tako. Ko zavržem ta pomislek, se nenadno zgrozim, da pravzaprav danes niti ni torek, saj se bo že čez nekaj ur začela sreda; jutri je torej sreda in zgodaj zjutraj bom odšel skozi tista spodnja vrata, obrobljena z dnevno svetlobo, odšel bom in ne bom se vrnil vse dotlej, da se bo na njihov okvir obesil mrak. Zave-dšm se tega, zavedam se, vtem ko spim v nekakšnem polsnu, ja.-.3. mi je to prav kakor mi je jasna prepfeženost razpok po stropu, ki jih ogledujem, kadarkoli se mi zahoče. Vem pa tudi to, da sem danes odšel z doma, ne da bi sploh upal pomisliti, da bom opoldne kot navadno že pod prho. 2e nekaj dni in noči irpam to jasno pred očmi, pa vendar piti zdaj ne bi vedel povedati, ali se veselim, ko vstopam v sobo, že vnaprej pomirjen pri prvem koraku, ki ga napravim, ker niti ta hip ne morem vedeti, ali bom tudi jutri ležal takole oblečen, z razprtim pogledom na zaprtem nebu stropa, v pričakovanju naslednjega jutra, ki me ne bo več privedlo sem: ne morem vedeti, kaj se bo zgodilo, zato se nemočno bojim te negotovosti, zakaj sleherno novo odlašanje na novo jutro me vrne semkaj zlomljenega. Zato čedalje močneje koprnim po tem, da bi se to končalo; da bi se že enkrat končalo, brez vrnitve, jutri, vsaj jutri, samo jutri. Ni mi jasno, ali se me loteva spanec; toda stvari okrog mene izgubljajo svojo ponovno težo in ujete v stožčasti vrtinec plavajo v neenakih elipsah proti nenadnim in nepričakovanim tokovom in se oddaljujejo od mojih trepalnic. Zaprtih. Zdi se mi, da so se zaprle, četudi nimam moči, da bi se prepričal o tem v mraku sobe, ker bi to sicer moral preskusiti s konci prstov; tega pa nočem, nikakor ne. čutim, kako mi je to všeč, to, kar se dogaja s stvarmi, in to, da ne morem premakniti roke; všeč mi je ta kaos, o katerem sem nerazumljivo prepričan, da je daleč od mene. Dozdeva se mi, da je tišina lahko popolna samo takrat, ko nisem več navzoč v njej. II. Se prej, preden vstanem, zavedajoč se, da imam pod trepalnicami oči odprte, vem, da sem buden; buden z zaprtimi vekami. Pravzaprav bi hotel vedeti, kdaj se človek zbudi. Vem, da se to ne dogaja ravno takrat, kadar se orošene trepalnice razpirajo kot cvetovi tulipanov; to ni takrat, saj postane belina dneva na tanki zaščitni 'kožici, ki pokriva oči, prosojna že poprej, sredi sna, prozorna kakor voda, v katero smo se potopili, in prisotna celo takrat, ko se nagonsko pokrijemo z odejo čez glavo. Zdi se mi, da celo takrat, ko se prebujen povsem približujem zavesti, nisem zmožen ugotoviti, kako to, da sem se prebudil prav takrat. Vem, da mi ta hip prinese tista meja prebujenosti, ki ločuje budnost od sna, pa vendar, ne vem zagotovo, ali so bile to poprej samo sanje; sanje, ki se navsezadnje morajo nanagloma utrgati kot blisk, na katerega neusmiljeni razpoklini ne moremo prepoznati ničesar več. Kakor da me je prekrila raztrgana pajčevina in da potrebujem veliko časa, da bi si jo potegnil raz oči, da bi jasno videl vse tisto, kar ja okrog mene pravzaprav še ostalo. Morda sem samq slabo spal; na plitvini sna sem se nemirno pogreznil v hude sanje, zakaj imaginarna pajčevina, razpeta nad mano, mi dolgo ni pustila, da bi končno splaval nad njene lepljive niti, da bi splaval iz polža vestnega stanja, v katerem sem bil, do popolne zavesti, ki me že prešinja. Napenjam in odpiram oči, ne da bi dolgo mogel razpoznati predmete v sobi. Zdi se, kot da je razmetana posteljnina legla na to razbrzdano povodenj, po kateri je le težko priplavati do bregov. Znoj mi je orosil čelo, premetavajo me butajoči valovi, na vsakem koraku vrtinci, in šc zmeraj ne morem obstati na mirnih tleh. In vendar, samo če bi mogel, bi ostal razpet na tej meji; ostal bi dolgo, dlje kot je v enem dnevu mogoče. Pa četudi se zavedam tega, vem hkrati, da lahko to jutro samo slutim kakor neopazno senco nizkega oblaka, ki ga žene veter in ki nepovratno beži pred ostrim dihom bliska. Se zmerom neprebujen se naslonim na lakte. Pravzaprav vstajam s postelje, ne da bi še dobro odprl oči. Zdi se mi, da sem podoben sovi, ki podnevi ne zna gledati. Nekajkrat se tako naglo privzdignem na laktih, morda zaradi strahu (ali sem kaj strašnega sanjal?); vem, da to delam, in vendar ne morem verjeti zdaj, ko sem komolce še enkrat zabodel v posteljo, da sem to že storil. Lakti bi me pravzaprav morali rešiti. Hitro vstanem, z neumnim in zbeganim pogledom, ki se slepo zaustavlja naokrog, da bi razložil kaj od tistega, kar tudi prsti že leta prepoznavajo. Ne vem, še čisto zaspan ne razumem, kdaj se ponovno spustim na posteljo in kdaj spet urno vstanem z nje, podoben smešnemu mehanizmu otroške igračke (pisane igračke z jekleno vzmetjo). šele pozneje se zavem vsega tega, zdi se mi, da veliko kasneje, po vsi minuli noči, zakaj dokler neskončno dolgo odpiram veke in dokler mi utripajo trepalnice kot ujeti metulji, čutim ta napor že v mišicah in se ga, ne po pravici, zavem; buden sem, z grenkobo v ferlu. Medtem ko suho goltam ogabno zlepljenost ust, začnem končno premišljevati, ali ima takšno spanje sploh kak smisel, saj je podobno stihijskemu valjanju rečnega proda po plitvem dnu, v katerem izgublja ujeti kamenček svoj smisel, ko se poigrava v slučajni igri med dnom in površino; v plitvem sloju vodnega sna, napolnjenega z nemirom. P mm. .JESLiN 015 V itijEA Jc>.K.E.L\i jLz.ii.liU — Kliub precei pozni zimi je letos tako lepo vreme, da ie na terasi veieniske restavraciie' —Jezero« še zmeraj dovolj gostov, ki radi posedijo na zadnjem jesenskem soncu poleg jezera. Foto: Busič ! CELJE V decembru konference csnovnih organizacij ZK Cez dober mesec bodo imele osnovne organizacije ZKS v celjski občini letne konference, na katerih bodo zlasti obravnavali dejavnost komunistov od spomladi sem. Prav tako bodo na konferencah razpravljali o vključevanju članov ZK v organizirane akcije, o sodelovanju ; pri obravnavanju oziroma i pripravljanju statutov, o i ideološkem delu, odnosih i c?o delitve v kolektivih, i javnosti delovanja družbe-| nih služb, sprejemanju v ; ZK in podobno. K. RAVNE NA KOR. Dostava pošte v oddaljene kraje Občinska skupščina Ravne na Koroškem je zahtevala od | podjetja PTT, naj prouči do-tavo pošte v nekatere oddaljene kraje občine, v kate-1 rih dostava še ni urejena, j Hkrati so predlagali, naj pod-' jetje PTT na podlagi prou-| čitve in dejanskega stanja da priporočilo občinski skupščini glede ureditve poštne dostave v oddaljene kraje. Nekateri odborniki so* povedali, da v oddaljenih krajih samo enkrat tedensko dobijo pošto, s čimer ne morejo biti zadovoljni. Predsednik občinske skupščine Frane Fale je povedal, da je s to problematiko že seznanil direktorja podjetja PTT Maribor. To pod‘etje bo posredovalo občinski skupščini tudi kalkula-cijski račun glede postavitve poštnih predalov za občane, k'er dostavna služba pošte še ni urejena. — o Poiskati privlačnejše oblike dela V Ptuju so razpravljali o kulturnem in izobraževalnem ticiu med delavci Na razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Ptuju so obravnavali vlogo in naloge delavsko kulturno umetniških društev -Svobod« 'občine Ptuj v oblikovanju socialistične kulture delovnih ljudi. Kulturno in izobraževalno delo v kolektivih ter komuni močno zaostaja za materialnim napredkom, saj je v občini 12.000 delavcev in uslužbencev, članov delavsko prosvetnih društev pa le 600 ah 0.5 odstotka. Se bolj zaskrbljujoča je ugotovitev, da od 5000 mladih delavcev dela aktivno v- -Svobodah« le 30 delavcev. Ob ugotavljanju vzrokov za takšno stanje so poudarili predvsem nezadostno pomoč sindikatov in organov delavskega upravljanja, ki bi predvsem moral:/*krbeti za izobraževanje in kulturno rast delovnih ljudi. Svobode in druga delavsko prosvetna društva so bolj ali manj prepuščena sama sebi, zato tudi niso sposobna poiskati privlačnejše oblike dela in jim dati naprednejšo vsebino. Zlasti zaostajajo pri posredovanju estetsko humanistične vzgoje svojih članov. Celo tam, kjer imajo potrebne prostore za delo — n. pr. v Ptuju in Kidričevem — je precejšnje mrtvilo. Predvsem je značilna slabost v delu vseh »Svobod«, da ne vključujejo mladih članov, ki bi dejavnost v društvu in sekcijah najbolj poživili. Najbolj očitno je to v delavskih godbah, kjer požrtvovalno delajo godbeniki že po 30 let, mladi pa se ne vključujejo. Tudi godba na pihala v Kidričevem je prenehala, ker nima kadra. Podobno je s pevskimi zbori. Kritično so ocenili tudi zanimanje delavcev za obisk gledaliških predstav. Ptuj si cer nima več poklicnega gledališča. toda pri gostovanjih SNG iz Maribora skoraj ni videti v dvorani delavcev. Ob tej razpravi so udeleženci menili, da bi kazalo vključiti v program takih gostovanj tudi nekaj laže razumljivih del Operete so med podeželskim prebivalstvom priljubljene — zakaj se jih tako dosledno izogibamo? Plenum je sprejel nekaj nri-poročil in sklepov za poživitev kulturno izobraževalnega dela Predvsem bo treba najti zanimivejše oblike dela, središče delovanja kulturno izobraževalnih organizacij pa naj bodo delovni kolektivi, kjer bi ustanavljali sekcije. Pri sindikalnih podružnicah bi za poživitev teh dejavnosti skrbele posebne komisije za kulturo in tisk. Preko kluba delavcev — za te naj bi zagotovili potrebna sredstva v statutih delovnih organizacij — pa bi prirejali razne kulturne prireditve. Za delo kulturno izobraže-j valnih društev in za večji razmah delavske kulture bo nujne v Ptuju obnoviti akcijo za gradnjo delavskega doma kul ture, ki je bila že večkrat načeta. Sindikalni svet bo priporočil skupščini občine, da predvidi gradnjo tega doma v sedemletnem družbenem načrtu. J. PESTAJ RUŠE Za razvoj turizma več ko dve milijardi? Nekaj o načrtih v mariborskem okraju Živahna komunalna dejavnost V središču Ruš opravljajo velika dela na cesti. Pred kratkim je bila dograjena tlakovana cesta, ki vodi do tovarne dušika, sedaj pa asfaltirajo cesto skozi trg mimo novih stanovanjskih zgradb do železniške postaje. Potrebna denarna sredstva za ta dela so dala vsa ruška podjetja, razen tega pa so brezplačno prevažala gradbene pripomočke. Komunalno nedietje pa je prispevalo gramoz. N. S. !z včerajšnje druge izdaje SEMIČ — V spomin na ustanovitev prve belokranjske partizanske čete konec oktobra 1941. leta na Smuku nad Semičem so prebivalci Semiča in okolice izbrali 28. oktober za svoj prazmk Tudi za letošnje praznovanje so množične organizacije Semiča pripravile vrsto prireditev. Glavna proslava bo jutri dopoldne v kino dvorani. Na njej bo sodelovalo tudi Mestno gledališče iz Ljubljane. Danes zvečer pa bodo Semičani imeli spet v gosteh partizanski Invalidski pevski zbor, ki bo imel celovečerni koncert Semič je v povojnih letih dosegel močan gospodarski razvoj. Več kot 600 ljudi ima zaposlitev v obratu Iskra, mizarskem podjetju in drugih manjših, ki so nastala po vojni in se nenehno širijo. k včerajšnje tretje UUBUANA — Člani madžarske trgovinske delegacije so si v petek ogledali samopostrežno trgovino Prehrane, modno hišo in stalno razstavo Contala na GR. Delegacija je prišla v Jugoslavijo na povabilo zavoda za napredek blagovnega prometa AP Vojvodine iz Novega Sada. — V nekaj dneh bo na Cankarjevem vrhu (Rožniku) začel delovati nov televizijski pretvornik. Dosedanji pretvornik, ki je bil na strehi inštituta za elektroniko in avtomatizacijo, ni pokrival celotnega »zasenčenega« območja pod Golovcem, Gradom in v Rožni dolini. — V menzi študentskega naselja je bila letna skupščina njegovih stanovalcev. Med drugim so na skupščini govorili o disciplini v naselju, o podražitvi hrane, naposled pa o namestitvi skopskih študentov. V mariborskem okraju po-' j svečajo posebno pozornost I razvijanju gostinstva in tu- : rizma. Pri pregledu potreb v prihodnjih dveh letih so ugo- j tovili, da bi potrebovali dve ! 'milijardi 257 milijonov dinarjev. Teh sredstev pa ne bi porabili za gradnjo nastanitvenih gostinskih objektov, temveč predvsem za gradnjo servisnih- mehaničnih deiav-i nic, bencinskih črpalk, preureditve že obstoječih go-stinsko-turističnih objektov, izgradnjo smučarskih _ vlečnic, gostinsko-trgovskih paviljonov na obmejnih prehodih na Viču in v Holmcu, za ureditev kopališč. Negovskega jezera ter razne komunalne objekte. Večje investicije pa naj bi bile za restavracijo »Pošta« v Radencih, camping, parkirni prostor, vodovod, kanalizacijo in sprehajališča v Radencih, za hotel v Murski Soboti, depandanso hotela Bellevue na Pohorju, restavracijo na Mariborskem jezeru in ureditev obmejnega prehoda v Šentilju. Za vse predvidene investicije so že izdelali načrte, | medtem ko so za manjše investicije zagotovili tudi finančna sredstva za lastno udeležbo. Tudi za večje investicije v Radencih so zagotovljena sredstva za lastno udeležbo. Resno pa se postavlja vprašanje, kdo vse bi moral prispevati sredstva za ureditev prehoda v Šentilju, saj so to vrata v našo državo ter bi pri financiranju le ureditve morali sodelovati tudi republika, okraj, občina, carina, obmejna služba in drugi. Iz občinskih in okrajnih sredstev so zagotovljena sredstva za ureditev okolja pri zgornji postaji pohorske vzpenjače. Pri splošni gospodarski banki v Ljubljani so vloženi kreditni zahtevki za depandanso hotela Bellevue na Pohorju, restavraciji na Mariborskem jezeru in »Pošta« v Radencih, za servisno mehanično delavnico v Gornji Radgoni, za nekatere turistično zanimive komunalne objekte v Radencih, za nov hotel v Murski Soboti in za ureditev obmejnega prehoda v Šentilju. K. . Jovanovič in Pilič zmagovalca med |>arl LONDON, 85 okt. —.■ Jugoslovana Jovanovič? in Pilič sta v finalu igre. parov na mednarodnem teniškem prvenstvu Velike Britanije premagala britansko dvoiico Sang ster—Taylor s 7:5, 6:3, 6:4. Jutri se bosta v finalu singla. srečala Taylor in Wilson, ker je tudi Jovanovič izgubil v polfinalu. Beograd : Lokomotiva 98:76 BEOGRAD, 26. okt. — V predzadnjem kolu letošnjega državne*. ga prvenstva v košarki je ekipa Beograda premaga!a zagrebško Lokomotivo z 98:76 ( 54:38). Srečanju je prisostvovalo le 300 gledalcev. Sodila sta Brumen in Cižek iz Ljubljane. BEOGRAD: Gordič 29, Korač 35, Rajkovič 2, Tošič 19, Erklč 4, Nikolič 9. LOKOMOTIVA: Djskovič 3, Orna-Sič 9, Šniljak 6, Bašič 4, Bočkaj 7, Petričevič 36, Novosel 12. Košarkarji Beograda, ki so pred dvema koloma osvojili naslov državnega prvaka, so igr*’! v glavnem za občinstvo, ki je bilo navdušeno ob njihovi lepi, duhoviti igri. Ko je v drugem polčasu Beograd vodil z več ko 30 koši, so prvo petorko zamenjali Stankovič, Pavelič, odlični To*ič in drugi. Zagrebčani niso igrali slabo. Sodniški nar iz Ljubljane je korektno vodil to zanimjvo srečanje. Vesti iz Pomuria V prijateljskem srečanju so ke^-Iiači Nafte iz Lendave oren-,s g-*! kegljaško ekino iz Ča- kovca s 667:642 kegljem. V Drvenstveni novratni tekmi v hokeju na trav: ie ESS iz Murske ^obo*c nremagaia dom^^e moštvo Eler?a 6:0 in tako ooc*t!p zmagovalec vzhodne republiške lir1"*. Na jesenskem krn^u dimkov SATV iz Merske Sobote ie tekmovalo 69 dliakov. Med dflnM ie m 1500 m dolgi ^"c^i *»»— i Potočnik s 4:38.0 pjr^d Mnričrra* ir-v-r. 4; 41 0. Pcr< ~IODmV4:*'* 0 1* \ Med diiakin{ami je bila nei*’«=oeš-neišn Bre. ki (e na ono m dolgi oro°i doseela ča« 3:27.0 'n zajedla r>~vo r*-e'1 Puconjo 3:30 0. Steinkovo .-■'»i n itd. V fi. ko1 n medobčir'-!.-« rokome*-n*’ liere m čle*^o fo bi1’ des^čeni tile rezid^a**: Tiši~n : E^en ‘12:17, V’*~a • N-ftn ro-io jr* ; ESS IT 30-17. Na t-beh vodi n-or^dzad- iem k^1’! Ml^di^ec ** '0 trčk^-ni ored ^'s-om iR'. S*0"0 »5"1 itd. V 6 kol” medobčinske r~>-tijoo finnVfi cn igrali: Eci= : Pd‘jnCi 5-n. nrpej**r : 0:5. Flnrrn ; Tg-fto /*:1 jn ETPO : ' f--vo F-o hto vedi z 11 Bekinci m SToo-o (xx) 8\ Grafičar’sm in SZD (7' bd. Ne r)iot?’7«1--«ni rokometr°m »'kut rr^d rčomru norelo < t*^i i m-pd <*,»*e»n«-ovoi •Ti 1 n|ov’’'r*l"‘—**i hi so h-o« najuspešnejše pionirke d—«»n-^ovec. RI GHforič prvi ZVEZNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V KRANJU ' ................................... t Po štirih srečanjih Korpa še nepremagan Slab start Vecka in drugih slovenskih igralcev ENSO^EDE. «shem šahovsk°r ji! or v o rre^to mo’ete~ Svp*o"s niern 19 kolu ?5. okt. — Na con-i 'urnirju ie osvo-j;7pT*slovnnski vele-r 0’^ooč V nadigral rTligorič z * 0 It I * CtEME šflll vaš obraz pred vsemi dražl|o|t, hrani in neguje kožo D A N L I A — Beogr Dumom in dosegel remi. Gligcrič ’e dosegel ‘12.5 točke Da^ga in Lens^el 12. Pe^rose 11.5. Pomar 11. Fillin 10\5. Kuoner 10, Popov 9.5, Llado in Van Poheltin-ga 7.5. Tatai 6,5, Boev 6 itd. Enakopravni pogoji za vse Članek s tem naslovom, objavLjeri v včerajšnji številki »Dela« na šahovski strani, bi bil nepopoln brež zaključnega poročila o razpletu spora, ki bi bil skoraj nastal okoli moštvenega šahovskega prvenstva SRS. Zfito ta-le pripis: V sporazumu z ^republiško šahovsko zvezo in vodstvom šahovskega kluba Branik, ki je nameravano turnejo po Zahodni Nemčiji jn Avstriji odgodil (ta turneja je bila tako in tako predvidena po končanem prvenstvu SRS!), bc zaostajalo srečanje I. kola Branik — Jesenice 3. XI. v Celju, »veliki finale« z odločilnima srečanjima Novinar — Branik in Maribor — Jesenice pa bo na sporedu 10. XI., verjetno hkrati v Ljubljani. Tak zaključek je '»lino pravilen in športen, Ljubljančani pa bodo spet imeli lepo šahovsko prireditev, saj bod-o v vseh kategorijah, članski, mladinski in ženski, nastopili hkrati skoraj vsi najboljši slovenski igralei in igralke. F. B. KRANJ, 26. okt. V Kranju se je začel prvi zvezni nanuz-noteniški turnir za člane in članice, V gorenjski metropoli so se zbraui na tem pomembnem tekmovanju prav vsi igralci in igrallke, ki kaj pomenijo v jugoslovanskem namiznem tenisu. Hkrati je ta turnir zadnja preizkušnja pred XIV. mednarodnim prvenstvom Jugoslavije, ki bo od 7 do 10. novembra v Ljubljani. Na kranjskem turnirju bo izbrana tud! državna reprezentanca. Po dosedanjih štirih odigranih kolih kaže, da bo borba za prvo mesto izredno huda. še največ možnosti ima Korpa. ki je v vseh štirih srečanjih pobral ves izkupiček. medsebojnem srečanju naših najboljših, Korpe in Vecka, .je prvi po zagrizeni in razburljivi borbi izšel kot zmagovalec s 3:1. Sicer pa je Korpa eneiko dobro odpravil tudi druge dobre igralce: Markoviča s 3:2, Terana s 3:2, Tomca s 3:1. Ce ne bo prišlo do kakšnih presenečenj v neisfed-niih kolih, bo Korpa 'prav lahko zmagovalec kranjskega tumiria, kajti najre:ne!ši kancih bi; Vecko iz Ljubljane je doživel v času. ko to poročamo, že drugi poraz. Premagal ga je manj kvalitetni igralec šurbek Tudi drugi Slovenci (s slabo drž0. Kranjčan Teran je izgubil že tri partije in samo enkrat je zmaga’ prcci klubskemu tovarišu Tomcu s 3:2 Prav tako bilanco imata tud’ Kem in Tomc, skratka — nič kaj ražve;e’iivo za slovensk’ moški namizni tenis. Prese-neljivo dobro igra štirinajs1 letni Stipp-nčič iz Duge Ret? ki je že odpravil dva močn-nasprotnika in tako ponovno opozoril nase. Kaže. da’ bo poslal naiboli obetajoči mla-d;nec v državi. V ženski konkurenci tudi nastopajo vse nrše .najboljšo igra"ce. Ljubijantjanka Pirčeva krepko vod: med vsem: desetimi kandidatkami. Tudi druge Slovenke se v glavnem dobro drže. Rezultati dosedanjih srečanj: moški: 1. kolo: Veoko : Kern 3:0 Teran : Tome 3:7. Kcrpa : Markovič 3:2. Gazič : Sipantl-ič 3:2. Sur oek : Hrbud 3:2. štencel : Uzun-nac 3:2: 2 kolo: Vecko : Ten-n 3:2, Korpa : Tomc 3:2, Gazič Markovič 1:3, Stipančic : šurbek 3:1. Stencel : Hrbud 3:0, Uzu :• nac : Kern 3:2:0 3. kolo: Vecko : Korpa 1:3. Kem : Teran 3:1. Tonic Gazič 3:1, šurbek : Markovič 1:0, Stipančič : Stencel 3:1. Hrbud : Uzurinac 3:1: 4. kolo: Vecko : Gazič 3:1, Teran : Korpa 2:3, šurbek Tomc 3:2, Markovič : Stencel 3:1, Hrbud : Kern 3:1. ženske: 1. kolo: Krajger : Petrač 3:1, Mitrovič : Lučič 3:1, Kokalj : Stojsič 3:0, Mikec : Nikolič 3:0. Pirc : Zrimec 3:0; 2. kolo: Krajger Mikec 3:2, Stojsič Lučič 1:3, Nikolič : Kokalj 2:3, Pirc : Mikec 3:1, Zrimec : Petreč 3:0; 3. kolo: Krajger : Stojsič 2:3, Nikolič : Lučič 3:0, Mikec : Petrač 3:0, Pirc : Kokalj 3:0, Mikec : Zrimec 3:0. J. J. Vodeb* prvak Beograda Na zadnjem večjem teniškem tekmovanju sezone v Jugoslaviji — odprtem prvenstvu Beograda, je izmed slovenskih udeležencev dose-del največji uspeh Mariborčan Vodeb, ki je zasedel prvo mesto v tekmovanju mladincev. V finalu je porazil mladinskega prvaka Srbije Vučetiča 6:2, 2:6. 8:6. Tudi slovenski članski prvak Grmovšek je zadovoljil. Po zmagi nad Nakarado je nartlreč v četrtfinalu šele po hudem. boju izgubil proti Rizvanbe-goviču 3:6, 4:6. Več smučarskih skakalnic na Bovškem Na Bovškem je med mladino čedalje več zanimanja za smučanje. Pri društvih Partizan V Bovcu in Logu nod Mangartom deluie skupna sekcija za smučanje, ki šteje 100 članov. V letošnji zimski sezoni nameravajo dograditi 45-me- trsko smučarsko skakalnico. Zgradili bodo ' zraven tudi 15-me rsko skakalnico in bržkone tudi 20- do 25-mstrsko skakalnico, tako da bi imeli pravi sistem skakalnic. Pri gradnjah bodo pomagali član s prostovoljnim delom. Med tamkajšnjo mladino je veliko zanimanje za smučarske skoke, saj .imajo v svojih vrstah* okrajnega mladinskega prvaka. Smučarski vaditelji bodo imelt skozi vso zimo. ki je v tem kraju dolga, smučarsko šolo. od katere si obetajo mnogo več kakor od vrPokal narodov«. V prvi tekmi je zmagala Bolgarija z 1:0. Strelci: Gujon v 45. in 81. ter Herbin v 78. minuti za Francijo, za Bdlgarijo pa Jakimov v 74. minuti. Gledalcev 35.000. sodil je Spanec Ortiz. — Zmaga francoskih nogometašev je bila prepričljiva. LONDON — V ženski konkurenci sta se na mednarodnem teniškem prvenstvu uvrstili v finale Catt (V. Brit.) in Schurman (Južna Afrika). »To bo težke tekma« BUKAREŠTA, 26. okt. — »Pričakujemo težko tekmo, Id bo merilo o sposobnosti naših olimpijskih kandidatov,« je izjavil dopisniku Tanjuga trener olimpijske reprezentance Milan Antol-kovič pred jutrišnjim srečanjem z ustreznim nogometnim moštvom Romunije. Naša reprezentanca bo šla na igrišče v naslednji sestavi: Cirkovič, Belin, Braun ali Vujovič. Radovič, Vaso-Cop, Samardžič, Smai-lovič, Zambata, Naumovič ali Kobešček. Lamza. V glavnem mestu Romunije je za tcicmo izredno zanimanje, kajti čez teden dni bo romunska reprezentanca igrala v Bukarešta izloči’no olimpijsko tekmo z Dansko. Diramo 4. decembra v C'^sgowu ZAGREB, 26 okt. — Prva tekma za pokal nacionalnih pokalnih prvakov med Dinamom in Celti-com bo v Glrtsgowu 4. decembra, povratno srečanje pa bo v Zagrebu 11. decembra. V primeru neodločenega izida bo tretja tekma 18. decembra. V prvem kolu je Celtic izločil švicarsko moštvo Basel s 5:2 in 5:1, v škotski ligi pa je po sedmem kolu na enajstem mestu. PoočiiiiiK Z WEMBLEYA — Srednji napadalec angleške reprezentance Bobbie Smith stisnien med igralci -sveta«: Pluskalom na levi in Soškičem na desni. Na skrajni desni strani je Čilenec Luis Eyzaguirre. Foto: AP mm TELOVADCI NA SKUPNEM TRENINGU — Moška jugoslovanska reprezentanca se bo 23. in 24. novembra srečala v Liubljani z izbrano vrsto Bolgarije. V okviru priprav so se najboljši jugoslovanski telovadci zbrali na dvodnevnem preglednem treningu v Ljubljani, ki ga vodi Boris Gregorka. — Na sliki so:<> Cerar. Brodnik. Menčik, Petrovič. Kiselj. Skaza. Anic in Šrot. Foto: Busič -rit TRANSJUG - mednarodna špedicija, razpisuje prosto delovno mesto DAKTILOGRAFKE Pogoj: delno obvladanje tujega jezika. — Pismene ponudbe vložite v podjetju Transjug, Ljubljana. Trg revolucije št. 2. 10059 „AUTOTEHNA" ZAGREB, Morilčeva ulica 51 razpisuje NATEČAJ za naslednji delovni mesti: 1. ŠEFA PREDSTAVNIŠTVA v Ljubljani 2. KOMERCIALNEGA REFERENTA v predstavništvu Pogoji: i — večletna praksa pri posredovanju — samostojno delo in učinek — znanje enega tujega jezika — poznavanje avto stroke — višja strokovna izobrazba — priznana Osebni dohode^: — po doseženem osebnem učinku — startne osnove: pod 1. — 55.000 din (z gibljivo osnovo) pod 2. — 45.000 din (z gibljivo osnovo) Nastop službe I. novembra 1963 ali po dogovoru. Nelogičen sklep FIVB BUKAREŠTA, 26. okt. Med tekmovanjem na VI. evropskem prvenstvu v odbojki s« sestaja tudi športna komisija mednarodne odbojkarske federacije (FIVB). Glavna tema razprave je bila udeležba nacionalnih reprezentanc na olimpijskih igrah v Tokiu. Z odločitvijo ne moremo biti zadovolj-ni, saj je močno ogrožena udeležba jugoslovanskih odbojkarjev, razen tega pa je tudi ▼ nasprotju s športnimi načeli. Sklenili so namreč. da imajo pravico udeležbe SZ, GSSR in Romunija kot firvoplasiranc ekipe na svetovnem prvenstvu 1962 v Moskvi, nadalje reprezentanca, Id se bo najbolje uvrstila na evropskem šampionatu v ,Bukarešti, ter po en zastopnik iz Severne in Južne Amerike, zastopnika Azije in Afrike ter seveda Japonska kot prireditelj iger. Desetega zastopnika naj bi dal turnir*, na katerem bi tekmovale evropske reprez n-tancc, ki so se na tolažilnem turnirju svetovnega prvenstva v Moskvi uvrstile od prvega do devetega mesta, in Francija, ki na zadnjem svetovnem prvenstvu splob ni sodelovala. Po tem kriteriju ae namreč Italiji, Finski. Nizozemski, Albaniji, Belgiji In Franciji • kot udeležencem tolažilne skupine na moskovskem svetovnem prvenstvu ponujajo mnogo večje možnosti, da tekmujejo v Tokiu, kakor na močnejšim reprezentancam Bolgari >e, Poljske, Madžarske in Jugoslavije. Id so se v finalu SP v Moskvi uvrstile med 4. In 8. mesto na Seminar za avto-moto funkcionarje Zadnje mesece ugotavlja AMD Ljubljana, da so njegovi športni funkcionarji preveč aaposleni in zato samo s težavo opravljajo naloge. Vodstvo društva je sklenilo, da bodo organizirali seminar za športne delavce v avtp-mOto Športu. Za poživitev športnega udejstvovanja mod člani so predlagali, naj bi bili slušatelji seminarja naj-prizadevnej šl mladi člani diuštva, predvsem la sekcije skuterjev. Računajo, da se bo seminar pričel prve dni novembra; predavanja bodo trikrat tedensko v večernih urah. V seminarju, ki bo trajal štiri tedne« bo k«kih 20 slušateljev. A. C. O. svetovni lestvici. Jugoslovanska reprezentanca si po vsem tem čisto nelogičnem sklepu lahko zagotovi udeležbo na olimpijskih igrah samo v primeru, čo bo najboljša na EP v Bukarešti, ne glede na to, kako se bodo na tem tekmovanju uvrstile SZ, CSSH in Romunija. V Celju 3 milijone din. za sanaciio domov Na seji UO OZTK Celje so ugotovili. da niso zadovoljivi podatki o organizaciji letošnjih plavalnih šol v celjskem okraju. Sole so bile organizirane samo v Celju, Rimskih Toplicah. Rogaški Slatini, Krškem, Mozirju in v počitniških kolonijah v Rovinju. Baški, na Rabu in .Hvaru. V vseli šolah je bilo okrog 1500 otrok. Uspeh glede plavalnega pouka bo v nasledn;th letih možen le ob ustanovitvi delovnih štabov v pozameznih občinah in šolanju večjega števila plavalnih Inštruktorjev. Za sanacijo partizanskih domov v okraju, ki ponajveč propadajo, in izgradnjo nekaterih igrišč, je UO Iz lastnega proračuna razdelil 3 milijone din 10 osnovnim organizacijam. UO je sprejel tudi program i dela za jesensko in zimsko obdobje, ki poleg tekmovalnega sporeda v glavnem zajema posvete in seminarje o perečih problemih v telesni kulturi in nadaljnjem šolanju in izobraževanju strokovne-K. J. Boks mora v prave meje! Tekme z bolgarskimi mornarii v Itonru KOPER, 26. okt. — Tu smo bili te dni pri {s zanimivemu Športnemu dogodku. V koprski luki Je xm-sidrana bolgarska ladja »Luben Ka-razeloT«. dani njene posadke so povabili kolektiv podjetja »Luka Koper« na Športni dvoboj. Bolgar, skl mornarji a* zmagali e namiznem tenisu 4:2, domači Športniki pa v nogometu 4:2 in odbojki 3:0 ter z Sabu s 3:2. Sinoči Je mladhta kolektiva »Loke Koper« priredila bolgarskim gostom poslozilni zeSer, na katerem sta komisar bolgarske ladje Petroz In zastopnik domačega mladinskega kolektiva Sagadin Izrazila Setjo, da bi prišlo do nadaljnjih Športnih ■zečanj ob vsakokratnem obisku. BEOGRAD, 26. okt. Zadnji tragični primer v Sarajevu, ko je zaradi udarcev v ringu umrl boksar Muhadžeri, je izzval ostre polemike med športnimi delavci in zdravniki. O ukrepih za zdravstveno zaščito boksa bodo razpravljali v torek tudi v zvezni komisiji za telesno kulturo. Med športnimi delavci prevladuje mnenje, da boksarskega športa ni treba čisto zaustaviti, pa čeprav je bilo v Jugoslaviji 13 smrtnih primerov, marveč je treba ugotoviti vzroke za tako število nesreč v ringu. Slabo zdravniško nadzorstvo in nezadostna pripravljenost tekmovalcev pred dvoboji so osnovni vzroki za veliko število nesrečnih primerov. Pri tem zadeva največja krivda funkcionarje klubov in organizatorje dvobojev. Boksarska zveza Jugoslavije bo poslala posebno komisijo po vseh klubih in prepovedala nadaljnje delo vsem, ki ne izpolnjujejo osnovnih pogojev: če nimajo dobro opremljene dvorane za trening, ustrezne opreme, registriranega zdravstvenega referenta in strokovnjaka — trener z ustreznimi kvalifikacijami itd. Ta čas delujeta v naši državi 102 kluba z 213 trenerji, od katerih pa jih ima samo osem diplomo zvezne pred-njaške-trenerske šole, 30 trenerjev je brez kakršnekoli kvalifikacije. Med zdravstvenimi referenti je zdravnikov samo 120. Za zdravje boksarjev je posebno škodljiv ligaški sistem tekmovanja. Pomanjkljivo pripravljene boksarje kakor koli pregovarjajo za nastope, zlasti če je potrebno, da zapolnijo vrzeli v ekipah. Zaradi točk določajo boksarje za kategorije, ki jim ne ustrezajo itd. TE2K0ATLETSKA REVIJ/ Reprezentanti 7 držav na GR LJUBLJANA, 26. okt. V Ljubljano so prispeli danes še vsi udeleženci, ki bodo nastopili na II. mednarodni reviji za naslov »mojstra slovenske težke atletike 1963«, razen Turkov. Prireditev bo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča z začetkom točno ob 10. uri. Razen najboljših slovenskih rokoborcev in dvigalcev uteži bodo nastopili tudi izbra- ni zastopniki iz Avstrije, Francije, Poljske, CSSR, Madžarske in švioe, med njimi tudi »bronasta kolajna« z letošnjega svetovnega prvenstva v Stockholmu Zdrazila (CSSR). Prireditelj II. mednarodne revije za naslov »mojstra slovenske težke atletike« je Težkoatletska zveza Slovenije. BREZ ŠKARIJ Zdaj še v rokometu ... O grobostih in neredih na roicometnih igriških v zadnjem času slišimo čedalje pogosteje. Tudi zadnjo nede.jo je bilo tako .. V Ljuol an je bila tekma Olimpija — R t-dar zaključena sredi drugega polčasa zaradi nereda na ig-i-iču. .Va tekmi republiške lig2 Kovinar — Kranj v Mariboru pa je prišlo do takih grobosti, da je še zdaj večina kranjskih rokometašev poškodovana. Kakšna je bila bilanca s te tekme za RK Kron ? Janez Bregar ima zlomljeno levo roko in so ga od"elj It sredi tekpie v bolnišnico. Peter Bevk ima zlomljen prst na roki, Miro Bašer ima močno poškodovano nogo, poškodovan pa je bil tudi Jan^z Ankele, ki ga je igralec Kovinarja na tekmi tako močno udaril po glavi, da se je onesvestil. Nad man širni poškodbami pa tarnajo tudi ostali kranjski rokometaši Tako surove in grobe igre. kakršno so si »privoščili« inralci Kovinarja. še nismo videli in rokometaši »Krg.n’a;< izme l katerih nekateri igram rokomet še po 8 let, nrevijo. da t'k"ga še niso doši-eli ves čas kar gotiio to igro Kdo je kriv? Vsekakor ie treba ob tem pismu med kr Tiči — razen igralcev Kovinar-a — imenovati tudi sodnika Levsieka iz Maribora, k' ni bil kos nalogi in ni znal v kali zatret1 sleherne g-hbosti. Kriva pa je tudi sodniška komisija RZS. ki je na tako zahtevno srečanje. odredVa nezrelega sodnika. Upravičeno se lahko sprašujemo, zakaj motajo v Maribo-u rsa srečanja voditi domači sodniki. ki so pač pr:st-ansk; in so bili v zadnjem času npr. Tršičani. ki so zar-d; nodob-nih nepravilnosti M a i borčh-nov in pristranskega soienia izgubtli dve tekmi Fn.k-at za vselej bi morali odpravit‘ tradicijo da mora.io v Mariboru vsa srečanm obvezno vod!ti domačini. Ce povsod drugod po Sloveniti lahko poslujeio sodniki iz drugih kraiev naj bi bilo tako tudi v Mariboru. Ce lahko zveza delegira na tekme v Krnnht in Tržiču sodnike iz . Maribora, Nove Gorice ali Kop-a iih menda prav tako lauko v lite. ribor iz Celja, Soštamg ali Ljubljane. Primera ne omenjamo samo zaradi nede'jske-ga žalostnega dogodka na Teznem, pač pa bi radi opozorili pristojne forum-, da se to na Teznem redno dogaja in se že vsi klubi rev bliike lige pritožujejo da ie nemogoče igrati tamkai. Rokomet, kakršen *e bil na tekmi Kovinar — Krasit p Mariboru, trt bil več športna igra ... J—* KUPIMO VSELJIVO ALI NEDOGRAJENO dvosobno stanovanje po možnosti na področju mesta Ljubljane. Ponudbe pod »NUJNO« v oglasni oddelek »Dela«. 9966 »MENINA« - Kamnik sprejme kvalificiranega KLEPARJA Nastop službe je mogoč takoj. 9976 MIZARJE izurjene za furnirano pohištvo, sprejme MIZARSTVO MOSTE — Vide Pregarčeve štev. 8-a. . n Samsko stanovanje priskrbljeno. 14145 STANOVANJSKA SKUPNOST »DRAVLJE« — Draveljska cesta štev. 44. sprejme v službo dva krojaSka pomočnika In šiviljo Ustanova v Ljubljani sprejme ADMINISTRATORKO Ponudbe pod »Znanje strojepisja« pošljite v ogl. odd. »Dela«. 9983 Gospodarska organizacija išče eno ali dve SOBI v središču mesta za poslovne prostore. Ponudbe v oglasni oddelek »Dela« pod »Plačamo dobro«. 10053 * I IZPLAČILO HRANILNIH VLOG NAŠIM DRŽAVLJANOM, LIKVIDIRANIH 1 „RAIFFEISENKASSE" IN „VOLKSBANK” Po razglasu republiškega Sekretariata za proračun in občo upravo SRS (Uradni list SRS, št. 30 z dne 10. oktobra 1963) izplačuje specializirana podružnica Komunalne banke Ljubljana — Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana Čopova ulica 3, hranilne vloge, ki so jih imeli naši državljani pri likvidiranih »Raiffeisenkassah« in »Volksbankah«. Te vloge izplačujemo po tečaju 100 RM din 60 s pripadajočimi 5 % obrestmi od 1 januarja 1952 dalje, vendar samo na podlagi predložene hranilne knjižice. Zaradi velikega števila teh knjižic izplačujemo te vloge le po predhodni pismeni prijavi in na željo lastnika hranilne knjižice nakažemo denar po nakaznici. / >, Navedene vloge so izplačljive do 31. decembra 1964. Komunalna banka Ljubljana ____________. 1005« _. s > • LETO 1520 Nedelja. 27. oktobra 1903 FELJTON DELO * strah 7 NAGELJ IZ RADGONE Zapisek s plenuma slovenskih književnikov v Mariboru Petek, 18. okfnhra. Ni pooeurio p.-.^-ročljivo začenjati kakršnokoli že pisanje s hvalnico iepernu vremenu. Toda tokrat se temu ne morem izogniti že zaradi tega, ker nam je jesensko sonca pripravilo pravo gostijo barvnih lepot na vsej poti od Ljubljane do Maribora, pa naprej do Pohorja, Prlekije Tn Prekmurja. Vzrok za plenum? Na vabilu je pisalo: Vabimo le na prvo večje srečanje ljubljanskih in mariborskih književnikov. Plenum je sklican v znamenju 150-letnice rojstva velikega slavista Prana Miklošiča in je uvrščen v okvir mariborske kulturne revije. Plenum književnikov v Mariboru ima značaj kulturne in nacionalne manifestacije. Na njem bomo pretresali vprašanja, ki zadevajo obče interese slovenske knjige in književnosti, hkrati pa bo z njim poudarjena potreba po ožjem sodelovanju med ljubljanskimi in mariborskimi književniki . . . Naj pristavim, da zadnji plenum slovenskih književnikov ni bil le srečanje med mariborskimi in ijubijanskimi pisatelji, marveč srečanje vseh slovenskih pisateljev, vsekakor na j večje, kar jih je bilo doslej. Udrle ' sc ga ’? 1.1: ">r;-... dr. Janko Lavrin iz Londona, tržaška pisatelja Boris Pahor :n Andrej Budal ter številni književniki, ki živijo po raznih krajih naše domovine: med nimf Danilo Lokar iz Ajdovščine in drugi. Pisano druščno je poživil še slovenski slikar iz Pariza Veno Pilon. Iz Ljubljane nas :e odpotovalo nekaj čez trideset in ko smo se znašli v prvih večernih urah v Mariboru, r.as je bilo vseh skupaj okoli petinštirideset. Mariborski pododbor Društva slovenskih krviževn kerv je pripravil vse potrebno za čim lepši sprejem. ■Ce pri večerji so nas razdelili v skupine z: literarne nastope po raznih krajih. Potem je pozno v večer tekel pogovor, ob-, navijala so se in sklepala poznanstva. Saj c znano, da pisatelji poznajo drug drugega po imenu, a vendar je stvar drugačna, če se morejo srečati osebno in se pogovoriti z oči v oči. Posebno bojevita so včasih iahko srečanja med književniki-pisatelji in rr.ed književniki-krit;ki. Tudi kritikov in ••tejistov je bilo nekaj med nami. Poleg 'osipa Vidmarja so bili tu še drugi, ki so se po vojni uveljavili ali se uveljavljajo kot oterami arbitri. Med kritiki in pisatelji je zazvenela že prvi- večer marsikatera odkrita oeseda o njihovih gledanjih, stališčih in na-orih. Toda poglavitno je bilo prihranjeno .■a naslednji dan, za sam plenum. Sobota, 19. oktobra. V modernem poslopju Višje ekonomske komercialne šole na oglu Razlagove in Prešernove ulice smo se zbrali oB devetih dopoldne. Plenumu so dali s svojo navzočnostjo poudarek zastopniki političnega in družbenega življenja mariborskega okraja. Na sporedu plenuma so bili štirje referati, razprava in sklepi. Prvi je govoril Bratko Kreft o temi »Jezik in družba«. Ce naj skušam izluščiti njegove poglavitne misli, ki jih je podajal s svojim znanim temperamentom, bi dejal nekako: Kreft je poudaril izreden pomen, ki ga ima odnos vsakokratne družbe do jezika. Opozoril je, da odnos družbe do jezika nikakor ni tako preprost problem, kakor nekateri mislijo. Jezik, njegova kultura in njegova književnost šbdijo med osnovne značilnosti vsakega naroda in skrb zanj potemtakem ne more biti prepuščena ne posameznikom ne naključju. Posebno je to važno pri mladem narodu, čigar- jezik je v nenehnem razvoju. Očitno je, da danes spričo vsestranskega razvoja postaja ravne knjižni jezik tisto sredstvo, ki. najuspešneje premaguje zgodovinske razlike in uvaja nove besede iz. narečij v jezikovni zaklad. Potrebno je razviti jezik oziroma njegovo kulturo na takšno stopnjo, kakršno so dosegli na primer Francozi. Kreft je dal poudarek moči besede. ki je tem večja, čim lepše je izgovorjena ali zap'sana. Zavzel se je za čistost slovenske besede. Grajal je malomaren odnos do slovenske besede, kjerkoli se že ta pojavlja. Pri tem je navedel več primerov iz naše zgodovine, ki je — med drugim — bila tudi boj za lep jezik. Ce dosezamo povsod lepe uspehe, ne smemo prezreti, kaj pomeni slovenski jezik, ki je bil v raznih časih močno zatiran in so mu grozile nevarnosti ne le od tujih, temveč celo od domačih ljudi. Kot drugi govornik je bil napovedan pesnik Matej Bor, ki naj bi spregovoril o poslanstvu slovenske knjige. Ker pa je Bor odpotoval v Sovjetsko zvezo, je imel referat na to temo Janez Gradišnik. Ta je v njem žele! zlasti obud'iti spoznanje, da slovenska knjiga še zdaleč ni opravila svojega poslanstva. Ce hočemo, je dejal, da ga bo uspešno opravljala vnaprej, njenega razvoja ne smemo prepuščati naključju in razdrobljenim prizadevanjem vseh mogočih posameznikov. Potrebna je neka osrednja skrb zanjo, njen razvoj je treba zavestno usmerjati in podpirati, treba je opozarjati na napake in pomanjkljivosti in po potrebi tudi odločno ugovarjati. Tistim, ki slovensko knjigo pišejo, slovenskim pisateljem, gre pri tej skrbi zelo pomemben delež. Ce se bomo tega dovolj zavedali, bomo pripravljeni prevzeti tudi odgovornost in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Naslednji govornik prof. Jaro Dolar je v svojem referatu temeljito obdelal kulturno fiziognomijo Maribora. Posegel je v zgodovino in govoril o trdem boju za nacionalni obstoj, ki so ga mariborski in štajerski Slovenci bojevali proti vdoru tujstva v tem delu naše zemlje. Spregovoril je o razmerah pred drugo vojno, ko so bile mnoge gospodarske panoge izključno v lasti Nemcev in o rastočem odporu slovenskih ljudi, ki so si šele po osvoboditvi mogli razširiti oziroma sploh nanovo ustanoviti nekatere kulturne ustanove. Danes ima industrijski Maribor novo prebivalstvo, ki si zavestno, uscvar-ja in goji najrazličnejše kulturno življenje. Perspektive kulturnega življenja v Mariboru, ki ima danes narodno gledališče z dramo, opero in baletom, umetnostno galerijo, pokrajinski muzej, veliko založbo, ki je že davno prerasla okvir pokrajinske založbe in postala vseslovenska, mnogo knjižnic (poleg Studijske), veliko število novih strokovnih in višjih šol itn., so vsekakor razveseljive, tako da Maribor resnično postaja drugo največje slovensko kulturno središče. Zadnji govornik Bbžidar Borko je obdelal letošnje delo Društva slovenskih književnikov. Iz njegovega poročila je bi'o razvidno, kako vsestranska je dejavnost ooklicne organizacije slovenskih pisateljev. Borko je posebno omeni! intenzivno delo društvene komisije za zveze s tujino, ki si na razne načine prizadeva vzbuditi zanimanje za slovensko literaturo v tujem svetu in je pri teh prizadevanjih že dosegla nekaj lepih uspehov. Društvo je letos začelo izdajati v francoščini trmesečnik »Le livre slo vene«, vzdržuje pa številne stike z uglednimi tujimi pisatelji in prevajalci, ki se zanimajo za našo književnost. Po referatih se je razvila živa razprava, ki je brez pretenzije da b: bila dolga, osvetlila najbolj žgoče probleme, ki so bili naveden: v referatih Skupen sklep: posebna komisija ' naj izdela osnutek resolucije, ki bo prebrana popoldne. Po kosilu na Pohorju smo intimno proslavili štiridesetletnico dramskega dela dr. Bratka Krefta. S Pohorja sta se dve skupini književnikov odpeljali na literarna večera v Ljutomer in v Mursko Soboto. Drugi smo odšli v Maribor, da bi naslednji dan sodelovali pri proslavi občanskega praznika v Radgoni in na Miklošičevi proslavi v Ljutomeru. knjige risb Franceta Miheliča, ki jo ie pravkar izdala Mladinska knjiga v Ljubljani t Domačija v Crni vasi, 1941 Nedelja, 20. oktobra. Vse doslej sem govoril samo . o tistem delu plenuma, ki je imel povsem problem- ■ ski, delovni značaj. In če smem reči, da je bil ta del ploden (nekdo je v šali dejal: prvi kongres slo venskih pisateljev po Primožu Trubarju), smem reči z gotovostjo, da je bil drugi de namenjen cilju — stik pisatelja z ljudmi. Občina Radgona ob severni slovenski hi državni meji je praznovala ta dan svoj občinski praznik. Kar je vsaj mene posebno presenetilo, je bilo to, da je občina sklenila ta praznik praznovati v znamenju kulture in prosvete. V ta namen je povabila vse na plenumu sodelujoče književnike, naj obiščejo Radgono. Tako je Radgona kot prvi kraj v Sloveniji videla in sprejela med seboj doslej največje število slovenskih pisateljev hkrati. Bilo je še hladno jutro, ki pa je spet obljubljalo lepo nedeljo. Ko se je naš avtobus približal prvim hišam v Radgoni, smo videli, kako so okrašene z zastavami in . ozaljšane s cvetjem. Pred zgradbo občinske skupščine pa nas je čakalo največje presenečenje Tani je bila zbrana vsa šolska mladina in mnogo odraslih ljudi, skupaj s predsednico in podpredsednikom občine., sekretarjem občinskega komit. ZK. s predsednico občinskega Sveta za kulturo in prosveto in drugimi funkcionarji. Komaj smo izstopili, so nas obstopila dekleta in pr:pc'a vsakemu od nas nagelj na prsi po stari slovenski navadi. Mladina je pod vodstvom Minka Golarja, ravnatelja osemletke in pesnika že v .drugem kcler.u, pripravila za goste v kulturnem domu prisrčen in dobro izvajan spored pesmi in recitacij. Mala pionirka je v izbranih besedah povedala, kako nepozaben bo ostal radgonski mladini- dan. ko je prvič lahko sprejela v svoji sredi ustvarjalce slovenske besede. Spored je dopolnil še domači moški oktet. Ne bi se mudil z nadaljnjim popisovanjem tega lepega sprejema. Naj le dodam, da so po končani matineji dekleta veselo !ovi'a avtograme. Med njimi je bil France Bevk. Tone Seliškar. Anton Ingolič. Vera Albreht in drugi, ki mnogo svojega dela posvečajo, ravno mladini ... Z nageljni iz Radgone pa smo se odpeljali v središče Prlekije, kjer je bila Miklošičeva proslava,— Ljutomer je bil ves v milem jesenskem son£u. Glavni govornik je bil dr. Bratko Kreft, ki je ognjevito predstavil Miklošiča :n pri tem poudaril izredne sposobnosti učenjaka iz majhnega naroda, ki je bil rojen med preprostihai, a nadarnjenlmi ljudmi. V Radencih so nam priredili kosilo in delovni kolektiv zdravilišča je vsakemu književniku pckjlonil miniaturni vrček iz črno žgane gline, okrašen z drobnim cvetom :n zastavico. Popoldne smo bili gostje delovnih kolektivov,‘kjer so se povsod ponovili pttzOr: kakor pred občinsko skupščino v Radgoni. Ena skupina je ostala v Radencih, druga je nastopila v Radgoni, drugi smo obiskali Črnce v Apaški kotlini, Zepovce. Kapelo. Videm in Janžev vrh. Literarnih nastppov se je udeležilo v vsakem kraju od 10UUd(O 200 ljudi. Naša skupina je bila gost kmetijskega kombinata v črncih. Ekipa je bila izbrana tako, da nismo imeli s seboj primernih del za branje. Zato smo se odločili, da vsakdo od nas pove šolski mladini m članom delovnega kolektiva svoj življenjepisi Seveda smo vse rahlo obrnili na šaljivo stran in razvezali so se jeziki: spregovorili so tudi gostitelji. Iz vseh krajev smo se zvečer v Radence spet vračali s šopki. / Naslednje dopoldne smo krenili iz Radencev proti Mariboru, kjer smo se poslovili od mariborskih tovarišev. Temnordeč nagelj iz Radgone pa sem takoj po prihodu v Ljubljano želel spraviti za spomin. Poiskal sem Prešernove Poezije in že uveli nagelj spravil med Prešernove verze, saj je bil cvet končno namenjen njesnu, njegovemu geniju. In po nekem čudnem naključju se mi je knjiga odprla ravno 'pri pesmi »Pevcu«, pesmi o velikem poklicu umetnika. »Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha!« Razpisna komisija pri Nuklearnem inštitutu »Jožef Stefan« - Ljubljana, Jamova 39, razpisuje prosta delovna mesta za: ' 1. dva kemijska TEHNIKA 2. pomožnega SKLADIŠČNIKA Pogoji: pod 1. TSS ali u-strezna srednja šola; pod 2. poznavanje kovinskega in elektromateriala. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih — znanstvenih, strokovnih in drugih delavcev Nuklearnega inštituta »Jožef Stefan« v Ljubljani. Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru. — Ponudbe z obširnim življenjepisom naj interesenti pošljejo sekretariatu inštituta najkasneje do 8. nov. 1963. 9960 Upravni odbor Zdravstvenega doma Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto Z0B0TEHNIKA za Zdravstveno postajo GORENJA VAS , nad Škofjo Loko I Pogoj: ustrezna stro; j kovna izobrazba, osebni i dohodki po pravilniku o I OD ZD Sk. Loka. 9980 | Takrat so pisali leto tisoč petsto dvajseto . . Lutrovi nauki so se naglo širili, ker so bili ljudje povsod dovzetni zanje in veseli, da se lahko odvrnejo od papfeškega Rima in njegovih oblastnih zastopnikov. Zlasti je pomagal tisk, da so se razvedeli po vsej srednji Evropi in še dalj: številni letaki, brošure ;n knjige s spisi luterancev ali njih nasprotnikov so šli' iz roke v roko, iz kraja v kraj. Tud: nekaj Slovencev je bilo, ki so se utegnili od blizu seznaniti z novimi verskimi nauki ter jih prenest: med rojake v domovini. Tc\ so bili študentje, ki so se učili v Leipzigu, vVittenbergu m v Tiibingenu, trgovci, rudarji, vojaki in drugi popotni ljudje. Težko pa, da bi -bili Trubarjevi na Rašici kaj izvedeli o znamenitih dogodkih; če pa so, jih to ni razburjalo ali celo odvračalo od stare pobožnosti. V mlinu so imeli druge skrbi: kaj in kako s Primožem. Star je bil dvanajst let in bilo se je treba odločiti: ali naj ostane doma, da se izuči mlinarske in tesarske obrti kakor oče, ali pa bi morda kazalo, da bi šel študirat? Fant se je od staršev naučil prvih molitev, nekaj tudi od župnika v Škocjanu. Ta se je pač še posebno zavzel za sina raškega cerkvenega ključarja. Ko je videl, da je fant bistre in odprte glave, pa še prizadeven, mu je skušal vcepiti prve pojme branja in pisanja. Tuja učenost, nekaj latinskih in nemških besed, se je dobro prijela Primoža. Očetu je godilo, ponosen je bil na sina. Zato ga je obšla misel, da bi Primož mogel postati duhovnik, pa se mu ne bi bilo treba ubijati s sekiro in žitnimi mericami; lagodno bi živel in si povrh z lahkoto zaslužil onstransko srečo. Oče Miha je bil namreč pobožen človek. Za božjo slavo je rad tudi kaj žrtvoval. Iz mladih let je Primož ohranil tale spomin nanj: »Muj oča, kedar je na Rašici s. Jerneja cehmošter bil, je bil pustil to cerkev vso enimu krovaškimu malarju malati. Ta je tim svetnikom, suseb tim jogrom, velike brade inu mostače po tursku inu kro7 vašku namalal . . . Timu malarju je bil muj oča dal dvajseti vogrskih zlatili « Stric Gregor, ki je mlinaril v spodnjem mlinu, pa je bil kar pobožnjakarski. Trubar se ga spominja kot »štiftarja« in pripoveduje: »Blizu mujga rojeniga domu per Rastčicj je ena cerkov divice Marije, kir se pravi na Silevici. Undu se je tudi ena vsem ludem vejdeča kurba, tej so djali ša-vleča Katerina, inu ena vduva Margeta Hu-dakončevka inu en muj stric Gregor Trubar malinar — le-ti tri so se tudi v eden svetili inu pravili, koku se nim divica Ma-/ rija perkazuje inu hoče' imejti, da se na Silevici ni en nunski klošter sezida. S tejm pravlenem so tudi h ti cerkvi dosti gvanta inu živine perpravili. Od tiga so farji inu cetamojstri dobru lebali inu per tim hud konec vzeli: farm oster te iste cerkvi je od sujga svaka ubijen, cehmoštre so Turki ujeli, pr u j ga strica Gregorja je enu drivu ubilu, Hudakončevka je, v Ah hodejoč — nišče ne vej, kej oli koku — umrla.« Slikanje vašike cerkvice in dogodki okoli Slevice so morali napraviti močan vtis na dovzetnega Primoža. Lahko si mislimo, kako je zamaknjeno strmel v nastajajoče podobe ter jih skušal spraviti v sklad s predstavami,, ki si jih je bil ustvaril ob pripovedovanju svetopisemskih zgodb. Motilo ga je — vsaj tako zveni iz njegovega poročila — da so svetniki in apostoli dobili turške brke in brade. Slikar je bil gotovo Hrvat iz Istre, a tu je v tem času cvetelo podeželsko slikarstvo, ki je bilo kot kultur- no obmejni pojav zvezano s poljudnim slikarstvom na Kranjskem in v benečanskih delih Istre.. Velike moštace in brade se dado razložiti kot kranjska ali jjor. istrska sestavina, se pravi, da so lahko modni odmev tako imenovane »donavske šole« ali pa so nastale po bujnih bradah svetnikov »beneškega- tipa«. Pri stricu Gregorju pa je Primož spoznal Stiftarje. Ti so ustanavljali (»štiftali«) cerkve in kapele po gorah in gozdovih, kjer so se jim baje prikazovali Kristus. Mariia in svetniki. Cerkev je dajala ljudem v njihovih stiskah in tegobah premalo duhovne tolažbe, - zato' so si sami hoteli pomagati. Cerkvene oblasti so njihovo pobudo navadno sprejemale, včasih pa so štiftarji nastopali celo brez soglasja duhovnikov. Kajpak so se pri tem rade dogajale slepari'«. Teh seveda Primož takrat ni videl in razumel. Videl je le. da so se stric, zloglasna Katarina in. Hudakončevka (iz Hudega konca pri Sv Gregorju) »svetili«, <=e pravi, svete delali, videl tudi, kakšne darove so no-, sili na Slevico. Nesreče, ki so prizadele . poglavitne osebe pri tem podjetju, pa so iz poznejšega časa, ko Primoža n: bi'o več doma. Vsaj stric Gregor je žive! še leta 1524, cerkven; ključarji so prišli v turške roke leta 1528, ker so šele tedaj Turk: spet obiskati Rašico, a Hudakončevka sp je utegnila odpraviti na romanje v Aachen (Ah), ki je postalo zanjo tako usodno, šele le*-a 1524 ali 1531, ker so Slovenci romali "tja le vsakih sedem let. Bilo je pač še več takih dogodkov, ki so iz mladih dni ostali Primožu trajno v spominu, zakaj gotovo so se tudi na Dolenjskem dogajale stvari, kakršni? ?o graiali zastopnik; deželnih stanov leta 1518 v Innsbrucku. šlo je predvsem za izžeman e nižjih slojev. Tako so zahtevali duhovni za pokop moža vola, .za pokop žene kravo ali pa veliko vsoto denarja; če pa svojci rega niso zmogli, niso hoteli pokopati mrliča v posvečeni zemlji. Prav tako so odrekali cerkveni pokop tistim, ki pred smrtjo niso prejeli obhajila, čeprav so opravili velikonočno spoved. Za take so terjali posebno plačilo, za pokop mrtvorojemh otrok pa posebno globo. Za denar so trpeli očitno prešuštvo in celo ubijalcem odpuščali. Duhovniki so se radi ukvarjali s krčmarstvom in po župniščih je neredko prišlo do pretepov in ubojev. Tudi v prepovedanem času so dovoljevali poroke, seveda proti izdatnemu plačilu. Za maše je bilo treba plačati mašnika, plačilo in povrh še vina pa je zahteval tudi župnik. Duhovniki so nosili neprimerno obleko, bili. so oboroženi z mečem in celo s puško, živeli z ženskami kakor z zakonskimi ženami, jih oblačili fn krasili, kakor jim ni pripada’o ter jih pri jaorokah in drugih slavjih postavljali na prva mesta. Marsikateri tak spomin je pome je v Primožu .pomagal roditi odpor proti stari cerkvi in željo po spremembi žalostnih razmer. Pobožnemu očetu pa najbrž niti na misel ni prišlo, da bi bilo treba ali da bi se dalo kaj spremeniti. Videl in vedel je le, da se duhovnikom ne god! slabo in da je mašniški poklic edini, ki ljubemu sinu lahko pomore, da se vzdigne iz bednega tlačanskega stanu in postane gospod. Gotovo je bil pri hiši še kak otrok, ki je kazal večje veselje za očetovo obrt kakor Primož, tako da so se domači tem laže odločili. Na Turjaku se je tedaj spet mudil Turjačan. da bi pozidal podrti grad. pa je oče Miha stopil tja ter izprosil dovoljenje, da sme poslati sina v šolo. (Poglavje iz knjige Primož Trubar, 1963) HITRO IN SOLIDNO V ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV STANOVANJ France Mihelič, Speča. 194 Gradbeno podjetje ,,MEGRAD" dogradilo stanovanjski blok s 30 stanovanji klasične gradnj v 11 mesecih. £ Ko je lani avgusta ljubljansko podjetje »MEGRAD« pričelo z izkopavanjem temeljev v Glinški ulici, je bilo le malo takšnih, ki so verjelii napovedi, da bo letošnjo jesen na tem mestu ^ograjen stanovanjski blok s 30 stanovanji klasične gradnje. Število tistih, ki so verjeli v napovedi, se je še bolj zmanjšalo potem, ko so neugodne vremenske razmere, zlasti pa huda zima, povsem onemogočile normalen potek gradbenih del. Danes so te napovedi postale dejstvo. Ze v mesecu septembru je bila povsem dograjena prva polovica stanovanjskega»bloka, v katerega so se stanovalci že vselili, drugi del bloka pa bo te dni dan na uporabo preostalim stanovalcem. Seda. nji in bodoči stanovalci lahko zadovoljno ugotavljajo, da je gradbeno podjetje dejansko dogradilo sodoben stanovanjski blok v nepolnih 11 ipesecih efektivne gradnje. Se bolj pa so stanovalci zadovoljni, ker rekorden čas gradnje nikakor ni šel na škodo kakovosti, saj so skupaj z investitorjem lahko izrekli polno priznanje izvajalcem za kakovost in solidnost opravljenih gradbenih del. Investitor meni, da zasluži podjetje »Megrad« še posebno priznanje, ker je samo z dobro organizacijo in strokovnim vodstvom lahko premagalo' številne težave, ki jih pri ni manjkalo, bodisi kadar je šlo za pomanjkanje delovne sile, prezaposlenost obrtnikov ali pa za težave pri nabavi potrebnega materiala in opreme. Zaradi prizadevnosti in strokovne gradnje bodo stanovalcem bloka, ki ga kaže gornji posnetek, prihranjene marsikakšne nevšečnosti, ki so jih pogosto deležni uporabniki novih stanovanj. 10058 ZALOŽBA »BOREC« JE PRIČELA Z IZDAJANJEM DEL S PODROČJA OBVESEVALNE IN PROTIOBVEŠČEVALNE DEJAVNOSTI TER KRIMINALISTIKE. PRAVKAR JE IZŠLA ABECEDA SMRTI AVTOR ŽIVORAD M1HAJLOVIC. NAVEDENE ZVEZKE DOBITE PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV, CENA JE 100 DIN ZA IZVOD. Ci « N . B U C H* tt MARIBOR, 26. ckt. — Danes je v mariborski bolnišnici podlegla poškodbam 75-let-na ’ Carl ja Brumoc iz Studenic pri Poljčanah. Brumčeva je žrtev nesreče, ki se je pripetila minulo sredo na cesti med Studenicami in Križsčo vasjo. Precej naglušna ženska .'e vcd'la na povodcu kravo pred konjsko vprego, ki jo je vodil Franc Jug. Nenadoma ste se konja splašila, podrla Brumčevo ter 'ji povzročila hude poškodbe. M. K. Vprega na levi strani cestišča MURSKA SOBOTA, 26. okt. V kraju Jama se je v petek osebni avto MB-135-18 (Anton Balžič) iz Precetenec pri prehitevanju zaletel v zadnje levo kolo kravje vprege. Voznik vprege ie vozil po levi strani cestišča in je nenadoma zavil v desno. V Pomurju je še vedno precej voznikov vpreg, ki ne upoštevajo prometnih predpisov. M. K. Zavora edpovecJala MURSKA SOBOTA, 2S. okt. V Viliji gorr.ii je osebni avto MS 12-31 (Jože Grilee iz Fokcvec) zavozil v blagem ovinku s cestišča v jarek in se divakrri; c-brnil. Vozniku je pri prehitevanju odpovedala zavora. Skoda, na vozilu znaša 60.000 dinarjev. M. K. Zasačeni vinjeni vozniki Prometniki so jim preprečili nadaljnjo vožnjo LJUBLJANA, 26. okt. Sinoči ob 0.40 je po Karlovški cesti v Ljubljani vinjen vozil eseb-ni avtomobil LJ 71-34 Ivan Ilc. Prometni miličniki so mu preprečili, da bi nadaljeval vež-njo in mu vzeli vozniško dovoljenje. Odpeljali so ga tudi na cOvzem krvi za preiskavo. Dve uri pozneje so prometni miličniki na Tržaški cesti v Ljubljani preprečili nadaljnjo vožnjo Janezu Žirovcu, ki je vinjen vozil osebni avtomobil. KR 45-66. Tudi njemu so vzeli v pzni str o dovoljenje in ga odpeljali na odvzem krvi. KRANJ, 26. okt. Po Ljubljanski ce sti v Kranju je včeraj ob 4.05 vinjeu vozil osebni avtomobil KR 20-17 Lovro Kcšnjek. Preprečili so mu nadaljnjo vožnjo in odvzeli vozniško dovoljenje. Tudi njega so odpeljali na odvzem krvi. Prometni miličniki so vče- Potosnilo LJUBLJANA, 26. okt. — Nesreča, o kateri smo objavili vest 22. okt. pod naslovom »Pripeljal je iz dvorišča in se zaletel v avto«, se je pripetila takole: voznik osebnega avtomobila CE-32-35 Stane Pintar je z dvorišča gostilne »Kon-šek« na Trojanah pripeljal na prednostno cesto in zaprl pot osebnemu avtomobilu LJ-220-01, ki ga je vozila Mila Kačič. Kačičeva je s svojim vozilom trčila v avto CE-32-35. raj ob 0.45 Henriku Podjavor-šku, ki se je peljal po Kidričevi cesti v Kranju, preprečili nadaljnjo vožnjo in ga odpeljali na odvzem krvi. Podja-voršek je vozil osebni avtomobil KR 20-17. Vozniškega dovoljenja ni imel. Avto podrl otroka KOPER, 26. okt. Na cesta II. reda pred križiščem v Škocjanu je včeraj ob 11.45 pcltovomi avtomobil KP 16-27, ki ga je vozil Karel Hrvatin, podrl 9-letno Stanko Ambružič. Voznik je peljal iz Bertokov proti Semedeli. Na prehodu za pešce je na cesto nenadoma skočila Ambružiče-va. Hudo ranjeno s-o odpeljali v izolsko bolnišnico. Povzročil nesrečo in pobegnil MARIBOR, 26. okt. Na Vetrinjski ulici v Mariboru je včeraj ob 10.30 neznan mopedist podrl Marijo Ciglarič. Zbil jo je po cest-i v trenutku, ko je hotela prečkati cesto. Mopedist je vozil v nedovoljeni smeri po Vetrinjski ulici ,ki je enosmerna. Cigla-ričeva si je pri padcu zlomila desno nogo . Mcpedistka izsiljevala prednost MARIBOR, 26. ckt. Na cesti II. reda v križišču pri Lenartu je pred gostilno »Smec« včeraj ob 16. uri osebni avtomobil trčil v mopedistko Kristino Belcelj. Mcpedistka je v križišču izsiljevala prednost pred osebnim avtomobilom MB 42-07, ki ga je vozil Božo Fjidrih. Kristina Belcelj se je pri nesreči ranila po glavi, rokah in nogah Za šolo in igro ODST 27 - SO mo . — odst 30% 33% 2100 Kakovosten goveji boks, 00 ST 34 38% 2300 Mjeni podplat i/ mikroporo/ne pume mmmmm OB 10 OBLETNICI Z ukradenim mopedom se je ponesrečil KOPER, 26. okt. Sinoči ob 21.30 se je na cesti III. reda med vasjo Pobegi in Koprom ponesrečil mopedist Ivan Grabnar, star 18 let. Z mopedom, ki ga je prejšnji dan ukradel pred tovarno »Tomos«, je zavozil s ceste v jarek in nato še nekaj metrov drsel ob ograji ter nato padel. Ranjen je po obrazu, levi roki in nogi. Prepeljali so ga v izolsko bolnišnico. Požar na ladji »Promina« KAJLEPSE BRANJE ZA NEDELJO — »TOVARIs« Pri prehitevanju povozil kolesarko CELJE, 26. okt. Na cesti II. reda med Žalcem in Grižami je včeraj ob 5.50 mopedist Danijel Jereb povozil kolesarko Alojzijo Kosnič. Mopedist je prehiteval skupino kolesarjev, ko se je sreča ral z nekim tovornim avtomobilom. Zaletel se je v kolesarko in jo podrl, neto pa je še sam padel. Mopedist je ostal nepoškodovan, Ko,sničevo pa je huje ranil po glavi, debila ;e pretres možganov in prelom desnega gležnja. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. KOPER, 26. okt. Danes ob 12.30 je nenadoma izbruhnil požar v strojnici ladje »Promina«, ki je zasidrana v koprski luki. Goreč mazut je padel, v nafto in plamen je zajel ves prostor. Le strojnikom se je zahvaliti, da ni prišlo do večje nesreče. Hitro so namreč ogenj pogasili z aparati za gašenje s peno, tako da koprski poklicni gasilci, ki so v treh minutah prihiteli od -precej oddaljenega novega gasilskega doma, niso imeli več kaj opraviti. Vendar so zaradi varnosti pregledali vse prostore na ladji. Z. T. Nepreviden motorist trčil v tovornjak LJUBLJANA, 26. okt. Na križišču Celovške in Tugo-mirjeve ceste v Ljubljani se je sinoči ob 18.10 z motornim kolesc-m KR 14-908 Pavel Gabrovšek zaletel v tovornjak LJ 179-63, ki ga je vozil Hasan Meroinovič. Oba sta vozila iz Ljubljane proti Šentvidu. Motorist se je zaradi neprevidnosti zaletel v tovornjak, nato pa ga je zaneslo nekaj deset metrov vstran, kjer je padel. Motorist si je zlomil levo roko, dobil pretres možganov in več ran na glavi. Odpeljali so ga v šišensko bolnišnico. Svet Vzgojno varstvenega zavoda Prule Ljubljana, Prijateljeva 4 razpisuje delovno mesto otroške negovalke Pogoj: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso. — Osebni dohodki po pravilniku. Nočne in nedeljske službe ni. Nastop takoj ali po dogovoru. 14143 Po dolgem trpljenju je 22. oktobra 1963 v miru za vedno zaspal naš dragi France Podboj KAPITAN FREGATE V POKOJU Kot je želel, je bil tiho pokopan na splitskem pokopališču ob spremstvu najožjih svojcev. ŽENA ARANKA ZA VSE SORODSTVO. Split, Ljubljana, Tuzla, Beograd, Borovnica, dne 26. oktobra 1963. ODDELEKN UUBUANlMnrUVfl T'TELEFON^Uii«^ -B1 PRODAJ n1’MODDe'( EK1' f JUB. dA^T^fTOV A ^rElEFON ‘zA^^ANSKR0 J “ rELEtON1 23-526 - OGLASNI DAI 29 - BRZOJAVNI NASLOV »DELO« I UTI BI -J A N A ŽIRO RA-UN PR, NARODNI BANK. [JURIJANA MUH« ^APtSEČNA N AROCN^A S^mN A^IEV VK^T SOVINE "vRA^AMo™’ PR& Telefon dežurnega urednika: 20-646 t t l*vv ?*'k2££L'S€€ DRAMA Neaeija, 27. okt., ob 19.30: Bor: RAZ J:'GANCI. Gostovanje v 21-reh. (Skupna predstava z MGL.) Ponedeljek, 28. okt., ob 15. uri: RAliTRGANCI. Abonma Dijaški 3 popoldanski. (Skupna predstava z MGL.) Ob 19.30: Bor: RAZTRGANCI. — Abonma Dijaški 10 večerni. — (Skupna predstava z MGL.) Ob-20. uri: Behan: TALEC (tragikomedija). Gostovanje v Novem mestu. Vpisovanje abonentov ZŠJ bo še r ponedeljek, torek in sredo vsak davi med 10. in 11. uro v upravi SNG, Cankarjeva 11-1. OPERA Sreda, 30. okt., ob 19.30: Baletni večer: Bizet: SIMFONIJA V C-DTJRU. de Banficld: DVOBOJ, Stravinski: PETRUŠKA. Abonma B. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Četrtek. 31. okt., ob 19.30: Verdi: MACBETH. Fremiera. Abonma Premierski in izven. (Vstopnice v prodaji od torka, 29. 10. od 18. ure dalje.) S premiero Verdijeve opere »MACBETH« v četrtek, 31. okt., bo Op-ra SNG roeastila 150-letnico rojstva skladatelja G. Verdija. To Verdijevo delo jc za Ljubljano po-i ^*na novost. Premiero so pripravil-.: dirigent Demetrij Zebre, režiser Hinko Leskovšek, asistent režiserja Ma ko Marin, sc_noj?r f inž. arh. Viktor Molka, kostumograf MJja Jr.rčeva, vodja zbora Jože Ila^c in korepetitor Dana Hubadou-a. Premiera v četrtek ho za Premierski abonma, vstopnice pa bodo tudi v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka oasaža Nedelja, 27. okt., ob 19.30: M. Bor: RAZTRGANCI. Gostovanje v Žireh. Skupna predstava DSNG in MGL. Ponedeljek, 28. okt., ob 15. m 19.30: M. Bor: RAZTRGANCI. Predstavi v Drami SNG. Skupna predstava DSNG in MGL. Ob 16. uri: Shakespeare: DVANAJSTA NOC. Red Dijaški. — Predstava v Kranju. (Olivija — Svetelova.) Ob 19.30: W. Shakespeare: DVANAJSTA NOC. Red B. Tekslil-indus — Sava. Predstava v Kranju. (Olivija — Svetelova.) ŠFNTJAKCfBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Nedelja, 27. oktobra, ob 17: Tavčar-Sest: CVETJE V JESE- NI, romantična igra. Popoldanska predstava. Gostovanje v Za-dvoru. Ob 19.30: Tavčar-Sest: CVETJE V JESENI, večerna preds; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.: 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Stane Bobek: S premično bolnišnico v Sočo: 10.30 Matinejski koncert Pihalne godbe LM p. v. Rudolfa Stariča (prenos iz Kranja); II.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Solistični instrumetaii zabavne glasbe— pozavnist Murray Mc Ea-chem; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.15 Naš glasbeni avtomat; 15.20 Nedeljsko športno popoldne; .17.00 Poročila; 17.05 Majhni zabavni ansambli (Kvintet Art van Damme); 17.15 Radijska igra — Janez Cuk in Jane Kavčič: In articulo mortis; 18.15 Glasba iz znamenitih oper; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19 30 Radijski dnevnik; 20.00 Izberite svojo popevko; 21.00 Njihova velika prijateljstva — Stefan Zv/eig in Richard Strauss; 22.10 Zaplešite z nami! 23.05 Iz violinske glasbe Antonina Dvoraka: 23.30 Komorno-ansambelska glasba iz Vzhodne Nemčije; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih; 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah; 14.00 Veliki zabavni orkestri; 14.25 Med klavirskimi deli Franza Liszta; 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved; 15.15 do 16.00 Izbrali smo za vas; 19.00 Napoved II. programa — poročila, 19.05 Saint Saens: Simfonija v c molu št. 3, op. 78; 19.40 Plesni orkester Kurt Edelhagen; 20.15 Bruno Bjelinski: Brez vrnitve, ciklus pesmi za alt in orkester; 20.30 Radijski dnevnik II. programa; 20.45 Glasba 16. stoletja na starih instrumentih; 20.52 Antonio Vivaldi: L’estre arinonico; 21.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan; 22.10 Iz partitur jugoslovanskih skladateljev; 23.00 do 23.05 Poročila. TELEVIZIJA Na kanalih 3, 5, 6 in 11 s pretvorniki. 11.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 11.30 »Mamin rojstni.,dan« — šalji va zgodba o Denisu - pokori (Ljubljana) 13.50 Prenos športnega dogodka — (Evro vi zija) 18.45 r Di - neyeya d f že la« — Park in Bill iz Texasa (Ljubljana) 19.35 Športna poročila (Ljubljana) 19.45 »Industrijska proizvodnja v SPORED ZA NEDELJO KI N. •l.i.iUSii.L» Zaprto! 4v».. v/ c N ION: ameriški Darvni CS H im BUTTEriMELD 8 - Režija. Daniel Mann Igrajo: Elisabetb Iayioi Laurenee Harwcy, Edy Fischer. — Tednik. Predstave oo lo, i / 30 m 2u ur. Ob 10. uri matineja istega filma. KINO KOMUNA: madžarski film POLČASA V PEKLU. — Rezija: Zoitan Fabri. Igrajo Imze Sinkovič, Bczo Garaš. Tedni*. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. sia)GA; iranc knmin mn: DOBRA LEKCJJA Režija: Pe.e Cottance Igrata: Raymona Pel iegrin. Maaelaine Robinson — Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Zadnjič. KINO VIC. iraneoski film POGLED Z MOSTU. Režija Sid-ney Lumet. Igrata: Raf V allone m Raymond Pellegrin. Tednik. Predstave ob 15, 17.30 in 20 uri KINO ŠIŠKA: ameriški barvni ca-nemasc. film LETEČI TORFEDC (Oko za oko>. Režija: Joseph Pevr.ey. Igrajo: Glcnn Ford, Ernest Borgnine, Diane Brewster Kratki film. Predstave ob 16, 18 m 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinema tografih od 9 do 11 in od 14 ure dalje MLADINSKI KINO: amer. barvni film DAVY CROCKET, ob 15, 17 in 19. uri. Film za mladino od 8. leta starosti dalje. KINO SAVA: amer, Darvni film SEVER — SEVEROZAHOD ob 16. 18 in 20. uri. Zadnjikrat. KINO TRIGLAV — LJUBLJANA: amer barvni film RIO BRAVO. Tednik. Predstave ob 15.30, 18 in 20. 30. Prodaja vstopnic od 10. do - 11. ure in 14.30 dalje. Danes zadnjič. KINO »SVOBODA« — CRNLCE: ital. barvni film KARTAGINA V PLAMENIH, ob 17 in 19. uri. KINO »SVOBODA« — SEN I V ID: jap. barvni film ŠAMPION IN IGRALKA, ob 15. 17 in 19. uri. KINO »SVOBODA« — D. MOST: poljski barvni CS film KRIŽARJI. ob 17 m 20. uri. KINO HRUŠICA: ameriški barvni film DARBY O GILL, ob 19. uri. KINO GUNCLJE: amer. barvni pustolovski CS film DEVIŠKA KRALJICA, ob 15, 17 in 19. uri. KINO SAVLJE: angleški film SOS PACIFIK, ob 17 in 19. uri. -KINO DRAVLJE: amer. barvni CS film ZLOMLJENA ZVEZDA, ob 16, 18 in 20. uri. Ob 10. uri matineja športni film CRVENA ZVEZDA. KINO ZALOG: sov j. barvni film NEBO KLICE, ob 19. uri. KINO VEVČE: španski barv film CARMEN IZ GRANADE, ob 17 in 19. uri. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: francoski film SVETNIK VODI PLES, ob 16 in 19.30. KINO LITIJA: zah.-nemški glasb, film ZALJUBLJENI DETEKTIV. 10, 17 in 19.30. KINO »CANKARJEV DOM«, VRHNIKA: avstrijski film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA. ob 17. uri. — Ital. barvni CS film OSVAJALEC MARACAIBA, ob 15 in 20. uri. Ob 10. uri sovjet, barvni film V NEKEM CARSTVU. KINO MENGEŠ: ital. film PRESTOP V BEGSTVO, ob 16 in 19. uri. KINO DOMŽALE: ital film VSI ZALJUBLJENI, ob 15, 17 in 19. uri. KINO »DUPLICA« — KAMNIK: amer. barvni CS film SALOMON IN KRALJICA IZ SABE, ob 15, 17 in 19. uri. Ob 10- uri sovjet, barvni film OPERACIJA MIRAZ. KINO »DOM« — KAMNIK: domači barvni CS film OBRAČUN (Kapetan Leši, II. del), ob 17 in 20. uri. KINO BLED: angl film PFKLFN-* SKI KLUB, ob 10, 15, 18 in 20. uri. KINO »SORA« — ŠKOFJA LOKA: španski barvni film MAMA, POSLUŠAJ PESEM MOJO, ob 9.30, 16. 18 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: ital. pustol barvni CS film DRAKTJT MA-ŠCEVALEC, ob 16 in 20. Madž. reviiski barvni film SONCE NA LEDU, ob 18 in 10. uri za matinejo. ‘NO »CENTER* — KRANJ* amer. VV film TAJNI DRUŽABNIK, ob 14. uri. Ob 16. 18 in 20. uri jugosl CS film DESANT NA DRVAR. Zadnjič. JilNO »STOH2IC« — KRANJ i angl. barvni film OBOROŽENI ROP. ob 13. uri. Ob 15, 17 in 19. ! uri franc. barv. CS film PREGANJANA LJUBEZEN. , Ob 21. uri amer. V V film TAJNI DRUŽABNIK. j KUN J »KRVAVEC« — CERKLIE: amer. barvni VV film SEDMO ! SINDBADOVO POTOVANJE, ob 15 in 17. uri. i KINO NAKLO: nem. barvni fi’m INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK, ob 16 in 19. uri. Ki ».* *....... ,, -EMC. i*. amer. CS film LJUBITE BRAHMSA?, ob 10, 17 in 19. uri. K -• . , < h ital. film GARSONJERA, ob 11, 18 in 20. uri. KINO ŽIROVNICA: nem.-jugoslov. film TAJNE ORIENTA (II. del). KINO DO .JiS — ALU »S"TL* NA; j angl. film KROG ZAVAJANJA. ! KINO K U ROŠKA BELA: nemški film NE POŠILJAJ ZEN E V ITALIJO. K - * k\ ‘ANJSK A ROPA: amer. film TIGROV ZALIV. KINO »KRKA«. NOVO .VkEaTO: amer barvni CS film PRIGOD* MLADEGA ČLOVEKA, ob 16. 18 in 20. uri. Ob 10. uri domači barvni film TSTEMPO — VELIKO POTOVANJE. KINO »UNiUN« — CELJE: amer barvni CS film PREPOVEDANE SLASTI, ob 16. 1P in 20 uri Matineja amer. CS barv. filma ANASTAZIJA. K! Nil »SL.litOPOL« — CELJE: angl. barvni CS film MILIJONARKA. ob 16. 18 in 20 uri KINO SVOBODA, VIDEM-KRŠ?,0: nem. barvni film JAZ NIŠEM CASANOVA, ob 17.30 in 19.30. KI>0 ČRNOMELJ: amer. barv. CS film OKO ZA OKO, ob 17 in 20. uri KINO DELAVSKI DOM. Trbovlje: amer barvni film POSLEDNJI SOMRAK, ob 15.30, 18 in 20. KINO SVOBODA Al — Trbovlje: amer glasbeni film VSO DOLGO NOC, ofe 15, 17 in 19. uri. K!NO SVOBODA - ZASAVJE. 1 R-BOVLJE: franc, barvni CS film BABET GRE NA VOJNO, Ob 15, 17 in 19.15. KINO IILI.A1SKI DOM ZAGORJE: domači film DR, ob 10, 17 in 19. uri. KINO SVOBODA ll — Hrastnik: ital. VV film DOGODILO SE JE V RIMU, ob 17 in 19. uri. • KINO ROGAŠKA SLATINA: angl. VV film V RITMU TWI-STA, ob 16 in 19.30. KINO »PARK« — M SOBOTA: amer. barvni VV film GUSAR. ,ob 10, 15, 17.30 in 20. uri. MESTNI KINO — PTUJ: zahodno-nemški barvni film GRAŠCTNA STRAHOVA ob 15.30, 17 45 m 20. Ob 10. uri matineja istega filma. fi.NO »SVOBODA«. Šempeter v Sav. dolini: amer barvni CS film OKO ZA OKO, ob 16 in 19.30. KINO »SOCA« — NOVA GORICA: amer. barvni film NAPAD OB ZORI. KINO »SVOBODA« — ŠEMPETER: jugosl. film NEVESINJSKA PU- Kl NO »SVOBODA« — SEŽANA: nem. barvni film FREDY POD TUJO ZVEZDO, ob 15, 17 in 20. uri; KINO »SOCA« — TOLMIN: ameriški VV film NAJLJUBS7 UČENEC KINO SEČOVLJE: sovj. film DEKLE IŠČE OČETA, ob 17 in 19. uri. KINO PORTOROŽ: francoski film SOS RADIO TAKI, ob 17.30 in 19.30. KINO »GARIBALDI« — PIRAN: amer. film ALAMO (II. del), ob 16, 18 in 20.15. Zapora cest wBYESCAMO, da je cesta II. reda štev. 330 v Radečah zopet prevozna za vsa vozila. O CLSTNO PODJETJE v Ljubljani, Ljubljana, Stolpniška 10, sp -roča uporabnikom cest, da bo Gasilska cesta v Ljubljani zaor a za ves promet od 28. 10. 1963 do I MA •§ preklica zaradi rekonstrukcij! /ffSriDOr HIPNOTIZIRATI se boste lahko naučili teoretično in praktično iz učbenika: TAJNE PROFESIONALNIH IIIPNOTIZERA. Učbenik temelji na izkušnjah n-^rl 250.000 eksperimentov, ki so bili izvedeni z 12.000 hipnotiziranimi o ehami. Cena izvoda 1000 din. Dobava s povzetjem. Ro!: do- bave — 5 dni. Naročila pošljite na poštni predal 214 — Sarajsvo. 4 Obvestila ZDRAVNIŠKA SPRIČEVALA za vožnjo z motornimi vozili je pooblaščen izdajati tudi Železniški zdravstveni dom Ljubljana. Spri čevala izdajata dr. Rikard Gregorčič«, Ljubljana, Celovška c. 4, dnevno od 7. do 10. ure, in dr. Mirko Kajzsij, prav tam. dnevno (razen ob četrtkih in sebotr-h) od 15. do 16. ure. Za spričevalo je potreben kolek za 150 dura r jev. — železniški zdravstveni dom, Ljubljana. o CE NE DELUJEJO želodec, jetra, žolč. črevesje, jih ur- dite z rogaško »DONAT« vodo! V zalogi jo imata »Prehrana« in »Mercator«. DEŽURNA LEKARNA: Nedelja. 27. okt.: lekarna »Melje«, Meljska 2. KINO: UNION: franc.-ital. barv. CS film AUSTERLITZ — film hrvaško podnaslovi jen. P/iRTI ZA N: jugosl. film OKLOP-NI VLAK. Sovjetski barvni film BRATJE ZVEZD. Jugosl.-nemški film ČLOVEK IN ZVER. LDAK.-hIK: slov film SAMORASTNIKI ameriški zabavni film NORČIJE V OPERI. SLOV > N 4RODNO GLFDALISCK Nedelja, 27. okt., ob 16. uri: Go-b£c: PLANINSKA ROZA. Gostovanje v Slov. Bistrici. Zaključena predstava za tovarno IMPOL SALON ŽENSKE IN MOŠKE j MODE Ljubljana, Miklošičeva 7 ; sprejme v delovno razmerje KR0JAČE-ICE, ŠIVILJE Nastop službe mogoč takoj. 14136 Komisij^ za nameščanje in odpovedi in Upravni odbor pri montažnem podjetju // INSTALACIJA rt LJUBLJANA, Kamniška ulica 48 a • razpisuje naslednja prosta delovna mesta: KACBNOVODJO pogoj: višja strokovna izobrazba z večletno prakso na tem delovnem mestu VEC DELAVCEV za dela pri montaži centralne kurjave, vodovodne instalacije, izolacij in stavbne ključavničarje — sprejme se: visokokvalificirane, kvalificirane in priučene- za eno navedenih strok NEKVALIFICIRANE DELAVCE za skladišče in za priučitev za eno navedenih strok pod tč. 2. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema .tajništvo oz. Upravni odbor podjetja pismeno ali ustno. Stanovanja niso zagotovljena. 10074 Vodna skupnost -»SAVINJA« — Celje, Ljubljanska cesta št. 36 sprejme gradbenega tehnika in dva grddbena delovodja Pogoj: pod 1. absolvent srednje tehniške šole r vsaj petletno operativno prakso, pod 2. z ustrezno prakso, po možnosti pri nizkih gradnjah. — Na- j stop službe mogoč takoj j ali po dogovoru. Dohodki so urejeni s pravilnikom. .\ Razpis velja do 'zasedbe delovnih mest. 0946 Po hudi in mučni lrolezni nas je za vedno zapustila nasa nadvse ljubljena mama, babica, sestra, teta, svakinja in tašča Marija Jelačin rojena BREGAR P°£-- - pokojnice bo v ponedeljek, 28. oktobra ob 16.45 iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah, žalujoči: hčerka Jožica, por. Vrhovec, zet Bine, vnuki-nja Maja, brat Frank, družine Minka Kovač, Štefka Kovač, Bregar in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Zagorje, Clinton, Milivauke, 26. okt. 1963. Po dolgi in hudi bolezni nas je danes zapustila za vedno jiaša nadvse ljubljena Štefanija Grebenc rojena C E P I R L O Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 28. oktobra 1963, ob 15.15 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah, žalujoči: dr. Anton Grebenc, Robert čepirlo z družino, brat, Angela in Ivana, por. Karaganjan, sestri ter * stalo sorodstvo. Ljubljana, Beograd, 26. oktobra 1963. Šolstvo RAZPISNA KOMISIJA pri Soli zdravstvene delavce na Jesenicah objavlja razpis za sprejem kandidatov v večerno šolo za zdravstvene delavce — oddelek za odrasle, ki bo v Ljubljani, Veselova 2 (Višja šola za zdravstvene delavce). V I. letnik bo sprejetih 50 kandidatov, šolanje traja tri leta, pouk bo v večernih urah. Pogoji za vpis so naslednji: v večerno Solo se lahko vpiše vsak kandidat, ki je končal osemletko in ima naziv bolničarja ter Je zaposlen v zdravstveni službi najmanj 3 leta. Stroške šolanja krijejo kandidati sami ali zainteresirane usatnove. Prošnji, kol-kovani s 50 din, je treba priložiti: — spričevalo o dokončani osemletki, — spričevalo o dokončani bolničarski šoli ali tečaju, — priporočilo ustanove s potrdilom, da dovoljuje šolanje in obvezno prakso, — kratek življenjepis, — franki rano kuverto s točnim naslovom za obvestilo. Rok za prijavo je 7. november • 1963. O. pričetku pouka bomo kandidate pismeno obvestili. S ,, R O G " Tovarna transportnih sredstev in izdelkov precizne mehanike LJUBLJANA, TRUBARJEVA 72 razpisuje prosta delovna mesta zA: inženirje, tehnike in tehnične risarje orodjarje, strugarje, strojne ključavničarje dvoriščnega delavca Pogoj: stanovanje v bližini tovarne — lahko tudi upokojenec. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov ali se osebno zg lase v socialno kadrovskem oddelku. 9935 Komisija za razpis mest direktorjev OBČINSKE SKUPŠČINE IDRIJA po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih or. ganov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) RAZPISUJE mesto DIREKTORJA Rudnika živega srebra Idrija Pogoji: tehniška fakulteta in 10 let strokovne prakse na odgovornih delovnih mestih. Prijave pošljite v 15 ,dneh po objavi razpisa. Razpis velja do zasedbe mesta. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Prijave pošljite Občinski skupščini Idrija. Ponudbi priložite kratek življenjepis s podatki o dosedanji zaposlitvi. 9973 Komisija za sklepanje in ! odpovedovanje delovnih razmerij pri Projektivnem ateljeju Ljubljana, Kersnikova 9 razpisuje stalno delovno mesto STATISTIČARJA s srednješolsko izobrazbo in primerno prakso ali nižješolsko izobrazbo z večletno prakso na sličnem delu. Nastop službe . takoj ali po dogovoru. | Osebni prejemki po veljavnem pravilniku o na- j grajevanju. Ponudbe s toč- | nim opisom dosedanjega j dela pošljite gornjemu na- | slovu. 9981 Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme v službo ELEKTROTEHNIKA Ponudbe s priloženim življenjepisom naj vlo-že kandidati v upravi podjetja. 9961 Nenadoma je preminil moj ljubi mož, dragi oče, stari oče, brat, stric in tast Anton Strah UPOKOJENEC Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne -8. oktobra 1963, ob 16. uri iz hiše žalosti, Sostro 67, na pokopališče Sostro. žalujoči: ZENA IVANA. HČERKA IVANKA Z DRUZINC SESTRE, BRATJE, NEČAKI IN OSTALO SORODSTVO. Sostro, Ljubljana, 26. oktobra 1963. (Dijaški dom MAJDE VRHOVNIK razpisuje * prosto delovno mesto VZGOJITELJICE Razpis velja do zasedbe mesta. 14154 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega Lada Kralja se Iskreno zahvaljujemo vspm, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in nam izrazili sožalje. Prisrčna zahvala požrtvovalnim zdravnikom in ostalemu osebju vojne bolnišnice ter Zdravstvenega doma za vso pomoč, njegovim stanovskim tovarišem in šolski mladini za žalostinke in poslovilne besede. Žalujoče družine Kralj Domžale, Ljubljana Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš član, tovariš Peter Miočinovič major aviacije v pokoju nosilec »Partizanske spomenice 1941« in vojnih odlikovanj, OH, OZN II. in III. stopnje, OL Armije in , dveh medalj za hrabrost Pogreb dragega pokojnika bo danes, v nedeljo dne 27. oktobra 1963, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Združenje borcev NOV občine Ljubljana-Center — Krajevne organizacije Združenja borcev NOV — ZWI in ZROP »24 talcev« na Poljanah v Ljubljani V globoki žalosti sporočamo, da je nenadoma preminil naš ljubljeni mož, očka, brat, stric, tast in svak Polde Dolenc krojač iz Železnikov aktivist NOV Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 28. oktobra 1963 ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Železnikih. ' Ob naši težki izgubi prosimo tihega sožalja! Neutolažljivi: žena Mila, sin Polde z družino, hčerka Mila z družino in Janez ter ostalo sorodstvo. Železniki, 26. oktobra 1963. Vrtirno globus TOKIO — V bližini otoka Hokaido se je potopila japonska ribiška ladja z 11-člansko posadko. Dve trupli so našli, druge ribiče še iščejo. CHICAGO — Po uradnih podatkih je bilo na cestah ZDA v prvi polovici letošnjega leta 31.170 smrtnih žrtev prometnih nesreč, kar ie za šest odstotkov več kot v istem obdobju lani. TOKIO — Kakor poroča \ agencija Kioao, so včeraj ; poskusno izročili namenu i jedrski reaktor, ki daje električno energijo. Strokovnjaki pravijo, da bo ta japonski reaktor deloval z vso zmogljivostjo najkasneje leta 1966. zanimivosti DELO M- stran 9 POINT ARGUELLO — Na ietaisKem oporišču ZDA v Poiru Aigatuj (Kalifornija) so včeraj izstrelili umetni zemelj sni satelit. Znano je le to, da so uporabili raketo »Atlas-Agena«, s katero so že prej izstrelili tako imenovana vohunska satelita »Midas« in »Samos«, in da e satelit zavil na krožno pot. * : P jiilšik 11 iPfe Is ^ - \ ALOVI ZAKADI CIKLONA — Vrenienoslovni satelit ->Tiros-7- ie s posnetki, ki so jih aparati v njem j posredovali spreiemnim postajam, med prvimi opozoril na zametek, razvoi in smer ciklona -Ginnv-. ki se I T1 ° e'e približa! Bahamskim otokom in Floridi. Vremenoslovna služba v Miamiju ie svetovala i obalnemu prebivalstvu, nai spremlja občasne radijske objave in misli na zaščitne ukrepe. Ko ie orkan dcsegei severno obalo Floride, ie še precej popustila njegova rušilna sila. vendar ie Se j morje, katerega valovi so se razbijali na obalnih nasipih močno 'razburkal Foto: AP PARIZ — V francoskem glavnem mestu so predvčerajšnjim zaznamovali na j toplejši oktobrski dan po letu 1875. Živo sreoro se je dvignilo za spoznanje nad 22 stopinj Celzija. Dosfej naj toplejši dan v oktobru — nekaj manj kot 22 stopinj — je bil 23. oktobra 1906. NEW YORK — V dru- j . im newyorškega advokata Martina Beckerja so dobili četverčke. Novoro-tenčki (tri deklice in deček) in 27-letna mamica so zdravi, vendar bodo oiroci nekaj časa v inkubatorju. KATRO — V Kuvajtu so odkrili nove zdravilne rastline, ki so jih najprej pregledali kuvajtski farmacevti, nato pa so jih poslali v Kairo, kjer bodo kemiki proučili možnost a uporabo teh zelišč v industriji zdravil. „Kikiriki“ na dražbi z oceno V sejemskem vrvežu so menjali lastnika lepotci kokošjih pasem Francoski ženin žari od sreče, če nevesta — vsai v Parizu ie tako — pospremi žametno božajoči, njemu namenjeni pogied s sladko izgovorjenim ->mon petil coq« ali s pomanjševalnico »cochet«. kar bi se reklo po naše »petelinček«. V krajevnih narečnih mnogih evropskih govoric veljajo s poudarkom izrečene besede ->to ti ie imenitna putka« za naivečie j Podobo galskega petelina priznanje zapeljive mikavnosti iepega dekleta. Ka- i na grbih so imei: italijanski ko pomembna narodopisna značilnost utegne po- ! jerebičarji, katerih zastopni-siati perutnina in vse. kar je v zvezi z njo. pona- ! ki so se posamično in kot zarja razen gornjega in še "marsičesa drugega tudi - moštvo zasidrali na vrhu Petelinji sejem, ki ga že dolga leta prirejajo vsako 1 dražbene lestvice V njihovih jesen v bavarskem glavnem mestu. ; modrih repnih peresih si za- sledi; zelenkast soj, od kiju- »N:ma dovolj rdečega gre- ^ kdor je hotel razločno ujeti j na do ostrog pa se je zvrsti-bena,« je rekel poznavalec ob i vsaj nekaj 'mnenj in ocen, \ la pravcata mavrica barvnih pogledu na košatega lepotca [ kajti 352 pernatih, ponosno vsakdo ve, kako je, če si drz- j »elita« ne ib bavarskih -in ne petelin na sosedovo dvori- i drug h c orra^jh. marveč tudi šče, v razstavni dvorani pa . švicarskih in avstrijskih ter so čutili vsi in vsak posebej J nekaj francosk;h in severno-neposredno biižino množice i :.,i: ~r-,k-h kokr-mmiccv Ka vrstnikov .n tekmecev. , dražbi je bila izklicna cena v pokromani kletki z napi- | prestopajočih se in iz velike som «pasem s ki petelin prve j množice gospodarjev kokošjih jat izbranih lepotcev v kletkah. razpostavljenih v kvalitete«. Njegov sosed je 1 bil deležen ugodnejše ocene: »Poglej, tale se postavlja, kaker da ve, kako imenitno perje ima . . .« Hvala je veljala pasemskemu petelinu, čigar tesno prilegajoče se MOSKVA — Dve podobi j f61?3 !meio motno olJnat 1 lesk. veliki dvorani razstaviščne- odtenkov. Beli kot- sneg so se predstavil’ ocenjena jem in'kupcem riajlepši petelini leghornske pasme, s perjem najlepših jesenskih barv so se postavljali visokonogi in ga parka, je povzročalo tak j zajetni amerikanci iz New Ebcrliarda Keila, članske ga slikarja iz 17. stoletja, so odkrili v muzeju mesta Sorpuhov blizu Moskve. Kakor vsa dela tega slikarja sta tudi ti podobi brez mojstrovega podpisa — gre za sliki »Starka s svečo« in »Starka šiva« — spoznali pa so ju po opisu v starih listinah in po veliki podobnosti z umetnikovimi stvaritvami, ki ,iih ' rariio italijanske zbirke starin. vrvež in hrup, da so ljudje ■ Hampshira.' komaj prišli do besede. Pe- i , . ! I Strokovni ocenjevalci so i telim so brskali po bornem t ... .. . ; „ , . , . .. . . govoril; o pigmentu. Vestno- ! pe^ku na betonscih tleh ■ 7 . , . - ’ 1 so pazili, ali imajo dobro re- j ;:a po.enne z oznako »l-a« petdeset, za »1-6« pa štirideset .mark. Kdor . je hotel sede’o vati. je dvigni’ rumeno lopatico s črno ^teidlko. Večina petelinov je pri 60 markah menjala lastnika, najdražji je b'l osem mesecev s'ar italijanski^ , jerebičar (190). za-njegoVfega: 'skoraj sedem kilogramov težkega pasemskega vrstnika pa je plača’ ntubcTiš) ponudnik 165 mark. Starejši rejci so s prizvokom otožnosti v glasu obujali spomine na »tiste z*.?‘e čase« ko (e dosegel »rekorder vseh časov« nezaslišano ceno 580 mark. K. Drama sedmih na oceanu Šestinšestdeset dni so bili trije prebivalci Cookovih otokov izpostavljeni muhavosti Tihega oceana, katerega valovi so premetavali njihovo orehovo lupino, preden jih je našla trgovska ladja, ki jih je vzela na krov in jih odpeljala v Vilo na Novih He bridih, kjer so sestradane in izčrpane brodolomce prevzeli zdravniki mestne ooinišnice. V čolnu je bilo izprva sedem ljudi, štirje izmed njih niso vzdržali strasne ouisejaue na trač i- AilkU. v Kakin pet metrov dolgi jauiLiici je seaem ij atu iZ luail Maori sre«. .*,,,o t.ci vraoaio z o lO,,.. iviainnni, kjer so obisitai. soroumke, po razmerom« mirnem morju prou do mačemu Ranakangu. Ro so »prejadrali kakin dvajset muj, jin jc zaje; vi nar. ki jin je odnesel daleč na morje. Tistih neka. grižljajev hrane, ki so jo imeli s seooj, je šlo po zlu že prvi dan — barko je prevrnil visok val, ki je potegnil v globine tuu. i prvo žrtev. Starejši potnik j je omagal, preden so ga - drugi potegnili v prevrnjeni čoln, ki so ga šele po dolgotrajnem naporu -spe. naravnali v pravo lego. Nekaj olajšanja sta jim prinesla kokosova oreha, ki sta plavala po morju, kasneje pa so si tešili lakoto in žejo z'letečimi ri bami, ki jih je nekaj padlo na barko. V kratkem so drug za drugim umrli še trije otočani, ki so bil ze tako slabi, da niso več mogli žvečiti surovih rib. Resničnost prvih izjav zadnjih treh 'rešenih ujetnikov oceana bodo skušali preiskovalci preveriti še le čez čas, ko si bodo bro dolomci nekoliko oporno gli. Spričo brezupnega položaja, v kakršnem so bili morju prepuščeni oto čani na krhki jadrnici, kriminalisti ne izključujejo možnosti, da so trije preostali odrinili s krova v morie tega ali onega izmed šibkaiših in prei onemoglih sor)otnfkov. d a hi hm po naključju ujete ri-i”> 7i-’oš*aio za nekaj nadaljnjih dni. Dobro je moral prisluhniti, brusili kljune in se izzivalno spreletavali. Nič čudnega: RIM — Takojšnja transfuzija bi rešila življenje marsikateremu ranjencu na cesti. Z namenom, da i kar se le da zmanjšala zamudo takrat, kadar gre ::a minute, so odločile italijanske cestnoprometne blasti, da morajo imeti avtomobilisti označeno v vozniški izkaznici tudi krvno skupino. Pez1 obe iz narave • V J ' : a*A MOSKVA — Ultra zvočna sonda, ki jo je izdela) moskovski profesor Ro-zenberg, bo znatno olajšala operacijo zaradi ledvičnih kamnov, ker baje omogoča kirurgu, da med operacijo takoj. in natančno ugotovi lego in velikost. Za dobro voljo POKOJ V yE JEVJU I •2\\M _ . , sucobDvi tvvcfBE:m kje- e 'V AV6.USTU, TUt7| VII7ETI JIM Ml. NJARO-BE? 7 vztzok poko ,. ja: fMl_AT7l<£.l ' RTIČE PEVičE 21X71J O V C.K1E2-i 121 M, IZGUBLJAJO PERJE IM GAVCAJO /biACRPE-. ' ;SsV'T.' A' • "7 " (G* _ ttO JIM 130 Z1ŽA5I O ■ ZlMSicb A » "BOSTA SPAT OŽI- ^ MP-.-VLAi ** - ' KAJ m S> nuic.Kr Di-tributivl by Kinu Fe; A’ »če za hip pozabiva na predjed — vam je bilo kosilo všeč?« »Srce vašega moča ne bi vzdržalo še enega takega razburjenja!« jeni petelini okoli kljuna in po nogah zelenkasto rumene odtenke, ki pričajo o najboljši zelen; piči' — sejem ni namenjen pitani perutnini, temveč dobrim živalim za pleme. To pomeni v očeh ocenjevalcev z dokazi podprt rodovnik s podatki o prednicah, ki so se uvrstile med najboljše nesnice (280 do 300 jajc na leto). Preden se je začelo, se je sestala v sejmski restavraciji Televizor proti kaminu Po vsem videzu izgublja kamin svojo viogo, ki jo je imel vrsto stoletij kot sie-dišče britanskega družinske ga življenja. Umika se televizijskemu sprejemniku. V novih stanovanjskih blokih, na primer v Huillu, zavzema televizor častno mesto v dnevni sobi družinskega stanovanja. Pivo in avtomobilisti Udeleženci kongresa z« prometno medicino v Rimu so poslušali med dru gim s podatki podprto raz pravo »Alkohol in varnost v prometu«, v kateri je pi vo označeno kot edina alkoholna pijača, ki jo smt avtomobilist — seveda pravo mero — piti brez neposredne nevarnosti, da mu bodo popustili refleksi in da utegne zakriviti nezgo do. V določenem pomenu je pivo celo koristno, ker vsebuje precej vitamina B ki ugodno vpliva na živce. DRUGIČ PRI POROKI — 7 parov iz Star Cityia v Arkansasu (ZDA) se je poljubilo na stopnišču pred poslopjem, kjer so bili v isti zasedbi že drugič pri poroki. V tej federalni državi so sprejeli zakon, ki razveljavlja zakonske zveze, sklenjene med nevestami. mlajšimi od šestnajst, ali ženini izpod osemnajst let. Sedem parov na sliki je isti dan ponovilo poročni obred. Med radovednimi gledalci, ki jih je zanimala ta reč. je bilo skupno petnajst otrok drugič poročenih mater in očetov. 10 ROBERT VAN GULIK SODNIK Tl Medtem so stražarji že odprli masivna, z bakrom okovana vrata Yamena. Kljub zgodnji uri je čakalo že veliko meščanov iz Pu-yanga. Umor Cistote nefrita je prizadel mimo mestece; meščani so bili radovedni, kako bo novi sodnik razrešil to zadevo. Ko je postaven stražar udaril na bronasti gong, se je množica vsula najprej na prvo dvorišče, nato pa v sodno dvorano. Vse oči so bile uprte v vzvišen prostor ija koncu dvorane in v veliko, z rdečim brokatom pogrnjeno mizo; zdaj zdaj se bo prikazal novi sodnik. Prvi pisar je razporedil po mizi različne pripomočke, ki jih bo sodnik potreboval. Na desno je postavil sodni pečatnik, ki meri dva kvadratna palca, in blazinico zanj; na sredino dvojno kamnito skodelico, v kateri bo raztopil tablico rdečega in tablico črnega tuša, ter čopič za vsako barvo; na levo pa papir .n že vnaprej pripravljene obrazce, namenjene pisarju. Biriči so stali pred vzvišenim odrom v dveh vrstah po trije, tako da so drug drugemu gledali v obraz. Imeli so biče. verige, palčnike in vso drugo, grozo zbujajočo upravo, ki sodi k njihovemu poklicu. Njihov poveljnik je stal nekoliko stran od njih in malo bliže odru. Zavesa za veliko mizo se je končno odprla: vstopil je sodnik Ti in se usedel v mogočen naslanjač. Narednik ITong je stal zraven gospodarja. Sodnik si je počasi pogladil brado, pogledal po množici, ki je napolnila dvorano, udari! s kladivcem po mizi in napovedal: »Jutranje zasedanje se začenja!« V veliko nezadovoljstvo it* razočaranje gledalcev ni vzel čopiča za rdeči tuš. To ie pomenilo, da ne bo izpolnil obrazca z ukazom, naj ječar privede jetnika pred sodišče. Sodnik je samo rekel prvemu pisarju, naj mu da neki upravni spis, ki ga je rešil brez naglice. Potem je poklical k sebi poveljnika biričev, da sta skupaj pregledala plačilni spisek osebja. Nato je brez slehernega znamenja dobrohotnosti, skoraj nasršeno pogledal nesrečnika m suho ugotovil:-* »Manjka ena poveza sapek!- Pojasnite, kie je denar!« Poveljnik biričev je nekaj jecljal v zadregi, m mu uspelo zadovoljivo pojasniti, kako so bili porabljeni bakreni novčiči. »Manjkajočo vsoto vam bomo odtrgali od mezde,« je ledeno napovedal sodnik Ti. -* Sapeke so bakreni, v sredini preluknjani novčiči: skozi luknjo jih naberejo na vrvico : : blčia ali iz posebne slame. Temu se reče -■-io-----'a - -9'.....-0 .,e--a’č”\- v p-vp-: (e različno glede na kraj in na dobo. V času. ko je v Franciji še veljal zlati frank, je bila c(T7v- n «00 s.-pek vnem.« prib-izno a, ce..ti- Potem se je udobno namestil v svojem naslanjaču, počasi pil čaj, ki mu ga je ponudil narednik Hong, in čakal, da bo kdo stopil predenj s tožbo. Ker se ni nihče oglasil, je udaril s kladivcem po mizi in naznanil, da je jutranje zasedanje končano. Ko je sodnik odhajal v svojo delovno sobo, je začela množica glasno izražati svoje razočaranje. j»Dajmo, razidite se!« so vpili biriči. »Saj ste videli, kar. ste prišli gledat! - Zdaj pojdite domov, da se bomo mogli - lotiti dela, ki nas čaka!« Ko se je množica razšla, je poveljnik biričev pljunil po tleh in turobno zmajal z glavo. Obrnil se je k najmlajšim med svojimi ljudmi m jim rekel: »Otroci, bolje bo, da si poiščete drug posel! Na tem prekletem sodišču ne bomo nikoli prišii na zeleno vejo. Živeli oo-mo iz rok v usta, p-a še to je zdaj vprašanje . . . Tri leta sem služil pod njegovo milostjo sodnikom Fongom, ki mu je bilo treba pjročati o vsakem, tudi najmanjšem šVebrnem novčiču. Upal sem, da se bodo stvari z njegovim odhodom obrnile na bolje in da bo konec s pikolovskimi sodniki. Pa ga nasledi njegova milost sodnik Ti! Naj nam Vzvišene, sile neba pomagajo in nas varujejo, ta se razburja ž'e za jleherni bakreni novčič! To ne bo prijetno življenje. Le kdo mi bo pojasnil, zakaj se vsi veseljaški sodniki, ki imajo radi dobro kapljico, izogibajo Puvanga, kakor da je naše mesto stalno bivališče kuge!« Medtem ko je poveljnik biričev odprl zapornice svoje . slabe volje, se je sodnik Ti preoblačil: težko brokatno opravo za službene nastope je zamenjal z lažjo, udobnejšo haljo, pri tem pa mu je pomagal drobcen mož podolgastega in zaskrbljenega obraza. Velika bradavica s tremi dolgimi kocinami je kazila levo lice nenavadnega možica, ki je nosil modro haljo z rumenim pasom, ime pa mu je bilo Tao Gan. Tao Gan je postal eden izmed zaupnikov sodnika Tija, včasih pa se je preživljal na stroške človeške lahkovernosti. Spisati dvoumno pogodbo, ponarejati pečate in podpise, goljufati pri kockah, vse to' je bilo zanj otročje lahka igra,-razen tega pa je vedel, kako se vlamlja, in poznal še vrsto drugih spretnosti, ki sodijo k poklicu lopovov iz velikih mest. Sodnik Ti ga je nekoč rešil iz zelo neprijetnega položaja; od takrat se je Tao Gan poboljšal, začel je z vso vdanostjo služiti svojemu novemu gospodarju. Njegova živahnost in posebna sposobnost za odkrivanje sumljivih zadev sta mu omogočili, da se je že velikokrat izkazal kot zelo koristen sodelavec in da je pomagal razrešiti prenekatero zapleteno zadevo. Gospodinje! V maloprodajnih in samopostrežnih trgovinah zahtevajte ^ITli - VI" kolekcijo ,,mr- VI" kolekciji je pripakirana tudi „mi - VI" praktična revija za gospodinje V „mi - VI" reviji boste našli NAVODILA za pripravo jedi ter poslastic za vsak dan. Kolinska - Ljubljana 10057 . 1 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „Djuro Salaj" VIDEMKRSKO razpisuje prosta delovna mesta 1. DIREKTORJA računovodske službe 2. 2 EKONOMISTA za komercialno službo Pogoji pod 1.: a) ekonomska ali druga ustrezna fakulteta z vsaj 3-letno ustrezno prakso na vodilnem računovodskem delovnem mestu; b) višja oz. srednješolska izobrazba z najmanj 5— 10-letno ustrezno prakso na vodilnem računovodskem delovnem mestu pod 2.: končana ekonomska fakulteta in ustrezna praksa. Komfortna družinska stanovanja bodo priskrbljena. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z obširnim življenjepisom. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. 10063 Podjetje »LJUB! JANŠKE MLEKARNE« — Ljubljana Tolstojeva ulica sprejme takoj ali po dogovoru administratorko za komercialo kurirja vratarja Pismene in ustne ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja. 9984 Podjetje v Ljubljani razpisuje delovno mesto PREVAJALCA -K0RESP0NDENTA Pogoji: visokošolska izobrazba z znanjem nemškega, francoskega in angleškega jezika. — Pismene ponudbe pošljite v oglasni oddelek »DELA« pod oznako »Prevajalec«. ' 10055 11 2 S J« 5 b 7 r 9 BS 88 10 b 11 12 13 ju r1 15 K ss 16 17 18 19 JO 121 Križanka VODORAVNO: 1. najvišji vrh sahodn« skupine Kamniških Alp (2132 m), 8. kraj v Švici, znan po paktu iz leta 1925, 9. angleško svetlo pivo, 10. časovna kratica, 11. vrsta javora, 14. svetovno znana znamka šivalnih strojev, 15. okrajšava za račun, 16. italijansko moško ime, 18. najhitrejši vlak, 21. druga najvišja gora v našem delu Julijskih Alp. NAVPIČNO: 1. poželenje, 2. prebivalka mesteca v Soški dolini, 3. svetovno morje, 4. kemični znak za radij, 5. različna soglasnika, 6. notranjščina, notranja oprema, 7. vodno vozilo, 12. kratica za utežno mero, 13. tuje ime za gobavost, 14. pokrajina med Donavo In Savo, 17. konica. 19. kemični znak za kositer, 20. začetnici pred leti umrlega slovenskega pesnika in dramatika. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. skala, 6. Orient, 8. Ronsard, 10. TG, 11. ui, 12. Alabama, 16. Arakan, 17. ustna. 83. Visoko na severu so našli opuščena bivališča, so poročali trije Vikingi. Nekdaj so bila tam bogata lovišča tjulnjev. kar so dognali iz mnogih sledov, zdaj pa so obalne vode osamele in teh živali. ki nudijo Skrelingom vse od hrane do obla-, čil in koščenega orodja, tam na severu ni več. Tiulnji se selijo na iug in Skrelingi. ki jih lovijo za svoj obstanek, morajo za njimi — zato ti črnolasi. v, krzno odeti ljudje čedalje huje pritiskajo na južni obalni pas, kjer živijo Vikingi, saj jim gre za življenjski prostor. Ampak napadi Skrelingov so bili čedalje pogostejši. zadrege grenlandskih Vikingov pa vse hujše. Vedno pogosteje so se možje pogovarjali o daljni deželi na zahodu, kjer so bili Biarni. Leif in Karlsefni. kjer ie lesa v izobilju in kjer so celo zime mile in tople. Marsikdo je sklenil zgraditi visoko škripačo ali vsai vitko zmajsko ladjo, pa mu ie sredi dela zmanjkalo lesa ali pa je izginil na lovu ob nenadnem srečanju s Skrelingi. Vinska dežela na zahodu ie vabila mrazu irt pritiskajočim Skrelingom izpostavljene grenlandske Vikinge, daljna dežela z lesom in vsem drugim za življenje. \ PRAZ NIKO O IZ LETA V LETO K LEPŠIM USPEHOM V celotnem gospodarstvu na območju občine Grosuplje je v zadnjem letu opaziti velik napredek. Posebno prijetna je ugotovitev, da so gospodarske organizacije za občinski praznik dosegle letni plan, in sicer v 9 mesecih '88*/1. Zato računajo, da bo ob koncu leta plan presežen za 10 do 15 oastoljcov. Tem uspehom seveda niso vzrok prenizki gospodarski načrti, pač pa določeni ukrepi v gospodarstvu, izboljšana organizacija dela in pa večja investicijska vlaganja v strojno opremo. Med podjetja, ki se razvijajo, sodi »KOVINOSTROJ« Grosuplje. Izdeluje opremo za gostinstva, bolnišnice, obratne menze (plinske štedilnike. pekače, slaščičarske peči, lupilce za krompir idr.]. Podjetje ima 40 zaposlenih, ki proizvajajo v neodgovarja-jočih prostorih v dveh bivših gospodarskih poslopjih. Zato delovni proces še ni smotrno organiziran, je še obrtniški ter onemogoča boljšo proizvodnjo. Zato kolektiv teži k polserijski industrijski proizvodnji. Kljub temu pa ima za svoje izdelke vnaprej zagotovljeno prodajo. Letošnji planirani brutopro-izvod v višini 100 milijonov dinarjev bo uspešno realiziran, predvidoma s 130 milijoni dinarjev. Jasno je, da stremi kolektiv predvsem k boljšim delovnim pogojem, ti pa so možni le v novih prostorih. Zato je že izdelan idejni projekt za novo obratno halo v dolžini 70 m tn za novo upravno poslopje. Napredek v kmetijstvu občine Grosuplje je pripisati temeljitim razpravam in načrtnejšemu delu, ki upošteva vse okolnosti (pogoje za to delavnost, vremenske prilike, se stavo zemlje, izbiro ustreznih vrst posameznih kultur itd.). Na območju občine delujejo 4 kmetijske organizacije, tri kmetijske zadruge in kmetijsko gospodarstvo, ki bo prihodnje leto priključeno .eni od zadrug. Tudi trgovinska dejavnost le usmerjena v specializacijo. Trgovsko podjetje »TABOR« ima večje število poslovalnic v občini, nekaj pa tudi izven. V letošnjem letu so zagotovljena sredstva za ureditev lokala v Šentvidu pri Stični. V novi stavbi, ki jo gradijo v Grosupljem, pa bodo združeni najmodernejši lokali posameznih trgovskih strok (trgovina z živili, delikatesa, prodajalna kruha in peciva, mesnica itd.). In še bi lahko našteli vrsto »novic«: v kratkem se bo preselilo v nove prostore splošno gradbeno podjetje, odprto bo novo poštno poslopje in računajo, da bo spomladi pričela delovati avtomatska centi ala, Dobrepolje ima že novo železniško postajo itd. Napredek v vseh panogah zagotavlja, da načrtno delo in boljša, organizacija dela prinašata zanesljive uspehe. Zalo občanom Grosuplja želimo ob prazniku še veliko delovnih uspehov, k storjenemu pa iskrene čestitke! KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA ELEKTRO-STROJNO PODJETJE GROSUPLJE ; S SVOJIMI PROIZVODNIMI OKOLIŠI: AMBRUS, ZA ! GRADEC, KRKA, MULJAVA, VIŠNJA GORA, ŠENTVID j j PRI STIČNI IN RADOHOVA VAS. ODKUPUJEMO IN | PRODAJAMO VSE KMETIJSKE PRIDELKE. — VSEM j j KMETOVALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNEMU LJUDSTVU IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO 1 PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA OBCIN£ GROSUPLJE. n Vsem občanom čestita za občinski praznik ZDRAVSTVENI DOM »ROSURLJE Elektro • strojno podjetje Grosuplje je po dograditvi obratne hale .n ostalih ob-JeJrtov povečalo svojo specializirano proizvodnjo sanitarnih armatur in elektro izdelkov za 110»/». V letu 1964 predvideva kolektiv nadaljnje znatno povečanje proizvodnje predvsem z uvedbo industrijskih serij artiklov in s krčenjem proizvodnega a-scriimenla. Novi stroji in modernizacija opreme livarne barvnih kovin bodo predvsem še izboljšali kvaliteto izdelkov, ki je že itak poznana na jugoslovanskem tržišču, saj ima kolektiv trenutno za več mesecev vnaprej prodano celotno proizvodnjo. Asortiman, ki v proizvodnji sanitarnih armatur zajema vse vrste sifonov, ventilov in sanitarne galanterije. .je kvalitetno dognan in ustreza najbolj zahtevnim kupcem. Z artikli te proizvodnje so poleg stanovanjskih blokov opremljene reprezentančne stavbe širom po Jugoslaviji. Elektro izdelki predstavljajo zelo iskane artikle za široko potrošnjo in industrijo na domačem tržišču. Na pretežnem delu gornje Dolenjske so izvršili instalacijska dela vodovoda, elek-troinstalacij, kleparstva, stre- lovoda in centralne kurjave — inštalaterji, ki s svojimi grupami tvorijo samostojno ekonomsko enoto v kolektivu. S priznano kvaliteto sa izvršene tudi instalacije v Ljubljani, na Vrhniki, v Litiji in drugod. Po sedemletnem planu se želi kolektiv uvrstiti s svojo proizvodnjo in instalacijami med milijarderje slovenske industrije. KMETIJSKA ZADRUGA DOBREPOLJE KMETIJSKO GOSPODARSTVO prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov in živino iz lastne proizvodnje in kooperacije. — Kupuje in prodaja lesne sortimente in suho robo. S strojnim parkom nudi vse vrste uslug. Priporoča se in pridružuje k čestitki. NA GROSUPLJE KMETIJSKA ZADRUGA KOMUNALNO PODJETJE IVANČNA GORICA VZDRŽUJE NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE CESTE IV. REDA. JAVNO RAZSVETLJAVO, UREJA POKOPALIŠČA, PARKE, OPRAVLJA KANALIZACIJO IN VODOVODNE INSTALACIJE TER PROIZVAJA V SVOJEM OBRATU VIŠNJA GORA, CEMENTNE CEVI VSEH DIMENZIJ, STREŠNO OPEKO S SLEMEN JAKI IN ZIDNE BLOKE. PRIPOROČAMO SE IN ŽELIMO PRI JETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA, OBČINE GROSUPLJE. LEKARNA GROSUPLJE SE PRIDRUŽI K ČESTITKI. AGROSERVIS IVANČNA GORICA C svojimi obrati; SERVIS, KLJUČAVNIČARSTVO, LIVARSTVO in REKONSTRUKCIJO PARNIH KOTLOV. Cenjenim strankam se priporoča za nadaljnja naročila in čestita vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom za občinski praznik občine Grosuplje. Za občinski praznik 29. oktober 1963, občine Grosuplje čestitajo vsem svojim občanom in jim žele pri njihovem delu mnogo uspehov. OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV, ZROP, ZVVI OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR RK GROSUPLJE Cenjenim gostom in izletnikom se priporoča i GOSTIŠČE (> VIDEM- DOBREPOLJE postre" a točna in hitra. K čestitki se pridruži. GROSUPLJr S SVOJIMI ODKUPNIMI POSTAJAMI: PODTABOR, RAČNA, ŽALNA, ŠMARJE-SAP IN POLICA, ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, KMETOVALCEM, KOLEKTIVOM IN OBČANOM IN ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE GROSUPLJE. GROSUPLJE z obrati: BOŠTANJ, BRVACE, SELO, STIČNA, ŠENTVID pri STIČNI, TURJAK in VALJČNI MLIN, Grosuplje za občinski praznik 29. oktober, občine Grosuplje čestitajo vsem poslovnim prijateljem, kmetovalcem, kolektivom :n občanom in želijo prijetno praznovanje. OBRTNO PODJETJE KOVINOSTROJ GROSUPLJF izdeluje kvalitetne izdelke po konkurenčnih cenah za opremo gostinskih kuhinj. K čestitki se pridružimo. spiT ŠTEVILNA GRADBIŠČA ..nf.tl! D NAČRTA DO KLJUČA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE se z okroglo tremi milijardami letne realizacije uvršča med srednjemočna gradbena podjetja v naši republiki, po natančnejši statistiki bi mu prisodili peto ali šesto mesto, nedvomno pa je v vrsti g. :tarskih orga-nizacij komune na prvem mestu. Razvoj in današnjo moč podjčtja lahko prikažemo z nekaterimi primerjavami. Leta 1958 je znašala realizacija na enega zaposlenega 1 milijon 249 tisoč dinarjev, lani pa STOLARNA DOBREPOLJE ! !WI!' !’H l'!!n!:lllP GOSTINSTVO IN TURIZEM izdeluje kakovostne izdelke za izvoz. Za občinski p(raznik občine Grosuplje čestita vsem delovnim ljudem in občanom. O INDUSTRIJA KONFEKCIJE MODNA OBLAČILA LJUBLJANA, Titova cesta 48 Obrat: KRKA pri IVANČNI GORICI ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE GROSUPLJE VSEM CENJENIM STRANKAM. DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM. Za občinski praznik Grosupljega predstavljamo bralcem tudi dva predstavnika gostinstva na območju občine. Prvi, Gostinsko podjetje •POLŽEVO«, združuje šest gostinskih obratov, to je hotel na Polževem, gostilna v Ivančni gorici »Ob avtocesti«, gostilno »Pod lipco« v Stični, gostišče »Na Muljavi«, gostil' no »Na postaji« v Grosupljem in gostišče »Pri Taborni jami«. Tem bo podjetje pridužilo kot svoj sedmi obrat še gostilno »Krka« v Krki. Podjetje skrbi za modernizacijo svojih obratov (pravkar preureja centralno gretje na Polževem), s 1. januarjem prihodnjega leta pa bo imelo tudi reklamne pčospekte. — Tako bo še izboljšalo obisk svojih lokalov, predvsem turističnega Polževega, saj so že sitromni propagandni pogovori rodili uspehe in se je letos izkazalo, da semkaj radi prihajajo turisti iz severnih evropskih držav. Podjetje namerava v bodoče s pogodbami zagotoviti obisk tujih gostov. Gostinsko podjetje »Grosupeljčan« Grosuplje je letos moderniziralo obrat v Grosupljem, skušalo pa bo še povečati kapacitete kuhinje, ker so že premajhne. V njegovem sklopu je tudi bife »Pri Albinu«, Dobrepolje, prav zdaj pa rešujejo predlog, po katerem bi podjetju priključili še gostilno »Pri mostu« v Grosupljem in gostilno »Majnika«, Šmarje—Sap. Zal v gostinski stroki primanjkuje dobrega kadra. Delno je krivo pomanjkanje družinskih stanovanj. Sicer pa — velja za vse območje občine — gostinska podjetja modernizira jo lokale, nabavljajo novo opremo in skrbe za ugodno počutje svojih gostov. To pa je tudi potrebno, saj se gostinski delavci zavedajo, da opravljajo velik del turističnih nalog. In morda ne bo napak ugotovitev, da bi morali turistični delavci tesno sodelovati s gostinci, da skupaj ustvarijo osnovne pogoje za razvoj turizma v teh privlačnih krajih. že 3 milijone 200 tisoč dinarjev. Delovni kolektiv podjetja šteje blizu 850 stalnih članov in nekaj sto sezonskih, v času tako in.^novane gradbene sezone pa se to število povzpne na 1500 delavcev. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE uspešno gradi industrijske objekte, stanovanjska poslopja, poslovne zgradbe in tudi specifične nizke gradnje. Poseben poudarek daje podjetju gradnja stanovanjskih objektov za trg Podjetje trenutno dograjuje 256 stanovanjskih enot, ki bodo že letos vseljive, v naslednjih dveh letih pa bo vseljivih še nadaljnjih 500 stanovanj. Vrednost zastavljene gradnje presega dve milijardi investicij, ki so v veliki meri lastna sredstva podjetja in delno predujmi naročnikov oziroma sredstva večjih in manjših gospodarskih organizacij. Da je čas — potreben za zidavo stanovanj — le deset ah enajst mesecev, je zasluga zmanjšanja delovnih ur zaradi ugodnega vpliva uvajanja mehanizacije, gradbenih elementov ter upoštevanja tipizacije oken in vrat, kar vpliva po drugi strani na znižanje gradbenih stroškov. Omeniti pa moramo, da podjetje gradi stavbo od projekta, temelja — do ključa. V svojo gradbeno operativo premišljeno vključuje mehanizacijo, gradbeniške in obrtniške storitve. Za uspešno opravljanje svojih dolžnosti ima podjetje pet sektorjev. Njih delovno področje ni le komuna, pač pa sega podjetje s svojo dejavnostjo tudi v sosedne komune. Delovno območje sektorja I. je Ljubljana, Mirna, Krmelj in Triž, sektor II. deluje na območju Ljubljane in delno Litije. Sektor IV. obnavlja Turjaški grad, sektor III. gradi v domači komuni, sektor V. pa je najbolj oddaljen, zajema dela na območju Vrhnike. Zaradi obsežnosti gradbenih del Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje navajamo le nekatera. Med najzanimivejša sodijo obnovitev magi- strata v Ljubljani, gradnja fakultete za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo, gradnja zdravstvenega doma in osemletke na Rudniku, gradnja novega poštnega poslopja v Grosupljem. jarme za 10.000 be-konov v Stični, hotel Mantova in bencinska črpalka na Vrhniki in seveda vrsta velikih in manjših stanovanjskih objektov na območjih vseh petih sektorjev. Na delovni elan kolektiva Splošnega gradbenega podjet-za Grosuplje brez dvoma zelo vplivajo dobre stanovanjske razmere členov kolektiva. Podjetje je za svoje delavstvo doslej zgradilo v Ljubljani 120-, 240- in 80-atanovanjski blok za samce. 100-stariovanu sko stavbo v Grosupljem. V’ načrtu imajo tudi zidanje samskih blokov na Rudniku in Vrhniki. Z domovi podjetja organizira obrate družbene prehrane ne le na večjih, temveč tudi na manjših gradbiščih. če pa joomislimo še na številna družinska stanovanja, ki jih je podjetje že izdelalo ali zanje dela načrte, spoznamo organizacijo, ki z oblikovanjem osebnega standarda svojih delavcev hitreje izpolnjuje svoje proizvodne naloge. dosega zavidl-ivo stopnjo produktivnosti ter utrjuje stalnost članov kolektiva, kar pa je spet osnova za boljše rn prizadevnejše uveljavljanje gospodarjenja in samoupravljanja podjetja. Pri vsem vzpodbudnem, kar je že napisano, pa ne smemo mimo deleža, ki ga jirispeva podjetje žrtvam Skopja. Za novogradnje v opustošenem mestu je SGP Grosuplje jv sodelovanju z ostalimi našimi gradbenimi podjetji) poslalo v mesto ob Vardarju 125 strokovno usposobljenih in 50 nekvalificiranih delavcev z vso potrebno mehanizacijo. Ta pomoč jpa mimo solidarnosti z nesrečnimi meščani Skopja dokazuje tudi prilagoditev podjetja težjim delovnim akcijam, smotrnost v razporeditvi svojih moči~ za nenehno opravljanje načrtnih m tudi nepredvidenih nalog. ČESTITKE DELOVNIH KOLEKTIVOV OB PRAZNIKU OBRTNO PODJETJE STROJNO MIZARSTVO ŠENTVID pri STIČN Naše podjetje se bavi predvsem z izdelavo STAVBENEGA POHIŠTVA in NOTRANJE OPREME. Svoje izdelke izdelujemo predvsem za Ljubljano, za večja GRADBENA PODJETJA pri montažnih blokih in ostale dejavnosti iz nase stroke. K čestitki se pridružimo in želimo prijetno praznovanje. MESNO PODJETJE STIČNA z obrati; STIČNA, IVANgNA GORICA. ŠENTVID pri STIČNI, GROSUPLJE, ŠMARJE-SAP. VIŠNJA GORA in LJUBLJANA. Trubarjeva 57. Korunova 5 in Kodrova 10, se pridružijo k čestitki in se priporočajo še vnaprej. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV GROSUPLJE čestita vsem delovnim kolektivom in občanom za praznik občine in želi še vnaprej tesno sodelovanje. Trgovsko podjetje „TAB0R" APNENICA GROSUPLJI z vsemi svojimi poslovalnicami na področju občine se pridruži k čestitki. Cenj. odjemalcem nudimo vse vrste prehranskih artiklov, gospodinjske potrebščine, delikatese, galanterijo itd. KNJIGOVODSKI BIRO — Grosuplje PEKARIJA — Grosuplje ČEVLJARSKA DELAVNICA -- Šmarje-Sap KOVAŠTVO — Šentvid pri Stični Cenjenim strankam se še vnaprej priporočamo in čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za občanski praznik občine Grosuplje. Vsa tapetniška dela izvršujem hitro in solidno. TAPETNIŠTVO — JOŽE MAROLT - Grosuplje GROSUPLJE Izdelava podnih in stenskih tapet iz vseh vrst plastičnih mas DUŠA JOŽE, Spodnja Slivnica 56, Grosuplje SLAŠČIČARNA - Selmi Lokman, Grosuplje BRIVSKO-FRIZERSKI SALON - V. Pirc. Grosuplje SPLOŠNO MIZARSTVO - Gerden Ignac, Ivančna gorica FOTO-ATELJE - Erjavec Janko. Ivančne gorica Vsem občanom želimo prijetno praznovanje in se priporočamo. DOBREPOLJE želi vsem delovnim ljudem in občanom ' prijetno praznovanje občinskega praznika. občine Grosuplje. t PODJETJE ZA RAZDELJEVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE ELEKTRO LJUBLJANA ENOTA LJUBLJANA OKOLICA Ljubljana, Parmova ulica 33 z obrati: Zasavje, Domžale, Vrhnika, Logatec in Grosuplje Elektrokovlnska delavnica Tacen Elektromerilni servis Ljubljana Elektroservisi Ljubljana Avtopromet Črnuče Projektivni biro Ljubljana K čestitki se pridružimo. TEKSTILNA TOVARNA MOTVOZ IN 44 GkUdUPLJE pr«pr:r*»*c» '■•vrid l'nVnvi'rJn'! Irt rl' nrazniku uiifeu.iuut fjt* zeli prijetno ptuZiKJvUlljS Vsem delovnim ljudem in občanom želi prijetno praznovanje občinskega praznika občine Grosuplje KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE LJUBLJANA, podružnica: Grosuplje. SPLOŠNO MIZARSTVO GROSUPLJE izdeluje po naročilu STAVBENO IN POHIŠTVENO OPREMO ter 'izvršuje usluge razreza hlodovine. K čestitki se pridruži in se cenjenim strankam priporoča. f&SŠ- Sv-r . • •• y Delavce - težake ZA SKLADIŠČNA DELA V TRGOVIN' Z ŽELEZNINO zdrave, močne in sposobne, sprejme TRGOVINA »KLADIVAkt. LJUBLJANA, ZALOŠKA CESTA 21. 10071 INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI VABI K SODELOVANJU TEHNIČNEGA DIREKTORJA STROJNE TEHNIKE za razvojni oddelek KOMERCIALNEGA REFERENTA EVIDENTIČARJA osebnih dohodkov Obširne ponudbe pošljite v oglasni oddelek »Dela« pod oznako »STROJNIK«. 9936 . Otroški cevlp j iz goveiega boksa mkovanim usnienim podplatom f & 6923 44.-. 00 BE 305 335 2.100.- 6924 4 4 747 00 Bt 34 38 5 2.400- Tova-na vijakov ,,PLAMEN" KROPA razpisuje prosta delovna mesta: 2 STROJNA INŽENIRJA za vodilne delovna mesta Pogoj: večletna praksa na vodilnem mestu v kovinski industriji. Stanovanje zagotovljeno. ŠEFA KOMERCIALE Pogoj: ekonomska ali pravna visoka šola z uspešno večletno prakso na vodilnem mestu. Stanovanje zagotovljeno. 2 STROJNA TEHNIKA — zaželena praksa v kovinski industriji. Stanovanje zagotovljeno. 5 KLJUČAVNIČARJEV - ORODJARJEV Stanovanja trenutno ni na razpolago. 10 POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV Stanovanja trenutno ni na razpolago. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z življenjepisom in dosedanjo prakso pošljite upravi podjetja. 9979 UPRAVNI ODBOR TOVARNE MOTORNIH VOZIL TOMOS v Kopru RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA' ZA: 1. VOD'G komercialnega sektorja 2. VODJO organizacijsko koordinacijskemu oddelka 3. ORGANIZATORJA - svetnika 4. PROJEKTANTA ekonomskega razvoji 5. INDUSTRIJSKEGA PSIHOLOGA- 6. INDUSTRIJSKEGA SOCIOLOGA 7. VEČ STROJNIH INŽENIRJEV 8. VEČ STROJNIH TEHNIKOV 9. VODJO kemičnega laboratorija 10. Za orodjarno več KV ali VK REZKARJEV, BRUSILCEV in OSTRILCEV 11. Za cbdclovalnico več KV in VK STRUGARJEV in STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV za urejevalce strojev 12. DELOVODJO galvanike 13. PROGRAMERJA POGOJI: pod 1.: ekonomska fakulteta z 10-letno prakso v kovinsko-predelovalni stroki, po možnosti 7. zunanjetrgovinsko registracijo; pod 2.: strojna ali ekonomska fakulteta s 5-letno prakso; pod 3.: strojna ali ekonomska fakulteta s 5-letno prakso; pod 4.: ekonomska fakulteta z 10-letno prakso; pod 5.: diplomiran industrijski psiholog z nekaj leti prakse: pod 6.: absolvent višje šole za socialne delavce z nekaj leti prakse; pod 7.: strojna fakulteta in nekaj let prakse v konstrukciji ali tehnologiji; pod 8.: tehniška srednja šola z ustrezno prakso v konstrukciji, tehnologiji in pripravi dela; pod 9.: fakulteta za kemijo in 5 let prakse; pod 10. in 11.: ustrezna praksa in odsluženi ka drovski rok; pod 12.: VK galvanizer z 10-letno prakso; pod 13.: srednja strokovna izobrazba ter ustrezna praksa v mehanografiji. Razpis velja do zasedbe delovnih mest, — Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki so določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev TOMOS. Pismene ponudbe z navedbo strokovne kvalifikacije in dosedanje prakse sprejema ORGANIZACIJSKO, KADROVSKI SEKTOR. 9929 VAJENCE ZA TRGOVINO Z ŽELEZNINO zdrave, močne fante, z dokončano osemletko, sprejme na dvoletno učno dobo VELEŽELEZNINA »MERKUR« LJUBLJANA — ŠENTVID 101. 10072 ■ Upravni odbor. ZDRAVSTVENEGA DOMA AJDOVŠČINA razpisuje prosta delovna mesta: W ’ j ‘ • f '. ’>-*.• ' '**' "'j ZDRAVNIKA splošne prakse za splošno ambulanto Vipava; ZOBOZDRAVNIKA za splošno zobno ali Vipava; , . ZOBOZZDRAVNIKA za splošno zobno .ali šolsko ambulanto v Ajdovščini. Stanovanje zagotovljeno, plača po pravilniku ali dogbvoru. Ponudbe za sprejem v' službo 'pošljite upravi Zdravstvenega doma Ajdovščina. .9977 Eiekiro SnSjno vfijjeije »TiKi« - Ljubljana, Alcšcvcčva ulica sprejme takoj: 3 KLJUČAVNIČARJE VARILCE - pclkvalific elektru NAVADSšIB DELAVCEV interesenti naj se osebno zglasijo' Hvšplošrtem sektorju podjetja. 9826 ,v -T . fJ. .. V sredo. 30. oktobra ob 16. uri bomo na javni licitaciji v Zavarovalnici Kranj, Kidričeva cesta štev. 40 p r o d al i najboljšemu ponudniku karambolirani FIAT 6G0 D, letnik 1961, 43.000 prevoženih kilometrov. — Začetna izklicna cena je 350.000' din. — Zavarovalnica Kranj. 10061 GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE » T E G R A D « — Ljubljana. Šmatiinska 10, razpisuje delovno mesto knjigovodje glavne knjige Pogoj: ekonomska srednja šola, Plača po' pravilniku podjetja. Pismene ponudbe pošljite 'ti. ^ UPRAVI PODJETJA. 10065 DOPISNA SOLA PRI ZZB NOV LJUBLJANA organizira šestmesečni tečaj TEHNIŠKEGA RISANJA METODE POUKA: Kandidatom bomo pošiljali učne lekcije z vajami in nalogami vsakih 20 dni na dom. Opravljene naloge bodo kandidati pošiljali profesorjem v pregled ter nato popravljene z razlago napak dobili nazaj. Po potrebi bomo v večjih centrih organizirali enodnevne seminarje za razlago. PRIJAVE ZA VPIS pošljite upravi Dopisne šole — Ljubljana, PMRipv^ 39. S tečajem bomo pričeli dne 15. . novembra, če bo tjb-volj prijavi jedcev. ŠOLNINA BO* ZNAŠALA približno 8000—110,000 dih. Vpis priporočanih kvalificiranim delavcem kovinske in .sorodnih strok, priučenim' tehniškim risarjem ih drugim, ki imajo vesaljei it* 'smisel za tehniško risanje. 79668 ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO sprejme v delovno razmerje: zuKAVNIKA splošne prakse za Zdravstveno postajo Šentjernej ZDRAVNIKA splošne prakse za Zdravstveno postajo St raža-Toplice /.IJRAVNIKA za šolski dispanzer I MEDICINSKE SESTRE za dispanzersko in patronažno službo 3 BOLNIČARKE za ambulanto in dispanzersko službo K TERENSKIH BABIC (za teren Škocjan, Šentjernej, Smarjeta, Novo mesto) Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba in nekaj prakse. Za zdravnika v Šentjerneju je družinsko stanovanje vseljivo, za ostale po dogovoru. 10060 KMETIJSKA ZADRUGA POLJE PRI LJUBLJANI razpisuje delovni mesti: a) FINANČNEGA KNJIGOVUuj. b) KMETIJSKEGA STROJNIKA t 1 i o goji: a) srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso v finančni stroki; b) ustrezna izobrazba z večletno prakso. 1 Nastop službe takoj ali po dogovoru. • Ponudbe pošljite do 5. novembra 1963. 10054 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri INDUSTRIJI USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE ŠMARTNO PRI LITIJI razpisuje naslednja delovna mesta: 1. GLAVNO KUHARICO 2. DVE KUHARICI 3. TRI ČEVLJARJE PRIREZOVALCE Pogoji pod: 1. visoka kvalifikacija kuharice in 4-letna praksa l— vodilnem delovnem mestu; 2. kvalificirana kuharica in 2 leti prakse; 3. kvalificiran čevljar, prirezovalec. Nastop službe je mogoč takoj. Samska stanovanja so zagotovljena. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja do zasedbe delovnih mest. 9943- Kovinsko podjetje »UN1TAS« LJUBLJANA, Celovška cesta 224 * sprejme 1. USLUŽBENCA za razvoj 2. DELAVCK za priuoitev v livarni Pogoj pod tč. 1. je končana strojna fakulteta in nekaj let prakse na p-odobnih delovnih mestih. Ponudbe pošljite tajništvu podjetja. . 10075 SVET IN UPRAVNI ODBOR; ZDRAVSTVENEGA DOMA RIBNICA NA DOLENJSKEM razpisujeta delovna mesta za naslednje sodelavce. ZDRAVNIKA splošne prakse za splošno ara bulanto v Ribnici ZOBNO ASISTENTKI) za zobno ambulanto v Sodražici k USLUŽBENCA-KO finančno administrativne stroke s popolnim znanjem strojepisja, za upravo Z. D. Stanovanja za razpisana mesta so zagotov ljena. Razpis velja do zasedbe delovpih mest. „P ETRO L" - Ljubljana SPREJME V SLUŽBO DVA TRGOVSKA POMOčHm;, — za servis v Škofji Loki TRGOVSKEGA POMOČNIKA — za servis na Bledu TRGOVSKEGA POMOČNIKA — za servis v Domžalah VEČ TRGOVSKIH POMOČNIKOV — za servis v Litiji VEČ HONORARNIH SNAŽILK — za servise v Ljubljani Pod 1., 2., 3. in 4. imajo prednost prosilci z urejeno vojaščino. Ponudbe pošljite na naslov: »PETROL« — Ljubljana, Vošnjakova ulica 2. 9973 IlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIlillllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllii^ llliilll!liUlllli!l)IIIIIIIIIKIII!ll!lllllff'l /A 15 SEPTEMBER TOVARNA CEMENTA IN SALONITA — ANHOVO — SLGVtNIJL o b v e S E o l vse potrošnika cementa in izdelkov iz salonita (strešna kritina in razne plošče za oblaganje (tlačne), vjodovodne in kanalizacijske cevi, vaze za cvetje itd.), da sprejema pismene prijave potreb za leto 1964 do vključno 5. novembra 1963. Prijave za cement naj bedo razdeljene po mesecih in ločeno za cement v vrečah in rinfuza, za salonitne izdelke pa po četrtletjih in ločeno za plošče in vaze ter vodovodne in kanalizacijske cevi. Na podlagi sprejetih prijav in razpoložljivih količin bo tovarna pripravila kupo-prodajne pogodbe in jih dostavila kupcem v podpis. PRIPOROČAMO SE IN VAS TOVARIŠKO POZDRAVLJAMO! 9868 IMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIlillllllHIIIIIUlMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIlillllllllilillillllllllllilllliillllllllllllllllllllllUllllllllllilllllllllli Ljubljana Sarajevu Dubrovnik MACMILLAN ODHAJA IZ BOLNIŠNICE — Bivši britanski premier ie v bolnišnici King Edward VII. srečno prestal operacijo na prostati in okreval po svoji bolezni, ki ga je prisilila, da ie prepustil svoje premiersko mesto drugemu. Na sliki: Macmillan zapušča bolnišnico. Foto: AP KARAVANA ZA SKOPJE ČAKA NA ODHOD — Angleški lotograf Beggin, ki ie prve dni po katastrofi obiskal Skopje, ie v Britaniji sprožil akcijo pomoči. Na sliki: Beggin sprejema pismo in grb od županje mesta Hounslovv, ki je priložilo darila karavani za Skopje. Foto: AP NAJSODOBNEJŠA METODA UMETNEGA DIHANJA. Na seminarju voditeljev bodočih centrov RK za prvo pomoč v Ljubljani prikazuje polkovnik Uzelac, član republiškega centra za prvo pomoč, udeležencem najsodobnejšo metodo umetnega dihanja. Foto: Selhaus TRUMAN SPREJET V ŠTUDENTSKO ORGANIZACIJO -Bivšega predsednika ZDA Trumana so sprejeli za častnega člana študentje colledgea v mestu Grinnel (Iowa). Truman ie bil sprejet v trenutku, ko ga ie nek študent narahlo udaril z loparjem »po zadnjici«. Foto: AP Nadaljevanje s prve strani izvršni svet S k Slovenije bi se lahko v veljki meri odstranile s tem, da bi za stanovanjsko izgradnjo uvedli sistem bančnega kreditiranja gradbenih podjetij. Posledica vseh teh nerešenih problemov so nizki osebni dohodki in fluk-tuacija delovne sile, ki v nekaterih podjetjih .zajema tudi 80 in več odstotkov zaposlenih. Ta fluktu-acija je velika predvsem zaradi razlike v osebnih dohodkih delavcev gradbenih podjetij v primerjavi s podjetji ostalih gospodarskih panog. Dosedanji sistem nagrajevanja delavcev v gradbenih podjetjih ne vzpodbuja delavcev k hitrejšemu povečevanju produktivnosti, zato je potrebno čimprej uvesti sistem nagrajevanja po delu. Probleme v gradbeništvu, kot so produktivnost, cene uslug, kvaliteta del itd., je potrebno reševati z uvajanjem mehanizacije, z industrijskim načinom gradenj, z izboljšanjem strokovne usposobljenosti delovne sile in na podobne načine. Uvedba mehanizacije zahteva kvalificirano delovno silo, kar bi v veliki meri spremenilo značaj zaposlovanja v tej dejavnosti. Zato je potrebno strokovnemu izobraževanju sezonske delovne sile posvetiti največjo pozornost. Kot veliko pomanjkljivost in oviro je razprava označila tudi pomanjkanje stanovanjskih prostorov za gradbene delavce v krajih, kjer so delavci stalno zaposleni. Zato bi bilo potrebno proučiti in pospešiti gradnjo stalnejših stanovanjskih objektov. Izvršni svet je sklenil, da se izdela kompleksnejši elaborat o problemih gradbeništva, ki bo upošteval predvsem potrebe glede proizvodnje gradbenih elementov, tipizacije in organizacije visoko mehaniziranih gradenj. Zaradi večjega števila šoloobveznih otrok, ‘razširitve mreže popolnih osnovnih šol in drugih reformnih prizadevanj na področju osnovnega šolstva hitro narašča število učencev, ki zaključijo osnovno šolo. število teh je v zadnjih 4 letih naraslo celo za 63 odstotkov. Povečano število učencev, ki zaključijo osnovno šolo, pa zaradi močnega zaostajanja izgradnje šol druge stopnje in neutrjenega načina financiranja nekaterih šol povzroča znatne težave glede vključevanja mladine v nadaljnje šolanje po dokončani osnovni šoli. Predvidevalo se je, da se letos 40 odstotkov učencev, ki bodo dokon-čina finansiranja nekate-bo vključilo v nadaljevalni izobraževalni proces. Z organizirano akcijo pa je uspelo vpisati v šole druge stopnje okoli 87 odstotkov učencev, ki so uspešno končali osnovno šolo, čeprav problem s tem še ni dokončno rešen. Izvršni svet bo posredoval gradivo o tej problematiki prosvetno-kulturnemu zboru Skupščine SR Slovenije. V razpravi, ki se je nanašala na poročilo o potrjevanju pravilnikov o delitvi osebnega dohodka v samostojnih zavodih, je bilo naglašeno, da je treba intenzivirati delo v zvezi s statuti zavodov, pri čemer morajo sodelovati tu- di pristojni republiški organi. Na seji je bil sprejet predlog zakona o pristojnosti okrajnih organov v upravnih zadevah. Ta bo predložen v razpravo Skupščini SR Slovenije. Na seji dne 4. 10. t. 1. je izvršni svet sklenil, da se odpravijo vsi obstoječi strokovni sveti izvršnega sveta. V skladu s tem je bila na včerajšnji seji sprejeta uredba o odpravi teh svetov, njihovi posli pa bodo preneseni na pristojne republiške organe. Izvršni svet je imenoval tudi predsednike in člane komisije SRS za zunanjetrgovinsko dejavnost, komisije IS za mejna vprašanja, ter komisij, ki jih določa Zakon o pokojninskem zavarovanju. Imenovani so bili tudi člani v fakultetne svete ljubljanske univerze, v upravni odbor skupnosti PTT podietij in v svet Zavoda SRS za zaposlovanje delavcev. Maroko Prerastel je oblike obmejnega spora in grozi z internacionalizacijo, v katero bi utegnile nice. biti pritegnjene različne že 1 preizkušene in znane politične diplomatske zakulisne igre določenih zahodnih krogov, ki poskušajo zaustaviti razvoj neodvisne Alžirije ter ga obrniti v smer, ki jim ustreza. Tu ne skrivajo resne bojazni, da je spor na zahodni alžirski meji samo uvod v dolgotrajno in srdito bitko na področju severne Afrike, ki bi utegnila biti repriza tistega, kar se je dogajalo okoli Konga in v Kongu. DARA JANEKOVIC ki so povsem negativne. Per-tini je dejal, da komunistični napadi na Fanfanijevo vlado niso bili naperjeni niti proti vladi, niti proti krščanski demokraciji, temveč le proti socialistom in to zgolj iz razlogov volilne propagande. »Ce bi se Fanfanijeva vlada obdržala tudi po volitvah 28. aprila, bi ji tudi komunisti ne nasprotovali več « Edina napaka socialistov — in vzrok.nazadovanja pri volitvah — je bila po njegovi sodbi v tem, ker se socialisti niso z vso odločnostjo borili za izvajanje dogovorjenega programa. Pri novih pogajanjih s krščansko demokracijo ne bi smela prevladovati bojazen, da bi v primeru neuspeha oblast prešla v roke desnice, ker te nevarnosti po njegovih ocenah ni. Socialistična stranka naj bi se pogajala na osnovah programa, ki ga je sprejel centralni komite pred pogajanji za prvo sredinsko levo vlado. V zunanji politiki se PSI ne bi smela odpovedati svojemu tradicionalnemu nevtralizmu, med pogoji, ki jih postavlja kr- ščanski demokraciji, pa je treba odločno odkloniti »omejitev vladne večine«, kajti če bi se sredinsko leva vlada apriori odpovedala komunističnim glasovom v parlamentu, bi postala talec ekonomske in klerikalne des- ACA STANOVNIK Konferenca mest Dosledno izvajanje programa tako da bo gospodarski razvoj v skladu s težnjami množic po stvarnem zvišanju mezd; 3. odklonitev krščansko demokratske zahteve za točno omejitev večine, ki naj bi obsegala le štiri koalicijske stranke in tudi v parlamentu odklonili tako glasove desnih strank kot Komunistične partije, če krščanska demokracija noče komunističnih glasov, je njena stvar, toda vlada lahko opusti izvajanje svojega programa samo, če dobi nezaupnico ali če stranke večine odpovedo podpisani sporazum. Vecchletti je dejal, da je levica pripravljena izvesti in zajamčiti radikalno revizijo notranjih odnosov v stranki in se odpovedati organiziranim strujam, če večina sprejme te pogoje, ne glede na to, če gre socialistična stranka v vlado ali ne. Hkrati pa je zagrozil, da levica ne bo klonila, če bi večina teh pogojev ne sprejela. Sandro Pertini, ki si že nekaj let zaman prizadeva (njegova resolucija je na kongresu federacij dobila le nekaj nad 2 odst. glasov) za enotnost stranke, je kakor na predhodnem tudi na sedanjem kongresu požel buren aplavz, pri katerem so sodelovali skoraj vsi udeleženci kongresa. Po njegovi sodbi bi se obe struji lahko zbližali, če bi se levica odpovedala svojemu jalovemu maksimalizmu, desnica pa reformizmu in sodelovanju s krščansko demokracijo za vsako ceno. Njegovi pomisleki ob sporazumu s krščansko demokracijo za sodelovanje Socialistične stranke v vladi so podobni pomislekom levice, le da so njegove ocene prvega poskusa sredinsko leve vlade v glavnem pozitivne za razliko od Vecchlettijevih, nje pridobivanja mesa, ker je to edini izhod iz težav, v katerih smo se znašli. Zvezni sekretar Janez Vipotnik je rekel, da je usklajanje predpisov in zakonov s področja izobraževanja z novo ustavo zamišljeno v dveh etapah. V kratkem bodo na pristojnem mestu proučili zakon, s katerim bosta usklajena z ustavo splošni zakon o šolstvu ter zakon o fakultetah in univerzah, kar bo republikam omogočilo izdati svoje zakone in predpise za področje izobraževanja. Potem bomo sestavili nov zvezni splošni zakon o izobraževanju. Ta zakon je zamišljen kot skupek načel o vseh oblikah izobraževanja, za katere bi bilo smotrno določiti splošne jugoslovanske norme kot osnovo za bodočo republiško zakonodajo. Izobraževalni sistem, je rekel Vipotnik, mora biti v čim-večji meri usklajen z znanstvenimi, tehničnimi, splošnimi kulturnimi in delovnimi vrednotami. Ta sistem naj omogoči delovnim ljudem v proizvodnji in drugih dejavnostih, da se bodo čimlaglje in čimprej prilagodili vsem tehnološkim in znanstvenim dosežkom. Na vprašanje, kako bodo izenačena gledišča v pogledu organiziranja uprave v občinah in okrajih ter določen odnos uprave in predstavniških teles, je odgovoril podsekretar v zveznem sekretariatu za proračun im organizacijo uprave Vuiksan Ljumovič. Rekel je, da lahko zanesljivo trdi, da z nobenimi zveznimi predpisi ne bodo določeni enotni ukrepi v pogledu organizacije uprave v občinah in okrajih. V imenu državnega sekretariata za narodno obrambo je generalpodpolkovnik Djuro Lončarevič rekel, da morajo določbe o narodni obrambi dobiti ustrezno mesto v statutih občin kakor tudi vseh drugih dejavnosti. S tem je bilo zaključeno tridnevno zasedanje letne skupščine Stalne konference mest. Skupščina je sklenila seznaniti z vsemi gledišči, izraženimi na skupščini, zvezno skupščino, ZIS, SZDLJ, Zvezo sindikatov in druge organizacije. Sklenila je tudi, da bo prihodnja skupščina Stalne konference mest prihodnje leto v Ljubljani. Home napoveduje nove možnosti Britanije si bo piizcdeva!« omciniti svojo jedrsko neodvisnost PERTH. 26. okt. (Reuter-AP). Britanski premier rii na zborovanju, ki so ga Aleksander Douglas Home ie danes izjavi!, da so ' P’riredili ob začetku volilne možnosti, da bi Zahod »prebrodil križišče nevar- kampanje v Kinrossu in na nosti« v svoiih odnosih s Sovjetsko zvezo i Podr°eJu zahodnega Pertha, j kjer je Home kandidiral za poslanca Konservativne stran- Home je dejal, da bodo nastale nove možnosti na področju razorožitve in nadzorstva nad atomsko oborožitvijo, če bi bili sedanji poskusi uspešni. Ce bi kdaj na svetu Izbruhnila atomska vojna, bi šlo vse po zlu. Poudaril pa je. da v tem trenutku ne more reči, da' so nevarnosti minile, čeprav pomeni sklenitev j sporazuma o delni prepovedi atomskih poskusov korak na- ! ke' Izv°htev v tem okraju prej. Velika Britanija — je j na' bi mu' omogočila vstopiti dejal Home - si mora na- ! " --- dalje prizadevati, da bi ohranila svojo neodvisnost kot atomska sila, mora pa sodelovati na vseh razpravah o problemih miru, vojne in varnosti. Britanski premier je govo- Edvard Kardelj obiskal tovarno Juaoton ZAGREB, 26. okt. (Tanjug). Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je obiskal danes dopoldne novo tovarno gramofonskih plošč »Jugo-ton« v Zagrebu. Spremljala sta ga predsednik izvršnega sveta Hrvatske Mika špiljak v spodnji dom britanskega I1}. Pt*®decinik mestne skup- Napetost med Pa^šstanom in Indijo se zaostruje Medsebojne obtožbe zaradi vojaških pri»rav NEW DELHI. 26. okt. (Tanjug). Naraščajoča napetost v indiisko-pakistanskih odnosih ie prišla do izraza sinoči s tem. da pakistansko ^veleposlaništva v Delhiiu ni hotelo sprejeti indijske note. Indija ie v svoji noti opozorila Pakistan, da se bo zatekla k »samoobrambi«, če bodo enote tako imenovanega n v. v. »Azad Kašmir Zadeta« - dela Kašmira pod paki- priključitvi"^ stansko upravo — uporabile silo. gajanj o priključitvi k Flv- parlamenta. Premier Home je 'potem I spregovoril o notranjih pro-I ble.mih države. Razloži! je načrte vlade o nadaljnji ekspanziji gospodarstva, o izrabi vseh možnosti sodobne znanosti in tehnologije na področju industrije, o pospešitvi stanovanjske graditve, o zboljšanju višješolskega pouka ter o drugih vprašanjih notranje politike. AP javlja, da je Vodja Laburistične stranke Harold Wilson danes zahteval od novega britanskega premiera Homa. naj skliče konferenco premierov Commonwealtha, da bi razpravljali 0 razširitvi trgovine med deželami Britanske skupnosti. Wilson je hkrati zahteval od premiera, naj trdno zajamči, da Velika Delhi računa s to možnostjo spričo opozorila v prejšnji pakistanski noti, da bi namreč sile »Azad Kašmira« lahko storile »obrambne korake« proti dozdevni nameri Indije, da zasede vas čaknot, ki leži na črti ustavljenih sovražnosti po prekinitvi indijsko-pa-kistanskega oboroženega spopada pred 14 dnevi. Obe strani si lastita pravico do te vasi in obtožujeta drugo vojaških priprav v obmejnem pasu. Indija je zahtevala od opazovalcev OZN, naj na kraju samem proučijo položaj. Političnim opazovalcem v Delhiju vzbu- ja pozornost, da se odnosi med Indijo ih Pakistanom zaostrujejo prav pred bližnjim obiskom načelnika ameriškega skupnega generalštaba generala Taylorja v Karačiju. V Pakistanu se je bila tudi začela srdita protiindijska kampanja, v kateri sodelujejo tisk in odgovorni državni funkcionarji. Indijski tisk pa je vendar hkrati poudarja, da bi sedanji nezaželeni razvoj utegnil postati kritičen. Indijski politični krogi in tisk posebej opozarjajo na nevarnost kitajskega vmešavanja v indijsko-pakistanska trenja. Telegrami SPORAZUM O KULTURNEM SODELOVANJU S SENEGALOM BEOGRAD. Po tridnevnih razgovorih so v Beogradu včeraj podpisali konvencijo o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Senegalom. Konvencija bo veljala šest let. NAPOVEDANA NAJVECJA STAVKA — felO DE JA-NEIRO. Ce do danes opolnoči ne bodo ugodili zahtevam delavcev po povečanju plač, bo začelo stavkati 700.000 brazilskih delavcev. Stavka, ki bo verjetno največja do-SIeJ v Braziliji, bo popolnoma paralizirala gospodarstvo TRGOVINSKI SPORAZUM Z ZSSR — BERLIN. DR Nemčija in ZSSR sta včeraj podpisali protokol o trgovinski izmenjavi v prihodnjem letu. Vrednost izmenjave se bo dvignila na 2,500.000 rubljev. FRANCOSKI SOCIALISTI V ZSSR — PARIZ, r.elega cija francoske socialistične stranke, ki jo vodi generalni sekretar Guy Mollet, je včeraj odpotovala v Moskvo. ARGENTINSKA VELEPOSLANIŠTVA V VZHODNI EVROPI BUENOS AIRES. Argentina je povzdignila svoja poslaništva v Bolgariji, Madžarski, Romuniji in Češkoslovaški na raven veleposlaništev KITAJSKA KUPILA BRITANSKO OPREMO — PE-KING. Direktor kitajskega nacionalnega zdfuženja za uvoz Cui Cun in direktor neke britanske družbe iz Glasgovva Lennon sta podpisala sporazum, po katerem bo Britanija dobavila Kitajski opremo za tovarno sintetičnega amo-nijaka. KITAJSKA DELEGACIJA NA KONGRESU SINDIKA-TOV ZSSR — MOSKVA. Delegacija kitajskih sindikatov, ki jo ‘vodi član sekretariata vsekitajske^federacije sindikatov Kuo Ciang, je prispela v Moskvo na XIII. kongres sovjetskih sindikatov. ESTENSSORO V ZDA — NEW YORK. Bolivijski predsednik Paz Estenssoro, ki je na obisku v ZDA, je na tiskovni konferenci izjavil, da zastopa Bolivija načela nevmešavanja v notranje stvari drugih držav in podprl zamisel o vzpostavitvi brezetomskega področja v Latinski Ameriki. POSOJILO ŠPANIJI — WASHINGTON. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je dala Španiji 33 milijonov dolarjev posojila za izgradnjo cest. To je prvo posojilo te banke Španiji. e' SIRSKO-IRAŠKI RAZGOVORI — DAMASK. Predsednik sirske vlade Šalah Bitar je povedal, da bo delegacija sirske vlade odpotovala prihodnji teden v Bagdad, da bi se raz-govarjala z iraško vlado o ekonomski uniji med obema ■ državama. Pa še to RAZPOZNAVNI ZNAK — V Sydneyu v Avstraliji otroci v nekem novem naselju ne morejo prepoenati hiš, v katerih stanujejo, ker so vse popolnoma enake. Zaradi tega so na sestanku staršev skleniti, da bodo na vhodna vrata htt, v katerih knajo majhne otrtjkn, nalepila slike raji bovih mater. gajanj ropski gospodarski skupnosti pod pogoji, ki bi lahko škodovali gospodarskim stikom Commonwealtha in Velike Britanije. »Jasno je,« je rekel Wilson, »da nekateri ministri že previdevajo obnovitev pogajanj na stari osnovi. Ti ministri že uvajajo spremembe na kmetijskem in drugih področjih, da bi čimbolj olajšali vstop Velike Britanije v skupni trg.« Delegacija Slovenske kmečke zveze na Gorenjskem KRANJ, 26. okt. — Danes Je prispela na obisk na Gorenjsko skupina 32 članov Slovenske kmečke zveze zamejske Koroške, ki jo vodi predsednik Zveze Tone Kru-šic. Gosti so se zanimaM predvsem za zadružno kooperacijo pri nas. Danes so si ogledali obrate Kmetijskega gospodarstva Kranj, jutri pa bodo obiskali škofjeloško Kmetijsko zadrugo. L. S. Predstavnik Mednarodne organizacije dela v Ljubljani LJUBLJANA, sprejela predstavnika Mednarodne organizacije dela iz Ženeve Narasamhana. Obrazložila mu je potek priprav za uvedbo 42-umega delovnega tedna pri nas. Narasim-han je obiskal tudi Kolinsko tovarno hranil in Litostroj. VI. slovenski športni teden v Trstu ' TRST, 26. okt. — V soboto se je pričel športni teden Slovenskega športnega združenja Bor iz Trsta. To je že šesto jesen največja športna pa tudi družabna prireditev slovenske zamejske mladine. Športno združenje Bor pa je v okviru tega tedna razpisalo dva nagradna natečaja. Prvega za literarne prispevke in drugega za amaterske fotografije ki posredujejo misli in dogodke iz športnega življenja. Razstavo fotografij so odprli že v soboto, nagrade za literarne prispevke pa bodo objavili in izročili prihodnji ponedeljek 4. novembra, ko bo tudi zaključek športnega dne. Z. A i ščine Pero Pirker. Gostje so si z velikim zanimanjem ogledali posamezne oddelke tovarne. ki bo lahko izdelala letno kakih 10 milijonov gramofonskih plošč. Po ogledu tovarniških oddelkov se je predsednik Kar. delj precej dolgo pogovarjal s predstavniki kolektiva o pr izvodrtih in drugih problemih tovarne. , Kardelj čestital Ben Aliju BEOGRAD, 26. okt. “(Tanjug). Predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj je poslal novemu predsedniku narodne skupščine Alžirije Hadžiju Be Atiju brzojavko, v kateri mu čestita ob izvolitvi in izraža željo za utspešno in plodno delo. Dragomir Petrovič - veleposlanik v Maliju BEOGRAD, 26. 'okt. (Tanjug). Z ukazom predsednika republike je bil za jugoslovanskega veleposlanika v republiki Mali imenovan Dragomir Petrovič, pooblaščeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Dragomir Petrovič se je rodil leta 1919 v Arandjelovcu. Pred vojno je študiral pravo. Pripadal je naprednemu študentskemu gibanju. Po vojni je končal diplomatsko šolo. V narodnoosvobodilnem gibanju je sodeloval od leta 1941. Med vojno je opravljal razne politične dolžnosti. V državnem sekretariatu je od leta 1945. Služboval je v naših diplomatskih predstavništvih v Bejrutu, Damasku in Parizu. Dragomir Petrovič je nosilec Partizanske spomenice 1941 in več domačih in tujih odlikovanj. Volitve v Varnostni svet OZN NEW YORK, 26. okt. (Reuter). Sinoči so v Generalni skupščini šestkrat glasovali o Izvolitvi še enega nestalnega člana Varnostnega srveta, vendar glasovanje ni prineslo odločitve. Kandidata sta Ce-in Malezija. No-dbbila potrebne večine 74 gla-so zato odlo-kdaj, še ni menijo, da bo verjetno se dveletni mandat razdeli, talko da bosta predstavnika Češkoslovaške in Malezije sodelovala v delu Varnostnega sveta vsak po leto dni. Doslej so glasovali že enajstkrat. Joshuo Nkoma obsojen GUELO (Južna Rodezija), 26. okt. (Reuter). Prvostopno sodišče v Guelu v Južni Rodeziji je danes obsodilo na devet mesecev zapora uglednega južnorodezijskega afriškega voditelja Joshua Nkoma zaradi »subverzivne« izjave, ki jo Je — kakor trdi obtožnica — dal/ na zborovanju 31. avgusta. Nkotno naj tat prestal štiri mesece v zaporu, o-stalih pet mesecev zapora pa je pogojna kazen za pbdobje treh let, v katerih ne sme dajati podobnih izjav, naperjenih prati vladi bele manjši- Zakon o zavarovanju hitreje uskladiti z ustavnimi načeli Skupščine zavarovalnih zavodov do 19. decembra BEOGRAD. 26. okt. (Tanjug). Odobritev statuta Jugoslovanske skupnosti zavarovanja, odobritev tarife premij za izravnanje rizika zavarovalnih zavodov in skupnosti zavarovanja ter razpis volitev v nove organe samoupravljanja so bile tri najvažnejše točke zelo obširnega dnevnega reda četrte skupščine te organizacije, ki je bila danes v Beogradu. V razpravi o statutu so govoriti največ o potrebi, da bt sedanji zakon o skupnosti zavarovanja uskladili z ustavo. Več udeležencev je izrazilo mnenje, da bi moral statut Skupnosti zavarovanja storiti korak naprej od predpisov sedanjega zakona, ker se je v mnogih težnjah, zlasti v obravnavanju samoupravnih organov, že preživel. Zato je skupščina sprejela priporočilo zvezni skupščini, naj, ko bo potrdila statut, stori vse ukrepe za hitrejšo uskladitev zakona o zavarovanju z ustavnimi načeli. Skupščina je sklenila, da bodo skupščine zavarovalnih zavodov do 10. decembra, skupščine, skupnosti zavarovanja v republikah pa do konca leta. Skupščina Jugoslovanske skupnosti zavarovanja v novi sestavi se bo sestala prihodnje leto 20. januarja. Ker je sprejela smernice za reza varovanje v tujini za prihodnje leto, naj bi skupščina odločila o odobritvi enega ali dveh osnutkov tarif premij za izravnavanje rizika. Sprejela je predlog, po katerem veljajo sredstva zavarovanja za enotna in o katerem je bila večina mnenja, da v sedanjih razmerah zagotavljajo bolj ekonomično poslovanje. Upravnemu odboru pa so očitali, da je v desetih dneh prišel pred skupščino z dvema nasprotujočima si predlogoma, kakor tudi, da ju ni gospodarsko analiziral, kar bi omogočilo spoznati bistvo sedanje- ga spora in dolgotrajnega zavlačevanja uveljavljenja teh tarif. Ta sklep bo moral potrditi Zvezni izvršni svet. Na koncu zasedanja je skupščina sprejela sklep, po katerem bo iz osnov zavarovanja poravnala škodo, ki Jo je povzročil potres v Skopju (na zavarovanih predmetih pohištva in avtomobilih) in tistim prebivalcem, ki so bili zavarovani za posledice nesreče, pa jih je potres prizadel. Spopad perujskih kmetov z veleposestniki LIMA, 26. okt. (AFP). — Sinoči je v Andih pri Apuri-macu prišlo do ostrega spopada med veleposestniki in kmeti. V spopadu je padlo 15 oseb, ranjenih pa je 50. Med ranjenci jih je 30 v smrtni nevarnosti. Do spopada je prišlo zato, ker je kakih 700 perujskih kmetov zahtevalo pravičnejšo razdelitev zemljiške posesti. Kmetje so se napotili proti veleposestvom, noseč transparente, na katerih je bilo napisano: »Razdelitev zemlje ati smrt.« V spor se je vmešala policija. ki se je postavila na stran veleposestnikov. Zvedelo se je, da je bil podoben spopad tudi v mestu Cuzco, kjer je prav tako več sto kmetov postavilo isto zahtevo. Podrobnih poročil o dogodku ni, ker so bile telegrafske zveze s to pokrajino prekinjene- Vreme 26. okt. 1963. bo..Gno delno oblaCnt & obl 8 (no *, nevihte * ♦ A * * sneg «= meg.. meje vren '•/•Ut . - Gez Temperature Postaja ob 07 ob 13 Ljubljana 4 13 Planica 2 Lesce 2 14 Maribor 7 12 Slovenj Gradec 7 11 Novo mesto 6 12 Koper 10 17 Kredarica —7 —3 Reka 11 16 Pulj 11 15 Split 10 17 Dubrovnik 11 16 Zagreb 2 13 Beograd 7 13 Sarajevo ' — 11 Skopje 9 12 Titograd 6 18 Celovec — 12 Gradec 6 12 Dunaj 5 10 Milano 9 16 Genova 13 18 Ziirich 7 7 Mtinchen 5 8 Benetke — 16 Prognoza VREMENSKA SLIKA Pretežni del evropske celine je še v področju visokega zračnega pritiska. Vremenske motnje se zato iznad Atlantika gib-ljejo Čez Skandinavijo in dovajajo v presledkih hladen zrak nad Vzhodno -Evropo. Ta doteka z vzhodnimi vetrovi nad naše kraje in povzroča oblačnost. NAPOVED: SLOVENIJA: Zmerno do pretežno oblačno bo, le na Primorskem večje razjasnitve. Najnižje nočne temperature bodo med 2 in 5, v Primorju 10, najvišje dnevne do 14, v Primorju 16 .stopinj Celzija. J tJGOSLA VI JA: Spremenljivo oblačno bo * manjšimi padavinami v severovzhodnem delu države. Vzdolž Jadrana bo pretežno jasno. k ADRIA, CtEME Ifttl vaš obraz prt vsemi dražljaji, hrai Jn nejuje kožo 0 A H L I A - Beogra POL MILIJARDE DINARJEV ZA M.ODERN 1ZACIJ O FRUCTALA - Kolektiv te tovarne v Ajdovščini dokor.cuie notranja dela v hali, kjer bodo imeli tekoči trak za sadne sokove in druge izdelke. Foto: Perat Delegacija i občine Morjtefcrte odpotovala AJDOVŠČINA, 26. okt. — ! Danes sg zaključili razgovore | med devetčlansko delegacijo I iz občine Monteforte d'Alpone iz province Verona in delega- ; cijo ajdovske občine. Vodja italijanske delegacije dr. Giuseppe Criston se je v svojem i govoru iskreno zahvalil za go- S sloljubje in poudaril, da so | bili razgovori dvojnega pcme- j na: »Spoznali smo . slovenski j narod in njegove napore ter j vidne gospodarske in kultur- 1 ne uspehe,« je dejal dr. Cre- : ston. j Opoldne so priredili gostom ; kosilo v hotelu Planika v Ajdovščini. proti večeru pa so ! gostje zapustili našo državo, i K ! I Vrč kcorcVr.acije srsod tunsiscninni organšza-c?-emi no Gorenjskem KRANJ, 26. okt. — Vrsto i napak, ki jih že sedaj opaža- 1 jc v pripravah za bližnjo I zimsko turistično sezono na ■ Gorenjskem, b: lahko odpra- ■ vil: s skupnim sodelovanjem j turističnih, gostinskih in dru- j gih organizacij na posamez- j nih področjih. Potrebni bi j ~ - . bil: organi, ki bi to delo si- ! „ °?Ca?1 s^°vanjske skup. stematično vodili, ker Gorenj- sk3 turistična zveza na tako ; “ VrrVr, p?FesVt> d™^e' obsežnem področju, kot je ' . rej. jer se Gorenjska, ne zmore sama : Shajal1’. ‘“f1 razna predava- reševati vseh teh drobnih ' je bilo edino zatočišče gostin Nova Gorica: premalo ambulant V Šempetru bo treba dograditi bolnišnico z vsemi cddeEki Po perspektivnem programu bi bila nujna nadaljnja izgradnja splošne bolnišnice v Šempetru pri Dorici z vsemi specialističnimi zdravstvenimi službami in nadaljnja izgradnja omrežja zdravstvenih služb na Goriškem. To so poudarili delegati na zasedanju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novi Gorici. To področje zaostaja za o-stalimi. Zavod bremene predvsem izdatki za skoraj 45% zavarovancev, ki se zdravijo v bolnišnicah izven tega območja. Približno enake težave imajo tudi s specialističnim zdravljenjem. Največji problem pa je pomanjkanje vrste specialnih ambulant. Dogaja se, da prihajajo zavarovanci na specialne preglede tudi dVairat ali trikrat in še ne pridejo na vrsto. To povzroča upravičeno negodovanje, povečujejo se stroški in večja je zamuda časa v proizvodnji. Uprava zdravstvenega doma v Novi Gorici je ta problem že poskušala odpraviti, vendar je za sedaj brez moči. Neka, eri specialist, ki prihajajo od drugod honorarno opavljat specialistične zdavstvene usluge, odgovore kaj kratko: »Ce vam tako ni prav, pa ne bomo prihajali več.« Na območju komunalno skupnosti zavoda za socialno zavarovanje so povprečni o-sebni dohodki nižji kakor je republiško povprečje. Analiza kaže, da kljub nižjim cenam zdravstvenih storitev na tem območju zavod ne more vplivati na izdatke zdravstvenega varstva, ki ga zavarovane osebe iz upravičenih razlogov koristijo izven območja skup. nosti, kjer so cene za zdravljenje višje. Razen tega zavod ne more imeti nadzora nad hospitalizacijo v zavodih izven njegovega območja. Zdravstvena služba na Primorskem je v zadnjih letih sicer napredovala; za njen razvoj je bilo vloženih precej sredstev. Kljub temu pa še ne moremo biti zadovoljni, ker so zmogljivosti premajhne. Na skupščini so govorili tudi o prekomernem trošenju in predpisovanju drag.h zdravil v nekaterih zdravstvenih uotanovah. Izrekli pa so priznanje tolminskim zdravstvenim delavcem. V prihodnje bodo spodbudno stimulirali tiste zdravstvene domove; kjer bodo z družbenimi sred. stvi smotrno gospodarili v korist zavarovancev, in dosegali uspehe ob večji prizadevnosti in boljši organizaciji dela. — IP 0om na Javorniku še ne bo pod streho problemov. Najprimernejša povezava med Gorenjsko turistično zvezo, turističnimi društvi m gostinskimi organizacijami bi bile občinske turistične zveze. L. S. ! ski lokal, kjer so morali ime-| t: celo zbore volivcev. Z raz-J širitvijo valjarne in dogradit-, vij o novih blokov pa bo po-I stal ta u'el živahnejši, s tem Na zmerom večje zahteve občanov je stanovanjska skupnost Javornik-Koroška Bela lani le dobila prva sredstva za gradnjo novega društvenega doma na Javorniku. Avgusta lani so začeli s prvimi zemeljskimi deli, do konca leta pa so že zabetonirali ploščo nad kletjo. Za to so porabili nekaj nad 5 milijonov dinarjev od ObLO Jese . ~ J v UC3C- pa bodo tuch večje potrebe nice, 5 milijonov pa so pri- | po družbenih prostorih. Naš fotozapisek AJDA JE OBRODILA — Dež. ki je v avgustu sledil močni suši. ie omogočil setev vmesnih kultur, predvsem aide in repe. Na Krškem poliu in na Dolenjskem nasploh so kmetie letos zasejali velike površine z aido. Pridelek ie kar lep, saj je letos aida »ušla« slani, kar se redko dogodi. Na sliki: požeta aida na Krškem polju. Foto: P. Romanič /z včerajšnje tretje LJUBLJANA — člani madžarske trgovinske delegacije so si v petek ogledali samopostrežno trgovino Prehrane, modno hišo in stalno razstavo Contala na GR. Delegacija je prišla v Jugoslavijo na povabilo zavoda za napredek blagovnega prometa AP Vojvodine iz Novega Sada. — V nekaj dneh bo na Cankarjevem vrhu (Rožniku) začel delovati nov televizijski pretvornik. Dosedanji pretvornik, ki je bil na strehi inštituta za elektroniko in avtomath zacijo, ni pokrival celotnega »zasenčenega« območja pod Golovcem, Gradom in v Rožni dolini. — V menza študentskega naselja je bila letna skupščina njegovih stanovalcev. Med drugim so na skupščini govorili o disciplini v naselju, o podražitvi hrane, naposled pa o namestitvi skopskih študentov. /z današnje prve MARIBOR — Pri pregledu potreb za razvoj gostinstva in turizma v mariborskem okraju so ugotovili, da bi v prihodnjih dveh letih potrebovali 2 milijardi 257 milijonov dinarjev. Ta denar bi porabili za gradnjo servisnih mehaničnih delavnic, bencinskih črpalk, preureditev že obstoječih gostinskih turističnih objektov, gradnjo smučarskih vlečnic, gostinskih trgovinskih paviljonov na obmejnih prehodih na Viču in v Holmcu, za ureditev kopališč itd. Za investicije so že izdelali načrte. Pri splošni gospodarski banki v Ljubljani so vložili kreditne zahtevke za depandanso hotela Bellevue na Pohorju, restavracijo na Mariborskem jezeru in Pošto v Radencih, servisno mehanično delavnico v Gornji Radgoni itd. spevali sami občani stano vanjske skupnosti. Kljub temu, da za letošnje leto niso imeli zagotovljenih nikakih sredstev, so z gradnjo doma nadaljevali. Letos so sezidali pritličje, zabetonirali ploščo nad pritličjem in pozidali dve tretjini nosilnega zidovja v prvem nadstropju. Za vsa ta dela je izvajalec SGP »Sava« z Jesenic, ki se je lotil gradnje kar brez zagotovljenih finančnih sredstev, sedaj izstavil začasno situacijo v višini nekaj nad 21 milijonov dinarjev. Da bi objekt letos spravili pod streho, bi bilo treba dograditi prvo nadstropje, zabetonirati nad njim ploščo in postaviti strešno konstrukcijo ter jo prekriti. Za vse to predvidevajo še kakih 10 milijonov dinarjev. Ker sredti.ev za gradnjo letos niso predvidevali, je bila občinska skupščina prisiljena sedaj najeti kredit 30 milijonov dinarjev pri komunalni banki na Jesenicah, ki ga bodo morali vrniti že prihodnje leto. Iz najetih sredstev bodo najprej plačali dolgove pri gradnji kulturnega doma na Hrušici, tako da bo za gradnjo družbenega doma na Javorniku ostalo še nekaj nad 20 milijonov dinarjev. Kaže, da dom letos še ne bo pod streho, medtem ko je do vselitve v nove prostore prav gotovo še daleč. Vsa gradbena in obrtniška dela ter oprema bodo namreč veljali kakih 150 milijonov di- narjev, do sedaj pa so investirali v novi objekt komaj dobro petino. Na Jesenicah se sedaj bojijo, da dom na Javorniku ne bi doletela usoda kulturnega doma na Hrušici, ki so ga gradili skoro a'eset let, predračunska vsota pa se je med lem nekajkrat povečala. Ko so dom na Javorniku začeli graditi, so nekoliko računali na pomoč železarne. Vendar pa sedaj kaže, da bodo morali sredsta za gradnjo zagotoviti le iz občinskega proračuna. V njem pa bi vsota nad 100 milijonov za negospodarske investicije pomenila preveliko breme za obdobje enega ali dveh let. L. S. Jovanovič in Pilič zmagovalca med pari LONDON, 25. okt. — Jugoslovana Jovanovič in Pilič sta v finalu igre parov na mednarodnem teni-; škem prvenstvu Velike Britanije premagala britansko dvojico Sang-j ^ter—Taylor s 7:5, 6:3, 6:4. Jutri se bosta v finalu singla srečala Taylor in Wilson, ker je tudi Jovanovič izgubil v polfinalu. Beograd : Lokomotiva 98:76 i BEOGRAD, 26. okt. — V pred-| zadnjem kolu letošnjega državne-t ga prvenstva v košarki je ekipa Beograda premagala zagrebško Lokomotivo z 98:76 (54:38). Sreča- nju je prisostvovalo le 300 gledalcev. Sodila sta Brumen in Cižek ;z Ljubljane. BEOGRAD: Gordič 29, Korač 35, Rajkovič 2, Tošič 19, Erkič 4, Nikolič 9. ' LOKOMOTIVA: Djakovič 3, Orna-i šič 8. Sni!jak 6, Bašič 4. Bočkaj 7, 1 Petričevič 36. Novosel 12. ! Košarkarji Beograda, ki so že ( pred dvema koloma osvojili na-i slov državnega prvaka, so igrali I v glavnem za občinstvo, ki je bilo navdušeno ob njihovi lepi, diiho-j viti igri. Ko je v drugem polčasu , 3eograd vodil z več ko 30 koši. so i prvo petorko zamenjali Stankovič, 1 Pavelič, odlični Tošič in drugi. Zagrebčani niso igrali slabo. Sodniški Dar iz Ljubljane je korektno vodil to zanimivo srečanje. Vesli iz Pomuria V prijateljskem srečanju so kegljači Nafte iz Lendave premagali kegljaško ekipo Zanatliije iz Čakovca s 667:642 kegljem. V prvenstveni povratni tekmi v hokeju na travi je ESŠ iz Murske Sobote premagala domače moštvo Elana 6:0 in tako podala zmagovalec vzhodne republiške lige. Na jesenskem krn«u di lakov SŠTV iz Murske Sobote je tekmovalo 60 diialcov. Med dijaki ie na 1500 m dolgi n^oni zm'■ Potočnik s 4:38.0 pr-d Maričnia-kom 4:/l1.0. Berfalaničem 4:4**.n it'1. Med dijakinjami je bila naiusneš-neiša Sarlota Bac. ki ie na 800 m dolgi progi dosegla čas 3:27.0 ;n zacedla nrvo mesto nred Puconjo 3:30.0. Stajnkovo 3:34.0 itd. V 6. kolu medobčinska rokometne li"e za čl?nr» so bili do^^eni file rezultati: T;*ma : F^n 1.2:17. M”ra • Nafta 3^*16 in Mladinec : ESS IT 30:17. Na tabeli vodi po rj-n-i-roH*' ;°m knju Mind*”ec 7 to^ka^i pred F,anom (6). S’ogo »5) itd. V 6 kok’ medobčinske ro-komofne li"e n član 'ce pa so iera-li: FSS • Beltinci 5-n. *nrnfi*«r : S*ZD 0:5. Sloga : Nafte -*:1 in Flan : Mora 5:0. Na tab®l1 v^di FSS z 11 točkami rrreri Beltinci in Slogo t no 8) Grafičariem in ŠZD (7) itd. Na p;onirsk°m rok^^etnem tur* "kiM ie rr°d pion-rM zmagala Prn‘rnc* Cren«ovci in Bistrico. pionirkami pa so hita najuspešnejše pionirke C—*n-sovec. RI ENSCHEDF, 25. okt. — Na con-~kem šahovskem turplrui *e osvojil orvo merto iupnc]ova~ski velemojster Svetozar Gligorič V zadnjem 10 kolu je igral Gligorič 7 Duraom in dosegel remi. Gligorič ie dosegel 12.5 točke. Darsa in Lengvel 12. Penrose 11.5, Pomar 11, Fillin 10,5. Kuoner 10. Popov 9.5, Llado in Van Schellinga 7.5. Tatai 6.5. Bbey 6 itd. Enakopravni pogoji za vse Članek s tem naslovom, objavljen v včerajšnji številki »Dela« na šahovski strani, bi bil nepopoln brez zaključnega poročila o razpletu spora, ki bi bil skoraj nastal okoli mošt-venega šahovskega prvenstva SRS. Zato ta-le pripis: V sporazumu z republiško šahovsko zvezo in vodstvom šahovskega kluba Branik, ki je nameravano turnejo . po Zahodni Nemčija in Avstriji oagodil (ta turneja je bila tako in tako predvidena po končanem prvenstvu SRS!), bc zaostajalo srečanje I. kola Branik — Jesenice 3. XI. v Celju, »veliki finale«- z odločilnima srečanjima Novinar — Branik in Maribor — Jesenice pa bo na sporedu 10. XI., verjetno hkrati v Ljubljani. Tak zaključek je f#lino pravilen In športen,. Ljubljančani pa bodo spet imeli lepo šahovsko prireditev, saj bodo v vseh kategorijah, članski, mladinski in ženski, nastopili hkrati skoraj vsi najboljši slovenski igralci 'lh igralke. F. B. ZVEZNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V KRANJU Po štirih srečanjih Korpa še nepremagan Slab start Vecka in drugih slovenskih igralcev ' KRANJ, 26. okt. V Kranju se je začel prvi zvezani namiznoteniški turnir za člane in članice. V gorenjski metropoli so se zbralii na tem pomembnem tekmovanju prav vsi igralci in igralke, ki kaj pomenijo v jugoslovanskem namiznem tenisu. Hkrati je ta turnir zadnja preizkušnja pred XIV. mednarodnim prvenstvom Jugoslavije, ki bo od 7 do 10. novembra v Ljubljani. Na kranjskem turnirju bo izbrana tudii državna reprezentanca. Po dosedanjih štirih odigranih kolih kaže, da bo borba za prvo mesto izredno huda. Se največ možnosti ima Korpa, ki je v vseh štirih srečanjih pobral ves izkupiček. V medsebojnem srečanju naših najboljših, Korpe in Vecka, je prvi po zagrizeni in razburljivi borbi izšel kot zrna-” govalec s 3:1. Sicer pa je Korpa enako dobro odpravil tudi druge dobre igralce: Markoviča s 3:2, Terana s 3:2, Tomca s 3:1. če ne bo prišlo do kakšn'h presenečenj v naslednjih kolih, bo Korpa prav lahko zmagovalec kranjskega turnirja, kajti najresnejši kandidat Vecko iz Ljubljane je doživel v času, ko to poročamo, že drugi peraz. Premagal ga je manj kvalitetni igralec šurbek Tudi drugi Slovenci se slabo drže. Kranjčan Teran je izgubil že Dri partije in samo enkrat je zmagal pcoti klubskemu tovarišu Tomcu s 3:2. Prav ta.ko bilanco imata tudi Kem in Tomc, skratka — nič i kaj razveseljivo za slovenski moški namizni tenis. Presenetljivo dobro igra štirinajstletni SCparče iz Duge Rese. I ki je že odpravil dva močna ! nr.snFctoika in ta.ko ponovno ' opozoril ns.se. Kaže. da bo postal nalboli obetajoči m1"-direc v državi. V ženski konkurenci tudi nastopajo vse naše najboljše igralke. Ljubljančanka Pirčeva krepko vodi med vsemi desetimi kandidatkami. Tudi druge Slovenke se v glavnem dobro drže. Rezultati dosedanjih srečanj: mo ški: 1. kolo: Vecko : Kern 3:0. Teran : Tomc 3:2. Korpa : Markovič 3:2. Gazič : Sipaneic 3:2. šiir-bek : Hrbud 3:2. Štencel : Uzuri-nac 3:2; 2 ko!o: Vecko : Teran 3:2, Korpa : Tomc 3:2, Gazid : Markovič 1:3, Stipančid : šurbek 3:1, štencel : Hrbud 3:0, Uzuri-nac - Kern 3i2; 3. kolo: Vecko : Korpa 1:3. Kem : Teran 3:1, Tomc Gazič 3:1, šurbek : Markovič 1:0, Stipančid : štencel 3:1. Hrbud : Uzurinac 3:1: 4. kolo: Vecko : Gazič 3:1, Teran : Korpa 2:3, šurbek Tomc 3:2, Markovič štencel 3:1, Hrbud : Kem 3:1. Ženske: 1. kolo: Krajger : Petrač 3:1, Mitrovič : Lučič 3:1, Kokalj : Stojsič 3:0, Mikec : Nikolič 3:0. Pirc : Zrimec 3:0; 2. kolo: Krajger Mikec 3:2, Stojsič : Lučič 1:3, Nikolič : Kokalj 2:3, Pirc : Mikec 3:1, Zrimec : Petrač 3:0: 3. kolo: Krajger : Stojsič 2:3, Nikolič : Lučič 3:0, Mikec : Petrač 3:0, Pirc : Kokalj 3:0, Mikec : Zrimec 3:0. J. J. Vodeb prvak Beograda Na zadnjem večjem teniškem tekmovanju sezone v Jugoslaviji — odprtem prvenstvu Beograda, je izmed slovenskih udeležencev dose-del največji uspeh Mariborčan Vodeb, ki je zasedel prvo mesto v tekmovanju mladincev. V finalu je porazil mladinskega prvaka Srbije Vučetiča 6:2, 2:6, 8:6. Tudi slovenski članski prvak Grmovšek je zadovoljil. Po zmagi nad Nakarado je namreč v četrtfinalu šele po hudem boju izgubil proti- Rizvanbe-goviču 3:6, 4:6. Več smučarskih skakalnic na Bovškem Na Bovškem je med mladino čedalje več zanimanja za smučanje. Pri društvih Partizan V Bovcu in Logu pod Mangartom deluje skupna sekcija za smučanje, ki šteje 100 članov. V letošnji zimski sezoni nameravajo dograditi 45-me- trsko smučarsko skakalnico. Zgradili bodo zraven tudi 15-metrsko skakalnico in bržkone tudi 20- do 25-metrsko skakalnico, tako da bi imeli pravi sistem skakalnic. Pri gradnjah bodo pomagali članis prostovoljnim delom. Med tamkajšnjo mladino je veliko zanimanje za smučarske skoke, saj imajo v svojih vrstah okrajnega mladinskega prvaka. Smučarski vaditelji bodo imeli skozi vso zimo, ki je v tem kraju dolga, smučarsko šolo, od katere si obetajo mnogo več kakor od klasičnih tečajev za smučanje. Ti so priporočljivi za tiste primorske kraje, kjer ni snega in se šolska mladina lahko nauči smučarskih osnovnih veščin samo med zimskimi počitnicami. —JP Francija : Bolgarija 3:1 (1:0) PARIZ, 26. okt. — Francoska nogometna reprezentanca je danes premagala Bolgarijo s 3:1 (1:0), :n sicer v povratnem srečanju za :>Pokal narodov«. V prvi tekmi je zmagala Bolgarija z 1:0. Strelci: Gujon v 45. in 81. ter Herbin v 78. minuti za Francijo, za Bolgarijo pa Jakimov v 74. minuti. Gledalcev 35.000, sodil je Spanec Ortiz. — Zmaga francoskih nogometašev je bila prepričljiva. LONDON — V ženski konkurenci sta se na mednarodnem teniškem prvenstvu uvrstili v finale Catt (V. Brit.) in Schurman (Južna Afrika). »To bo težko tekmo« BUKAREŠTA, 26. okt. — »Pričakujemo težko tekmo, ki bo merilo o sposobnosti naših olimpijskih kandidatov,« je izjavil dopisniku Tanjuga trener olimpijske reprezentance Milan Antol-kovič pred jutrišnjim srečanjem z ustreznim nogometnim moštvom Romunije. Naša reprezentanca bo šla na igrišče v naslednji sestavi: Cirkovič, Belin, Braun ali Vujovič, Radovič, Vaso-vič, čop, Samardžič, Smai-lovič, Zambata, Naumovič ali Kobeščak, Lamza. V glavnem mestu Romunije je za tekmo izredno zanimanje, kajti čez teden dni bo romunska reprezentanca igrala v Bukarešti izločilno olimpijsko tekmo z Dansko. Dinamo 4. decembra v Glasgovvu ZAGREB, 26. okt. — Prva tekma za pokal nacionalnih pokalnih prvakov med Dinamom in Celti-com bo v Glasgowu 4. decembra, povratno srečanje pa bo v Zagrebu 11. decembra. V primeru neodločenega izida bo tretja tekma 18. decembra. V prvem kolu je Celtic izločil švicarsko moštvo Basel s 5:2 in 5:1, v škotski ligi pa je po sedmem kolu na enajstem mestu. POSNETEK Z WEMBLEYA — Srednji napadalec angleške reprezentance Bobbie Smith stisnjen med igralci »sveta«: Pluskalom na levi in Soškičem na desni. Na skrajni desni strani je Čilenec Luis Evzaguirre. Foto: AP TELOVADCI NA SKUPNEM TRENINGU — Moška jugoslovanska reprezentanca se bo 23. in 24. novembra srečala v Ljubljani z izbrano vrsto Bolgarije. V okviru priprav so se najboljši jugoslovanski telovadci zbrali na dvodnevnem preglednem treningu v Ljubljani, ki ga vodi Boris Gregorka. — Na sliki so: Cerar. Brodnik. Menčik. Petrovič, Kiselj. Skaza. Anic in Srot. Foto: Busič TRANSJUG - mednarodna špedicija, razpisuje prosto delovno mesto DAKTILOGRAFKE ! Pogoj: delno obvladanje | tujega jezika. — Pismene ponudbe vložite v podjetju Trans jug, Ljubljana. Trg revolucije št. 2. 10059 AUTOTEHNA" ZAGREB, Martičeva ulica 51 razpisuje NATEČAJ za naslednji delovni mesti: 1. ŠEFA PREDSTAVNIŠTVA v Ljubljani 2. KOMERCIALNEGA REFERENTA v predstavništvu Pogoji: — večletna praksa pri posredovanju — samostojno delo in učinek — znanje enega tujega jezika — poznavanje avto stroke — višja strokovna izobrazba — priznana Osebni dohodek: — po doseženem osebnem učinku — startne osnove: pod I. — 55.000 din (z gibljivo osnovo) pod 2. — 45.000 din (z gibljivo osnovo) Nastop službe 1. novembra 1963 ali po dogovoru _______________________________ 9982 Nelogičen sklep FIVB BUKAREŠTA, 26. akt. Med tek-movanjem na VI. evropskem prvenstvu v odbojki se sestaja tudi športna komisija mednarodne odbojkarske federacije OTCVB). Glavna tema razprave je bila udeležba nacionalnih reprezentanc na olimpijskih igrah v Tokiu. Z odločitvijo ne moremo biti zadovoljni. saj je močno ogrožena udeležba jugoslovanskih odbojkarjev, razen tega pa jc tudi v nasprotju s športnimi načeli. Sklenili so namreč, da imajo pravico udeležbe SZ, CSSR in Romunija kot prvoplasirane ekipe na svetovnem prvenstvu 1962 v Moskvi, nadalje reprezentanca, ki se bo najbolje uvrstila na evropskem šampionatu v Bukarešti, ter po en zastopnik iz Severne in Južne Amerike, zastopnika Azije in Afrike ter seveda Japonska kot prireditelj iger. Desetega zastopnika naj bi dal turnir, na katerem bi tekmovale evropbke' reprezentance, ki so se na tolažilnem turnirju svetovnega prvenstva v Moskvi uvrstile od prvega do devetega mesta, in Francija, ki na zadnjem svetovnem prvenstvu sploh ni sodelovala. Po tem kriteriju se namreč Italiji, Finski. Nizosemfllti, Albaniji, Belgiji in Franciji kot udeležencem tolažilne skupine na moskovskem svetovnem prvenstvu ponujajo mnogo večje možnosti, da tekmujejo v Tokiu, kakor na močnejšim reprezentancam Bolgari ie. Poljske, Madžarske in Jugoslavije, ki so se v finalu SP v Moskvi uvrstile med 4. in 8. mesto na Seminar za avto-moto funkcionarje Zadnje mesece ugotavlja AMD Ljubljana, da so njegovi športni funkcionarji preveč zaposleni in zato samo s težavo opravljajo naloge. Vodstvo društva je sklenilo, da bodo organizirali seminar ca športne delavce v avto-moto športu. Za poživitev športnega udejstvovanja med člani so predlagali, naj bi bili slušatelji seminarja naj-prizadevnejši mladi člani društva, predvsem iz sekcije skuterjev. Računajo, da se bo seminar pričel prve dni novembra; predavanja bodo trikrat tedensko v večernih urah. V seminarju, ki bo trajal štiri tedne, bo kakih 20 slušateljev. A. C. O. svetovni lestvici. Jugoslovanska reprezentanca si po vsem tem čisto nelogičnem sklepu lahko zagotovi udeležbo na olimpijskih igrah samo v primeru, če bo najboljša na EP v Bukarešti, ne glede na to, kako se bodo na tem tekmovanju uvrstile SZ, CSSR in Romunija. V Celju 3 milijone din za sanaciio domov Na seji CJO OZTK Celje so ugo-tovili, da niso zadovoljivi podatki o organizaciji letošnjih plavalnih šol v celjskem okraju. Sole so bile organizirane samo v Celju, Rimskih Toplicah, Rogaški Slatini, Krškem, Mozirju in v počitniških kolonijah v Rovinju. Baški, na Rabu in Hvaru. V vseh šolah je bilo okrog 1500 otrok. Uspeh glede plavalnega pouka bo v naslednjih letih možen le ob ustanovitvi delovnih štabov v pozameznili občinah in šolanju večjega števila plavdlnih inštruktorjev. Za sanacijo partizanskih domov v okraju. Id ponajveč propadajo, in izgradnjo nekaterih igrišč, je GO Nz lastnega proračuna razdelil 3 milijone din 10 osnovnim organizacijam. UO je sprejel tudi program dela za jesensko in zimsko obdobje, ki poleg tekmovalnega sporeda v glavnem zaiema posvete in seminarje o perečih problemih v telesni kulturi in nadaljnjem šolanju in izobraževanju strokovnega kadra. R. J. Tekme z bolgarskimi mornarii v Ilcnru KOPER. 26. okt. — Tu smo bili te dni priča zanimivemu športnemu dogodku. V koprski luki je zasidrana bolgarska ladja »Luben Karavelov«. Člani njene posadke so povabili kolektiv podjetja »Luka Koper« na športni dvoboj. Bolgarski mornarji so zmagali v namiznem tenisu 4:2, domači športniki pa v nogometu 4:2 in odbojki 3:0 ter v šahu s 3:2. Sinoči je mladina kolektiva »Lrkr Koper« priredila bolgarskim gostom poslovilni večer, na katerem sta komisar bolgarske ladje Petrov in zastopnik domačega mladinskega kolektiva Sagadin izrazila željo, da bi prišlo do nadaljnjih športnih srečanj ob vsakokratnem obisku. Boks mora v prave meje! BEOGRAD, 26. okt. Zadnji tragični primer v Sarajevu, ko je zaradi udarcev v ringu umrl boksar Muhadžeri, je izzval ostre polemike med športnimi delavci in zdravniki. O ukrepih za zdravstveno zaščito boksa bodo razpravljali v torek tudi v zvezni komisiji za telesno kulturo. Med športnimi delavci prevladuje mnenje, da boksarskega športa ni treba čisto zaustaviti, pa čeprav je bilo v Jugoslaviji 13 smrtnih primerov, marveč je treba ugotoviti vzroke za tako število nesreč v ringu. Slabo zdravniško nadzorstvo in nezadostna pripravljenost tekmovalcev pred dvoboji so osnovni vzroki za veliko število nesrečnih primerov. Pri tem zadeva največja krivda funkcionarje klubov in organizatorje dvobojev. Boksarska zveza Jugoslavije bo poslala posebno komisijo po vseh klubih in prepovedala nadaljnje delo vsem, ki ne izpolnjujejo osnovnih pogojev: če nimajo dobro opremljene dvorane za trening, ustrezne opreme, registriranega zdravstvenega referenta in strokovnjaka — trener z ustreznimi kvalifikacijami itd. Ta čas delujeta v naši državi 102 kluba z 213 trenerji, od katerih pa jih ima samo osem diplomo zvezne pred-njaške-trenerske šole, 30 trenerjev je brez kakršnekoli kvalifikacije. Med zdravstvenimi referenti je zdravnikov samo 120. Za zdravje boksarjev je posebno škodljiv ligaški sistem tekmovanja. Pomanjkljivo pripravljene boksarje kakor koli pregovarjajo za nastope, ■zlasti če je potrebno, da zapolnijo vrzeli v ekipah. Zaradi točk določajo boksarje za kategorije, ki jim ne ustrezajo itd. TEŽKOATLETSKA REVIJA Reprezentanti 7 držav na GR LJUBLJANA, 26. okt. V Ljubljano so prispeU danes še vsi udeleženci, ki bodo nastopili na II. mednarodni reviji za naslov »mojstra slovenske težke atletike 1963«, razen Turkov. Prireditev bo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča ’ začetkom- točno ob 10. uri Razen najboljših slovenskih rokoborcev in dvigalcev uteži bodo nastopili tudi izbra- ni zastopniki iz Avstrije, Francije, Poljske, CSSR, Madžarske in Švice, med njimi tudi »bronasta kolajna« z letošnjega svetovnega prvenstva v Stockholmu Zdrazila (CSSR). Prireditelj II. mednarodne revije za naslov »mojstra slovenske težke atletike« je Težkoatletska zveza Slovu- | nija. 1 BREZ ŠKARIJ Zdaj še v rokometu ... O grobostih in neredih na rokometnih igriščih v zadnjem času slišimo čedalje pogosteje. Tudi zadnjo nedeljo je bilo tako .. V L ubl.aii je bila tekma Olimpija — Rudar zaključena sredi drugega polčasa zaradi nereda na ig-i-šču. Na tekmi republiške lige Kovinar — Kranj v Mariboru pa je prišlo do takih grobosti. da je še zdaj večina kranjskih rokometašev poškodovana. Kakšna je bila bilanca s te tekme za RK Kron ? Janez Bregar ima zlomljeno levo roko in so ga odpeljali sredi tekme v bolnišnico, Peter Bevk ima zlomljen prst na roki. Miro Bašer ima močno poškodovano nogo, poškodovan pa je bil tudi Janez Ankele, ki ga je igralec Kovinarja na tekmi tako močno udaril po glavi, da se je onesvestil. Nad man širni poškodbami pa tarnajo tudi ost'Ji kranjski rokometaši Tako surove ir grobe igre. kakršno so si »privoščili« igr -la Kovinarja. še nismo videli in rokometaši »Kranja«. izmed katerih nekateri igrajo rokomet že po S let. pravijo, da t~k-ga še niso doživeli ves čas. kar goiijo to igro. Kdo je kriv? Vsekakor ie treba ob tem pismu med kr.v-ci — razen igralcev Kovinama — imenovati tudi sodnika Levsteka iz Maribora. k! ni bil kos nalogi in ni znal v kali zatret’ sleherne grobosti. Kriva pa je tudi sodniška komisija RZS. ki je na t”ko zahtevno s rečanie odr?di'a nezrelega sodnika. Upravičeno se lahko sprašujemo, zakaj morajo v Mariboru vsa srečanja voditi domači sodniki, ki so pač pristranski in so bili v zadnjem času npr. Tržičani, ki so zar-di podobnih nepravilnosti Maiborča-nov in pristranskega sojenja izgubili dve tekmi. Enkrat za vselej bi morali odpravit’ tradicijo. da morajo v Mariboru vsa srečanm obvezno voditi domačini, če povsod drugod po Sloveniji lahko poslujejo sodniki iz drugih krajev naj bi bilo tako tudi v Mariboru, če lahko zveza delegira na tekme v Kr n.n Ji in Tržiču sodnike iz Mar’bo»a, Nove Gorice ali Kopra jih menda prav tako lahko v Maribor iz Celja. Šoštanja ali Ljubljane. Primera ne omenjamo samo zaradi nede’irke-ga žalostnega dogodka na Teznem, pač pa bi radi opozorili pristojne forum', da se to na Teznem redn- doaaia in se ie vsi klubj rev bliske lige pritožuieio da ’e nemogoče igrati tamkai Rokomet, kakršen ie bil na tekmi Kovinar — Kram v Mariboru, ni bil več športna igra . . . Varilski tečaj za študente Zveza študerttske organizacija ljudske tehnike (SOLT) bo organizirala za študente ljubljanskih fakultet, visokih šol in akademij varilski tečaj, na katerem bodo Študente, ki se bode vanj prijavili, seznanili z osnovami varilske tehnike. Tečaj bo trajal dva dni in se bo začet 5. novembra- Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, v oddelku za montanistifto smo iz-deleli, da je za tečaj precejšnje zanimanje. E. J. Reklama za temo? Pod mrzlimi oboki ljubljanskega podvoza na Titovi cesti so za poživitev prehoda za pešce vgradili v stene na vsaki strani 14 reklamnih panojev. V njih so nekaj mesecev visele slike, ki so bolj ali manj sodile v ta za reklamo namenjeni prostor. V teh dneh pa je v 26 okencih tema. Neonske svetilke niti ne brlijo, kaj da bi šele gorele. Povsod tam. kjer je v okencu še kakšna obledela slika, je tema, le v dveh okencih, ki sta popolnoma prazni, brli neonska luč Ali so ti panoji sedai namenjeni reklami za temo? J. V. KLUBSKA SOBA V KAMNIŠKI GIMNAZIJI — Lani je prišla v ljubljanskem okraju šolska delavnica na vsako drugo osnovno šolo, fizikalna predavalnica na vsako osmo. učilnica za likovni pouk na vsako petnajsto, glasbena soba na enajsto, telovadnica na vsako četrto; vsaka tretja je uporabljala vodo iz vodnjaka, ne iz vodovoda . . . Ce ima torej Kamnik novo šolsko poslopje za gimnazijo in osnovno šolo ter v njej klubsko sobo za učence, pomeni, da ima tudi vse druge potrebne prostore za pouk. Počasi, toda vztrajno se torej le bližamo času. ko bosta n. pr. tržiška šola s freskami in bazenom ter ravenska gimnazija z laboratorijskim poukom nekaj vsakdanjega in ne več izjema. Foto: Agnič 0¥©t|8 se ni podražilo Ljubljanski trg je bil včeraj dobro založen Čeprav je letošnji trg zelo dobro založen in je kupcev in prodajalcev zmeraj dovolj, take gneče, kot je bila na trgu včeraj, že dolgo ni bilo. Svoje pridelke je prodajalo 610 zasebnih prodajalcev, 31 proda ialcev družbenega sektorja in en zadružni prodajalec. Zelo veliko je bilo prodajalcev rož 'ki so pripeljali svoje cvetje iz Sp.ita, Zagreba. Reke, iz okolice I/m'. Jane itn iz IJul-I-ane. Največ so prodajali krizanteme. ki niso bile niti predrage, saj so bile zelo lepe po 80 do 100 dinarjev za cvet Tržrai nadzornik Janez Videtič ie povedal: »Z rožami je trg dobro založen, saj prodaja rože okrog 60 prodajalcev. Zanimivo je to, da se rože te dni niso podražile, kakor preišnia leta.« Cene na trgu so bile vče- raj take: cvetača 128 do 160, čebula 80 do 98. česen 300 do 366, stročji fižol 200 dinarjev, fižol v zrnih 220, sveže gobe 1000, suhe gobe 1300, krompir 33 do 35, koleraba 60, korenje 100, kumare 70, motovilec 320, ohrovt 50, pesu 80, por 120, paradižnik 120, paprika 98 do 100, cela repa 40, kisla repa 100. radič 160, endivija 110 do 140, špinača 160, zelje v glavah 30, kislo zelje 100, zelena 120, fige 150, grozdje 150 do 175, hruške 100 do 132, jabolka 80 do 140. kostanj 80 do 170, limone 350, orehi celi 250, jedrca 1100 do 1400, slive 80, jajca (2000 kosov) 40 do 45, surovo maslo 900 do 1100. Zimska sezona na pragu Kaj pripravljajo turistične agencije Ljubljana je mesto z zelo lepo in zanimivo okolico. Do morja ni daleč, pozimi pa ima precej blizu mnogo dobr:h smučišč. Lanska zimska turistična sezona ni bila najbolje zimskim turizmom letos? Turističnima agencijama »Izletnik« in »Kompas« smo posta-vili vorašanje: Kaj pripravlja vaša turistična agencija za letošnjo zimsko sezono? Izletnik — Akcije pripravljajo po območjih. Zgomje-savska dolina bo letošnjo zimo za naše turiste precej zanimiva Tam bomo organizirali lokalne prevoze med smučarskimi prireditvami, vendar dokončnega programa še nimamo, ker še ni koledarja prireditev. S Kompasom se dogovarjamo, da bi skupaj Vsak četrti delavec mladinec Pcgovcr s sekretarjem občinskega komiteja ZMS Ljubijana-Bežigrad Na območju te občine živi približno 5100 mladincev in mladink. Med niirni ie največ učencev v gospodarstvu, mnogo je mladih delavcev, številni pa so študenti in dijaki. Tako mnogo vajencev je na območju Bežigrada zaradi tega. ker je tu pet strokovnih šol. Sekretar občinskega komiteja ZMS Tone Cvetko je o delu bežigrajskih mladincev povedal; — Lani smo se domenili, da bomo poživili delo v mladin-sr h aktivih gospodarskih organizacij. Tam je mnogo mladincev, saj so statistike pokazale, da je vsak četrt: bežigrajski delavec še mladinec. To se nam je posrečilo. Delo v teh organizacijah smo poživili. hkrati pa st zanemarili mladince na terenih. To napako smo nekoliko -opravili s tern, da smo letos odprli tri klube. Tako so dobili lepe klubske prostore mladinci v Savskem naselju, stožiški mladinci in mladinci z Ježice. — Vaše sedanje delo. Vaši načrti? — Trenutno se odvijajo priprave za mladinske konference. Ponekod so že bile, mladinski aktivi v podjetjih, u-stanovah, šolah in na terenu, ki jih še niso imeli, pa se pripravljajo nanje. Mislim, da so konference letos vsebinsko in organizacijsko bolje pripravljene, kot prejšnja leta. Letos te konference ne obravnavajo le mladinskih problemov. Lep primer: letna konferenca mladinskega aktiva na poklicni šoli elektro stroke Is-kra-Kranj na Linhartovi 35 je vsebinsko neposredno m odkrito govorila o vlogi, pomenu in mestu samoupravnih organov na šoli ter predlagala, naj bi na šoli ustanovili šolski odbop, ki bodo v njem predstavniki šole, to je profesorji in uslužbenci, dijaki in starši. Njihov predlog smo podprli, saj je prav, da bi imelo 280 dijakov te šole svoj šolski odbor. Drugi primer: na konferencah bodo naši mladinci razpravljali o načinu in metodah, kako sodelovati v razpravah o statutih. Mladinski aktivi bodo o statutih razpravljali postopoma in po določenih področjih. Mladinski aktiv v podjetju Obnova bo temeljito razpravljal o tistem delu statuta, ki govori o usposabljanju in šolanju delavcev. Mladinci so že predlagali, naj bi podjetje sredstva, namenjena za štipendije, in-in sredstva za splošno izobraževanje združili in dali v isti sklad, ker bi imeli tako boljši pregled nad njimi. Ne smemo pa pozabiti, da morajo na konferencah izbrati mladince, ki bodo prihodnje leto aprila kandidirali na volitvah v organe samoupravljanja. Mladinci, ki bodo izbrani, se bodo morali na svoje naloge čimbolj pripraviti, da bodo potem svoje dolžnosti dobro opravljali. Lani je bilo v organih samoupravljanja mnogo mladih in upamo, da jih bo letos še več. — Pa morda še kakšno presenečenje, ki ga pripravljate? h današnje prve izdaje MARIBOR — Pri pregledu potreb za razvoj gostinstva in turizma v mariborskem okraju so ugotovili, da bi v prihodnjih dveh letih potrebovali 2 milijardi 257 milijonov dinarjev. Ta denar bi porabili za gradnjo servisnih mehaničnih delavnic, bencinskih črpalk, preureditev že obstoječih gostinskih turističnih objektov, gradnjo smučarskih vlečnic, gostinskih trgovinskih paviljonov na obmejnih prehodih na Viču in v Holmcu, za ureditev kopališč itd. Za investicije so že izdelali načrte. Pri splošni gospodarski banki v Ljubljani so vložili kreditne zahtevke za depandanso hotela Bellevue na Pohorju, restavracijo na Mariborskem jezeru in Pošto v Radencih, servisno mehanično delavnico v Gornji Radgoni itd. /z današnje druge izdaje JESENICE — Občani stanovanjske sktipnosti Javor-nik-Koroška Bela že vrsto let pogrešajo družbene prostore. Zategadelj so lani le dobili prva sredstva za gradnjo novega društvenega doma. Avgusta lani so začeli s prvimi zemeljskimi deli, do konca leta pa so zabetonirali ploščo nad kletjo. Za to so porabili nekaj nad 5 milijonov dinarjev od ObLO Jesenice, 5 milijonov pa so prispevali sami občani stanovanjske skupnosti. Letos so sezidali pritličje in dve tretjini nosilnega zidovja v prvem nadstropju. Da bi objekt letos spravili pod streho, bi morali imeti še kikih 10 milijonov dinarjev. Kaže, da dom letos še ne bo pod streho. Na Jesenicah se bojijo, da tega doma ne bi doletela usoda kulturnega doma na Hrušici, ki *o ga gradili skorij deset let. — Bežigrajske mladince bo bržkone razveselilo tole: v Smoletovi ulici pripravljamo in urejamo pet prostorov, ki jih bodo dobili mladinci, da bodo meli v njih klub. Tu bodo imeli čitalnico, prostor, kjer bodo igrali šah, kjer bodo časopisi in revije, knjižnica, televizor. E. JUštlC Nesreči na avto cesti LJUBLJANA, 26. okt. — Davi ob 7.15 sta se na avtocesti Ljubljana—Zagreb pri vasi Zagorica pripetili na istem mestu dve hujši promet ni nesreči. Voznik hladilnika francoske registracije 578— FJ—01 je vozil po desni strani ceste iz Zagreba proti Ljubljani. V gosti megli ga je v Zagorici prehiteval tovornjak LJ—10—98, ko je pripeljal nasproti osebni avtomobil LJ— 50—53, voznik Božo Neuman. Osebni avtomobil se je moral umakniti s ceste, zdrsnil po 2 m visokem nasipu in se prevrnil. Voznik avtomobila LJ— 10—98 je nadaljeval vožnjo in se ni ustavil. Pri nesreči sta bila laže poškodovana Mihaela Neuman, stara 42 let, in Alojz Zrimšek, star 55 let. Materialna škoda znaša 200.000 dinarjev. * Ob 8.40 sta pripeljala mimo mesta nesreče v smeri Ljubljana—Zagreb osebna avtomobila ZG—159—77, voznik Branko Volgemut, star 35 let, in ZG—140—61, voznik Martin Pintarič, star 46 let. Ko sta prešla luč in varnostni trikotnik, sta na opozorilo miličnika začela zavirati. Voznik Branko Volgemut je zaradi prekratke razdalje trčil v avtomobil ZG—140—61. Škode na obel vozilih je bilo za okoli 60.000 din. M. V. pripravljena. Kako bo z organizirali enodnevne izlete za smučarje. V Ljubljani in v drugih krajih bomo organizirali informacijsko službo, ki pa bo prodajala tudi vozovnice za avtobuse in žičnice na Veliko planino ter Vogel nad Bohinjem. Morebiti bosta obe žičnici začeli delovati okrog 29. novembra. Organizirali bomo tudi poldnevne in enodnevne izlete na KureščeR in v bližnjo okolico Ljubljane. Kompas —- Zelo zanimivi bodo naši petdnevni izleti na zimsko olimpiado v Innsbruck. Vsako nedeljo bomo z lastnima avtobusi vozili smučarje v Kranjsko goro, na Vogel nad Bohinjem, na Veliko planino, na Zelenico in na bližnja smučišča Polževo, Zaplana, Kurešček n Sta ri vrh nad Škofjo Loko. Prevoz v Kranjsko goro in nazaj bo bržkone stal le 600 do 650 dinarjev. Organizirali bomo tudi obiske drsalnih revij v Celovcu iri na Dunaju. Za novo leto pripravljamo prijetna silvestrovanja v Dolenjskih Toplicah, Pulju in Opatiji ter celo v Pragi in Rimu. E. J. Obratna nezgoda LJUBLJANA, 26. okt. Danes ob 14.15 se je pripetila obratna nezgoda na kmetijskem posestvu v Šentvidu pri Stični. Triindvajsetletna delavka Vera Lah je delala na kombajnu in padla, ko se je stroj premikal ob premikalni kapi, v mehanizem za dviganje stroja ter dobila hujše poškodbe. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. M. V. JUTRANJIK DELO IZHAJA VSE DNI V TEDNU 1 ADRIA CREME ščiti vaš obraz pred vsemi dražljaji, hrani In neguje kota D A N L I A - Beograd „AUTOTEHNA" ZAGREB, Martičeva ulica 51 razpisuje NATEČAJ za naslednji delovni mesti: 1. ŠEFA PREDSTAVNIŠTVA v Ljubljani 2. KOMERCIALNEGA REFERENTA v predstavništvu Pogoji: — večletna praksa pri posredovanju — samostojno delo in učinek — znanje enega tujega jezika — poznavanje avto stroke — višja strokovna izobrazba — priznana Osebni dohodek: — po doseženem osebnem učinku — startne osnove: pod 1. — 55.000 din (z gibljivo osnovo) pod 2. — 45.000 din (z gibljivo osnovo) . Nastop službe 1. novembra 1963 ali po dogovoru. 9982 j Železničar : Olimpija 87:70 (48:33) KARLOVAC, 26. okt. Nocoj je v tekmi zvezne košarkarske lige domači Železničar premagal Olimpijo z 87:70 (48:33). Železničar: Stojkovič, Kola-kovič 18, Diklič 6, Križan 26, Jeličič 11, Kasun 26. Olimpija: Dermastia 4, Potočnik 2, Logar 28, Daneu 13, Eiselt 2, Lokar, Tavčar, Miler 7, Jelnikar 10, Povž, Bas-sin 4. Beograd : Lokomotiva 98:76 BEOGRAD, 26. okt. — V predzadnjem kolu letošnjega državnega prvenstva v košarki je ekipa Beograda premagala zagrebško Lokomotivo z 98:76 (54:38). Srečanju je prisostvovalo le 300 gledalcev. Sodila sta Brumen in čižek :z Ljubljane. BEOGRAD: Gordič 29, Korač 35, Rajkovič 2, Tošič 19, Erkič 4, Nikolič 9. LOKOMOTIVA: Djakovič 3, Orna-šič 8, špiljak 6, Bašič 4, Bočkaj 7, Pctričevič 36, Novosel 12. Košarkarji Beograda, ki so že pred dvema koloma osvojili naslov državnega prvaka, so igrali v glavnem za občinstvo, ki je bilo navdušeno ob njihovi lepi, duhoviti igri. Ko je v drugem polčasu Beograd vodil z več ko 30 koši, so prvo petorko zamenjali Stankovič, Pavelič, odlični Tošič in drugi. Zagrebčani niso igrali slabo. Sodniški par iz Ljubljane je korektno vodil to zanimivo srečanje. Evropsko prvenstvo v od boi ki BUKAREŠTA, 26. okt. V prvih finalnih srečanjih evropskega prvenstva v odbojki je moška reprezentanca Romunije premagala Jugoslavijo s 15:6, 15:11, 15:8. Zenska reprezentanca Madžarske pa je premagala jugoslovansko vrsto s 15:12, 13:15, 15:10, 14:16, 15:9. Jutri bo jugoslovanska moška reprezentanca igrala z Bolgarijo, ki je nocoj premagala Poljsko s 3:0. V ženski konkurenci je Poljska premagala NDR s 3:2. Jugoslovanke bodo jutri igrale z ekipo SZ. Enakopravni pogoji za vse Članek s tem naslovom, objavljen v včerajšnji številki »Dela« na šahovski strani, bi bil nepopoln brez zaključnega poročila o razpletu spora, ki bi bil skoraj nastal okoli moštvenega šahovskega prvenstva SRS. Zato ta-le pripis: V sporazumu z republiško šahovsko zvezo in vodstvom šahovskega kluba Branik, ki je nameravano turnejo po Zahodni Nemčija in Avstriji odgodil (ta turneja je bila tako in tako predvidena po končanem prvenstvu SRS!), bo zaostajalo srečanje X. kola Branik — Jesenice 3. XI. v Celju, »veliki finale« z odločilnima srečanjima Novinar — Branik in Maribor — Jesenice pa bo na sporedu 10. XI., verjetno hkrati v Ljubljani. Tak zaključek je 's iino pravilen in športen, Ljubljančani pa bodo spet imeli lepo šahovsko prireditev, saj bodo v vseh kategorijah, članski, mladinski in ženski, nastopili hkrati skoraj vsi najboljši slovenski igralci in igralke. F. B. TRANSJUG - mednarodna špedicija, razpisuje prosto delovno mesto DAKTILOGRAFKE Pogoj: delno obvladanje tujega jezika. — Pismene ponudbe vložite v podjetju Trans jug, Ljubljana. Trg revolucije št. 2. 10059 ZVEZNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V KRAN JU Po štirih srečanjih Korpa še nepremagan Slab start Vecka in drugih slovenskih igralcev KRANJ, 26. okt. V Kranju se je začel prvi zvesani namiznoteniški turnir za člane in članice. V gorenjski metropoli so se zbrali na tem pomembnem tekmovanju prav vsi igralci in igralke, ki kaj pomenijo v jugoslovanskem namiznem tenisu. Hkrati je ta turnir zadnja preizkušnja pred XIV. mednarodnim prvenstvom Jugoslavije, ki bo od 7 do 10. novembra v Ljubljani. Na kranjskem turnirju bo izbrana tudi državna reprezentanca. Po dosedanjih štirih odigranih kolih kaže, da bo borba za prvo mesto izredno huda. še največ možnosti ima Korpa, ki je v vseh štirih srečanjih pobral ves izkupiček. V medsebojnem srečanju naših najboljših, Korpe in Vecka, je prvi po zagrizeni in razburljivi borbi izšel kot zmagovalec s 3:1. Sicer pa je Korpa enako dobro odpravil tudi druge dobre igralce: Markoviča s 3:2, Terana s 3:2, Tomca s 3:1. Ce ne bo prišlo do kakšnih presenečenj v naslednjih kolih, bo Korpa prav lahko zmagovalec kranjskega turnirja, kajti najresnejši kandidait Vecko iz Ljubljane je doživel v času, ko to poročamo, že drugi poraz. Premaga! ga je manj kvalitetni igralec šurbek Tudi drugi Slovenci se slabo drže. Kranjčan Teran je izgubil že tri partije in samo enkrat je zmagal proti klubskemu tovarišu Tomcu s 3:2. Prav tako bilanco imata tudi Kem in Tomc, skratka — nič kaj razveseljivo za slovenski moški namizni tenis. Presenetljivo dobro igra štirinajstletni Stipančič iz Duge Rese. ki je že odpravil dva močna nasprotnika in tako ponovno opozoril nase. Kaže, da bo postal najbolj obetajoči mladinec v državi. V ženski konkurenci tudi nastopajo vse naše najboljše Igralke. Ljubljančanka Pirčeva krepko voda med vsemi desetimi kandidatkami. Tudi druge Slovenke se v glavnem dobro drže. Rezultati dosedanjih srečanj: moški: I. kolo: Vecko Kem 3:0, Teran : Tomc 3:2, Korpa : Marko- ' vid 3:2, Gazid : Sipančid 3:2, Sur-bek : Hrbud 3:2, štencel : Uzuri- 1 nac 3:2; 2 kolo: Vecko : Teran 3:2, Korpa : Tomc 3:2, Gazid Markovič 1:3, Stipandid : šurbek 3:1, štencel Hrbud 3:0. Uzuri-nac : Kem 3:2; 3. kolo: Vecko : Korpa 1:3, Kem : Teran 3:1, Tomc ■ Gazid 3:1, šurbek : Markovič 1:0, Stipandid : štencel 3:1, Hrbud : Uzurinac 3:1; 4. kolo: Vecko : Gazid 3:1, Teran : Korpa 2:3, šurbek : Tome 3:2, Markovič : Štencel 3:1, Hrbud : Kem 3:1. Ženske: 1. kolo: Krajger : Petrač 3:1, Mitrovič : Lučič 3:1, Kokalj : Stojsid 3:0, Mikec : Nikolič 3:0, Pirc : Zrimec 3:0; 2. kolo: Krajger : Mikec 3:2, Stojsid : Lucid 1:3, Nikolič : Kokalj 2:3, Pirc : Mikec 3:1, Zrimec : Petrač 3:0; 3. kolo: Krajger : Stojsid 2:3, Nikolič : Lucid 3:0, Mikec : Petrač 3:0, Pirc : Kokalj 3:0, Mikec : Zrimec 3:0. J. J. Vodeb prvak Beograda Na zadnjem večjem teniškem tekmovanju sezone v Jugoslaviji — odprtem prvenstvu Beograda, je izmed slovenskih udeležencev dose-del največji uspeh Mariborčan Vodeb, ki je zasedel prvo mesto v tekmovanju mladincev. V finalu je porazil mladinskega prvaka Srbiie Vučetiča 6:2, 2:6, 8:6. Tudi slovenski članski prvak Grmovšek je zadovoljil. Po zmagi nad Nakarado je namreč v četrtfinalu šele po hudem boju izgubil proti Rizvanbe-goviču 3:6, 4:6. Več smučarskih skakalnic na Bovškem Na Bovškem je med mladino čedalje več zanimanja za smučanje. Pri društvih Partizan V Bovcu in Logu pod Mangartom deluje skupna sekcija za smučanje, ki šteje 100 članov. V letošnji zimski sezoni nameravajo dograditi 45-me- trsko smučarsko skakalnico. Zgradili bodo zraven tudi 15-metrsko skakalnico in bržkone tudi 20- do 25-metrsko skakalnico, tako da bi imeli pravi sistem skakalnic. Pri gradnjah bodo pomagali članis prostovoljnim delom. Med tamkajšnjo mladino je veliko zanimanje za smučarske skoke, saj imajo v svojih vrstah okrajnega mladinskega prvaka. Smučarski vaditelji bodo imeli skozi vso zimo, ki je v tem kraju dolga, smučarsko šolo, od katere si obetajo mnogo več kakor od klasičnih tečajev za smučanje. Ti so priporočljivi za tiste primorske kraje, kjer ni snega in se šolska mladina lahko nauči smučarskih osnovnih veščin samo med zimskimi počitnicami. —JP Francija : Bolgarija 3:1 (1:0) PARIZ, 26. okt. — Francoska nogometna reprezentanca je danes premagala Bolgarijo s 3:1 (1:0), in sicer v povratnem srečanju za »Pokal narodov«. V prvi tekmi je zmagala Bolgarija z 1:0. Strelci: Gujon v 45. in 81. ter Herbin v 78. minuti za Francijo, za Bolgarijo pa Jakimov v 74. minuti. Gledalcev 35.000, sodil je Španec Ortiz. — Zmaga francoskih nogometašev je bila prepričljiva. LONDON — V ženski konkurenci sta se na mednarodnem teniškem prvenstvu uvrstili v finale Catt (V. Brit.) in Schurman (Južna Afrika). »To bo težka tekma« BUKAREŠTA, 26- okt. — »Pričakujemo težko tekmo, ki bo merilo o sposobnosti naših olimpijskih kandidatov,« je izjavil dopisniku Tanjuga trener olimpijsko reprezentance Milan Antol-kovič pred jutrišnjim srečanjem z ustreznim nogometnim moštvom Romunije. Naša reprezentanca bo šla na igrišče v naslednji sestavi: Cirkovič, Belin, Braun ali Vujovič, Radovič, Veso-vič, Cop, Samardžič, Smai-lovič, Zambata, Naumovič ali Kobeščak, Lamza. V glavnem mestu Romunije je za tekmo izredno zanimanje, kajti čez teden dni bo romunska reprezentanca igrala v Bukarešti izločilno olimpijsko tekmo z Dansko. Dinamo 4. decembra v Glasgovvu ZAGREB, 26. okt. — Prva tekma za pokal nacionalnih pokalnih prvakov med Dinamom in Celtl-com bo v Glasgowu 4. decembra, povratno srečanje pa bo v Zagrebu 11. decembra. V primeru neodločenega izida bo tretja tekma 18. decembra. V prvem kolu je Celtic izločil švicarsko moštvo Basel s 5:2 in 5:1, v škotski ligi pa je po sedmem kolu na enajstem mestu. •- ■ POSNETEK Z WEMBLEYA — Srednji napadalec angleške reprezentance Bbbbie Smith stisnjen med igralci -sveta«; Pluskalom na levi in Šoškičem na desni. Na skrajni desni strani je Čilenec Luis Evzaguirre. Foto: AP TELOVADCI NA SKUPNEM TRENINGU — Moška jugoslovanska reprezentanca se bo 23. in 24. novembra srečala v Ljubljani z izbrano vrsto Bolgarije. V okviru priprav so se najboljši jugoslovanski telovadci zbrali na dvodnevnem preglednem treningu v Ljubljani, ki ga vodi Boris Gregorka. — Na sliki so: Cerar, Brodnik. Menčik. Petrovič, Kiselj, Skaza, Anic in Srot. Foto: Busie Nelogičen sklep FIVB BUKAREŠTA, 26. okt. Med tekmovanjem na VI. evropskem prvenstvu v odbojki se sestaja tudi športna komisija mednarodne odbojkarske federacije (FIVB). Glavna tema razprave je bila udeležba nacionalnih reprezentanc na olimpijskih igrah v Tokiu. Z odločitvijo ne moremo biti zadovoljni, saj je močno ogrožena udeležba jugoslovanskih odbojkarjev, razen tega pa je tudi v nasprotju s športnimi načeli. Sklenili so namreč, da imajo pravico udeležbe SZ, CSSR in Romunija kot prvoplasirane ekipe na svetovnem prvenstvu 1962 v Moskvi, nadalje reprezentanca, ki se bo najbolje uvrstila na evropskem šampionatu v Bukarešti, ter po en zastopnik iz Severne in Južne Amerike, zastopnika Azije in Afrike ter seveda Japonska kot prireditelj iger. Desetega zastopnika naj bi dal turnir, na katerem bi tekmovale evropske reprezentance, ki so se na tolažilnem turnirju svetovnega prvenstva v Moskvi uvrstile od prvega do devetega mesta, in Francija, ki na zadnjem svetovnem prvenstvu spl ob ni sodelovala. Po tem kriteriju se namreč Italiji, Finski. Nizozemski, Albaniji, Belgiji in Franciji kot udeležencem tolažilne skupine na moskovskem svetovnem prvenstvu ponujajo mnogo večje možnosti, da tekmujejo v Tokiu, kakor na močnejšim reprezentancam Bolgari ie, Poljske, Madžarske in Jugoslavije, Id so se v finalu SP v Moskvi uvrstile med 4. in 8. mesto na Seminar za avto-moto funkcionarje Zadnje mesece ugotavlja AMD Ljubljana, da so njegovi športni funkcionarji preveč zaposleni in zato samo s težavo opravljajo naloge. Vodstvo društva je sklenilo, da bodo organizirali seminar za športne delavce v avto-moto športu. Za poživitev športnega udejstvovanja med člani so predlagali, naj bi bili slušatelji seminarja nai-prizadevnejši mladi člani društva, predvsem iz sekcije skuterjev. Računajo, da se bo seminar pričel prve dni novembra; predavanja bodo trikrat tedensko v večernih urah. V seminarju, ki bo trajal štiri tedne, bo kakih 20 slušateljev. ▲. C. O. Boks mora v prave meje! svetovni lestvici. Jugoslovanska reprezentanca si po vsem tem čisto nelogičnem sklepu lahko zagotovi udeležbo na olimpijskih igrah samo v primeru, čc bo najboljša na EP v Bukarešti, ne glede na to, kako se bodo na tem tekmovanju uvrstile SZ, CSSR in Romunija. V Celju 3 milijone din za sanacijo domov Na seji UO OZTK Celje so ugotovili, da niso zadovoljivi podatki o organizaciji letošnjih plavalnih šol v celjskem okraju. Sole so bile organizirane samo v Celju, Rimskih Toplicah, Rogaški Slatini, Krškem, Mozirju in v počitniških kQlonijah v Rovinju. Baški, na Rabu in Hvaru. V vseh šolah ie bilo okrog 1500 otrok. Uspeh glede plavalnega pouka bo v naslednjih letih možen le ob ustanovitvi delovnih štabov v pozanieznih občinah in šolanju večjega števila plavalnih inštruktorjev. Za sanacijo partizanskih domov v okraju, ki ponajveč propadajo, in izgradnjo nekaterih igrišč, je UO iz lastnega proračuna razdelil 3 milijone din 10 osnovnim organizacijam. UO je sprejel tudi program dela za jesensko in zimsko obdobje, ki poleg tekmovalnega sporeda v glavnem zajema posvete in seminarje o perečih problemih v telesni kulturi in nadaljnjem šolanju in izobraževanju strokovnega kadra. K. J. Tekme z bolgarskimi mornarii v Ilooru KOPER, 26. okt. — Tu smo bili te dni priča zanimivemu Športne* mu dogodku, v koprski luki je zasidrana bolgarska ladja -Lnben Ka-ravelov«. Člani njene posadke so povabili kolektiv podjetja »Luka Koper, na Športni dvoboj. Bolgar* ski mornarji so zmagali v namiznem tenisu 4:2, domači Športniki pa , nogometu 4:2 In odbojki 3:0 ter v šahu s 3:2. Sinoči je mladina kolektiva »Luke Koper« priredila bolgarskim gostom poslovilni večer, na katerem sta komisar bolgarske ladje Petrov •n zastopnik domačega mladinske-ga kolektiva Sagadin Izrazila željo, da bi prišlo do nadaljnjih športnih srečanj ob vsakokratnem obisku. BEOGRAD, 26. okt. Zadnji tragični primer v Sarajevu, ko je zaradi udarcev v ringu umrl boksar Muhadžeri, je izzval ostre polemike med športnimi delavci in zdravniki. O ukrepih za zdravstveno zaščito boksa bodo razpravljali v torek tudi v zvezni komisiji za telesno kulturo. Med športnimi delavci prevladuje mnenje, da boksarskega športa ni treba čisto zaustaviti, pa čeprav je bilo v Jugoslaviji 13 smrtnih primerov, marveč je treba ugotoviti vzroke za tako število nesreč v ringu. Slabo zdravniško nadzorstvo in nezadostna pripravljenost tekmovalcev pred dvoboji so osnovni vzroki za veliko število nesrečnih primerov. Pri tem zadeva največja krivda funkcionarje klubov in organizatorje dvobojev. Boksarska zveza Jugoslavije bo poslala posebno komisijo po vseh klubih in prepovedala nadaljnje delo vsem, ki ne izpolnjujejo osnovnih pogojev: če nimajo dobro opremljene dvorane za trening, ustrezne opreme, registriranega zdravstvenega referenta in strokovnjaka — trener z ustreznimi kvalifikacijami itd. Ta čas dedujeta v naši državi 102 kluba z 213 trenerji, od katerih pa jih ima samo osem diplomo zvezne pred-njaške-trenerske šole, 30 trenerjev je brez kakršnekoli kvalifikacije. Med zdravstvenimi referenti je zdravnikov samo 120. Za zdravje boksarjev je posebno škodljiv ligaški sistem tekmovanja. Pomanjkljivo pripravljene boksarje kakor koli pregovarjajo za nastope, zlasti, če je potrebno, da zapolnijo vrzeli v ekipah. Zaradi točk določajo boksarje za kategorije, ki jim ne ustrezajo itd. TE2K0ATLETSKA REVIJA Reprezentanti 7 držav na GR LJUBLJANA, 26. okt. V Ljubljano so prispeli danes še vsi udeleženci, ki bodo nastopili na II. mednarodni reviji za naslov »mojstra slovenske težke atletike 1963«, razen Turkov. Prireditev bo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča z začetkom točno ob 10. uri. Razen najboljših slovenskih rokoborcev in dvigalcev uteži bodo nastopili tudi izbra- ni zastopniki iz Avstrije, Francije, Poljske, CSSR, Madžarske in Švice, med njimi tudi »bronasta kolajna« z letošnjega svetovnega prvenstva v Stookholmu Zdrazila (CSSR). Prireditelj II. mednarodne revije za naslov »mojstra slovenske težke atletike« je Težkoatletska zveza ni j e. BREZ ŠKARIJ Zdaj še v rokometu ... O grobostih in neredih na rokometnih igriščih v zadnjem času slišimo čedalje pogosteje. Tudi zadnjo nedeljo je bilo tako . . V Ljubi a;i je bila tekma Olimpija — Rudar zaključena sredi drugega polčasa zaradi nereda na igrišču. Na tekmi republiške lige Kovinar — Kranj v Mariboru pa je prišlo do takih grobosti, da je še zdaj večina kranjskih rokometašev poškodovana. Kakšna je bila bilanca s te tekme za RF Kran ? Janez Bregar ima zlomljeno levo roko in so ga odpeljali sredi tekme v bolnišnico. Peter Bevk ima zlomljen prst na, roki, Miro Bašer ima močno poškodovano nogo, poškodovan pa je bil tudi Janez Ankele, ki ga je igralec Kovinarja na tekmi tako močno udaril po glavi, da se je onesvestil. Nad man simi poškodbami pa tarnajo tudi ostali kranjski rokometaši. Tako surove ir grobe igre. kakršno so si »privoščili« igralci Kovinarja. še nismo videli in rokometaši »Kranja«, izmed katerih nekateri igrajo rokomet že pt 8 let, pravijo, da takega še niso doživeli ves čas kar goiijo to igro Kdo je kriv? Vsekakor ie treba ot tem pismu med kr v-ci — razen igralcev Kovinar'a — imenovati tudi sodnika Levsteka iz Maribora, k‘ ni bil kos nalogi m ni znal v kali zatreV sleherne grobosti. Kriva pa ie tudi sodniška komisija RZS. ki je na tako zahtevno srečame odr’1i'a nezrelega sodnika. Upravičeno se lahko sprašujemo, zakaj morajo v Mnribo-u vsa srečanja voditi domači sodniki, ki so pač prist’-ansk■ m so bili v zadnjem času npr. Tržičam. ki so zar-d' podobnih nepravilnosti Ma iborča-nov in pristranskega soienja izgubili dve tekmi Enk-at za vselej bi morali odpravit* tradicijo da morajo v Mariboru vsa srečan-a obvezno voditi domačini če povsod drugod po Slovenin lahko poslujeio sodniki iz drugih kraiev na) bi bilo tako tudi v Mariboru, če lahko zveza delegira na tekme v KranUi im Tržiču sodnike iz Maribora, Nove Gorice ali Kopra jih menda prav tako la^ko i; Maribor iz Celja, šoštania ali Ljubljane Primera ne omenjamo samo zaradi nede'jske-ga žalostnega dogodka na Teznem, pač pa bi radi opozorili pristojne toru—-, da se to na Teznem redne dogaja in se Se vsi klubi rep hliške lige pritožujejo da ie nemogoče igrati tamkai Rokomet, kakršen ie bil na tekmi Kovinar — Krani v Mariboru ni bil več športna igra ...