NfafcM »taSanfl v gotortiiL Leto 1X1. itev. JI V UridlimL v loreb 21 morco 19Z8. Ceno Din r Ubaja rtak dao popoldne, izvzemAi oedelje lo prunike. — loseratt do 80 petit ft L. Dio. do 100 vni 2JK) Dio, ve€jl tnteratl petit ?r»U 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratol davek po«ebej. »Slovenski Narod« velja letoo v Jugoslaviji 240.— Din, u Inozemstvo «20.— Din. f UpraToIftvO: Knafior* uTica It S. pritltSie. — Telefon 2304 Uredništvo: KnafiOTt ulica It 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Stanovanjska zaščita ne bo podaljšana? Predlog posL Petejana je spravil vlado v zadrego. — Vprašanje stanovanjske zaščite se bo najbrž zavlsklo do 1. maja- — Beograd, 27. marca. Danes bi se Imel sestati skupščinski odbor, ki raz* pravlja o nujnem predlogu posl. Petcs jana glede podaljšanja stanovanjske za* ičitc. Odbor je predlog, kakor znano, t načelu že sprejel in bi se morala da* nes vršiti podrobna razprava. Ker pa je predlog posl. Petejana v dijametral* nem nasprotju z dosedanjo politiko vlade, ki gre v smeri popolne ukinitve vseh stanovanjskih omejitev, je prišla vlada v hudo zadrego, ker bi sprejem predloga posl. Petejana pomenil obsod= bo dosedanje vladne politike. Vlada je na svoji včerajšnji seji obs iirno razpravljala o tem vprašanju, veru dar pa ni prišlo do nikakega zaključka. ,V ministrskem svetu so bila mnenja eelo razliČna. Dočim priznavajo eni upravičenost in utemeljenost predloga za podaljšanje stanovanjske zaščite, zastopajo drugi mnenje, da mora vlada vztrajati na svojem dosedanjem stali* šču in s 1. majem definitivno likvidi* rati stanovanjsko zaščito. Končno je ministrski svet izvolil poseben ministr* ski odbor, v katerem so ministri gg. Čeda Radovič, Pera Markovič, Milan Simonovič in notranji minister dr. Ko= fošec. Ta odbor, ki ima nalogo, da do jutri prouči stanovanjsko vprašanje in izdela konkretne predloge, je pritegnil k posvetovanju tuđi bivšega ministra socijalne politike dr. Gosarja, ki je na? pravil prvi korak na polju demontaže stanovanjske zaščite, ter predsednika skupščinskega odbora, ki razpravlja o predlogu posl. Petejana, dr. Kujundžl* ča. Sele ko bo ta odbor sprejel kon» kretne pfedloge. bo nadaljeval skup* ščinski odbor razpravo o predlogu posl. Petejana. Kakor se zatrjuje. vztraja dr. Gosar na tem, da se stanovanjska zaščita s 1. majem v smislu njegovega prejšnje* ga odloka definitivno ukine. Z njego* vim stališčem se ie solidarizirala tud? vsa SLS. Kdaj bo padla odločitev. je težko reči. Zdi pa se, da obstoja v vladi tendenca. da se to vprašanje zas vleče tako do/go. da bo prejj nanočil 1. maj, tako da bi predlog posl. Pete jana splok ne prišel do izvedbe. Ni ver* jetno, da bi prišct ta predlog pred Xa* rodno skupsčino pred veiikonočnimi očiinicami, po veUkonočnih počitnicah pa je pričakovati izbruh vladne krize. ki se bo Lržkone zavlekla preko 1. ma--ja. tako da bo do takrat ostalo vse pri starem. Po sprejetju proračuna Ugibanja in kombinacije o novi vladi. — Brez KDK ne more biti irdne vlade. — Davidović naj bi znova pamagal hegemoni- stom iz zadrege. — Beograd, 27. marca. Narodna skupšči-na je na svoji včerajšnji popoldanski seji definitivno sprejela in izglasovala proračun za leto 1928-29. KDK je pred glasovanjem demonstrativno zapustila dvorano In se gla-•ovanja ni udeležila. Njen predsednik g. PribičeviĆ je pred tem podal izjavo, v ka-trri naglaša, da KDK odklan.ia vsako odgovornost za proračun in njegove posl^dice. Vladna većina je nato pri poimenskem gia-sovan-ju sprejela ves proračun in finančni zakon, nakar je bila seja zaključena. S tem }-e stopila politična situacija v novo fazo, ker prevladuje sDlcšno mnenie. da je Vuklčević - Davidovićeva vlada s tem dovršila svojo nalogo in da je potrebna »edaj temeljita sprememba režirna ne samr> iz političnih, marveč rudi iz gospodarskih razlogov. Tako notranfe-, kakor zunanje-politični položaj nuino narekuieta. da priđe na krmilo močna vlada, ki ne bo imela sa-slombe samo pri policiji, marveč bo faktična predstavnica volje naroda. Ves ta kompleks vprašani zahteva pregrupacijo narodnih sil v smeri koncentracije, ki naj da državi poštenja, zakonitosti in ravnopravnosti, da končno Preneha protežiranje in ca postavi janje poedinih pokraiin. V političnih krogih zadnje dni ugotav-fjalo, da tuđi vlada sama že računa z ne-fzogfbnimi spremembami, dasiravno se nacrti vlade razlikujejo od kombinacije opo-ricive. Vladni krogi računak) s tem, da bi »e morale spremembe izvršiti v okviriu se-danje vlade potom rekonstrukciie tako, da b: stopile v vlado nove osebnostL V zvezi s tem je zadnie dni v teku akcija, da bi pridobili za vstop v vlado šefa demokratske stranke jt. Davidovića. Dočim pa se iz okolice Vukičevtča zatrjuje, da je tozadevno med njim in g. Davidovićem že dosežen sporazum, g. David ovi ć sam te vesti naj-odločnejše demantira. Za slučai, da bi g. Davidović stopil v vlado, bi prevzel resor irrittistrstva za poliedelstvo. Dosedanji ml-nister poljedelstva dr. Andra Stanković pa na] b! postal minister .pošte. Vladni radikal-*ki krogi smairajo, da bi bil vstop g. Davi-doAnća v Vukičevićevo vlado mno?:o vai-nejsM, nego pa dejstvo, da bi radikali vsled tega izgubili eno ministrsrvo. Vsekakor pa je za položaj vlade skrajno inačiFno, da se politični krogi energično pripravljalo na spremembe. o katerih pa n:hče ne ve, kdaj nastopijo. Radikalski nezadovoljneži nagla§ak>, da se dela na usrvarirvi kombinacije brez Ve-Ije Vukičevića. Vstop KDK v vlado smat-ra}o politični krogi za nujno potreben. Ker pa KDK ne gre v nobeno vlado, ki bi ji na-čeloval 2. Vukičević, je Po splošni sodbi usoda k. Vukičevića zapečatena. Domneva se, da bo sestava nobe vlade poverjena najprej zunanjemu ministru dr. Marinkovi-6u. Ker pa >e dr. Martnković že imel sličen mandat, a ni uspel, se spiošno pričakuje, da bo sestavil bodočo vlado neuarlamen-taiec. Razumljivo je, da si e. Vukičević na vse načine piizadeva, da ostane na krmilu. Doznava se, da ie v zadniem času po svojih zaupnikov ponovno skuša) oriti v stike s predstavniki KDK. da bi iih pridobil za so-delovanje v njegovi vladi. Vsi ti i>okusi pa so ostali brezuspešni. Danes dopoldne je vladalo v Beogradu popolno politično zatišje Radi pogreba ministra dT. Kocića Narodna skupščina danes ni zasedala. Clani vlade in večina narodnih pos'ancev so prisostvovali pogrebu. Pač pa ;e za popoldne pričakovati večie živah-no-sti. Ob 1". ima napovedano se»o demokratski k!ub. nn kateri bodo izvolieni novi član; glavnega odbora. Radi tega vr>ra§ania ie že na včeraišnii seji prsio go ostreza spopada med marlnkovićevci in davidovićevci. Zato politični krogi z zanimanjem priča kuje io potek današnje seje. Tuđi razni skupščinski odbori imalo za danes popoldne na-povedane svoie seie Med drugimi se se-stane verifikaciiski odbor, da verificira mandat g. Borisa Hristića. sodnika trgov-skega sodišča v Beogradu, ki priđe na me-sto umrlega ministra dr. Kocića. Prihodnia seja Narodne skupščine se bo vršila jutri dopoldne ob 9. Pred orehodom na dnevni red bodo posamezni ministri od-govarjali na razne interpelacije. Med drugim bo prometni minister odgovo-ril po-slancu dr Pivku na njegovo interpelacijo slede ureditve vprašanja vpokojencev bivše južne železnice. Pogreb ministra Kocića — Beograd. 27. aprila. Danes dopoldne ob 9. se je vršil svečan pogrreb postnega ministra dr. Vlajka Koiića. Pogreba so se ude-ležili vsi flani vlade, predstavniki vseh parlamentarnih klubov in skoraj vsi v Beogradu navzoci narodni poslanoi. Sprevod je ob oarromni udeležbi obeinstva kreni] ob 9. iz hiše žalosti v saborno cerkev, kjer je patrijarh Dimitrije imel lep nagovor, v katerem je omenjal zasluge pokojnika za dobrobit naroda, države in cerkve. Krsto so nato pre-nesli ministri in poslanci iz cerlive na vot Pred cerkvijo se je poslovil t imenu vlade od pokojnega ministra minister ver g. Simo-nović. v imenu radikaiskega kluba pa posl. Bogoljub fvujundžić. Sprevod je nato krenil pred palačo PoStne hranilnice. Tam se je poslovil od pokojnika v imenu njegovih prijateljev posl. Dragiša Cvetković, ▼ imenu osobja postnega ministrstva pa generalni post. direktor Milan Gjorgjjvić. Ispred Po5t-ne hranilnice je sprevod kreni! na pokopali-šče, kje je pred grobom govorilo S« ved «a-stopnikov raznih društev in korporacij, kat«-rim je pripadal pokojnik. Krsto je pokrivalo nad 50 vencev, med katerimi je bil najlepSi venec, ki ga je položil v imenu kralja mar-šalat dvora. | Don Juraj Biankini Split 27. marca. Danes zjutraj je pre-minul po daljšem bolehanju bivši pod-predsednik vlade in častni predsednik «Jadranske Straže* don Juraj Biankini. • Vest o smrti velikega Juraja Bianki-nija bo bolestno odjeknila po vsej naši domovini in preko njenih mej. povsod. kjer prebivajo Siovani. Saj je umri mož, ki si je stekel za slovanstvo nevenljivih zaslug. naša Dalmacija, in z nio ves naš narod pa sta izgubila v donu Juraju Biankiniju onega moža. ki je visoko dvignil nacijonalno zastavo v našem Primorju, ki ima najveć zaslug za to. da je Dalmacija dolga desetletia klubo-vala vsem navalom Rrma in Dunaja in ohranila svoj jugoslovenski nacijonalni značaj vse dotlej. dokler ni svobodno zadihala, četudi okrnjena, v naši skupni jugoslovenski državi. Življenje pokojnika je dolga vrsta let najhujšega boja za pravice našega naroda in tuđi na svoje stare dni ni miroval, marveč aktivno vodil borbo za osvobojenje sleherne pe-di naše zemlje i^nod tujega jarma, zlasti pa za obrambo sinjega Jadrana. V novinarske vrste je zasekala smrt Juraja Biankini ja globoko vrzel. Don Juan Biankini Je bil roien dne 31. avz. 1847. v Starem srr;idn na otoku Hvaru. k;er it bil negov oče pomorščak Gimnazijo je dovršll v Splitu, teoio&ke itudije pa v Zadru, kjer je bil 1870 posvećen za duhovnika. Po parletnem duš-irem pastirjevan>u je stop.il v redakcijo »Narod-nesa lis-ta« v Zadru, kjer je kmalu postal eden glavnih voditehjcv narodneja preporodi v Dalmaciji. Ko< urednik in direktor Je sodeloval B4-ankini pri »Narodnem Hstu« £>oln:h 50 let. Leta I8S1 je bil prvič izvoljen za narođnega poslan-ca v dimajski parlament in ]e nad 30 let zas:o-pal Dalmacijo kot član hrvatske narodne stranke. V avstrijskem parlamentu se Ie pridruži! \iladočeho*n, I. 1S93 pa Je osnoval tuda v dal-marinskein deželnem rboru poseben hrvatski tlub. Sele I. 1904 je prišlo ponovno do fuz:je narodnih skupin- V dunajskem parlamentu je imei Juraj Binakini nad tisoc pomembnih povo-rov, v katerih Je nastopal v obrambo pravic vseh južnih S'.ovanov. Po raspadu Avstro-Ojrske ]e doletela Dal-mactjo rtalijanska okupacija. B'iankini J« bi! radi svojeza od'ocno nacijonalnega stališa trn v peti raznim italofilom, ki so za zato neprestano pfeganjali. Dvakrat so ga zaprii, oato pa končno obsodil- na bišni zapor in mu prepove-dali vsako politično udejstvovanie. Le intervencija ameriškega admirala v Splitu ga Je resila internacije v Italiji. V noči. dne 15. marca 1919 so ja 'talijanske ob!asti ponovno aretirale in za na vomi ladji prtpeljale v Bakar. v začasnem ^arodnem pred^tavTTT§t\Ti SHS je Juraj Bianltini zopet nadaljeval svoje parla-, mentarno delo. V prvi vladi Dube Davidovića je zavzemal mesto podpredsednika, bil je pod-predsednik Narodne skupštine, pozneje pa }e prevzel mesto predsednika komisije za izmeTila-vo avstro-ogrskih novčartic v evakuirani Da!-jnaciii. Radi starosti m slabega zdravja se je Biankini pred leti umakni! iz politi^- življenja, vendar pa je vedno budno zasledoval razvoj >oli:;5nih dog»odkov in se vse do zadnjega aktivno udeleževal dela na nacijonalnem polju. Posebno pozornost je posvečal Jadranu in usta-novil je 1. !920 •Jadransko Stražo«, ki Ji je bil častni predsedn'k. Mnogo se je udejstvoval tuđi na književnem polju. Slava ajegovemu Sipominu! Sodelovanje SDS in SLS v Ijubljanskem obč. svetu Včeraj je bil podpisan dogovor med zastopnfki SDS in SLS glede sodelovanja v občinskem svetu, ki naj bi omogočilo rešitev nujnih gospodarskih in socijalnih vprašanj ljubljanske mestne občine* NaČeln-lka obeh najmoctiejših skupin v Ijub-Ijanskem ob&rfcskem svetu sta izdala na ljubljansko prebivaLstvo naslednjc objavo: Ljubljansko mestno občino čakajo velika in neodložliiva gospodarska in socijalna vprašan:a, predvsem stano vanjski problem, elektrifikacija mesta in regulacija Ljubljanice. Vse te in druge ogromne naloge more resiti samo izvoljen občinski svet in le ob so-delovanju vseh delavoljnih sil v me-ščanstvu in občinskem zastopu. Da se to omogoči in da se Ljubljana po tolikih letih resi iz težke gospodarske in fiuančne krize, sta se SDS in SLS kot ooe največji stranki občinskega sveta v sporazumu s svojima kluboma občin skih svetovalcev dogovorili za složno komunalno delo v občinskem svefu. Dogovor, ki zasleduje le koristi Liub-Ijane in njenega prebi val stva in ki sa-moumevno ne izključuje sodelovanja drugih manjših skupin občinskega sveta, je bil danes od obeh strani odobren in podpisan. Pomenja naj za ljubljansko občino začetek nove dobe, ki naj ob obojestranski stvarnosti, obzirnosti in lojalnosti prinese Ljubljani uresni-čenje vsaj najvažnejših in najnujne sin gospodarskih potreb in načrtov. V zavesti, ća more velike naloge izvesti le avtonomno občinsko za%topstvo, sta se obe stranki tuđi zavezali, da bosti pri vseh faktorjih v Ljubljani in v Beogradu, k«i morejo imeti vpliv na de-lovanje ljubljanske mestne samouprave, storili vse, da ne priđe v nevarnost niti vprašanje občinske samouprave kot take. niti vprašanje njenega brezhibne-ga delo van ja. V Ljubljani, dne 26. marca 1928. Im klub občinskifa svetnikov SDS: Ivan T a v č a r, 1. r.f t č. načelnik. Za klub občinskih svetnikov SLS: Evgen Jare, L r., t č. načelnik. Dofovor za delovni program obeh vetnskih strank je fotovo Tdih dofodek v igodovini l)«bl]Miskeca aie»ta ta slovcaskik politK^b •traak. ka}ti sliče« položaj je bil ostvarjen na mestne ni magistratu samo 1. 1895 po velMcem I»tre«u. Ta dogode* že sam na sebi d©fca*ti5e. da ie potreba ratnih perečih komunalnih v*>ra-iaAj tako velika, da je »oralo prevladati «>©-zmmh po koaceatracifi ctavaib 4vek sli v pb&m. »▼•ta. Vkleii Je. da Je Ljubljana kretiila pot »ajreb-Mceca občm»keza sveta, kjec prevladujek* &sto »ospodarslri in sociaJni intere«. V Zagrebu ie že dolso časa skoraj absolutno de>po!itizirana meatna občmska uprava, v katerj sodelitjejo sk<^To vse rtrarrke v Zgrebu. Zaradi te?a Je v Zagrebu opažati tuđi vsesplošen napredek. Ako bo Ljubljana zvesto sledila vzz!edu Zagreba, je pričakovati. da se bo v dog!ednem času nadoknadilo to, kar je bilo zadrrrh 10 in 15 let zamujeno. ZboljJale se bodo spio^ne gospodarske lo soclalne razmere in modernizirana Ljubljana postane močan center za tujski promet, ki bo prlnesel nov dotok denarja tako v korist na JI trgovini In obrti .kakor tuđi vsem delavnira slojem, U lim bo dal novega zaslužka. Ražen ureditve občinskesa s?osi>odarst\ra m občinskih Hnanc čakajo rešitve v Ijubljan&kem občinskern svetu tuđi druga velika, neodložljiva vpra5anja ipospndarskeza in sociatneza značaja. Naj omenimo tu perece vprašanje omi'jen]a stanovanjske bede, avtomobilizacijo prometa, oz. razširjenje cestne železnice, jr'ede katere je lani vladni komisar sklenil skrajno neug-ndno pogodbo ra ti jo bo treba prej ala slej raz>iriti v pred-mestia, nadal-e nič manj perece vprašanje \t-3opo!nitve kanalizacije zlasti v predmest;ih, 7,boli§anje m zjraditev novih čest. tako v sredina mesta kakor na n-jecovi perieriji. kjer so nastale nove stanovanjske kolonije, važno vT>ra-sanje definitivne urcd;tve elektrifikacije mesta in pocenitve dobave ele^ttrićnega toka že rad: pritegnitve industrije tn pospeševanja obrti na po dro oj u Ii'j^>!;an&ke obiine, nujno potrebno regulacijo Ljubljanice, potrebo zgraditve novih 5olsk:h postopij, naprave raznih socijalnih usta-nov itd. To so velike stvari, za katere ni potrebno samo mnogo denarja, ampak tuđi močna većina v obokiskem svetu ter sodelovanja vseh. Situacija v občinskem svetu, v katerem no-bena skupina sama nima absolirtne većine, je postajala boli in bo!u nev-zdržrta. z!asti. ker ie postal ves trud zaman ostvariti s soctialistićno maiiBlao trajno delazmožnost občinskeca sveta. Zadnja ševa občinskeja sveta se ni mogla vriiti. ker ie n. pr. socia'isttčni obč. svetnik Ukar protestira! proti pravilnemu sklicanju obč. sveta, ker je preiel porabilo na s«.k) §e!e 47 nr In ae 48 «r pred sejo! In Če naj računa mestni župan s takimj malenkostrtimi ^ikarrami, kako naj po-tem stopi pred občinski svet §e % proračunom, kl mora biti sprejet do konca tekočega neseca! Zlasti težavoo je to \Dra5anje, ker se je vlada postavila ia stališe, da le potrebe« dvetretjin-skl kvorum za proračunske dohodke. In čeprav bi bH proračun sprejet z navadno većino io čc tud« bj se dalo stališče vlade osporaviti. vendar pa bi občifiski svet po sedanji poti nskakor ne bil kos veliJtim komunalnim nalozam. Položaj )e dejansfeo dozorcl tako daleč, da sta bili samo dve nožnosll: ali raz pust ali dofovor za sporazumno delo obeh velikih strank v občlo. sveta. ' Odgovornosti za to ,da bi "rervala rarpust občšns-keza »veta tn ponovno vzpostavila komi-sarijat. m mojcla prevzeti nobena velika stranka, tem manj. ker je ded&taa lasskoletaega ko-a^sari|atat ki Jo k prevzel sedaaji obttasU svet, zelo slaba In bo potrebni prav posebna eeer-Zifa, da te občinsko gospodarstvo uredi Ih spra* vi na prav! tir. Iz skkn.ene^a d^zovora seveda nujn« sledi, da bo nastopila pos!edica fflcde na konstituiranje občinskega sveta. Kakor »ma n. pr. r Mariboru SLS kot najmočnejša stranka župana, SDS kot druga najiačja pa podžupana, prav tako zahteva kooperacija tuđi v fcjubl'anskero obc*. svetu novo porazdelitev mest v raznih 'jpravnih odborih in odsekih občinskega sr\eta. Žrtve ta veliko stvar in samozatajevanja je bilo treba, na obeh straneh. Pogajan'a za skupno sodelovanje so se med obema naimočnejšima strankama vršila že zadnnč pred konstituiranjem ob-ćinskega sveta. Pogajanja. ki takrat nišo pr!ved!a do uspeha. so se Dretekli teden obnovila in so se vršile od preteklega petka v županovi sobi na mestnem magistratu vsak dan po več ur traiajoče seje. ki so so jih udeleževaH na eni strani načelnik kluba občinskih svetnikov SDS g. Ivan Tavčar in podnačelnik g. Likozar, na drugi strarvi pa načelnik kluba občinsklh svetnikov SLS %. prof. Jare ob navzočnosti za-stopnikov- obeh prizadetih strank poslevodečega podpred-sednlka SDS g Ribnikarja in člana nače4-stva SLS g. M:he Kreka. Pri pogaianjih ie bil navzoč večfl čo brezposelno«t se bavi an-gleška vlada z nacrtom prisilnega naseHevanja brezposeTnih v pokrarinah in kolonijah, kje-r ie to Se mogoče. V kratketn namerava na ta način izseliri rz Južne ValeŠke okrog 60.000 brezposelnih. Vsi bodo prejeli pozive, da se naselijo na določenem ozemlju, kjer 'im bo nudila vlada prnrierne podpore za kolonizacik>. \se-m, ki bi to ponudbo od-klonuli, bodo ustavljene brezposelne podpore, a tuđi občine ne bodo dobile več po-sonl ;n predujmov za pobijanje brezpo-selnih. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Dcriie: Amsterdam 0—22.905, BerlinO-13.59, Bruselj 0—7.9268, Budimpešta O— 9.9335, Curih 1093.5—1005.5 (KI96), Dunaj 7.9^55 — 8.0155 (8.0005), London 277.1 — •277.9 (277.5), Newyork 56.71 - 56.91 (56.81), Pariz 0-223.79, Praga 168.1 — 168.9 (168.5), Trst 299 12—301.12 (300.1, 300.25). Efrkti: Investicijsko 87—0, aferama 57.5 _0. Vojna Mioda 430—0, Celjska 164-4, Ljubljanska kreditna 135—0, PraŠtedion« S02.5—0, Kreditni zavod 155-2O0, Strojne 70-70 (70), Vevfe 135-135 (135), RuJe 265 —280, Stavbna 56—0, Sefir 125—0. L*«ni trg: Tendenra nespremenjena. Zaključenih je bilo 5. vagonov hrastovih tvelih • irv, fco. vagon Postojna po 16. ZAGREB§K4 BORZA. Devin: DiraaJ 800.05. Be»r1w 1339. Huna] 7.9268, Milan 3CO.10, London 277.50, Parit 223.79. Praga 168.50. Curih 10.05. INOZEMSKE BORZE. Cnrih: Beograd 9.1325. Ber'in 124.1« Praga 15 39, Pariz 20.07. Milaa 27.42. LofnV» ±M, Neujork 519. MILO Strati i ACOVeNSfC! N A R O D» dne 27. marca 1928. ««*. 72 Razširitev mestne vodarne v Klecah V tobotni itcvilki cSfovenskega Naroda priobČuje g. inž, Gv. Gulič drugi dri predavanja v ljubljanski sekciji udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, v katerem se trudi dokazati, da bi se bila mo* rala izvršiti takojšnja elektrifikacija vodar* ne. Ta dokaz se je g. inž. Gulidu tako te* meljito ponesrećilt da se mi zdi kruto, v javnosti natopiti proti njegovim izvajanjeni Dal sera bil opetovano avtorju priliko prepričati se, da se moti Pmnal sem mu bil. da je problem sam na sebi zapeljiv, da rešitev, za katero se je odločila mestna ele* ktrarna, na prvi pogled preseneti, toda po* vedal sera mu tuđi vse tehtne argumente, ki govore za izbrano rešitev. Če moram danes v tem članku razoČa* rati prijatelje g. mž. Guliča, storim to prea vscm iz važneg vzroka, da je nevešča javnost že zbegana po opetovanih publika* cijah g. inž. Guliča, da je lahko nastalo pogrešno mnenje, da se zapravlja javni denar, razven tega pa iz vzroka, ker se dela krivica vodstvu mestne elcktrarne m ker se pravzaprav na nedopušten način na* stopa proti izkušenim in renomiranim sve« tovulcem mestne elektrarne. Dolgoletne izkušnje v publiciranju stro« kovnih člankov me uče, da kompliciranih računov široko občinstvo ne čita. Smatram tuđi, da skoro nihče ne kontrolira pravh* nosti strokovnih računov in da v glavnem samo pogleda rezultate, do katerih avtor priđe. Iz teh vzn>kov sr ne bom spuščal v detajle računov g. inž. Guliča, pač pa bom operira! samo z n/egovimi lastnimi šieviU kami, iz katerih nepobitno sledi, da sem imel prav, ko sem svetoval, naj se elektris fikacija vodarne še odloži. Iz lastnih što vilk g. inž. Guliča sledi pa tuđi nepobitno, da bi mestna občina zapravljala denar, če bi takoj izvršila elektrifikacijo, kakor jo priporoča g. inž. Gulič in ne obratno. S prvimi dvemi deli sobotnega članka se ne boin pečal, ker so samo historičnc vsebinc. Iz tretjcga dela članka, v katerem začenja g, inž. Gulič trditi, da se elektrifi* kacija vodarne ne srne odložiti, pa vzamem sledeči dve v članku razprto tiskani što vilki. G. mž. Gulič izračuna, da stane sedanji nerazširjeni obrat v Klecah lctno 1,000.000 dmarjev. V isti sapi konstatira, da bi nje* gov elektrificirani obrat letno stal 1 milijon 50.000 Din. Iz tega sledi torej nepobitno, da je sedanji obrat letno za 50.000 Din cc* nejši. G. Gulič se tolaži v tej situaciji s skle* pom, da se more iz letneg. prihranka na k u rivu nabaviti dve centrifugalni črpalki. Ta sklep morem razumeti lc na ta način, da bo, recimo po 15. 'etih popolnoma odpi» sana sesalna naprava, kakor jo priporoča g inž. ' ulič, in sicer z denarjem, ki se je v obratu prih>ranil na premoga. Toda g. inž. Gulič popolnoma pozabi, da bi stara na» prava po njegovem Iastnem računu v vsa* kem teh petnajstih let prihranila 50000 di* narjev, ki bi po, recimo, 5 % naloženi šesta* viK končno pribranjeno vsoto 1,080.000 Din Jaz bi rad videl tistega podjetnika ali kor? poracijo, ki bi po 15, letih raje bila posest* nica obrabljene sesalne naprave, ki je nova bila vredna 870.000 Dm. (Inž. Guličeva šte* vilka) namesto, da bi imela v blagajni ali hranilnici gotovino 1,080.000 Din. Moja dolžtiost je, da pomagam, kjer mo* rem. Iz te prve zadrege se da pomagati v resnici na enostaven način, Saj problem sploh ne stoji tako, da bi se bilo treba od; ločiti med novinri centrifugalnim! scsalkami m med staro obstoječo napravo. Problem, kakor ga je svoj čas naoel g. inž. Gulič, je vendar: ali centrifugalne sesalke ali raz* švrjenje sedanje naprave s četrto batno se* salko in moderniziranje vsega parncga obra* ta v Klecah. V četrtem delu svojta članka izračuna g. inž. Gulič stroške razširjene in modernizirane vodarne v smislu tekoeecra narobila mestne občine. Letno priđe na 951.000 Din ■>br. stroškov. On dokazuje s tem sam, da bo obrat v Klecah po reorganizaciji, proti kateri =?e on bori, letno za 100.000 Din cenejsi koi kaže njegova elektrifikacija Jaz ne morem za to, da je inž. GuliČ v svojem članku poza-bil primerjati ti dve možnosti »er da modernizirani obrat v Klecah primerja samo z elektrifikacijo, kakršna po njegovem mnenju b«, fe bo enkrat v mestai elektrani i teke! novi veliki turbogenerator. Opozoriti pa moram, da pri rarmerah, kakor faktično »o, mestna v odar na po Iastnem računu g. Guliča prihrani letno 100.00 Din io vrhu tega pridobi, recimo v 15. letih, napravo, katere nabavna cena je 2,240.000 Din (številka g. inž. Guliča), med tem ko bi pri dražjem obratu « centrifugalnim! se&alkami v istem času amortizirala napravo z nabavno vrednostjo 870.000 Din. Ker odgovarja 100 lisoč Din letno v 15. letih pri 5 odstot. obre-sti kapitalu 2,160.000 Din, bo torej mestna elektfarna v 15. letih prihranila okroglo 3,000.000 Din, ker ni poslušala g. iul Guliča. V resnici je prihranek izdatno veČji. G. inž. Gulič se namreč postavlja na zelo eno-stavno staliSČe, da srne elektrarna, če dobavlja vodam i električni tok, zaračunati samo porabljeni premog. Vse ostale obratne stro-ške, vse vzdrževalne stroške, odpise in obre-slovanje strojev, ki bi morali delati za vodar-no, mora po mnenju g. inž. Guliča nositi elektrarna sama. Takemu mnenju je težko sploh oporekati, ker nasprotuje vsem trgov-skim in gospodarskim principom in ker je jasno, da za to mnenje g. inž. Gulič ne bo u i kjer mogel najti razumevanja Pustil bi se izgovor, da so obratni stroji v elektrarni že popolnoma odpisani. Todaj kaj naj rečem po-tem v slučaju novega turbogenerator ja, e ka-lerim se podaja g. inž. Gulič v območje lan-tazije? Turbogenerator bo prisel. Kdaj bo priSel, tega ne ve nihče. Toda ravno radi tega, ker turbogenerator ja ni in ker pred pol-drugim letom ne bo mogel teci, sem moral svetovati, naj se elektrifikacija odloži. G inž Gulič pa stavlja na čelo tretjega odslavka svojega članka kategorični naslov >elektrifi-kacija se ne srne odložiti«. Jaz absolutno ni sem siguren, da bo elektrifikacija priporočljiva, če bo Btekel v elektrarni velik nov turbogenerator. Voda ma ima rezervar, ki zdrži samo nekaj ur. Radi vode bi moral teci turbogenerator ćelo noč. Da bo pri tem morala vodama nositi en velik del obrestovanja in amortizacije investicijskega kapitala 10,000.000 Din, ki bo približno po-treben za postavitev turbogenerator ja. je jasno. Po 35 para za kilovatno uro električnesa toka torej tuđi turbogenerator ne bo mogel da jati pogonske sile za vodamo, in jaz se ze lo bojim, da pri danih razmerab tuđi 70 para ne bo zadostovalo. Iz celega mojega porocila sledi, da sem si izbral najpreprostejšo pot, da pobijeni ne razumljivo mnenje g. inž (iulica. Vtikal s* ni sem v nobeno sumljivo tehnično vprasanje. o katerem bi se dalo pisati zelo mnogo. Ovreči sem moral le čudno logiko članka, ki se zrcali v treh na komu članka g ini. Cm lica sestavljenih sklepih Kdor le količkaj pažljivo čita članek g. inž Guliča. bo name sto njegovih treh tez postavi! sledeče tri: 1. Z elektrifikacijo Kleč 12 sodanje neraz širjene ljubljanske kalorične centrale «e oe prihrani nič, pač pa se z opustitvijo elektrifikacije v približni dobi 15. let pridobi kapital Din 1,080.000 namesto dveh obrabljenih nentrifugalnih sesalk z opremo, ki imala samo nabavno vrednos* 870.000 Din 2. Z izvršitvijo naročila mestne vodarne. torej s poptavitvijo četrte batne sesalke in modernizacijo parnoga obrata v Klecah «e prihrani letno 100.000 Din in v približnih 15. »etih več kot 3.000.000 Din nasproti napravi s centrifugalnimi sesalkami. 3. Elektrifikacija vodarne po eventuelni fjostavitvi turbogeneratorja v elektrarni je dvomljive vrednosti in sole hidroelektrična centrala o. Savi bo enkrat mogla uspešno na ćeli elektrifikacijski problem. Da h koncu mero napolnim moram ome niti še, da je četrta batna sesalka z opremo že skoro gotova, da zaht^\a dobavit^ljic * ol Škodnino 1,000.000 Din če naj delo ustavi, Ja delo prčiva v r^ ni*-. !<■»• » : \m>-= %b gana in ker se pod vtisom alarmantnih po-ročil mestna obvina še ni or.ila, da pusti nadaljevati delo Kam bo vracunal g. inž. Gu !ič še ta milijon dinarjev. ne vem. Vem pa, da tuđi brez tega milijona vse trditve g. inž Guliča vise v zraku, kakor je to od sam do-kazal in da je v interesu mi me ga razvoja našega javnega gospodarstva, da se slični slučaji ne ponove več. Prof. đr. Mi lan Vidmar. Pisane zgodbe iz naših krajev Pustolovec v vlogi detektiva. - V smrt radi nesrečne Ijubezni. — Velik požar v Zagrebu. — Nabunkani ženitovanjski posredo-valcL — Ljubavna tragedija Hercegovca« V stanovanje Jelisave Vreš v Zagrebu je prišel nedavno neki mladenič in dejal, da je velik gospod z dobrl-mi zvezami. Zvedel je da je Vrešovo nedavno povozil avto mestne ledenice in si ji je ponudil za posredovalca. da dobi priTnerno odškodnino. Vrešova je mlađemu možu vse verjela in mu je dala 1.275 Din predujma sporazumno z mo-žem. Pred sodiščem je mladi mož rekel, da se piše Gjuro Drašković in je zasto-pal Vrešovo. Kina'u potem se je Jelisa-va sprla s svojim možem in Drašković se ji je zopet ponudil, češ, da bo izpo-sloval ločitev in bo Jelisava dobila vso doto in še odškodnino. Očetu Vrešove Goršaku je pa dejal, da ima dobre zve-ze z banskim stolom in more doseči več kakor vsak advokat. Oče mu je daJ 2000 Dfn predujma za stroške. Ko je Goršak pazneje zvedel, da je Drašković navaden slepar, je zahieval denar nazaj in Draškovič je i-zročil GorŠakovi hčeri 1000 Din in vse dokumente. Vre-5ovi je pa bilo sumljivo, da je Drašković zahteval od njene sestre še 500 Din za proces. Nekesa dne je Drašković pri-fcel k svećeniku Goliku in mu je gro^il, da ga bo naznanil, ker je izstavil Vre-šovi izpričevalo, da je ležalo v bolnici 21 dni, čeprav je bila bolna samo 14 dni. Predstavi! se je kot kriminalist Drašković. Zahteval je primerno odškodnino za šoferja, ki je zaradi svećenikove netočne izjave izgubil službo. Goliku se je kriminalist zdei takoj sum-Ijiv. Obljubil mu ie denar in ga potem naznanil policiji, ki ga ie aretirala. Proti šleparju je vložil ovadbo tuđi vratar Golub, ki mu je dal 618 Din da bi mu priskrbel službo hišnika pri zava-rovalni družbi »Vera«. Zaman je čakal na službo in pozneje je zvedel. da društvo »Vera« sploh ne obstoja. Policija je Draškoviča izrocila drž. pravdništvu s priipombo. da je mož policiji dobro znan pustolovec, ki se predstavlja za prokurista. inšpektorja, kriminalista itd. Draškovič je bil že obsojen v Ogulinu na večmesečno ječo zaradi sleparije. Zasreb§ki listi poročajo podrobnosti 0 samomoru Marije Mankas. Njen brat je izjavfl, da Marija ni izvršila samo-mora zaradi bede. Njeni starši so pre-možni seljaki in bi Marija prebivala lah- ko pri njih. Marija je bila vesela de-vojka. le včasi je postala nenadoma me-lanholična in je sovorila o samomoru. Bila je silno zaljubljena in tako ponosna, da ni nikomur povedala. koga ljubi. Usodnega dne jo je obiskala neka gospa. Takoj nato se je Marija zaprla v svojo sobo in ker jo dolgo ni bilo na spregled. je njen brat stopil v sobo. V tem trenutku je Marija planila k vratom in zakričala: Joj, popila sem ocetno ki-slino. Brata je to tako osupnik). da je izgubi! glavo in je prepustil onesvešče-no sestro sosedom. sam je pa pokliča! rešilno postajo. Radi velike količine strupa je Marija naslednji dan v bolnici umrla. Marijin oče je slutil, da se bo na ta način hčeri nekaj pripetilo. Pos'al je svojo ženo v mesto. Mati se je napotila iz Lekenika v Zagreb toda zamudila je vlak in prišla v Zagreb sele naslednji dan in našla hčerko že mrtvo. Oče je dejal, da ne veruje v duhove in strahove, da je pa bil na dan samomora njegove nćerke v kleti in je v polsnu čuti! ne-riadoma poleg sebe žensko, ki je bila popolnoma podobna Mariji. Ko se je prebudil, ni bilo v blizini nikogar. To se je zgodilo v trenutku, ko je Marija izpila ocetno kislino. Materi je Marija večkrat rekla, da si bo končala življenje in naj ji to oprosti. ...,.,,.. • Na dvorišču neke hise v Medulićevi ulici je stalo poslopje puškarja Rudolfa Vidovića. Nedavno so prizidaii eno nad-stropje iz lesa in vsi sosedje so se bali požara, ker sosedne hiše nišo bile zava-rovane s požarnimi zidovi. V hiši so bile različne delavnice in nedavno se je v prvem nadstropju vnel tram. vendar se obrtniki navzlic opominu tedaj nišo zavarovali. Posebno se je ba! požara mizar Vildanger, ki je imel delavnico v prvem nadstropju. V nedeljo popoldne je res nastal požar in uničil vso imovino mizarjev Jurusa in Vildangra. Požar je prvi opazil mizarski učenec Fric Blatan, ki je prebudil še učenca Gulića in l^krleca. Gulić je o požaru obvestil hiš-nico. ki je pozvalo policijo in gasilno postavo. Učenci so poklicali svoja go-spodarja Juriša in Vildangra, ki stanu-jeta v Kotoraški ulici in sta oba oženjena in imata otrake. Na kraju požara je nastala pravcata panika. Ženske in otroci so lokali in vriščali požar se ie pa bliskovito širil. Vsa streha in prvo nadstropje sta bila v plamenu. Zgoreio je vse orodje v delavnici in mnogo novega pohištva. Gasilci so po štiriurnem napornem delu lokalizirali požar in pre-prečili. da se ni razširil na sosednje zgradbe. Juriša in Vildanger imata za 100.000 Din ško-de. Tuđi učencem. ki so spali v delavnici, je zgorelo vse. kar so imeli. V pritličju ima svojo delavnico Teodor Milić. Ta je zvedel za požar sele proti jutru in ^e na tramvaju spraše-val. če je res goielo v njegovi delavnici. Nemalo ie bil iznenađen, ko je našcl na-rnesto delavnice samo pogorišče. Milić je bil zavarovan in ne trpi tako velike škode, kakor Juriša in Vildanger. Zaradi požara je ostalo 35 delavcev brez dela. Kako je nastal požar, ni bilo mo-goče ugotoviti. Iz Subotice poročajo, da se je te dni tam vršil občni zbor ženkbenega društva «Sreča». Med občnim zborom je prišlo do pretepa. tako, da je morala intervenirati policija. Clani društva so napadli člane upravnega odbora in jih lažje ranili. Občni zbor je zahtevalo ministrstvo trgovine in industrije, ki hoče društvo raz-pustiti. da se fuzionira z nekim sličnim društvom. Zbora se je udeležilo nad 1000 članov, ki so izrekli soglasno stari upravi nezaupnico in se zedinilt da ovadik) vse člane uprave državnemu pravdniku zaradi ponever-be in zlorabe. Zahtevali so kazensko postopanje proti vsem članom uprave. Po končanem zboru so nekatere srbo-rite članice dejansko napadle bivšega predsednika društva Mihajla Savića in člana upravnega odbora Ladislava Ku-lića tako, da sta bila oba lažje ranjena in so ju sele drugi resili iz rok razjar-jenih žensk. Pri državnem pravdniku so nekateri člani že vložili ovadbo proti upravi zaradi poneverbe in zlorabe dru-štvenega denarja. Clani so oSkodovani za 1 milijon Din. Državno pravdništvo bo uvedlo proti upravi kazensko postopanje in bo člane uprave aretiralo. V selu Drenovcu se je te dni odigrala ljubavna tragedija, ki je končala s sa-momgrom jedva 22Ietnega Milana Ob-radovića. ki je bil smrtno zalnibljen v 191etno Danico Ljutović. S svojo lepoto je Danica očarala vse fante. ki so jo neprestano zalezovali. Bila ie pa zelo ponosna in ie vse prezirala. Najbolj je bil vanjo zaljubljen Milan ki jo je dobe-sedno oboževal. Ošabna Danica ga pa ni marala in Ka je zavračala. Toda čim bolj ga je odbijala, tem bolj io je Milan ljubil. Danica je koketirala z drugimi fanti v vaši in rada je videla zlasti Slo-bodana Vasića. Ko je Milan zvedel, da Danica ljubi drugega, je skoraj obupal. Odnošaji med Slobodanom in Danico so bili vedno intimnejši in nekega dne ie Slobodan zaprosil Danične roditelje za njeno roko. Roditelji so privolili in Milan je izgubil poslednio nado. Popolnoma se je spremenil in z nrkomur ni več govori!. Najrajši je bil satn. Njegovi starši so opazili spremembo in so bili v velikih skrbeh. Milan je zvede), da se bo Slobodan oženil z Danico o veliki nočL Njegov obup je dosegel vrhunec. Zapustil je hiSo in se ni vea vrnil. Na-potil se je k Neretvi in v samomorilnem namenu skočil v reko. Cirinoferrin" kina«v!no z želeiom. o«juCinkov?tcjle sredf stvo proti slabokrvnosti — Dobiva se . * vsaki icktrni. 37/T Gradnja kočevske železnice 2deznftca m bo »radila apomladl L 1929. Nekateri listi so objavili kratko poroci-lo, da ie poverjena gradnja nove kočevske železniške proge, ki bo vezala Slovenijo z moTjem. ljubljanski gradbeni tvrdki Inž Dukič \n dmz. Govorili so ćelo. da prične rvrdka z gradnjo železnice že to spomlad in da pođjetje Mit večie Stevilo delavcev. kakor tuđi risarjev in uradnikov — mani« pulantov. Obrnil' smo se za pojasnilo naravnost na podjetje ter dobili sledečo informacijo; Gradbeno podjetje Inž. Dukič ki drug je dobilo od glavne železniške uprave v Beogradu nalog, da izvrši popolno trasiranje proge in izdela posamne gradbene nacrte v vscb eletajlih. Nacrti morajo biti izdelani do konca tega leta. Nato bo od-delek za gradnjo že-leznic pri generalni di-rekciM razpisal javno licitacijo glede od-daje gradbenih del. Kdo prevzame gradnjo proge, seveda ni znano. Ako ne nastopijo kake izredne ko-mplikaciie, je računati, da se prične graditi ta za Slovenijo v gospo-dsrskerri oziru velevažna prosa sele pri-hodnjo spomlid. Prosveta Mestno gledališče»Celju Ko* deseto premijero letošnje sezone so dali Kristovo dramo ah Pasijon v Deutscho» vi obdclavi, ki ji je oskrbel res vzoren prc» vod g. Finžgar. Kristovih iger smo imeli v Celju že vse po-lno, skoro vsako leto v kinih, alegorije v Narodnem domu itd Zato je bilo ohčin* stva bore malo. in je škoda časa in truda, ki so ga porabili pa «Pasijon». Pasijon se deli v devet slik, — najhist* venejše prizore Kristovoga trpljenja. — Deutsch jih je $>nnesel realno v svetopi* semski stilistiki, ;dino konec — Vstajenje je alegorija — simbol, po mojem mnenju krasen in etično pravilen in efekten konec, ki pa ;e obćinstvo ravno radi doslcdno re» alističnega crtanja prejšnjih prizorov zelo motil... Prireditev sama je bila v igri posame^ nikov v režiji m inscenaciji ravnatelja Bra* tine dobra, v ansemblskih scenah pa po* vršna Poznalo se je tam. da je bil »Pa» sijon« naštudi-ran v naglici, ker je bila skupna igra neizdelana, na nekaterih me* stih vsled pomanjkanja mnogo većjega an* sambla premrtva, in so bile tuđi manjše uloge manj povoljno zasedene. V glavni ulogi Kristusa je nastopil post iz Ptuja, g. Kankler Je to rutiniran mlad igralec, ki učinkuje z uglajenim nastopom. sugi^stivno premišljeno igro in z zelo pri* ietnim organom. Kristusa je dal z mehkim občutjem, \Telikcga v dobroti v Ijubezni, prepričevalno in je bil kar naiboljši v sceni na križu. Neoporećen v igri in v izklesano enotni figuri je bii Pfciferjev Poncij Pilat Mestoma zelo di>ber je bil tuđi Perčev Kajfež. Na drugih mestih pa je igral ven* darle preveč ležerno m je v govoru nedo* sleden. Pere je v vseh svojih ulogah nedo* sleden. Škoda, ker mestoma ustvarja prav» cate umetnine, potem se pa spet prevrže... Premalo menda studira ulv>ge. Judas ravn Bratine brezhiben, že kot figura idealno zamišljen Izmed apost€ dne 21. t. m. Z ozirom na nedavno objavljene klesarske dirke od »Alpeniandischer Radfahrerverband«, ki bi se raztezale preko av-striiske meje pri Mariboru na jug©sk>vensko ozemlje jiaproša Koturaški Savez kraljevine SHS preko »Steiermarkischen Radfahrersauverband« za sledeoo objavo na avstrijske koksarske sportne organizacije: Koturaški Savez kraljevine SHS Je edina ob-kastveao pr^poznana vrhovna sportna reprezen-lanca kolesar&kesa sport* v Jugoslaviji. Ker nameravajo nekalera kolesarska društva, ki nišo včlanjena v KoturaSkera Savezu SMS. letos prirediti v interesiraninni avstrijskhnJ kolesarski-mš. kli*W mternacijonal-ne kolesarske dirke, priporoča KoturaSki Savez SHS, da stopijo ome-njeni kluhi v »vrho areditve medsebofaiih $T>ort-mh razmet pravo^asno t njimi v stik. Vsak klub, lu bi brez vednosti io dovoljettja Kotu-raškesa Saveza SHS razpisal dirke, se bo kaz-noval z najs-trožio propovedlo starta, oben&m se pa zabrani prest o-p državne mejc» kar bi udele-ženkn klubom povzroc^ilo nepotrebne stro&ke 'm neprilike. Koturalki Save« SHS odločno opozar« Ja, da bo prizna! in odobrit raspise kolesarskib dirk le od strani onih klubov in kolcsarsiih or-ganizaci], kj so včlanjene v »Union Cyclist In-ternationale« — v Avstriji, tore^ od «Oester-reichischer Radfahrerbimd« na Dunajn, in od pod sa ve rov tsteza, na Stađerskem izkl>učno le od »Steierm Radfahrersauverband« v Gradca. Z omom na stremljenje Koturaikeza Saveza SHS po urejeoih meddržavnib spo rt n ih odnošajih tn pfijarotov&la ome* ■jemim ioteaciiam, kamoval t sploioo startno prepov«dk> i0 bo proti đotiSabn klubom postopal • Skratnlmi sredstvir Vse kolesarsfco spoTtne sade>ve z Jngos!»viio posreduje edino le »Oester. Radfahrerbund« na Duna-ju, rn ra področje Štajerske kompetentni podsavez •Steierischer Rad-fahrergauverband« v Gradcu, Ja komini Plati 16. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek. 27. mare a 1938: VttottO* rH: Kupert; pravoslavni: H. marca, Stani-mir. Jutrf: Sreda, 2$. mirca 1928: katoWant: Ivan Kapistran; pravoslavni: 15. iCAr.t; Prose soj. DANAŠNJE PR1REDITVE. Drama: »Juli] Cezar«. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Ne kradi!« Kino lideal: »Kreutzerjeva sonata«. Kino Dvor: »R samiia«. DE2LRVE LEKAJ^NE. Danes: Piccoli. Dutiahka cesu; DaXar» čič, ^v. Jakoba \rg. Dva bližnja potresa Včeraj 26. t. m. je seizmograf metcoro!o-škega zavoda v LjuMiani raznamova^ potres ob 3.40.49. ki so ga čut:li tuđi v Ljubljani. NajmočnejŠi val je bil zabeležen 12 sekund kasneje in je znaSala nieeova visina 520 mikronov, perioda 3 sekunde, dolžina 11 kilometrov. SrediSče patresa ie CKldalje-no 95 km. Meteoro!o§kl zavod Prosi vse poroCevalce. da nam o poteku potresa poro ča io. Profesor dr Belar nam lK>ro^a, đa so potresomerii v observatori.'u pod Triela-vom zabeležili včeral ob 15.44 bližnji po-ties čigar epicenter }e bil oddaljen kakih 150 km. Glavni potresni šunki so prlhalali iz zapadno - vzhodne smert Potresomer za določnnie iužno - severne smeri ie ob tem času bas izmeniaval trak Danes dorK>ldne te seizmojfTaf v mete-orološkem zavodu v Ljubliani zaznamoval potres in sicer ob 9 uri 32.45 Potres ie bil tako močan. da je vreel eno Disalko aparata s svojega mesta, pri druži pisalki Pa širina registrirajočejja papiria ni zadostovala, da bi bila zabeležena jačina naivečiega vala. Centrum potresa ie oddalien 13O km. Gospodarstvo Naša trgovina s Češkoslovaško Prejcli sirio »Mesečni preffled zunan'e trgovine čcškoslovaske republike za Janu. ar 192S*. iz katerega posneinamo statistič-ne podatke o našem izvozu na češkoslovaško in češkoslovaškem uvozu v Jugosla« vijo. Ce§koslova5kf uvoz iz Jugoslavije je znašal v januarju 10.412 ton in 9.629 koma-dov v skupni vrednosti 30,167.000 Kč. Nai-več je uvozila češkoslovaska v ianuariu iz Jugoslavije žive in zaklane živine in sicer za 10.951.000 Kč Na drusiem mesru so ži-valski produkti s 4.737.000 Kč.. na tretjem žito, mast, stročie in mlevski izdelki z 2,710.000, na četrtem kemične pomožne snovi in kemični produkti za 1.933.000, na petem odpadki z 1,393 000. na Scstem to-bak z 1,351.000, na sedtnem Dijače Z 1,242.000 itd. Uvoz Češkoslova^ke v Jucos!av!*o ]• znašal v ianuarju 8.696 ton fn 3O.?vS6 koma-dov v vrednosti 63,7S5.0tX) Kč. NajvcS io uvozila Ce^koslovaška v ianuariu v Juko-slavijo bombaža in bonibaževinastili izdcl-kov in sicer za 25,fj51.OOO Kč. Na drugi-in mestu ie volna in volneni fzdelki z 11.553.000. na tretiem železo in Železnina 9 4.9f>5.000, na četrtem vozila z 2,759.000, na petem stroi: in sestavni deli z 2.511.000, na šestem sadje in zeleniava z 1.704.000, na sedmom usnje in usnjeni izdelki 2 l,5$7.t>00 Kč. itd. Zopet vidimo, da le Če?l:os!ovaški izvo* v JuKoslavijo za dobrih 100% večji nego izvoz ra Češkoslovaško Ta občutna vrzel v gospodarskih stikih med abema državama ne bo popolniena, dokler ne sklencmo> s Češkoslovaško trgovinske pogodbe, kl mora nuditi večio možnost plasiranja thiših pridelkov na češkoslovaških tržiščih, nc^o smo jo i.T>eli doslej. —? Dobave. Prometno - komercijalni oddclfli direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejem* do 2S. t. m. ponudbe g'cd«- dobave 5(MJ0 škatlHc vllgahc ter gleće oddale 100 kniij v vezavo; do 30. t. m. slede dobave Želetnih đvisakiill vi-nt za lokomotive, 1 stroja za se£tevanjet krampov, cepinov, topat, motik, žas. dijamantov za rezanje stekla, sobnih termometrov, CopiLCV, 500 doz sidola. 350 kz parafina, \00 zavojev stearinskih sveč, nihalnih ur In motvoza. — Direkcija državneza rudnika v Brezi »prelema do 5. aprila ponudbf slede dobave 2000 kg' kave in 3000 kg masti ?trojni oddelek direkci-it drž, železnic v LjublJanJ sprejema do 31. t. m po-nitđbe glede dobave SO skatel) soažilne pas*« »Globus«. 300 sleklenic sidola rn 300 kg k>šC:l-nih cunj ra politiranje — Predmetni poffoji s« na viposled pri strojnem oddelku. — Direkciji drž3vnega rudnika Zabukovca pri Celju spreje-ma do 10. a-prila ponudbe glede dobave navadnih šip za okna. desk, 10.000 kg portlandcementi in 20.000 komadov ridne opeke. — Direkcija dr-» iavnega rudnika v Breri sprejema do 5. aprila poniKlbe gledt dobave 3000 kg mila za pranje; do 6. aprila pa glede dobave 1500 kg tračnih žebljev. — Predmetni oglasi z natanČJiejSimi po-datki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpog-lid. Sokol " __ »NaSa Radost«, list za JusroslovcnsVo soko4sko deco. ima v 3. stevilki sledećO) vsebino: Albin: Sokoličev dom. — Igor Vi-dic: Zakleto Tiorje. — B Lipan - M. K-Č: Iz sokolskega Življenja. (Zaka) hodim k »Sokolu«?) — Albin Cebular: Sokoličic« Marinčica. — Julii Nardin: Na sankah. — Niko: Dva tatova. — C. Edvard Strah na Stajah. — Naš kotiček: Zasta\-ice. — Ugan* ke. — KriŽanka. — Povest glmanstHte I Sokoistv? '%/—*i)c IiTOd) ie ime broSurici, kl Jo le s ti Izdal Bogdan Spernjak nastavnik \* stike v Vmkovcih. Predgovor broSut.c \4 obsega 36 strani, je napisal dr. DraguiJ Poljusan. J Stev. 72.__________________________■______________ «SCOVENSK! NAROD« dne 27. mare« 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — DANES SMO PRILOŽILI vsem 'cenjenim naročnikom položnice in jih vljudno prosimo, da blagovolijo naroč-hino z eventuelnim zaostankom čim; preje, oziroma prve dni prihodnjega meseca poravnati, ker sicer bi bili pvU morani vsem zamudnikom pošiljanje lista ustaviti. Oni naročniki, ki imajo naročnino že poravnanoy naj blagovo-Ujo položnico shraniti in jo porabiti ob poteku naročnine. — Uprava «Sloven* skega Naroda*. — Obseg redukcij s 1. aprilom. V upra-VI državnih monopolov ne bo večie teđuk-čije. Stevilo dnevničarjev se ie po novem proračunu povećalo na 2S7. Ker i© pa dnev-ničarje-v že zdaj preveč, jih bo s 1. aprilj.n reduciranih 77. V področju ministrstva ver bo reduciranih okrog 35 uradnkov. Večja redukcija se obeta uradnikom minstr. javnih del. Tu priđe v poštev v prvi vrsti tehn. pomožno osobje brez posebne kvalit Racije Pomožnih uradnikov v pođročju aiinis.tr-stva javnih del bo reduciranih naimam 21X) do 300. V področju finančnega ministrstva je bilo po starem proračunu. 17.724 uradnikov in uslužbencev, po novem proračunu Jih Pa ostane 15.376. V zvezi z reJukcijo neznatnega števila finančnih urad.i Ko\ je poslal finančnt minister vsem direktorom svojega resora okrožico, v kateri ym pri-poroča, naj se ozirajo pri morebitncm spre-.jemanju novih uradnikov v prvi vrsti nn reduciran*? uradnike. _ Sodjalistično ženstvo zahteva volil-no pravici in civilni zakon. V nedeljo do-poldne se je vršila v socijalistične.n domu v BeogTadu proslava ženskega dne, na ka-feri je pozdravi' snciiaJKifčno ženstvo tuđi rosi. g. Peteian. Socijalistične žene so raz-pravljale med drugim o prostituciji in o civilnem zakonu. Po njihovem mnenju se prostitucija ne da odpraviti s sanitetnimi zakoni, marveč samo potom zboljšanja gmotnega položaja žene. Zanimiva je tuđi zahteva socijalističnega ženstva, da bi smele proletarske žene odpravljati plod in da naj se uvede namesto zastarelega cer-kvenega moderen civilni zakon. V resolu-ciji, ki je bila soglasno sprejeta, zahteva socijalistično žensko žensko volilno pravico. — Iz poštne službe. Prem*Š£en: so iz L.ubijane v Sarajevo tajnik Jošk i Peršič. Iz Ljubljane v Zagreb Ar.te Ka okira, iz vJibljane v Novo mesto Ferdo NaOrach; za tajnico pri poštni direkciji v Ljubljani ]e fnm.tvana uradnica Marica Bi.ider. — Napredovanje poStnih uradnikov. V poštnem ministrstvu je podpisan ukaz o napre-dovanju večjega števila poštno-brzo-iavm'h uradnikov. — Nov pomoćnik ministra za narodno Sdravje. Na lastno prošnjo je vpokojen do-sedanji pomoćnik ministra za narodno zdravje Milan Vukičevič. Na njegovo tne-$to ie imenovan inspektor dr. Dušan Ka-Janovič. __ Zastopniki praške občine v Beogradu. !V soboto se je vršila seja praškega občin-skega sveta, na kateri je bilo soglasno sklonjeno odzvati se vabilu beograjske inestne občine glede poseta delegacije praške mestne občine v Beogradu. Delegacijo, k\ Poseti Beograd, tvori>o župan dr. Baxa s soprogo, višji mag. svetnik Kavanek, fi-nančni referent Lizner, gospodarski referent Martinec, predsedn. upravnega odbora mestne plinarne Titera, ing. Melzer. dr. Ru-žička, prof. Žipek ter člani občinskega sveta Kellner, Heitman, Černy, Tvlinek in dr. Singer. — Potovanje foiančnejca ministra v London. Finančni minister dr. Bogdan Marko-vič odpotuje koncem tega meseca v London, da pođpiše pogodbo o posoiilu v zne-sku 50 milijonov ŠteTlingov. Pred odhodom predloži vladi referat o stabilizaciji di-narla. — Akademija LJubilanskega Sokola v Mariboru. Da omogoči udeležbo našim te-lovadcem in telovadkam na olimpijadi v Amsterdamu, se je odločil Ljubljanski Sokol, da priredi po vseh večjih mestih Jugoslavije vzorne akademiie v korist tekmo-valnega sklada JSS. V Mariboru se bo vr-Žila akademija dne 14. aprila 1928. — Vreme. Vreme se je danes zjutraj v toliko izpremenilo, da se je- barometer za-Čel v Sloveniji zopet dvigati, kar je znak, da se bo vreme v doglednem času zbolj-Salo. V Sloveniji se je barometer v zadnjih 24 urah dvignil za 2 do 3 mm. Temperatura ie padla v Dalmaciji in Bosni, dočim se drugod Se dviga. DeŽevno vreme ie prevla-dovalo v Sloveniji, zlasti v zapadnem de-lu. in v krajih okoli Delnic in Čabra. Po drugih krajih je bilo oblačno in megleno. Brezvetnje je vladalo na crti Ljubljana. Maribor \v Zagreb, r><' drugih kraiih ie Pi-hal močan jugovzhodnik. Morie je bilo ffnoCno razburkano. NajviSja temperatura j& bila včeraj v naši državi v Sarajevu in Dubrovniku (16° C nad ničlo), drugod se je maksimum giba! med 6° do 14° C nad ničlo. V Ljubljani je bila včeraj ob 14 najviša temperatura in sicer 11.8° C nad ničlo, danes ob 7.15 najnšžja 5° C nad ničlo Bar^neter se je v Ljubljani od včeraj dvignil za 3 mm in je danes ob 8. zjutrai kazal 756.4 (včeraj 753.4). Relativna vlaga je zjutraj znašala 9(i%. Do 7. ziutraj je v Ljubljani padio 2 mm dežia. — Ciril Metodova ženska podružnica, Novo mesto napravi na cvetni in veliki teden stojnico na trgu, kjer se bo Drodajalo v korist C. M. D. Naj bo ta prireditev drugim podružnicam v posnemanie! 275-n — Nesrečna manipulacija z revolver-jern. V Kamniku se je snoči l5-!etni Čevljar-ski vajerec Rado Kopač fgral z revolver-jcm. Kazal ie revolver svojim tovanšem Pri manipulaciji z municijo pa je bil tako nerođen, da se je ustreli! v levo dlan. Kro-gla mu je Šla skozi dlan Kamniški zdrav-nik mu je rano obveza!, danes pa je prišei v ljubljansko javno bolnico. I? Ljubljane —ij Prve lasrovhe. Ze v nedelio so opa- zilj okoličani prve lasiovke, zg»»dnje znanil-ke pomladi. Včerai in danes je priletel v okoličanske kraie še večji trop lastovk Tuđi dru^e ptice-selivke se 2e oglašajo po naših krajih. —Ij Butare na ljubljanskern trsu. Na Cankaneve/n nabrežiu so te od nedelje sem razvrščene lepe zelene in okrašene butare za cveino nedeljo. Cene butaram sa različne in se ravnajo po njih velikosti Večinoma jih prodajaio kmečka dekleta 2 [ga, iz Grosuplja in z Gorenjske. —Ij Akademija na Taboru. Sokol I. priredi v soboto, dne 31. marca ob pol 9. zve-čer veliko telovadno akademijo v svoji glavni dvorani Agilno društvo hoče podati pregled svoiega zimskega udeistvovanja v telovadnici. Zato bodo nastopili vsi oddelki telovadečih — izvzemši deco. ki \l je do-ločen Jasten nastop koncem aprila. Na vsporedu je osem telovadnih točk in tr; koncertne, ki tih izvaia društveni orkester Vse telovadne točke so skrbno izbrane ter vestno navežbane. Vrhutega ie med njLni več novosti, deloma sestave društvenega prednjaškega zbora, deloma izvendruStve-nih avtorjev. Telovadna akademija Sokola I bo tuđi letos — kakor doslej še vselej — zadostila vsem zahtevam moderne teies-ne vzgoie, s cimer bo društvo nudilo dokaz o svojem pravilnem delovanju. —Ij Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Zabavni večer, ki ga je priredilo društvo 19. t. m. v »Zvezdi« v proslavo 601etnice g. primarija dr. St. Diviaka, je potekel zelo animirano. Po slavnostnem govoru gg. ravnatelja bolnice dr. Pr. Dol-šaka in primarija dr. Derganca je skrbel za zabavo neumorni zdravniški orkester ter dovtipni govor v IatinSčini g. dr. E. Dere-anija. — 22. t. m. Je imelo društvo mesečno znanstveno predavanje, v katerem je podal asistent kirurgičnega oddelka 2. dr. L. Kra-marčič moderno stališče o bolezni čira (rane) na želodcu in predstavil vrsto uspešno operiranih bolnikov. V sledeči diskusiji se je povdariala potreba, držati se tuđi v na-prej zlate srednje poti konservativnega zdravijenja ter ne stavljati z nepotrebnimi cperacijami življenja bolnikov v nevar-nost. Splošno zanimanje je tuđi izzvalo predavanje pri.narija dr. Fr. Derganca o »S-poznavnokritični medicini<. Predavatelj je označil kot glavnega krivca današnje kulturne krize neomejeni materijalizem. Napredek znanosti je pa dandanes mogoč Sele v sotrudnosti (kolaboraciji) strokov-njakov vseh narodov, ker je posameznik, Pa naj si bo Še tako ženijalen. Ie omeien in enostransko nadarjen. —Ij Udruženje jujcoslovenskih Inženfcr-jev In arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 30. marca ob 20. UTi v risalnid rudar-skega paviljona v Aškerčevi ulici (nasprotf tehniške fakultete). Predavat bo g. Ing. Viktor Gostiša o »Rudarski In Železarski industriji v Porunu« ob istočasnem predavanju tozadevnega filma. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. —I] Smrtna kosa. Snoči je po kratki m mučni bolezni umrla gdC Liudmila Oabr-Šek, ki je bila nad deset let učiteljica v Mostah pri Ljubljani, kjer ie vžrvala splo-šen ugled, tako med Solsko mladino, kakor tuđi med starši. Podlegla ie pljučnicl. Z njeno smrtjo te zadel težak udarec rodbino GabrŠkovih. zlasti pa Te težkn prt'zadet oče pokojne, znani in odlični pedagog, vpoko-jeni viši? šolski nadzornik g. Pran Gabršek, ki %& ie zadela v zadnjih letlh it druga nesreča. Pred tremi leti mu Je namrec" umri sin Stanko, bivši dobro vol jec Pogreb po- kojnice se bo vrffl hitri v tredo 28. t m. ob 4. popoWn© iz Cojzovo c. St. 9. Bodi obranjen pokorni LjudmiU časten spomin. Teiko prtzadeti rodbini naše iskreno so-žatje! —Ij Redm ob&ri zbor Krajevne sekcije trgovsklh MStavliencev »Zveze privatnih nameščencev Juffoslavije<. te vrSi v četr-tek dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu hotela pri »Llovdu«, Sv. Petra cesta. —U J. A. D. »Triglav« ▼ LJublja.L Na XVII. red. občnem zboru, dne 21. l m^ je bil Izvoljen sledeči odbor: Predsednik: France Lah, tehnik; podpredsednik: Pogru-ie Stanko, med.; tajnik L: Burger Pranci, fil.; tajnik II. Toi>Iak Lojze, med.; blagajnik Peklar Dolfe, tehnik; gospodar: Majdič Kornelij, tehnik; knjižničar: Fermevc Lelia. fil.; arhivar: Berati Jaromir. jur.; odbornik: Kcnjar Viktor, tehn.; Revizoria: Kuharič Boris, tehn.: Jurančič Jovo. fil. —U Nogavice razne vrste v veliki iz-beri kupite najceaeje pri Dobelcu, Pred Skofija 35-T —Ij ObCnl zbor naprednoga političnega tn gospodarskega društva za Sentpetrski in kolodvorski ofcraj kateri bi se imel vršiti dne 30. marca 1928, se radi nepredviđenih težkoč preloži za ne določen čas. — Odbor. —U Predavanje v »Pravniku« V sredo dne 28. marca t. 1. bo predavat na sestan ku društva »Piavnikac f. univ. prol. Ale-ksander Maklecov o predmetu: »Posoji ne-vračunljivosti v nacrtu za edinstveni ka-ženski zakonik<. Predavanje se bo vrs:'«'* ob pol 6. popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. K obilni udeležbi vabi odbor —Ij Lokal se odda takoj v novi mestni hiši na Ahacljevi cesti št. 10 Inforn'acije daje mestni gospodarski urad ' 27*1-'* —Ij Pretep na Vodovodni cestL K ne- deliskemu pretepu na Vodovodni cesti smo prejeli kratko, avtetično poročilo. ki ugo tavlia. da se pretep ni vršil v costilni »For trna«, pač pa izven gostilne na cesti. Na-iemnik gostilne g. Ravtar je pravočasno zabrani! nadaljni ples in godbo Fantic so stali zunaj in ravnotako z nožem v hrbet zabodeni Josip Fiker Na cesti se ie vr$i! pretep. Napadala na Fikeria so Dobegnili Fiker Pa je iskal po šunku v hrbet pomoć pr; 2 Ravtarju. Ta mu je potem v gostilni rano za silo obveza!, posla! ie tuđi kole-sarja na reševalno postajo, ki ie pote.n Fi-kerja odpcljala v bolnico. Težko ranjeni Fiker bolnice Se ni zapustil. kakor so dane* nekareri trdili. Tuđi sam Fiker prizna-va da ^e bil napaden na cesti. —Ij Napredno gospodarsko društvo za dvorski okraj. Filmsko predavame »Scotto-va ekspedicija na južni tečai< danes v to-rek ob 20 v Kazini. N. nadstr. \stop prost — Izobr odsek. ^lj Opozarjamo na današnje predavanje (Boji v visokem eorovju Juliiskih Alp ) Slo-venskega planinskejta društva v dvorani hotela Union o-b 20 ki bo gotovo zelo za-i'TTi'vo O. dr O\idon M°y.%r n?m bo pok?-za] v slikah, kakšno težavno in naporno na-'ogo so v svetovni voini izvrSevaP turisti in kako velike važnosti ic bilo to niihovo de-!o za potek in odločitev boiev. Aloinski od-delek ie bil sestavlien ražen i/ zna-n'h Uvri-stov samo iz natboliSih vodnikov Gospod predavatelj ima veliko zbirko slik luliiskih Alp in ie zbral za to predavanie naizaniiTii-vejše izmed nnh Pred proda ia vstor>nic v P«-<;arni Slovenskega planfnskega društva in na večer predavanja pri blagaini od 19 naprej Specijalna trgovina dunajsklh bluz, kras-ne kasha obleke. Krlstofič-Bučar. 46-T —Ij Avanture Ljubljančana Mak sa. Ljub-Ijančan Maks ie znan v najširših sloUh me-sčanstva kot mož, ki mu delo ne diši, pač pa je doma PO vseh vinskih kleteh in vino-točih. Včeraj dopoldne se Je sprehaial Maks po mestu. Nant je opozoril službujočega stražnika pred glavno poSto Novomeščan mesarski pomoćnik Janez K., s katerim sta hila pred dnevi v vmotoču na Sv. Petra nasipu. Tu je Maks izmakni! mesarskemu po-močniku večji zavoj, v katerem ie bila žt nekoliko ponoSena obleka, perilo in druge drobnarlje. Maks je potem vse te stvari proda 1 v drugem vinotoču na periferiu me-sta za 40 Din. Tatvino je Maks Driznal, a se je izgovarjal, da nima ne strehe, ne kruha. »Ij Droblž policijske kronike. Policija ie aretirala in zaprla od včeraj do danes dopoldne 5 oseb, med njrmi 3 radi tatvine in 2 radi postopanja. Bil je aretiran VI. P radi tatvine gotovine 300 Din na škodo ne-kega trgovca, dali* neki delomržnež radi tatvine oljk na Vodmkovem trgu in neki hlapec radi suma tatvine 1400 Din. Policiji drugače nišo bile prijavljene nobene večje tatvine. Policiji je bil danes prijavljen mlad akademik radi izgreda v iavnem lokalu in žaljenja straže, 2 lastfiika psov radi pasjega kontumaca, 3 obrtniki radi obrtnih prestop-kov in 2 voznika radi cestnopolicijskega reda. Nekemu divjeimi lovcu je bila zaple-njena puška. Iz Celja —c Celjski mestni proračun je finančno .T.inistrstvo te dni potrdilo m je s tem ko-nec dosedanjih pro\izorijev. —c Haydnoy oratorij »Stvarjenie« se bo v nedeljo 1. aprila popoldne proizvajal v Celiskem domu. Sodeluje celokupni pevski zbor »Maribora« ia orkester mariborske vojaške godbe, pomnožen s člani orkestra Glasbene Matice in drugih glasbenikov. —c Umrla je v javn? bolnici 39-Ietna posesttrica Ana Pajk iz Imenega. —c Oradbeno gibanje. Na kralja Petra cesti so pričepi s predpripravami za grad. njo velike trinadstrofMie hi5e na bivSem ^tavbiSču Lastnega doma Pod Jožeaovo cerkvijo se zgradi ena enosia no vanjska H-Sa. V »men proti Skahri kleti se gradita Daki in mono* polskih predmetov v BćO^radu smo napro« šeni, da objavimo v slovenskih ča<*>pi&ih slc# ckči članek: S 1. januarjem t. L j« finančni ministef znižal prod^jalcem tobaka provizijo o<Š 5 na 4 %, in to samo rad) 15 milijonov Um narjev prihranka v novem proračunu. — Dnevno dobivamo ogromno število pisem \M vse driavc, da interveniramo na pratojnem mestu, da se ta strahovita krivica popravi. -K>.0UO trafikantov. med katerimi je pretcž# na večiaa invalidov m njihovih druiin, gla^ dujc in se zadolžuje sMino zato, da ne \z* gubi vpričo tedanjc brezposclno^ti svojcgij posla. Mi smo imeli številne sestanke v Boo* gradu. Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu. Rragujevcu m drugih mestih in ugotmiM, da je dejansko neirogoče vzdržati. S kon# gresa v Beogradu, na katerem bo bili zmm stopani delegati iz vse driave, je bila oil* poslana deputacija k pred*>edniku ministr* skega sveta. Narodne skup^čine, predseci« nikom vseh klubom političnih itrank, ter ninogim članom finančnega odbora. Depi*» tacija je bila sprejeta, povsod z obljubami gledt; intervencije pri finančnem ministru, toda na žalo-st se k do danc^ ni ničc^ar spremenilo. Ista in še mnogo drugih deputacij je SV> tuđi k finančnemu ministru, ki jih pa sploh ni sprejcl. Ustanova, ki ma letno 1.6-*O,7OO000 đnm hodkov, naj prihrani 15 milijonov dinarjer baš na račun onih, ki največ delajo in pri* pomorejo k temu ogromnemu dobičku. Ta) 5e bi imela država res kak prihranek, bi so dal ukrep finančnega ministra Se nekako opravičiti. Toda dosegla je ravno nasprot« no, ker so mnogi trafikanti vrnili dovoljo* nje za prodajo tobaka. Oni pa, ki so jtn obdržali, so zmanjšali konzum za približno 60 %, kar je rarvidno iz bilance drž. zalog. Mi smo se trudili, da napravimo iz tra* fikantov davkova cesta St. 9, na pokopali§^e k Sv Križu Sv. maša saduSnica s« bo darovala y tmovski župni cerkvi. Dracl pokolflAoi boć{ ctrmltn blas spornin! V LJublfani, dne 36. mare« 1928. Fra« O*rtek. v«« SokU nadiornflt v rok., oče. - Vladko. lia. ttr»4n*. br*-t. — Vida ki Zlatka, učiteljici, sestri - in vsi o«t«H sorod-mki. Stanovanje ^obe in kuhinje oddam takoj zakoncema brez otrok zelo ugodno. — Naslov v upravi «SL Naroda*. Opremlfeno sobo s posebnim vhodom in elektriC* no razsvetljavo išče za takoj gospa. — Ponudbe pod *Cen« tru mesta 554» na upravo «SL Naroda*. Gramofon z nekaj ploščami, dobro ohra« njen radi selitve ugodno naprov daj. — Ponudbe pod «Gramo» fon/552» na upfavo «Sk>v. Na* roda». ________________ Vpokojenec zdr*v ki moćan (starejSa moS)t vcšč slovenskega in nemškega jezika, đober račuiMur — išče službo skladiSčnika ali čuva-ja. N»stopi lahko takoj. — Ponuđ« be pod «Vpokojenec'551» na upravo «Sk>v. Naroda». Vse četrtletje dobavimo test tzhranih ra» w> ioi»emskib revij ta eeoo SO — dinar je« — Bralni fcrožek Ljubljana, Selenhurfov* ulica T/M Teletoo »37 33 T Trb. premog, DRVA — POGACNIK. Bo* horičeva 5. — Telefoo št. 2059 ________ _____541 iOGIGIGOGIGIGHT DRU2BA c(LHUJA» Pretnoj, đnraf koks t*filje — Dunajtkft ecata 46, polec Iv Zakototka. — Tele« (od 2820. I06/L 19 ■•%■•• garaificlja ;«s mm stran »kolesa znamke GRITZNER Ib Ađlor a dom, obrt in industrijo — Istotam švicarski »latlllri STROJ O U BI tO Samo pr. JOSIP PETELINCU Tuđi na obroke. LJOBLJAHA M blizu ^rešernovega spomenika ob vod) Peuh « ««xe)niw br«splal6e>n Ccma) iilsh« Urejuje; Josip Zupančič. - Za .Narodno tiskamo«: Fran JczerJok. — Za oprano io inseratni dei Usta: OtOD Chrittoi — Vsi t Ljubljani.