STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJA.MA tmrnmmmm v* I DUM L pel Mi L 99«-% dto tal* L m-v f *40 »eft, — Ddhmm Mw«n 90 «M. — Otf—šm m 1 (73om): a MtJta L L SO, 90 *ot u kcnda L & EDINOST Posamezna Številka 30 stot Letnik LI Tat & rn&cm. 8. P—r«tn *A«M M fj* tale« tUL DapU mI m poflOMo ta pi M m *ctMau)a * Lest. uk*h« ki tWr v O«vi ch vika Gftoaui Cariucd I. Ua — Teki ŠL 9ST 01—ai la ođgMOMl i—itnft i proL PtUp Pismo Is JusoslavlJe LJUBLJANA, dne 22. 10. Povratek Nikole Pašića v Beograd in naenkrat Se izpremenil situacije je v petek ponoči izredno hud vtralitetne pogodbe z ZSSR, bo to staj-; potres povzročil na Armenskem veliko lišče v kratkem pojasnjeno. Mi smo prt j število človeških žrtev. V Erivanu je pravljeni sodelovati pri delu za mirno potre5 trajal 20 sekund in je povzročil življenje v v?hodni Evropi in v temimn0?0 škode. V Leninakanu je potrea smislu tudi delamo. trajal 23 sekund. Zadel je tudi vso po- Bm m « . t kraiino. Kakih sto oseb je mrtvih, ra> ^Ifl F^f^S US mlHOUSlfiifl ^ jlh je na tisoče- ^*3udje, ki jih llčtJJJU'J USIIU UOOLVpi-l fMVk* ----------• ' » ™ ----•>----— -.--"" takoj po njegovi objavi. Clankar vidi mi zdiavstvenimi lAAzOttšcinktml ter so Na namreč veliki pomen manifesta v ugotovitvi grenke in trpke resnice, da se Evropa sama in razčlenjena nikakor ne bo mogla zoperstavljati pritisku ameriškega kapitalizma, ekspanzijonizma in ameriške trgovine. Rimski tisk e važnosti iriaške ladjedelnice RIM, 25. (Izv.) Rimski listi prinašajo daljša porodila o včerajšnjem splavljen j u križarke «Trieste» v tržafiki ladjedelnici. Pol uradna «Tribuna» dodaja poročilu sledeči komentar: «Splavlje-nje «Trieste» v Trstu tvori dogodek, ki prekaša po svojem pomenu dogodek splavi jenja v oijem pomenu besede. V lažje umevanje obširnosti pomena je potrebno poklicati v spomin, da je bilo pred dvanajstimi leti blazno misliti, da bo iz tržaške ladjedelnice splaval v morje mogočen kolos, namenjen razvoju italijanske mornarice, ki bo nosil ime odrešenega Trsta.» In dalje pravi list: «Gradba križarke «Trieste» dela veliko čast njenim ustvariteljem in ladjedelnici Julijske Benečije, ki so v tako veliki meri prispevali k ustanovitvi najto trgovske mornarice. Sedaj pa pričenja tržaška ladjedelnica tudi z gradnjo velikih ladij za italijansko vojno mornarico, in to na istem prostoru, s katerega so splavili v morje velike kolose, uničene in razpršene avstroogrske mornarice.» m Maršal Badogllo odpotuje v Bukarešto RIM, 25. (Izv.) V prihodnjih dneh odpotuje maršal Badoglio v Bukarešto, da izroči romun. kraljevskemu paru vabilo italijanskega dvora na obisk, ki se bo vršil najbrže tekom prihodnje pomladi. _ Ministrski svet se bo sestal 1 novembre RIM, 25. Ministrski svet je sklican za 5. novembra ob 10. uri v palačo Vimi-fiale. _ Uradni podatki o žrtvah ciklona na Kubi HAVANA, 25. Sedaj so šele znani u-radni podatki glede človeških žrtev, ki jih je zahteval zadnji ciklon na Kubi in Havani: 600 mrtvih, 900 ranjenih, 6000 oseb brez strehe. Von Hoesek la Berhelot se posvetujeta PARIZ, 24. Ker se Briand ne nahaja sedaj v Parizu, je glavni tajnik zunanjega ministrstva g. Berhelot sprejel v soboto zvečer nemškega poslanika von Hoeacha, s katerim se je dolgo razgovarjal. Nesreča na morja LONDON, 25*. Admiraljat Javlja, da se je angleška izvidna ladja «Valerian» potopila 22. oktobra v bližini Bermud-skih otokov, ko je divjala huda nevihta. 20 mož posadke se Je rešilo, 84 mož pa je utonilo. na razpolaganje širšim narodnim masam. V Jugoslaviji se nahaja že 30 zdravstvenih domov, v Lukovici pa je eden izmed prvih. Zdravstvena politika v Jugoslaviji gre za tem, da se ustanovi v vsakem okraju najmanj po dva taka zdravstvena doma. Včerajšnja otvoritev v Lukovici je uspela nad vse častno. Kljub dežju se je je udeležilo veliko število naroda, zlasti iz domačega kraja. Otvoritvi je prisostvoval delegat ministrstva za narodno zdravstvo, zastopniki oblasti in drugih, predvsem zdravstvenih ustanov. odne žen« ske zveze* BLED, 25. (izv.) Danes se je na Bledu pričel kongres «Jugoelovenske narodne Ženske zveze«. Že tekom sobote in nedelje so prihajale na Bled delegacije iz vseh krajev Jugosl. države. Včeraj je je vršila seja zvesine uprave. Danes je 1 je zadela nesreča, begajo kakor blazni stotine Meveških žrtev — Ve5 med razvalinami. Ameriški pomožni vasi »omSssnh \\xra& je na najbolj prizadete kraje ptiu3tavnega. Sodišča v drugih krajih uničil nekatere vasi. Brzojavna zveza so deloma sledila tej razsodbi atenskega med Leninakanom in Erivanom je pre- j sodnega dvora trgana. | Radi tega je vlada objavila drug odlok, Že po prvih močnih potresnih sun-j8 katerim se začasno ukine zakon o neod-kih so prebivalci v Leninakanu pobeg- j stavitvi sodnikov, ker hoče odstaviti sod-nili iz hiš; na stotine oseb je tako uteklo nike atenskega sodnega dvora, gotovi smrti, kajti prvim tresljajem so^ Listi pravijo, da je ta odlok napravil glo-sledili zmerom močnejši potresni sun- j,ok vtis na prebivalstvo. Udruženje ođvot-ki. Ljudje so preživeli noč n?- prostem, nikov v Atcnali je sklicalo vse svoje Člana trgih, na njivah in v vrtovih. t ne na posvetovanje.____ Odnošaji med {etelovelko In Poljsko Istotako kakor obisku Čehoslovaških Seveda se je — predno je prišlo do teh dni — moralo prebroditi mnoge težave, ki jih ni potrebno tajiti. Nič na-ravnejšega ni od tega. Zgodovina, zemljepisni pogoji in temperament razlikujejo Poljake od Čehoslovakov in parlamentarcev v Jugoslavijo je ves Cehoslovake od Jugoslovenov. Toda to čehoslovažki tisk — in ž njim seveda ne pomeni, da bi se — kraj vseh teh tudi vsa javnost — z največjim zanima- f razlik — ne mogli zložiti v stvareh, ki njem in obširnimi poročili zasledoval so tako na eni, kakor na drugi strani istodobni izlet čehoslovaških novinar- «Unum necessarium». jev v Polj-sko. čehoslovaška glasila so skrbno beležila izjave, podane ob tej pri" Zato pa sporazum za sodelovanje, ki je bil sklenjen v Varšavi in Beogradu, — ------- —J--- > -*- , . j f JJil Si.-iUJ.ij < ;ii v »dišavi liki z obeh strani. Z veliko radostjo obvezuje v bodočnosti. Odpira dobo slo-^ poročala o toplem sprejemu, prire-j^g^^g^ razuma in zdravega smisla za j enem od strani Poljakov čeho^lova- praktične slovanske potrebe. Varšavski škim gostom. Tisk se ni zadovoljeval , -------^-i-* --- in beograjski dogovori — zaključuje samo z registriranjem brzojavnih in te- <{cehoslovaška republikam svoj članek lef. depeS, marveč je takoj začel tudi __ ^ pripraviii teren, ki ne sme ostati ------M.----r » , " ... - CIVf J/l I t z objavljanjem prvih dopisov, ki so jihj nepioden^ po&iljali udeležniki izleta in ki so s svo- otvoril kongres s svečano sejo na čast jo neposrednostjo veliko točnejši, nego lady Aberdeeaovl, usienoviteljici in predsednici mednarodne ženske zveze, ki je pri&la ne Bled, da prisostvuje delu kocigreseL Kongresa* se je udeležilo okrog 250 detaf&iinj. Bezprave na kongresu, ki reevija veliko živahnost, bodo trajale Se jutri in pojutrišnjem. OpiZKi l v Odločni vkrnl oerednfefle odbora preti Ziaevjem, - Troold, Iiiminf in drugi MOSKVA, 25. Osrednji odbor in osrednja komisije ruske komunistične stranke sta imela plenarno sejo, na kateri je bila sprejeta resolucije proti voditeljem oporic4je v komunistitei stranki ZSSR. V resoluciji se posvarjsjo (leni osrednjega odbora TrocJrt, Zimovjev, Kamener, Pjatakov, Ev-dokimov, Sokolnikov, Emilga In gospa Nikolajeva, ter opozarjajo, da je kršitev discipline v stranki nedopustna Osrednji odbor pravi v svoji resolucij^ da je nemogoče, da bi Ztnovjev Be nadalje ostal član komunistične interadjonale, ker ne zastopa več mnenja komunistične stranke ZSSR. Resolucija navaja, da so tudi nemška, francoska, angleška, amerikanska in druge sekcije komunistične internacij o-nale 2e izjavile, da je Zinovjev kgubil zaupanje komunističnih strank v raznih državah, ker je postal voditelj opoeicijonaftie frakcije. Osrednji odbor je tudi Trockega izključil iz političnega urada in črtal je kandidaturo Kameneva se Slana tega urada Plenarna seja je končno ratificirala dnevni red kongresa komunistične stranke ZSSR, ki se bo vrMl dne 26. t. m. Poljsko noto sovjetski vladi redi pogodbe med Kazijo ln Litvansko VARŠAVA, 25. Poljski zastopnik v Moskvi, Wiazynakif je izročil Cičerinu noto poljske vlade glede rusko-litvan-,ske pogodbe. . Poljska vlada naglaSa v svoji noti, da se je Rusija s pogodbo, sklenjeno v Rigi, suhe brzojavne vesti. Listi pa so prinašali tudi razmišljanja novinarjev in politikov, ki ^e ni^o udeležili izleta, ki pa so na podlagi dobljenih vesti ocenjevali pomembnost obiska v Jugoslaviji in izleta v Poljsko za nadaljnji razvoj od-nošajev v Srednji Evropi. Tako je na pr. list «Čehoslovaška republikam v enem svojih zadnjih uvodnikov objavil zanimiv komentar o teh dogodkih, v Katerem je opozarjal na interesantno okolnost, da sta se ravno v času, ko se je na Dunaju sestal odbor javnih delavcev, kjer so se posvetovali, kako bi se moglo ustvariti evropsko edinstvo ter pobuditi smisel za evropsko solidarnost — dve čehoslovaSki delegaciji nahajali izven mej svoje drža-,ve, da bi navedeni načeli spravili v dejansko izvajanje — seveda v manjši meri srednjeevropskih razmer, da bi podala slovanskemu zbliževanju smo-treno in premišljeno podlago, da se ustvari za to idealno sodelovanje praktičen program na političnem In kulturnem polju. Na iurnalističnem polju je velike pomembnosti novinarska konferenca v Varšavi, ki je jasno formulirala načrt sporazuma med poljskim in čehoelova-Skim tiskom ter je kot najvažnejše sredstvo pri žurnalističnem delovanju za zbližan je naglašala medsebojno poznavanje in podpiranje. «Toliko v Varšavi — nadaljuje «Cehoelovaška republika* — kolikor tudi v Beogradu so prišli do praktičnih rezultatov, ki bodo, če bodo smatrani resno, krona obema tako pomembnima obiskoma«. V Varšavi sprejete resolucije zajemajo vse politične, kulturne in gospodarske činitelje — tako obširen program, da bi njihova realizacija pomenila višek prijateljskega sodelovanja in vzajemnosti, kakor g?t še ni bilo doslej med obema državama in narodoma. DANSKI GL-AS O PREVRATU V ČEHOSLOVAŠKI List- «Politiken» ne soglaša s tistimi, ki menijo, da je vstop Nemcev v čeho-slovaško vlado posledica Locarna. Meni marveč, da je novo ministrstvo posledica dveh tendenc v čehoslovaški republiki sami. Pred vsem tiste tendence, ki se označa z imenoma Masaryk in BeneŠ. Ti dve imeni pomenita neprestano stremljenje po politiki narodne sprave v nasprotstvu s starim nesprav-ljivim nacijonaiizmom. In potem tendenca, ki je označena s tremi drugimi imeni: Spina, Mayr-Harting in Kafka. Ta trojica nemških politikov so vedno — v nasprotsLvu z iredentizmom dr.ja Lodgmanna — razumeli, da je za Nemce v Čehoslovaški samo ona pot, ki vodi do aktivnega sodelovanja s Čehi. To stališče, ki prihaja sedaj do izraza, se kaže tudi zgodovinsko utemeljena Skozi tisočletje so na Češkem Nemci in Cehi živeli skupno. Ne morejo se ločiti, morajo delovati skupno. In v zadnji spomladi, ko so se meščanski nemški, čehoslovaški in madžarski glasovi združili za zakon o carinah, je razpadla nar-rodna ločilna črta. Novo ministrstvo Švehle je direktna posledica tiste situacije. Ali v ^velikih zvezah je tudi posledica iz zgodovine in geografije češke. PROSLAVA BITKE V DOB RUD ŽI V soboto dne 9. in nedeljo dne 10. oktobra se je vršila v Pragi svečanost v proslavo desetletnice bitke v Dobrudžt, kjer so se čehoslovaški vojaki ves čas vojne pod jugoslovenskim poveljstvom borili proti centralnim silam. Po desetih letih se je spomnila Praga skupnih borb na dobrudžskih poljanah, kjer se je že v Času vojne in mnogo pred sklepanjem miru pokazalo prijateljstvo treh Ih cEDXH08T> V Trstu« dne 26. oktoora um. p&rodov, ki 00 se po vojni združili v Malo antanto. »V «Staromet»ki radnici* je priredila: K^ihoalcrvaAko - jugoalovenska Liga. z tidruienjcm Settkih legijonarjev iz srb-irite vojske svečano sejo, kl so se je udeležili zastopniki najvifijih čeho&lovaAkih oblastev, jugoslovensko in romunsko poslaništvo, vojaške delegacije in dru-fl Svečanost je otvoril predsednik pra-fekih občin dr. Baxa. Za njim je govoril f>redsednik Cehoelovafiko - jugosloven-ske lig-e, poal. dr. Hodža, ki je ob burnem odobravanju naglašal, da ostane Dobrudža Čeho Slovakom kot trajen epomin na potrebo, da skupno t Jugo-sloveni in Romuni napredujejo v tesnem sporazumu. Polkovnik dr. Čermdk je podal zgodovinski pregled borb v Dobrudži, ki se jih je tudi sam udele- ževal. Na to je govorilo Še več drugih govornikov in so bili odposlani brzojavni telegrami predsedniku Masaryku, kralju Aleksandru, kralju Ferdinandu, generalu Averescu, ki je bil vrhovni poveljnik vojske v Dobrudži, in generalu Rodžiću, ki je bil na čelu čehoslo-vačke dobru dž&ke divizije. , V nedeljo 10. oktobra so položili v zid «Starome»tske radnice« škatljico z zemljo z bojiftča v Dobrudži. Temu slovesnemu aktu so prisostvovali mnogi vi»ki dostojanstveniki. V imenu udeležencev na borbah v Dobrudži je Spregovoril polkovnik generalnega Štaba Luža, ki se je spominjal hrabrih tovarišev, ki so v Dobrudži položili svoje življenje v borbi za osvoboditev svojega naroda ter za skupno stvar jugoslovensko in romunsko. DNEVNE VESTI Smrt princezinje Letldls V nedeljo zjutraj je umrla v Monca-lieriju savojska princezinja Leticija Bo-naparte. Bila je hčerka princa Napoleona Hijeronima Bonaparte in savoj-ske princezinje Klotilde Marije Terezije ter se je rodila dne 20. decembra 1866 v Parizu. Dne 11. septembra 1888 je stopila v zakon z aostskim vojvodom Amedejem, ki pa je umrl že leta 1890. Njen edini sin grof Salemi je padel v svetovni vojni. Ko je prispela vest o smrti princezinje Leticije v Trst, so javna in številna zasebna poslopja izvesila žalne zastave. Visokorodni pokojnici pripravljajo zelo svečan pogreb. Gospod prefekt gr. uff. Gasti je poslal prvemu pobočniku Nj. Vel. v San Rossore brzojavko, v kateri ga prosi, da izrazi vladarju povodom smrti prin-zinje Leticije čustva globokega sožalja njegove osebe ter podrejenih mu funk-cijonarjev. Sožalno brzojavko je g. prefest poslal tudi aostskemu vojvodi v Turin in tu-rinskemu grofu v Milan. Princezinja Giorannn 9 Trsta V nedeljo zjutraj je prispela v naše mesto Nj. kr. visokost princezinja Giovanna Savojska. Na glavnem kolodvoru, ki je bil ob tej priliki okrašen z zastavami, so jo sprejel promet, minister Sirianni, general Montanari in prefekt gr. uff. Gasti. Pri sprejemu so bili navzočni zastopniki raznih oblastev in Številne osebnosti, med njimi tudi poslanec dr. Wilfan. Oddelek vojaštva v paradni uniformi je tvoril Častno stražo. Po kratkih sprejemnih ceremonijah je princezinja Giovanna med sviranjem vojaške godbe stopila s svojim spremstvom v avtomobil in se peljala skozi mesto v ladjedelnico San Marco, kjer je prisostvovale kot kumica splovitvi križarke «Trieste». Ko so bile tozad. slavnosti končane, ee je Nj. kr. Vis. peljala z avtomobilom v stolno cerkev Sv. Justa, kjer je po sprejemnih ceremonijah, ki jih je opravil tržaški Škof mevns.' Hogar, prisostvovala slavnostni sv. maši. Po službi božji se je princezinja Giovanna podala na prefekturo. Ob njenem prihodu sta rušil ca zasidrana pred trgovm Uniti, oddala pozdravne salve. Tekom sprejema je Nj. kr. V. prijela v dar šopek umetnih rož, ki jih ji je poklonil neki tržaški delavec. Iz prefekturo se je princezinja odpeljala v mest. sirotišnico, kjer je prisostvovala odkritju kipa Nj. V. kralja. Ob 12. uri, ko je bil obisk v sirotišnici končan, se je princezinja Giovanna odpeljala na kolodvor, kjer je bil že pripravljen dvorni vlak, s katerim se je ob 12.30 odpeljala v Rim. Splovltev Križarke „Trisste" V nedeljo zjutraj so v ladjedelnici San Marco spustili v morje križarko «Trieste», ki bo ena največjih ladij kr. mornarice. Splovitvi je prisostvovala — kakor poročamo na drugem mestu — Ni. kr. Vis. princezinja Giovanna. Splovitev je srečno po* tekla. _ Proslava faiisiovsKegc psiiožc na Rim Iz Rima se je povrnil izredni komisar za tržaško pokrajinsko fašistovsko zve, zo on. Barduzzi. Imel je v Rimu več razgovorov z notranjim ministrom Feder-zo-nijem in glavnim fašistovskim tajnikom on. Turatijem, ki sta odobrila njegove smernice za ozdravitev razmer v tržaškem fašizmu. V četrtek, na dan proslave fašistov-skega pohoda na Rim, se bodo vse tukajšnje politične, vojaške in strokovne organizacije fašistovske stranke udeležile velikega sprevoda, ki se bo vršil po mestu od 9.45 do 10.45 dopoldne. Ob 11. se bo proslava nadaljevala v gledališču Politearna Rossetti. Kot govornik bo nastopil izredni komisar on. Barduzzi. Šolske pristojbine in dijaki novih pokrajin. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je s posebno odredbo z dne 15. t. m. raztegnilo tudi na univerzo gospodarskih in trgovinskih ved v Trstu kr. od-Jok-zakon z dne 7. januarja 1926 št. 135, ki oprošča plačevanja šolskih pristojbin ter dodatnih pristojbin vse one dijake, ki so italijanski državljani in kojih roditelji bivajo v zadrški, kvarnerski in Istrski pokrajini, nadalje v goriškem, gradiščanskem, idrijskem in postojnskem okraju ter v Dalmaciji. Dijaki, ki hočejo biti deležni te ugodnosti, morajo predložiti tozadevno prošnjo tajništvu tržaške univerze do 30. t. m. Zopet trigUrvka lil—. V Triglavskem gorovju je izginil brez sledu znani t bo tudi formacija Cerne, Spesot, Basin, Paulettč, DraŠče £n Drašček J., Širok, SuHgoj, Hum ar, Boftkin, npri prvenstvenih tekmah, razen Se priključijo že Franka. Kar nas js prijetno presenetilo, js bila aploina disciplina« toliko igralcev kot publike. Sodnik dober. Spsrtaft dan i Kakor fte javljeno priredi P. O. v Gorici v nedeljo dne SI. t. m. labkoatletski mee-ting ob 2.30 uri popoldne na Solkanskem igrišč. 1) Termin za vpisovanje do 29. t. m. zvečer v Gorici, Via S. Giovannt 7,1., pri P. O.i 2) Na poznejfe prijave se ne bo oziralo. 3) Prijave sa panoge L £» sa štafeto L 10. 4) Tekmujoča mofttva posameznih društev morajo nastopiti v enotnem kroju. 5) Tekmujejo labko samo člani društev, včlanjenih v P.O.S.U. 6) Tekmuje es v sledečih disciplinah: a) teki: 100 m, *00 m, 400, 1500 m in štafeta 4X100 m; b) meti: kopfa, krogle 4n diska; c) skoki: v daljino in v vifiino. 7) Tekmuje se po FXSJL 8) Prizivi se ne upoštevajo. 9) Vsako tekmujoče društvo mora prijaviti najmanj po snega reditelja, ki se mora prijaviti pol ure pred zneetingom F-K. 10) Darila: za vsakega prvega posamezne panoge srebrna kolajna, štafeta diploma. TELESNA VZGOJA SPORT Turnir za kopo iotp. Jakoba šuligoj. Izid nedeljskih tekem. S. K. «Šparta» - Gorica — S. K. «Vipava* -Miren 6:1. S. K. «Solkan* - Solkan — S. K. «Jadran* Vrtojba 8:1. D. K. «N. Tontmaseo*. Danes točno ob 19.30 važen sastanak športnega odseka. Radi velevaiaih zadev je prisotnost vseh tovarišev obvezna. — Vodstvo. «0&zor» ras. — «Adria» raz. M. Krivda poraza j« bila v nesrečni napadalni vrsti cAdrije*. Bramba iste jo je hotela podpirati, kar je oslabelo njo samo. Najboljši v četi «Adrije» VrT tovec I. v «obzorfiki» Loper&do. Brandler Kosič je bil ta dan žrtev nemil osine «guigne». Drage tekme v Trst« Unicne Sporthra Trieztfsa — A. C. Vanezia 3:0 Izid te tekme je presenetil marsikoga, kajti «Va-nezia* Se ni bila poražena nikdar od «Triestine». M. D. «Barkovlje» — M. D. «Ladfa» 41 V nedeljo sta se srečali na proseškem igriiču četi M. D. «Ladja* in M. D. «Barkovlje». Tek.ua se je pričela ob 15.45, Sodnik Žagar; občinstva obilo. V prvem polčasu ni nadvladovala nobena četa; vratarja sta imela le malo dela, kajti itfrto se je skoro izključno v sredini igrilča. Končal je prvi polčas z izidom 0:0, a popolnoma se je menjal položaj v drugem polčasu. Barkovljani so bili v premoči in obramba «Lade» je imela mnogo opravka. Vendar so Kontovelci napravili več izpadov in vrata Barkov]janov so bila mnogokrat ogrožeo%, V enem izmed teh izpadov so Ladjaši zabili svoj goal. Ob velikem navduienju občinstva se je tekma končala z izidom 4:1 v prid M. D. «Barkovlj»*. Drugi polčas je bil sodnik zamenjan, a ne eden ne drugi nista bila popolnoma na m&stu. Razen športno, gotovo so vsi, ki so prisostvovali tekmi, tudi moralno mnogo pridobili. Nobene tuje j besede med igrajci, nič prepiranja in ves Čas naj-| strožja, železna disciplina. Želim, da bi tudi druge , naše čete posnemale Kontovelce in Barkovljane. S. j M, D. «Sv. Ivan* — S. K. «Concordia» - Škedenj 3:3 IV nedeljo se je odigrala na igrišču «Adrije» prijateljska nogometna tekma med obema četama. . katera je izpadla neodločno. Potek igre je bil na i splošno zadovoljen, vendar pa se je proti koncu ; drugega polčct? zaznamovala premoč M D, «Sv, i lvan». — Oviral je tekmo prvi polčas veter in se radi tega ni mogla razviti prava igra. «Concordia» to pot ni pokazala svojo ormo, katero poseduje; pripisati je pač temu, da se je preveč naslanjala na desno krilo, katero je imelo precej težak posel v podajanju «cross»-ev, ker je žoga večkrat obtičala v blatu. Centerhijf je igral izvrstno, napadalna vrsta je tudi častno izvrševala svojo nalogo. Vratar dober. — Odlikoval pa se je vratar M. D. «Sv. Ivan* tov. Ferfolja, kateri je mojstrsko ubranil par gotovih goalov. Izka-kazal se je tov. Dougan kateri poseduje lepo tehniko. Mlada, a mnogo obetajoča četa M, D. «Sv. Ivan* zna v najkrajšem času postaviti nevaren tekmec marsikateri drugi četi. Sodnik g. Šuman, dober. S. K. iSolkus - S. D- «jadran>, Vrtojba 8—1 (3:1) \ V nedeljo smo imeli priliko prisostvovati po dolgih počitnicah, več aH manj izrab-11 jenih od posameznih čet, tekmi med gori-imenovanima kluboma za krasno kupo g. urarja Šuligoja. Tekma nam je pokazala lep napredek Solkancev, kateri v sedanji formaciji lahko z mirnim srcem pričakujejo prvenstvene tekme. Kar se tiče «Jadrana«, je treba priznati, da ni zaslužil tako občutnega poraza, katerega se mora prepisovati največ vratarju. Tudi napadalna vrsta nima nobene skupne igre. Upajmo, da jim bo služil ta turnir kot dobra vaja in da bodemo imeli priliko videti četo v svnii nonnlni formi Silno neurje v TriaSkem zalivu Nezgode v pzteUnIM« — Vrf pamikov In ladij poškodovali* — Obrabi« ulice poplavljene — Zelo velika Skoda Po jesenskih nalivih zadnjih dni se je vreme v nedeljo zjutraj, kakor je sicer to napovedoval barometer, ki je v zadnjih treh dneh neprestano padal, vreme nenadoma izpromenito. Okoli 10. ure je zavel od juga močan veter, ki je kmalu pometal z neba trume gostih oblakov, pa obenem tudi ailno razburkal morje. Pod njegovim pritiskom je morje v Trfcaftkem zalivu zavrelo In vrkipelo, katar d« hi ga prevračale neznanske podwdne sile; gnalo je proti obrežju ogromne valove, ki so grozili, da uničijo v*e> ker bi se ustavljalo njihovi besni sili. Trftetiko pristanišče, čeprav zavarovano a vsioiomi, je zelo trpelo radi neurja, ki je trajslo kakih 5 ur. Parniki in zlasti manjši brodovi so bili v veliki nevarnosti, da se razhijejo ob pomolih, proti katerim so jih zagar njale sile radsdlvjanega elementa. Nekatere ladje so zadobile precej resne poškodbe, pri nedteUh pa so se utrgale vrvi in verige, s katerimi so bile privezane k pomolom. Tudi križ arka, ki so jo splovili v nedeljo zjutrotf, je prestala morski krst. Ko so jo po splovitvi vlačilci hoteli zeuvleči k bregu, so jo veter in valovi začeli gnati proti pomolu pod Skednjem, in to s tako silo, da se je utrgala debela vrv, s katero je bila kri-žarka privezana k vlačilcu «Nettuno». Pretila je Se nevarnost, da veliki brod zadene ob pomol in pofikoduje ladje, ki so bile zasidrane oh njem. To nezgodo je v kritičnem trenotku preprečila boja, postavljena kakih 50 metrov od pomola; zadržala je krišarko, dokler so jo zopet privezali z jekleno vrvjo k vlačilcu. S pomočjo drugih vlačilcev, ki so pripluli na pomoč, so mornarji končno spravili križarko od brega k bojam pred ladjedelnico ter jo tam privezali. To se je posrečilo mornarjem Sele po triurni zelo naporni borbi % razdivja-nim elementom. V času, ko se je to godilo pred ladjedelnico, se je pripetila v Miljskem zalivu nezgoda, ki bi bila skoro zahtevala dve človeški žrtvi. Okoli 9. ure je odrinil iz Milj čoln, v katerem se je nahajalo 7 oseb, in sicer 4 mladeniči in tri deklice. Odpravili so se proti ladjedelnici, da bi prtsoetvavali splovitvi Toda kmalu po odhodu je izletnike presenetilo neurje. UvidevSi, da radi velikih valov ne morejo ravnati Čolna z vesli, so mladeniči obrnili čoln proti bojam, postavljenim na mostu, kjer je bila tekom vojne potopljena avstrijska kri-žarka «Wien», da bi ga tam privezali in medtem pripravili jadro, ki so ga imeli s seboj. Eden izmed njih, 24-letni elektrotehnik Marijsn Petrussi, stanujoč v Miljah, je v to svrho skočil na bojo. Toda, komaj je privezal čoln, se je vrv radi silnega valovanja utrgala in čoln je odplul v smeri vetra, dočim je Petrussi ostal na boji. Njegovim tovarišem se je posrečilo, da so ustavili čoln pri bližnji boji, kjer so ponovili poskus, da bi ga privezali. Ta posel je hotel irvršiti 24-letni tesar Viktor Bertok, tudi iz Milj. Toda tudi to pot se je vrv utrgala in valovi so zanesli 6oln daleč proč od boje, predno je Bertok utegnil skočiti vanj. Kazen žensk sta ostala v čolnu Se mladeniča Marijan Norbedo in Josip Ivan-čič; ker sta uvidela, da ne moreta pomagati tovarišema, ker bi v tem slučaju izpostavila smrtni nevarnosti lastno življenje in življenje treh deklet, sta mladeniča obrnila čoln proti pomolu pod Skednjem, kjer sta po kratki, a zelo nevarni vožnji tudi srečno pristala. Norbedo je obvestil o nevarnosti, ki je pretila Bertoku in Petrusslju, tamošnjega pilota. Zdi se pa — vsaj tako je dejal pilot — da tedaj ni bilo na razpolago nikake pripravne ladje, ki M lahko odplula na pomoč ponesrečencema. Okoli poldne je co proti označenemu mestu motorni čoln, ki se je pa medpotoma vrnil, ker so pomorščaki dognali, da ponesrečenih mladenič ev ud več na boj ah. Prvi hip se je zdelo, da sta nesrečnika žalostno poginila^ zlasti ker so ljudje, ki so s pomočjo daljnogledov opazovali njeno obupno borbo s valovi, malo prej Se razločno videli njuna zn^m^njff na pomoč. Pozneje se je pa dognalo, da je ponesrečenca rešil neki ribič iz Milj. Siromaka sta bila radi mraza, napora in strahu že skoro popolnoma onemogla; da ni bilo pomoči Se kakih 10 minut, bi se bila prepustila valovom. Tudi drugih neigod s čolni je bilo mnogo, pa k sreči ni nobena imela tragičnih posledic. Marsikateri priložnostni pomorščak je v nedeljo prestal na morju obilo strahu, ki mu je zagrenil veselje do pomorskih izletov. Neki mladenič, kateremu so valovi prevrnili Čoln, se je s težavo rešil na valolom pred prosto luko D'Aosta, kjer je več ur trepetal za svoje življenje, dokler niso zapazili njegove zadrege na svetilniku. Rešili so jja. pristaniški piloti, ki so bili pravočasno obveščeni o stvari. Ce ni neurje zahtevalo človeških žrtev, je pa povzročilo veliko materijalno škodo. V malem pristanišču Sacchetta tostran svetilnika pri Sv. Andreju se je potopil veliki splav, na katerem so bili ograjeni prostori veslarsfcega društva i«Adria»; radi močnega zibanja so se /potrgale vrvi, s katerimi je bil privezan k bregu, in valovi so butnili veliko leseno zgradbo ob breg, tako da se je razbila in potopila. Škoda, ki jo radi te nezgode trpi društvo «Adria», se ceni na približno 50.000 lir. Tudi parnik «Lucita» so valovi butnili ob breg, tako da je brod zadobil precej velike poSkodbe na zadnjemi delu. Vlačilec, ki ga je odposlal na pomoč pristaniški kapitanat, je zavlekel parnik na odprto morje. V veliki nevarnosti je bil luksuzni parnik «Yenezi&», zasidran ob pomolu «Audaee». Ker so se mu ponovno utrgale vrvi, so ga valovi večkrat butnili ob pomol. Pomorščaki na njem so bili neprestano na delu, da so preprečili, da se ni parnik razbil. Leseno mostišče, ob katerem je bil parnik privezan, so valovi popolnoma por užih; prevrnili so tudi kiosk Tržaškega Lloyda na istem pomolu. Voda je več ur neprestano pljuskala čez pomole in odnesla vse, kar ji je nudilo le količkaj odpora. Zelo veliko Bkodo je trpel splav zrakoplovne družbe «S. I. S. Aj», v katerem je bilo spravljenih več letal. Valovi so odtrgali vse izpostavljene dele plavajoče zgradbe, čeprav so bili ojačeni z močnimi železnimi ukovi. Parnik «Tergeste», zasidran med pomolom Bersaglieri in Pescheria, se je odtrgal in butnil ob parnik «San Marco«, kateremu je polomil ograjo ki zdrobil rešilni čoln. Parnik «Arsa», ki je prispel ob 15.30 iz Pule, radi silnih va^ lov ni mogel pristati na navadnem mestu ob pomolu Pescheria; moral se je zopet oddaljiti od brega in šele čez skoro pol ure se mu je posrečilo pristati k pomolu «Audace». Pri tem bi bil skoro trčil ob torpedna rušilca, ki sta bila tam zasidrana; le spretnosti in hladnokrvnosti kapitana se je zahvaliti, da se to ni zgodilo. Ker je bila plima nenavadno visoka, je morska voda poplavila vse ulice in trge ob obrežju. Na trgu Unit&, ki je bil ves poplavljen, je voda udrla v kavarno «Specchi» in «Flora». Isto se je zgodilo tudi v kavarni «Tommaso» na trgu Tommaseo; gostje so se rešili na mize in stolice. Okoli 11. Tire se je voda začela polagoma umikati, a neurje je divjalo dalje. Tudi v Bark ovijah je voda povzročila veliko škodo; poplavila je vso cesto do Miramara in valovi so pljuskali v pritlične prostore. Občutno Škodo je trpelo novo javno kopališče v Bark ovijah; valovi so porušili notranji zid iz ojačenega betona in poškodovali razne naprave. Čuvaj kopališča je moral^zbe-žati iz svojega stanovanja, ki pa ni trpelo posebno velike škode. Ko je popoldne neurje poleglo in je voda splahnila, je ostala glavna cesta v Barkovljaib čez in čez pokrita z algami in drugimi morskimi rastlinami. Škoda, ki jo je povzročilo neurje v mestu, ni še natančno ugotovljena, a je brezdvomno ogromna. fkodorana ji je bila tudi lobanja. Plazsottova je bila prepeljana v meetao bolnišnico, kjer *o jo sprejel* v kirurgi^ oddelek. Njeno stanje je nevarno. Kmalu no dogodku je priSel iskat perno či na rešilno postajo neki mladenič, ki u Imel na sredincu leve roke majhno, a močno krvavečo rano. Zdravniku se ie zdelt rana sumljivega izvora, zato je dal m Defco protveso prepeljati neznanca v mesto* bolnišnico. Tam je mladenič, ki se je zal z& 29-letnega težaka Josipa Gherliz^ stanujofiega v Štorklji flt. 440, povodnJ d« se je ranil, ko je, idoč domov, v pijanosti razbil &po pci nekem oknu. I »govor ni za-dovoljil policijskega agenta, tedaj vrSečega službo v bolnićnicL Ker je Plazaottova malo prišla k zavesti, je pove del Gherltezo k nji ter jo vpraSal, aii ga pozna. Ženska je takoj pritrdila, češ, da je ba$ on tisti kipov, ki jo je napadel. Na ponovno tozadevno vprašanje agenta ye pa ženska pripomnila, da ne bi mogla priseči glede tvoje trtitva, ker da je še vsa zmedena. Na podlagi teh ugotovitev je bil GherIizza aretiran in odveden v zapor. Policija nadaljuje preiskavo z vso vnemo, Tržaško sodišče I« ranila IjaUaiM a samokr&son Tržaško kazensko sodiSče, sekcija četrta, je včeraj obravnavalo radevo Del Maschio Jolande, obtožene, da je v marcu tekočega leta z maščevalnim naklepom streljala s samokresom v ulici Chiozza proti Lo Paico Teodoru in ga lahko ranila. Karabin j er&ko poročilo, govori o poizkušenem umoru, toda kr<> Ijevi prokurator je izpremenil obtožnice v tem smislu in naložil Del Maschio Jolandi odgovornost rtodi lahke telesne poškodbe, tatvine orožja in prepovedane no&nje isteg-a. Obtoženka pravi, da ga ni hotela usmrtiti, temveč le ostrašiti. Pove, da h imela z njim že del j časa ljubavno razmerje, ki je imelo zanjo navadne posledice. Ko mu je rasodela svoje stanje, jo Je Lo Palco enostavno zapustil. To jo je gnalo v obup in jo pripravilo do tega, da Je ukradla Štefani Ivanu, pri katerem je bila v službi, samokre* kalibraf 6 mm, ■ zelo majhno strelno ailo, kajti njegraj cev je dolga le 30 mm. Sla k briv-nici, kjer je bil uslužben Lo Palco, ga počakala in se sačela z njim prepir&iL Na precej arogantne besede Lo Palcoja {e Jolanda potegnila samokres in ustre-ile nezvestega ljubimca v hrbet. Prizadejala mu je laiiko poškodbo, ozdravljivo v 8 dneh. Čita se izjava karabinjerjev in se o» pusti čitanje in zasliševanje drugrib prič. Državni pr&vdnik. predlaga za Dol Masehijevo kumulativno kazen 3 mo3€-cev in 25 dni. Del Masehijevo brajii odvetnik Ma-tosel-Loriani, ti predočuje sodnemu dvoru duSevno stanje ohtoženke v tre-notkih, ko se je čutila zapuščeno. Izključuje del obtožnico, ki govori o tatvini, kajti obto&enka je imela n/*men vrniti orožje, kar bi značilo, da zamora obtožnica govoriti le o nekakem «fur-t um usus*, ki pa ni pred-.ide van v ktV ženskem zakoniku. Sodišče je oprostilo Del Masehijevo* kar se tiče tatvine, in to radi nezedos^ nih dokazov, radi telesne poškodbe p«j je prisodilo Del Maschijevi 1 mesec i$ tri dni ječe, toda pogojno. Iz tržaškega življenja Drzen rcuarsRI upad v ulici Ufilns Priletna ženska nevarno ranjena v svojem stanovanja V nedeljo dopoldne se je dogodil v nagem mestu nenavadno drzen, krvav roparski čin. Oko H 17. ure, ko je na uHcah vladalo živahno praznično vrvenje, se je mlad Jopov vtihotapil v stanovanje 52-letne za-sebnice Hedvige Plazzotta poročene Luzze-va, stanujoče v ulici Udtne St. 20, ter zahteval od ženska, ki je bila tedaj sama doma, naj mu Izroči vas denar in dragocenosti. Ker se je Lazzottova pogumno postavila lopovu po robu, jo je ta ponovno udaril z nekim orožjem po fflavi; udrihal je po nji toliko časa, dokler se nesrečna ženska ni »grudila vsa oblita s krvjo. Hrup Je pa vzbudil pozornost neke sosede Ptossottove, ki je v slutnji, da se je zgodilo nekaj hudega, hitela klicat na pomoč ljudi Na ulici je srečala nekega oroinflt« tsr ga obvestila o stvari Ker 00 Mla vrata stanovanja ir prt* J* oroflnik vtoznfl okno Ur skočil v stanovanj*. Medtem pa je lopov, ki js sa-znal sa nevarnost, urno Kbcial na ulico in lsginiL Orožnik J* nalet Plasaoitovo neca-vestno v luži fcrvL Na Hcs mosta poklica nT zdravnik redKtne postaje le ugotovil, da Ralka pcEtr&jtaa &EM2IJE NA PIVKI. Požar, predavanje Nobena še tako majhna vas ni brez posebnosti in tudi i?, naše vaj»i bi mar-ikaj lahko šlo v svet, kar bi sluiiio drugim v svarilo, zgled, spodbudo in pouk. Posebno kmetje bi se morali bolj oglasiti v tistih, saj j« v našem življenju toliko važnosti. V noči od sobote na nedeljo (9. t. m.) je »gorelo poslopje tukajšnjima posestnik -ma Senkine in Fatur. Skupna škoda sc ceni na £5.000 lir. Bil je le prvi zavaroven, zato j«i zadnji še bolj pomilovanja vreden. Kako se zanikernost in omalovaževanje pomena in važnosti zavarovanj maščujeta! Zavarovanje proti požaru je pri nas toliko bolj potrebno in umestno, ker je pomanjkanje potrebne vode in imamo Še vedno dosti slamnatih streh. Naše tožbe o ne-kmetje bi se morali bolj oglasiti v listih, Kako Be zanikmost in omalovaževan ^ točnosti in spekulativni skoj>osti posebno nekaterih zavarovalnih družb so utemeljene, a vendar je zavarovanje Še vedno manjše zlo od nezavarovane nesreče; drugič pa glejmo, da se zavarujemo pri bolj poštenih zavarovalnicah. Sicer pa sem mnenja, da bi se dalo tudi tukaj odpom-oči. Saj ni nikjer zapisano, da mora naš trdo pri-služeni denar v blagaj.no zasebnih pod jen j. Lahko bi si vstanovili domaće zavarovalnice na vzajemni podlagi, katere bi na 11 prihranile lepih desettisočakov. Le računajmo, koliko zneskov za zavarovanje gre vsako loto n. pr. iz naše va^i in preraču-najmo Število nesreč za gotovo dobo let, pa vidimo, koliko zgube utrpimo! Račun sa več vasi nam pokaže velikanske zneske. Tudi to vprašanje je vredno razmišljanja. Po dolgih lotih smo imeli preteklo ne-dsljo predavanje, tičoče se našega kmetijskega gosF^dfi1-*^®- Migljaji, kako da moramo danes kmetovati, kakih sredstev sa p«m je posluževati, kalro se gospodarsko sdružovati, co riam bili dobrodošli. «Na£i gozdovi, na£ les nas vara, tam si sečemo svojo beraško palico^, je večkrat po v daril predavatelj in nas opozarja, dn moramo vsaj majhen del teh dohodkov obrniti ra sLoljSanJe travorodnih tal (travnikov in painikov), hlevov, gnoj. jam Itd. Tutaj si Učimo resničnih dohodkov 1 Les pada In s 9 redči, akuplček izgine (Žallbog ponajve^ v pijačo), » izboljAana tla in posebno *ivi-> noreja pa nas postavijo na boljšo goapo dsrsko podlago« SposnaH smo tudi ca nujno potrebna osnovali si ▼ najkrajšem času vzajemni zavarovalnico goveje živine. En k oni k nu bolj* V Trstu, dne 26. oktobra 1926. m. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti MU SO NI IN SLOVENSTVO S pomočjo svojega strica, kapiteljskega dekana, je dovršil pokojni Mu-soni ljudsko Šolo v Čedadu ter gimna»-rijo in licej z odliko v videmskem nadškofijskem semeniSču. Od doma je prinesel kot beneški Slo-benefekega slovenskega Nabori Nabori, ki so se vršili pretekle tedne v Gorah in drugod, so ae pomaknili v Gorico in jo napolnilo vso s prešernim petjem dvajsetletnih nabornikov. Pohvalno moramo omeniti naše nabornike-okoličane, ki so se mnogo do-stojneje vedli kot pa meSčani ter tudi kot naborniki lanskega leta. Mnogo manj vinjenih, pa lepše ubrane j še pe- venec znanje oeneejtega biv/vci«-^« IZT"* 'ttk« iv«tfl,w te uodu-narečja, a kot visokošolec se ni anenil «> se slišal* Uto je pasi u za književno slovenščino. Pozneje je to U* svojo ^^ j ^oS^^jTmo^ goriškem okraju svojemu materinemu jeziku : ^^ veC kot pe, v Gorah, kjer so obžaloval. Posebna pri proučavanju slovenskih virov za pisanje njegovih znanstvenih del se mu je neznanje slovenščine maščevalo. V delih, katere smo že v zadnjem poročilu o pokojnem Muso-ni j u navedli, je napisal marsikaj novega o Srbih in Črnogorcih za Italijane. S temi podatki je vzbudil pozor in postal nekak specijalist za slovanske probleme in priznana avtoriteta na tem pregledovalni zdravniki ugotovili silno širjenje j etike med mladino. Imeli smo sicer tukerbulozni dan, imamo neke vrste jetični ambulatorij v Tolminu in v Gorici, toda to je vse in nič. Denarna kriza. Vsa društva in organizacije občutijo v splošnem pomanjkanju denarja težave, pa bodoei da so športna ali pa druge ^ieuie 1U ^liiucma -----, ve, pa DOOOdI ua HU spuruuv 1U1 pa. ui ugc polju. Bil je velik občudovalec srbskega ^te. Tudi goriški fažjo doživlja take slavnega geografa Cvijića in njegove; denarne telkoče. Na zadnji seji so za, to šole. Pisal pa ni pokojni Musoni samo Vdelali načrt nabiranja fondov pri raZr na podlagi knjižnih virov, ampak j«!^ mestnih zavodih in korpgracijah. »2SS deset let starš ženica Marija Magdalena Michielis kostanje. Ko Je t petek zjutraj pripravila in naročala kostanje. Je zanetila ogenj. Pihala Ja, da bi raa-pihala zubelj, ▼ tem ee Ji J* pa vnela obleka. Ko ae je a&vedla, kaj ee Je zgodilo, je bilo te prepozno. Zubelj ee Je razširil že po vsej obleki Starka si Je hotela obvarovati gtofo. Pokrila se je i ruto in stekla Ukor nova, dokler ni od samih bolečin padlet na tla. Bila Jo v dimu. Pribil In H so ee lenaki ljudje, ki so ji skušali strgati obleko. Ogenj so sicer pogasili^ nesrečno starko prenesli v občinsko bolnišnico, tudi zdravniška pomoč je bila na delu, m revica Je kmalu po prenosu ▼ bolnišnico umrla BOVEC Ko je peael neki pastir ob cesti iz Bovca proti Predilu, Je zagledal ob vznožju Rornfcoua na dnn prepada ležati človeško truplo. Zazdelo se mu Je, da se Je morata zgoditi kaka nesreča, zato je letel do prvih fctt to povedal, kaj je bil opazLL Tafraj sa je napotilo nekaj srčnih moi, iipiiiiiiljeiilTi a krampi in vrvmi, ki so prlftf po hudem naporu 'do trupla v prepadu. BH Je to 1 let stari Anton Kava Dnel js prebito Crepinjo in je bil seveda mrtev. Sodnijeka komisija Je ugotovila smrt In dognalo ae je, da . da ob obišče svoje ljano v ZagTeb in Beograd in se jakoj RovodmU tudi ▼ mleku zanimal za Jugoslavijo. Pred okrajnim sodnikom sta se rno Čutil je sicer v globini svoje duše kotirali zagovarja** dve mlek^«. Obt^-pravi Slovan in bi se tudi kot tak tudi mca obtožuje Topit Prančisko iz Gra. pokazal, ako bi le bil bolj odločnega in diškutepnl^mku, dajepnJilamleku doslednega značaja. Z ozirom na svoj j za U odstotkov vode^ Zato je bila značaj bi moral pač živeti v drugem in! novana s 100 lir globe. Pecarari Dio-ne videmskem ozračju. Zato mu mi Slo- mira iz Faire je P* ^Jf^^l^ venci, kot smo že zadnjič omenili, ne vneta kakor Togut in je krct^mleko moremo biti preveč hvaležni za neka- tako močno, da je kazalo 50 odstotkov tera dejanja in nasvete vladinim kro-! vode Dobila je f^ m^eca zapora^ gom. Narodnosti svoje pa kot beneško- plačati bo morala 200 lir kazni in dva slovenski lajik nI nikdar tajil kot to cela meseca ne bo smela prodajaUmle- sorodnike, pri tem ee Je pa ponesrečil in padel t nad 100 metrov globok prepad. delajo marsikateri drugi omikanci iz beneške Slavije. Njegova slaba stran je bila politika Njegov poizkus biti izvoljen v poslansko zbornico se mu ni posrečil. K temu neuspehu so morda dosti doprinesla njegova nestalna politična načela. Bil je zaporedoma liberalec, demokrat, reformist in nazadnje fašist.. Nakopal si je radi svojih nekaterih del in radi svoje narodnosti celo očitek od nekaterih krogov, češ da je prevelik slavofil in da deluje za Jugoslavijo. Ni ka. Tema dvema mlekaricama se je: današnjem pridružil tudi mlekar P e tiar in Aleksan-der iz Moše, ki je nosil tako daleč — iz Mo£e v Gorico je precejšnja pot — vodo v Gorico in sicer v mleku. V njegovem mleku se je ugotovilo triintrideset odstotkov vode. Da bo pomnil, kdaj je nosil vodo v Gorico popolnoma brez potrebe, ker je imamo tudi že sami dovolj, bo moral plačati 50 lir kazni. Več oseb je prišlo pred sodnika, ker so se pojavili v mestu, da^i jim je bil vstop prepovedan. Tako je dobil Di Val Dodatno k dopis« ki es zadeti *otnlki prioMili ▼ 17. t. m., nai tudi mi Ribijevih pogosto dogaja Obstoji pa nekatere korij sanih postejefc, da so gospod$s postaji ne nekateri pri-iM» z dne vodstvo ki se prav _ da se ne ustavljaj* na predpi-dnre mimo, kot da aa dotični BABICA «pr«H*i* aoscč«. Vi* Chi tfeR 50, IMTIA JOP (Trpotid tek), izborao sredstvo proti arteriosklerozi, revm&tismu in težkemu dihanju, kalija in katara, napateo Čistilno irtditvo, po-boo priporeti|tvo za oseb«, star« nad 90 lat s« prodaja urno v lekarni Castellanorick, Trst, Via K*-«-«< 4» (paralelna uttea Via delTlstria). (1524) ZAHVALA Isgabi naše nad rs« ljubljen« hčerke Ob izrekamo naisrteejio zahvalo vsem. ki so p po-ma^aH in jo tolažili v nj«ni dolgi n makopolni bolezni, kakor tsdi vassn osin, ki so jo »prsmijaK is Trsta v NakreSino na do«a£« pokopaJiMe. Posebna brala C. g, duhovniku, županstvu, na-fis aiinsfcim ki avatofcriikim dekletom, pevcem, godbsnensu ^ralivu, vsem darovateljem prekrasni vencev, sorodnikom tur ostalemu občinstvu. Srčna hvala! Družina CAHAMJA. Prodno prodat« KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STERMIN 1TU, VI« Messinl št 4» kjer dobite naj vi S j« cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 103? (1097) ZAHVALA Ob priliki nepričakovane smrti nepozabnega očeta, brata, strica itd. izrekamo prisrčno zahvalo sorodnikom, drufttvenikom Koosumnega društva na Kokmkovcu in sodelavcem sa požrtvovalnost in irV« ran r> čaast ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem stotera hvala! (1106) ŽALUJOČI OSTALI. Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri REBCU, Via Carducci 36. □ ZDRAVNIK Dr. IV. HR1BERH1K SPREJEMA 10*4 V VIA VALDIRIVO ŠTEV. 33 (NASPROTI KAVARNE ROMA) OD 2.30 DO 3.30 POPOLDNE Obiščite novo prodajalno G. ROLLI Trn - n lartsgi a - m ntun i ■ na Izbora blaga za aoike In ionske. Najnovejše rfsbe. Moški Izdelki po meri. Nlkaki »lepilni popusti paC pa atais« In niske cena. (1105) slavo u m aa aemje za Onorta iz Forni Avoltri (blizu Vidma) E* ** zapora, M* Adolf iz St. vstopi nihče. Pri prometu samo trobilo ne sadostoje. Da bi ee pe od potnikov zahtevalo, nai twH aa predpisanih postajah (ki imajo sedaj vsem vidna tabele: «Fermata») stoje neprestano na cesti (tudi v dežju) in naj drfs rako k^iku, da s tem ustsarijo karijero, je vsodsr absurdno. Mi imamo paft druga pojme o postajah. Da se ne bodo poaovik shičaji, ko karijera sleti mizBO postaje s potnikom, ki bi moral tam testopitt, ali ka pusti aa cedilu potnika, ki fteU vstopiti, safatevamo od vodstva, da napravi tocadsvno red, kajti korijere vendar niso mestni tramvaji, kjer lahko skočiš aadruesga tretjega, ako prvega zamudi« — Par prizadetih potnikov. RRIBA ČI5TILMI ČOKOLADNI BONBON IZBORE« PO OKUSU. OĆlMKUje 2 gotovostjo pri OTROCIH IN ODMSUH. Pf^OMJA SE V RUDEČm ZAVITKIH PO $0 CCHT. ■ DOBITE GA V VSEH LEKARNAH Nore ftelska poslopje Dne 22. oktobra je btto novo Šolsko poslopje po komisiji pregledano in iz-\ ročeno otottnekemu uradu. To poslopje pet dni zapora, Skarabot Adolf iz Št. življenje prouaoKaz Lem truitv^ ^ ^ In običajni ciganki rnačilna je silna sumničavost go^h P Marija Maier po dvajset dni krogov proti vsemu kar je slo\ensKo, J pa bodisi Se tako lojalno in za domovino j , ^ , zaslužno ! Radi telesnih poškodb sta se zagovar- ro,jeiia ^^^u i— Kof nmfesor ie bil složno čislana m i31* FrandoliC Josip iz Dola pri Opat- j bn leta ^ s^ani obaovUve- volivna os^bnon poaebno v videmskih; J^elu in čermelj Kari iz Sv. Križa pri ^ v Gorirt oddano v zidanje, & megovl ^predavanja so^^)ila ■ Ajdovščini. Prvi je v neki tepežki nal>il|a^ je ^^o pozneje radi nepravilnih zato na ie imel tudi svojega naaprotmka Semobča Antona, n V ^»»^ti. N«rei dria je izvriil sUno rje. i vračilom škode in stroškov, drugi se je i fitvom obnJUifreen« «rada v Gorici » Kot deželnemu zastopniku mu je bilo :pa sprl % Besednjak Veroniko, in ker sicer infenfajev Prtoa^ers in Ber^ dano koristiti v marsikaterem gmotnem jt bil kos v beaednem dvoboju, si je 1oti d ^^ vpražanju beneški Sloveniji in Čedad-;------1*----Tr-------a.-^i-J1011^ ^ , , ,,----j--— --------------------. . - ^„„-^ ^t^mmj Šolsko poslopje . „ eaaa- pomagaj s pastmi. Kazen se je glasila:; lepo imimko>t da je ree v okras naJU skemu oki*aju sploh. Kot župan v Sera-;^ lir gio*^ pogojno, ki se pa ne vpišejo - — -petru je dosegel, da je bilo ohranjeno v kazenski seznam tamkaj državno žensko učiteljišče in z njim združeni konvikt. MIREN Poročil se je s hčerko iz znane Podr- Samomor in tatvina ščakove družine pri Praprotnem, gospod v petek popodne so dobili na seniku Emilijo Veliščik, katera mu je pa pre- posestnika Maliča Franceta na Peči zapustivši mu edino hčer; oiješene^a dva in tridesetletnega Alojzija Maliča, čevljarskega mojstra na kraški vasi, sa kar tsrHuuno vsem prei omenjenim zahvalo, posebno pa g. Pahorju mi vsestransko lepo tonem* deia. "AL RIGAMO" H. B0HMA811».LS Begata iibera NARISANIH DEL v vzorcih in izvršenih Draba*H|e, - Posebno »akno in platno. - S*ilenhie, bombaievine in folnenlne za veienjc. POSEBNA VOLNA za bluze, golfs in gilets Lastna detevaiea rf»b in vezenja. 2000 H«b vedno na raspolago IZKLJUČNA ZALOGA CMS. ------tttiH tkanin —--— A igžžigate: »J te OGLASI rano umrla, g.čno Eldo Zoro. EEsinfi-om^^r^rMU g . Dvoje velikih mož je dala beneška Peči. Kaj g«, je gnalo v smrt, se ne ve.; učENEC Slavij a sik fk f k kkk bfsk fa kiasfe s — ——^ Slavija javnemu delu v Italiji: poli- r*zzxwre; iu »i otum pTT st. M. - - - nim čaeom dokončano novo hišo med Orehovljem in Mirnom pred črez Vrtojbico. Odnesli so bogat kar trideset parov Čevljev je izginilo, a Najbrž so bile vzrok slabe gospodarske i*£e. razmere; ni si mogel pomagati. Skrbi! »j«** kra-VU Solitario 1649 šolah - _. ■ KONTROUCE UfttfajM to fee ni bilo dovolj, izginili sta tudi dve ! yod, m prodajo. Cene 1__T__" *____ . MA A lr n A Iv! 1 4 P____ Na razna vprašanja dijakov odgovarjamo, da je v petek 22. t. m. prišel na direkcijo tukajšnje trgovske šole odgovor, da so dijaki trgovske pripravnice, ko|esi jn zreJ k staji, ker se je bilo baAi, da so se kaznjenci z-opet tja umaknili z namenom Jo uničiti, ali pa se v njej vgnezditi. Toda pomislili so, da Ce eo imeH zločinci namen opusto<l stajo, so to £e storili, če pa ■o te T njej nastanili, je bil 8e vedno cas Jih pregnati od tam. Po tehtnem premisleku so torej ostali pri prvotnem načrtu ter sklenili, da prehodijo gozdov je Kačaartega predgorja. Res Je, da no si morali tam s sekiro pot delati. Vendar pa bi na ta način postavili temelj poti, ki bi vezala granitno hido z onim polotokom, ki je bil oddaljen Šestnajst do sedemnajst milj. Voz je bil v najboljSem stanju. Onagi sta bili dovolj spočiti za napore dolgega potovanja. Naložili so na voz živila, priprave za šatoc*)ecga, prenosljivo kuhinjo in razna orodja, kakor tudi oroi^e in skrbno izbrano strelivo. Vedno pa so morali imeti pred očmi možnost, da se kaznjenci klatijo po gozdu in da bi moglo priti tam do streljanja. Mala družba naselbine se je morala torej- vedno skupaj držat«. Nihče ni smel ostati v granitni hiši, celo Top in J up sta morala na izlet. Nepristop-no stanovanje ae je samo ščitilo. 14. februarja, dan pred odhodom, je bila nedelja. Tisti dan so počivali in mialilL Za Harberta ki je bil sicer popolnoma zdrav, toda Se nekoliko slab, so pripravili mesto na vozu. Ob srvitu naslednjega dne je Cir Smith ukrenil vse potrebno, da je zavaroval hišo pred «naskokom». Lestvo, ki so jo poprej rabili, so spravili v Kamine in jo tam zakopali globoko v pesek, ker eo jo mislili rabiti o povratku. Dvigalo so namreč demontirali. Pencrotf Je ostal zadnji v granitni hiši, da je izvršil to delo, nato se je spustil doli po vrvi, ki Je bila ovita okrog neke skale. Ko so fie to vrv potegnili dofi je bila vsaka zveza z granitno hišo prekinjena. Vreme je bilo trajno lepo. «To bo topel dan! je rekel poročevalec. — Kaj aa to, doktor Spilett, je odgovoril Pencroff, sa> bomo hodili pod senco dreves in solnca na bomo niti videli. — Torej napre)!» je velel toftenir. Na bregu pred kamini je čakal voz. Na poročevalčevo tel jo se Je moral Harfcert v sesti nanj vsaj za nekaj ur, moral se je pač pokorili odra v nikovim predpisom. Nab Je vodil onagi. Ctor ftmUh, poročevalec in mornar so SU naprej. Top je vewk> skakal okrog. Hartoert J« pomuMi Jupu mesto na vozu, kar je ta hres ugovora sprejel. Nastopil je trenotek odhoda — mala- družba se je pomikala naprej. Voz je obrnil naprej okrog ogla ob rečnem ustju, peljal kako miljo ob bregu Hvale ter dntaml preko mostu, kjer se je cepila pot k srakopkrrnensu pristanu. Od tu pa so ss obrnili sa desno ter stopili v gozdno gt*čs*o> ki Je tvorite Daljni Zapad. Kaki dve milji poti so se mogli lahko pomikati škod drevje; le tupatem so morali presekati veje lian, ali kako grmovje, sicer niso nsiH velikih ovir. Košate vejo so ohranile svetost zemlji. Kakor daleč Je segalo oko so se menjavali deodarji, dougiasi, ks marini, gumijeva drevesa, zmajevd in drug« As prej poznane drevesne vrste. Ptiči VBeh vrst «o imeli tu svoje zastopnike: tetrasi* jakumarji, rdeče ne od kaznjencev ne od zveri, katerim ao ' — — kaznjenci po svojih »lih nagonih podobni. Zvečer prvega dne so se naseljenci utaborili kakih devet milj od granitne hi&e, na bregu majhnega pritoka Hvale, ki ga do sedaj niso še poznali in ki so ga prišteli k hidrogrsiičnemu sestavu, kateremu so pripisovali izredno rodovitnost otoka. Večerjali so obilno, kec tek ko imeli vsi, papige, vsa brljava družina kakadujev, pa: pig itd. Aguttji, kenguruji, morski prešiči so tekaM po travi in naseljenci so se spomnili svojih izletov po iskrcanju na otoku. Zdi se mi, Je pripomnil Cir Smith, da so vse te fttvoM, četveronožci in ptiči bolj plašni kot prej. Bržkone so kaznjenci tod hodili, njih sledove bomo že naiii.» In ree se Je poznalo na nekaterih mestih, da so bili tu ljudje. Nalomljene veje, s katerimi so si bržkone zaznamenovali pot, pepel na mestih taborišča, od tisk i nog, ki so se v ilovnati sami ji Se poanali, vse to so bili vidni zoaki. Nič pa ni kasalo, da bi se bili kaznjenci kje za dalje časa ustavili. Po IrAenirjevem nasvetu niso njegovi tovariši lovili. Pokanje pušk bi utegnilo prepoditi kaenjeoce, Če eo biM kje v bližini. Poleg tega bi m biU morali oddaljiti od vosa, to pa je bilo proži storjenim sklepom. V drugi polovici dneva, ko so se oddaljili od granitne hiše kakih šest milj, Je postalo nadaljevanje po« težje. Pri nekaterih goščah so morali sekati drevje in si delati pot. Prt tem delu Je bil Cir Smith selo previden. Vselej Je poslal Topa in /upa naprej in icvrflU* ste vestno svo|o nalogo; in če sta ee vrnila, ne da bi kaj ssrrobala, eo bili p^l W W M ■ M m ■ VMa Mft »T lnj m^mam m m ■ ■ j — —--—-----w m ' gotovi da Hm ne preti nobena nevarnost tele dražiti J upa. nato bo "se pripravili za prenočenje, ker se ni bilo bati, da bi jih kdo motil. Ce bi bil imel inženir posla samo z divjimi zvermi, jaguarji in drugimi, bi bili zadostovali ognji okrog taborišča. Toda plamen bi utegnil kaznjence prej priklicati kakor pa zadrževati, zato je bilo bolje, če jih je tema zakrivala. Poskrbeli so za strogo stražno službo. Dva moža sta bila vselej na eir&ži in sta se meniala vsaki dve uri. Vkljub ugovarjanju Je bfl Harbert oproščen te elužbe, tako da so m vrstili Gedeon Spilett in Pencroll i inženirjem in N&boin. Sicer pa je trajala noč le nekaj ur. Temno je bik) zaradi gostega vejevja. Sveča-nostno tišino je le včasih motilo zamolklo rjovenje jaguarjev, včasih porogljivo pa-čenje opic, ki so se oglašale, kakor bi bo» XV- «ElftKJHIBT» V Trsta, dno 26. oktobra im. VRSNO Od doma h&t. 7 je ude! 9esnnjetletni |Franc Gafcršček ter se klati te tri mesece neznano kod. Fant je nizke postave, bled in Šibak. Kdor bi kaj vedel, kje 'se fant nahaja, naj sporoči očetu Mihaelu Gabrščku, Vrsno M. 7 pil Kobaridu. Gospodarstvo. VIDEMSKA CAS S A Dl RISPARMIO IN PA GORI1KI BIO NT Že dalje časa se vodi od gotovih finančnih krogov iz Vidma boj proti goriškemu Montu. Od časa dobi ta boj zunanji izraz v nekem časopisnem članku. Posebno po strani gledajo gospodarji goriški Mont od takrat, ko so ustanovili v Gorici podružnico svoje videm-ske Ca&sa di Risparmio, ki se pa v Gorici kar ni mogla razviti. V daljšem članku priobčenem v bolonjskem časopisu «Re3to del Carlino« navajajo celo vrsto dozdevnih razlogov, radi katerih se baje ni mogla njihova podružnica razviti. Predvsem to, da je v goriškem delu Furlanije cela vrsta posojilnic, ki imajo preveč verski značaj, tako da se lahko dvomi o čistosti njihovega nacijo nalnega prepričanja. Nadalje so v do-tičnem Članku opazili še nekaj lepega: podružnica ljubljanske kreditne banke da se preveč razvija in da- daje kredite kar po dva od sto. Za ostali ducat bank in bančnih podružnic niso na£li zaenkrat ničesar. Pač pa se predvsem zaganjajo proti goriškemu Montu. Proti njemu je naperjena glavna ost članka. Mont da je centrum opozicije. On da sploh ni nobena «cassa di risparmio* kot jo določajo postave, ampak navadna zastavljalnica druge vrste s kreditno sekcijo. Kuratorij s predsednikom kne-zonadškofom Sedejem na čelu ter čisto, slovenska klijentela zavoda imata lahko stališče, da prikažejo vsi skupaj* v celoti videmsko Cassa di risparmio kot nasilno konkurentinjo, Čeprav ima ona te. seboj pol stoletja take zgodovine, da morejo brez drugega biti vsi gotovi, da Je le ona prava čuvarica višjih narodnih interesov. Toži dalie članek, da je bila v teh Ogromna nmoftina teh malih ljudij nima torej nikakege interesa na lepi, tetki plemeni živini, katero bi morali drago kupovati, ker je sami ne morejo vzrediti; ampak je zanje merodajno le. da dobe od svojih par kravic, pa naj bodo grdega života ter krivih rogov, a ceno pifto kolikor mogoče največ mleka. Na podla&l dolgoletnih skufienj je dokazano, da ie povprečno treba za produkcijo 1 litra mleka: ali 1 kg močnih krmil; ali 2 kg dobre detelje; eJi 3 kg dobrega travniškega sena oziroma ornlce; ali 4 kg slabega sena (s&» nožetne); ali 5 kg slame. Da bodo nadaljnja izvajanja razumiji-vejša, označimo vsako zgoraj navedeno količino raznih vrst krme kot krmsko enoto. Seveda se ne more krava krmiti 3 samo močnimi krmili ali s samo slamo. V takem slučaju bi ne bilo mleka Normalna krma bi bila za kravo 5X3 kg dobrega sena na dan in bi dajala povprečno 5 1 mleka dnevno (tekom leta). Ako pa nadomestimo samo seno deloma z drugimi krmili v razmerju kakor zgoraj, dobimo isto količino mleka. Za produkcijo 1 kilograma govejega mesa žive teže pa je potrebno .povprečno 8 krmnih enot. Znan je izrek: Kravo pri gobcu molži. Ako se ja8lniku izplača kupovati močna krmila, seno ali drugo pičo, si na podlagi .zgorajšnjih podatkov lahko vsak satn izračuna z osirom na cene raznih krmil ter cene mleka oziroma govejega mesa žive teže. Kavno tako lahko izračuna, po kateri ceni vnovči doma pridelano klajo. Bistvo vprašanja pri vpeljavi kake pasme v okraj a takimi razmerami kakor je idrijski obstoji v tem, ali bi dotično govedo v teh razmerah dalo na vsako krmsko enoto, kakor se p oklada navadno v teh krajih, več kakor 1 1 mleka, ali za 8 krmskih enot več kskor 1 kg mesa žive teie, katera količina znaša 100» izkoriščanje povžite krme, in koliko bi v odstotkih ta več znašal. Na)idealnej&a pasma za strmogorati idrijski okraj brez ravnih ali malopoložnih pa&nikov in planin bi bik> govedo, katero bi označili s 4 kratno potencirano domačo kozo. Da se razumemo: Kravat ki bi bila 4 krat težja (večja) kakor koza z vsemi njenimi lastnostmi ter bi pri <4 kratno pomnoženi kozji krmi dajala 4 krat toliko kravjega mleka kakor ga daje koza; to pa zato, ker v idrijskem okraju tvori veliko večino krme, ki se pokluda Sivini, slabo seno iz strmih, negnojenih s en ožeti. Ker pa tega ideala ni, ali vsaj piscu tega 16 lir za kg. Praktična skušnja bo pokazan la, koliko ga bodo prodali. Ne sme se misliti, de taki mali živinorejci, ki tvorijo v idrijskem okraju ogromno večino, ne bi bili vneti sa napredek. Nar sprotno; so prietmil napredka, pa ta mara biti gospodarski napredek, ki prtneše višji čisti dohodek po formuli: Dohodki — stroški — čisti dohodek v dnevih izdana neka okrožnica notom'Clanka 111 znan' tore* je Ka idrliski okrai -v r- oitroznica potom (in z malimi izj€a>MIli veija ^ ga vse skolije. Gore) najprimernejša ona goveja pasma, Mont da izvršuje razne operacije, ki; ki se temu idealu najbolj približuje. mu ne priticejo in si prisvaja naslov "-1—---- "---- J — aCa^sa di risparmio», ki mu ne pri-stoja. Taka bo približno čisto na kratko izdajanja navedenega članka. Objavili smo jih zato, da bodo ljudje yideli, s kakšnimi gorostasnostmi se ttoetikrat operira v gotovem časopisju. Opozarjamo pa pristojne oblasti, daj Kakor znano, se koza zadovolji z najslabšo hrano; zadovolji se tudi z dračjem, poišče si v strmih bregovih vsako bilko, ki je vsaki drugi domači živali nepriztop-na: pri tem pa ima dosti mastnejše mleko nego je kravje, ter se namolee pri plilični krmi tudi do 400 litrov od ene Živali na leto. To je posledica dejstva, ker kozji prebavni kanal izčrpa iz povžite hrane beljakovino in dru^e hranilne snovi v dosti več- še tako pisenle silno kvarno štedljivosti ^^ odjtotkih, kakor tozadevni goveji L, „ . , ir . „ , „„„„„„il , ,, ustroj, in je znano, da spada ravno vsled mas ki končno izgubijo zaupanje tudi.. ^ JgnQj ^ gnojila »V take zavode kot je goriški Mont, ker | ldeaJna pa^oia bi bila sa Gore govedo, ki vedo kako moč imajo tisti, ki vodijo boj j bi povčile 4 kratno kozjo krmo in dajalo proti njemu. Taki polemični članki za- j okrog 1600 litrov mleka na leto. morejo le povzročiti dvieranje vlog iz! O&cjmo si aedaj, ali se belanska pasma napadanega zavoda Monta in zbega- j pribiauje v katerem oziru temu idealu? »ost med njegovimi vlagatelji, nikdar!. Glavna živinska krma v Gorah pa doseči cilj napadalcev, da liudje denar pri njih. Je namreč staro; dovei4atl g^j, in če bi se ga tudi na kak preizkuSeno načelo pri na£em in dru- ^ačni tja pravilo (tu pa tam se vidi, kako gern ljudstvu: Nezaupanje napram j iv kolih nosijo na hrbtu hlevski gno, cacum, ki napadajo stare finančne za- vode. Iz takega boja more nastati le izgmba za napadani zavod in nikaka korist sa Bopadalca. K PBGSLEm; VPELJAVE BBUUtSU ftOVSJE PAS3IE V IDRIJSKI ŽIVINOREJSKI OKRAJ. Tudi pisec teh vrst se je hil udeležil ži-rtoarej^kih shodov v Cerknem in Idriji, pa %e radi razpaljenosti duhov — padale so psovke — ni hotel udeležiti debate; pač hoče tem potom mirno razpravljati o tako važnem vprašanju. Kakor znano, se živinorejski odbor za Ljatici okraj, kamor spadamo tudi Ger- b vso lijem u l&stno vnemo zavsema ia za vpeljavo belanske pasme v naš ftvlnorejski okraja Pretežna večina lastnikov goveje živine pa stoji nekako nezaup-1 no napram tej akciji ter prikladnosti te pasme za naš okraj. Oglejmo si dejansko »tanje. Iz živinorejske statistike fregistro be-stiame) neke občine idrijskega okraja je razvidno, da imajo posamezni lastniki naslednje Število krav: 108 lastnikov ima po 1 kravo, 118 ima po 2 kravi, 40 ima po 3 krave, 14 ima po 4 krave, 12 lastnikov ima po 5 krav. Več kakor 5 krav nima noben posestnik. Ako reduciramo lastnike na odstotke, -tedaj dobimo: Po i kravo je imelo 37% lastnikov, po 2 kravi je imelo 40» lastnikov, po 3 krave je imelo 14% lastnikov, po 4 krav« je imelo b% lastnikov, po 5 krav je imelo lastnikov. Ako pa vzamemo število krav v odstotkih, tedaj dobimo: V hlevih z eno kravo je bilo IS % krav. V hlevih z dvema kravama fe bilo 41 % krav. V hlevih z tremi kravami je bilo 20% krav.V hlevih z štirimi kravami je bilo 10% krav. V hlevih z petimi kravami je Mlo 1Q% krav. Kaj sledi iz tega? _ Da tvorijo ogromno veČino taratntkov krav gostači, bajtarji bi mali kmetje s eno, dvema aH tremi kravlcami in sicer kot lastniki absolutno vzeto 91JJ, z ortrom na skupno število krav pa 805?. Ker vsak redi toliko krav, kofikor jih *|s »ploh v stanu prerediti — nekateri za fvoje razmere celo preveč ter jim v slabih seaenih letinah zmanjkuje piče — se da Iz teh okolščin izvajati sledečer V idrijskem okraju rarun par izjem, ki pa potrjujejo pravilo, sploh ni živinorejcev v. pravem pomenu besede, ki bd mogli vzrejati plemeno živino za prodaj. Ogromna večina Ima eno, dve ali tri krave, od katerih imajo mleko za domačo vporabo, preostanek pa znosijo v mnogoštevilne m le- na. **rroc4edcče njivice), bi isti malo zalege — isto vefja tudi za umetna gnojila —, ker bi ga deževnica takoj spraia in odnesla v dolino oziroma potoke in reka, ki teko v morje Da je pa pusto seno takih sen ožeti, ki že stoletje nteo bila gnojena, prav primerna pita za beiansko govedo, mislim, da nihče od prisadelih gospodov ne bode mogel trditi. Če bi se pa vseeno belanska krava krmila s tako hrano, Id bila produkcije mleka in mesa sigurno za 20%—30% pod normalo za krmsko enoto, katero normalo smo konstatirali pri sedanjem tukajinjem govedu. Prosto stoji seveda prizadetim gospodom, da prakSho dokažejo nasprotno. 2. Velikost in teža živali. Ker na podlagi pregovora krava pri got>cu molze in meso dela, bo belansko govedo neprimerno več — lahko se reče dvakrat toliko krme In to dobre krme — potrebovalo, kakor sedanje govedo. Sedaj pa nastane vprašanje, od kod vzeti to krmo? In drugič, ako bi se potrebno dobro krmo res dalo na kak način dobiti, ali bi to govedo doseglo vsaj zgoraj navedeno normalno produkcijo mleka in mesa za krmsko enoto. Na vse to morajo gospodje odgovoriti s praktičnimi dokazi. Ako bi se torej vsilila vsesplošno edino belanska pasma, kakor )e to v programu zgoraj omenjenega živinorejskega odbora, bi 37% lastnikov t. j. vsi oni, ki imajo sedaj samo eno kravo, radi pomanjkanja sena sploh ne mogli imeti več krave, ki bi dvakrat toliko snedla kakor sedanja, ki jo komaj preredijo. Drugih 40% lastnikov bi moralo imeti mesto sedanjih dveh samo eno kravo, in bi bili tako škod 4 mesece na leto brez mleka Dalje pride tukaj v poŠtev narodnogospodarski aksiom, ki pravi, da naj se s kolikor mogoče malim investiranim kapitalom doseže kolikor mogoče velik gospodarski čisti hasek; to pa zato, ker je potem riziko isgube najmanjši. Ako kakemu bajtarju pogine krava v vrednosti okrog lttOO Mr, si bo s pomočjo proetovoln ne podpore sosedov, kakor je pri nas ze taZ slučaj v navadi, dresih darov In morebitnega malega posojila kmalo knpil drugo kravo. Ako mu pa pogine belanska krava, ki po zatrdilu teh gospodov predstavlja vrednost 8000—4000 lir, je tak mali človek gospodarsko ruiniran za vedno. Končno pride v požtev še en moment. Cena tej importirani živini za kg žive teže je polovico višja, kakor sedanja mesna cena na živinskem trgu. Ker pride vsaka žival, pa najeibode katerekoli pasme, končno mesarju pod nož, zgubi zadnji lastnik, ki bo prodal tako kravo mesarju, pri nji polovico ali Se več. Ali pa naj poskueijo gospodje odbora otvoriti v Idriji in Cerknem mesnice s napisom tfTukaj se prodaja meso izključno Sedaj nem pe naj Mi|wi>Hjo gospodje idrijskega živinorejskega odseka na podlagi tržnih cen krmil, ofcrestovanja in amor-tizazacije investiranega kapitala, procent-nega odstotka za rizike* stroškov za hlev, steljo in oskrbo na eni strani ter dohodkov od mleka in mesa na drugi strani praktično dokazati, da bo imel kmetovalec več čistega dohodka pri helenski živini, kakor pri sedanjem govedu, in to pri razmerah, kakor smo jih ugotovili v idrijskem okraju. Pa prosimo reelnih številk, ne imagi-nernih. To je jedro tega gospodarskega vprašanja, vse drugo je prazen humbug in puhlo napihovanje. Nihče ne živi od dela, ampak od zaslužka ter nihče od kupčije, temveč od dobička. Kaj pomaga najlepše govedo, ko pa plača končno mesar ceno, katero vsi poznamo. Saj vidimo, žalibog, celo pri že-nitvi, kako vse išče nevesto i bogato doto. Če torej še tukaj , kjer naj bi hil merodajen tudi etični moment, odločuje materijalna stran, pa bi pri živinoreji ne. Na Koroškem, kjer je helenske jpasma doma, veli kmetski rak: Die Braut mit von Dukaten vollem Topf, wenn auch eeht kaehrntner Rasse mit grossen Kropi. Da so vse te razmere gospodom živinorejskega odbora poznane, je več kot gotovo. Saj žive tukaj in vendar menda nimajo glave v mehu. Čemu potem ta pri tisk in grožnja z dra-koničilimi kaznimi? Cemu kratkoročni odlok, ki ukazuje takojšnjo skopitev vseh bikov pod strahovito visoko kaznijo? AU ne vedo gospodje, da bo vsled tega mnogo mnogo krav neseekočsadfli oziroma neoplo-jenih, ko eo še občine, ki nimajo niti enega bika belanske poeme? Ali bodo morda ti gospodje is svojega žspe poernili škodo, ki jo bodo zato trpeli lastniki krav? Potem pa to neracmerj* med težkimi belanskimi biki in sedanjimi malimi kravami, kako težke in nevarne bodo teMtvo in kakšne bastardne živali bodo to! In pa ta strahovito visoka zsskočnlnatl Ali pa saj tiči v tem grmu drug zajec, in bi se hotelo zagotoviti maloštevilnim veleposestnikom monopol vzreje belanske govedi, kateri bi potem diktirali monopolne cene. Ts bi bili drugi mali lastniki, ki niso v položaju, da bi si sami vzgojili taka goveda, primorani plačevati, ker bi bila reja drugačnih živali prepovedana oziroma onemogočena z drakoničnimi kaznimi. Torej ne gospodraka zabitost in «zaruka-nost» je vzrok, da «e ljudje upirajo tej novi pasmi, ampak strah in obup za svojo eksi- j stenco, ko vidijo, da si je gospodarski bič, j ki pada po kmetovih plečih v podobi po- ■ vodnii, toče, slabih letin, nezaposlenosti, J visokih, neznosnih davkov itd. nadel novo masko: prisiljeno neracionalno vpeljavo zanje neprikladne belanske pasme. Bogati veleposestnik si lahko privo&Či take le lukeuzne eksperimente s tujo pasmo, ne gre pa siliti male lastnike krav, da zamenjajo svoje male kravice s težko be-lansko pasmo, o kateri instinktivno slutijo, da jim ne prinese gospodarskega ha&ka. SEXENSKI KROMPIR Tržaška kmetijski dražba v Trstu, ki le plesom kr. dekrete od 24. avgssta i. L čoaila d9voft|en|e sa uvos semenskega krompirja 1* JngosleriH vabi člane In za- druge, da ttm pref pziiavij* koMko semenskega krompirje, ki te nnmsmvajo naročiti. Ker maramo v kratkem sestaviti in predložiti pogodba bo Amiba apasfemala narobe* tens^mbea^L L^^ fsbraarja prihsds|^a Ista, TB2AIU KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU it. IS - TsL 44-3S TRŽAUA UR. BSUtBA V TRSTU Ime v zalogi: Semena Splnače, motovilca, solati ne, solate, redkvice in razna vrtna in cvetlična semena — Klatarsko orodje In poMBHne. Žveplani amonijev fosfat, Rtparin, Knophilin, bi-sulfit, kit se sode Itd. Kmetijske strelec Slsmoresnice znane tvornice «Majfarth», pluge, plužna telesa, brane, posnemalnike, gnoj nične sesalks. Umetne gnojile. Sprejememo naročila za vagonske poiiljatve po najnižjih cenah. V nadrobni rasprodaji imamo: 14/16% superfosfat, Tomaževo žlindro, 40/42* kalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliter. Kalijevo sol. zajamčeno 4S/4S od sto, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite: za vipavski okrej: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi, zs bistriški okrnil pri lilskerski Zadrugi v Trnovem, za postojnski okraji pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenjl vasi Razne zanimivosti in je bilo nai-kl ga je skrit Nemške vlada js poslale velesilam formalno obvezo, da ne bo pod nobenim pogojem dovotUe Mvlsma cesarju Viljema | kar ne ali pa je direktno v Idrijo prodajo, belanske pasme* ter naj nastavijo ceno po povcM** v " Več sreče nago naii kmetje, ki so svoje dni iskali zlat zaklad v kresni noči, je imel ravnatelj segeiltaiskega muzeja Fe-,renc Moto, ki je ari Negvarskfsste odkril precejien slet zaklad. Zlato poteka h. sa preseljevanja naroda brže last kneze Gsotdov, pred bližajočimi se Avari. Bzipit«, kft bo toalete ono lete. V Lizeboni ee pHprevijajo akti sa moo-stre-proces, M bo po mnsnju sodnikov zaposlil sodnika sa iste dni Obtoženi so ponarejevalci. ki bi ee bili skerei polastili portugalskih državnih fjps"^ m izročili na rafiniran način veo portugalsko državno gospodarstvo v roke neki zločinski tolpi. Zapletene so jako eviaoke* osebnosti, med njimi več diplomatov in vodilnih državnih uradnikov. V RoAtavskl kanal je padel zrakoplov, ki je bil na poti v Anglijo. Moštvo in vse potnike, razen enega« so rešili bližnji parniki. Nesreča se je zgodila radi goste magle. Japonski vulkan bruha Po vesteh is Tekija* je začel bruhati vulkan Hoakaida. Vasi nekaj kilometrov nar okoli so posuta s pepelom. Človeških žrtev Se nI bilo. Pet večernih delavskih univerz v Moskvi Letošnje šolsko leto se otvori v Moskvi pet delavskih večernih univerz. Namen takih zavodov je, da se omogoči delavcem v prostem času po delu samoizobrazba. Tečaji na delavskih univerzah bodo trajali po 2 leti, na delavskih tehniških učiteljiščih pa tri leta. BORZNA POROČILA Trst, dne 25 oktobra 1926. Amsterdam 900, Belgija 64, Francija 69, London 109.75, New York 22.70, Španija 335, Švica 435, Atene 27, Berlin 535, Bukarešt 12 Praga 67.25, Ogrska 0.0310, Dunaj 315, Zagreb 40. VojnoodSkodninske obveznice 66.70. fiLESSUriDRA M«< modni salon Trst - rta m Gtfohra 15 - Trst Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najz!ttQroe]ših cenah. Specijaliteta za otroke. 1072 KRONE! KROHE! mm, mi 28-b33d« Mi kenii zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Albert Povh — urarn a Troti VH Mazslftf 4« 1013 i)8nloi registrovsna zadruga z ocnej«ni;a poroštvo;« aradu|e v svoji lastni hiši ulica Torrebiauca 1. nad s t. Sprejema navsdne branHue vloga na fcsHčfce> vloge na tekočI račun b vloge 11 čekovni psoeictp ter jih obrestuje večje In ztelne vioge po dogovorit Speejcisa JSHjsfh?44 tu tekdS reSaa Is jih 90 dajani, od vlog pfača zavod sam. Daje posojila na vknjiSbe, menice, zastave In osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ha raz?sia9o vsat^na celica Jssf?) Srflđus m m str®S3 51 8 V. ti 13 te ed K'do 23 Ob neiie^ah jo urad zakprt. fcevw iatoi 23-57. 996 Bajstsregi s&l lisnarn! ssuođ Odhodi vlakov Pomen krettot o = osebni vlak. h s br-zovlak. Številka fl)v fl—t) pocneid, da ims ylak samo prvi ali samo prvi ln drugI red TRST — TRSIO 5.30 (b), 5.40 (o), S.10 fb), 6J25 (o). 7.10 8^0 (o), 10.05 (b), 1ZM [o)t liso 14.55 (o), 15.S5 (b), 17 (b>. 17.90 (h, BIvjol 18 (1-2), iai5 (oj, (1-2), 16.56 (o^ 23.45 (o). TRSIO — TRST 4.32 (o) 6.57 (o), 7.13 (o), 8.16 (b), 9.23 (b), 10.28 (1-2), 10.56 (o), 12.80 (b), 13.36 (b), 13.50 (Bivio, Grijan, Miramar), 16.06 (oL 17.05 (o), 17.48 (b). 18.02 (o), 19.20 (h), 22.32 (o), 22.04 (o), 23.12 (b). TRST _BENETKE 5.30 (b), 6.10 (b), 8.05 (1), 10.05 (b), lS.30(bL 14-55 (o), 17 (b), 18 (1-2), 18.15 (o), 19.30 (1-2), 23.45 (o). BENETKE — TS3T 0.40 (o), 6.34 (1-2), 9.10 (b), 10.55 (1-2), 12.15 (o), 15 (b), 17.25 (1), 18.35 (o), 20.1o (b). TRST — EUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o» Buje). POREČ — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 16.25 (o, do Buj). TRS*? — GORICA — VIDEM a) iz Trsta: 5.40 (o), 6.25 (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 12.46 (o), 15.35 (b), 17.30 (b), 19.55 (o). b) iz Gorice: glej spodaj pod Gorica -Videm. VIB3H — GORICA — TRST a) iz Vidma: glej spodaj pod Videm Gorica. b) iz Gorice: 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o), 18.10 (b), 20.20 (o). TRST — GORICA — P0B3RD0 a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.60 (o), 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o> {io Gorice). b) iz Gorice: glej spodaj pod Go-rlsa - Podordo. FODBRSO — GORICA — TRST a) Iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (o), 17 (o), 19.i0 (b). b) Iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno postajo) 10.09 (b), 13.30 (o), 19.21 (o), 20.03(b) SOF.ISA — AJDOVŠČINA 7.45 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GOttIGA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID ^ 8.00 (iz C. Barbetta, oj, 33.03 (o), 17.50 (o), KOZAKI D — ČEDAD | 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TKS'f — HEHPSaUJE — PITT.A ! 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo ii K&iljanara ob 6.08 (o) in 19.50 (o), —* 19.05 (o). PULA — KRPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b), 16.35 (o), 17.40 (ot samo do Kan/anara). TJ33T — POSTOJNA 1.00 (b), 5.05 (o), 7.00 (b), 9.25 (o, do Na-brežine, zveza z vlakom, ki odhaja iz Na-brežine ob 10.13 (b), samo iz Št. Petr« 11.52 (o), 11.30 (b), 14.45 (o), 16.30 (o) 18.40 (o, na Reko), 19.45 (b), 20.20 (b), »1.05 (b, 1). POSTOJNA — TRST 2.00 (b), 5 (o), 6 (b, 1), 6.40 (b), 7.25 (b), 9.20 (o), 15 ib), 16.40 (o. do St. Petra), (iz St. Petra) 17.19 (b), 18.05 (o), 19.50 (b), 20.53 (o, do Št. Petra), (iz Št. Petra) 21.30 (o) RESA — ŠT. PETER 5.40 (o), 9.05 (o), 12.30 (o), 15.15 (o)t 19.20 (o). ŠT. PETSR — REKA 5.30 (o), 8j05 (o), S.10 (o), 11.50 (o), 17.15 (o) 21.50 (o). GORIO A — VIDEM 7.34 (o), 6.06 (o), 8.29 (b), 10.15 (o), 14.40 (o) 17 (b), 19.05 (b), 21.47 (o). VIDEM — GORICA 5.10 (o), 7 (b). 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o), 18 tb), 20.20 (o). GORICA — PODBRDO 7.56 (b), 8.53 (o), 14.08 (o), 17.10 (o)4 19.22 (b). PODSRDO — GORICA 5.05 (o), 8,45 (b), 11.45 (o), 17 (o) 19.40 (b). TISKARNA .EDINOST'« TRSTU Izvršuje vsa tiskarska dala v najmodernejem stilu kakor t tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z na)moderna]iml stroji, : črkami, Lynotype, «tereotypljo ter rotacijskim strojem, i Vsa naroČila se Izvršujejo točno in po zmernih cenah. | Ulica S. Francesco d'Assisi 20 MOC PRETEKLOSTI |ois«h V. J. Krišazovska. faTrotttae prerofel IVAN VOUK. _____L , po poln L proti v uaj> r«| j dela iz Mk>»l« jno L 7*40. V Inozemstvo a saeako. • Romea Je _______ Edinost - Prodate: TIskarna v Trst«. Via S- Franoeaco 3*1.. - Rnjtgaraa J. jtoka, Vta MUamo 57 ht Zaa. dobr. ndruSe«|e v Trato. Nar. lUjtgaraa, Oo«teaf Cardncd 7. - Kraigher Joeip, Poatojaa. Tfmmm* v orlftasla* ptatule« (oms X. tO—> m dobi v kajlpund »TOKA.