Slev 100.
v umnim, v sredo dne 3. mala 1922.
Leio L.
—y imui I J—l
Naročnina
za državo SHS:
ga colo 'Sto naprej Dlo.120"— za pol leta „ .. „ 60-— sa četrt leta „ .. „ 30-— M en m os o c „ .. „ 10'—
za inozemstvo:
oelolo.no.....D a. 'i 6-—
me-ečno....... 18-—
= Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji . . . Din. 15 — v inozemstvu ... ,, 35'—
Posarana Slev. 75 par.
-.ilUk:.;

s Cene lnseratom:s
Enoatolpna oetitna vrata malt, oglasi po K 4'— in K S —, veliki oglasi nad 45 mm vi-. Sine pu K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in diieva po praz. nlku ob 5. ari zjutraj.
Mesečina prilog«; Vestnik SKHL
Pcltnina plačanav aotovinL
_ Uredništvo )e v Kopitarjevi allo! štev. B/UL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328.
Političen list za sloieiski naroi
Uprava (e v Kopitarjevi ul. B. — Račnn poštne hran. ljubljatuke št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, z?greb -9.011, sarajev. 7563, pražks ln dunaj. 24.797
Konferenca Jisgosl. kat. episkopata v Zagrebu.
Zagreb, 2. maja 1922.
Od 24. do 29. aprila 1922. so se vršile v nadškofijskem dvorcu v Zagrebu pod predsedstvom metropolita in nadškofa dr. A. B a u e r j a konference katoliškega episkopata kraljevine SHS.
Konferencam so prisostvovali: dr. N. D o b r e 5 i c , nadškof v Baru; dr. A. J e g -lic, škof v Ljubljani; F. Uccelini, škof v Kotoru; fra A. Mišic, škof v Mo-staru; fra I. G a r i c , škof v Banjaluki; dr. I. M a r u I i c , škof v Senju; A. A k š a -m o v i č , škof v Djakovu; dr. D. N j a r a -d i, škof v Križevcih; dr. J. M i 1 e t a , škof v Šibeniku in administrator dela zadrske nadškofije ter obenem zastopnik škofa v Hvaru; dr. J. Š a r i c , škof, kapitularni vikar v Sarajevu; dr. D. P r e m u š in dr. J. L a n g, pomožna škofa zagrebškega nadškofa; A. B a z j u k , apostolski administrator za grške katoličane v Bosni in Hercegovini; L. Ivaniševič, kanonik dekan, kapit. vikar v Splitu; V. Barbič, kanonik, delegat dubrovniškega škofa; K. Er d e 1 y i, župnik, generalni vikar za slavonski del pečujske škofije in F. H r d y, apostol, administrator v Nišu.
Od zadnjih konferenc sta umrla dva odlična škofa: dr. J. C a r i č v Splitu in dr. M. N a p o t n i k v Mariboru, katerima navzoči škofje zakličejo: Večna slava!
Za tajnike na konferencah sta bila izvoljena A. A k š a m o v i č in dr. J. M i -leta.
Poslali so se brzojavni pozdravi sv. Očetu in Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru.
Prečitali so se dopisi duhovnih oblasti, katoliških korporacij in udruženj ter posameznih oseb. Vse se je vzelo v pretres.
Prečital se je zapisnik vseh sej, ki so jih imeli delegati katoliškega episkopata v Belgradu od 16. do 20. novembra 1921. Kakor je javnosti znano, so se na enketi posvetovali o interkonfesionalnem zakonu in oskrbi duhovščine. Ker so v proračunskem načrtu za verske potrebe katoličani strahovito prikrajšani pri subvenciji iz državnega proračuna, so delegati poslali ministrstvoma za vere in finance vlogo, v kateri zahtevajo, da se pravičnim zahtevam kat. cerkve zadosti.
Sv. stolica je epiškopatu naznanila, da je za sestanke naših romarjev povodom ev-harističnega kongresa v Kimu določena cerkev sv. Jeronima.
Proti odredbi vojnega ministrstva, da morajo kleriki in duhovniki zadostiti vojaški dolžnosti, se je bil že vložil ugovor.
Ko je pokrajinska uprava za Hrvatsko in Slavonijo določila šolske praznike brez sodelovanja cerkvcne oblasti, je vložil nadškof dr. A. Bauer na navedeno oblast v imenu episkopata svoje metropolije vsestransko obrazloženi ugovor. Episkopat je ta nadškofov korak odobril in sklenil, da je treba v tem vprašanju poiskati pravne-leka pri najvišjih državnih oblasteh. Sprejel se je sklep, da se na državne praznike v cerkvah ne vrše govori.
Ker-predstavitel j i katoliške cerkve na večji del svojih vlog in pritožb, odposlanih z dosedanjih konferenc niso dobili nikake-ga odgovora, se je sklenilo, da se sestavi posebna spomenica, v kateri se navedejo vse krivice, agresivne odredbe in ponižanja, prizadeta katoliški cerkvi, in obenem se naštejejo neke važne, a doslej neuvaže-vane prošnje, ki so se bile izročile ministrstvom in pokrajinskim vladam. Ta spomenica se bo izročila Njega Veličanstvu kralju, ministrskemu svetu in ministrstvu za vere. Poda se pa v celoti tudi javnosti.
Razpravljalo se je o glagolici in sklenilo, da se bo episkopat pri sv. stolici zavzel w to, da bi se zaradi pomanjkanja glagol-skih misalov tiskal v Rimu giagolski misal t latinskimi črkami kot editio typica.
Tekom konferenc je dospel brzojavni odgovor sv. očeta, s katerim blagoslavlja sestanek škofov z željo, da bi obrodil dober sad.
Odobrila so se pravila društva, ki se bo imenovalo: »Katoliško šolsko društvo«. Ta pravila se pošljejo v odobrenje ministr-«tvu za notranje stvari, nato pa ordinaria-
tom, ki bodo osnovali diecezanske in župnijske odbore.
Pretresla so se tudi pravila Saveza svečeniških udruženja »Vzajemnosti«.
Kar se tiče katoliške akcije, priznava njeno potrebo in važnost, posebno v današnjih razmerah, celokupni episkopat. Ta akcija se mora razvijati pod vodstvom škofov, a mora v naprej biti ločena od politike.
Odobril se je razširjeni odbor 13 članov za izdajo novega hrvatskega obrednika.
Sklenilo se je, da se v stvari materialne preskrbe duhovščine napravi vloga na ministrstvo za vere.
Razpravljalo se je o enakem postopa-
nju pri podeljevanju nekih dispenz in o izdaji katekizma za elementarni verouk.
Sklenilo se je, da se ponovno priporoči molitvenik: »Kruh nebeški«, ki ga je izdala družba sv. Jeronima.
Kakor je episkopat že preje najostreje protestiral proti nameravanemu šolskemu zakonu z ozirom na verski pouk in konfesio-nalne šole, tako je tudi s svojega sestanka od najvišjih državnih oblasti najodločneje zahteval, naj ne dopuste, da bi se s sprejetjem takega zakona teptale elementarne pravice cerkve in staršev. Episkopat je v tem velevažnem vprašanju odločil uvesti še nadaljno najenergičnejšo akcijo.
Belgrad. 2. maja. (Izv.) Na seji finančnega odbora se je vršila razprava o proračunu poljedelskega ministrstva. Poslanec P u š e n j a k je povdarjal veliko potrebo kmetijskih šol. Priporočal je, naj se ustanovi čim več takih šol po celi državi. Predlagal je, naj se vstavi v proračun 1 miljon dinarjev za kmetijske šole. Poslanec Stanovnik je kritiziral proračun poljedelskega ministrstva radi premalih svot v proračunu. S temi svoiami nikakor ni mogoče izvesti raznih nujno potrebnih regulacij, melioracij, izsuševanja itd.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Na popoldanski seji finančnega odbora je demokratski
m ministrovanju,
poslanec Milan Pribičevič izrekel uničujočo sodbo o delovanju poljedelskega ministra Puclja. Rekel je, da je proračun poljedelskega ministrstva sestavljen samo za Srbijo in Črnogoro, da zanemarja zadružništvo, da ne ščiti kmetov v slučaju nesreč, suše, povodnji itd. Splošno to ministrstvo ne deluje dobro. Končno je Milan Pribičevič izjavil, da bi glasoval proti proračunu poljedelskega ministrstva, če ne bi bil član vladne večine. — Splošno se je na seji ugotovilo, da je politika Pucljevega ministrstva napačna in da je to ministrstvo popolnoma birokratska ustanova.
h
»J
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Poslanci S k o -berne in tovariši so vložili na zunanjega ministra interpelacijo radi vojnih ujetnikov, ki se še nahajajo v Rusiji in Italiji. Zahtevajo, naj zunanji minister takoj na-
pravi potrebne korake, da se naši ljudje čimpreje vrnejo iz ujetništva. — Isti poslanci so interpelirali notranjega ministra radi razpusta občinskega zastopstva v Raj-henburgu.
BARTHOU ODPOTOVAL V PARIZ.
Genova, 2. maja. (Izv.) Barthou je danes ob 11. uri 50 minut odpotoval v Pariz. Pred odhodom je imel dolg razgovor z Llovd Georgejem.
VZTIO DNO G ALIŠKO VPRAŠANJE.
Genova, 2. maja. (Izv.) Llovd George je izjavil, da se bo na genovski konferenci uredilo tudi vzhodnogališko vprašanje.
ŠE ENA KONFERENCA.
Genova, 2. maja. (Tzv.) Vodja francoske delegacije minister Barthou je pred svojim odhodom posetil angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georga v njegovi vili in je z njim razpravljal o še nerešenih vprašanjih. Minister Barthou je vprašal angleškega ministrskega predsednika, ali se mu zdi možno še skleniti splošno mirovno pogodbo, ako bi Rusija odklonila zavezniško spomenico. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je izjavil, da se mora sklep mirovne pogodbe vsekakor omogočiti, in to z Rusijo, ali pa brez nje. Dalje je poudaril Lloyd George še enkrat svojo željo, da bi se vse države, ki so podpisale versaillslco mirovno pogodbo, sestale na kateremkoli kraju Reviere, kjer bi se posvetovale o vprašanju sankcij. Naglašal je tudi, da je izredno važno, da se teh posvetovanj, kakor tudi pogajanj na gospodarski konferenci v Genovi, osebno udeleži francoski min. predsednik Poincare.
Dunaj, 2. maja. (Izv.) Zvezni kancler dr. Schober in finančni minister Gurtler sta svoje bivanje v Genovi podaljšala do konca tega tedna.
Izjava čičerin a.
Genova, 2. maja. (Izv.) Vodja ruske sovjetske delegacije na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi je podal včeraj izjavo, v kateri izvaja: Ruska delegacija se jc obvezala, da plača predvojne dolgove, ako dobi Rusija potrebne kredite, da tako ne bo oškodovala posestnikov malih rent. Zaveznikom pa je predvsem ležeče na tem, da se odškodujejo velika industrijska podjetja, katerih posest je bila v Rusiji zaplenjena ali nacionalizirana. Ako se zavrnejo ruske zahteve, bi izgubili lastniki malih rent svoj denar. Rusija ima najresnejšo voljo to prenrečiti. Kar se tiče vojnih dolgov, se večinoma ne nanašajo na male varčevalce. Zato se ru-
ska delegacija na te tudi ni ozirala. O vprašanju zasebne lastnine se je ruska delegacija dovoljno izjavila v komisiji izvedencev dne 20. aprila in nima svojim izvajanjem ničesar več pripomniti. O finančnih ponudbah, ki so jih stavili zavezniki v svoji spomenici Rusiji, je izjavil čičerin, da je spomenica zelo meglena. Po njegovem osebnem mnenju pa bi morale biti obljube zaveznikov natančno opisane. Tudi številke, o katerih govori spomenica, so nedoločne.
Spomenica ruski delegaciji.
Genova, 2. maja. (Izvirno) Zastopniki držav, ki so podpisali povabilo za genovsko konferenco, kakor tudi zastopniki Poljske, Rumunije, Švedske in Švice so danes ob 16. uri popoldne nadaljevali in dokončali proučevanje spomenice, ki se ima poslati ruski delegaciji. Končnoveljavno besedilo temelji na sporazumu angleških in francoskih predlogov, seveda z iznremem-bami, ki so bile sprejete tekom razgovorov med obema delegacijama.
Genova, 2. maja. (Izvirno) Memorandum, ki ga zavezniške države nameravajo poslati ruski delegaciji in s katerim se sedaj bavi politična podkomisija, je precej obširen in obsega, kakor se doznava, 10 točk in daljši uvod. V tej spomenici zahtevajo zavezniki, da se mora Rusija obvezati, da ne bo delala politične propagande v drugih državah in da bo plačala svoje predvojne dolgove. Da so rešijo spori, nastali o imovini tujih državljanov v Rusiji, se ustanovi posebno razsodišče. Rusiji naj bi se dovolil moratorij za več desetletij. Dosedaj je rešenih le prvih pet točk te spomenice, ki jo zavezniki nameravajo izročiti ruski delegaciji še nocoj.
Genova, 2. maja. (Izvirno) Zavezniki doslej še niso izročili ruski delcgaciji spomenice, ker se Belgijci branijo priznati člen 6 v obliki, kakor sta ga včeraj sprejela komite strokovnjakov in politična podkomisija.
DR. RYBAft POZVAN V GENOVO.
Belgrad, 2. maja. (Izvirno) Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je pozval bivšega načelnika naše delegacije na prometni konferenci v Portorose dr. Rybara, naj odpotuje v Genovo, kjer naj sodeluje v naši delcgaciji kot strokovnjak. Dr. Rybaf odpotuje takoj v Genovo.
Dvanajstine in vlada.
(Govor posl. Josipa Škoberneta v narodni' skupščini 27. aprila.)
Krši se zakon.
Gospodje narodni poslanci! Zopet je predložila vlada narodni skupščini zakonski predlog o dvanajstinnh v odobrenje in sprejetje. Meni se zdi, da so se gospodje iz vlade tako navadili te metode državnega gospodarstva na podlagi dvanajstin, da se je ne morejo več odvaditi. Pri tem pa pozabljajo na postoječi zakon, po katerem je podaljševanje državnega proračuna dovoljeno samo za gotovo dobo. Člen 33. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 določa v zadnjem odstavku: »Državni bugdet istekle godine ne može ni u kom slučaju i obliku važiti više od godine dana osim one za koju je prvobitno bio odobren. .: Na podlagi proračuna za leto 1920/21 so se odobrile dvanajstine za mesec junij do vključno december 1921 in koncem 1. 1921. so se zopet izglasale dvanajstine za dva meseca: za januar in februar 1922. Koncem februarja so se sklenile dvanajstine za marec in april 1922 tako, da imamo danes sprejete dvanajstine v celoti za 11 mesecev. Nadaljnje sprejetje in dovoljevanje dvanajstin po predlogu vlade za meseca maj in junij bi imelo za posledico, da bi bile sprejete dvanajstine skupno za 13 mesecev. Ako bo narodna skupščina sprejela dvanajstine skupno za 13. mesec, potem bo vedoma gazila in kršila obstoječi zakon o državnem računovodstvu.
Zakon torej jasno in odločno določa, da se dvanajstine re smejo v nobenem slučaju na podlagi bugdeta pretečenega leta podaljšati za več nego za eno leto.
Pritisk opozicije.
Gospodje! Ako hočemo odpraviti nezadovoljstvo v državi in nezaupanje do vlade, katero se pojavlja od znotraj in od zunaj, in pridobiti naši državi veljavo in ugled, potem je treba, da pridemo čimpreje k razpravi o pravilnem in rednem bugdetu. Preden pa moremo upostaviti pravilen in reden bugdet, moramo zaključiti račune prejšnjih let, ker je le na podlagi teh računov mogoče sestaviti točen in pravilen bugdet. Toda zdi se, da je vlada s tem gospodarjenjem na podlagi dvanajstin popolnoma zadovoljna; kajti drugače si ne morem tolmačiti njenega postopanja, ker vlada menda namenoma zavlačuje delo finančnega odbora. Predložila je ta zakonski načrt o dvanajstinnh, obsegajoč preko 80 paragrafov, v katerih je prvotno zahtevala povišanje davkov, trošarine in taks. (Medklici poslanca Ureka. —; Velik nemir. Ugovori poslancev Jugoslovanskega kluba.)
Predsednik dr. Tvan Ribar: zvoni. Gospodine Urek, ja Vas pozivam na red zbog Vaših reči. Ne dozvoljavam Vam talcih reči. (Medklici poslanca Ureka.) Vi uemate reči.
Josip Š k obe me: Res je, da je morala vlada vsled odločnega nastopa poslancev iz opozicije umakniti precej paragrafov. (Nemir in medklici.)
Kolik je državni dolg?
Vpra?am vlado: Kdaj misli skleniti obračune z našimi zavezniki in nam te obračune predložiti? Mi bi radi poznali visokost naših državnih dolgov, radi bi tudi vedeli za obroke vračanja in za obrestno mero. Pa vsega tega menda ne bomo kmalu izvedeli, ker menda — vsaj meni se tako zdi — gospodje tega sami ne vedo.
Rnd bi tudi nadalje vedel, kako se vrši kontrola monopolov, katere smo zastavili našim zaveznikom, predvsem Francozom.
Zadovoljni samostojneži.
Današnji vladni sistem je zrevolucijo-niral vse stanove v naši državi. Nezadovoljni so trgovci, nezadovoljni so obrtniki (medklici poslancev Samostojne kmetijske stranke), nezadovoljni so tudi javni nameščenci, posebno nezadovoljni so pa kmetje in delavci. (Ivan Tokan: »Razen samostojnihl« — Veselost.) Našo toliko zaželjeno domovino, katero smo pričakovali s tako vročimi željami, ste izpremenili v hišo nezadovoljnosti, bedo in splošnega propadanja. (Medklici in nemir. Predsed-ittUm. gospodu ea Obe stripe,
da se smire.«) Vi niste uničili s svojim sistemom samo mnterielnih dobrin, ampak uničili ste tudi veliko večje dobrine: zrahljali ste namreč ljubezen do domovine. (Medklic iz vrst Samostojne kmetijske stranke: »Pri Vask) Pa tudi pri drugih: Ljubezen do domovine in zadovoljnost naroda je največji kapital vsake države. Ta kapital je sedanji vladni sistem zapravil.
Davki žuljev.
Nekam čudne očali je moral imeti finančni minister takrat, ko je skoz nje videl rove globoko pod zemljo ter v njih raztrgane in izčrpano rudarje, in takrat, ko se je ozrl po tovarnah in industrijskih podjetjih in videl industrijske delavce vse mr-save in iztrpinčene — pa je menda mislil, da so to veliki oderuhi, veliki verižniki in kapitalisti; kajti sicer bi se ne bil mogel usesti za mizo in jim naložiti tako visokih davkov. (Nemir in medklici iz vrst Samostojne kmetijske stranke.) Vsakemu človeku se mora čudno zdeti, da se delavcem, tem revežem, ki zaslužijo komaj toliko, da živijo iz rok v usta, nalagajo tako ogromni davki, ne pa tudi kapitalistom. Jaz se ne čudim, da samostojnežem ni po volji, ko govorim o visokih davkih. (Nemir in medklici.) (Nadaljevanje sledi.)
Pavel Deschanef umri.
Bivši predsednik republike Paul De-shanel je umrl v Parizu 28. aprila. Rodil se je v Bruslju 1856. leta. Leta 1885. je bil izvoljen za poslanca, 1. 1920 pa je bil izvoljen za predsednika republike. Paul De-shanel se je vedno zlasti zavzemal za osvoboditev Alzacije-Lotaringije izpod nemškega gospodstva.
Pariz, 2. maja. (Izv.) Pogreb umrlega Deshanela se bo vršil jutri popoldne ob udeležbi vlade in vojaštva.
PELLEGRINI NUNCIJ V BELGRADU.
Belgrad, 2 maja. (Izv.) Sv. Stolica je zaprosila ministrstvo za zunanje stvari, naj se podeli msgr. Pellegriniju eksekvatur za papeškega nuncija pri naši vladi. Dosedanji nuncij msgr. Cherubini je prestavljen v Rim. Msjjjr. Pellegrini je bil doslej dodeljen papeški nuncijaturi v Varšavi.
IMENOVANJE SARAJEVSKEGA NADŠKOFA.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Vrhbosanski kapitular škof dr. S a r i č je imenovan za nadškofa v Sarajevu.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so bila na dnevnem redu tudi pogajanja z Italijo. Ministri so soglasno sklenili, da se ima rapallska pogodbo popolnoma izvesti. Zaradi tega ne more vlada privoliti v nobene koncesije v vprašanju odstopitve dela baroške Ipke. Ker ni izgleda, da bi italijanski delegati na to pristali, se bo vlada morala obrniti na zvezo narodov. Zaradi tega bosta najbrže dr. Trumbič kot eden izmed naših delegatov, ki so podpisali rapallski dogovor in vseučiliški profesor v Zagrebu dr. Polič določena, da zastopata Jugoslavijo v Ženevi, ko bo zveza narodov razpravljala o našem sporu z Italijo glede izvedbe rapallske pogodbe,
INOZEMSKO POSOJILO.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Kakor se do-žnava, so bila včeraj zaključena pogajanja glede inozemskega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev, ki nam ga nudi ameriška skupina bank. Ta pogajanja je vodil v odsotnosti finančnega ministra Kumanu-
Allan Edgar Poe:
V Maelstrdmu.
T« angleščine prevel Anton D e b e 1 j a k.
Božja pota v Prirodi ko v Previdnosti niso kakor naša pota; tudi niso vzori, katere mi oblikujemo, nikakor sorazmerni z obsežnostjo, globino in nedozirnostjo Njegovih del, ki imajo v sebi večjo globokost nego Demokritov studenec.
Joseph Gla8wili.
Sedaj sva dosegla vrh najvišjo pečine. Nekaj minut se je zdel starec pretruden, da bi govoril.
»Ni dolgo tega,« je rekel nazadnje, »pa bi vas bil jaz vodil po tej poti tako dobro kakor najnilaji mojih sinov; toda pred nekako tremi leti se mi je zgodil tak slučaj, kakršen se še ni primeril poprej smrtniku — ali vsaj kakršnega še nihče ni preživel, da bi lahko govoril o njem — in šest ur smrtnega strahu, ki sem ga takrat prestal, mi je potrlo duha in telo. Vi me imate za j a k o starega moža — vendar nisem. Treba je bilo manj kot en sam dan, da so se izpremenili ti lasje od vranje-črnih v bele, mi oslabeli udje ter ohlapneli živci, tako da so tresem pri najmanjšem naporu in s« prestrašim vsak« sence. Veste-li, da skoraj ne smem pogledati preko te male čeri, ne da bi se mi zvTtelo?<
»Mala čer«, na čigar rob ae je bil vrgel brezskrbno k počitku, tako da je težji de-
dija minister dr. Voja Marinkovič. Vlada ni mogla glede ponudbe ničesar definitiv-nega skleniti, ker meni, da mora to pogodbo podpisati dr. Kumanudi kot odgovorni minister. Zaradi tega je vlada pozvala finančnega ministra, naj se povrne v Belgrad. Ameriško ponudbo smatrajo kot zelo ugodno.
ZAKON 0 VLADNI KONTROLI.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Včeraj in danes je imel sejo odbor za pretres zakonskega načrta o vladni kontroli. Od Jugoslovanskega kluba je v odboru poslanec B r o -d a r.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Ker je bil zakonski načrt o glavni kontroli spoznan za nujen, stremi pododsek zakonodajnega odbora za tem, da to zadevo čimprej reši. V splošnem se je načrt, ki ga je vlada predložila pododseku. le malo izpremenil. Večje izpremembe so se izvršile v prehodnih določbah. Plače članom glavne kontrole in njihovi čini se bodo uredili z zakonom o civilnih uradnikih.
1. MAJ V ITALIJI.
Genova, 2. maja. (Izv.) Kakor poročajo listi, je 1. maj v splošnem mirno potekel. Vladi se je posrečilo, da je v nedeljo v splošnem ohranila promet po železnicah. Med fašisti in socialisti je v nekaterih krajih prišlo do spopadov. V Megliatinu pri Padovi sta bila dva fašista ubita, dvanajst pa so jih prepeljali v bolnišnico, kjer umirajo. V Bologni je bil umorjen en fašist, dva pa sta bila težko ranjena prepeljana v bolnišnico. Tudi v Parmi je bil ubit en fašist,
1. MAJ NA ČEŠKEM.
Praga, 2. maja. (Izv.) 1. maj je potekel mirno. Vse tri socialistične stranke so priredile shode in izlete, katere je pa motilo slabo vreme. Češka ljudska stranka je priredila številne shode, na katerih so poročali poslanci.
POLJSKA OSAMLJENA.
London, 2. maja. (Izv.) Poročevalec lista »Daily Mail« poroča iz Genove: Estonska, Letska in Litavska so sklenile medsebojno gospodarsko pogodbo, ki je prila-godena nemško-ruskemu dogovoru. Poljska je od sodelovanja izključena.
STALIŠČE ČEŠKEGA MINISTRA ZA NAR. OBRAMBO OMAJANO.
Plzen, 2. maja. »Ceski Dennik« poroča iz parlamentarnih krogov, da je stališče ministra za narodno obrambo Udržala omajano. Pri prihodnji vladni spremembi bo Udržala (agrarec) zamenjal socialist.
ZRAKOPLOVNl PROMET MED NEMČIJO IN RUSIJO.
Moskva, 2. maja. (Izv.) V Moskvo je dospel iz Berlina areoplan, ki ga je podarila Nemčija sovjetski Rusiji. Uvede se promet z letali med Rusijo in Berlinom, katero službo bo oskrbovalo deset letal.
Gospod Ivan Hribar pojasnjuje.
V sobotni številki »Slovenca« smo pokazali politične metode g. pokrajinskega namestnika v pravi luči. Konstatirali smo, da je on izvrševatelj centralističnega nasilja v Sloveniji. Usposobljenost za ta način vladanja je najbolj pokazal z znanimi imenovanji v okrajne šolske svete. Naša kritika seveda g. Hribarju ni všeč. Takoj je prišel s pojasnilom, v katerem slika sebe za pristnega pristaša demokracije in se
lež njegovega života visel preko nje, dočim se je čuval padca zgolj opiraje se z laktom ob njeno skrajno in opolzlo končino — ta »mala čer« je kipela, skoro nezavarovano brezdno črno-svetle pečine, do petnajst- ali šestnajststo čevljev nad skalnatim svetom pod nami. Nič me ne bi bilo zvabilo v bližino kakih šest jardov njenega obronka. V resnici sem bil tako silno razburjen po opasnem položaju svojega tovariša, da sem se zleknil po vsej dolžini na tla, se držal grmičevja okoli sebe ter si niti nisem upal pogledati proti nebu — med tem ko sem zastonj skušal iznebiti se misli, da je celo gorski temelj v nevarnosti pred besnostjo vetrov. Precej časa je poteklo, preden sem se dovolj opogumil, da sedem in se razgledam v daljo.
»Te muhe morate pregnati,« je dejal vodnik, »zakaj spremil sem vas semkaj, da bi imeli čimbolji razgled na prizorišče'omenjenega dogodka — pa da bi vam povetlal vso zgodbo, ko bo tisto mesto ravno pod vašim očesom.«
»Zdaj sva,« je nadaljeval na oni, njemu lastni način podrobnega razkladanja — »zdaj sva skrita na noj-veški obali — na 68 širinski stopinji — v veliki pokrajini Nord-land — in v pustem okrožju Lofodov. Hrib, na čigar vršacu sediva, je Helseggen, Oblačni. Zdaj se vzdignite malo više, oprimite so trave, ako čutite omotico — tako — in ozrite se tja doli na megleni pas pod nama, v morje.«
Pogledal sem vrtoglavo fn opazoval širno daljino oceana, čigar vodovje je bilo
skuša predstaviti svetu za pravičnega in objektivnega moža, ki vpošteva povsod ljudsko voljo. Žal nam je, da se g. Ivan Hribar kaže v svojem pojasnilu tako malo-mlselnega in naivnega. Gospod Ivan Hribar je namreč mnenja, da je bil pri imenovanju v okrajne šolske svete edino proporc na mestu in po tem načelu se je g. Ivan Hribar ravnal. Mi bi brez pridržka akceptirali proporc, če bi se vsi člani okrajnih šolskih svetov volili po proporcu. Gotovo je potem, da bi vsi okrajni šolski sveti prešli v roke ljudstva in ljudstvo bi v njih odločevalo.
SLS se ni treba bati proporca. Ko so so pristaši SLS borili za reformo šolsko-nadzorstvenega zakona se jim je v trdem boju posrečilo izsiliti od vlade vsaj toliko, da ni bila v okrajnih šolskih svetih birokracija več edino odločevalni faktor. Posrečilo se jim je izbojevali, da pride ljudska volja po stranki, ki reprezentira večino, do veljave. Če ima stranka, ki odloča v pokrajini, tudi v okraju večino, potem je v smislu te demokratične pridobitve na polju šolstva v okraju odločujoč faktor. Če nima večino v okraju, potem ji tudi ne gre odločilna beseda v okrajnem šolskem svetu. Sedaj pa poglejmo filozofijo g. Ivana Hribarja od nepotvorjene strani. SLS ima skoraj v vseh okrajih večino. Zastopniki občin so skoraj iz vseh okrajev poslali v okrajne šolske svete pristaše SLS. To je bilo edino mogoče, ker je pretežna večina občin v rokah SLS, torej pretežna večina ljudstva, besede. Edina SLS od vseh strank zagovarja versko-nravno vzgojo. Najmanj 90 odstotkov našega ljudstva zahteva za svoje otroke versko-nravno vzgojo, četudi ljudstvo samo v tolikih odstotkih ne pripada SLS. Če morda g. Ivan Hribar o tem razpoloženju našega ljudstva dvomi, se bo imel priliko prepričati, — seveda če bo še sedel v palači na Bleiweisovi cesti, — ko bodo belgrajski nasilneži ravno v tej točki še malo bolj pokazali svoje svobodomiselne pretenzije. In g. Ivan Hribar je tisti mož, ki je oropal pretežno večino ljudstva za svoje zastopstvo v teh korporacijah. Tej večini ni privoščil niti v enem okrajn večine. Za to brezprimerno nasilje mu naj pa služi v opravičilo njegova navdušenost za moderno načelo proporca. Ali veste, g. Hribar, kaj proporc sploh namerava? Ali menite, da je naloga proporca, da ubija večino? Navedite nam le eno državo, ki ima tak moderni proporci To je naziranje, ki je mogoče samo v vladni palači na Blei-weisovi cesti. In g. Ivan Hribar si drzne zagovarjati svoj namen z — zaščito manjšine I Ali je večina brezpravna? Ali je naloga proporca, da dela iz manjšin večine? In g. Ivan Hribar je prav po žonglersko napravil s pomočjo po svoji bistroumnosti pojmovanega proporca iz manjšin večine. V vseh okrajih ima dejansko manjšina — v večini okrajev stranka petih odstotkov — večino.
Hribarjevo načelo proporca ga pa samo po glavi tolče. G. Ivan Hribar pripoveduje, da se je moral pri imenovanjih držati proporčnega načela, ki je že povsod prodrlo. In sedaj poglejmo v kamniški okraj. Velikanska večina občin in ljudstva je v vrstah SLS, zmagala sta v obeh sodnih okrajih pri volitvah v okrajni šolski svet skoraj soglasno kandidata Ljudske stranke. Pri imenovanju dveh zastopnikov vlade je bilo pa zanj merodajno —i tako trdi g. Ivan Hribar — načelo proporca. In po tem načelu je imenoval v okrajni šolski svet dva liberalca. Res silno bistroumno. Mentita est iniquitas sibi, sam sebi je neresnico govoril, bi lahko vzkliknili.
tako črnilsko zabarvano, da mi je naenkrat priklicalo v spomin povest Nubijske-ga zemljepisca o Mare Tenebrarum. Bolj jadno obupnega prizora si nobena človeška domišljija ne more predstavljati. Ob levi in desni, kakor daleč sega oko, lež6 liki pre-graje sveta iategnjene črte grozno črne in bijoče čerine; nje mračni značaj se je kazal še krepkeje ob valovanju, ki se je vzpenjalo kvišku proti njenemu belemu in pošastnemu grebenu, vedno tuleč in večno vreščeč. Ravno nasproti rtiču, na čigar osti sva se nahajala, približno pet do šest milj daleč v morju, je bil videti gol otoček, ali bolje rečeno, njegova lega se je razločila skozi puščavo valov, v katere je bila zavita. Okoli dve milji bliže zemlji je vstajala druga ožja podoba, grdo kamenita in neplodna ter obdana v raznih predsledkih od skupine temnih skal.
Pojav morja med bolj oddaljenim ostrovom in bregom je imel nekaj prav nenavadnega na sebi. Dasi jo ta čas pihala tako ostra sapa proti kopnemu, da je na daljnem odprtem morju ladjica ležala pod dvakrat spetim viličastim jadrom in neprestano potapljala svojo trebušino iz vida, vendar ni bilo še nič podobno rednemu naraščanju, ampak samo kratko, živahno, jezno navskrižno pljuskanje vodo na vse smeri — tako vetru v zobe kakor obratno. Pene je bilo malo, razen v neposredni bližini pečevja.
»Oddaljeni otok,« jo povzel starček, >wvejo Norvežani Vurrgh. Oslrov na sredi pota je Moskoe. Eno miljo proti soveru
Če je bil zanj merodajen proporc, potem bi pripadel vsaj en mandat SLS. G. Ivan Hribar je pa uporabil proporc in prisodil oba mandata liberalcem. Kar nam g. Ivan Hribar pripoveduje, ni več naivnost, je že nekaj hujšega.
G. Ivanu Hribarju je sveto načelo proporca, ampak samo takrat, kadar mu naj služi za figovo pero za njegova politična nasilja. Zakaj pa on ne namigne svojim eksponentom v okrajnih šolskih svetih, da naj bidi tam pazijo na čistost proporca? Zakaj koraka vsa ta čestita družba po okrajnih šolskih svetih, tako slavni vladni zastopniki in od vlade imenovani mandatarji, zakaj korakajo vsi ti čestiti možje pri glasovanjih skoraj vsikdar dosledno skupaj proti izvoljenim zastopnikom ljudstva? Zakaj ni ta čestita družba poznala proporca, ko so imenovali okrajne šolske nadzornike? Zakaj niso n. pr. v občini, ki ima v celoti liberalen šolski svet, imenovali za nadzornika zastopnika SLS, da bi bila tako tudi SLS v krajnem šolskem svetu zastopana? Tukaj bi bil pa ta proporc bolj na mestu, ker ne bi v nobenem slučaju potisnil večine v manjšino. Tukaj pa v nobe-nem slučaju ne poznajo »proporca«.
Ne bi se pečali obširneje s pojasnilom g. Iv. Hribarja, če ne bi bil to nov drastičen dokument, kako skušajo vladni krogi nasuti ljudstvu peska v oči, da po eni strani prikrijejo ljudstvu svoja nasilja, na drugi strani pa skušajo dati svojemu absolutizmu še videz objektivnosti. Gre jim za usužnjenje vsega šolskega aparata in vseh šolskih instanc v jarem svobodomi-selstva in brezverstva. To je jedro vse stvari in ta cilj so imeli pred očmi gospodje na Bleiweisovi cesti pri imenovanjih i okrajne šolske svete. Za nas so pa ta imenovanja kakor tudi Hribarjevo pojasnilo nov donesek, ki bliskovito ožarja kultur nobojno šolsko politiko sedanjega centralističnega režima. Krščansko ljudstvo bo pa čuvalo svojo mladino.. Izjavljamo čisto mirno: Radi šolskega vprašanja bo zave po naši domovini vihar, in preje, kakor ga vlada pričakuje in hujši kakor si morejo domnevati.
PoI!t!čne novice.
+ Kralj in podpis ukaza o razdelitvi države. Kakor javlja »Politika«, so v parlamentarnih krogih živahno komentirali okolnost, da kralj ni podpisal ukaza o razdelitvi države na oblasti, čeprav je nesel dotični ukaz g. Atanasijevič, »savetnik poslanstva,« že pred 10 dnevi v Bukarešt, potem pa dr Laza Markovič v Subotico. Kralj je priporočil, naj se slože in sporazumejo stranke med seboj.
+ Shod SLS v Laškem. V nedeljo, dne 30. aprila sta priredili v Laškem Kmetska in Strok, zveza zborovanje za laški okraj. Na shodu je govoril dr. Korošec, ki je opozarjal, kako se mandatov željni ljudje pripravljajo na volitve s tem, da snujejo nove stranke z več ali manj popularnimi naslovi. Če bi naše ljudstvo tem ljudem šlo na limanice, razbila bi se njegova moč v mno-gobrojne drobce, ljudstvo bi ostalo brez ja-kega, odpornega zastopstva. Kdor hoče v naši državi samostojno Slovenijo, ne sme hoditi po stranpotih, nego po potih velike avtonomistične Slov. ljudske stranke. Zbo-rovalci so enodušno izrekli stranki in njenemu zastopstvu v skupščini zaupanje.
+ Nesoglasja v vladnih strankah. Nezadovoljstvo, ki je zavladalo v krogih vladnih strank zaradi razdelitve države na oblasti, se še vedno ni poleglo. Vojvodinski poslanci odločno zahtevajo ustanovitev po-
leži Ambaaren. Tamkaj-le so Islesen, Hot-holm, Keidhelm, Snarven in Buckholm. Bolj naprej — med Moskoem in Vurrghoo
—	so Otterholm, Flimen, Sandflesen in Stockholm. To so prava imena teh krajev
—	vendar zakaj so smatrali potrebno poimenovati vse to, presega vaš ali moj razum. Ali kaj slišite? Vidite-li kako spremembo v vodi?«
Bila sva zdaj že okrog deset minut na Helseggnovem vršiču, kamor sva bila zlezla iz notranjščine Lofodov, da nisva imela pogleda na jezero, dokler se nama ni razgrnil z grebena. Dočini jo starina govoril, sem zaznaval glasen in stopnjema rastoč glas, sličen mu kan ju velikanske bivolske čredo na ameriški poljani; istočasno pa sem zapazil, da se je to, kar nazivajo pomorščaki morsko suvanje, pod nama naglo spremenilo v tok, ki se je obrnil proti vzhodu. Ravno ko sem strmel na tok, je dobival pošashio hitrost. Vsak trenotek je pomnožil njegovo brzino — njegovo strmoglavo silovitost. V petih minutah je bilo vesoljno morje tja noter do Vurrgha vzbičano v ne-ukročeno besnost; toda med Moskoem in obrežjem jo hrum in šum dosegal svoj višek. Tod se jo razsežna vodna struga braz-dila in brazgotinila v tisoč nasprotnih prekopov, mahoma izbruhnila v blazen krč — vzpenjajoč se, kipeč, sikajoč — se zasukala v goroslasne in neštevilne vrtince, se vrtela in se potapl jala dalje na vzhod z naglico, kakor je voda ne doseže drugje ko pri navpičnem padcu.
(Dalje.)
sebne potiske oblasti s središčem v Vel. Bečkereku, poslanci iz Južne Srbije pa so povedali, da se bodo morali prebivalci Kosovske Mitrovice voziti preko ozemlja Kosovske, skopljanske, pčinske, moravske, kruševske in kragujevške oblasti, če bodo hoteli priti v svoje glavno mesto čačalc v
raški oblast
+ Obm. jne straže in ministrska kriza. V finančnem odboru so bili sklenili, da se obmejne straže ukinejo ter da na njihovo mesto pridejo finančni stražniki, ki bi bdi podrejeni finančnemu ministrstvu. Na ta način bi država prihranila letno 90 m i 1 j o-novdinarjev. Na zadnji seji parlamenta pa so radikali naenkrat zahtevali, da se obmejne straže ne ukinejo. Zaradi tega je prišlo med radikali in demokrati do hudega spora. Prerekali so se celi 2 uri. Končno je vlada izjavila, da vsled tega vprašanja ne bo dopustila krize, ker bodo radikali popustili.
i- Puši6 pred padcem. Pod tem naslovom objavlja belgrajsko »Videlo« z dne 29. aprila uvodnik, v katerem našteva najprej dolgo vrsto Pašičevih neuspehov v notranji in zunanji politiki, potem pa pravi: »Naša država je tesno navezana na Francijo, ki nujno potrebuje našo vojno moč. Tej najvažnejši zahtevi svojih francoskih pro-tektorjev pa Pašič ne more ugoditi. Francozi hočejo v vojaškem oziru videti našo državo močno in zato zahtevajo, da se Zagreb zadovolji in sporazume z Belgradom. Zato pišejo odlični Francozi članke v »Obzor«. Pašic pa sporazuma ne more izvesti, ampak ga je še povečal. Zato so Francozi ž njim nezadovoljni in mu že iščejo naslednika. Oni imajo svoje kandidate v Belgradu in izven Belgrada.«
+ Dvojna mera. V Sarajevu obstoji društvo »Prosveta«, ki se imenuje srbsko prosvetno in kulturno društvo. To društvo je dobilo 1. 1921. nad 2 miljona kron, leta 1922. pa skoro poldrag miljon kron državne podpore. V Zagrebu pa obstoji jugoslovanska akademija znanosti. Tej so obljubili za 1. 1922. 800 tisoč kron podpore, izplačali pa niso še niti vinarja, tako da akademija ne more izdati svojih že pripravljenih del. Srbska akademija znanosti v Belgradu pa zida z državno podporo svojo palačo, ki bo stala miljone. — To so sicer male stvari, ki pa vendar opravičeno razburjajo Hrvate.
+ Drago meso in mažarska prijaznost. Vsled prepovedi izvoza živine iz Mažarske v Avstrijo je cena mesu na Dunaju tako poskočila, da se je bilo bati resnih nemirov in izgredov. V svoji stiski je avstrijska vlada sklenila, da bo poskusila bedi odpomo-či s tem, da stopi z Jugoslavijo takoj v stik glede raznih koncesij i. t. d. in da se sploh uravna razmerje do Jugoslavije na slični podlagi kakor s Češko. Kakor hitro pa so Mažari uvideli pretečo nevarnost, je grof Banffy takoj obiskal našega vnanjega ministra Ninčiča v Genovi in se mu z veliko ljubeznivostjo klanjal. Nato so listi takoj javili, da se bo razmerje med Mažarsko in Jugoslavijo kmalu znatno popravilo, pozabili pa so povedati, da gre vse na račun dunajskega poželjenja po mesu.
+ Predavanje dr. Lenarda o Sloveniji. Kakor poroča »Samouprava«, je dr. Lenard predaval 28. aprila zvečer v klubu radikalnih vseučiliščnikov »Slovenski Jug« v Belgradu o Sloveniji. Govoril je o političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji in pojasnil strategični pomen Slovenije za Jugoslavijo. Dr. Lenard je končno zatrjeval svojim poslušalcem da Slovenci nočejo ni-kake separacije in nikake — avtonomije. Seveda so mu verjeli I
d
—	Prihod vestfalskih Slovencev v Slovenijo. Slovenci, zaposleni v rudokopih na Westfalskem, pridejo letos obiskat svojo domovino. Nemška vlada jim je dovolila znižane vozne cene in vlak do Rajhen-burga. Pripeljejo se v Ljubljano v nedeljo 28. majnika, opravijo sv. spoved, prenoče v vagonih in se dne 29. majnika odpeljejo v Rajhenburg, kamor jih bo spremil ljubljanski škof. Slovenci ljubljanski se mora-mo pripraviti, da jih na kolodvoru lepo dočakamo in slovesno pozdravimo.
—	Prvi maj v Sloveniji je mirno potekel. Krščansko soc. delavstva je priredilo po raznih krajih shode, ki so bili vsi dobro obiskani. Tudi socialni demokrati in narodni socialisti so priredili shode. Social-nodemokratična manifestacija v Ljubljani je izpadla precej klavrno. Splošno pa je vse prireditve motil dež.
—	Pašic gro na oddih. G. Pašič namerava to dni odpotovati v Dubrovnik, da se nekoliko oddahne od svojega napornega delovanja.
—	Poroči so danes v župni cerkvi v Komendi ravnatelj Zadružne Gospodarske banke g. dr. Ivan Slo k ar z gdč. Milje o M e j a č e v o iz ugledne rodbine Me-jačeve v Komendi. Poroča g. dr. Anton Korošec. Obilo srečo 1
—	Smrtna kosa. V Črnomlju je dne 2. maja nenadoma umrl tamkajšnji naduči-telj g. Rudolf S c h i 11 e r. Lansko leto mu je umrla soproga. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Blag mu spomini — V Ljub-
nem je umrla 29. aprila gospa Ana Mar-košek v visoki starosti 84 let, mati učitelja g. Edvarda Markoška in stara mati eksportnega akademika g. Emila Markoška. Pogreb je bil v pondeljek ob 10. uri. Naše sožalje vsem preostalim! N. p. v m.! — Dne 30. aprila je umrl v Gradacu v Belikrajini poštar gospod Friderik Š m i d v najlepši moški dobi. Bolehal je delj časa na srčni hibi. Končno se je pridružila še vodenica. Vsled izredne uljudnosti in naklonjenosti je bil splošno priljubljen. Naj počiva v miru!
—	Za Klodič-lTrovat-Kavčičevo skupno progo. Na tretjem vseslovenskem trgovskem shodu, ki se je vršil v nedeljo, dne 30. aprila 1922, v veliki dvorani Narodnega doma v C e 1 j u , se je soglasno sklenila sledeča resolucija: 1. Na podlagi dosedanjega vsestranskega razmotrivanja, kakor tudi tehnične utemeljitve naših domačih železniških strokovnjakov gg. inž.: M. Klodiča, A. Hrovata in R. Kavčiča se je dokazalo, da je njihova skupna proga, t. j. istočasno železniška zveza Kočevja in Črnomlja z reško progo, kot — glavna tranzitna proga — edina v stanu služiti nacijonainim, gospodarskim in političnim zahtevam cele Slovenije, deloma Hrvatske in Dalmacije, obenem pa tudi nuditi največjo varnost naši jugoslovanski državi; 2. zato zahtevajo zbrani zborovalci, da se ukrenejo takoj vsi koraki, ki so potrebni za realizacijo Klo-dič-Hrovat-Kavčičevega skupnega projekta.
—	Okrajni zastop Šmarje pri Jelšah je poslal »Slov. Straži« letni prispevek 400 kron. Iskrena hvala!
—	Izšel je ravnokar pregled novih poštnih in brzojavnih pristojbin, ki stopijo s 1. majem 1922 v veljavo. — Naroča se lahko v trgovini »Nove založbe* v Ljubljani, Kongresni trg. — Cena 2 Din. — Istotam je v zalogi »Načrt zakona nove službene pragmatikec za državne nameščence, ki stane 5 Din.
— Vlom v Šmarju. V nedeljo 30. aprilla ponoči so lopovi v Šmarju vlomili v trafiko Franceta Rus, mu pokradli vso tobačno zalogo in denar. Orožniki so tatovom pridno na sledu.
—	Maksimiranje draginjskih doklad državnih podnradnikor, slog itd. Prejeli smo sledeče: V prilogi »Jutra« z dne 30. aprila t 1. čitamo pod zaglavjem »Poslanec Reisner o uradniškem vprašanju« tudi sledeče: »Maksimiranje draginjske doklade v principu ne moremo odklanjati. Skušati moramo, da se vrnemo v redne razmere in nehamo z alimentacijami.« — Tako je govoril predsednik O. Z. zastopnik državnih nameščencev in narodni poslanec g. profesor Reisner na sestanku demokratsko stranke v Ljubljani. Nihče ne more oporekati, da poslanec Reisner ni odkritosrčen. Kar je govoril na sestanku dem. stranke, se je čez teden dni zgodilo. Nas vse prizadete državne poduradnike in slično iskreno veseli, da se je g. posl. prof. Reisner vendar končno ojunačil in končno odkrito povedal, da smatra sebe samo za zastopnika višjih uradnikov in mu je kaj malo ležeče na tem, kako se godi poduradnikom in slugam. Gosp. Reisner izjavlja končno še, da so delali za vse javne nameščence brez razlike politične pripadnosti. Da prav dobro ste delali. Le pozabili sto pri tem povedati, za koga ste dobro delali. Sredi najhujše draginje, ki se nevzdržno dviga vsak dan, se odtrga že itak izstradanim nedolžnim otrokom prizadetih drž. nameščencev še zadnji košček kruha, ki so ga doslej imeli. Na deset tisoč rodbin ženete z maksimiranjem v obup. Solze, ki jih prelivajo danes očetje, matere in njihovi nedolžni otročiči v skrbeh za obstoj življenja, se bodo posušile. Nikdar pa se ne bo pozabilo, da se je leta 1922. demokratska vlada v Belgradu tako lahkomiselno igrala z življenjem onih sinov, kateri bodo enkrat državi v pomoč in ponos. In g. prof. Reisner ima še drzno čelo in pravi: Reči smemo, da smo dobro delali. Da g. profesor prav dobro ste delali, lahko ste ponosni na to delo. Poslance drugih strank, ki imajo pošteno in dobro srce in ki uvidijo, da je draginja vedno večja, ne samo za nekatere, temveč da jo nižji uradniki občutimo ravno tako, prosimo, da zastavijo vse sile v svrho zboljšanja našega bednega položaja. Če že mora maksimiranje draginjskih doklad ostati, naj se uvede za vse kategorije. Enaka pravica za vssl
JtSMffcfC^O
š Celje. Kat. izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 7. maja 1922 v dvorani Narodnega doma v Celju ob 4 uri pop. predstavo »Revček Andrejček«. Vstopnice v predprodaji v tajništvu, hotel »Beli vol«.
š Maribor. Krščansko socijalno delavstvo je imelo 1, maja zvečer zborovanje v Splavarski ulici. Za glavnega govornika jo bil pričakovan dr. Korošec. Ker je prišlo obveslilo, da je nujno zadržan, je namesto njega nastopil posl. dr. Hohnjec, za njim poel. žebot. Govorila sla o političnih razmerah vobče in o stališču stranke napram beograjski centralistični politiki. Ko sta omenjala, kako se je Jugoslovanski klub boril zoper vojaški režim napram našim sinovom, so se razlegali ogorčeni klici ne le napram krivcem v armadi nego tudi napram poslancem tovarišem (demokratom in samostojnim), ki dajejo krivcem še potuho. Dvorana je bila prenapolnjena, mnogo ljudi je moralo oditi, ker niti pri vhodu ni bilo več prostora. Socialni demokratje so prirpdili dopoldne zborovanje na trgu Svobode, popoldne pa veselico v Ljudskem vrtu. — Zveza jugoslovanskih železničarjev je priredila koncert in zborovanje v Narodnem domu.
gneftnH^rsfvfff}, '
g žitni trg. Tendenca na našem žitnem trgu je bila zadnje dni nekoliko bolj čvrsta. V Vojvodini so bile sledeče cene: pšenica 1650 kron, oves 1170 kron, koruza 1120 kron.
g Trboveljska premogokopna dražba namerava na svojem občnem zboru, ki se vrši dno 9. maja na Dunaju, povišati svojo delniško glavnico.
g Ameriška trgovina na rakovi poti. V ameriških trgovskih podjetjih je nastala nekaka mrtva doba. V prvem četrtletju t. 1. so ustavili plače v mnogih denarnih zavodih in bankah. 7517 podjetij je prišlo v denarne stiske. Dolgovi znašajo nič manj ko 216.600.710 dolarjev! Tako slabo še ni stala ameriška trgovina. Od lanskega leta na letos so se pomnožili konkurzi za 54, dolgovi pa za 20 %. — Tudi dobra valuta ima svojo senčno stran.
g Statistika mašarskega nvoza in izvoza. Kakor izkazuje ravno te dni objavljena statistika, je znašal uvoz na Mažarsko lansko leto 23-3 milijone meterskih stotov, izvoz pa 8-4 milijone me-terskih stotov. Iz Češkoslovaške je znašal uvoz 52 %, iz Nemčije 15-14 % in Avstrije pa 8 %.
g Prodaja Sešitega sladkorja v inozemstvo. Izvrševal ni odbor cukrarniškega sindikata je imel te dni sejo, na katerem je bilo poleg drugega podano poročilo o prodaji češkega sladkorja v tuje dežele. Zadnle čase proda Češkoslovaška samo v Avstrijo 50.000—70.000 q sladkorja na mesec, a vsa zaloga za prodajo določenega sladkorja znaša 270.000 q. Upanje je, da se bo ostanek sladkorja za inozemsko prodajo realiziral brez velikih težkoč.
g Znižanje diskonta na Danskem. Danska Narodna banka je znižala diskont od 5J4 % na 5%.
g Stanje papirnatega denarja v Avstriji. V Avstriji je bilo po izkazu avstrijsko-ogrske banke 317.8 milijard a. kron papirnatega denarja. Od zadnjega izkaza se je stanje zmanjšalo za 4.12 milijard a. kron.
g Stanje panlrnatega denarja v Nemčiji. Po izkazu z dne 22. aprila je bilo v Nemčiji za 132.627,759.000 papirnatega denarja v prometu. Stanje se je zmanjšalo od zadnjega izkaza za
I.435,854.000	mark.
g Kriza papirne industrije v Italiji. Vsled nemške konkurence za '0 papirnic v Italiji znižalo svojo produkcijo za 50 % nasproti lanskemu letu.
g Rusi na prašičem velesejmu. Velika depu-tacija ruskih industrijalcev in trgovcev je prijavila svoj prihod na praški velesemenj.
g Francoska zunanja trgovina. V prvih treh mesecih tekočega leta je uvozila Francija blaga za
II,856.217	ton v vrednosti 5.226,673.000 frankov. Izvozila pa blaga za 4,674.456 ton v vrednosti 5.368,721.000 frankov.
BORZA.
Curih, 2. maja. (Izvirno) Berlin 1.80, New York 516, London 22.88, Pariz 47.55, Milan 27.55, Praga 10.05, Budimpešta 0.68, Zagreb 1.875, Var-šava 0.13, Dunaj 0.065, avstrijske krone 0.0675.
Berlin, 2. maja. (Izvirno) Dunaj 3.48, Budimpešta 36.85, Milan 1553.05, Praga 558.30, Pariz 2686, London 1288.35, New York 291.13, Curih 5642.19.
Praga, 2. maja. (Izvirro) Dur.aj 0.52, Berlin 17.80, Rim 274, Budimpešta 6.45, Pariz 475, London 227.75, New York 51.20, Curih 998, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 271.
Dunaj, 2. maja. (Izvirno) Zagreb 2977 —2983, Belgrad 11.898-11.922, Berlin 2857.50—2867.50, Budimpešta 1072—1078, London 36.775—36.825, Milan 44.270-44.330, New York 8306.50-8318.50, Pariz 76.050—77.050, Praga 16.340—16.360, Sofija 5970-5980, Curih 160.865-161.025. Valute: Dolarji 8256.50—8268.50, bolgarski levi 5870—5880, nemške marke 2882.50—2892.50, angleški funti 36.775-36.825, francoski franki 76.550—76.650, dinarji 11.898-11.922, rumunski leji 5784—5796, švicarski franki 160.300—160 625, češkoslovaške krone 16.315—16.335, mažarske krone 1074.50— 1080.50.
lj Praznik sv. Florjana praznuje prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani v nedeljo dne 7. maja 1922 po sledečem sporedu: Ob pol 9. uri dopoldne zbirališče pred Mestnim domom; ob 9. uri sv. maša v cerkvi sv. Florjana; nato obhod po mestu; ob 3. uri popoldne gasilska vaja pred trnovsko cerkvijo. (Načrt vaji: v trnovskem župnišču je izbruhnil požar, ki je dosegel že tudi cerkev in hiše, največja nevarnost je za Dolenčevo hišo, kjer stanuje polno strank.) — Pri vaji sodeluje novocsnovana mestna sanitetna kolona pod vodstvom mestnega zdravnika. Ob 5. uri prijateljski sestanek ljubljanskih gasilcev v veliki dvorani Mestnega doma, ter pro-menadni koncert na Krekovem trgu pred Mestnim domom. V slučaju skrajno slabega vremena vaja odpade. Vabimo ljubljansko občinstvo k tej proslavi, da tako pokaže, da zna ceniti tiho požrtvovalno delo za bližnjega. — Odbor.
lj Opozorilo. V nedeljo, 7. maja ob 3. uri popoldne se bode z 2 streloma z Gradu ter trobentanjem po ulicah naznanila gasilska vaja, katero priredi ljubljansko gasilno in reševalno društvo pred trnovsko cerkvijo. Da ne bo nepotrebnega razburjenja, obvešča odbor občinstvo o tej gasil-, ski vaji.
lj Katelirtom Danes, 3. maja, ob 5. uri popoldne sestanek. Važno predavanje za vse kate-hete. (Ref. prof. Jern. Pavlin.) — Hkrati se določi spored za tretji prejem sv. zakramentov.
lj Ljudski oder. V nedeljo, dne 7. marca ob 8. uri zvečer igra Ljudski oder Gogoljevo komo-dijo v treh dejanjih »Zenitov«. — Igra jo polna zdravega humorja, zato prijatelji dobro zabave , vabljeni I
lj Seja Prosvete frančiškanske iupnije se vrši danes ob 8. uri zvečer na porti.
lj Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani naznanja, da ima pisarna Jugosloven- i ske Matice v Ljubljani Pred škofijo št. 21/1. v , poletnem času uradno ure od 7. do 2. ure ter i prosi, da p. n. občinstvo vzame ta urnik na znanje, j lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgov. , nastavljenk inia danes, v sredo ob tričetrt na 8. ! zvečer svoje rodno predavanje. Predaval bo g. dr. Breeelj. članice, udeležile en predavanja polno- j število« in pevabita i »ebej še druge. —
lj širša odborova seja društva »Soča« se vrti v četrtek 4. t. m. ob pol 9. uri pri »Nacetu« na Martinovi cesti, h kateri ima pristop vsak dru« štveni član. Noben odbornik naj ne manjka.
lj Javno predavanje na umetniški šoli »Probuda«. V četrtek, dne 4. maja, ob pol 19. do pol 20. ure in vsakih 14 dni pozneje bode začel predavati prof. Volavšek na umetniški šoli o razvoju naše ljudske u met* nosti in o umetniški tehniki v po* slopju tehniške srednje šole (prejšnja obrtna . šola), soba št. 10, I. nadstropje, Ker je to predavanje strogo znanstvenega značaja, predt vsem pa zvezano z največjimi interesi in cilji za naš narod in celo državo za procvit in napredek svojih lastnih umetniških umotvorov ia ne tujih, je dolžnost vsakega Slovenca in našega državljana, da sliši to velezanimivo predavanje. Predavatelj bode na splošno omenil naš umetniški razvoj, pozneje še vsako pa*, nogo posebej na podlagi dokazov pristnih do« mačih umetniških izdelkov.
lj Občni zbor društva jugoslovenskifai umetnikov, industrijccv in trgovcev »Probuda« se vrši v soboto, dne 6. maja, ob 4. uri popoldne v uradu za pospeševanje obrti n* Dunajski cesti nasproti kavarne »Evropa«.
lj Himen. Poročil se je tukajšnji veletrgovefl g. Ivan Gregorc z grič. Vero Kupnikovo, hčerko veleposestnika v Kostrivnici. Bilo srečno!
lj Društvo nižjih državnih uslužbencev ca' Slovenijo v Ljubljani vabi vse tovariše-člane na redni sestanek danes ob 8. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: Razna razmotrivanja. — Odbor.
lj Umrli so v Ljubljani: Primož Torč, tov. strojar, 60 let. — Marija Mohorc, rejenka, 6 tednov. — Ciril Toni, posestnikov ;'n, 6 mesecev in pol. — Anton Špehar, tob. delavec v pok., 65 let, — Silva Mrak, hči bančnega sluge, 20 dni. — Danijel Slamniak, učenec, 7 let. — Josip Nagode, delavec, 37 iet. — Fran Kokalj, dninar, 52 let — Vida tPagon, hči čevljarskega pomočnika, 7 tednov. — Osvald Zupan, berač, 63 let. — Nada Stih, hči zavaroval, knjigovodje, 21 mesecev.
lj Policijska kronika. Dne 1. maja so ljudje precej popivali. Zaradi popolne pijanosti je policija aretirala in kaj.novala 5 oseb. — V nedelja sta bila aretirana na glavnem kolodvoru cigana Frane Gartner in Karol Gartner, eden je bil oborožen z nabitim revolverjem in drugi pa z bodalom. Cigana sta osumljena vloma v litijskem konzum-nem društvu, kjer je bilo ukradenega blaga vi vrednosti do 300.000 kron. — Na glavnem kolodvoru so bile aretirane 4 osebe, ker so prišlo brez potnih listin iz inozemstva v Ljubljano. — 30 Din je bilo ukradenih delavcu Jerneju Hribarju. — V nedeljo zvečer ob pol 12. uri sta se vračala iz Šiške Alojzij Filipič in Aleš MihaeL Pred pivovarno Union sta ju napadla dva neznanca. Med sledečim ruvanjem je bil Filipič zaboden v levo stegno. Izkrvavel bi bil, da nista prihitela dva stražnika, ki sta Filipiča obvezala, nakar ja bil prepeljan v bolnišnico. — »Vi sto bili koprni'. in ste mene »martrali« jo zaklical v gostilni v Linhartovi ulici France Janežič nad Francetom Gorencem, ki mu ja odgovoril: »Molite se, saj Vas še ne poznam!« Janežiča pa to ni pomirilo, marveč je skočil v Oorenca in ga je do krvi po obrazu opraskal. — Na Lepi poti jo Valentin Kalan vrgel na tla Franca Jahovnika in ga tako udaril po levem kolenu, da mu je nevarno oteklo.
c Praznovanje Varstva sv. Jožefa r nori cet«
kvi sv. Jožefa. Praznik Varstva sv. Jožefa — na tretjo nedeljo po Veliki noči — je določen za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani kot romarski praznik zato se bo ta praznik letos — in odslej vsakoi leto — posebno slovesno obhajal. Kot priprava na praznik se bo obhajala dne 4., 5. in 6. maja slovesna tridnevnim. Vsako jutro bo te dni ob pol 6. uri pridiga in sv. maša z blagoslovom, vsal* večer ob 7. uri pa pridiga in pete litanije sv. Jožefa. — Vernikom bo vse te dni na razpolago vej spovednikov. Na praznik sam, t. j. tretjo nedelja po veliki noči, bo ob 6. uri zjutraj skupno sv, > obhajilo, ob pol 11. uri pa pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne bo ob 4. uri pridiga in prorcMja t NajsTCfojšim. Marijino družbe se prosijo, da se je udeleže, ako je mogoče, z zastavo. Nato bo posvetitev sv. Jožefu in zahvalna pesem. — Ras, stava masnih oblačil. Od 4. do 7. maja bodo obiskovalcem na ogled v stranski kapelici vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 7. ure popoldne razstavljena mašna oblačila in cerkvene posode, ki so jih verniki tekom let darovali cerkvi sv. Jožefa. Vstopnina 1 Din za pokiitje stroškov in dozidanje cerkve. — Pridite k sv. Jožeful
pr Govori dr. M. Opeke, Na ponovna vprašanja naznanja Prodajalna K. T. D. (Ničman) t Ljubljani, da kanonik dr. Opeka vsekako pripravlja še nadaljns govore za tisk. Koncem poletja ali v rani jeseni izide: Začetek in konce petnajst govorov o življenju našega življenja —< knjiga, zopet namenjena v prvr vrsti našim inteligentnim krogom. — Dosedanje publikacije se Še vse dobe po prvotnih rcnali, in sicer: Brez ver« za 4 Din, Za resnico za 7 Din, 0 dveh grehih za 8 in pol Din. Za poŠto pa je treba priračuniti za vsak zvezek po pol Din, če se denar naprej pošlje; po povzetju za vsak zvezek po 2 Din.
pr Kvartet Žika. V ponedeljek, dne 8. maja se vrel v dvorani F'l'i?irmonične družbe IV. komorni večer uglednega komornega kvarteta Zika, ki jo baš v zadnjem času žel velikansko uspeli* na svojih koncertih v raznih mestih Jugoslavije. Naša koncertno občinslvo opozarjamo na la koncert, za katerega bodo sedeži v predprodaji od petka dalje v pisarni Glasbene Matice. Sedeži so po običajnih conah.
DMiški" vestnik.
d »Danica« ima danes zvečer ob S. uri v dvorani akad. doma svoj redni, mesečni občni zbor. Ker je več jako važnih zadev na programu, so tovariši isti večer vseh drugih obveznosti prottj. Več na oglasni deski v lokal-
ssisasEaEiaEEiisiSE Več
raznašalk
sprejme uprava »Slovenca«
pEBBaEaaBigEaemBBa

Jvan Gregorc Vera Gregorc r. V^upnik
poročena
£jubljana — V^ostrivnica 1. majnika 1922
VLADD1IR VRANCIC
PRISTAV JUŽ. ŽEL.
MARTA VRANCIC ROJ. OROŽEN
POROČENA
LJUBLJANA	KAMNIK
V MAJU 1922
Omare s šaluzijo
The Rex Co.; Ljubljana
2 kleparska vajenca
so sprejmeta. — Remžgar & Smerkol, splošno kleparstvo, Ljubljana, Sv. Flo-rijana ulica štev. 13.	1671
(učiteljica) poučuje v predmetih ljudskih in deloma srednjih šo). Naslov pove uprava Slovenca pod 166G.
Gospodična
Gospodična
z znanjem srbohrvaščine, ieli mesta, najraje v trgovini, ker je zmožna knjigovodstva. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Knjigovodkinja«. 1655
IBlAMftA sprejmem takoj. Emil Blk!}Jl«d Augustin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta št. 231.	1673
išče mesto sobarice v kakem kopališču ali letovišču preko sezone ali za stalno. Ponudbe na upravništvo sSLO-VENCA« pod: »ŠIVILJA 1663«.
Mlad zasebni uradnik
z akad. naobrazbo, išče v svrho ženitve znanja z gospodično ali damo, tudi z dežele, ki je popolnoma samostojna gospodarica kakega večjega posestva ali dru-, gega podjetja. Korespondenco je nasloviti I pod šifro »Uradnik 1626« na upravo lista. Absolutna tajuost zajamčena pod častjo.
cl 30 let dalje, išče slovenska ohitelj. — Ponudbe: FRANJA JAKIL, Karlovac. Hrvatsko.	1605
za stavbeno pisarno 'VL (stalno mesto) dobi takoj službo. Ponudbe na tvrdko: IVAN OGRIN, stavbeno podjetje, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8.	1594
r. v-'' -..iffiaSvS -.' a
ij	OK za gospice, novi, fini,
jI 31: najmodernejši, visoki, črni in rujavi, sc prodajo 300 K ceneje pri paru. — Ogledajo se v slaščičarni, bunaiska cesta štev. 6.	1622
Organist in cerkvenik
dobi službo o binkoštih na Trstcniku nad Kranjem, Stanovanje, drva in okoli 60 mernikov krušnega žita.	1643
t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi soprog, sin, brat, stric, svak, gospod
Ivan Zagorec
finančni podpreglednik
danes v svojem 40. letu po dolgi iu mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v Radečah pri Zidanem mostu v torek dne 2. maja.
' ŽALUJOČI OSTALI.

samostojna moč (stalno mesto) se sprejme pri stavbni tvrdki IVAN OUKiN, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 8.
: Razno perilo :
fa dame, gospode in deco priporoča tvrdka
A. & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 6t. 10.
Razglas.
Zvedel som, da mi hočejo neke meni sovražne osebe z razširjanjem lažnjivih govoric izpodnesti moj trgovski kredit. Naznanjam, da bom brezobzirno proti vsakomur nastopal, kdor bi kaj sličnega o meni raznašal. — MAKS PECNIK, tvornica čevljev, Sred. Gameljne. 1649
Sprejmem dobro izvežbano
plačilno natakarico
Vstop takoj ali s 1. majem. Prijave na upravo »SLOVENCA« pod štev. 1645.
HIŠA naprodaj hZFSJL
se pri lastniku JOSIPU KERN, Cirčiče pri Kranju štev. 26.	1657
Prodam veliko HIŠO
na Glavnem trgu, za vsako obrt sposobno, dalje GOZD in dve lepi NJIVI in pri hiši VRT, v Laškem. — M. VIVOD, Laško pri Celju.	1658
Proda se
dobro ohranjen s ploščami po ugodni ceni. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1662.
Dvonadstropna hiša
v sredini mesta Ljubljano se po ugodni ceni proda. — Naslov pove An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.
Kupimo
pleskano
novo ali že rabljeno, polkrito, lahko, črno KOČIJO. -ENO KOČIJO, brez strehe (Sportwagen), skoro novo. — Ponudbe na Breznik & Fritsch, Ljubljana. 1551
V gostilni
pri »FAJMOŠTRU«
se toči dobro črno vino
(Otello)
1 liter po 32 kron.
Cigaretni papir
Abadio z zlatim in vodenim tiskom, pisemski v mapah in kartonih, trgovski, kancclijski, konccptni, stekleni, gladilni (šmirek), ovojni, svileni in krep v vseh barvah, raznovrstne razglednice, ovitke in papirnato vrečice dobite najceneje v
^etrgomi osvald D0BEIC
Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9. 154?
III AUTO I I 1
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljubljani.
AMERIKANCI! AMERIKANCI!
Kdo vzamo v najem za več let ali kupi za dolarjo ali zamenja kompletno
OPEKARNO
z drvmi in nakopano zemljo, stanovanje' s pohištvom v lepem kraju? Zraven je pet oralov zemlje, vodna moč in velika hiša-kovačnica. Velike vrednosti za podjetnega moža I Več pove: MIHAEL ZORE, Bistrica št. 28, Bleiberg, Unterkiirntcn.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja in sožalja ob prebridki izgubi naše srčnoljubljene in nepozabne mame, gospe

Qitannvanin* 1 soba in |{»hii>ja v aiLdllUVdJlJC, Spodnji Šiški sc zamenja za enako ali večje v mestu ali v okolici. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA«. pod štev. 1664.
J**"
J«?"
dobro idoča. z lepim senčnatim vrtom in veliko dvorano na prometnem kraju v Ljubljani so proda po ugodni ccni radi družinskih razmer. Ponudbe pod »Restavracija« na An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 1677
jap- PRODA SE -3SC
1-nadstropna zidana hiša
z gostilniško koncesijo in trgovino ter nekaj zemljišča ob okraj, ccsti Jurklošter-Laško-Rim. Toplice. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 1680.
Ob prometni cesti Podnart—Kropa se proda (J | č *	C pripravna za
3BjP- lil JH 01. J vsako obrt in KOVACNICA zraven. — Pogoji pri LOVRO JEGLIČU na Praprošah, pošta Podnart.	1646
za dve osebi, v bližini realne gimnazije (na Poljanah) sc išče. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »HRANA«. 1632
Prodam takoj:
nnjn za težko vožnjo; 2 kmetska ..UI!Jtl VOZA in tajsel; 2 STRUŽ-NIKA. — Poizve se v Št. Vidu nad Ljubljano štov. 4.	1643
2
(harmonika). KOVCEG iu nekaj not. — FRANCE AVSEC, Površje 23, p. Raka
M sle le psiali iro*?
i
hlode, jelove in bukove, sc kupi. — Ponudbe pod: »Beograd« na An. zar. Drago BESELJAK in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.	1652
lepo veliko skladišče !1
mi\
ter za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti in za po-klonjeno krasno cvetje izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. P. Placidu za njegove tolažbe polne obiske med boleznijo.
Moste pri Ljubljani, dne 3. maja 1922.
Globoko žalujoča rodbina Snoj.
n)
(8 •0
0
u &
1. Vodomerec (Voltmannfliigel). 2. Theodolit. 3. Nivellierinst. 4. Risalne in pisalne mize, pisarniške omare. 5. Remington pis. st. 6. Centrifugalne črpalke. 7. Hoclidruckturbopumpe. 8. Žaga za rezanje hlodov (Kopfsage). 9. Turbina 5/8 PS. 10. Poljska kovač-nica. 11. Železna okna. 12. Pilotirka. 13. Dvigalo (Flaschenzug). 14. Plateau-vozovi za ozktotir. žel. 15. Nakovalo (Ambcs). 16. Sod »Watproof«. 17. Več lesenih vrat. 18. Zidna opeka. 19. Vgašeno
apno itd.
—:: VSE TAKOJ V LJUBLJANI! ::— Vprašanja pod »Kalandero« na An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
*
0
&
f!)
VI f)
Ml EKSPOKT.
Ušli! EKSPCRT.
Veletrgovina hal«
je
Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1656.
Globoko polrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni, predragi in nepozabni oče, sin, brat, svak in stric, gospod
nadučitelj v Črnomlju
danes v torek, dne 2. maja, dopoldne po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb našega ljubljenega očeta bo v četrtek, dne 4. maja, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Vojni vasi.
Ohranite ga v blagem spominu in molite zanj! Sv. maše se bodo brale v domači župni cerkvi. Črnomelj, dne 2. maja 1922.
Globogo žalujoči in osamljeni otroci: Relči, Mclita, Zdenka, Miran in vsi ostali sorodniki.
cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloca in samoprodaja:	764
A. LAMPRET. Ljubljana, Nunska ulica 19
Premog in cement
prodaja najcenejše II. PETRIČ, LJUBLJANA, skladišče Balkan.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskrcnoljubljena soproga, oziroma sestra, svakinja in teta, gospa
merila Kanali
včeraj zjutraj po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice se vrši v četrtek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Laško št. 75, na domače pokopališče.
Laško, dne 3. maja 1922. GLOBOKO ŽALUJOČI SOPROG IN OSTALI SORODNIKI.
Sf. .ftndraž v Halozah, žeSer. postaja Ptuj
priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz haloških in ljutomerskih goric, posebno pa garantirano pristna ma-šna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne.
d
Oblekce za bfrmanke in prvoobbajanke
navadne otroške in kmečke oblekce v vseli velikostih, promenadne in športne bluze najnovejših krojev, predpasnike, žensko in moško perilo priporoča vsled lastnega izdelka po jako nizkih cenali tvrdka
F- in I. Goričar (»Pri Ivanki«) Ljubljana
SV. PETRA CESTA št. 29.	163>
Jadranska banka - Beograd.
Peiialifea slaomca: Din 30,000.000'—. Rezote: Din 95,omooo'—.
PodruZnice:
Celje, Caotaf, Dnbroonlk, Ercegnool, Jelša, Kor£n3a, Kočar, Kranj, Ljubljana, Maribor, IVletfeooIč, Sarajevo, Split, Šibenift, Zagreb.
Nastati za brzojaoe: Jadranska.
Hfflfranl zaood:
?mm SHKSER STRfE BfflNK
0
m
D
82 Cortland Street
Eleui York Clty
0 0 0
Izdajo konzorcij >Slo venca«,
Odgovorni urednik Mihael Hoškero ? Ljubljani.
Jugoslovanska {jgkarna v. Ljubljani.