NO. 1,36
mtMSM ponovim
FORCEfcrN^lff LANGUAG^ONIY	CWcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING^NCWSPAPCR
Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 18, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
2a enkraf javncs! še o?il©čn© m R. Nlxona
^ouis Harris je povprašal volivce, kaj mislijo o glav-političnih vprašanjih. \ vseh z izjemo dveh pod-PR'ajo stališče Nixona.
CLEVELAND, O. — Pretekli ^eden so demokrati izbrali svo-•lega- predsedniškega in podpred-Sedniškega kandidata. Znani u-g°tavljalec javnega mnenja °uis Harris je stavil volivcem glavnih političnih vprašanj, i zanimajo javnost in dobil odgovore, ki kažejo, da so volivci ^ 15 na Nixonovi strani.
. Ne v vprašanju zmanjšanja atkov za narodno obrambo in zahtevi po davčni reformi je demokratski predsedniški kantat prišel blizu Nixonu ali ga Cel° prešel.
dede končanja vojne v Viet-^eihu jih “osebno soglaša” bolj s Predsednikom Nixonom 52%, cGovernom pa 33%. Istočas-so se izjavili povprašani v azrnerju 76:16 za umik ameri-- Li oboroženih sil iz Vietnama.
lede boja proti inflaciji so se °vprašani odločili za Nixona v ^azmerju 47:24; v razmerju 55:32 ® se izjavili za podaljšanje nad-°ra nad cenami in plačami.
vprašanju prevažanja šolar-Šče Lrevladuje Nixonovo stali-had McGovernovim v raz-’riu 49:23. Javnost je proti ^revažanju šolarjev za dosega Spp^ ^nteSracije v razmerju
^ McGovernov predlog po davč-re4°rmi, ki naj bolj privije n C 2 visokimi dohodki in kor-^ racije^ podpira 35%, Nixonov repVer^ navrt pa 34'%. Za davčno vr„0rna0 se ie izjavilo 90% po-prcsanih, proti le 6%!
rod*1 ZmanišanJe izdatkov za na-Sgr/110 °Lrambo se jih je izjavilo
hov’ Pr0tl pa le 30 Za Nix°-1^. 0 stališče v narodni obram-
hih ° ^ iz;iavil0 33 % povpraša-q> za McGovernovo pa 37%.
stal^110 Prevlaciujejo zmerna rad pCa predsednika Nixona nad Pj. J, alnejšimi dem okratskega
Voht dniŠkega kandidata- Do
rih hV	mesecei v kate-
lo^ 0jta imeli obe strani pri-lačit°S^ SVoia stališča točno do-Volit' u^errieljil:i m obrazložiti. Zale Vf V novembru bodo poka-USp’vkatera stran je bila bolj je uLl a Pri tem delu in kateri staji-v"6^0 do':|lti večino za svoja
kandSaten 23 SV°je “
D
Novi grobovi
Rudolph Kog
Umrl je 74 let stari Rudolph Kog z 20357 Goller Avenue, Euclid, rojen v Sloveniji, mož Frances, oče Mollie Hanson in Rudolpha Jr., 6-krat stari oče, 4-krat prastari oče, brat Johna Kog. Pogreb.bo iz Brickmano-vega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue jutri ob devetih v cerkev sv. Kristine, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Minnie Schulz
Včeraj popoldne je umrla v Woman’s bolnišnici 80 let stara Minnie Schulz, 1200 Norwood Road, roj. Getzlaff v Nemčiji, vdova po 1. 1933 umrlem možu Gustavu. Večina njenih sorodnikov je umrlo z izjemo enega brata in ene sestre v Nemčiji ter nečakinje Berthe Ott v Clevelandu. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62 St. jutri, v sredo popoldne ob
Moskva se obregnila
ob Peking zaradi ZDA
Moskovska “Pravda” dolži Kitajsko, da podpira ameriško oboroževanje v strahu pred Sovjetsko zvezo.
MOSKVA, ZSSR. - Glasilo K o m u n is t i čne partije ZSSR “Pravda” je prijela predsednika kitajske vlade Ču En-laja, da podpira in zagovarja oboroževa- Francov režim je ostal avtori-nje ZDA in ameriško vojaško
Španija na pragu v novo dobo se upira reformam
MADRID, Sp. — V zadnjih letih je Španija dosegla izredno nagel gospodarski razvoj, iz zaostale je skoraj skočila v razvito državo in se pri tem še ni prav dobro znašla. Rada bi se pridružila Evropski gospodarski skupnosti, pa ni voljna izvesti političnih reform, brez katerih jo ta noče v svojo sredo.
navzočnost v Aziji. Pri tem se “Pravda” opira na izjave ameriških kongresnikov H. Boggsa in G. Forda v zvezi z njunim razgovorom s predsednikom kitajske vlade v času njunega o-biska na Kitajskem.
Kong. Hale Boggs, demokrat iz Louisiane, in kong. Gerald R. Ford, republikanec iz Michigana, sta se tekom svojega obiska
tativen in ne kaže nobene volje h kaki spremembi. Francov namestnik adm. Luis Carrero Blanco je v svojem zadnjem govoru pokazal jasno, da režim ne misli na nobene politične spremembe.
Španija ima poseben dogovor z Evropsko gospodarsko skupnostjo o posebno ugodnih carinah v medsebojni trgovini, rada pa bi se z njo tesnejše povezala.
na
Kitajskem razgovarjala pet Nobena od članic Skupnosti
(Skupnega trga), ki se bo z novim letom povečala od 6 na 10
ur s predsednikom Ču En-lajem.
V tem razgovoru naj bi bil Ču
En-laj pokazal zaskrbljenost ob! držav, ni pripravljena na spre-1. Pogrebne molitve bo opravil i ameriških razorožitvenih načr-' jem Španije, dokler ta ne opusti pastor Frederick Dorn od cerk- tihj ko Sovjetska zveza ne kaže,1 svojega avtoritativnega sistema.
da bi mislila na omejitev svojih Za Španijo ibo postalo to vpra-oboroženih sil.	I sanje pereče, ko bo Velika Bri-
Peking vidi rajše, da so ZDAltanija z novim letom Postala
ve sv. Pavla na E. 55 St. K večnemu počitku bodo umrlo položili na luteranskem pokopališču.
Na mrtvaškem odru bo danes prva vojaška gila na svetu kot članica Skupnosti. Španija je
od 5. popoldne do 9. zvečer.
eiHetrius novi vodnik Pravoslavne cerkve
Pod RlGRAD, Tur. — Sveti silil z rav°slavne cerkve je izvo-Nijarh ri0,yega carigrajskega pa-4thar.a naslednika umrlega krosa agarosa’ metropolita Im-Zanj 111. "Lchedosa Demetriusa. V]aciaSeJe od^odN, ko je turška Polita <]y/|k^0n'da ^volitev metro-bral 2 Pitona, katerega je iz-k°jhi a SVoie§a naslednika po-je pa Patr^ark' Novi patrijarh da bo ^ednik :nazorov in sodijo, ^_^iipo potih pokojnega.
V remenski prerok pravi:
Nthost° °^ačno, soparno z ver-
perah ^ neviht. Naj višja tem-atUra okoli 87.
Ne uživa, pa bi vendar znova odločil zanj
WASHINGTON, D.C. — Član Vrhovnega zveznega sodišča Le-XVih F. Powell Jr. je dejal svojim nekdanjim odvetniškim tovarišem, da v svoji novi službi, v kateri je komaj pol leta, ne u-živa, da pa jo kljub temu znova sprejel, če bi mu bila po-nudena, kot mu je bila.
Dejal je, da je delo v Vrhovnem sodišču ZDA težko in trdo, da pa nudi tudi izredno zadoščenje, ker da je to sodišče po svojih pristojnostih in odločitvah najvažnejše na vsem svetu.
L. F. Powell je bil ugleden in premožen odvetnik v Richmondu, Va., ko mu je predsednik Nixon ponudil mesto v vrhovnem sodišču dežele.
pa ZSSR. Zaveda se namreč, da'namreč Uvažala v Veliko Bnta-se mu od ZDA ni treba nič ba-|nii° deželne Pridelke, katerih ti, ker z njimi nima nobenih!uvoz bo Poslej otezen- To bo
LE SE UPANJE NA MIR NA SEVERNEM IRSKEM?
Provisionali, bojevito levičarsko krilo Irske republikanske armade, je opustilo napade na britanske čete v Lena-donn področju Belfasta na pritisk katoliškega prebivalstva področja. V Belfastu krožijo vesti o razgovorih za obnovo premirja.
BELFAST, S. Ir. — Bojeviti britanskih čet z bazuko in s tem skrajneži Irske republikanske prisilila te, da so začele rabiti armade — IRA, ki se bori za'težje orožje in da so nastopile združitev Irskega otoka v Irski trdo proti vsem napadalcem, republiki, so včeraj pristali na Po napadu z bazuko je 700 bri-zahtevo britanskih čet, da pre-1 tanskih vojakov zasedlo podro-nehajo z napadi na področju Le- čje po trdem boju in obilnem
nadoon, pa se bodo čete od tam umaknile. Katoliško prebivalstvo področja, ki se je v nede-
streljanju.
Katoliško prebivalstvo je protestiralo proti britanski zasedbi
Ijo množično izselilo iz svojih! in delno podprlo IRA, pa nato bivališč na neko nogometno j Pridsndo na njo, da je prene-igrišče v bližini v protest proti j bala z napacd, ko so britanske zasedbi po britanskih četah, je; čete obljubile umik s področja, pritisnilo na IRA, naj opusti ^ če bo IRA tega prenehala upo-Lenadoon področje kot svoje o- rahljati za svoje oporišče.
porišče za napade na britanske čete. IRA se je pritisku podala, ker se dobro zaveda, da v boju ne more biti uspešna brez podpore prebivalstva.
Spor o uporabi stanovanj v Leri&doon okrožju, ki so jih zapustili protestantje, pa jih je IRA hotela poseliti s katoličani, se sprožil boj, ki je končal pre-
IRA je izvedla vrsto napadov na britanske čete v raznih delih Irske. Tako je v Londonderry ju eksplodirala bomba, pripadniki IRA so streljali na britanske čete v Belfastu in v obmejnem mestu Strabane.
Ko skuša britanska uprava pod vodstvom W. Whitelawa doseči nekak dogovor z IRA o
mirje med IRA in britanskimi j končaniu nasilja, protestantski četami. Ko se zdi, da bo tu pri-! skrajneži, ki so povezani v
sporov, med tem ko je z ZZSR11vmeloi seveda tfzke 'pos)edK:e za | ši0 do nekega dogovora, ko* je! “Obrambni zvezi”, razvoj nemir
radi izredno naglega razvoja hi’IRA Ponehala uporabljati na!™ opazujejo
v sporu tako na ideološki ravni špansko gospodarstvo, ki je za-, kot na ravni držav. Umik ZDA iz Azije bi utegnila Sovjetska
zveza izkoristiti in izpolniti praznino z lastnimi oboroženimi silami.
“Pravda” vidi v kitajskem stališču pravo od “Boga poslano” podporo oborožitvenim načrtom Pentagona.
Nevo izvidniško letalo ZDA se je izkazalo
WASHINGTON, D.C. — Novo jet izvidniško letalo SR71 je postavilo v preteklem aprilu nov svetovni rekord, ko je v 10.5 urah preletelo 15,000 milj v višini nad 80,000 čevljev s trikratno brzino zvoka.
in očitajo oblas-da so preveč popustljive
raeti ŽP takfi v raznih tpžavah Predel za svoje napade na bri-|^em>
tanske čete, se je vzbudilo upa- Pr°ti katoličanom. V london-nje, da je morda le še možno skem parlamentu se med tem obnoviti premirje in iskati poli- ; čujejo že glasovi, da naj se Ve-tično rešitev za spore. Nekatere kka Britanija umakne iz Sevei-vesti trdijo, da se vrše med bri- ne Irske ter pusti Irce, da sami
Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi iz Slovenije—
Mrs. Frances Kodrich in sin Stan Mezic pošiljata rojakom in rojakinjam pozdrave iz Krškega v Sloveniji.
Zadušnica—
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Zabukovca ob 36. obletnici njegove smrti.
V četrtek ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Cerarja ob 20. obletnici njegove smrti.
Sinoči v Stadionu
35.000	mladine—
Povabilu evangelijskega pridigarja W. Grahama na zbor mladine v Stadionu se je odzvale kljub soparici 35,000 mladih ljudi. Pridigar je dejal, da imamo okoli 7 milijonov slušateljev in slušateljic na visokih šolali ZDA. Od teh je le okoli
135.000	skrajnežev, ki imajo kakega pol milijona simpatizerjev. Ostali milijoni so “nesrečni, razočarani in zmedeni ter se udajajo alkoholu, mamilom in okultizmu, ko iščejo smisel življenja”.
Nova pošiljka niklja in kroma iz Rodezije
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. ,	. .	....	j u ■
“Ameriški odbor za Afriko”, ki lanskimi predstavniki in IRA o poiščejo sporazum med seboj, se zavzema za izvajanje gospo-jtem razgovori.	j Za enkiat je vlada E. Heat a
darskega bojkota Rodezije, je| Prebivalstvo je sito bojev injae xe no. na sta 1S!J.U’ a e ,e
sporočil ZN, da je na poti v [vedno bolj v skrbeh za svoja !^erna ^ *a e e-xe ruanije
ZDA nova pošiljka niklja in življenja, ko so boji postali ob-' kn zAo v aGa ° §ovorna za ,	• n j ••	i .... .	.	..... ! ohranjevanje reda in miru tam.
kroma iz Rodezije.	seznejsi m zagnzenejsi, saj je < J J
Varnostni svet ZN je bojkot bilo letos doslej toliko mrtvih
Rodezije sklenil leta 1968 in kot preje skupaj v dveh letih
ZDA so se ga do lani držale. La- in pok Samo v zadnjem tednu
ni je Kongres odločil, naj začno ie bdo 29 mrtvih.
znova uvažati iz Rodezije krom, j Lenadoon, katoliško predme-
ker da je to v narodnem intere- stje Belfasta, je bil kraj, kjer je
su ZDA.	1 IRA napadla poveljniški položaj
ROGERS: "NOBENEGA DOGOVORA NI, KI BI OGROŽAL MEJE IN VARNOST JUGOSLAVIJE.'
Še nobeni dogodki v kaki komunistični državi niso povzročili toliko različnih, pa tudi nasprotujočih si mnenj in komentatorjev, kakor dogodki v Jugoslaviji v letu 1971, ki so dosegli svoj višek z odstranitvijo nekaterih vidnih in vplivnih hrvaških političnih osebnosti.
Za nekatere opazovalce je bila jugoslovanska kriza enostavno obračunavanje med separatističnimi Hrvati in centralistično usmerjenimi Srbi. Ti opazovalci so bili mnenja, da je Tito pod pritiskom srbskih vodilnih članov partije in srbskih višjih oficirjev posegel v razvoj na Hrvaškem, da je zavrl proces decentralizacije, med katero je centralno vodstvo partije na Hrvaškem že zgubilo kontrolo. S to izgubo kontrole naj bi bile v nevarnosti težnje Srbov po hegemoniji, pa tudi enotnost Jugoslavije.
Drugi so bili mnenja, da so neostalinisti izrabili dogodke na Hrvaškem in se prikopali do oblasti, da bi hrvaško nacionalno gibanje imeli za povod, da zaustavijo celoten proces liberalizicaje v Jugoslaviji in uvedejo režim trde roke.
Tretja skupina opazovalcev je kar naravnost trdila, da so decembrski dogodki na Hrvaškem neposredna p o s ledica vmešavanja Sovjetov v notranje razmere Jugoslavije, ker so bili mnenja, da je ravnotežje med zapadnimi in vzhodnimi silami v jugovzhodnem delu Evrope porušeno in da so ga s posegom v Jugoslavijo Sovjeti hoteli obnoviti.
Splošno je bilo prepričanje, da je Nixon ob nedavnem o-bisku v Moskvi razpravljal z Brežnjevom tudi o problemu Jugoslavije. Ko je za Nixonom hitel v Moskvo Tito, mu je Brežnjev zagotavljal potrebo integritete Jugoslavije in podpisal s Titom skupno izjavo o ‘’nevmešavanju v notranje razmere drugih držav”.
Po vsem tem so vzbudile pozornost izjave državnega tajnika ZDA Rogersa, ki se je koncem predzadnjega tedna mudil v Jugoslaviji. Rogers je zatrjeval, “da ni nobenega dogovora med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki bi o-grožal meje in varnost Jugoslavije”. Z zunanjim ministrom Jugoslavije Tepavcem je bil Rogers tudi soglasen,
“da so bili odnosi med ZDA in Jugoslavijo že tradicionalno dobri, da pa so se v zadnjem času še prav posebej izboljšavali”.
Rogers je poudarjal, “da razlike med društvenimi sistemi ne morejo biti ovira medsebojnemu pl o d onosne-mu sodelovanju” med Jugoslavijo in ZDA in da to načelo zastopajo ZDA tudi v odnosu do Sovjetske zveze.
Rogers je v Jugoslaviji odkril tudi nekaj svojih pogledov na evropsko varnostno konferenco. Nj'egove izjave kažejo, da ZDA ne soglašajo s Sovjeti, ki bi želeli, da evropska varnostna konferenca potrdi in prizna sedanjo delitev Evrope. Dejal je, da je evropsko varnost možno doseči le “za evropski kontinent kot celoto in ne samo za en del”. In še to je dodal: “To je temeljno stališče politike ZDA do konference o sodelovanju in varnosti Evrope. Taka konferenca mora pospeševati enotnost Evrope, ne pa priznati njene delitve in mora kar naj olj pospeševati svobodno gibanje oseb in idej na evropskem kontinentu.”
Ker ima Jugoslavija, kot e-dina komunistična država,
svoje meje odprte, je poudaril Rogers: “Jugoslavija — ki je odprla svojo politiko v praksi na odstranitve zapor — je viden primer, kakšne ugodnosti prinaša za vse tak svoboden stik.”
S tem je Rogers indirektno pokazal na Sovjete, ki imajo še vedno hermetično zaprte svoje meje in je tudi prehod Nemcev iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo še vedno nemogoč ter zanje še vedno trdno stoji “zid sramote”.
Po vsem tem je zelo verjetno, da ma svetovni šahovnici niti ZDA niti Sovjeti še niso potegnili odločilne poteze glede Jugoslavije. To potezo in njen trenutek bo narekoval razvoj v svetu.
Nekateri opazovalci v Wa-shingtonu r a č u n ajo tudi z možnostjo, da zaradi popolnega neuspeha titoizma na gospodarskem področju in zaostrenega narodnost n ega vprašanja, lahko pride v Jugoslaviji do prosovjetske vlade brez kakega posebnega pretresa. Za Sovjete bi bil položaj bolj ugoden, kot je bil leta 1968 na Češkoslovaškem. Dvomijo, da bi v tem slučaju ZDA kaj posebnega ukrenile.
S. S.
Teroristične skupine v raznih državah so med seboj povezane
WASHINGTON, D.C. - O-srednja obveščevalna služba ZDA in tudi njene tovarišice v zavezniških državah so prišle do zaključka, da so teroristične skupine v raznih državah svobodnega sveta med seboj povezane. To je med drugim priznal tudi Kozo Okamoto, japonski terorist, ki je bil pretekli teden sojen v Izraelu za svoj delež pri j streljanju na letališču Tel Aviva.
Kozo Okamoto je povedal, da je dobil ponarejeni potni list v j Frankfurtu na Nemškem, od ko-1 der je pohitel v Rim, kjer sta1 se mu pridružila ostala tovari- j ša za skupen polet v Izrael. Pri; napadu na telavivskem letališču je bilo 26 oseb mrtvih, 72 pa ranjenih. Med mrtvimi sta bila tudi dva člana japonske “Rdeče armade”, ki je napad izvedla v dogovoru s Palestinsko osvobodilno fronto.
Podatki obveščevalnih služb kažejo, da obstoje zveze med japonsko “Rdečo armado”, palestinskimi gverilci, urugvajskimi Tupamari, “Turško ljudsko armado” in italijansko “Rdečo brigado”.
Glavni stan teh skupin naj bi bil v Zuerichu v Švici, svoja o-porišča in zatočišča pa naj bi ta mednarodna zveza terorističnih revolucionarnih skupin imela po raznih evropskih mestih, v Tokiu in v Beirutu.
— Reka Kongo v Afriki teče dvakrat preko ravnika.
Zadnje vesti
CHICAGO, III. — Župan K. J. Daley jc r.a kratki tiskovni konferenci dejal včeraj časnikarjem, da bo podpiral demokratske kandidate pri novembrskih volitvah, ni pa povedal, kako resno se misli zavzeti za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Daley in njegovi zastopniki so bili izključeni iz demokratske konvencije pretekli teden v Miami Beachu.
WASHINGTON, D.C. — Vodnik Teamsters unije je včeraj izjavil, da bo ta podpirala z vsemi sredstvi ponovno izvolitev predsednika R. M. Nixona. Vodniki AFL-CIO se bodo o svojem stališču do volitev raz-govarjali jutri na posebnem sestanku v Washingtonu. Sestanek je sklical G. Meany, ki je bil odločno nasproten Mc-Governu vse do zadnjega trenutka.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški rušilec Warrington je bil tako poškodovan z dvema podvodnima eksplozijama, da so ga morali navezati in ga vlečejo sedaj proti Filipinom, kjer je mornariško oporišče, na popravilo. Rušilec je bil v sklopu enot Sedme flote v Tonkinškem zalivu.
HANOI, S. Viet. — Delavsko ministrstvo je objavilo, da je vse prebivalstvo, moški od 18. do 65. leta, ženske od 18. do 55. leta, obvezano opravljati delovno služno, dokler ne mine sedanje vojno stanje.
KAIRO, Egipt. — Po neuradnih vesteh je prišlo med Egiptom in ZSSR do sporazuma, v okviru katerega bo število sovjetskega vojaškega in drugega pomožnega osobja v Egiptu zmanjšano. Egipt je nejevoljen na ZSSR, ker mu ne da na razpolago dovolj ofenzivnega orožja, da bi mogel nastopiti proti Izraelu in poskusil osvoboditi leta 1967 izgubljeno ozemlje.
Letna produkcija filmov
V ZDA napravijo povprečno letno okoli 400 novih filmov.
Ameriška Mm&mm
6117 St Clair Avenue — 431-0628
*/ IC-A ■%.— i m > i -

Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«&>33
No. 136 Tuesday, July 18, 1972
Demokratična alternativa
II.
Zadnjič omenjenim političnim zastopnikom treh narodov v Jugoslaviji se je pridružilo na sestanku v Stansteatu v Angliji 1. 1963 še nekaj sodelavcev in strokovnjakov za posamezna vprašanja. Dr. Krek je imel ob svoji strani Ignacija Čretnika iz Pariza in Franca Sekoleca iz Londona, oba vodilna funkcionarja v Slovenski krščanski demokraciji. Delo konference je bilo intenzivno, težko, naporno in je zahtevalo zvrhano mero potrpljenja.
Trud in napor sta rodila svoj sad. Zedinili so se na o-snovna načela bodoče demokratične Jugoslavije, njeno sestavo in notranjo ureditev. Omenili smo že, da so svoje sklepe zgradili na predpostavki, da Jugoslavija ne bo razpadla, in so tudi povedali zakaj. V naslednjem podajamo temeljne točke načrta za demokratično alternativo.
1) Jugoslavija je zveza štirih suverenih narodov (Srbov, Hrvatov, Slovencev in Makedoncev) in je sestavljena iz 5 enakopravnih držav: Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije in Bosne-Hercegovine. (Načrt torej priznava sedanjo državno-pravno razdelitev. Bosno-Hercegovino razdeliti med Hrvate in Srbe v zadovoljstvo obeh je konferenca našla za nemogoče.)
2)	Predpostavka skupnosti je obstoj svobodnih, suverenih držav (zgoraj naštetih) in njihovo sporazumno združevanje. Te po svoji volji po dogovoru na enak način v e-naki meri odstopajo del svoje suverenosti v korist Zveze za upravljanje sporazumno določenih skupnih poslov. (Na ta način zgubijo svojo lastno suverenost, ki je lahko samo popolna ali je pa ni. V načrtu leži poudarek na enakopravnosti držav in na sankcijah, ki enakopravnost vzdržujejo in varujejo.)
3)	Za zavarovanje enakopravnosti držav se osnuje novo glavno mesto Zveze izven glavnih mest poedinih držav in blizu geografskega središča Zveze.
4)	Zvezo predstavljajo: zvezni parlament, uprava in sodišče. Parlament sestoji iz zbornice narodov in zbornice držav. V prvo se volijo zastopniki z neposrednim, tajnim glasovanjem po številu prebivalstva, ki jih kandidirajo politične stranke. V zbornico držav izvolijo parlamenti posameznih držav vsak po dva delegata. Ker v smislu načrta glasujeta za vsak zvezni zakon obe zbornici, je z enakim številom delegatov iz vsake države preprečena majorizaci-ja (preglasovanje) ene države, oz. naroda nad drugim. Vsakokratni predsednik parlamenta je istočasno predsednik Jugoslavije. (V podrobnosti parlamentarnega poslovanja, ki ga načrt predvideva, se tu ne morem spuščati.) Načrt določa, da za “splošne” zakone glasuje navadna večina obeh zbornic, za “politične” (n. pr. ustavo Zveze in nje spremembe, volivni zakon) pa dvetretjinska večina, a ustavo morajo povrhu še ratificirati parlamenti vseh držav. (V tej določbi se zdi, da leži največja politična moč držav in jamstvo za preprečenje centralizma.)
Upravo Zveze vodi poleg predsedništva pet minister-stev: za zunanje zadeve, finance Zveze, za gospodarsko sodelovanje, za zakonodajo Zveze in za narodno obrambo. Ministre voli parlament in morajo biti iz različnih držav. Število uradnikov po narodnosti v uradih Zveze mora biti v sorazmerju s številom poslancev iz posameznih držav v zbornici narodov. Isto velja za ambasadorje.
Najbolj dalekosežne so določbe glede ministrstva financ in narodne obrambe. Direktni dohodki Zveze prihajajo samo od carine, ki jo upravlja finančno ministrstvo. Ostale dohodke dobiva od držav po ključu, ki ga odreja parlament Zveze na osnovi višine dohodka na glavo prebivalca (per capita) v poedini državi. (Ta predlagani finančni sistem je ravno nasproten sedanjemu v ZDA, kjer daleč največje davke pobira federalna vlada, a države hirajo radi pomanjkanja dohodkov (pomislimo na sedanji boj v kongresu okrog delitve dohodnine!).' Ker je mošnjiček v rokah držav najbolj učinkovito sredstvo zoper centralizem in zoper kopičenje moči v vladi Zveze, je ta točka gotovo med najbolj važnimi v celotnem načrtu.) Vsaka država odreja in pobira davke in takse (razen carine) samostojno in odrajta svoj delež za kritje stroškov Zveze po določenem ključu.
V pristojnost ministrstva za narodno obrambo spada izdelava skupnih obrambnih načrtov in skrb za tehniško opremo vojnih sil posameznih držav. Zveza sama razpolaga le s specialnimi vojaškimi enotami, dočim redne vojne sile vzdržuje in z njimi v miru razpolaga na svojem ozemlju vsaka posamezna država.
5)	Države opravljajo vse posle, ki niso po sporazumu vseh držav izrecno prenešene na Zvezo. Pristojnost države je torej velika. Oborožene sile smo že imenovali. Vsa notranja uprava in varnostna služba je pod kompetenco dr-
žave, prav tako vzgoja. Zaradi pobiranja vseh davkov na svojem ozemlju je tudi gospodarstvo v rokah države do zelo znatne mere. Ves promet (železniški, avionski, motorni itd.) je v pristojnosti države, kakor tudi vsa komunikacijska sredstva (telefon, telegraf, radio, televizija).
Vsaka država ima pravico odstopa iz Zveze, če to odloči v posebnem plebiscitu večina njenega prebivalstva. Državno ustavo in zakone samostojno izglasuje skupščina dotične države, a biti morajo v soglasju z ustavo in zakoni Zveze. (V tej določbi je jedro ne-suverenosti posameznih držjav-članic Zveze. A brez take določbe je vsaka skupnost iluzorična.)
To so osnovne točke načrta za demokratično alternativo, izdelanega v Stansteatu 1. 1963.
S	L. P.
BESEDA IZ NARODA
Pot člena 1 aw§!fi]$ke državne pogodbe


»mamS
Pok. Jakobu Jesenki; v slovo
Jacob Jesenko
CLEVELAND, O. - Spet je šel eden; edini,ožji rojak, s katerim se je dalo govoriti. Ko smo prišli pred 22 leti v Cleveland, nas je z ženo kmalu obiskal. Potem smo bili vedno prijatelji. Nikoli ni delal razlike med starimi in novimi naseljenci. Bil je poštenjak, zato ni imel sovražnika. Njegov pogreb je to dokazal.
Pok. Jakoba sem poznal že od doma. Bil je pomočnik v Čevljarski zadrugi blizu nas. Tudi nevesto Ančkko, ki je pozneje postala njegova zvesta žena, je poiskal blizu nas. L. 1920 sta se poročila, dve leti kasneje se je pa Jakob izselil v Ameriko, najprej v Red Lodge, Montana. Ko je naslednje leto prišla za njim ženg. s hčerkico Anico, so se za stalno naselili v Clevelandu. Na zapadni strani mesta sta si u-stvarila prijeten dom. Bog jima je dal še eno hčerko in sina; vse sta lepo vzgojila. Tudi njuni vnuki so zavedni katoliški fantje, vnukinja pa zavedno slovensko dekle.
Hišo, dvorišče in vrt sta prav po žirovsko skrbno izrabila. Na dvorišču rože, izredno visoka hruška in češplja. Vsaj eno drevo je vsako leto bogato rodilo, da sta s sadjem založila vso žlahto, prijatelje in znance. V vrtu pa češplja, breskve, trte raznih vrst in zelenjava. Od vsega je pokojni rad dal za boglo-naj.
Jakob ni veliko govoril, pel je rad. Pred 25 leti je ustanovil pevsko drušvo “Triglav”, kateremu je predsedoval do zadnjega. Na “srebrnem” koncertu v maju je še nastopil, čeprav se je že slabo počutil, potem je pa moral kmalu v bolnico na ope-racijo. Pred mesecem sva ga z ženo obiskala. “Nisem vedel, da morajo ljudje toliko trpeti,” je rekel. Do sedaj je bil v bolnici samo med prvo svetovno vojno, ko je kot avstrijski vojak v Galiciji ozebel v noge. Ko sva ga kmalu nato obiskala z ženo na domu, sva vedela, da ne bo več dolgo trpel. Na 75. rojstni dan ga je Bog poklical k sebi.
Bog Ti povrni za vse, dragi Jakob, užaloščeni ženi Anni, hčerkama in sinu pa naše iskreno sožalje!
Družina Tone Žakelj
popoldne. Članstvo je vljudno vabljeno, da se te zelo važne seje udeleži, ker na programu bo poročilo naše zadnje prireditve, kakor tudi trimesečni podatki o stanju knjig.
Važno je tudi, da si preskrbite vozni listek za vozilo, ki nas bo popeljalo na piknik Federacije klubov slov. upokojencev na SNPJ farmi na Heath Rd 9. avgusta t.l. Povejte svojim dragim, naj si preskrbijo pravo-časno listek za vožnjo, ker moramo poprej naročiti vozila.
Prosim, da sodelujete v tem oziru!
Vabi in pozdravlja
Joseph Okorn, tajnik
IfaJa gradiiaitflia
faliffo na sgp isp©koJ@n@@v
CLEVELAND, O. — Seja Kluba slov. upokojencev za St. Clairsko okrožje bo kot običajno v četrtek, 20. julija ob dveh
Sonja Scancar
CLEVELAND, O. — V Severance Hall je bila 26. maja t.l. graduacija iz Case Western Reserve University. Med graduan-ti je bila tudi mlada Slovenka Sonja Scancar. Prejela je Bachelor of Biology and Natural Science.
Sonja je bila rojena 7. januarja 1952 v Cincinnatiju. Med tem pa so se njeni starši dr. Martin in Vlasta Scancar za stalno preselili v Cleveland, kjer živijo na 1148 East 168 Street. Že kot štiriletna deklica se je učila balet in je dvakrat nastopila na televiziji. V otroški vrtec pa je hodila k Sv. Vidu. V prvi razred se je vpisala v katoliško šolo in je bila vseskozi odlična učenka, tako, da je iz; šestega razreda prestopila v osmi razred. Kot 12-letna učenka se je vpisala v Lourdes Academy in tudi to odlično dovršila. S 16. letom pa smo jo že videli na Case Western Reserve University, kjer je (bila med najboljšimi dijaki. Že [v Lour d’s Academy je bila zelo delavna, posebno je veliko pisala v šolske časopise, tako, da je dobila štipendijo “University of Detroit.” Na Case Western Reserve University je bila tudi zelo delavna v dijaških organizacijah in je bila predsednica MTA (Mather Town Associati-! on) in obenem tudi članica Subcommittee of Faculty Senat.
Sonja bo svojo nadaljno izobrazbo izpopolnila še v Evropi, kjer se bo posvetila študiju hematologije (raziskovanje krvi). K njeni graduaeiji ji čestitamo in želimo, da bi se kmalu vrnila in svoje sposobnosti uvrstila v znanstvene namene.
S. V-ec
Dvojna raba
Lan uporabljajo za tkanje platna, laneno seme pa za olje. Je torej res koristna in uporabna rastlina.
CELOVEC, Avstr. — Ko pišem te-le vrstice, v parlamentu na Dunaju razpravljajo o vprašanju dvojezičnih napisov. Avstrija se je bila namreč v členu 7 državne pogodbe obvezala, da bo uresničila v upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim in mešanim prebivalstvom označbe in napise prav tako v slovenščini kakor v nemščini. Po osemnajstih letih zavlačevanja bo dobil tako del južnokoro-ških vasi tudi dvojezične napise.
15. maja 1955 so podpisali zunanji ministri Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Anglije,- Francije in Avstrije na Dunaju avstrijsko državno pogodbo. V zvezi z realizacijo člena 7 te pogodbe, v kateri so slovenski manjšini na Koroškem mednarodno zagotovljene njene pravice, je Avstrija doslej ukrenila sledeče:
8.	avgusta 1955 je izdal urad koroške deželne vlade odlok, katerim je bilo določeno, da je pripuščena slovenščina v upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom kot uradni jezik dodatno k nemškemu. Odlok je podpisal tedanji predsednik deželnih uradov Nevole in je bil poslan okrajnim glavarstvom v Velikovcu, Celovcu, Beljaku in Šmohorju. Vendar javnost celih 13 let ni vedela, da je ta odlok izšel. Kot “Nevoletov odlok” je postal znan šele 19. avg. 1968, ko ga je dal obnoviti deželni glavar Hans Sima. Hkrati je priporočil deželni glavar tudi županom dvojezičnega ozemlja, naj postopajo glede slovenskega! uradnega jezika v smislu odloka! z dne 19. avg. 1968. Ta odlok je podpisal predsednik deželnih u-radov dr. Othmar Hauer.
9.	maja 1957 je izdal tedanji prosvetni minister dr. Heinrich Drimmel - odlok, s katerim je bila ustanovljena Slovenska gimnazija v Celovcu.
19. marca 1959 pa je sklenil avstrijski parlament manjšinski šolski zakon, s katerim je bilo uzakonjeno na podlagi priglasitve k slovenskemu pouku dvojezično šolstvo na Koroškem. Zakon predvideva tudi poseben oddelek manjšinske šolske oblasti, ureja vprašanje naraščaja učiteljstva za dvojezične šole in zadeve Slovenske gimnazije. Ta manjšinski šolski zakon je izšel šele, ko je bila 22. sept. 1958 po! tedanjem deželnem glavarju' Wedenigu — kljub uspešnemu1 razvoju dvojezičnega šolstva —1
ukinjena na protiustaven način šolska odredba z dne 3. okt. 1945, katera je predvidevala na južnem Koroškem obvezni dvojezični pouk za vse šolobvezne o-troke.
19. marca 1959 je sklenil avstrijski parlament tudi zakon, s katerim je bilo urejeno vprašanje uradnega jezika pri sodiščih v Pliberku, Železni Kapli in v Borovljah. Medtem, ko je izšel 19. avgusta 1968 že omenjeni odlok glede slovenskega uradnega jezika v upravnih in sodnih okrajih Koroške, -pa naj bi sprejel avstrijski parlament 6. julija 1972 zakon, s katerim naj bi bilo urejeno v 205 južnokoroških vaseh vprašanje dvojezičnih napisov.
V	zvezi z uresničitvijo manjšinskih določil pogodbe zahtevajo n e m š k o-nacionalistično u-smerjeni krogi v deželi vedno spet ugotavljanje manjšine. Odkar se je izrekel bvši avstrijski kancler dr. Klaus proti takemu ugotavljanju, so se izrekli proti temu načinu reševanja manjšinskih problemov tudi drugi vidni politiki obeh večinskih strank v Avstriji, tako v socialistični stranki kancler dr. Kreisky, deželni glavar Hans Sima, posievodeči predsednik deželnega šolskega sveta Gut-tenbrunner, na strani avstrijske ljudske stranke pa njen predsednik, bivši minister dr. Schleinzer in v zadnji razpravi koroškega deželnega zbora tudi poslanec in predsed. dr. Mayr-hofer.
V	razpravi, ki je bila 28. junija 1972 o manjšinskih problemih v koroškem deželnem zboru, je bilo potrjeno iz ust visokih političnih predstavnikov dežele, da Avstrija že nad 50 let zavlačuje rešitev manjšinskih vprašanj ter da do danes ni izpolnila obljube, katero je dal pred plebiscitom koroški deželni zbor na slavnosti seji 28. septembra 1920.
Kljub nacionalno napetem vzdušju preteklih dni bi zmoglo to spoznanje na nemški strani prispevati k boljšemu spoznavanju manjšinske problematike v deželi in utrditi prizadevanja vseh tistih, ki se trudijo za dober in odkrit odnos med Nemci in Slovenci v deželi.
Ostane dejstvo, da zaenkrat v zvezi s členom 7 do sporazumnih rešitev ni prišlo. Izostal je pristanek s strani m a n jš i n e, prav tako pa tudi pristanek sopodpisnice državne pogodbe Jugoslavije.	Dr. V. Inzko
Janez Grum:
Sfevaiisld zavod v Himu z druge plat;
I.	i je), ki je bila ustanovljena pred
MILWAUKEE, Wis. — Kot nekaj leti in smo si jo Slovenci
vsi ameriški časopisi svetnega značaja tako tudi verski in katoliški — zvečine so tedniki — prinašaj o v vsaki številki krajša in daljša pisma, pa dopise, ki
že dolgo zelo želeli. Letopis je po stanju 1. junija lanskega leta (1971). Prinaša tudi podatke sosednjih škofij izven slovenskih mej, kjer živi slovenska manj
njih bralci povedo svoje po- šina. Knjiga je zelo pomembna
glede, opazovanja, kritiko in proteste. Tako me je pred nekaj tedni presenetil katoliški laik, ki je pisal in poslal odprto pismo škofu v San Diegu — se pravi, da je svoje pismo objavil v časopisu — ker prvo ni prišlo na škofovo mizo. Laik je protestiral proti neuravnovešeni knjigi o spolni vzgoji, ki jo je škofijski šolski odbor uvedel v katoliške šole. Svoje pismo je laik dobro utemeljil.
Pred tremi leti sem napisal članek “Slovenski zavod v Rimu — nekaj druge plati”. Prejel sem več priznanj, pa tudi kritiko. Na obeh straneh so bili laiki in duhovniki. Dokaz, da sta res dve plati.
Že dalj časa čutim potrebo, da spet nekaj povem o drugi plati te ustanove. Odločil pa sem se, ko sem dobil v roke knjigo “Cerkev na Slovenskem”. To je letopis (šematizem) slovenske cerkvene province (metropoli-
tako v verskocerkvenem kakor tudi v narodnem pogledu.
V tej uradni knjigi so na str. 16 podatki o Slovenskem zavodu v Rimu: kdo je v njegovem vodstvu in kdo živi v njem. Po tej knjigi je spritual v tem zavodu p. dr. Vladimir Truhlar S.J. Ob tem podatku sem se u-stavil in ga poslej večkrat razmišljal in ga še. Predvsem spričo Truhlarjeve knjige “Katolicizem v poglobitvenem procesu”, ki je izšla kot redna knjiga celjske Mohorjeve družbe za 1. 1971.
Že v prvi Truhlarjevi knjigi “Pokoncilski katoliški etos”, ki je izšla kot celjska mohorjevka za leto 1967, sem se na več mestih spraševal, ali je res vse tako, kot piše in navaja Truhlar. N. pr. pri zaglavju o grešni Cerkvi. Res, da II. vatikanski koncil govori o stalnem očiščevanju Cerkve — toda mar je to isto kot “grešna Cerkev” ali pa celo kot “Cerkev grešnica”? Nepri-
jetnega vtisa sem se znebil še e> ko sem bral, da Maritain v svo j em “Kmetu od Garonne s e ko prej govori le o svetosti Cer kve — kljub grešnikom v njG’
Pri zaglavju o pluralizmu sem premišljal te-le Truhlarjeve he sede: “Pluralizem je treba P° sebno poudarjati v zahodnem svetu. Ta bo moral vedno ho ] dovoljevati sproščen razvoj tu vsemu, kar ne raste iz njeg0 vega gledanja,, kar svojih kore nin nima v izročilu Zaho a, temveč v vsakokratnem bistvu rase in v znamenju časa. ^ Kar samo ob sebi nastane vprašanje, zakaj je Truhlar prizanesel s tem nasvetom komunističnemu Vzhodu?
Prav tako sem se ustavil prI odstavkih, ki govore o sv. Toma žu Akvinskem. Po eni strani je res, kar pravi Truhlar, da je bi Tomaž dinamičen mislec, ki ni zapiral oči pred arabskimi modrijani, kakor tudi ne Pre grškimi, ki so v njegovem času postali znani na zahodu. 1° . mar ni pri Tomažu in v njeg°vl filozofiji nekaj, kar zasluži ° značbo “perennis” (vedno ve Ijavno)? Maritain v svojem Kmetu z vso spretnostjo bese ^ poudari predvsem to, namr > da je Tomažu filozofsko izbo šče neizpremenljiva, vedno^ ena in ista ter sama sebi zadoščujo ča božja Bit, ki je neodvisna ° človekove eksistence in subj tivnosti kakor tudi od človeko vega razuma, ki to Bit sPoZJ^. va ... Mar pokoncilski katolis 1 etos v Sloveniji ne potrebuj® več tega najbolj osrednjega ^ lozofskega spoznanja? žal le, se Truhlar odmika od njega-
Predvsem sem se ustavil P
zaglavju o tako kontroverzne^
francoskem jezuitu TeilhaJ lJ’ ki ga Truhlar prikaže tako^simpatično in pritrjevalno. da je koncilska večina tega ca rehabilitirala, o čemer Par,-morem biti prepričan. — p e bil Teilhard de Chardin? ® kratko: antropolog, ki je skus uvesti nauk evolucije v
pravi,
vid'
katob;
ško teologijo in v Cerkev. je Jezus Kristus duša vesolj ga kozmičnega procesa, kar J
nekaj čisto drugega, kot Pa
j®
božja
det'
tudi clevelandsko b0^ večina drugih P°
Jezus Kristus, učlovečena oseba in Odrešenik iz Raz°
ja. Več mlajših duhovnikov b laikov se oprijema Teilhardovi naukov, ki so eden glavb1^ vzrokov za današnjo hudo kr in negotovost v Cerkvi. (Mim® grede:	Pregledno knjiži®0
Tilhardu je napisal msgr. macher, bivši prof. filozofij® ^ clevelandskem bogoslovju. K J žica dobro razloži, zakaj m je Teilhard v zmoti. — Kot ^ že, je
slovje kot	___„
vplivom modernističnih uuih nikov in da je bil msgr. macher ravno zaradi te ^n^1Z^SL, izrinjen iz bogoslovja — 'na
r°!)	Tail'
Tudi doma v Sloveniji so -1-
hardovi vplivi pri nekat®1^
ljudeh močni. To mi dokaz®,,
mala knjižica “Eros in seks®3J
ki jo je napisal E. Kocbek i® L
izšla v zbirki Tromostovje P
ljubljanskih frančiškanih-
Kocbeku je tudi seksus del
mičnega procesa. Zato ohr®3®^
ska milost v knjižici ne prid® ^
potrebnega poudarka. Kij®0 ^
katerim izvirnim uvidom i®
v Uft*
slim prizadeva knjižica ve® dega kot dobrega. Predvsem radi Teilhardovega pojmov®®! in gledanja v njej. In k Teilh^. dovim pogledom je v dom<^ pripomogel tudi Truhlar s koncilskim etosom”. (H Ko® kovi knjižici še tole: od ®1®0?^ je zanj sprejel® J1
moralistov
le nemški Haering. Kocbek^z®^.
izbra®
d®
če je treba, taktično “pravega” moralista!)
Toda Teilhardove P o gl® ^ krepko odklanjata oba frarl ska katoliška misleca Marh9
Amer®"1
30 let
(Sedaj na stara leta sta oba d°^ ma v Franciji.) Maritain j® ravnost oster v odklabJ311!
(Dalje na 3. strani)
in Gilson, ki sta tu v in Kanadi učila skoro
r 9
Pi- ■
KANADSKA DOMOVINA
j skrbjo. Štrajki v bolnišnicah go-jski obisk označilo za “prijatelj-tovo niso na mestu, če so sploh | s^i poslovni obisk”, tekom kaše kod. Pri naših sosedih na ju-j terega se je Egipčan razgovarjal gu sami delavski vodniki izjav- tudi z Brežnjevim in Kosygi-Ijajo, da so se štrajki preživelin0m. Posebna pozornost je bila
iz slovenskega Toronta
lili slovenski im " v ICaitai
Toronto, ont — vsakoiet-
Slovenski dan je postal že radicionalna prireditev toront-s jn Slovencev, ki poleg proce-he sv. Rešnjega Telesa priteg-116 največ Slovencev. Od raznih ^rani takrat pribite na Sloven-0 letovišče, da s svojo navzoč-nosti° potrdijo svojo narodno Pripadnost, obnove v sebi za-^®st in ponos, da so Slovenci, in ^ se v tujem svetu nimajo ni-^esar sramovati. Vsi smo po-re ni spodbude od časa do ča-a in Slovenski dan gotovo sto-
rnomn0^0’ SP0^U^0 0 in potem z novim zaupa-l^rn gledamo v bodočnotst.
ovenski dnevi so bili vselej ^osvečeni velikim slovenskim i °Zern> znamenitim dogodkom s ovenske zgodovine in sploš-
o-narodnim idealom. Letos
sl5;lenili raziskati naš polo-feuh °Z^roma položaj slovenske ^ nie, ki smo jo prinesli s se-r ?. Vv Kanado, v kanadski plu-do^v11* ^ružbi. Z drugo bese-razPrav-ljali bomo o seS1 tukajšnjih problemih, ki nujno dotikajo kanadske
uruzbe in
Ve t ™ niene socialne uredit-
Pot ^ sPt°šnih odnosov, ki so
^a se v tej družbi kot
oii Urna lupina pri življenju uram'a m r.
^ aniamo.
^Ustanovitvijo Heritage Onta-je 0ct strani ontarijske vlade, stivVes Položaj nenadoma dra-Vi i^0 sPremenjen in je v tej no->>._ ru^beni obliki, ki naj nado-
se, ki nam jih bodo predvajali Indijanci iz Six Nation’s rezervacije. Njihova noša je izrazita in pestra v barvah, njihova ročna dela mojstrska in besedni sestav molitev in govorov globok in tehten. Kdor misli, da nam Indijanci nimajo kaj nuditi, se hudo moti.
Tudi za Indijance bo gotovo naša narodna noša nekaj novega. Ples slovenske folklorne skupine “Biser” jih bo gotovo zanimal, kot tudi petje zbora Vrba in druge točke sporeda. Prišli bodo v stik s popolnoma novim ljudstvom, potomci nekdanjih Karantancev. (Svojemu novemu indijanskemu prijatelju, ki vodi plesno skupino, sem poklonil knjigo prof. Felicijana o ustoličenju karantanskih knezov.) Le tako, v medsebojnem spoznavanju in pomoči bomo tudi mi Slovenci dali svoj delež, obenem pa utrdili naše ime in našli nove, dobre in iskrene prijatelje.
Naj bi letošnji XIII. slovenski dan odprl na stežaj vrata v novo dobo kulturnega delovanja, ki bo nam Slovencem v čast, naši provinci in naši novi in stari domovini pa v ponos.
Otmar Mauser
“Oaraiasi 5725’
TORONTO, Ont. — Mesto srečanja — Toronto — je že četrto leto zaživelo s posebnim gibanjem Metro Caravan. V zadnjem tednu junija pred državnim praznikom Dominion Day blesti	^V1 Jlctuu" se odpro domovi številnih narod-
nima S,ec‘an^° kaotično maso, ki nostnih skupin, ki sestavljajo e-kultu "Up+nega C^a ’ vsa^a i dinstveno kulturno ozračje naše bila r, ’ °UcP slovenska, zado-(metropole. Odbor za ljudsko u-
pom ep	’"'•I I WM 1 1 '	, n-	T—« t T
rali:zma,
ira;
tihmt^ i ^0merL v okviru mul- j metn0st (Metro Toronto Folks ^btari ^ 1Zma’ ga Heritage j p^rts Coubcil), samostojna orga-k° to 7nZagovaria- se ml> kajnizacija, ki ji predseduje g. Le-
bil0 + 2a mnoSe skupine pome-Po^i .^ans'fu!zii0, ki jih bo znova baših'"9 ^ navkU|šila za gojitev in c i ,narocl|nih običajev, plesov ošne narodne kulture.
je J j.v ^e§a multikulturalizma W"1Za^ Vse različne grupe, ki t, ho prebivalstvo
"at!ade> da
Ontaria in
‘•najo , „ . se med iSeb°i S:P°'
tlačil’ esneie Povežejo in na ta in bolU^varjajo kompaktnejšo lag0 d enostavno osnovno pod-bejše grajenje nove, pravič-
tem
oe, v kateri bodo po-
bioni" razkčne kulture v har-istočl1 Živele kruga ob drugi, bjo QQbl° ka tvorile širšo zuna-sVoip0	kežele v pestrosti
To§a ljudstva.
ki laul6 krzna zamisel. Poskus, slane 5° SP°kleti in iz njega na-skrotn"e Vedla zmeda. V na-fegip ^lla slučaju pa bi s tem Provii^6 lb problem ne samo za ko iv, C,0, lomveč tudi za Kana-
on Kossar, bivši dopisnikar pri časopisu Telegram za “Ethnic scene”, izpelje v tem tednu o-gromno kulturno akcijo in zvabi na pot desetttisoče torontskih prebivalcev, da z obiski mednarodnih mest v lastnem okolju spoznajo bogastvo kulturnih dobrin svetovnih narodov. Četrto leto te dejavnosti je za nami. V sklopu velikih priprav in sistematičnega dela, v prostovoljni pripravljenosti množice sodelavcev pri izvršitvi programa in v novi zavesti pripadnosti lastnemu narodnemu, elementu je “Caravan” vsako leto velika pozitivna manifestacija v Torontu.
Vsaka narodnostna skupina je povabljena na “Caravan”, da na svoj način v svojem središču, ki se imenuje paviljon, prikaže v najrazličnejših oblikah folkloro (noša, plesi, glasba, ljudska u-metnost, hrane in navade) zna-
u° iti u	L 1
skupjn enem tudi za vse etične1 čilnosti svojega naroda. To da-Prav ze’ kk so bile do sedaj'je obiskovalcem paviljonov pri-kak0	bjThove kulture ne-jliko edinstvenega zbližanja in
glavug , ° lrane in izključene iz spoznanja. Letos je na ta način ^°ba kanadskega živ- oživelo v Torontu 44 svetovnih
^evanhliSiU ^ nove P°ti pri
Wuralistr Prcblemov Shto f5ne družbe,
8,110 brinenjeni tudi
dan P^av^ali letošnji Sloven-
^°’ da p 4 orda se bo komu zde-
če l° lzneverienje sloven-
re-kanadske v kateri Slovenci,
re:
sbo
Pa se bo v vso stvar
8,110 kot	!D0 spoznal, da
državJj i0venci tudi kanadski i® doRj. 1 ln imamo torej dvo-bi oh0Sti'. Kakor se trudimo, do 'deri;-ranil1 slovensko kultur-
daian 1Scmo,
dr tx °d
moramo istočasno , ugim i SVoiega bogastva tudi ^dgih ’J n 86 sami bogatiti ob JedUjei karali, ki nam jih pc-dveh „1 'lasi sodržavljani. Na Stopah ^Gnsbib dnevih so že
btih hoJ°ljaki v sv°iih slikc-''aj poit„i .,m nam prikazali ne-®t°s boTv,11 • narodnih plesov. Vi(leti av0v^..vmel1 Priliko prvič
krajev. Od Amsterdama do Zagreba, preko Manille na Filipinih in Sidney)a v Avstraliji in Ljubljane v Sloveniji so se srečavale ljudske množice in prisluhnile čudovitemu utripanju svojega mesta. Z enkratnim potnim listom za tri dolarje ste osem dni obiskovali mednarodno družbo in. kulturne programe. Spoznavali ste osebnost posameznih narodov in razširili kulturna obzorja. Našli ste nazadnje, da smo vsi skupaj ena sama velika družina, ki more živeti med seboj v miru in enakopravnosti.
V Caravani imajo vse skupine enako vrednost. Vsem je dana ista prilika in svoboda, da se občinstvu najbolje predstavijo. Organizacija stoji gospodarsko na prostovoljnem delu, kar je izkupička v gostišču, gre za skupne zadeve — v našem primeru v
Paviljon Ljubljana smo s pomočjo mnogih pridnih Slovencev postavili v cerkveni dvorani na Manning A ve. V osmih dneh je približno devet tisoč ljudi prešlo pod slovenskimi mlaji in venci. V karavanski Ljubljani smo skušali ustvariti domače razpoloženje, kakršno je vladalo v Sloveniji ob vsaki praznični priliki: kulturni, družabni ali verski. Poustvariti smo hoteli podobo poletja v Sloveniji, ko bohote rože na oknih in žitna polja zore v zlatu, ko se v nedeljskem popoldnevu oglaša z vrtov dekliška pesem, ko fantje zapojejo1 ob večerih na vasi in zaukajo, da se sliši v sosedni kraj. V razstavni dvorani ste imeli priliko ogledati izdelke domače umetnosti. Slovenski slikar Božo Kramolc je razstavil naj novejše pastele. O-biskovalci so po slikah in zemljevidih na stenah spoznavali našo lepo domovino. Pridne čipkarice so stalno zbirale krog občudovalcev okrog svoje delovne mize. V kot razstavne dvorane nad kmečko mizo s klopjo, skied-nikom in stolom smo postavili “Bohkov kot”; na mizi je čakal velikonočni žegenj.
Kulturni program je letos krasila in izpolnjevala nova folklorna skupina “Biser”, ki jo vodi ga. Nežka Škulj, ki je poleg plesne izvedenosti tudi umetnica v slikanju. Svoja dela je predstavila v oljih. Vseh osem dni so mladi fantje in dekleta v narodnih nošah nudili gledalcem vrsto folklornih plesov, ki v ritmu in vsebini prikazujejo svojsko prosto in veselo dušo slovenskega človeka. Ostali del programa so izpolnjevale deklice iz skupine “Nagelj”, gdč. Silvija Ovčjak s sestrami Kumelj, gdč. Mary Babič z newtoront-skim dekliškim zborom. Za splošno slovensko zabavo so skrbeli naši orkestri, ki so se letos radevolje pridružili k delu na “Caravan ’72”. Trubadurji, Veseli študentje, Alpinci, Blue Horizon, Štajerski fantje, Harmony Sextet so ponesli čar slovenskih ljudskih melodij po širnem mestu, da je mnoge zmi-kalo nazaj v Ljubljano za par večerov. Naše kuharice so skrbele za pravo domačo kuhinjo, možje pa za božjo kapljico.
“Caravan ’72” je dosegla svoj namen. Veliki festival je združil za skupno delo in tekmovanje tisoče mladih ljudi im zavednih narodnjakov. Nudil je prekrasno priliko kulturnega u-stvarjanja in nagradil z zavestjo vrednosti njihovega narodnega imena. K uspehu ljubljanskega paviljona so pomagale pohvalne izjave torontskega časopisja in radijskih poročevalcev, ki jim je ugajala predvsem maša domačnost, preprosto veselje in gostoljubje. Najboljšega načrta ne bi mogli izvesti brez dobre volje
in ljubezni do slovenske ideje, ki so jo letos v toliki meri pokazali stoteri delavci in delavke v Ljubljanskem paviljonu. Prostor ne dopušča, da bi vse osebno tu imenovali. Od rojakov č. g. Balažiča, ki so darovali vence z nove maše v New Torontu, do kluba Holliday Gardens, ki so o-skrbeli vso sveže zelenje in vrhove, do rojakov iz Slovenskega Primorja, odkoder izhaja letošnja “Miss Ljubljana”, vsem, prav vsem — naj toplejša zahvala, da so svoj čas in talente darovali za veliko skupno zadevo, ki naj nas narodno ohranja v tujem morju, da vztrajamo na mestu v zgodovini narodov, kakor nam je že tisoč let odmerjeno.
Anica Resnik
STZ na IMefsfa? zfeki
TORONTO, Ont. — Na letošnji Sokolski zlet, ki se je vršil 2. julija na Masaryktown v Torontu, je bila povabljena tudi slovenska skupina STZ. V sprevodu je vodil našo skupino starosta ing. F. Grmek, slovensko zastavo pa je nosila Betty Turk, načelnica ženske skupine. Program se je začel s sv. mašo pri kapelici sv. Antonicka in se nadaljeval s povorko k spomeniku T. Masaryka in Stefanika. Med političnimi zastopniki so bili tudi predstavniki federalne, p r o v i n cialne in municipalne vlade, med Čehi pa so najbolj udarno govorili M. Pristupa, dr. Mudri in Lubor Zink, znani reporter in protikomunist.
Češko telovadbo je organiziral Ivo Syptak, ki je poznan tudi v naših krogih, orodne vrste pa Frank Grmek. Štirje Čehi in naši (Žani Celar, Peter in Frank Grmek) so nastopili na krogih, bradlji in 'drogu, videli smo stoje, veletoče in tudi nekaj akrobacij. Zagotovo lahko rečemo, da je Frank še vedno najboljši, dasi se mladi še dosti prizadevajo in kažejo lep uspeh.
Na dvovišinski bradlji so nastopala samo naša dekleta (Helen Jerina, Betty Turk, Anka Jamnik, Marica Pezdir, Mija Celar); tudi te uči in trenira Frank. Sedaj imajo v vajah že zvinke, raznožke čez visoko bradljo ter plovne skoke, kar so pokazale v veliko zadovoljstvo češke in slovenske publike.
Načelnik zleta Čeh Jerabek je bil napovedovalec za Sokol, mlada Veronika Jamnik, ki ima poškodovano koleno, da ni mogla nastopati, pa je zelo uspešno napovedovala za STZ. Slikovite narodne noše so z narodnimi plesi zaključile nastop.
*
Uspehi šolske mladine
Vsakoletne tekme, katere so začele propagirati kanadske šole, so odkrile tudi nove prvake iz mladine STZ.
Peter Koželj je dobil prvo mesto na bradlji, drogu in konju na prvenstvu vseh katoliških šol Toronta, Peter Grmek, preden si je poškodoval koleno, pa je dobil prvo mesto v vseh disciplinah v Scanboro javnih šolah.
Mala Marija Muhič je dobila za svoje atletske podvige nagrado predsednika Trudeau-ja. Mihec Muhič pa je postal prvak Toronta v skoku v višino in daljino, in teku na 100 m, v tekmah za ves Ontario si je pa o-svojil tretje mesto. Vsem želimo še mnogo uspeha v bodočnosti. Mihec Muhič je bil prav sedaj operiran na dolgoletni srčni hibi in mu želimo, da bi tudi hitro okreval po tej težki operaciji.
*
Ping-pong turnir
Letošnji STZ turnir v namiznem tenisu, kateri se je vršil spomladi v Slovenskem domu, se je presenetljivo končal z zmago mladega Marcela Urbanca; edini, ki ga je premagal, je bil advokat Tone Ambrožič, ki pa je imel smolo pri drugih igrah, tako da je plasman izpadel takole:
1.	Marcel Urbanc
2.	Lojze Zizek
3.	Tone Ambrožič
4.	Tony Sedivy
5.	Peter Urbanc
STZ priredi letni izlet v Ban-creftu 5., 6. in 7. avgusta, strelske tekme 23. in 24. septembra.
Telovadci trenirajo sedaj za Slovenski dan, ki bo 30. julija na cerkveni farmi, zato kličemo vsem, pridite in na svidenje na Slovenskem dnevu.
STZ - Toronto
Križem po deželi
Nezdravstveno osobje je v sredo zapustilo svoja delovna mesta v Toronto Western bolnišnici kljub jasnemu določilu zakona Ontaria, ki prepoveduje štrajke v bolnišnicah. Zakon predvideva obvezno posredovanje, ker je redno poslovanje bolnišnic potrebno za splošno javno korist.
Bolnišnica se je obrnila na sodišče, da bi štrajk prepovedalo, pa iskala pomoči tudi pri pokrajinskem odboru za delavska vprašanja. Vodja unije, ki štraj-ka, Patrick Murphy je med tem izjavil, da se unija ne bo ozirala na nobeno odločitev sodišča, ampak bo nadaljevala s štraj-kom, dokler ne bo dosegla sporazuma z bolnišnico o novih delovnih pogojih. Murphy je celo svaril, da bo pozval osobje tudi v drugih bolnišnicah k štrajku, če sedanji štrajk ne bo skoro dosegel uspeha. Tako naj bi se v Ontariu ponovilo to, kar je preje doživel Quebec.
Javnost na tak razvoj gleda z močnim dvomom, pa tudi s
Veatične indijanske ple-l sklad župnije Marije Pomagaj.
ker povzročajo preveliko škodo
tudi delavstvu samemu.
*
Zvezna vlada v Ottawi bo v prihodnjih štirih letih porabila 60 milijonov za odstranitev one-naževanja okolja, ki ga povzročajo zvezne naprave in ustanove
v vseh delih dežele.
*
Kanadska katoliška konferenca je v skladu z odločitvijo Svete kongregacije za nauk in vero izjavila, da je privatna spoved duhovniku edina redna pot za odvezo smrtnih grehov.
Konferenca, zveza kanadskih škofov in nadškofov, je istočasno prepovedala dajanje splošne odveze, v kolikor to ni res v] zvezi z neposredna smrtno nevarnostjo, kot to določajo cerkveni predpisi.
C
Lucien Lamoureux, predsednik parlamenta, je povabil vi imenu vlade na obisk v Kanado predsednika Indonezije Suharta. Sam je prišel v Indonezijo na enotedenski obisk na vabilo Abdula Nasutiona, predsednika političnega sveta.
*
Zvezna vlada je odobrila izvoz električne sile iz Kanade v ZDA kljub protestom prebivalstva prizadetega področja, da bo to pomenilo izgubo delovnih mest. Vlada je izjavila, da je pregled položaja pokazal, da ne bo izgubljeno nobeno delovno mesta v Fort France, če bo podružnica matičnega podjetja, ki je v ZDA, odvajala tja v International Falls del odvisne elektrike iz Kanade.
*
Predsedniki vlad štirih atlantskih pokrajin Kanade in predsednik vlade Quebeca se bodo sestali v Halifaxu 2. avgusta letos, da se pogovore o mineralnih pravicah pokrajin v morju ob njihovih obalah. Pokrajine zahtevajo vse te pravice za sebe, toda zvezna vlada jim je voljna priznati le polovico dohodkov od teh pravic.
*
Manitoba Naturalists Society je pozvala zvezno vlado, naj konča razgovore z Zahodno Nemčijo o uporabi vojaškega taborišča Shilo za vežbanje nemških tankovskih enot. Družba trdi, da bi vojaške vaje na tem področju škodovale naravnemu okolju in predlaga, naj bi bilo o-zemlje Shilo. spremenjeno v narodni park.
posvečena “borbi za končanje posledic izraelske agresije”, ki povzroča napetost na Srednjem vzhodu.
O Srednjem vzhodu bodo vodniki ZSSR razpravljali te dni s tajnikom ZN Kurtom Waldhei-mom, ki je ta teden v Moskvi.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Help Wanted — Female
CLEANING WOMAN
To work fours a day, three days a week, cleaning factory office etc. Off E. 70 St. & St. Clair.
Call 361-6264
(139)
MALI OGLASI
For rent
3 rooms and bath off E. 30th and St. Clair Ave.
Call SU 1-4299
-(136)
Pozor!
Barvanje hiš zunaj in znotraj.
Kličite vsak čas.
361-7946
(141)
Lastnik prodaja
Dvodružinska hiša je naprodaj, 7 sob spodaj, 6 sob zgoraj, dvojna garaža, velik lot. Nič agentov. Oglasite po 3:30 pop. na 18711 Neff Rd.
-(138)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik ^rt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija.	(141)
Hiša naprodaj
Osem-sobna hiša na 996 E. 76 St. v dobrem stanju. $6,500. Kličite 391-7994
(137)
NASPROTJE — Na vrhu utrdbe Belevedere v Firencah stoji neobičajna stvaritev modernega umetnika Flenryja Moora “Kvadratasta oblika z vsekom”, ki je v očitnem nasprotju s tem najbolj renesančnim mestom Italije.
Slovenski zavod v Rimu
(Nadaljevanje s 2. strani) Teilharda, tako da se temu kar čudi stari angleški jezuit D’-Arcy. Ta skuša v knjigi “Humanism and Christianity” na več mestih pokazati, kako naj bi razumeli nekatere Teilhardove trditve, da bi bilo še v skladu s krščanstvom. A na več mestih D’Arcy prizna, da Teilhard ni sprejemljiv.
Če torej taki misleci, kot so Maritain, Gilson in D‘Arcy, odklanjajo Teilhardove kozmolo-ške in evolucijske nauke, potem je vse bolj prav, da sledimo njim, ne pa Truhlarju in Kocbeku. Zlasti še zato, ker je sam papež Pavel VI. ob zaključku II. vatikanskega koncila izrekel priznanje Maritainu (samo njemu imenoma), ker v vseh svojih knjigah kot katoliški mislec daje tako harmonične filozofske sinteze.
(Konec sledi)
Hiše naprodaj $20,500
vam kupi krasno hišo, 4 sobe spodaj, 2 zgoraj, rekr. soba, dvojna garaža, Metropolitan park zadaj.
Euclid — nova zidana
dvodružinska hiša, IVz kopalnica, polna jedilna soba, 3 spalnice, predeljena klet, v fari sv. Kristine. Krasna!
Mussell Subdivision — Euclid 870 E. 250 St.
Novi domovi, odprto dnevno od 6 do 9 zv. v soboto in nedeljo od 2 do 6 pop. Pridite in oglejte naj novejše domove v Euclidu.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(139)
Mali traktor naprodaj
Traktor “Simplicity” izdelka z 8 komjskimi silami za košenj e trave (rotary 32 inches) ter s plugom za oranje snega je ugodno naprodaj. Kličite tel. 481-4778.
(137)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. $23,500. 19511 Kildeer Ave. tel. 531-2554
(140)
Egiptski predsednik vlade se vrnil s posveta v Moskvi
KAIRO, Egipt. — Predsednik vlade Aziz Sidky se je koncem tedna vrnil s krajše poti v Sovjetsko zvezo, kjer je razpravljal z vodniki te o gospodarski in vojaški pomoči, ki jo Egipt dobiva iz Sovjetske zveze.
Sovjetsko časopisje je egipt-
Naprodaj na Koroškem V Pliberku (Bleiburg), Avstrija, je naprodaj nova pritlična zidana hiša s centralno kurjavo na 2000 kv. metrov vel. parceli. Naslov se dobi v uradu A.D.
-(139)
V	najem
Oddamo 3 čiste sobe zgoraj za 1 ali 2 mirni osebi na 1151 Addison Rd. Vprašajte na 6617 Schaefer ali kličite 431-1865.
(137)
V	najem
Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033.
-(140)



mmimimi'm
SBBSaSSžiOSS^
IVAN PREGELJ:
Magister Anton
ZGODOVINSKI ROMAN
spal,” je mrmral Žolna mrtvo, svinja. A svinje smo moški “Ge se zjutraj pred menoj -pre-j tudi:..v”
dramiš, me ne budi.”	j V strašnem obtoževanju svoje
Ko je legel, je prosil:	j nemoči je brbljal pijani in usah-
“Ce imaš kaj novcev odveč, j nil na zadnje z omočenim razu-za eno pot mi posodi, da mi be- mom in umazano kvanto. Magi-
raSčiti ne bo treba.”
Magister mu je naštel nekaj denarja. Ni mu bilo za novec.
stru je kar odleglo, ko je zaspal z glavo na mizi. ..
Z bridkostjo v srcu se je od-
“Nunc tempus (Zdaj je prijetno) noj!”
Vedel je magistra po nekakih stopnicah in ga nato zopet potisnil po nekakih stopnicah navzdol. Magister se je ovedel, da je zopet v krčmi. Tedaj je pogledal po svojem rešitelju in ostrmel brez besede.
“Tone od Mahničev?” je vpraševal človek, ki ga je bil otel iz pijane tolpe.
“Jernej Picus — Žolna?” je ugibal in spoznal magister.
“Žolna in žejna,” se je nasmehnil oni in vprašal vedro: “A kaj te je neslo v pijani konta-bernij?”
“Konbibernij, reci,” je menil pohlevno bridko magister in pristavil. “Pa saj tu sva spet v enem.”
“Ne boj se. Tu boš prenočil mirno,” je dejal Jernej.
Stara znanca z Dunaja sta sedla. Magister je naročil pijače. Nato se je zahvalil Jerneju
acceptabile, smehljivo je pripovedoval, kod pojdi z me- vse in kaj je bil poslej.
Sreče da nima, je menil za prespal. Hotel je še mero vina zadnje, zdaj da gre v Italijo, v'
Pavi j o in Bolonjo, kaj ve kam, menda celo v Rim, nekemu mlademu pravniku za spremljevalca.
Magister je povedal, da ima tudi sam v Rimu ljubega sorodnika. Žolna je poslušal razmiš-Ijeno. Hotel je še vina. Magister je umel, da mož prepada.
Niti ni več verjel, da je prav povedal, ko je dejal, da gre za službo. Bilo mu je moža žal.
Zaskrbelo ga je tudi, kako je neki z njegovo vero, in je vprašal:
“Med lutrovci sem te našel!
Pa ne, da bi bil spadel?”
Žolna se je zasmejal pomilovalno in izvlekel drobno knjigo.
“V tegale tu verujem,” je dejal, “morda me je res pohujšal.”
Magister je odprl knjigo in videl, da so Pogovori slavnega Erazma, ki jih je tudi njemu
Trpel pa je, ali naj da Žolni vse, pravil ob prvi jutranji uri na kar ima; pa je občutil, da bi pot. Od Žolne se ni mogel še vendar storil malo dobrega. (kaj posloviti. Mladi pustolovski Žolna je bil sicer že z naštetim 1 potep je spal kakor ubit. Magi-zadovoljen in se je zdaj dvignil ster je verjel, da ga ne bo videl še enkrat s klopi, kakor da se je | nikoli več.
Šel je v cerkev, bil pri maši in jo spil.	j in zapustil nato Ljubljano prav
Pijan se je zdaj razodel ma-j tedaj, ko so odprli mestna vra-gistru brez pridržka.	ta. Zvečer ob mraku je bil v
“Pohujšanje... kdor se og-j Gornjem Gradu. Šele tu je opa-ne ... Prvikrat! To je vse in ' zil, da je bil okral Žolno za knji-eno. Ogni se! Jaz se nisem...!go. Nasmehnil se je togo. “Za Zato pa sem rekel, da je bila 1 ministrantskim zvoncem lovaško
za pomoč. Prijatelja sta se na-1 nekoč prebiral učeni Faber. To-glo porazgovorila, kako sta se' go je dejal: zadnjič videla. Magister je' “Strašno ničemurnega aposto-vprašal, kdaj je Žolna pustil la častiš! Spadel ni, pohujšal pa
učenega Fabra, pri katerem ga je bil zamenil, kakor je bil pravkar zvedel.
“Faber?” se ni našel takoj Žolna, ki je bil za učenim Dunajčanom očividno skusil Bog sam vedi, koliko in česa. “Faber? Koga misliš?”
“Saj sva pravkar govorila o njem! Tisti, ki si mu od mene pismo nesel,” je povedal magister.
“Lej! Faber, deš, da mu je ime,” se je zasmejal Žolna. “Verjemi, da sem kar pozabil. Seveda, bil sem pri njem. Nekaj tednov. Potem sem šel.”
“Zakaj?” je medlelo slabotno vprašanje magistru na ustnah.
Žolna je pogledal oprezujoče, segel po pijači, pil, odložil vrč in dejal kratko in nejevoljno: “Baba! Svinja, kakor vse.” Magister ni vedel, ali je bila tista žena nadležna tudi Žolni, kakor njemu samemu, ali pa ga marala ni. Vprašati se pa ni upal. Žolne se je bilo vino že prijelo; bolno zgovorno in pod-
veliko.”
“Pohujšanje mora priti! Vzemi in stori takisto!” je menil pikro Žolna.
Položil je glavo v dlani. Tako je stal nekaj trenutkov, ko je listal magister razmišljeno po knjigi in obujal spomine na davnega dunajskega dobrotnika. Knjiga je bila prav tisti Fabrov izvod...
Magister je bral, kakor uči učeni humanist mlade ljudi, da gre poklanjati se lepim ženskam.
“Ne beri!” ga je zdajci vzdramil živčno zadirljivo Žolna.
Magister je dvignil oči.
Žolna je pil bolno. Ko je odložil posodo, mu je bilo obličje blodno. Beseda pa mu je šla resno in trezno:
“Pohujšanje... Ti si se ga ognil... Saj je le enkrat treba, da se za vedno otmeš... Jaz se nisem...”
Ko je to rekel, je legel na klop.
“Jernej, kaj si hotel reči?” je vprašal magister. “Da bom
CORDUROY CLIMBS THE WALLS—Cotton corduroy in a neat geometric print adorns the wall behind an antique. Finnish daybed in this unusual room setting. Seams of the fabric are covered by embroidered tape edged with balsa wood. The motif is carried out in a printed corduroy cover for the daybed and velvety nowale corduroy pillows decorated with embroidered tape. An 18th Century painted corner cupboard and contemporary Finnish chair and tables complete the decor.
knjigo,” je pomislil bridko in jo vrgel vstran ...
* *
Škof Tekstor ni bil še odšel na Dunaj, kjer je navadno bival,
marveč se je mudil še na Kranjskem, kjer je bil započel odkrito in odločno boj proti luteranskemu meščanstvu in deželanom—
Ko je zagledal pred seboj hotno in od vetrov na p°ti °z gano, pošteno magistrovo. lic®> se mu je vidno obraz razjasni -
t. j. proti plemiškim in dežel-1 Začutil je, kakor da je od magi skim stanovom. Tako je nasto- Istra zavelo in zadahnilo po dal pil odkrito zlasti v Kranju. Bil j nem, prijetnem, po Krasu, kjer je odločen, a potrt. Žel je odpor, I je bila tudi njemu stekla zibe • ki ga ni pričakoval...	|	(Dalje prihodnjič)
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
431-2088 531-6300
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
GROMOVA TRSOVIMA S POHIŠTVOM
531-1235
15301 Waterloo Road
V blag spomin
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MAMA IN SESTRA
Louise Cebron
ki je umrla 18. julija 19G8
Štiri leta je že minulo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze nam zalivajo oči.
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš.
žalujoči:
hčerka MARY FERROLLI in družina
sin LOUIS JUREČIČ in družina sestra AGNES KOSEC Cleveland, O. 18. julija 1972.
OSVEŽITEV — Voda osvežuje, kjerkoli jo dobimo, ko nas trud in pot zdelujeta. Vojak v Južnem Vietnamu jo je zajel-iz potoka, šest milj zahodno od Phu Bai in si hladi v njej glavo.
IL-I
V blag spomin
PETE OBLETNICE — ODKAR NAS JE ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA MATI IN STARA MATI.
Marija Gorše
ki je umrla 18. julija 1967. leta.
Leto za letom se v večnost izliva, in težke ločitve spomin se budi!
I Ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori!
Žalujoči:
SOPROG ir, OTROCI ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 18. julija 1972.
SE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potiebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ...................................
Moj novi naslov: ..
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA TJN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
NOVI ČASI NOVE NAVADE! — Ob podelitvi diplom na univerzah je bilo nekdaj vse silno slovesno. Zdaj je marsikaj drugače, kot kažejo te-le slike nog in obutve na dan graduacije na Ohio State University. Zgornja dva in levi spodnji prejemniki diplome so doktorji filozofije, spodnji pa doktor medicine.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOT*
(K.S.K.J.)
NAJJSAAitEJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p*
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in /a mla' e posmrtnine za neomejeno vsoto
•	*a onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.0«
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico l*P° izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J-
dlho:
inlt«
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K J> 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Ead: bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika!ic®' v naši okolici.
IME .............—
NASLOV —...........-.......
MESTO ------------------------------------------------------
DRZ^LV^l	.................m.....«...»............. CODE