Á. SLOVENSKI
POROČEVALEC
QUA
I U O
o s v O
O D I L N E
F R
Uto VL, št 68
Ljubljana, nedelja 8, julija 1945
Smrt fašizmu —
svobodo narodu
o n T e
Cena Din 1.—
Angleška delavska mladina junaški mladini Balkana
Kdo ščiti Franca v Španiji.
Moskovska „Pravda“ za č;tn prejšnjo odstranitev Franco-vega fašističnega režima in obnovo španske demokratične
republike
Mlad! Balkan
Mladina vseh balkanskih držav: Jugoslavije, Bolgarije, Grčije in Albanije se je zbrala na svojem prvem kongresu v Beogradu. Ta kongres je mejnik in prelomnica v urejanju skupnega življenja balkanskih narodov. Kongres je jasen dokaz, da mladina dobro razume potrebe po skupnem sodelovanju vseh narodov, katerih usodo je že zemljepisni položaj tesno povezal, a so jo doslej delili interesi vseh mogočih imperializmov. Kongres pa je obenem priznanje Jugoslovanski mladini, ki je najbolj napredna in ki je doslej za osvoboditev največ žrtvovala. Ta kongres ima zato svoj posebni značaj. Nastopile so skupne potrebe vseh balkanskih narodov, in sicer najbolj udarno delo za obnovo. Zato si je mladina postavila naslednji program:
Kongres se sklicuje na osnovi življenjske potrebe, da se prijateljstvo in sodelovanje med balkanskimi narodi. prekaljenimi v ognju borbe proti skupnemu sovražniku — fašističnemu okupatorju in njihovim slugam, sedaj po novih vojnih razmerah še bolj okrepi in poglobi. Balkanski naredi ki so biii dolgo ločeni in često vrženi v medsebojno borbo s strani malih reakcionarnih klik in velikih zunanjih, imperialistov, so se močno povezali v zadnjih štirih letih za časa osvobodilne borbe. Danes jasno vedo, da sta edinstvo in sodelovanje v dobi osvobodilne borbe med balkanskimi narodi bila odločilni činitelj za njen zmagoviti konec.
To je zelo dobro spoznala mladina balkanskih narodov, ker je bila v prvih vrstah osvobodilne borbe in je lahko iz lastne izkušnje ocenila vred-nost^enotnosti in škodo needinosfi.
Za ceno velikega trpljenja, naporov bi žrtev so si balkanski narodi priborili svobodo svoje domovine. Ali pomeni to, da prijateljstvo in sodelovanje med balkanskimi narodi nista več potrebni? Ne! Glavna naloga, ki je do sedaj združevala sile, je bila, da se osvobodimo in da domovino sami tudi uredimo. Poleg tega sedaj nastopajo še nove naloge, ki prav tako zahtevajo prijateljstvo in sodelovanje, ker so to težke, vsem balkanskim narodom skupne naloge.
V prvi vrsti je pred našimi narodi vprašanje miru! Mir smo si priborili, sedaj si ga moramo ohraniti. Novejša zgodovina naših narodov je zgodovina krvavih uničevalnih vojn, ki so se periodično ponavljale. Mir, ki je vladal do sedaj na našem polotoku, je bil vedno mir med dvema vojnama, vedno nezdrav, negotov, poln kali novih krvavih spopadov. Tak je bil tudi mir v vsej Evropi. Ne želimo, da se to ponovi, za to se nismo borili. Po herojski nadčloveški borbi, ki so jo balkanski narodi vodili proti nemško-italijanskemu fašizmu, po tolikih žrtvah in naporih, po tako sijajni zmagi želijo naši narodi in imajo polne pravico do tega, da si zagotovijo dolgotrajno razdobje mira, da si lahko zacelijo rane. Mir pa bo zagotovljen z borbo in z delom.
Drugič — naša borba s fašizmom še ni končana. Vojaško je fašizem uničen, niso pa uničeni ostanki fašistične ideologije in mnogi njihovi aktivni nosilci. V borbi proti fašizmu ne moremo ostati nekje na sredi. Dobro poznamo značaj fašizma in vemo, da se ponekod lahko iz teh ostankov, če se zberejo in opomorejo s podobnimi imperialističnimi naklepi, razvije in okrepi fašistična kal. Poraženi fašizem skuša rešiti, kar se da. Skriva se pod zaščito nekaterih profašistič-nih in reakcionarnih elementov v svoji demokratični maski. Balkanski narodi m vsi svobodoljubni narodi morajo biti ljubosumno na straži in ne smejo stati prekrižanih rok. dokler ne bo očiščena poslednja sled fašizma. Toiči po fašističnih ostankih, ne dopustiti, da bi se poskušal fašizem kjer koli utrditi, odkrivati ga. kjer se hoče skriti, to je današnja naloga, ki stoji pred vsemi svobodoljubnimi narodi, posebno pa pred balkanskimi, ki so pod fašizmom toliko pretrpeli. Obenem je treba vsestransko krepiti in n zvijati resnično demokracijo, ki je glavno orožje, s katerim bo fašizem končno veljavno uničen in zagotovitev svetle bodočnosti.
Tretjič je potrebno, da se obnori naša domovina, ki so jo £a-
Beograd, 6. jul. (Tanjug) Združenje angleških laburističnih dijakov je poslalo kongresu balkanske mladine pozdrav v imenu 4000 svojih članov. V pozdravu pišejo med drugim: Junaška dela ln žrtve balkanske mladine v borbi proti fašističnim napadalcem so vzgled mladini vsega sveta.
Nato govore o vlogi angleške mladine med vojno in nadaljujejo:
žrtve in trpljenje zadnjih pet let ne bodo zaman. Fašizem v Evropi je premagan na bojišču, treba pa je nadaljevati še politično borbo proti fašizmu. Odloki krimske konference in mednarodne varnostne organizacije bodo temelj svetovnega miru in varnosti. Vendar ne moremo reči. da smo izvojevali popolno svobodo, dokler ne bo uničena poslednja sled reakcionarne politike pri nas in v inozemstvu, še nadalje bomo delali z vsemi silami za sodelovanje med velikimi zavezniki, posebno z našimi velikimi prijatelji in zavezniki Sovjetsko zvezo. Združenimi državami in Kitajsko kakor tudi z demokratičnimi državami Evrope. Prepričani smo, da bo prijateljstvo med mladino vaših dežel in angleško mladino vedno čvrstejše. S svoje strani bomo storili vse, kar moremo, da prijateljstvo čim bolj razvijemo. Slava junakom, ki so padli za svobodo! Naj žive Združene sile mladine!«
Predsednik zveze dijakov v Angliji in Walesu, Tony James, je poslal balkanskemu kongresu pismo, v katerem se naj-
Beogr^d, 7. jul. (Tanjug) Državna komisija je 'preko predsednščtva ministrskega sveta zahtevala od zaveznikov izročitev vojnega zločinca dr. Ante Paveliča, »po-glavnika nezavisne države Hrvatske«. Čepin, v so zločini dr. Ante Paveliča znard po svetu, je državna komisija v obrazložitvi svoje zahteve navedla s-imo majhno število zagrešenih zločinov, za katere ima neizpodbitne dokaze poleg vsega drugega, kar dovoljuje trditev, de je dr. Ante Pavelič vojni zločinec in izdajalec.
Državna komisija je dokazala:
1.	da je dr. Ante Pavelič kot sodelavec in plačanec Italije in Nemčije v aprilu 1941. leta parnega! izvesti zlom jugoslovanske vojske in da. je uvedel quislinški režim v Bosni in Hercegovini;
2.	da je iz tujine, iz Italije m Nemčije privedel teroristično organizacijo »Ustaša«, ki je pod njegovim vodstvom n? črtno pripravila pokolj v letu 1941. nad Srbi v Bosni in Hercegovini, in ki je oplenila srbske vasi, izvršujoč pri tem najstrašnejše zločine kakor iztaknitev oči, sežiganje živih ljudi itd. in na ta način uničila več stotisoč mirnega srbskega prebivalstva, pa tuđi hrvatskoga in muslimanskega;
3.	da je kot »šef države« pripravil ubijanje rodoljubov v taboriščih Jasenovac, Sajmište, Budovo, Stara Gradiška, Laborgrad, Sisek, Sremske Mitroviča in drugih, kjer je bilo umorjenih okoli 1,400.000 mož, žena in otrok. Ubijanje je izvrševala taboriščna uprava kot oblast ves čas obstoja tako ime-nOv-ane »Nezavisne države Hrvatske« in sicer na najstrahotnejše načine. Voditelji taborišč so kot nagrade za te vojne zločin-ne dobivali Paveličeva odlikovanja;
4.	da je v »svoji državi« od 1941. do 1945. na najstrahotnejši, način izvaja) strahovlado in načrtno Menije rodoljubov in si-
šistični razbojniki razrušili, da se razvija, da postane močna, bogata in srečna! Štiri leta smo se borili za novo in boljše življenje! Sedaj je prišel čas, da uresničimo svoja stremljenja in za to je v prvi vrsti poklicana mladina.
Pred temi težkimi nalogami so danes vsi balkanski narodi. Rešili jih bodo le, če bodo enotni. Prijateljstvo in sodelovanje med balkanskimi narodi se morata okrepiti in poglobiti.
Mladina balkanskih dežel se ni nikdar ločila od svojega naroda. Potrebe in naloge svojih narodov je imela za svoje naloge. Tako je to bilo v oboroženi osvobodilni borbi m tako je sedaj. Novih nalog se loteva z isto predanostjo in požrtvovalnostjo, kakor je pred štirimi leti započela oboroženo borbo. Nastopa pa še z večjo zavednostjo, kajti v borbi se je njena zavest okrepila.
V tak namen se je zbrala mladina na I. balkanskem kongresu, ki bo pokazal delo antifašistične mladine v osvobodilni borbi. Pretresal bo vprašanja o okrepitvi m oživljenju idejnih, kulturnih in športnih odnosov med mladino balkanskih držav. Izrazil pa bo tudi željo, da živi v najtesnejši povezanosti z vso svobodoljubno mladino sveta!
Prvi kongres balkanske mladine v I Beograda, pozdravljena!	E. B.
prej opravičuje, da zaradi ovir ni mogel priti osebno na kongres in zato pošilja pismo z govorom, ki ga je na tem kongresu nameraval govoriti. V govoru pravi med drugim:
Ta vojna je bila resnično ljudska vojna proti onim, ki so v vseh časih skušali udu-šiti naravne težnje ljudstev za svobodo. Vaša mladina je dala v tej borbi največ in prepričan sem, da bo tudi prejela največ, ko bodo uresničeni vsi njeni ideali. Iz globine srca občudujemo način, s katerim ste se borili proti skoraj nepremagljivim težavam in občudujemo uspeh v tej borbi. Vojna proti nemškim in italijanskim fašistom je končana. Združeni narodi so dokazali, da je narod, ki ima trdno voljo, da si pribori svobodo, nepre-mnsrlüv Sedaj nas čaka prav tako velika naloga. Zgraditi moramo svoje porušene domove, svoje tovarne in imetja, da lahko stopimo v resnično dobo miru. Prav z isto odločnostjo, ki smo jo pokazali med vojno, se bomo lotili te naloge. Danes, ko je v svetu toliko porušenega, je mednarodno sodelovanje življenjska nujnost. Ustvariti moramo najiskrenejše prijateljstvo med narodi vsega sveta.
Tony James zaključuje svoje pismo z besedami: »Bodočnost je v naših rokah. Lahko jo ustvarimo ali uničimo. Bodite prepričani, da bodo angleški dijaki delali skupno z vami za dograditev boljšega sveta. Junaška mladina Balkana, pošiljamo ti svoje tople, bratske pozdrave.«
cer v imeDU fašizma in na račun r.emškega vojnega stroja;
5.	da je zločinsko delo nadaljeval še po kapitulaciji Nemčije z ubijanjem in metanjem v Ssvo na deaesttieeče pregnancev ter je izdal povelje, naj «afcjži nadaljujejo borbo tudi po nemški kapitulacij. S tem je Pavelič pokazal, <Ja je poslednji predstavnik fašizma v Evropi.
Zahteva po izrseitvi
gesseraSa
Beograd, 7. julija. (Tanjug) Danes je komisija za vojne zločince zahtevala preko predsedstva ministrskega sveta izročitev Svetislava Đjulnća, divizijskega generala, ki ga je kemisija proglasila za izdajaioa in vojnega zločinca, ker je: a) pomagal izdajalcu Nediču in Ljotšču in je postal svoja dva sinova v Ljotičeve vrste; b) ker se je julija meseca 1943. podal s svojima sinovoma na Ravno goro to se stalil na razpolago izdajalcu Draži Mihajloviču, ki ga je postavil za poveljnika severnih pokrajin. Njegov štab se je nahajal v okolici Obrenovca-On je bil določen, da vodi pogajanja v ime-riu Draže MShajlovuča z izdajalcem Paveličem o borbi proti narodno osvobodilni vojski in je na ta način nudil pomoč okupatorju. Na račun Nemcev in pod njihovim vrhovn-m poveljstvom je vodil voješke operacije v Sremu, da bi pomagal okupatorju 1.	1944. proti narodno - osvobodilni
vojski.
...generala Damjanoviča
Razen tega je državna kemisija zahtevala izročitev Damjanoviča Miodraga, divizijskega generala, ki ga je spoznala za vojnega zlcčk.ca in izdajalca, ker je: a) kot vojni ujetnik v Nemčiji bil eden izmed glavnih pobudnikov za podpis sname numberške deklaracije, s katero so se podpi-mki izjavili za tako zvano »politiko nove Evrcpe« in za oboroženo Nedičevo in nsmSko oblast v Srbiji; b) ustanovil im vodil profašističmo organizacijo pušči čas tih križev, ki je na eni stra-i združevala četnike in ljudi v srbski državni straži in srbskem dobro» o j kem korpusu — quislin§ki organizaciji, na drugi strani pa je vodil vohunsko službo nad vplivnimi osebnostmi in častniki, ki so odbijali sodelovanje z Nemci in ki so bili aa-r^icti tega »izdajstva« poslani v taborišča, kjer so jih mučili im kjer so gladovali; — c) po sporazumu z Nemci je bil izpuščen iz ujetništva in je prispel leta 1944 v Beograd, kjer je postal Sef kabineta quislimške vi de gererala Milana Nediča. Na tem mestu je razvi! delavnost vojaškega m propagandnega značaja in se trudil, da požene srbski narod s silo v sodelovanje z okupatorjem. Zlasti ob priliki razbitja nemške vojaške siie je igral poleg Nediča in Ljotiča pomembno vlogo v vzporednem delu nemških poveljništev in srbske državne straže in srbskega prostovoljskega kGrpusa. Pri urniku Nemcev je ušel z njimi, da se bori v nemških vrstah do konca.
m kagsfassa Kifessa
Državna komisija je nadalje na pcdlagi dokazov proglasila za vojnega zločinca in izdatailca Vladimirja Krena, ker je: 1. kot jugoslovanski kapetan I. klase im komandant bataljona na zagrebškem letališču 4. aprija 1941. pobegnil z letalom in z načrti vseh letališč bivše XV. jugoslovanske armadne oblasti v Nemčijo im se javil na razpolago nemški vojaški siE; 2. kot nemški sodelavec in organiziram usta® je 10. aprila 1941. prišel z Nemci v Zagreb Im prevzel glavno poveljstvo nad novo ustanovljenima hrvatskim letalstvom; 3. kot poveljnik hrvatskoga letatetva je pripravil preganjanje jugostpvaBf-tob IStofišMh oficirjev ln nodtva,
Moskva, 6. jul. (Tass). V »Pravdi« Je TJvarov priobčil članek z naslovom »Hitlerjev zastopnik general Franco«, v katerem pravi:
»Demokrati po vsem svetu se čudijo, kakšne skrivnostne sile zavlačujejo odstranitev Franca z oblasti. Javnost v demokratičnih deželah ne more razumeti, zakaj se še prenaša ta zadnji kot fašističnega »trikotnika« na Iberskem polotoku. Fa-langistični režim prelstavlja prav tako kot fašistična režima v Nemčiji in Italiji, k’ sta ga spočela, sistem organiziranega roparstva, nasUnosti in surovega izkoriščanja množic, v svoji zunanji politiki predstavlja fašizem napade, gusarska dejanja in vojno proti miroljubnim narodom. Ni le slučajno, da je falangistični režim med vso e »»ropsko vojno nemoteno služil koristim fašistične Nemčije in da je no njeni predaji izpremenil Španijo ■" zavetišče vojnih zločincev. Lahko se pojavi vprašanje: Morda so pa v sarm; Španiji močne sile, ki podpirajo falangistični režim ? Toda preko 30 mesecev se je dejansko skoro neoboroženo ljudstvo berilo v bitki brez primere proti Francu in njegovim nemškim in italijanskim zaščitnikom ter pokazalo največjo požrtvovalnost in junaštvo, španski narod se ni odpovedal svojemu protifašističnemu demokratičnemu prepričanju. Zdaj sovraži ta narod falangistični režim, ki sta mu ga vsilila Hitler in Mussolini, še huje kot v letih 1936—1939. čeprav je minilo že 6 let od konca vojne v Španiji, vzdihuje še vedno 400.000 ujetnikov v Francovih ječah, kaznilnicah in koncentracijskih taboriščih.
Tisoči partizanov nadaljujejo z junaško borbo v španskih gorah. Celo nekateri odkriti nazadnjaki, K so v preteklosti podpirali Franca, so ga sedaj zavrgli. Zapuščajo ga iz strahu, da bi se dokončno onemogočili. če bi še naprej sodelovali pri zločinskih dejanjih falangistične vlale. Slični znaki se kažejo tud; v španski armadi. Nekateri častniki <?o prostovoljno izstopili iz armadee, dočim so druge prisilili, da prepustijo svoja mesta zakrknjenim fašistom, ki jim Franco popolnoma zaupa. V prvem vojaškem področju, ki obsega osrednje okraje Španije z Madridom, so nekega znanega generala porinili med rezerviste, nadomestil pa ga je Munos Grandes, prejšnji poveljnik »Sinje divizije«, kj je na seznamu vojnih zločincev zaradi okrutnosti, ki jih je zagrešil v Novgoiodskem okrožju. Vse nedavne Francove zvijače in posebno njegov0 spogledovanje z monarhisti, razložimo lahko le s pomanjkanjem kakršne koli podpore s strani španskega prebivalstva.
London. 6. jul. (Reuter). Velika udeležba pri britanskih splošnih volitvah je povečala upanje laburistične stranke. Strankini opazo»»alci, ki tolmačijo znake glasovanja, trdijo, da je stanje ugodno za laburiste in nekateri prerokujejo, da bodo sile med torijci in laburist; precej enake. ko bodo 26. julija prešteli glasove. Niti torijski niti laburistični uradni krogi se ne spuščajo v prerokovanja. Toda Churchillovi pripadniki upajo, da bodo zmagali z večino kakih 70 sedežev v parlamentu brez pomoči Churchillovih »narodnih« liberalnih pomagačev.
Liberalni preroki se izražajo zelo pravdno. čeprav pristaši stranke tri no upajo da bodo dobili okoli 50—60 sedežev.
Del laburistov in nekateri liberalci so mnenja, da bo rezultat volitev laburistlčno-
London, 7. jul. Poljski ministrski predsednik Bjeruit je na vprašanja Reuterjevega dopisnika odgovoril:
»Kdaj mislite, da bo približno mogoče izvršiti na Poljskem volitve, ki jih je določila konferencav Jalti?«
»Poljska demokracija je trdno odločena, da iz»»ede parlamentarne volitve, čim bodo razmere to dovoljevale. Rok je odvisen od lega, kdaj se bo večji del izseljencev vTnil v domovino, in gia bo določila začasna vlada.«
»Nedavne izjave poljskih voditeljev so naglasile potrebo, da postane Poljska popolnoma enotna država brez narodnih manjšin katerekoli vrste. Ali mislite, da bo posledica tega izgon Nemcev ln da bi bilo koristno tako za Poljsko kot za Češkoslovaško, da se domenita o zamenjavi prebivalstva na tešinskem področju?«
»Hitlerjeve metode reševanja narodnostnih vprašanj so nam tuje. Kljub temu
mnogi pa so bili tudi mučeni in ubiti; — 4. kot poveljnik hrvatakega letalstva- je pripravil odhod hrvatakega letalstva na vzhodno fronto; 5. kot šef hrvatskega letalstva, je vo<B.i in pripravil bombardiranje naselij v krajih, v katerih je bi}o jugoslovansko ljudstvo še osvobojeno c*cujpatorja.
Nekateri tuji časopisi trdijo, da so glavna ovira na poti k obnova republike v Špa*-niji razlike v mišljenju med raznimi skupinami izseljencev. Nedvomno bi enotnost v vrstah španskih beguncev olajšala politično preobrazbo Španije in zato postaja sedaj enotnost nujno potrebna. Toda razlike med španskimi begunci niso. na noben način -vzrok, da se še ni posrečilo obnoviti republikanske vlade v Španiji. Sile, M podpirajo Franca, moramo iskati izven Španije. Iskati tih moramo v krogih, ki so pomagal; Francu, da se je v letih 1936—1939 polastil oblasti in M so ga postavile na čelo španske fašistične vlade. Franco in falanga sta se polasbla oblasti ne «mio s pomočjo nemških ln italijanskih bajonetov, temveč s pomočjo vseh mednarodnih nazadnjakov v oseb; različnih »pomiriteljevc.
Sedaj, ko je izgubil svojega prejšnjega gospodarja Hitlerja, nudi Franco svoje usluge mednarodnim nazadnjakom in fašističnim krogom v vseh deželah ter jim obljublja. da bo nadaljeval z bojem proti demokracijam. Mednarodna reakcija želi. da bi ohranila na Iberskem polotoku fašistično trdnjavo. Seveda bi bila ohranitev Francove Španije zelo všeč tudi nemškim imperialistom, ki sanjajo o maščevanju. Hitlerje»^ so imel; časa dovmlj. da so izpre-menili Španijo v svoje oporišče. i0% od 5000 trgovskih ln industrijskih družb, ki so- vpisana v Španiji od leta 1944, so posredno alj neposredno pod nemškim nadzorstvom. Nemci so gospodarji v najvažnejših španskih industrijah:	v kemični,
električni, ladjedelnlški, železni in Jekleni in tako dalje. V zadnjih mesecih je Franco v naglic; podelil špansko državljanstvo najmanj 30.000 Nemcem. Španija je p- stala tako organizacijsko središče pisana fašistične tolpe, ki podpira vse nazadujake z orožjem in denarjem. Francova zunanja politika Ima namen, da bi povzročila neenotnost v taboru velikih zaveznikov. Kakor poroča iz Madrida neki inozemski časnikar. računa falangistični tabor na to. da je potrebna vmesna oborožena sila med Sovjetska zvezo in anglosaškimi deželami. Vsem Britancem in Američanom, ki jih hočejo poslušati, skušajo dopovedati, da je taka sila »neobhodna«.
»čas je že«, zaključuje TJvarov. »da se napravi konec ogabnemu fsiangističnemu režimu v špar/ji! špansko ljudstvo mora dobit-; možnost, da obnovi demokratično republiko !n da postane član mednarodne organizacije Združenih narodov. Interesi evropskega miru in varnosti narodov zahtevajo, da se čimprej odstrani fašistična žarišče na Iberskem polotoku.«
liberalna koalicija. Pravijo, da so v nekaterih volilnih področjih liberalni kandidati pridobili na moči in to ne na račun laburistov, temveč na račun torijeveev. Poudarjajo, da bi moglo to prinesti zmago laburistom v tej trikotni borbi. Glasovanje v zadnjih urah vcTtev so v splošnem opisali kot izredno živahno, kar tolmačijo laburisti kot dober znak, češ da so zapoznel; volilci delavci, med katerimi prevladujejo pristaš' laburistične stranke.
Volilne skrinjice, ki vsebujejo glasove britanske javnosti, so snoči zapečatil; v prisotnosti uradnikov na različnih vohščih in jih zaščitene od policije odpeljali v kleti mestne hiše. binčn= blagajne in drage varne prostore, kjer bode ostale do "S. julija. ko bodo -istočasno p.o vsej Velik; Britaniji pričeli s štetjem glasov.
smo najtrdneje odločeni, da si to zagotovimo na oderskem podočju. Tam je že mnogo prebivalstva poljskega izvora.. Kar se tiče tešinskega ozemlja, je to vprašanje popolnoma druge vrste in sedaj o njem razpravljata viiadi Poljske in Češkoslovaške«
»Kaj smatrate za tri glavne naloge svoje vlade?«
»Mislim, da bo vlada najprej in v prvi vrsti usmerila svoje napore na obnovitev normalnih mirovnih razmer v gospodarskem in socialnem življenju države. Da smo hitro napredovali proti temu cilju, kaže dejstvo, da so občutno padle cene nujno potrebnega blaga, teko kmetijskega kakor industrijskega. Istočasno bomo storili, kar je v naši moči, da obnovimo baltska pristanišča in tako omogočimo obnovitev naše trgovine z inozemstvom Zaradi naših naporov v Gdansku bomo v najbližji bodočnosti mog’i sprejemati ladje iz prekomorskih dežel. Najnujnejša naloga vlade pa je povratek veči milijonov Poljakov iz Nemčije in drugih držav. Poljska potrebuje mnogo delavnih rok, tako da bodo vsi, ki se bodo vrnili, takoj našli delo na kmetih in v industriji. Kmetijstvo in industrija sta se namreč hitro opomogli p® vojnam uničenju.«
Mala vlada zafiteva izročitev Paveliča
Ugotovitve tBBŠe «ts?žavsre	za voj**« ES&oiiiee ©
strahotah njegovega sraskaa v „Nezavisni državi Hrvatski“
Volitve v Angliji
VeHka udeležba pri volitvah -° štetje giassv ©e fea. jsašceS»
26. Julija
Iipve puljskega ministrskega predsednika
čiščenje na Finskem
Z vseh vodilnih mest bodo odstranjene vse osebe, ki so odgovorne za vojno — čim tesnejša naslonitev Finske na
Sovjetsko zvezo
Med našim! ranfend
dje Filipovič in vasi Kumodraža pri Beo-
Helsinld, 6. jul. (Tass) Ministrski predsednik Paasikivi je na interpelacijo članov parlamenta glede oseb, ki so odgovorne za vojno, izjavu, da ima vlada namen, brez odloga zaključiti preiskavo o politiki, ki je privedla Finsko v nemški tabor, in postaviti osebe, ki so krive te politike, pred zakon. Paasikivi je opozoril na vladno izjavo v parlamentu z dne 31. januarja 1945. da se morajo osebe, ki so bile v zadnjih letih na vodilnih političnih mestih, ali pa so znatno vplivale na politiko, ki se je končala s katastrofo, umakniti iz političnega življenja. »Naša pridružitev novemu svetovnemu redu«, je dejal, »bi bila nemogoča brez utrditve odnosov do Sovjetske zveze. To bi bilo težavneje storiti, če bodo tudi v bodočnosti zamotavale naše politično življenje osebe, ki so igrale odločilno vlogo pri usmerjanju v nemškem smislu ter so doma in v inozemstvu zagovarjale tesno sodelovanje z različnimi nemškimi krogi.
Vlada uporablja to priliko za izjavo, da
bo z vso odločnostjo ukrenila vse za potrebne premestitve. »Posledica postopne vzpostavitve normalnih razmer v naši deželi je bila ta, da so neodgovorni elementi mislili, da so posledice izgubljene vojne omejene in trdijo, da zahtevajo koristi de-
Beograd, 7. jul. (Tanjug.) Zavezniški referent za pravosodje za Trst in Primorsko polkovnik Davson je pozval predsednika višjega narodnega sodišča za Primorsko in Trst dr. Borisa Puca, načelnika odseka za pravosodje pri mestnem osvobodilnem odboru za Trst dr. Josipa Frfoljo in predsednika okrožnega narodnega sodišča Franca Venturihja in jim sporočil naslednje: 1. da more na področju, ki ga je okupirala zavezniška vojaška uprava, obstojati samo oblast, ki je postavljena s strani maršala Alexandra; 2. da bodo v tem področju vzpostavljeni zakoni, ki so veljali do 8. septembra 1943. leta; 3. da ne more biti nobena pokrajina brez sodišča in da morajo sodišča na tem področju po mednarodnem pravu čim preje pričeti z delom; 4. da se ukinjajo vse sodne oblasti, ki so se ustanovile na tem področju od 11. junija t. L dalje izvzemši stara italijanska sodišča.
Zarad: tega je Pokrajinski naroano-osvo-bodilni odbor za Primorsko poslal zavezniški vojaški upravi protest, v katerem navaja;
1.	Obnovitev italijanskih sodišč, ki so veljala do 8. septembra 1943. leta, pomeni vzpostavitev onih zakonov, k: so prenehali obstojati zaradi vstaje vsega ljudstva v Primorski. Tedanja italijanska oblast je prenehala obstojati, ker so njeni predstavniki pobegnili. 2. Italijanska sodišča ne obstojajo od 8. septembra 1943, a sod’šča, ki so bila v tem času v Trstu, Gorici in najvažnejših središčih, so bila postavljena od nacifašistov. Pri teh sodiščih so bili na vodilnih mestih ljudje, ki so uživali zaupanje
Aleksander Rankovie narodni herof
Beograd, 7. jul. (Tanjug.) Predsedstvo AVNOJa je odlikovalo Aleksandra Ranko-viea-Marta za njegova junaška dela na bojiščih, za njegovo junaško zadržanje pred sovražnikom, za velike zasluge v organiziranju in vodstvu narodne vstaje in narodnoosvobodilnega gibanja do zmagoslavnega zaključka z redom narodnega heroja.
Spletke klike ArciszewsSsega
Pariz, 7. jul. (Tass) »Le Soir< je objavil poročilo svojega dopisnika v Nemčiji, Rol-laenda, o spletkah agentov klike Arciszew-skega. Roiland poroča, da je poljska begunska vlada poslala svoje agente v Wei-maiT, kjer se nahaja veliko število Poljakov. Ti poljski oficirji, »oblečeni v britanske vojaške uniforme«, so sprožili propagando med Poljaki, naj se vrnejo na Poljsko. Poljaki čakajo v vlakih v Wei mar ju in nihče ne ve, za kaj gre. Ne vedo, da je na Poljskem svobodna vlada in da so razdelili obširna zemljišča med kmete. Častniki jim o vsem tem molčijo. Njihov namen je samo širjenje protisovjetske propagande med ljudstvom.
Po^sieS In Modelski odpotovala v Varšavo
London. 5. jul. Kakor je zvedel Reuterjev diplomatski dopisnik, sta zjutraj odpotovala v Varšavo predsednik poljske kršč. demokratične delavske stranke Karel Popiel in član strankinega izvršnega odbora general Modelski. Med moskovskimi razgovori pred osnovanjem poljske začasne vlade narodne notnosti je bilo sklenjeno, da povabijo Popiela, naj prevzame kako službo pod novo vlado. Izvršilni odbor krščanske demokratične stranke se je odločil v Londonu, da konca preteklega meseca, da bo podprl začasno vlado narodne enotnosti.
Poljska imivem v Vratlslavi
Varšava, 7. jul. V Vratislavo je prispela skupina poljskih znanstvenikov, da pripravi tamkaj osnovanje poljske univerze.
Kratke vesti
Poveljnik Srancoskih čet na Daljnem vzhodu general Jacques Philippe Laflar Je bil imenovan za poveljnika francoskih ekspedicijskih sil na Daljnem vzhodu. Čete generala Le Clarka so osvobodile Pariz In Strasbourg ter se borile v afriški puščavi fei v Normandiji.
Ameriške izgube v vojni. Skupne izgube Združenih držav Amerike od začetka vojne znašajo 1,030.679 mož. med terni 238.735 padlih.
žele našo zadržanost v pogledu vzpostavitve dobrih odnosov do Sovjetske zveze. Te napake, ki so podobne neresničnim sanjam iz vojne dobe, očivirlno podpira dejstvo, da so osebe, ki so prej zastopale nacistično politiko in podpirale nemško usmerjenost, obdržale svoja vodilna mesta v javnih napravah in zasebnih podjetjih. Če hočemo zagotoviti varnost naše družbe, je potrebno, da se te osebe, katerih nadaljnja delavnost na vodilnih mestih lahko zavede javno mnenje, z ozirom na obveznosti, ki so nastale v naši deželi iz novega položaja, umaknejo s teh mest.«
Ob zaključku je ministrski predsednik dejal: »Vlada misli, da bosta vprašanje odgovornosti za vojno in splošni problem političnega čiščenja, ki ga bosta vlada in parlament skupno premislila, rešena, čim bo mogoče, ker zahteva to zunanji politični položaj države. Dokler to vprašanje ne bo urejeno, bo predstavljalo bistveno nalogo našega političnega življenja in bo na najbolj škodljiv način otežkočalo ureditev naših domačih razmer. Vladna naloga pri reševanju omenjenega problema je, da čim prej uniči to vojno dediščino in jo odstrani iz območja praktične in politične delavnosti.«
fašizma, a delokrog teh sodišč je bil omejen samo na mestno ozemlje, ker so izven meja mest že obstojala narodna sodišča, ki jih je narod izbral na svojih narodnih zborovanjih. 3. Ob prihodu zaveznikov 11. junija t. L so obstojala naslednja narodna sodišča: Višje narodno sodišče za Primorsko in Trst s sedežem v Trstu; okrožno narodno sodišče za okrožje Gorico s sedežem v Gorici; okrožno narodno sodišče za tržaško okrožje s sedežem v Trstu in okrajna narodna sodišča v Bovcu, Kobaridu, Mirnu, Tržiču, Komnu, Nabrežini, Sežani, okrajno narodno sodišče za Brda-Briško, okrajno narodno sodišče Dolina-Milje, mestno narodno sodišče v Gorici, okrajno narodno sodišče v Kanalu. Poleg navedenih narodnih sodišč so obstojala izredna narodna sodišča za sojenje fašistov in nj’hovih pomagačev. Narodna sodišča v označeni obliki so v glavnem obstojala še od jeseni 1944. leta in so nastala v najtežjih razmerah v času krvavih borb za osvobojenje. Ukinitev teh narodnih sod'šč in vzpostavitev fašističnih sodišč pomeni ukinitev onega, za kar se je narod boril v dobi osvobodilne borbe. Italijanska sodišča, ki morajo prevzeti sodno oblast, so sodTa*po zakonih, ki so veljali do 8. septembra 1943. leta. Ti zakoni so prežeti po svojem nastanim kakor tudi po svoji vsebini s fašističnim duhom.
EteSavci v Tfstu zahtevajo kasen za fašiste
Beograd, 6. jul. (Tanjug). Olbor za odstranjevanje fašistov v Trstu, ki so še na delu v javnih skladiščih, kaže veliko delavnost. Doslej je odstranil nad 30 fašistov in okupatorjevih sodelavcev. Delavci javrrh skladišč in pristaniški delavcj so z velikim zadovoljstvom pozdravili te ukrepe, ki so jih svoječasno pcdvzele jugoslovanske oblasti. Oni vsi željno pričakujejo nadaljnjih ukrepov, a predvsem zahtevajo, da se dokončno odstrani in primemo kaznuje bivši glavni ravnatelj Bernardi Rudolf. Id je sedaj na razpoloženju. Tega je imenoval za ravnatelja zloglasni fašistični tajnik Perosini in je znan kot goreč kolaboracionist in preganialec nanrelnih nameščencev. Prav tako zahtevajo delavci, naj odpuste iz službe fašista Silosija, kj se je prej imenoval Karlo šos, policijski denuncijant in sodelavec zloglasnega fašista dr. Giaquinta. ki je vzdrževal zveze s fašističnima zločincema Peruginom in štangerjem.
V Trst je prispela ladja s prehrana
Beograd, 7. jul. (Tanjug). V Trst je prispela ladja »Djebibiti« s 1500 tonami pšenice, 495 tonami moke in 40 tonami fižola za Jugoslavijo.
Ljubljana, 7. julija.
Danes so se zagovarjali pred sodiščem narodne časti, ki mu je predsedoval dr. Blažič Alojzij, sodniki pa so bili Tone Dolinšek, Jože Puklavec in Leopold Lipičar ter tajnica dr. Darinka Koibal, bivši člani Narodnega gledališča, Gpemega pevskega zbora in orkestra, ker so med okupacijo namerno škodovali ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odpornosti s tem, da s0 sodelovali z okupatorjem in domačimi izdajalci, nekateri izmed obtožencev celo v nemškem jeziku igrali in vzdrževali prijateljske stike s pripadniki okupacijske vojske in oblasti, ter z domačimi izdajalci. Obširno obtožnico je prečital javni tožilec'dr. Doštal. Po zaslišanju obtožencev in prič je predsednik razglasil ob 22.15 naslednjo sodbo:
1.	Debevec Ciril, bivši direktor drame in profesor igralske šole na glasbeni akademiji, je obsojen na 10 let izguibe narodne česti, 5 let težkega prisilnega deSa in na zaplembo vsega premoženja.
2.	Gregorin Edvard, dramski igralec, je obsojen na 8 let izgube narodne' časti, 4 leta težkega prisilnega dela in zaplembo vsega premoženja.
3.	Podgoršek Vink°, dramski igralec, je obsojen na 10 let izgube narodne časti, 4 leta težkega prisilneoa dela in zaplembo vsega premoženja.
4.	Fabiani Viktor, član opernega orkestra, na 20 let izgube narodne časti, 4 leta težkega prisilnega dela in zaplembo vsega premoženja,
5.	Greg°rc Jank°, član opernega orkestra, na 10 let izgube narodne časti, 2 leti tež-
Sovjetski »Red zmage« za kralja Mihaela
Moskva, 7. jul. (Tass.) Predsedstvo Vrhovnega sveta Sovjetske zveze je odlikovalo Nj. Vel. Mihaela I., kralja Rumunije, z Redom zmage, ker je izvršil odločen preobrat v rumunski politiki, prelomil s hitlerjevsko Nemčijo in navezal stike z Združenimi riarodi v trenutku, ko se nemški poraz še ni jasno pokazal.
Spletke belgijskega
kralja
Bruselj. 7. julija (Tass). Tukaj so se razširile govorice, da je kralj predlagal sedanji vladi Van Ackerja, naj čim prej pripravi parlamentarne volitve. Kralj bo med tem ostal v Salzburgu. V komentarju o teh glasovih piše »Dernière Heure«: Vse te homatije trajajo že predlogo. Belgija je postala predmet zasmeha vsega sveta. Samo ena praktična častna pot je, da kralj odstopi. Takih smešnih spletk s ciljem pridobitve na času vlada in parlament ne bosta več prenašala. .»Cite Nouvelle« piše, da je odložitev sklepa, ki se nanaša na kraljev odstop šele po volitvah, nemogoča. Takšen potek b; bil porazen za deželo, ki potrebuje vlado.
Grške aspiracije na južna Albanijo
Moskva, 7. jul. (Tass.) »Pravda« je objavila članek Riklina, ki ostro kritizira izjavo grškega ministra za tisk in propagando Zakinphinosa na tiskovni konferenci. Riklin pravi, da je ta drzni bahač zelo zanosno izrazil svojo odločitev, »da vključi« severni Epir (južno Albanijo) v grško državo in »da spremeni severne meje« ter se polasti na ta način albanskega ozemlja. Zakinphi-nos je celo izjavil, da je pripravljen »pod-vzeti vojaške ukrepe«, če Albanija ne bo ugodila njegovim zahtevam. »Tako igra majhen atenski mož vlogo velikega vojnega trgovca,« dodaja Riklin. Zakinphinos se označuje kot demokrat in zatrjuje, da sedanja grška vlada »zvesto sledi demokratskim metodam«. Ali se ta »ministrova« trditev strinja z zapori prenatrpanimi s protl-faš sti in patrioti, divjanjem fašistične reakcije in preganjanjem slovanskih manjšin v Grčiji?
Švedska in Morveška
priznali poljsko vlado
London, 6. julija. (Reuter) Švedski radio je danes ponoči javil, da je Švedska priznala začasno poljsko vlado. Enako izjavo je podal tudi norveški zunanji minister.
Byrnes — poljskemu
zunanjemu ministru
Washington, 6. julija. (Reuter) Novi zunanji minister Združenih držav James Byrnes je poslal poljskemu zunanjemu ministru Vincentiju Rzymowskemu naslednje pismo: »Želim izraziti Vaši ekscelenci svoje najgloblje osebno zadovoljstvo nad obnovitvijo diplomatskih odnosov med našima dvema deželama. Trdno verujem, da bodo ostali vedno prisrčni in prijateljski in da bodo naši narodi nadaljevali s sodelovanjem v obojestransko korist in ohranitev stalnega miru.«
Poljska državna imovina v Veliki Britaniji
London. 6. juL Polpress objavlja, da je poljska vlada narodne enotnosti imenovala komisijo pod predsedstvom Grozniska iz Varšave ter člani Janom Drobojewskfm, dr. Ludvikom Grosfeldom in Henrikom Laka-siekom iz Londona, ki naj bi bila pooblaščena, da prevzame in zavaruje vso imovino poljske države v Veliki Britaniji.
Konferenca enotn'h sindikatov v Bosni in črni g®ri
Beograd, 7. jul. (Tanjug) Predstavniki enotnih sindikatov delavcev tn nameščencev črne gore in Bosne so imeli te dni na Cetinju svojo prvo konferenco. Poleg delegatov Iz vseh krajev črne gore so konferenci prisostvovali tudi podpredsednik črnogorske narodne skupščine Andro Mu-goš, minister za oskrbo in trgovino narodne vlade Črne gore Veljko žekovič ter člani centralne uprave enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Pavle Rodoman in Stojan Baskatin. Glavni" namen konference so bile volitve zveznih tajništev sindikalnih organizacij ca ozemlju črne gore in Boke.
kega prisilnega dela in zaipJemibo vsega premoženja.
6.	šuštaršič Angela, članica baleta, na 8 let izgube narodne časti. 2 leti težkega prisilnega dela in zaplembo vsega premoženja.
7.	Kurbos Irena, članica baleta, na 4 leta izgube narodne časti in. 2 leti lahkega prisilnega dela,
8.	Lipovšek Marjan, pianist, na 10 let izguibe nerodne časti, 4 leta težkega prisilnega dela in na zaplembo vsega premoženja.
9.	Buh Angela, članica opernega zbora, na 2 leti izgube narodne časti in 1 leto lahkega prisilnega dela.
10.	B”ltar-XJkmar Mileva, članica dramskega gledališča ra 2 leti izgube narodne časti in 1 leto lahkega prisilnega dela.
11.	šarič Mila, članica dramskega gledališča, na 1 leto izgube narodne časti.
12.	Jan Slavko, član dramskega gledališča. se zaradi olajševalnih okolnosti oprošča kazni.
13.	Heybaj Valerija, operna pevka, na 4 leta Izgube narodne časti in 6 mesecev prisilnega dela.
- 14. Lipah Fran, član dramskega gledališča se oprosti vsake kazni.
15.	Šest Osip, glavni režiser drame, na 1 leto izgube narodne časti.
16.	Kogej Mila, operna pevka, na 2 leti izgube narodne časti in 6 mesecev lahkega prisilnega dela.
17.	Slavec M“ša, članica dramskega gledališča, na 1 leto izgube narodne časti.
18.	VerdOnik Edo, čl?n dramskega gledališča, se oprosti vsake kazni.
Sodba je takoj izvršna. O razpravi, ki je bila zaključena ob 22.25, bomo. še poročali.
»Lajda je v boknci,« zvem od tovariša.
Iti k ranjenim partizanom na obisk člo-/eka ni strah. Ljudje, ki vedo, za kaj so se boriti in za kaj so kri prelivali, tudj v trpljenju ne izgube vedrega čela.
2e na hodnikih zajame obiskovalca nji* hov način življenja. Pesem, partizanska in narodna, se odbija od zidov skozi okna v svet, govoreč ljudem, ki hite po ulicah, da za navidezno hladnimi zidovi ne žive mračna srca, temveč ljudje, ki kljub odrezanim nogam, rokam in izgubljenim očem pojo in se vesele svobode in dela. To so naši fantje in dekleta, to so partizani!
Ladji
»2e zopet v postelji, Lajdi?«
»Nikar me ne draži, veš, kmalu ne bom mogla na kaj sesti,« mi kljub popoldanski temperaturi šaljivo odgovori, kakor ima vedno navado.
Lajdi — Puharjeva Elidija iz Device Marije v Polju je šla k partizanom že pomladi 1942. Ves čas osvobodilne borbe je bila junaška borka in se ni baja ne Švaba, ne Italijana, še manj pa belogardista. O te mpričajo njene brazgotine po vsem životu. Sedemkrat je bila ranjena, sedemkrat se je v brk zasmejala sovražniku, kakor se tudi danes ktjub bolečinam smeje vsem tistim, ki skušajo naše delo v svobodi ovirati.
»itakor vedno, tako jih bomo tudi sedaj ugnali v kozji .rog! Zal mi je le to, da ne morem sodelovati pri obnovi tako kakor bi rada. Najrajši bi kar z rokami zrahljala to našo izmučeno zemljo!«
Lajdi je vsa v rožah. Tovariši, prijatelji in znanci ji prinašajo cvetje, ki je v svobodi vzcvetelo, v tisti svobodi, za katero je tudi Lajdi veliko trpela in žrtvovala.
Setev gre v klasje
Lepo urejen »Stenčas« na hodniku me privabi k sebi. Kako vse drugače piše ranjenec o svobodi, delu in borbi od nekoga, ki ni toliko trpel ko on! Ze sami naslovi spisov povedo veliko:	»Slovenska mati,«
»Beber Joško nabral tono železa — posnemajte ga vi tam zunaj!« »Setev gre v klasje.«
Setev gre v klasje...
»Morda je malokdo imel priliko tako živo opazovati in tako tesno živeti z naravo, kakor mj partizani...,« začenja dopis neznan ranjenec. »Mi smo oplodili z našo krvjo zemljo in setev gre že v klasje. Čuvajmo jo, niti zmo ne sme iz naših rok!« končuje dopisnik.
V bolnici, v trpljenju in bolečini misli naš borec največ na klasje, ki je z njegovo borbo dozorelo!
In ko pišejo naši ranjenci po bolnicah o slovenski materi, o obnovi, o želji po izobrazbi, mora vsakogar, pa če je še tako odmaknjen od naše borbe, ko prebere te dopise, zajeti spoznanje, da ti ljudje ne bi nikoli klonili pred sovražnikom.
Obiskujmo naše ran j nce, da spoznamo večieo njihovih src in duš. Obiskujmo jih z rožami in darili, saj so vprav oni tisti, ki pred vsemi drugimi zaslužijo ljubezen vsega naroda.
Djardji s Filipovič
»Došao sam s I. brigadom I. divizije k vama, draga bračo Slovenci, da zajednički natjeramo vraga iz zemlje,« mi pove Djor-
Kmet iz PrvaSne pripoveduje:	Bilo je
leta 1921. Ljudje so sklenili, da bodo praznovali god srv. Cirila in Metoda. Da bodo s proslavo tega godu manifestirali za Jugoslavijo, za državo, kamor spadajo in h kateri hočejo biti priključeni Prvačina, Domberg, Gradišče. Volčja draga, Vogrsko — tu je bilo takrat središče gibanja, tu so se ljudje odločili za dejanje, ki je jasno pokazalo, kam je usmerjeno slovensko ljudstvo na Primorskem. 4, julija, na predvečer proslave so zagoreli kresovi. Bilo jih je kot zvezd na nebu. Naslednje jutro se je pričelo že na V6e zgodaj.
»Bilo je krasno jutro. Vsaka hiša, vsako drevo je imelo svojo zastavo. Tudi po vinogradih so plapolale. Kjerkoli smo le mogli, smo obesili slovenska zastavo. Sklenili smo, da se bo v Prvačini darovala slovesna božja služba. Bral naj bi jo župnik Primožič.«
V jutranjih urah so odkorakale iz Prvaci ne tri godbe. Prva je krenila proti Dorn-bergu, druga se je obrnila na Gradišče, tretja pa je zavila proti Bukovici, Volčji dragi in Vogerskem. Okoli devete ure so se te godbe vrnile. Pa ne same. Tisoči in tisoči 90 prišli z njimi, od vseh koncev Vipavske doline so se zgrnile množice. Naj vidi in sliši svet, da živi tu slovenski rod. Naj vedo Italijani, da je ta zemlja, kamor so prišli gospodovat, slovenska in da se slovenski človek ne bo z nje nikoli umakniL
»V slavo in čast apostoloma smo proglasili ta dan za narodni praznik. Še posebej pa v protest italijanskemu okupatorju. Še več smo hoteli: V Anglijo in Severne ameriške države smo nameravali poslati spomenico. Tu živimo Slovenci in hočemo zato k naši matici, k Jugoslaviji Vedeli smo, da Italijani ne bodo mirno gledali vsega tega, da bodo storili vse, kar bo v njihovi moči. Ko smo prišli v občino, se je pričela borba. Pred vsem borba za slovenske zastave, ki so jih krepko držale roke naših Sokolov. Nismo se dali. Razbili smo kordon karabinjerjev, jih razpršili kot jato kokoši in vkorakali v cerkev.«
Toda vse to je samo uvod. StvaT je postala resna. Bodo vzdržali naši ljudje, se bo naš kmet postavil po robu vojski, ki je prišla iz Gorice? Vojska iz Gorice je naletela na odpor. Neoboroženo ljudstvo se je postavilo v bran, ni hotelo popustiti, čeprav je šlo sedaj za življenje. Začelo se je streljanje. Od vseh strani so se oglašale ' puške. Toda kdo bo ugnal srd Ljudskih množic, kdo jim bo zastavil pot! Vojska se je morala končno nmakniti v bivše občinske prostore, morala se je zabarikadirati v hišo orožniške postaje in v bližnja poslopja.
»Bili so nepopisni prizori. Ne morem več vsega povedati. Obkolili smo jih in se norčevali iz vojske, ki se je morala pred neoboroženim ljudstvom zateči v hiše.«
S tem je bilo končano drugo dejanje. Iz Gorice so prišla nova ojačen ja, nove sila,
gradu. V naših krajih je bil težko ranjen in prepeljan v ljubljansko vojaško bojnico.
»In ste vraga izgnali!«
»Boga mi, jesmo! Znaš, nismo išli brao, samo osemdeset kilometrov na sat!« ves zadovoljen ¡n v smehu spregovori DJordje.
Ves srečen se veseli mladi Djordje življenja in svobode. »U Sloveniji se ceečam kao kod kuče. Konačno smo postali istinska braća! Za istu stvar smo se borili!«
Ko sem se poslavljal od njega m ko sem bij že pri vratih, mi je ves veder zaklical: »Kaži ljudima i to, da tek sada počinje rat! Rat protiv reakcije. Ugušičemo Ju!«
Slep ...
Pri oknu v drugi sobi stoji mlad partizan. Brez vida je. Na obrazu pa mu sije nekaj tako lepega, da se nisem mogel zadržati, da ga ne bi vprašali: »Na kaj misliš tovariš?«
»Kaj ne slišiš?«
Oči je izgubil, ni pa izgubil srca, s katerim je bil obrnjen na ulico, odkoder je prihajal v bolniško sobo otroški smeh.
»Slišim jih in skoraj bi rekel, da tudi vidim. Ni mi žal vida, že zaradi teh otrok ne, Iti. mi vsak dan prinašajo toliko veselja. Res je, oči nimam, pomagaj pa sem borbi, s katero smo tem našim mattoi priborili, da bodo stvari lepše gledali v življenju, kakor smo jih morali mi v bivši protiljud-silti Jugoslaviji.«
Ati je res sjep? Ne, ni! Bolje vidi in lepše čuti kakor marsikdo drugi z vidom.
»Ali cenijo ljudje naše žrtve?«
Naši ranjeni partizani so povezani z vsem, kar se dogaja v javnosti. Z velikim zanimanjem čita jo	časopisje, brošure,
knjige. Med seboj obravnavajo danes važne reči, predvsem obnovo, pojav reakcije in pa volitve!
»Ali cenijo ljudje naše žrtve?« živo vpraša partizan brez leve noge »Kako bodo volili? Ljudstvo ne sme popustiti. Iztrebite vse, kar je škodljivega, iako, kakor smo mi trebili okupatorja in belogardiste!«
»Kaj pa Trst?« vpraša zastaven Primorec, ki je bil ranjen v borbi za Trst in ki je že Skoraj popolnoma ozdraveti
»Saj vidiš!« mu odgovori ranjenec na postelji. »Tisti, ki so plavali in niso vedeti, kam naj se obrnejo, so spoznali, da je le pri Titu življenje in procvit tega mesta!«
Tako se pomenkujejo naši borci Življenje in sila kipi v njihovih srcih. Ko sem se poslavljal od njih, sem jih naprositi naj kaj pišejo za časnik. Vsi so obljubili in kmalu bomo lahko brali be?ede naših dragih junakov-ranjencev. Srečen In zadovoljen kakor že dolgo ne, sem zapuščal prostore, v katerih žive ljudje, ki jim ni nobena žrtev prevelika. Poglejmo jih. prisluhnimo njihovi besedi in pa: posnemajmo jih!
Na dvorišču se izprehajajo že na pol ozdraveli fantje. Na vogalu se je zbrala skupina, ki zvesto posluša recitacijo partizanke z berglami:
Mi nismo trhle biljke, kj po toči ovene.
MI SMO LJUDJE!
ki so hotele na vsak način zlomiti odpor slovenskih množic in jih razgnati. Začelo se je pretepavanje ljudi, napadli so župnika Primožiča, trgali zastave in sekali drevesa, če niso mogli do njih. Toda neupogljivost ljudskih množic je zmagala še enkrat. Župnika so morali izpustiti. Vojska je pobrala svoje ranjence in jih odpeljala v Gorico. Šele v mestu, za zidovi so upali dati duška svoji jezi. Kričali so in vzklikali proti Slovencem in Jugoslaviji. Ven iz mesta pa niso več šli.
»Proti večeru se je počasi poleglo. Ljudstvo se je jelo razhajati, prepevajoč slovenske pesmi. Tako smo praznovati v Prvačini god sv. Girila in Metoda 1921. leta.«
Ko je govoriti, so mu oči žarele od navdušenja. »Že tistikrat, že leta 1921. smo jim pokazali, kam gre naša pot. Zdaj boste mogoče lažje razumeli, kako smo mogli vzdržati vsa ta leta. Fašistični teror nas ni mogel uničiti, kakor nas ni mogia poteptati italijanska vojska 5. julija 1921. leta. Vzdržali smo kljub vsemu. Danes ste videti, kako zavedni Slovenci smo Primorci. Videli ste, koliko žrtev je dala Slovenska Primorska v boju za svobodo. Zato bodite prepričani, da bo Primorska vzdržala tudi v bodoče.««
Dvignil se je. »Napišite vse to. Naj Slovenci zvedo, kako smo pred štiri in dvajsetimi leti praznovali god sv. Cirila in Metoda. Povejte jim, da ga bomo drugo leto praznovali vsi skupaj, tudi oni v Trsta in Celovcu.«
Poljsko brodevje v tujina
Varšava. 7. juL (Tass) Med razgovorom z dopisnikom agencije Polpress je tajnik zveze poljskih mornarjev na Angleškem Kolodzej, ki je prišel na Poljsko, izjavil, da sedaj znaša tonaža poljske trgovinske mornarice okoli 138.000 ton. ¿0% moštva so Poljaki, ostali so tuji mornarji. Poljska begunska »vlada« v Londonu so izjavah Kolod-zeja ni znala pravilno upravljati brodovja. Veliko upravno osebje, ki ga je postavila ta »vlada«, je požrlo vse dobičke, tako da je brodovje delalo z izgubo. To je seveda povzročilo veliko nezadovoljstvo med mornarji. Ko je v januarju 1945 glavni odbor strokovne zveze uvidel napačno politiko londonske begunske »vlade« in se prepričal, da se uničuje poljsko državno premoženje, je naznanil svojo podporo začasni poljski vladi. »Od tega trenutka je naša zveza postala predmet nesramnih napadov s strani Rackiewicza in Arciszewskega in njihove »vlade«. V soglasju z upravo je Krapinski začel strahovati mornarje. Primerilo se je, da so odpuščali stare mornarje breg razloga. Nadalje je Kolodzej izjavil, da se vse poLjsko brodovje želi vrniti v domovina Mornarji se hočejo udeležiti obnove države. Ker ima Poljska sedaj širok dostop do morja, bodo imeli mornarji veliko dela.
Spor m sodno oblast
¥ Trstu In Primorsk!
PređstavB'lđ slovenskega sodstva v Trstu in' Primorski pri zavezniškem referentu za pravosodje
Kulturni grešniki pred sodiščem narodne časti
Jeze Boo
Kako so Vipavci praznovali pi sv. Cirila in Metoda v Prvačini
•fttas icmet
Ko je dne 4. julija govoril maršal Tito na kongresu sindikatov delavcev in nameščencev Srbije, je med drugim dejal: »Imamo tudi svojega najmočnejšega zaveznika — kmečki stan. Njemu nismo še ničesar dali. Povedati vam moram kot zastopnikom delavcev, da kmetje niso še ničesar dobili, toda da jemljemo od njih za prehrano naše vojske, prav tako kakor niste ničesar dobili vi, ki delate noč in dan, da bi obuli in oblekli našo vojsko, izdelali vojni material, vzpostavili naš promet in izdelali druge predmete, ki so potrebni za golo življenje našega prebivalstva. Mi smo dolžni prav tako pomagati kmetom. A kdo drugi naj pomaga kmetom, če ne delavski razred? Kmetom moramo dati obutev, obleko in pluge, vse, kar potrebujejo za obdelovanje svojih polj, za graditev hiš in tako dalje. To je vaša naloga, to bo vaš doprinos. Kmetje pa bodo dali to, kar je delavcem potrebno za življenje: kruh, živino in vse drugo. Iz tega izhaja, da sta to dva najvažnejša činitelja, ki se morata ne samo medsebojno podpirati, temveč ki skupaj dajeta največ, da bi se država izgradila.«
Kadar koli smo se med narodno osvobodilno borbo razgovarjali z našimi kmeti, so nas na vseh sestankih ali pa posamezno vpraševali: Kako da bo s kmetom v novi Jugoslaviji?
To njegovo življenjsko vprašanje je povsem utemeljeno in upravičeno. Kmet obdeluje zemljo, goji živino, ssdjs in trto, kmet je naš redniki To mi vsi vemo, tega se mi vsi zavedamo, posebno pa se je tega zavedala in se Se zaveda naša vojska; ki je bila od vsega početka navezana le nanj. Z globoko hvaležnostjo se bo nef narod spominjal velikih žrtev našega kmeta, ki je bil med prvimi stebri našega narodno osvobodilnega gibanja, in ki še danes podpira naše napore pri obnovi in izgradnji. Za vse večne čase se je podoba našega kmeta vžgala v grb naše zmage in svobode. Vsi pa tudi vemo, da je bil naš kmet med prvimi, ki je zgrabil za puško in stopil v naše borbene vrste.
Našemu kmetu so v prejšnji Jugoslaviji metali obljube: obljubovati so um znižanje davkov, brezobrestna posojila, vodovode, ceste in mostove, toda ostalo je pri obljubah. Kmet je bd za vse prejšnje režime v bivši Jugoslaviji le molzna krava. Če pa si je sam rta kak način omislil elektriko ali kaj drugega potrebnega in koristnega, se mu je vse to spet tako obdavčilo, da od tega ni imel koristi.
Nova Jugoslavija pa ne obljublja ničesar, česar ne bi mogla izpolniti, kajti novo Jugoslavijo so ustvarile naše množice, novo Jugoslavijo je pomagal ustvariti naš kmet — in bodočnost je tudi v njegovih rokah. Bilo bi smešno, če bi kdo govoril, da v Titovi Jugoslaviji ne bo več davkov, bili bi bedaki, če bi verjeli klevetam naših nasprotnikov, Id so zlasti med vojno čvekali, da bo kmetu v novi Jugoslaviji odvzeta zemlja... Mi vsi bre2 izjeme vemo, zakaj smo zgrabili za orožje. V prvi vrsti smo se borili, da smo pregnati tujca, ki nam je hotel vzeti svobodo in premoženje. Na svoji zemlji hočemo biti svoj gospodar! V drugi vrsti smo se borili za svobodo, kajti brez svobode ni pravega življenja! V tretji vrsti pa smo se borili za ljudsko oblast! A ljudska oblast nam je porok, da bomo o našem bodočem življenju sami odločevali!
Kmet je do sedaj oral, sejal in žel ter garal — kako bo prodajal, kako in kaj bo jedel, kako se bo oblačil, kako bo z njegovimi otroci pa so odločevali drugi. V novi Jugoslaviji pa bo drugače, ker smo svojo borbo izvojevali in ker smo zmagali! Kmet bo sejal, žel — pa bo tudi odločeval o svojem življenju in o življenju svojih otrok. Na staro se ne bomo vr-mlil je dejal podpredsednik vlade Jugoslavije tovariš Edvard Kardelj. Nikdar, nikoli več!
Naš kmet ve in mora vedeti, da je ljudska oblast, ki si jo je priboril t
borbo, njegova največja pridobitev. Toda to ljudsko oblast je treba imeti v srcih in v pameti, ne samo na jeziku! V ljudski oblasti je ključ za vse: za davke, za polja, za zemljo, za živino, za umetna gnojila, za vzorne hleve in sadovnjake, za zadruge in vzgojo svojih otrok. Kmečki stan lahko z vedrim čelom gleda v lepšo bodočnost .
Nikdar v zgodovini niso ljudske množice slišale tako iskrene in poštene besede, kakor jih je izrekel tovariš Tito, ko je govoril delavcem; da imajo v kmetu svojega največjega zaveznika, ko je govoril, kako da se še ničesar ni moglo napraviti za kmeta, čeprav je zaslužil tako kakor delavec, da se mu s polnim jerbasom povrne, kar je žrtvoval za osvoboditev domovine. Odložili smo orožje in zgrabili za krampe, lopate, kose in srpe. Po senožetih in košenicah se oglaša radosten vrisk koscev in z naših njiv se že dviga pesem žanjic in ko bo naša kmečka žena porinila prvo pogačo v krušno peč. bo to dogodek, po katerem je hrepenela vsa ta štiri strašna leta. Prva pogača svobode! Nič več ne bo treba pred okupatorjem skrivati zlate pšenice naših polj, nič več ne bo oskrunjevala peta sovražnika razore naših njiv. Novo življenje je pred nami! Tudi naš kmet stopa v to novo življenje. Toda to naše novo življenje, o katerem smo sanjali in po katerem so hrepeneli naši predm' j stoletja in za katerega je dal glavo Matija Gubec in tisoči in tisoči kmetov, njegovih bojnih tovarišev ob časih kmečkih puntov, je komaj šele nakazano. Zakoni ljudske demokracije so mu dali obliko in smer, zakoni so ga zaščiiili in dali pravni temelj ljudski oblasti, brez katerega bi vse ostalo le pri besedah. Pa tudi naš kmet dobro razume Titove besede, s katerimi je opozoril na silne težave, pred katerimi stojimo, kajti ta hip, ko je še vse v ruševinah, se vseh teh dobrin, ki smo si jih priborili, še ne vidi, ampak komaj sluti. Toda tisti čas, katerega je naš kmet toliko stoletij pričakoval, je kljub temu pred nami! Ko bo naš kmet s pomočjo svojega največjega zaveznika, z delav-
skim razredom v resnici doumel vso silo ljudske oblasti in ko bo z njim vred pristopil k obnovitvi in izgradnji domovine, bo dan za dnem bolj občutil vse sadove naše borbe. Za enkrat pa sledimo vsi besedam podpredsednika tovariša Kardelja, ki pravi: »V naših ljudskih množicah se mora vsidrati zavest o tem, da ni nobene zapreke, ki bi je mi, graditelji nove Jugoslavije, ne mogli premagati/« V teh dneh, ko bodo naše ljudske množice izpolnjevale dolžnosti svobodnih državljanov in bodo volile najbolj zveste, najbolj poštene, najbolj požrtvovalne tovariše in tovarišice v narodne osvobodilne odbore, naj tudi naš kmet in naša kmetica občutita vso slast širine ljudske oblasti, ki mu daje v roke ključ za vse oblike njegovega lepšega bodočega življenja.
T. S.
Prva sindikalna ura v radiu
Spored prve sindikalne ure Strokovne zveze prosvetnih delavcev v radiu dne 8. julija od 19-30 do 21. ure je naslednji: 1. Uvodna beseda — govori tov. dr. Slodnjak Anton. 2. »Vseh živih dan«. Oton Zupančič, recitira tov. Sever Stane. 3. Pisatelj F. S. Finžgar bere svojo »Velikonočno vizijo«. 4. Čajkovski; : Arija iz opere »Oniegin«. Partizanska pesem, poje tov Lupša Fric, pri klavirju tov. Bojan Adamič.
5. Znanost in narod — govori tov. Ocvirk Anton.
6.	O upodabljajoči umetnosti govori tov. Božidar Jakac. 7. Fran Lhotka: »Rapsodija za violino in klavir«, izvaja tov. Albert Dermelj, pri klavirju tov. Bojan Adamič. 8. Branje črtice »Dva vola: jfe in Bavh« ¡z knjige pisatelja Prežihovega Voranca rastniki«. 9. Tov. Tiran Jože bere »Pravljico o dobrih ljudeh« jz knjige pisatelja Miška Kranjca »Povest o dobrih ljudeh«. 10. Čajkovskij: Arita Pavline iz opere »Pikov* dama«. Franc Šturm: »Mati padlega partizana«, Štritof Niko: »Polžek leze v ogledi«, poje alfeistka tor. Stritar Bogdana, pri klavirju tov. Boian Adamič. 11. Dr. France Prešeren: »Uvod h Krstu pri Savici«, recitira tov. Tiran Jože. 12. Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«, prizor iz drugega dejanje. 13. Tor. Vodnik Anton bere sto» o pesem »Mjumsb Mtrena Jarca 'm njegovih tovarišev«. 14. Primerna skladb* p* gramofonski plošči t «Urnostno tema.
Prijavite tako]
vse predmete, k! jih
V akta o kapitulaciji Nemčije in v pogodbah o premirju z ostalimi premaganimi državami ima naša država izgovorjeno pravico, da zahteva povračilo celokupne Imovine, katero so odnesle Iz naše domovine vojaške in civilne oblasti okupatorjev in njihovih pomagačev. Zaradi tega je treba zbrati vse podatke in dokaze o odnešeni imovini in te podatke poslati v nepreklicnem roku 5 dni Državni komisiji za vojno škodo v Beogradu.
Na podlagi tega pozivamo vse državne ustanove, vse NOO In odbore OF ter zasebnike, da nam pošljejo potrebne podatke o odnešenih predmetih z dokazili vred. Prijavijo naj vsi oškodovanci, pa naj bo to država, ali odbori, ki bi morali dotično imovino upravljati, kakor tudi posamezniki
fe odnesel okupator
— fizične in pravne osebe. Vsak oškodovanec naj v prijavi opiše odnešene predmete, navede za to potrebna dokazila in pojasni, kje se odnešeni predmeti nahajajo ali vsaj, kje bi se mogli najti. Vse podatke pošljite naši komisiji v Ljubljani, palača Bata, IV. nadstropje.
Po preteku 5 dni moramo podatke poslati Državni komisiji za vojno škodo v Beogradu, ki bo poslala v inozemstvo svoje odposlance, da odnešene predmete poiščejo, pripeljejo v domovino in jih izroče lastnikom.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Komisija za vojno škodo za Slovenijo: predsednik dr. JANKO LAVRIČ L r.
Vsem krajevnim MUCI, terenskim In kvartnln?
©F
Prihodnje dni bo začela Komisija za vojno škodo za Slovenijo razpošiljati tiskovine za novi popis, ugotavljanje in ocenjevanje vojne škode. Vsak oškodovanec bo moral škodo prijaviti, pa naj bo to državna ustanova ali zasebnik, pri svojem pristojnem krajevnem odboru. Krajevni NOO, terenski in kvartni odbori OF so dolžni za svoj okoliš določiti vsaj enega sposobnega človeka kot poverjenika, ki bo za svoj okoliš prevzel tiskovine, jih po prevzemu razdelil med oškodovance in ljudem pomagal, da bodo prijave vojne škode z obrazci pravilno izpolnili. Naslednji teden bo prišel odposlanec naše komisije na sedež posameznih, okrajev in poučil poverjenike, imenovane za vsak kraj, kako je treba prijave izpolnjevati. Poverjenik bo tedaj prejel na sedežu okraja vse tiskovine. Zato naj že sedaj pred sestankom ugotovi, koliko oškodovancev ima v svojem okolišu in sicer vsako zase:
1)	koliko je smrtnih žrtev in pogrešanih;
2)	koliko je oškodovancev, ki so bili oško-
dovani na zdravju ali vsled omejitve osebne svobode;
3)	koliko oškodovancev je utrpelo škodo na zgradbah, zemljiščih, gozdovih, živini, strojih in orodju, vozilih, pohištvu, trgovskem blagu, gotovini in drugi premični ali nepremični imovini.
Prijaviti bo treba vso škodo, katero so prizadejali okupatbrj:, njihovi pomagači, ali naša in zavezniške vojske v teku vojne, torej v času od 6. aprila 1941 dfelje do konca vojske.
Od tega poverjenika in krajevnih odborov zavisi, da bo vsa škoda pravilno in pravočasno prijavljena; kdaj se bo začel rok za popisovanje, bomo še pravočasno javili Krajevni odbori pa so dolžni za poverjenike postaviti najboljše in najsposobnejše ljudi, ne samo moške, za ta posel bodo sposobne zlasti tudi ženske in mladina.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Komisija za vojno škodo za Slovenijo; predsednik dr. JANKO LAVRIČ L r-
Volili bomo...
Prinašamo štiri kratke sestavke, napisane in tiskane lansko leto na takrat osvobojenem slovenskem ozemlju. Tl sestavki niso le zgodovinski dokument, ki priča o neomajni volji in borbenosti našega ljudstva v času najokrutnejše okupacije, so tudi svetal vzor, kako je treba graditi našo novo oblast, s kakšnim čutom dolžnosti, s kakšno resnostjo in s kakšno predanostjo svojemu narodu. Klice naše nove ljucfiko-demo-kratične oblasti, ki so zrasle iz našega partizanskega boja, so postale z dokončno osvoboditvijo vse naše domovine last vseh nas in svobodne volitve, ki se pričro ta mesec, bodo postavile naši ljudski demokratični oblasti še trdnejše temelje.
Kako so volile žene na Suhorju
Zjutraj smo ponosno, odločno in z navdušenjem skupaj korakale proti hiši, na kateri je visela zastava, ki nam je največji zaklad. In kako ne! Saj jo je debil naš saborski rajon v dar od okrožja kot najboljši.
Stopale smo v okrašeno dvorano mladinskega doma, v kateri so se vršile volitve. Ko je nastopil prvi volivec, je nastala grobna tišina. Vdild so čutili, da se je s tem trenutkom začelo za njih nekaj novega. Udeležile smo se volitev prav vse, tudi naše stare ženice, kakor je dvainsedemdesetletna strina ACklajčkcva in sedeminsedemde-setletna majka Petrova. Sedemdesetletna Marička Juričeva sede z volilnim listkom za mizo. S tresočo roko si natakne očala in z največjo resnostjo, označuje s križcem imena posameznih.. S križcem pravi, kajti tisti, ki jemlje odgovornost nase, si nadeva velik križ. Med nami je bila tudi mati, ki je žrtvovala štirj sinove za svobodo. »Štiri sinove sem žrtvovaJja, toda nočem še kloniti.«
In v novomeškem okrožju
»Volišče je odprto,« vzklikne govornik pred voliščem zbrani množici. »Poslužite se svojih pravic!«
Tišina. Le kukavica v bližnjem gozdu šteje trenutke. Iz množice se utrga starejša žena, odeta v praznično črnino. Med vrati se še enkrat obme, obraz ves svetel od zadovoljstva: »Volila bom!« Med tem, ko ona daje zaupanje najboljšim ljudem svojega kraja, prepeva množica pesem: »Bratje le k soncu, svobodi!«
Ob besedah zadnje kitice se žena vrača z volišča. Obraz ima ves nasmejan. Škoda, da je ne vidijo švaboforanci. Obraz slovenske volilke bi jih. bolj prizadel kot na tisoče topovskih gracat.
(Iz brošure »Svobodna Slovenija voh« 1944)
ko si narod postavlja oblast
Majhna soba. V enem kotu je miza, za katero sede člani volilne komisije, v drugem volilna mizica, pred njo velika črna tahto z imerd vseh kandidatov. Na steni visita v zelenju sliki maršal® Stalina in maršala Tita, ob straneh sta slovenski zastavici.
Trkšno je volišče v belokrajonski vasi med vinograda, kjer je doma delo, in skromno, trpljenja polno življenje.
Ura je osem, Prvi volilec prihaja. Žena, slovenska žena opravlja prvič v zgodovini slovesno politično dejanje in zavestro prevzema nase vse dolžnosti, izvirajoče iz njega. Tehtno pregleduje imena na volilnem listu, izbira, črta. Potem list pregane in ga spusti v Skrinjico.
Drug za drugim prihajajo volild, možje, žene, dekleta. Sedajo za mizico, prebirajo, črtajo. Predsednik volilne komisije znova in znova razlaga in poučuje. Na volilnem imeniku se gostijo črte.
Stopi mož, partizan. Slučajno je doma. Morda je že mesece in mesece nosil v sebi željo, da bi pr»živel vsaj dam, dva ob ženi in otrocih. V borbi in n:porih prekaljen in preizkušen izbira zdaj ljudi, katerim bo v njegovi odsotnosti zaupana skrb za. njegovo družino.
Nehote se spomnim vojaka iz bivše jugoslovanske vojske, ki mu je bilo skoraj prepovedano misliti. Bdi je le avtomat, ki je izvrševal povelja.
Pred nami sedi sedemdeseletna ženica, njen obraz je preoran z neštetimi brazdami, a njene kretnje in koraki razodevajo, da je še vsa v življenju, Id ji ne do. še počivat, ampak jo sleherni dan žene v nove skrbi šn delo. Spokojno zre skozi-očala na navzoče is g gotovostjo, M je fiSav*k»He more
prav pojmiti, se poslužuje pravice, katero ji je prinesel nov čas: deli oblast.
V sobi vlada nispetost. ćutimo, da se sedanjost že rokuje z bodočnostjo. Ta stara mamica nas potrjuje v tem prepričanju. V njej ni nič nezaupanja. Ona revn® v eni sami želji: da hi bilo slovenskemu človeku lepše živeti.
Vrsta se trga, volitve se bližajo koncu, še nekaj časa in sobo napolnijo volilci, da prisostvujejo štetju glasov. Ni to izraz nezaupanja, je to le živo zanimanje, ki veže vse v emo: tiste, ki delajo in tiste, ki delo uravnavajo.
Nekdaj bi se bilo to dejanje opravilo za zaprtimi vrafcmi, pred katerimi bi stal žandar. Kandidati in vodje raznih političnih št ranit bi se tresli od razburjenja. Danes je vse to drugače. Splošne koristi stoje v ospredju, zato je tudi zanimanje splošno, zato tudi v kraju jd niti erega samega človeka, M se ne hi bil poslužil volilne pravice. Zato ni čudno, da se samo ob sebi ob razglasu volitev utrga iz grl slovenska himna.
Kdaj se Je v Stari Jugoslaviji volilo tako? (Iz »Slov. poročevalca« z dne 5. apr. 1944)
V okraju Pilštanju na Štajerskem so volili
Dne 28. IX. 1944. so se začele v okraju Pilštanju volitve v krajevne; narodne osvobodilne odbore.
Kakor so si nekdaj stari Slovani izbirah svoje staroste, smo si nad prvič po sto letih svobodno im brez strankarskih spletk izbrali svoje krajevne oblasti, svoje zasboprike in predstavnike. Ljudstvo je pravilno in s Polnim razumevanjem doumelo važnost in pomen teh volitev, ko si je v zameno za vrinjene im zagrizene »Burgermeistre« izbralo domače ljudi, poznane poštenjake, ki so se izkazali v triletni borbi za narodni obstanek im nesebično ter požrtvovalno pomagali neizprosnemu boju za uničenje fašizma na. svetih slovenskih tleh.
Brez velike volilne propagande, saj je bH čas za izvedbo volitev odmerjen, zelo pičlo, le kratek teden, ki je zadostoval komaj za ureditev tehnične plati, postavitve kandidatnih list ia njih objave ter kratkih sestankov informativnega značaja, so volitve povsod izpadle s 100 odstotno udeležbo vseh volilnih upravičencev.
Posebna zasluga gre pri tem našim ženam im dekletom. Prvič v slovenski zgodovini so bile prepuščene svobodni im. enakopravni izberi svojega predstavništva in oblasti. Udeležile so se volitev v ogromni večini ravno one, saj so vsi sposobni moški že davno v naši vojski in jim zaenkrat žal še ni bilo damo, da tudi v domačem kraju s svojim glasovanjem dokažejo svoje narodno prepričanje, ki so ga dokazali s svojim odzivom v slovensko vojsko, kamor So prišli, da s svojim življenjem branijo našo narodno stvar.
Na voliščih: Lirična, Pilštanj, Drensko rebro, Dobležice, Marof, Krivica, Cirkuže, Koprivnica, Klad j s, Podole, Gorjane, Veternik, Pokojnik je naš narod že 100 odstotno izpričal, da se zaveda, kaj je OF, da je ona edina narodna organizacija, ki je bila sposobna združiti ves slovenski narod brez razlike spola, starosti in bivšega pripadni-štva raznim strankam, da je ta narod nastopil, kakor en mož, ri svobodno izbral svojo krajevno oblast, pokazal svojo enotnost in zavzel med drugimi narodi mesto, ki mu po vseh božjih in človeških pravicah pripada. Kljub temu, da se je požrešni okupator z večjo silo nahajal komaj nekaj stre-Ijajev daleč in so biM vri vaški prebivalci pripravljeni na najhujSe, so se volitve izvajale in zaključile v popolnem redu. Vaščani se niše dali zbegati in so trezno poslušali navodila partizanov, kako se jim je obnašati za primer sovražnikovega vdora v vas.
Po nekaterih krajih je švalbrid roparski pohod začasno zavri Izvajanje volitev in povzročil njihovo preložitev za nekaj dni, toda niti najmanj ni upognil železno voljo naroda za nadaljno borbo s fašistično zverjo, ki že smrtno zadeta v zadnjih krčih opleta s svojim repom in skuša v besnem sovraštvu zasekati čim več ran narodu, ki ga niti v času svoje največje moči in nasilja ni mogla pogoltciiti in zatreti,
(Ib »Voiilaega vestnika« okrona Kozje,
<**» 194A.J,
v 9
nam
Kočevski nacist, kt je za Slovence postavil vislice
Vsak Slovenec ve, kako so se Kočevarji šopirili leta 1941. po zlomu stare države. Za nas Slovence so veljale psovke. Če se je našim ljudem godila krivica, še pravice pritožbe niso imeli. V kočevskih krajih so bili Nemci gospodarji. Prejemali so navodila in denar iz rajha. To dokazujejo nepobitni dokazi v starih arhivih. Kočevarji so hodili v Nemčijo navidez zaradi krošnjarstva, v resnici so pa posečali nacistične tečaje. Za to so bili tudi plačani Ko so se vrnili, so agitirali za rajh, vohunili in sejali mržnjo proti slovenskemu življu. Po italijanski okupaciji so se Kočevarji odzvali klicu Hitlerja ter se preselili na slovenske domačije v krškem in brežiškem okraju. Naš slovenski živelj pa je moral nastopiti svojo Golgoto. Iz svojih urejenih domov je bil pregnan v Šlezijo in še bogvekam drugam. Mnogo, mnogo teh nesrečnežev je umrlo in počivajo daleč v tujini.
Danes, po štirih letih našega trpljenja pa se začudo na Kočevskem pojavljajo razni nacistični tipi. Povrnil se je Josip Medic iz Laz in Zamida Jože iz vasi Pogorelca. Prvi se je pripeljal iz Št. Petra kar z motorjem in najavil ljudem, da mu bo čez nekaj dni sledil njegov oče. Drugi pa je prisopihal iz Globokega, okraja Brežice. Ljudje so začudeno gledali in strmeli, še bolj pa so se čudili izjavi nacista, da pride za njim še več drugih somišljenikov, ki se nameravajo vseliti v svoje stare domove. To je izjavil tisti Josip Medic, ki je v letu 1941. ob prihodu Nemcev v našo pokrajino dejal, da bodo s slovenskimi glavami tlakovali ceste. Josip Zamiđa pa je ob isti priliki dal postaviti v Pogorelcih za naše zavedne Slovence vislice, ki še danes stoje na kraju. Možno je, da sta eden ali drugi že pozabila na vse to in mislita, da je to pozabljeno. Naše ljudstvo pa tega ni pozabilo! Ti ljudje, ki upajo, da se bodo vrnili na svoje stare domove, so se hudo zmotili. Kajti nacizem in fašizem se ne smeta nikoli več bohotiti na naši slovenski zemlji. In zato tudi zanju ni povratka, temveč samo pravična kazen!	KaroL
Majhna opomba
Sem narsadna kmečka žena, bolj bajtarska kot bogata. Dva sina imam že dolgo pri partizanih in moja hčerka je kot partizanka lansko leto padla. Vendar se mi pri nas nekaj ne zdi prav.
Naš krajevni sekretar je, da vam odkrito povem, predober človek. Zato pa ga ljudje izkoriščajo, ker vsem verjame. Drugi odborniki se zopet bolj zanimajo za svoje kmetije in tako ne dela skoraj nobeden za skupno korist. Delitev živilskih kart so prepustili trgovcu Kralju, ki je brez kontrole krajevnega odbora razdelil karte. Nočem trgovca obrekovati, povem pa, kar tudi vsi moji sosedje pravijo, da ni delil pravično. Bodi že kakor koli, jaz sem mnenja, da bi moral v takem primeru nadzorovati krajevni odbor in voditi skrb za take zadeve. Tudi po drugih krajevnih odborih so razdelili preveč kart, saj imajo naši kmetje še vsi nekaj hrane, kar bi bilo do_ žetve dovolj, in bi še sami lahko pomagali nam bajtarjem.
To sem vam napisala, da objavite v vašem listu. Čitala sem, da je po dragih krajih večje pomanjkanje, pa bi rajši tja poslali več hrane!
Ivanka Kop is Kost.
Ministrstvo za narodno zdravje v novih prostorih
Ministrstvo za narodno zdravje je preselilo uradne prostore kabineta iz Cigaletove ulice 3 v Gledališko ulico 11/L Sprejemanje strank ostane kakor doslej dnevno oi pol ll. do 12. ure, izvzemri. nedelj in praznikov.
Nove telefonske številke kabineta Ministrstva za narodno zdravje so naslednje: Minister 43-34, ministrov pomočnik 43-35, šef kabineta 43-36, tajništvo kabineta 43-37.
Vso pošto za Ministrstvo za narodno zdravje je odslej naslavljati in dostavljati Izključno le administrativnemu oddelku, ki ima svoje prostore na Starem trgu 34/L
Obvestilo
Ministrstvo za notranje zadeve je prejelo v zadnjem času večje število prošenj za sprejem v službQ k Narodni milici, kakor tuli za odpust iz vojaške službe.
Sporočamo vsem prosilcem, da nove člane Narodne milice sprejemajo le pristojni NOO, odnosno OF odbori, kateri tudi posredujejo za odpust iz vojaške službe.
(Iz pisarne Notranjega ministrstva).
Opozorilo
Ministrstvo za kmetijstvo oopzarja vse zasebne ustanove in zasebnike, da brez njegove odobritve ni dovoljeno organizirati kmetijske ali gospodinjske tečaje ali šole t in zbirati tečajnike oz. učence.
| .	»finisfcrstvo za kmetijstvo,
lafnovsko razdobje v katoliški cerkvi
na Slovenskem
Govor ministra Toneta Fajfarja po ljubljanskem radiu dne 6. julija
Včeraj smo obhajali spominski dan slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda, katerima smo dolžni hvalo ne le kot ustvarjalcema slovanske kulture, ampak tudi kot pravima narodnima duhovnikoma, kot borcema za pravice slovanskih narodov proti zasužnjevalskemu germanizmu. Ob tem spominu še bolj živo občutimo težki greh, ki ga je zagrešila katoliška cerkev na Slovenskem nad svojim lastnim narodom v zadnjih letih osvobodilne borbe. Zavrgla Je veliki zgled slovanskih apostolov Cirila in Metoda, ter si postavila druga vzornika — izdajalskega apostola Judo Iškarjota in prvega bratomoril-ca Kajna. Takoj spočetka, da ne bom delal komu krivice — moram poudariti, da si del duhovščine — žal manjši del — ni umazal duš z narodnim izdajstvom, in da so nekateri med njimi s sodelovanjem v osvobodilni borbi tudi dokazali, da pravi ciril-metodijski vzor narodnih duhovnikov še ni povsem zabrisan.
Povrnimo se nazaj v leto 1941! Omejili
se bomo v glavnem na vlogo cerkve in cerkvenih ljudi pri organiziranju narodnega izdajstva.
Izdajalsko delavnost belogardističnih
sil smo začutili že v poletju 1941. Najbolj fašistične skupine v klerikalnem taboru (akademsko društvo »Straža« z Ehrlihom na čelu in »Mladci«) so začele z organizacijo vohunstva proti Osvobodilni fronti. Obenem so prišli prvi nastopi proti OP v raznih cerkvenih društvih. Začeli so padati očitki komunizma in nevarnosti za vero. župnišča in samostani so postali središča prve skrivne delavnosti, od koder se je prenašala v organizacije Katoliške akcije. Iz mesta se je delavnost porajajoče se bele garde prenesla na deželo. Pričelo se je zbiranje fantov in mož, govorilo se je o potrebni pripravljenosti proti prihajajoči nevarnosti za vero in cerkev. Za spopad z Osvobodilno fronto reakcija še ni bila pripravljena. Previdno in premišljeno je razprezala svoje mreže ter se skušala okrepiti, da o pravem času nastopi.
Vodstvo OP je kmalu prišlo na sled sovražni delavnosti. Zavedalo se Je nevarnosti bratomorilskega klanja, ki bo nastopilo prej ali slej, če pravočasno ne ukrene vsega, da tak razvoj prepreči. Ker so niti sovražnih priprav vodile v glavnem v duhovniške kroge in katoliške organizacije, se je Izvršni odbor OF obrnil na tistega, čigar vpliv je bil v teh krogih naj-veljavnejši, na ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Konec poletja 1941 mu je poslal daljšo spomenico, v kateri mu je obrazložil cilje in namene Osvobodilne fronte, izjavil mu Je svoje načelno stališče do vere ta svobode prepričanja, kakor ga je pozneje še v javnih izjavah ponovno podkrepil, izrazil mu je željo, da bi v osvobodilnem gibanju sodelovala tudi duhovščina ali pa vsaj ostala nevtralna. Pri tem ga je opozoril na nevarne pojave med duhovščino ta v verskih organizacijah s prošnjo, naj jih škof s svojo avtoriteto prepreči, da tako odvrne velike nesreče. Končno mn je Izvršni odbor predlagal sestanek, na katerem bi v osebnem razgovoru pretresli vsa pereča vprašanja, škof na pismo ni odgovoril, prav tako ni pokazal zanimanja za predlagali razgovor.
Pozimi 1942 Je vodstvo Osvobodilne
fronte zaradi naraščajoče preračunane propagande, da Je osvobodilno gibanje nar perjeno proti veri In cerkvi, objavilo tole
izjavo:
»Osvobodilna fronta se pravno In moralno zavezuje, da bo vedno in povsod spoštovala verska čustva katoličanov ta dosledno dopuščala svobodno izpovedovanje krščanskega prepričanja ter praktično izvrševanje verskih in cerkvenih dolžnosti. Zato pa želi, da se v skladu s potrebami novega narodnega življenja katoliška cerkev na Slovenskem nasloni na svoje lastne sile ter svobodno ta popolno zaživi Iz njih. Kristjani in nekristjani v Osvobodilni fronti so prepričani, da bo na ta način najbolje zavarovana svoboda verskega in cerkvenega življenja, kakor svoboda izpovedovanja svetovnih nazorov sploh.«
Ker so nasprotniki osvobodilnega gibanja kazali predvsem na komuniste kot najnevarnejše nasprotnike vere to cerkve, je bila 1. maja 1942 objavljena »Izjava Centralnega komiteta Komunistične Par-
tije Slovenije o svobodi svetovnega nazora in verskega udejstvovanja«:
»Kakor vse temeljne skupine v Osvobodilni fronti, tako je tudi Komunistična Partija Slovenije v sporazumu Osvobodilne fronte slovenskega naroda zajamčila Slovencem v splošnem, slovenskim katoličanom posebej svobodo svetovnega nazora ta verskega udejstvovanja za sedanjost ta bodočnost. Čeprav je tako stališče že v programu Komunistične Partije Jugoslavije in vseh kompartij, kar klevetniki najbrže dobro vedo, ponavlja CK KPS to svoje jamstvo, izraženo v sporazumu Osvobodilne fronte slovenskega naroda, tem potom še kot posebno izjavo Partije o svobodi svetovnega nazora in verskega udejstvovanja.«
Tako stališče je vodstvo Osvobodilne fronte, kakor tudi Komunistična Partija zastopalo in poudarjalo vse od začetka ter pozneje še mnogokrat ponovilo. Znano je bilo uradni cerkveni oblasti kakor tudi vernikom. Prav tako so bili o tem dobro poučeni pripravljale! državljanske vojne, ki so pa propagando za obrambo »ogrožene« vere vedno huje stopnjevali.
Med tem so se začele v klerikalnem taboru že zbirati prve teroristične skupine, ki so si nadele nalogo, da napadajo vodil-nejše pripadnike OP. V to delo je bila duhovščina že močno zapletena. Po drugi strani so se te skupine povezovale zlasti z Gestapom. Voditelj ene prvih skupin Je bil Fanouš Emmer, Id ga je 4. decembra 1941 doletela kazen kot prvega organizatorja bele garde. Ehrlichovi »Stražarji« so prvič odkrito nastopili proti OF 29. oktobra, posebno pa 1. decembra, hoteč motiti od OP odrejeno praznovanje narodnih praznikov. Sicer so pa organizatorji bele garde v 1. 1941. spretno skrivali svoje zveze z okupatorjem, javno so začeli nastopati z novim letom 1942, ko je »Slovenec« prvič pozval na boj proti osvobodilnemu gibanju. Dne 15. februarja 1942 — kakor navajajo uradni italijanski dokumenti, ki so v naših rokah, se je sestal pri škofu Rožmanu »forum« vodilnih belogardistov ter zahteval od italijanskih oblasti, naj dovoli organizirati mladino, ki naj bi stopila v boj zoper komunizem, kakor so že takrat začeli označevati Osvobodilno fronto. Nekaj dni za tem so Italijani začeli z racijami In splošnim terorjem. Bela garda je odvrgla krinko. Časopisje je začelo z besnimi napadi, prižnice in spovednice ter verske organizacije so bile mobilizirane proti osvobodilnemu gibanju. Bela garda se je organizirala in to dolgo poprej, preden je padel prvi duhovnik, kaznovan za izdajstvo. Potrebno je, da to dejstvo posebno pribijemo, ker je izdajalska bela garda skušala vedno dokazovati, da je nastala zaradi samoobrambe pred partizanskim »nasiljem« za časa prvega svobodnega ozemlja. Bela garda ni nastala iz samoobrambnih namenov, ampak se je od vsega početka, od pomladi 1941. organizirala z določnim namenom, odločilno se spopasti z Osvobodilno fronto ta potegniti narod v bratomorilsko klanje.
Uradno cerkveno vodstvo je prvič javno nastopilo proti OF ob Izvršeni smrtni kazni nad akademikoma Župcem ta Kikljem, članoma fašistične »Straže« in organizatorjema fašistične akademske organizacije GUF. škof 'je izdal javen poziv, v katerem pravi med drugim: »Zakaj je neki skrivni sodni zbor obsodil ta dva sinova slovenskih mater na smrt? Zakaj se je dvignila bratska roka zoper njiju? Ne v zaščito narodne koristi, ne v blagor ljudstva, ne za lepšo njegovo bodočnost, ampak, da dosežejo svoje brezbožne cilje, ki so narodu v časni in večni pogin... Vsak kristjan ta zaveden Slovenec mora take zločine obsojati kot greh pred Bogom ta zločin pred narodom. Soudeležuje pa se na teh grehih vsak, ki jih odobrava ta s kakršno koli podporo pomaga, da se morejo vršiti...«
S tem je bilo vrženo v boj proti OP novo geslo, ki se je do nerazumljivih skrajnosti izrabljalo do današnjega dne: boj za Boga, vero ta cerkev, ki je ogrožena od Osvobodilne fronte. Pod tem geslom se bodo čez nekaj mesecev zbirali prvi izdajalski oddelki bele garde, pod tem geslom bodo aretirali, preganjali ta morili zavedne Slovence, pod tem geslom bodo polagali čez dve leti judeževsko pri-I šego zvestobe poganu Hitlerju. In zape-
ljani pod tem geslom se bodo izdajalci borili do zadnjega diha proti lastni narodni svobodi.
Isti škof Rožman je znova nastopil 16. oktobra 1942 ob grobu s smrtjo kaznovanega voditelja slovenske bele garde dr. M. Natlačena, ne več z obsodbo, ampak s pozivom na boj: »Narod, zavrni, odkloni od sebe brezboštvo, to največ jo stvarnost, ki te tira v časno in večno pogubo. Nobene zveze, nobenega sodelovanja z brezbo-štvom ta tistimi, ki jim je brezboštvo vodilni nazor. Trdno stoj v veri do Boga, zidaj prihodnjost svojo na božjih zapovedih, ki so edini trdni temelj zdravega razvoja vsakemu narodu, velikemu ta malemu. Ostani živ, narod moj, ne ubijaj samega sebe in ne izzivaj ukrepov, ki te morajo zadeti v tvoji življenjski sili. Združite še vsi, ki verujete v Boga ter sebi ta potomcem želite življenje, lepše in boljše, kakor ga ponuja brezbožni komunizem — združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo blodno miselnostjo zaslepljeni, ne bodo mogli več pokonča-vati najboljših ta najplemenitejših bratov in sestra, ki bi bili najbolj sposobni graditi pravičnejšo bodočnost.«
Škof Rožman se je še večkrat oglasil v pastirskih pismih ta raznih izjavah, kjer je hujskal na borbo. Odločilni vpliv, ki ga je imel po svojem položaju, je Izrabil v največji meri. Zato pade nanj najtežja krivda za nesrečno bratomorilsko klanje. Njegov osebni nastop je zakrivil smrt de-settisočev najboljših slovenskih ljudi.
Uradno vodstvo cerkve se je torej odločilo za neizprosno borbo proti Osvobodilni fronti in po tej poti je tudi šla večina slovenske duhovščine. Pri tem je niso ovirali versko-moralni pomisleki, še manj jo je motila pekoča vest zaradi narodnega izdajstva. Zastonj so bila ponovna pisma, ki smo jih pošiljali škofu — med njimi dve pismi krščanskih socialistov, v katerih smo ga rotili, naj prepreči grozeče klanje, in pismo Centralnega komiteta Komunistične Partije Slovenije, v katerem mu je oficielno in obvezno razložila svoje znano načelno stališče o zagotovitvi svobode vere in verskega prepričanja, kakor sta bili zastonj slovesni izjavi Izvršnega odbora OP in Komunistične Partije o isti zadevi, ki sta bili objavljeni spomladi 1942. Vodstvu bele garde, ki je bilo pozimi 1942 že organizirano, ni bilo za svobodo vere in prospeh cerkve — tem od strani OP ni pretila nikakršna nevarnost — pač pa mu je šlo za uničenje prebujene demokratične svobodoljubne zavesti med slovenskim narodom — nevarnosti, .ki je grozila enkrat za vselej pomesti s proti-ljudskimi silami. Geslo o nevarnosti za vero ta cerkev je bilo le prebrisano slepilo, ki naj preslepi v verskem duhu vzgojeno slovensko ljudstvo ter ga naščuva v boj proti osvobodilnemu gibanju. Pod tem geslom se je boj nadaljeval z naraščajočo silo in že prve mesece 1942 zahteval mnogo žrtev v vrstah OF, prav tako pa je doletela pravična kazen nekatere vodilne organizatorje bratomorne vojne.
Istočasno kot v klerikalnih se je začelo kotiti narodno izdajstvo tudi v naprednih, nacionalističnih krogih. Spočetka so nastopali klerikalni in liberalni izdajalci ločeno. pozneje pa jih je skupnost interesov vedno bolj zbliževala ter jih končno povezala v enotnem nastopu proti osvobodilnemu gibanju.
•
V letu 1942., ko je bela garda nastopila v vojaški formaciji »Prostovoljne protikomunistične milice« ali »Vaških straž«, sta se klerikalna in liberalna reakcija združili. Skupno sta organizirali izdajalske oddelke ter sl nekako razdelili področje. Klerikalci so dobavljali moštvo, plavo-gardisti pa komandni kader, sestavljen večinoma iz bivših aktivnih oficirjev. Sredi leta 1943., ko je vse kazalo na skorajšen polom fašizma, so se začeli snovati prvi posebni oddelki plave garde, ki se je na videz ločila od okupatorske in belogardistične vojaške organizacije. Ti oddelki so doživeli svoj žalostni konec septembra 1943 na Grčaricah pri Ribnici. Spet sta se plava in bela garda vojaško združili v Rupnikovem domobranstvu — ko pa je zadnje čase postal očiten skorajšen polom Nemčije, so spet uporabili staro taktiko izza italijanske okupacije ter začeli osnavljati posebne ilegalne oddelke, na zunaj samostojne, na znotraj pa tesno po-
vezane tako z domobranstvom kako«- z Gestapom. Posebna oblika plavogardizma je bila tudi »Orna roka«, teroristična organizacija, ki je imela posebne vojaške oddelke ter tajne policijske teroristične skupine po okupatorskih in domobranskih postojankah.
Tako bela kakor plava garda sta biH v svojih početkih in nadaljnjem razvijanju v najtesnejši zvezi z begunskimi politiki ta vladami. Izdajalci doma in na tujem- so bili najtesneje povezani ter so zaradi tega enako odgovorni za bratomorilsko klanje, ki so ga povzročili. Tako’ so se povezali vsi protiljudski elementi ter povezali svoje niti od fašizma m nacizma preko beio-plave garde do ubeglih politikov, ki so sedeli pri zaveznikih ter se tam povezovali s proti-ljudskiml silami. Veriga se je tako preko slovenske belo-plave garde sklenila.
Svobodno ozemlje v letu 1942 ni bilo napoti samo okupatorju, ampak tudi domačim izdajalcem, ki jih je ta nepričakovani uspeh osvobodilnega gibanja preplašil. Od jeseni 1941 so razpletali svojo mrežo tudi po deželi. Naslonili so se predvsem na podeželsko duhovščino ter organizacije, ki so stale od nekdaj pod njihovim vplivom. V svoje namene so izbrali predvsem organizacijo Katoliške akcije. Njihovi prvi zaupniki poleg duhovščine pa so bili razni podeželski klerikalni veljaki, n. pr. župani, občinski tajniki itd. Vsa ta organizacija je začela v letu 1942 z živahnim delovanjem v škodo narodno-osvobodilnega gibanja. Zbiranje ljudi, trdovratna ustna in tiskana propaganda, vohunstvo in izdajanje pripadnikov Osvobodilne Fronte okupatorskim oblastem so bile prve oblike delovanja bele garde na slovenskem podeželju. Zbiranje in skrivanje orožja je jasno kazalo na priprave za bratomorilsko vojno. Tudi za časa svobodnega ozemlja delavnost izdajalcev ni prenehala. Vzdrževali so skrivne zveze z okupatorskimi postojankami ter vršili vohunsko službo, na znotraj pa so s skrivno in celo javno propagando zapeljevali množice k nezaupanju do nove narodne oblasti ter s sabotažo oteževali že itak težak položaj zlasti na gospodarskem polju. Organizirali so belo gardo pod geslom obrambe vere in cerkve, ki da je v nevarnosti od strani Osvobodilne Fronte, dobro vedoč, da bodo s pomočjo izrabljanja verskih čustev najlažje zapeljali verne kmečke ljudi v borbo proti osvobodilnemu gibanju. Takega načina političnega boja so bili navajeni še izza stare Jugoslavije, zato so se ga brez pomisleka poslužili tudi proti Osvobodilni Fronti.
Za časa prvega svobodnega ozemlja so se najhujši belogardisti že zbrali v oboroženo četo, ki se je potikala pod Gorjanci ter se nekaj časa spretno izmikala partizanski kontroli, izdajajoč se za nekak »štajerski bataljon«, kar ji je zaradi takrat še neurejenih razmer nekaj tednov uspevalo. Ko je bila končno razkrinkana ter si je nakopala partizansko zasledovanje, se je že po prvih spopadih zatekla pod zaščito italijanske novomeške posadke. Ta četa je imela v svojih vrstah že duhovnika.-še za časa svobodnega ozemlja je nastala tudi prva belogardistična stalna postojanka pri Sv. Joštu nad Vrhniko.
Toda tudi osvobodilno gibanje ni stalo križem rok ob pogledu na izdajalsko delo belogardistov. S pomočjo obveščevalne službe, ki je bila razpredena po deželi in mestu, je ugotovilo glavne organizatorje bele garde in ponekod cele nj'hove organizacije. Razkrinkala je tudi precej navadnih de-nunciantov, ki so se temu poslu posvetili zgolj zaradi plačila. Osvobodilna Fronta se je zavedala, kakšna nesreča bo prišla nad slovenski narod, če bi se izdajalcem posrečilo zanetiti bratomorilsko klanje, zato je njihovo izdajalsko početje najprej politično razkrinkavala, potem pa tudi posegla po odločnejših sredstvih. V prvi polovici leta 1942 je bilo mnogo organizatorjev bele garde justificiranih. Kasnejši dogodki so pokazali, da ukrepi osvobodilnega gibanja niso bili pretirani. Mnogi, ki jim je partizanska pravica tukaj prizanesla, so postali v kasnejših mesecih najhujši okupatorjevi hlapci.
V pomladnih in prvih poletnih mesecih se je bela garda začela pripravljati torej za odločilni nastop proti OF in partizanstvu. V Ljubljani in drugih mestih se je najtesneje povezala z okupatorjem ter sodelovala z njim pri interniranju zavednih Slovencev in določevanju talcev, po deželi pa je pripravljala tla za ustanovitev oboroženih oddelkov, kakor je predlagala že. 15. februarja 1942 po sestanku vodilnih belogardistov pri ljubljanskem škofu, čas odločilnega spopada je po mnenju bele garde prišel z začetkom velike ofenzive proti slovenskemu osvobojenemu ozemlju.
Kakor okupator, so bili tudi narodni Izdajalci prepričani, da je Osvobodilni Fronti in partizanstvu napočila zadnja ura. Prepričani so bili, da je zanje napočil ugoden čas za vojaški nastop. Skupno z okupatorjem so začeli organizirati oborožene oddelke, ki so jim spočetka dali naslov: »Legija
smrti«, pozneje pa uradno ime »Prostovoljk
na protikomunistična milica«. Pod geslom obrambe proti komunizmu ta z grožnjo, da bodo sicer odpeljani v internacijo, so se po vseh večjih krajih ustanovile tzv. vaške straže. Strah pred okupatosktmi represalijami ta zvita propaganda sta prignala ljudi, da so sprejeli orožje iz rok okupatorja, orožje, ki naj ga uporabljajo proti lastnemu narodu. Prvi meseci po italijanski ofenzivi so pokazali, da ukrepi osvobodilnega gibanja proti narodnim izdajalcem na deželi niso bili zadosti temeljiti. Mnogi organizatorji bele garde so se znali spretno prikrivati, njihova prava vloga se je pokazala tedaj, ko je kazalo, da je partizanstvo uničeno. Izkazalo se je tudi. da so bili najgorečnejši organizatorji bele garde na deželi duhovniki, katerih velika večina se je pokazala kot sovražna Osvobodilni Fronti. Mnogi med njimi so napovedovali Osvobodilni Fronti boj na življenje in smrt, ta kaj čuda, če so nekateri pri tem res našli smrt. Padli so kot narodni izdajalci ta vsi poskusi bele garde, da jih napravi za verske mučence, so se žalostno osmešili.
Z oboroženim nastopom bele garde se začne najsramotnejše poglavje v slovenski zgodovini. V poletju 1942 so začele rasti postojanke bele garde druga za drugo. Cerkve, župnišča, prosvetni domovi ta šole so se spremenile v utrjene postojanke. Kjer pri ustanavljanju bele garde ni zadostovala propaganda, so priskočili na pomoč okupatorji z grožnjami, nato pa s požiganjem, aretiranjem in pošiljanjem v internacijo, odkoder so potem posameznike izpuščali, ko so od njih dosegli pristanek za pristop k beli gardi. Na podoben način so zase pridobivali aktivne oficirje bivše jugoslovanske vojske, pri čemer je posebno sodelovalo vodstvo plave garde. Ljudstvo, kolikor ni bilo pregnano v Internacijo, je bilo izpostavljeno najhujšemu pritisku. Izprazniti je moralo cele vasi ter se naseliti v utrjenih postojankah.
Obenem z ustanovitvijo oborožene bele garde se je začelo po vsej deželi krvavo preganjanje pripadnikov in aktivistov Osvobodilne Fronte. Belogardisti, misleč, da je partizanstvo v razpadu, so začeli loviti, izročati Italijanom in pobijati kakor zverjad vse zveste Slovence. Sestavljali so sezname ljudi, ki naj jih Italijani zapro ali izženejo v internacijo. Belogardistična besnost je pripravila v nesrečo tisoče Slovencev ta njihovih družin. Njihovo divjanje se je vedno bolj prenašalo tudi v Ljubljano, kjer so jim Italijani puščali vedno večjo oblast. Višek Je doseglo v belogardističnih racijah o božiču 1942.
Razpad Italije naših narođn'h izdajalcev ni spametoval. Kljub temu, da smo ponujali takrat belogardistom priložnost, da svoje izdajstvo popravijo s tem, da se pridružijo Narodno-osvobodilni vojski v nadaljnji borbi proti hitlerjevskim okupatorjem, jih je zakrknjeni izdajalski gon gnal v še hujše zločine. Pridruževali so se Rupniku, prisegli Hitlerju ter nagrmadili nase kupe strahotnih zločinov. Izdajalska duhovščina je izdajalsko delo podpirala do zadnjega dne. S škofom na čelu je dajala potuho narodnemu izdajstvu in kajnovskemu bratomorilstvu, organizirala procesije, de-vetdnevniee, posvetitve itd., vse v namenu, da čim več vernikov pritegne v prottaarod-no zločinstva
Kljub vsemu temu Je zmagala narodna ta človečanska pravica. Narod je vstal poveličan Iz strašnega trpljenja, slovenski Judeži in Kajni pa doživljajo usodo svojih svetopisemskih vzornikov.
Odlikovani naš! W
Beograd, 6. Julija (Tanjug). Z odlokom. AVNOJ-a je bilo na predlog vrhovnega poveljnika Jugoslovanske armade maršala Josipa Broza-Tita odlikovanih za hrabrost in junaštvo ter posebne zasluge za narod z redom zasluge za narod drugega reda 8 borcev ta voditeljev Jugoslovanske armade, z redom partizanske zvezle tretjega reda 7 borcev in voditeljev, z redom hrabrosti 69 borcev in voditeljev, z redom zasluge za narod tretjega reda 78 borcev in voditeljev, z medaljo hrabrosti 117 bor-cev ta voditeljev ta z medaljo zasluge za narod 73 borcev in voditeljev Jugoslovanske armade.
CasstertrciryjsM dekan pni Stallmi
MoSkva, 7. Julija (Tas3). Dne 6. julija je predsednik sveta ljudskih komisarjev Stalin sprejel dekana canterburyjske stolice dr. Johnsona, predsednika združenega oibora za pomoč Sovjetski zvezi in pod-preisednika londonske družbe za kulturne zveze s Sovjetsko zvezo. Molotov, ljudski komisar za zunanje zadeve, je prisostvoval pogovoru.
Jože Bon:
Mlade,
11%»:»
re oči
Ko se je prebudil iz nezavesti, niti vedel
ni, kje je. Počasi so se oči navadile polumra ku, ki ga je obdajal Na senu je ležal. Z rokami je hotel otipati okrog sebe, toda pri prvem premiku roke je začutil tako hudo bolečina da je glasno zastokal.
Zakaj leži v senu in kaj je z njim? Se enkrat je premaknil roko. V prsih ga je za»-peklo, a roka mu je omahnila nazaj. V bližini je zašumelo seno. Pred seboj je zagledal obraz mladega dekleta. Kje ta kdaj je že videl ta obrez? Ni se mogel spomniti.
»Marko, ali te močno boli?« je priplavalo do njega dekletovo vprašanje. Slovenske besede z ruskim naglasom. Počasi, ko da bi nekdo odgrinjal zaveso teme izpred njegovih oči, se je pričel spominjati.
Pred tremi meseci je bil zbežal iz nemške vojske. Dopust je dobil samo do Gradca, ker ga domov v Savinjsko dolino niso pustili — v strahu, da se ne bi več vmiiL V Gradec je prišla njegova zaročenka. Pripovedovala mu je o partizanih, o njihovem junaštvu in borbi, ki jo občuduje ves svet.
»Ali se ne bi tudi ti, Marko, pridružil partizanom?« ga je vprašala. »Tajko rada bi te videla med njimi!«
še tisto noč je odšel. Teden dni je pešačil, preden je prišel do partizanov. Mnogo znanih obrazov je našel tam ta samemu sebi se je čudil, kako to, da se že preje ni odločil. Nov svet je doživljal, svet, id je bil do tedaj tako daleč odmaknjen, od njega. Prvi teden, ki ga je preživel v četi, mu je hitro minil. Brez borb. V začetku decembra pa je sovražnik navalil z velikimi silami na osvobojeno ozemlje. Pričele so se borbe, v katerih je spoznal, kaj pomeni biti partizan. Dan za dnom, noč za nočjo na polo-
žajih. Mraz in sneg — ta tako malo tople hrane!
Konec januarja je imela njegova brigada premik. Savinjo so prebrodili v mrazu 22 stopinj pod ničlo. V zmrznjenih oblekah so karakali naprej. Samo naprej! Do zore morajo priti čez progo! Petelini so že zapeli, ko se se jim približali. Poj njegove čete je srečno prekoračilo železnico, ko je iznenada vso okolico razsvetlila bela raketa, izstreljena iz sovražne postojanke. Rafali iz mitraljezov so zaregljali po tihi noči. .. In naprej? Spomin mu je zopet odpovedal. Ves nemiren se je hotel na ležišču premakniti, toda po telesu ga je iznova še hujše zabolelo.
»Pez! se! Ranjen si,« ga je tiho opozoril dekletov glas. Pogledal ji je v obraz ta spomnil se je Tanje, Rusinje, ki je bdla bolničarka v njegovi četi.
»Kje sem?«
Tanja mu je pričela pripovedovati, kako Je bil ranjen na progi in da sedaj niso daleč od tistega kraja. Povedala mu je, k? ko ga je naložila v zadnjem trenutku na hrbet ta mu s tem rešila življenje. Zvezo s četo je izgubila. Ker je močno krvavel in ker se je bala, da bo umrl, ga je prinesla k prvi hiši. Naletela je na zavedno družino. Zaradi previdnosti sq mu napravili lež šče na senu. Tu leži že dva dni. Pri hiši so vsi zaskrbljeni 'za njegovo življenje. Kako srečni bodo, ko jim bo povedala, da se je zavedel.« Takoj jim grem sporočit veselo vest» pa malo čaja ti bom skuhala, Ti ne veš, najbolj bosta pa vesela Tonček ta Anica, šest’etni sinček in petletna hčerkica gospodinje, pri kateri smo. Toliko sta že slišala o partizanih, a videla nista še nobenega. Kar gorita od želje, da bi te videla. Partizan jima je več, toalker vsi kraljeviči, vile in škratje, za katere sta bila do nedavnega še vsa navdušena. Bedi miren! Kmalu se vrnem s ča-
jean. Tudi rane ti bom previla.« Odšla je mahoma, le šum sena» je osta] za njo.
Ko je ostal sam, se je vdal razmišljanju. Vse njegovo življenje pri partizanih mu je šlo pred očmi kc<t filmski trak. Borbe, mraz premiki, lakota in sneg, ta prekleti sneg, po katerem puščaš za seboj sledove! V krait-kern času je spoznal, kaj pomeni biti partizan. Bil je na vzhodni in zapadni fronti. Veliko je tam preživel ta pretrpel, toda to, kar je pri partizanih, tega menda ne pozna noben drugi vojak na svetu! če bo zgodovina iskala junakov, jih bo našla na izbiro pri partizanih. Ali bo vzdržal v bodoče? Po vsem životu ga je streslo ob misli, da se bo moral vrniti v partizansko življenje. Ne, nikakor ne bo šel. Našel si bo skrivališče m tam pričakal konca vojne, ki ne more biti daleč. Kar odleglo m»u je pri tej misli. Samo da ozdravi!
Ko da bi se splazili dve mački po- senu, ga je vzdramil iz razmišljanja šum sena. Vedno bliže in bliže ... Le kdo bi bil ? V odprtini sena, skozi katero je bila odšla Tanja, je zagledal nekaj zlatorum enega. Priprl je oči ta opazoval. Dvoje majčkenih otrok se je počasi približevalo njegovemu ležišču. Nihče drug ne more biti, kakor Tonček ta Anica, o katerih je malo prej govorila Tanja. Napravil se je, ko da bi spal, le skozi trepalnice je opazoval dvoje majčkenih glav z zlatimi kodri in modrimi očmi. Deklica se je prva približala. Nekaj časa je zamaknjeno strmela vanj, nakar je prav nelahko položila roko na njegov obraz, ga pričela gladiti m tiho govoriti: »Partizan! Tonček, ali vidiš partizana?« Njen nedolžni obrazek se je razlil v izraz sreče in občudovanja. Njegovo telo je zajela toplota in malo je manjkalo, da se ni premaknil od razburjenja.
Tonček, ki je do tega časa čepel db steni, se mu je približal, čepico partizanko, ki
je ležala ob njegovem vzglavju, je vzel v roke in jo dodgo gledal. Z ročicami je gladil peterokrako zvezdo. Pogled mu je nekaj časa plaval po zvezdi, nekaj časa j» Markovem obrazu. Nato se je sklonil nad njegovo ranjeno roko in pričel pihati mesto, kjer je bila obvezana. Anica se mu je kmalu pridružila in tudi ona pričela pihati. Prepričana sta bila, da mu s tem lajšata bolečino.	8
Ni se mogel več premagovati. Zadržana ginjenost je planila na dan. Z globokim vzdihom ju je vznemiril, da sta zbežala.
Solze so z vso silo privrele iz njegovih oči. Spoznal je vse! Rdečica mu je zalila obraz, ko se je spomnil, z» kaj se je malo prej odločil. Da bi se skril in razočaral ta dva zlata otročička? Ne, nikdar, ta če takoj pri prvem spopadu s sovražnikom pade! Za ti dve nedodžni bitji, za vse slovenske otroke se hoče boriti, da bodo imeli drugačno življenje, kakor ga je imel on. Niti z enim samim dejanje ne sme omajati vere teh zlatolasih glavic.
Tanja se je vrnila, čaj, ki mu ga je prinesla, ge. je še bolj poživil ta počutil se je srečnega. Odvila mu je roko ta prst Rane se bodo lepo celile. Zdrav bo spet!
»Povej mi kaj, Tanja!«
»O čem naj ti pripovedujem?«
»O tvoji domovini — Tanja • •. Tudi jaz sem, obuit v švabski škorenj, gazil po ruski zemlji.«
»Tiho bodi, Marko! Našel si pravo pot.«
Tan ja je pričela pripovedovati. Ruski naglas slovenskih besed je Marka še bolj pritegnil. Pripovedovala mu je Gorkega legendo o junaku Daniku, ki je svoj narod rešil iz teme in bolezni v življenje in sonce. Da bi rešil trpeče ljudstvo, si je živ izruval lastno srce.
»Tudi vaš narod ni danes brez junakov, Marko,« je končala pripovedovati Tanja-
Dnevi so hiteli. Marko je ozdravil. Slovo od hišne gospodinje to dveh mladih, modrih oči je bilo pretresljivo. Otročiča sta ga gledala s peči kot Boga. Niti z besedo se ni Marko izdal, da ve za njun obisk na senu. Pri odhodu ju je poljubil nakar sta s Tanjo odšla Iz hiše v nov dan. On s puško na rami, Tanja z nahrbtnikom, katerega so napolnili dobri ljudje.
Ko sta po dveumi hoji počivala, je Tanja odvezala nahrbtnik, da K iz njega vzela čutarioo z vinom. Na vrhu je zagledala pismo in majhen zavitek, oboje naslovljeno na Marka- Ko je Marko prebral pismo, ga je brez besed izročil Tanji, on sam pa Je odprl zavitek. Tanja je poltiho brala:
»Majhna sva še ta ne znava dobro pisati. Rada te imava, naš slovenski partizan. Tudi ti naju imej rad! ¿e boš prišel za Veliko noč k nam, ti bova napravila pirh s prav tako rdečo zvezdo, kakor jo imaš ti na kapi. Tvoja Anica ta Tonček.«
V zavojčku je našel Marko dva kodra svetlozlaitih las. S solzami v očeh je vzel medaljonček, v katerem je imel sliko svoje zaročenke, ga odprl in priložil dvoje kodrov.
Pred očmi sta mu lebdela *va para mod-rih oči. še enkrat je na tihem ponovil prisego. ki jo je bil izrekel na senu, vstal in odšel s Tanjo naprej na pot. čim prej do brigade! Vsaka ura je dragocen*:!
•
(Po pripovedovanju borcev iz Bračičeva brigade je Marko mitov. Padel je februarja letos, v borbi proti okupatorju blizu gaške Slatine. Vri njegovi tovariši so navdušeni nad njegovim junaštvom in vsi so enotni v izjavi, kako se je Marico spremenil Bp tistem času, k« je ozdrave^
Zgledi
Dan svobode nam ni prinesel le zmage nad krutim sovragom, nam ni prinesel le pravice, da si na svoji zemlji sami vladamo, ampak s pravicami tudi dolžnost, težko a sladko, da izmučenemu narodu pomagamo, ga dvignemo in osrečimo.
In morda se nihče ni tako hitro zavedel te svoje dolžnosti kakor delavci, ki so se že desetletja borili za nov red, zadovoljiv za najširše plasti naroda — delavce in kmete. Dokončali smo ta boj. Prvi, najtežji del naše naloge je končan; drugi, nič manj važen, stoji pred nami — ne, je že v nas. Mnogi so takoj prve dni, prvi mesec naše svobode v polni meri opravljali svojo dolžnost nasproti narodni skupnosti — to so naši udarniki dela. Dolgi vrsti graditeljev naše srečnejše bodočnosti moramo priključiti tudi uslužbence industrijskega mlina Ivana Nastrana v Radomljah.
Medtem, ko so v bivši Jugoslaviji predelali v moderno urejenem mlinu mesečno približno 4G0.000 kg pšenice, ko so za časa nemške okupacije znižali iz različnih lahko umljivih vzrokov proizvodnjo na maksimalno 320
vleceji
tisoč kilogramov žita mesečno, danes s ponosom in zadoščenjem polagajo pred narod prvo mesečno bilanco svobodnega dela: 500.000 kg žita, pretežno same pšenice, so v teku enega meseca zmleli v dobro krušno 85 odstotno moko. Vse težave glede prometa, obrabljenih strojev, nezadostnega obratnega materiala, pomanjkanja delovnih moči in sto drugih tež-koč, ki jih je zakrivila vojna, so premostili in s tem napravili preizkušnjo svojih moči, sil in volje, vsekako z zadovoljivim uspehom.
Naši udarniki dela iz Radomelj pa zdaj ne nameravajo počivati, ampak pravijo: Ne bomo se ob tem prvem uspehu ustavili. Nel Mi moramo, hočemo in bomo delo v kakovosti spo-polnjevali in v količini stopnje\>ali do najvišjih možnosti, tako da bo sleherni član naše drage domovine — preskrbljen z dobrim vsakdanjim kruhom, z vero v narodno oblast, z zaupanjem do belih prašnih mlinarjev in z ljubeznijo do slovenskih mater in vsega, kar so nam one dale — pogumno in odločno šel soncu nasproti.
Jsmaten tefee slede junaki dela
Udarno delovno akcijo je izvedel rajonski odbor OF Vič. Pozval je vse aktiviste in simpatizerje k prevozu lesa iz bokalških gozdov na Curkovo žago v Trnovo. Rajonski tovariši so te v velikem številu odzvali, da s sw-Jim delom pomagajo pri graditvi in obnovi domovine. Tovarišem z Viča so priskočili na pomoč še tovariši z Brda in pripeljali s seboj tudi vprežno živino. Ker se je udeležilo udarniškega dela tako število aktivistov, jih je vodstvo razdelilo na tri skupine. Prva skupina je prepeljala preko 70 kub. metrov lesa na Curkovo žago ostali les pa iz gozda do vozne poti. Druga skupina je razdrla leseni most pri zasilnem letališču na Glinščici ter les odpremila na Mestno pristavo. Tretja četa je razdrla tankovske ovire ob Gradaščici na Tržaški cesti in pričela z zasipanjem izkopov. Med udarniki dela je vladalo živahno razpoloženje in so hiteli z delom kot za stavo. Delovna akcija je prav lepo uspela; tovarišem udarnikom dela z Viča in Brda vse priznanje in pohvalal * * •
Tudi kvart Nove Jaarše rajona Moste se je z vso vnemo posvetil udarniškemu delu. Zlasti je uspela nabiralna akcija ob priliki zadnje nesreče na ljubljanski postaji. V denarju se je zbralo 27.000 lir pa tudi nekaj hrane. Na področju obnove in izgradnje
kaže ta kvart veliko samoiniciative ter se poleg starejših aktivistov zelo uspešno udejstvuje tudi mladina, ki je za II. mladinski kongres v medsebojnem tekmovanju pokazala izredno udarnost, za kar je bila 24. junija na rajonskem mitingu ZSM pohvaljena kot najbolj udarna v rajonu Moste.
• # •
Iz Pekla v Dravinjski dolini nam poročajo: Da se odpravijo ostanki okupatorjevega sledu, je bilo na zadnji seji krajevnega odbora OF sklenjeno, da se pozove k zakopavanju jarkov vse ljudstvo. Ljudje so se prostovoljno odzvali v velikem številu in se vrši zakopavanje izven delovnega časa vsak dan od 5. do 7. ure zjutraj.
• :• •
O	udarniškem delu v vevški papirnici izvemo: Takoj po osvoboditvi so mladi delavci in delavke šli na delo ter organizirali dan kolektivnega dela. Niso pa delati samo mladinci in mladinke, udarniško je delala vsa tovarna — od vajencev do uradnikov. Prijeten je bil pogled na vso pisano množico, ki je vihtela krampe in lopate in s tem dokazala svojo požrtvovalnost pri obnovi domovine. Vsak uslužbenec je delal izven delovnega časa 6 ur, dve uri sta bili namenjeni Tl. kongresu ZSM, štiri pa za obnovo. Tako je bilo doseženih okoli 3700 ur na dan.
LfeMlaiiska mladina pojde na delo
Streihovita Sq razdejanja, M jth je napustila vojr.a ko naši slovenski zemlja. Opustošenja so tako velika, da naravnost kličejo delovne roke, naj primejo za delo, da bodo z združenima napori čim prej obnovljeni porušeni kraji in zapuščena polja. Obnovitvena dela kličejo zlasti po mladih ljudeh in svežih silah, zato je popolnoma razumljivo. da na ozemlju vse Jugoslavije prijemajo za delo v prvi vrsti mlade roke. Mladina je Se polna svežih in kipečih sil, prav tfeko pa ima dovolj dealzmia in požrtvovalnosti
Ljubljanska mladina nikakor noče zaostajati za svojimi tovariši m tovarišicami te ostfiiih predelov Jugoslavije. Sklenila je, da. pojde prihodnje dni na Krško polje, kjer bo pomagala pri obdelovanju zapuščenih posestev slovenskih kmetov, ki se doslej še ni<!n vrnili iz pregnanstva na tujem. Dejstvo, da se ljubljanski mladinci in mladinke odpravljajo na delo, priča, da se zavediajo silnega pcmema gospodarske izgradnje naše nove države. Mladina s svojimi dejanji Izpričuje, da je pripravljena vse žrtvovati za omenjeni smoter. Ta pripravljenost pa
je tudi dober dokaz zavesti mladincev bi mladink, da je prav od njih v največji meri odvisen končni uspeh obnovitvene akcije.
Pobuda za odhod na Krško polje je izšla iz mladinskih vrst samih. Vodstvo ZSM je ustreglo številnim željam in predlogom ter sestavilo Ljubljansko delovno brigado. Dogovorjeno je, da bodo mlađi obnovitelji Krškega polja delali po 6 do 7 ur dnevno, ostali čas pa bo posvečen prosvetnemu delu, študiju ruškega jezika, izdajanju stenskih in žepnih časopisov, kulturnim mitingom ter fizfeuJituri.
Naša mladina, ki je morala dolga štiri leta živeti med zaprtima mestnimi stenami, bo na osvobojenem Krškem polju gotovo na novo zaživela. V živem sitiku s kmečkim prebivalstvom, ki je ¡moralo doprinesti ogromne žrtve za našo svobodo, se bodo mladincem in mladinkam odprli tudi povsem novi pogledi na življenje. Vsak izmed udeležencev delovne brigade bo namreč imel priliko spoznati, kakšni so v resnici problemi naše vesi in kaj je treba ukreniti, da se čim tesnejše povežeta slovenska v&s in mesto.
Bucvm zavetišča — nph nujnost in pomen
Nova Jugoslavija mora postati srečna domovina matere in otroka!
Pod tem geslom je socialna politika v novi državi začela svoje velikopotezno delo na polju zaščte matere, otroka in mladine. Poleg drugih velikih nalog, ki se rešujejo po novih zakonih, predlaganih in sprejetih pc- širokih ljudskih množicah, bo glavna skrb posvečena mladini, ker mladina je naše bogastvo in naša bodočnost.
žirom naše države se ustanavljajo dečji domovi, internati, počitniške kolonije in tudi nov tip ustanove — to so dnevna zavetišča. Osnovali jih bomo skupno s sindikati delavcev in nameščencev in organizacijo AFZ, zgradili jih bomo po vaseh in mestih v bližini tovarn in drugih podjetij. Našim materam bomo s tem olajšali življenje in ji pomagali, da bo istočasno mati in član obnovitvenega dela. V delovnem času bodo matere puščale otroke strokovni oskrbi v to svrho izobraženih oseb in se same posvetile delu.
Tudi v stari Jugoslaviji so bile matere delavke. A materinstvo jim je bilo v skrb, zakaj doma so puščale otroke, prepuščene samim sebi ali pa ne mnogo starejšim bratom in sestram. V časopisih smo dnevno čitali o nesrečah, ki so se primerile otrokom, kateri so ostali sami doma. To skrb bomo materam odvzeli s tem, da nudimo njihovim otrokom vso oskrbo in zaščito mei njenimi delovnim} urami. Po dokončanem delu bo mati vzela otroka seboj domov, kjer bo svoj prosti čas lahko posvetila otroku.
Seveda bodo pa otroci tistih mater, ki
imajo možnost, da jih brez skrbi puščajo doma, prepuščeni njeni lastni oskrbi.
Z razumevanjem in požrtvovalnostjo se moramo oprijeti obnovitvenega dela, da čim preje izvedemo v novi Jugoslaviji socialno zaščito v takem obsegu, kot jo zahtevajo interesi delovnih ljudskih množic. •
Prvi socialno politični tečaj Ministrstva za socialno politiko
Ministrstvo za socialno politiko, oddelek za zaščito mater, otrok mladine otvori v ponedeljek 9. t. m. svoj prvi 10-dnevni socialno-politični tečaj. Ob otvoritvi bo govorila minister za socialno politiko tov. Vida Tomšičeva v predavalnici trg. akademije, in nato načelnica oddelka tov. Milena Mohoričeva. Tečaj ima namen strokovno usposabljati moči za vodstvo mladinskih zaščitnih ustanov in sicer: dečjih domov, mladinskih domov, internatov, dnevnih zavetišč in počitniških kolonij.
Tečajnice bodo prisostvovale dopoldne teoretskemu pouku, popoldne se bodo pa posvetile praktičnemu delu v Dečjem domu in ženski bolnišnici. Prosti čas bodo uporabile za ogled zaščitnih ustanov. Natančen seznam predavanj bomo objavili kasneje.
Sprejetih je bilo približno 40 politično in moralno neoporečnih tečajnic, ki bodo kot absolventke tečaja imele možnost zaposlitve v mladinsko-zašči'tnih ustanovah. I Tečajnice, ki niso iz Ljubljane, imajo tu I vso oskrbo s hrano in stanoval jem.
Jutri bo zaključena zamenjava lir
V petek in soboto je naval na poslovalnice za zamenjavo že tako popustil, da ljudem skoro ni bilo več treha čakati v vrstah in je vsakdo lahko opravil zamenjavo. Glavna komisija za zamenjavo, ki je zadnje dni zaradi navala podaljšala poslovni čas do 16. ure, je sedaj, ko je naval popustil, določila, da bodo poslovalnice za zamenjavo v nedeljo in ponedeljek poslovale kakor prej od 7. do 14 ure in ne več do 16. ure.
Z današnjim dnem preneha veljavnost lire kot plačilnega sredHva. Kdor lir še ni zamenjal, naj to nemudoma stari danes in jutri. Jutri v ponedeljek ob 2. uri popoldne bo zamenjava nepreklicno zaključena.
OBJAVE „NAVO D A“
Potrošnikom in trgovcem
Odsek za preskrbo objavlja, da so dolžni vsi potrošniki nabaviti si blago na živilske karte v onem mesecu, na katerega se glase. Potrošniki naj ne nadlegujejo urada s prošnjami za podaljšanje veljavnosti kart v naslednjem mesecu, ker bo Odsek za preskrbo take prošnje odklanjal. Le v primerih, ko bi potrošnik verodostojno dokazal, da si blaga ni mogel nabaviti v določenem mesecu, bo urad po predhodnih poizvedbah ugotovil upravičenost in veljavnost karte event. podaljšal. V primerih, ko pa trgovci niso pravočasno prejeli blaga in ga zaradi tega niso mogle stranke kupiti, bo Odsek za preskrbo sam v časopisih objavil, v koliko se veljavnost živilskih kart podaljša na prihodnji mesec.
Trgovce prosimo, da tudi sami takim strankam dopovedo, da na zapadlo karto ne morejo več kupiti blaga in zlasti naj take stranke ne napotujejo v urad, ker jim mora biti znano, da na zapadle karte ne more nihče prejeti živeža.
Rudninska voda za mlekarne
Mlekarne se pozivajo, da pošljejo po nakaznice za rudninsko vodo na Odsek za preskrbo, Novi trg 4, II. nadstr., soba 14. Vodo prejmejo v steklenicah po 1 liter. Prodajna cena za stranke je 5 din za steklenico.	*
Važno za trafikante
Trafikanti smejo deliti tobačne izdelke le na odrezke tobačne izkaznice od 1. do 15. julija 1945. Odredba za 6 dni naprej je razveljavljena, nikakor pa ni dovoljena izdaja za ves mesec naprej. Nadalje opozarjamo trafikante, da sprejemajo samo denar, ki je nepoškodovan ali pripognjen. Trafikanti sami naj na denar kar najbolj pazijo, sicer bodo imeli pri prihodnji nabavi tobaka težke posledice. Vsaka prodaja tobačnih izdelkov potrošnikom na kredit je najstrožje prepovedana. Vsak potrošnik je dolžan V2eti na svojo količino tudi določeno količino Ibar cigaret in to v sorazmerju z dobavo trafikanta pri glavni zalogi, to je eno petino v* eh tobačnih izdelkov. Dodatno k včerajšnji razporeditvi odjemalcev tobačnih izdelkov sporočamo, da so odjemalci trafike Kmetič Ivane na Celovški cesti od št. 600 naprej dodeljeni trafiki Rajner Alfonz, Celovška cesta, poleg pivovarne Union.	Združenje trafikantov.
Sprejem gojenk v šolo za zaščitne sestre
Sola sa zaščitne sestre pri MMBtrstvu narodnega zdravja v Ljubi jard Objavlja razpis za sprejem gojenk v I. letnik šole. šola vzgaja gojenke za soclalno-zdreivstveno službo med narodom. Za pokalic zaščitne sestre je potrebno trdno zdravje, veselje do poklica, in požrtvovalnost v delu.
V prvem letu je pripravljalni tečaj, ki traja tri mesece, šolanje obsega teoretski pouk in praktično hospitadjo v zdravstvenih ustanovah. Gojenke stanujejo v šolskem internatu.
Pogojit za sprejem so: starost od 18. do dovršenega 28. letet; telesno in duševno zdravje; z uspehom dovršena nižja srednja dola, prednost imajo elMturientke gimnazije; moralna neoporečnost.
Prošnji je priložiti: rojstni fa, krstni Hst, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in izpolnjeno osebno polo, potrjeno od krajevnega odbora OF.
Pred sprejemom v šolo bo v Soft obvezni zdravniška pregled vseh prosilk.
šolanje je brezplačno.
Prošnje je vložiti na upravo šole za zaščitne sestre, Ljubljena, Tfeševa cesta 25 (vhod Dvoržakova ulica 3/ najkasneje do 30. julija.
Izdajanje osebnih izkaznic
Osebne izkaznice onim prosilcem, H so pri oddaji prošnje pri redni poslovalnici dne 9. t m.; onim, ki so dobili številke 5000—6000, ee bodo izdajale v poslovalnici Mestne zastavljalnice na Poljanski cesti dne 5. t m.; onim, ki so dobili številke 6000—7000 pa dne 10. t m. istotam. Poslovalnice poslujejo od 7 do 13 in od 15 do 19.
Prosilec mora osebno izkaznico dvigniti sam in se ob prevzemu izkazati z listino (krstnim listom, dijaško knjižico itd.) in pa s številko, ki jo je prejel ob izročitvi prošnje.	-----------
Seznami javnih uslužbencev za sestavo proračuna
K okrožnici z dne 30. junija t L, številka 502-1, ki jo je ministrstvo za finance razposlalo vsem federalnim ministrstvom in narodno osvobodilnim odborom glede sestave seznamov njihovih uslužbencev v proračunske svrhe, pojasnujejo iz finančnega ministrstva, da naj se ti seznami sestavijo po stanju osebja na dan L julija 1945., ne pa, kakor navajajo navodila zveznega ministrstva za finance po stanju z dne 1. maja t. L
Gorska reševali» služba
V okviru pododaeka za gorništvo pri FOS je bila ustanovljena korporacija pod nazivom »Gorska reševalna služba«, katere naloga je pomoč ob nesrečah v gorah. Posamezne reševalne postaje so, odroma bodo še ustanovljene na vseh važnih izhodiščih v gore. Centrala je v Ljubljani, Aleksandrova 5 L telefon 46-45 (SPD).
»Gorska reševalna služba« opozarja gornike k največji opreznosti na turah. Pota na vrhove so bila med okupacijo le malo frek-ventirema in ao zaradi tega zasuta z gruščem, kar pomeni veliko nevarnost padajočega kamenja. Tu pa tam ležijo še ne-razpočene letalske bombe, odvrženih je bilo tudi večje število bencinskih posod. Vseh teh predmetov naj se nihče ne dotika. Kolikor je znano doslej, v gorskih predelih niso bile položene mine. Pot Iz Bistrice na Kokrško sedlo Grintovec in po cetotnd osrednji skupini Savinjskih Alh, prav talko iz Bistrice na Jermanov» vrata in Planjavo, je popolnoma varna. Odsvetuje se pa poeet Korošice in Krvavca.
Spremembe v prometu potniških vlakov
Od ponedeljka 9. julija dalje vozita na progi Jesenice—Bistrica Boh. jezero potniška vlaka z odhodom z Jesenic ob* 14.48 ter s povratkom iz Bistrice Boh. jez. ob 16.24.
Na progi Jesenice—Rateče—Planica pa vozita potniška vlaka z odhodom z Jesenic ob 14.30 ter s povratkom iz Rateč—Planice ob 16.27.
Odredba o preoovedi nošenja orožja
člen 1. Prepoveduje se vsem civilnim osebam nošenje vsakovrstnega orožja.
Člen 2. V utemeljeno nujnih primerih bo Mestni odbor OF, odsek za notranjo upravo, dovoljeval izjemo od prepovedi v čl. 1.
člen 3. Kdor bo po 20. juliju 1945 še nosil orožje brez predpisanega dovoljenja, se mu bo orožje odvzelo in bo kaznovan, v kolikor ne bo kršitev težjega značaja, ki bi zahtevala kaznovanje po vojaški oblasti: a) z denarno kaznijo 50 do 10.000 din; b) s prisilnim delom 5 dni do 2 meseca.
Člen 4 Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave.
Za Mestni odbor OF: Krese Leopold, načelnik odseka za notranjo upravo.
* * »
Obvestilo o nošenju orožja
Vse civilne osebe, ki potrebujejo orožje pri izvrševanju svoje službe, naj vlože prošnje pri Mestnem odboru OF, odsek za notranjo upravo. Vsak naj v prošnji navede, zakaj potrebuje orožje, ali orožje že ima, in znamka orožja. Na podlagi teh prošenj bo Mestni odbor OF vsem onim, ki ¡jim je orožje potrebno, izdajal posebne dovolilnice za nošenje orožja. Kdor bo po preteku v odredbi predpisanega roka še v posesti orožja brez predpisanega dovoljenja, bo najstrožje kaznovan.
Poziv železničarjem
Da čim preje dobimo evidenčni pregled vseh železničarjev, ki so v Jugoslovanski armadi, v službi civilnih in političnih oblasti ter ostalih neželezniškh ustanovah, pozivamo vse navedene, da nemudoma pošljejo pismeno svoje podatke vojni delegaciji pri železniški upravi v Ljubljani, soba št. 138. Podatki na bodo sledeči: Priimek in ime, rojstni podatki, zadnja funkcija pri železnici, vstop v NOV, edinica, pri kateri se sedaj nahaja in kakšno funkcijo vrši. To pismeno prijavo pošljejo lahko tudi svojci navedenih tovarišev .
Brivci in frizerji, pozor!
Uradni popravek začasnega cenika glasi: V moški stroki: ondulacija las 13 Din, v damski stroki: trajna ondulacija samo 117 Din, barvanje las na novo samo 130 dinarjev. Vsakdo je dolžan navedeni uralni popravek popraviti na svojem ceniku. Za prekoračenje določenih cen odgovarja vsak sam.	Načelstvo.
Seznam telefonskih naročnikov
Poštna direkcija je izdala nov seznam telefonskih naročnikov, ki ga interesenti lahko kupijo po 8 Din pri poštah Ljubljana 1, Baed 1, Celje, Kranj, Maribor 1, Murska Sobota, Novo mesto In št_ Vid nad Ljubljano.
Polaganje šoferskih izpitov
Vsi kandidati, ki so vložili prošnje Za šoferske izpite pri {nimstrstva Za. lokalni promet, cestno-pro-metni oddelek, naj se javijo z vozilom, s katerim bodo delali praktični Šoferski izpit, na bivšem sokolskem letnem telovadišču v Tivoliju ob 8. uri po naslednjem vrstnem redu:
V ponedeljek 9. juliju 1945 kandidati z zač. črko A, B in C;
v torek 10. julija 1945 kandidati z začetno črko č. D, F, G m H;
v sredo 11. julija 1945 kandidati z začetno črko I, J m K;
v četrtek 12. julija 1945 kandidati z začetno črko L, M. N in O;
v petek 13. julija 1945 kandidati z začetno črko P. R, S in š;
▼ soboto 14. julija 1945 kandidati z začetno črko T. ¿J, V, Z in Ž.
vsak kandidat mora prinesti s seboj potrdilo pristojnega okrajnega ali mestnega odbora.
Obvestila OF
Rajem »Poljane« — propagandni Odsek. Tova-
rlžl(ce), M imajo gradivo ln veselje do predam vanj na ožjih in širših sestankih kvartov in sindikatov, naj se zglase v torek, dne 10.' t. m. ob pol 8 zvečer v pisarni rajona »Poljane« na Poljanski cetsl 6-1. nadstr., zaradi razgovora o prirejanju predavateljskih tečajev.
Mladinski miting. V torek ob 16. ari bo na Tabora zaključni miting ljubljanske mladinske delovne brigade, ki odide v sredo 11. t. m. na delo na Krfko polje. Ob tej priliki se bodo razdelila tudi odlikovanja udarnikom dela. Vabljeni vsi mladinci m mladinke mladinske delovne brigade in ostali.
V Mariboru, Je po sporočilu odseka za agitacijo ln propagando pri mestnem odboru OP, 80 razglasnih desk, ki so last omenjenega odseka. Kdor hoče na teh deskah plakatirati, mora poprej prositi za dovoljenje.
šolska obvestila
Učitelji in učiteljice telesne vzgoje na srednjih in bivših meščanskih šolah, ki se zanimalo za učne načrte, so vabljeni na sestanek v ponedeljek 9. t. m. ob 18 v prostorih X. moške realne gimnacije, Šubičeva ulica 1.
Državno učiteljišče sporoča. Vse, ki so se Javile v delovno četo učiteljišča, naj se gotovo zglasš v ponedeljek 9. t. m. ob 15. na šoli. kjer bodo dobile navodila za delo. kamor odpotujejo ▼ sredo.
Dnevne vesti
Omejena oddaja električnega toka. Mestna elektrarna ljubljanska obvešča svoje odjemalce, da bo v nedeljo 8. t. m. od 3 zjutraj do 20 električna energija časovno in krajevno omejena zaradi rednega čiščenja transformatorskih postaj. Odjemalci naj upoštevajo to. da v jutranjih in dopoldanskih urah ne bo povsod zagotovljena dobava toka za kuhanje.
Dajalcem krvi! Zaradi odvzema krvi. naj se Javijo v ponedeljek 9. t. m. v vojni bolnici: Welsseisen Pranja, Vodovodna; Jaklič Tatjana, Hranilnlška; Svetlin Fani, Vodnikova; Majaron Ludvik. Jernejeva; Demei Vlasta, Rožna ulica. Molk Marija, Gornik Zdenka in Vogl Hilda, Celovška cest»; Kek Milan. Rožna dolina. Cesta XIV. — V torek 10. t. m. naj se javijo: “Kunc Franjo ln Pavai Vida, Peruškova; Kese Justina. Tržaška; Peric Mihaela. Ižanska. — Dajalci krvi ne smejo pred dajanjem Jesti mastne hrane! — Zaradi zdravniškega pregleda naj se vsi javijo od 8. do 10. ure!
Poroka. Dne 7. julija 1945 sta se sporočila tov. Sonja Bakarčičeva in tov. inž. Ernest Močnik. Priči sta bila nevestin oče mr. Gvido Bakarčič in tov. dr. Rastko Močnik. Bilo srečno!
Uprava cestne železnice obvešča potnike, da bodo sprejemali sprevodniki od nedelje 8. t. m. dalje samo dinarje. Potniki, ki še nimajo dinarjev, naj ne vstopajo v tramvaj, da ne bodo imeli neprilik. Ker sprevodniki nimajo dovolj dinarskega drobiža, prosi uprava potnike, da plačujejo voznino z drobižem, največ z bankovcem po 10 dinarjev, če sprevodnik ne bo imel dovolj dinarjev, bo potniku vrnil razliko v voznih listkih, ki jih bo potnik lahko porabil pn poznejših vožnjah.
Osrednja nabavljalna zadruga v Ljubljani poziva vse člane, da pregledajo svoje shrambe in zberejo doma in pri svojih znancih vse razpoložljive steklenice od mineralnih vod po 14 deL bi 5 dot ter lih prodalo naslovni zadrugi.
Te steklenice nujno potrebujemo zaradi polnitve z mineralno vodo. ker drugače ne bomo mogli članom postreči s tem blagom, katerega imamo dovolj na razpolago, toda samo pod pogojem. da dobavitelju dostavimo steklenice. — Steklenice bodo sprejemale vse naše poslovalnice in jih plačevale po dnevnih cenah Biti morajo cele, nepokvarjene in čiste.
Kino Union je pričel z včerajšnjim dnem zopet z rednimi predstavami Na sporedu je ruski film »Sekretar rajonskega komiteja« ki je bil kljub stalno razprodanim predstavam v Matici odvzet v svrho nujnega predvajanja v Trstu in Gorici. — Vhod v kino Union je začasno iz Frančiškanske ulice.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je
dne 3. t m. preselila svoje uradne prostore v lastno palačo na Vrtačo št. 6 (Levstikova ulica št. 25. vogal).
Pisarna RK za informacije o repatriaciji naših internirancev in vojnih ujetnikov se je preselila iz Gosposke ulice št. 1 na Sv Petra cesto št. 2-1, levo.
Zveza gospodinj sklicuje svoj izredni občni zbor v ponedeljek 9. julija ob 15. uri v dvorani
šole na Grabnu.
Vsi, ki so se prijavili v »Delavski Oder« in so
se že udeležili \'aj. naj pridejo v ponedeljek. 9. julija ob 20. zvečer v društveno sobo v Delavski zbornici.
Zobozdravnik dr. Kunst Alfonz ordinira na
Starem trgu 2-1.
Akademski pevski zbor v Ljubljani poziva vse tovariše, da vrnejo ves notni materija!, srajce in pasove. Vse stvari cddaite tov. Glinšku Ivanu na univerzi, vratarska loža.
Sekcija Rdečega križa rajon šiška se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov ob priliki razdelievania osebnih izkaznic. Nabralo se je 49 689 lir Denar ie bil izročen glavnemu odboru k< ga bo unorobtl ze naš» re-patriirance. ki se vsak dan vračajo v domovino in so brez vseh sredstev.
Zapora federalne ceste Pothovgradec—Črni vrb. Zar>di nujnega popravila mostu na federalni cesti II. reda štev. 141 Polhovem dec—črn? vrh v odseku km J .000, bo cesta od 9. iultta do vključno 17. julija 1945 za ves vozni promet zaprta.
Razstava načrtov. Ministrstvo za gradnje priredi v času od 9 do 12. jttliia v Bati razstavo načrtov I. javnega natečaja za Z3Č*sne stanovanjske hišice za porušena našel’a našeea podeželja. Otvoritev razstave bo 9. iuliia ob 12. uri.
Poznano damo. k* ;e pomotoma odnesla moi črni plašč iz frizerdceva lokala, orosim, 'naj mi ga čim prej vrne na Tržaško cesto 4-1.
Belefrisa
KOLEDAR
Nedelja. 8. julija: Elizabeta. Evgenij.
Ponedeljek. 9 julila- Veronika.
SPOMINSKI DNEVI
8.	1944. — Enote Južnoprimorskega odreda zavzamejo protiletalsko baterijo na Proseku pri Trstu.
9.	1941, — Ustreljeni v Zagrebu Božo Adžija, Ognjen Priča. Otokar Keršovani.
9. 1942. — Na Temenici je prvih 21 partizanov postalo žrtev bratomorilskega belogardističnega pokolja.
DEŽURNE LEKARNE
Nedelja: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6: Hočevar Celovška cesta 62; Gartus. Moste. Zaloška cesta 47.
Ponedeljek: Dr. Kmet, Ciril Metodova ul. 43; Tmkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar. šelenbur-gova ulica 7.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo opravlja do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Vinko Igličar, Tržaška cesta 14. tel. štev. 22-89.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju opravlja dr. Jožef Čerin. Prešernova ulica.
NARODNO GLEDALIŠČE
OPERA
Nedelja 8. julija ob 20: Čehov: MEDVED-SNU-BAč. Cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek 9. julija zaprto.
Torek 10. julija zaprto.
Sreda 11. julija ob 20: Matej Bor: RAZTRGAN-Ci. Cene od 20 din navzdol.
Četrtek 12. julija ob 20: Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK. Cene od 20 din navzdol.
Enodejanki Antona Pavloviča Čehova: »Medved« in »Snubač« ponovijo člani SNG v nedeljo 8. t. m. ob 20 v opernem gledališču. Zasedba vlog v »Medvedu«:	Jelena Ivanovna Popova.
Ema Starčeva, Grigorij Stepanovič Smimov-Fr. Presetnik, sluga Luka-Stane česalk. V »Snubaču«: Stepan Stepanovič čubukov-Lojze Potokar. Natalija Stepanovna-Draga Ahačičeva. Ivan Vasiljevič Lomov-Jože Gale. Režija obeh del: Lojze Potokar. Scena: inž. arh. Branko Simčič in Inž. Kumbatovič.
Radio LjtsMjaaa
569 ro/46 m NEDELJA, 8. JULIJA:
7—7.15: Liszt: Preludiji. 7.15—7.45: Napoved časa, poročila in objave. 7.45—8: Nedbal: Scherzo ca-priccioso op. 5 Ljadov: Kikimora, op. 63. 8—9: Pester jutranji glasbeni spored.- 9—12: Prenos zbora delegatov slovenskega sokolstva iz dvorane Tabor: 1. Otvoritev in pozdravi. 2. »Pot sokolstva«, referat polkovnika tov. Lojzeta Vrhovca. 3. »Delo slovenskega sokolstva v narodno osvobodilni borbi«, referat tov. Josipa Rusa. 4. »Nova teiesno-kulturaa organizacij» Slovenije«, referat tov. Zorana Poliča. 12—13: Koncert orkestra Radia Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antona Neffata. 13—13-30: Napoved časa, poročila in objave. 13.30—14: Poljske, sovjetske in bolgarske vojaške in narodne pesmi. 18—18.30: Mladinska ura.
18.30—	19: Antonin Dvorak: Valčki, op. 54. 19— 19.30: Kap. Braškar: O XIV. diviziji. 19-30—21: Oddaja Enotne strokovne zveze prosvetnih delavcev. Govorijo: dr. Anton Slodnjak, dr. Anton Ocvirk ia Božidar Jakac; svoja dela berejo: Franc S. Finžgar, Prežihov Voranc, Miško Kranjec in Anton Vodnik; sodelujejo solisti: Bogdana Stritar-Klemenčičeva, Friderik Lupša, Albert Dermelj, Bojan Adamič, Stane Sever in Jože Tiran. 21—21.30: Napoved časa, poročila in pregled tiska. 21.30—22: Koncert violinistke Francke Ornik-Rojčeve. 22—22.15 : Oddaja 2a tovariše v taboriščih po Nemčiji. 22.15—23: Koncert malega orkestra Radia Ljubljane. 23—23.30: Nočni koncert - Reger: Variacije na Mozartov tema. 2330 —24: Lahka glasba.
PONEDELJEK, 9. JULIJA:
7—7.15: Vesele pesmi na ploščah. 7.15—7.45: Napoved časa, poročila in objave. 7.45—8: Ruski solospevi. 8—8.15:	Reportaže iz partizanskega življenja. 8.15—9:	Jutranji simfonični koncert:	Dvo-
rak: Simfonija št. 5. Musorgskij: Slike z razstave. 12—12.20:	Odredbe in objave. 12.20—13:	Pesteč
glasbeni spored. 13—13.20: Napoved časa in poročila. 13.20—14: Koncert orkestra Radia Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antona Neffata. 18—18.15: Poročilo komisije za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. 18.15—18.30: Slovenske narodne pesmi poje mezzosopranistka Vlek. Brezigarjeva. 18.30—19: Ravel: Kvartet v F-durn. IS)—19.30: Literarni večer: France Albreht, Vladimir Bartol in Vida Tauferjeva bodo brali svoja dela.
19.30—	20: Violinski koncert. 20—20.20: Dr. Cene
Logar:	Razširimo svoje politične poglede. 20.20—
23: Massenet: »Wertfcer«, opera v štirih dejanjih. V odmorih od 21—21.20: Napoved časa, poročila in pregled tiska, in od 22—22.15 : Oddaja za tovariše v taboriščih po Nemčiji. 23—24: Plesna glasba.
Infnmnomu vseh vrst. prošnje, pre-SlllOf UIdCf SC vodi. prepisi, razmnože-————vanja in posredovanja. SERVIS BIRO, Šelenburgova ul. 4, tel. 21-09
KINEMATOGRAFI
KINO UNION:
Sekretar rajonskega komiteja
Predstave ob 15., 17, 19. in 21. uri.
KINO MATICA:
PEVEC POTEPUH
Predstave ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. ______ - _____
BELA SUŽNJA
Predstave ob 10., 15., 17-, 19. in 21. url. KINO KODELJEVO
SUEZ
Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO MOSTE:
KRALJICA nSWINGA"
Predstave ob 14,30,16.30, 18.30 ln 20.30,
PREGLED
Pirjevec
bodllne fronte od prvega dne in aretacija ga Je doletela pri delu za Osvobodilno fronto. Njegov rokopisni oddelek v VaeučHiški knjižnici Je bil živo ognjišče neštetln sestankov, s katerih je dolga vrsta ljudi vsak dan odhajala v borbo za svobodo teptanega naroda. Nikakor pa ni bil samo dober organizator, tudi sam je prijel za vsako delo. Nobena napisna ali potresna akcija ae ni izvršila brez njega, povsod Je bil zraven. Njegovo Šibko zdravje in leta, kakor tudi služba — na vse to nj mislil, ker Je hotel biti in Je bil zgled vsem m la 'dim. V njegovih žepih m papirjih je bilo vedno toliko »obteženega materiala«, da mu jih Je bilo treba večkrat nasilno Izprazniti.
Kako so mu več dni žarele oči in Kako lahko je bodil, ko mu je sin Ahac pisal iz Primorske, »da bomo zmagah!« Koliko načrtov amo naredili, kako bomo zmago praznovali v njegovi hiši v Tacnu! Kako težko mu Je bilo, če so prihajale z Dolenjskega slabe vesti in ■ kako podvojeno vnemo se je P® vsakem takem dogodku spet vrgel na delo! Na smrtni postelji je sanjal o hčerki, »kako je rama za šolsko slavnost .vila predavanje o Prešernu«.
Dr. Avgust Pirjevec ni bil človek, ki je v zadnjih letih spoznal, kaj je njego, n človeška bi narodna dolžnost. Njegova zadnja bitka je samo nadaljevanje njegovega dela in življenja. Nikoli se ni zapiral
btl Je uslužen bi prijazen v šoli te v uradu, povsod vsakomur na uslugo Že ▼ Trstu Je bila njegova šolska knjižn.ca vedno polna dijakov. Tu nisi dobil samo knjigo, tu si imel tudi č-oveka, 8 katerim s! se lahko odkrito pogovoril. S kakim veseljem ti je prinesel v ljubljanski knj-žntoi Iskano knjigo, ki jo je našel v oddaljeni polici, že od daleč ti jo je kazal v dvignjeni desnici. Nikjer ri ljubil tesnih okvirov, tudi v svojem znanstvenem delu ne. V svojih »Slovenskih možeh« je preko pesnikov in pisati'jev posegel tudi med znanstvenike, gospodarske in politične buditelje. čeprav slavist, je vendar pi-:al tudi o narodno političnih problemih, kot sta na primer Jadransko In Koroško vprašanje. Bil pa je povsod temeljit in do skrajnosti vesten, nikoli zanesenjak, vedno preprost in jasen. Bil pa je tudi odločen, nič ga ni motilo, če je že v "tari Jugoslaviji na svojem volišču kat edini volilec volil listo, za katero je velel, da bi jo morali prav za prav vsi voliti
»Naša stvar dobro stoji! V konferenčni sob- so močno poparjeni!« je rekel svojemu prijatelju leta 191S. na nemški gimnaziji v Trstu, kjer je učil slovenščino.
»Ne pozabi povedati, kako so ras tepli in poniževali!« je naročil svojemu sotrpinu v Gušenu.
Med tema dvema stavkoma je delo in življenje dr. Avgusta Pirjevca. Z njegovo vero v boljšo prihodnost in z njegovim zadnjim naročilom v srcu se hvatažno spominjamo padlega borca.
R. N.
Spomenik zmage v Murski Soboti
KULTURNI
Dr. Avgust
9.	decembra 1943 je v »bolnišnici« tabo. Sžšča Gusen, 6 km od Mauthausena, umri dr. Avgust Pirjevec, knjižničar Vseučiliške knjižnice v Ljubljani, literarni in politični zgodovinar, nezlomljivi borec za svobodo slovenskega naroda in boljše življenje delovnega ljudstva. Njegovo izmučeno tek) mo sežgali v taboriščnem krematoriju skupaj z ena in tridesetimi tovariši, ki so umrli istj dan.
Njegovo življenjsko pot, ki se Je začela v Gorici 27. septembra 1887 in Je šla preko goriške realke na univerzo na Dunaj, ■kozi prvo svetovne vojno, ko je služil vojsko tri leta, skozi njegova profesorska leta v Trstu in v Ljubljani in skozi službo knjižničarja, ki jo je začel opravljati 1920. teta in Jo je uspešno vršil do svoje aretacije 9. maja 1943 m res njegov križev pot
cd tega dne, ko je te! skozi tržaške zapore, skozi Internacijo v Mart ten Otte in ▼ Gušenu, bodo podrobneje opisovali naši zgodovinarji.
Prav tako se bo Se mnogokrat govorilo te pisalo o njegovem delu, ki ga je opravljal v svojem življenju In poklicu kot atrc-kovnjak. Ta dela bodo govorila o Pirjevčevih »Slovenskih možeh«, o njegovem sodelovanju prt Slovenskem biografskem leksikona, o njegovem sodelovanju v slovenskih revijah, o njegovem delu pri izdaji Prešernovega Zbranega dela, o njegovi vzorni izdaji Levstikovih pisem in Čopovega Izbranega dela, o njegovih »Knjižnicah in knjižničarskem delu«, s katerimi je postavil temelj našemu prihodnjemu delu na ten področju, kakor tudi o njegovem najožjem sodelovanju prj izdaji miniaturnih žepnih izdaj naših pesnikov Prešerna, Jenka, Gregorčiča, Aškerca, Murna, Ta dela ne bodo kratka in majhna, ker bodo opisovala življenje delovnega človeka, ki je delal, kjer je bilo potrebno In kjer je po. vsod dobro delal.
Nas zanima dr. Avgust Pirjevec pred-
veem kot človek, ki je skupaj z nami doživljal kos človeške zgodovine, kratek sirar, a važen tn odločilen. Nas zanima, kako js živel ta človek v najtežjih te največ jih dneh slovenske zgodovine.
Dr. Avgust Pirjevec Je bil Sovek, M ga dogajanja preteklih let niso presenetila. Vedel Ja, da do dogodkov, ki so prišli, prej ah dej mora priti. Poznal je fašizem, raj se Je moral 1919. leta pred njim umakniti te Trsta. Natanko je vedel, kaj Je fašizem delal na Primorskem, saj je bil tam doma. Vedel Je, kaj se godi v Nemčiji. Vendar fašizma m poznal samo po zunanjih pojavih, prav tako kot tl mu je bil© Jasno njegovo bistvo. Natančno Je vedel, da bo človeštvo premagalo to nasilje samo v odkritem bou Ju ali pa bo podleglo.
Kot optimist po naravi je trdno verjel v zmago. Vedel Je, da bo vsemu človeštvu T prihajajočem boju pomagala Sovjetska ■veza s svojo Rdečo armado, o katere nepremagljivi uill in moči Je bil popolnoma prepričan.
To njegovo osnovno spoznanje mu Js pomagalo, da ra je v času okupacije takoj te popolnoma znašel. Tako pred nemškim kot Italijanskim okupatorjem Je stal od spomladi 1941. pa do svoje, smrti vzravnan kot Junak. Nikoh ni kloall, ne pred g®_ stapovd, ne pri zasliševanjih, ne v Jed, m pri kriminalnih starešinah blokov v rtnun te, ne v taboriščnem kamnolomu, ne ▼ taboriščnih tovarnah tn ne na smrtni p®* teeljt verjel Je ▼ zmago tudi ko njegovo tečrpeno telo ni moglo več žtvetL
Toda dr. Avgust Pirjevec ni ostal ran»? P»1 «poznanjih, iz njih je strogo pa doeteO» a» Izvajal posledice. Bil je aktivist Orao.
^ Gradcu:
flatoclio kćerki
Hčerka moja,
vem, da ti hudć Je po očetm
saj me vsak dan spremlja misel tvoja,
ki spoznam v najtišjem jo šepetu.
V noči lice v dlan naslonim, k tebi se zamišljen sklonim».
Naj ti sanje
bodo lepe, v noč se smehljajoče: v spanju živi srečne dni nekdanje, buden jaz zasanjam naj bodoča. Pozabiva na sedanjost sivo, r sebi vero ohraniva ihmt.
Ce vprašaje
zdaj te kdo, zakaj zaprt Je oče, zna), da drugim je očetom huje, tisoče otrok za njimi jočel Ko se spomniš njih bolesti, ti bo 'laže to prenesti.
Brez pokoja
svet ljubiti se v bridkosti učh bratstvo vseh ljudi je vera moja, naj še tebe dviga k sončni lučil Že dani se: hčerka moja, vstani!
Čas zacelil najini bo rani.
Osnutek fdMftS&aeg» a*6rte »Stemdh Zmage«, ki ga je napravil sovjetski vojni fejfwtor Aronëjk te bo stal a a glavnem tegu % Mwü&t Sobote
Preden zapusti zmagovita Rdeča armada naše ozemlje, bo slovenski narod pod vodstvom ministrstva prosvete postavil s so-dek>vanjem zastopnikov Rdeče armade In Jugoslovanske Armade monumentalni »Spomenik zmage« v počaščen je padlih borcev obeh armad, znamenje iskrenega prjatelj-stva nerazdružljivih skupnih vezi. Spomenik bo ogromen in bo postavljen na lepem čefverokotno zaključenem trgu Murske Sobote. Načrt za ta veliki spomenik je napravil sovjetski vojni inženir Arončik. Izpeljava te zaključni vozel tega velikega dela pa sta bila poverjena slovenskima umetnikoma Borisu in Zdenku Kalinu. Oblika celotnega Spomenka, kakor nam ga prikazuje zasuo, vani Jikec (glej podobo) ima pečat nove umetnostne tvorbe in smeri za nas kar nenavadne, ki pa keže dovolj nazorno močne utripe modeme sovjetske arhitektonske umetnosti.
Iz venca mogočnih sten osnovne stavbe, ukovane na trojno stopnišče, se dviga preko stranskih upornikov vitek obelisk, ki nosi na svojem zaključku pozlačeno peterokrako zvezdo, znak svobode. Ves pojem spomenika nas nehote spominja na mogočno osrčje rezanih kamenih kvadrov dostojanstvenega Kremlja. Vse ostenje bo obloženo s rezanimi ploščami kanarskega marmorja. »Spomenik zmage« meri od vznožja do vrhe zvezdne osti 17 metrov. Spomenik sam na sebi je preprost, zato pa tem bolj učinkovit, saj je podan v svoji zasnovi tako, kakor ga zahteva modemi duh plastičnega izražanja. Je brez nagromadec-ja kiparskih okraskov, lei navadno hrome in drobe prav zapadni monumentalni lik preživele umetnostne tvorbe. Edini kiparski okrasek na tem spomeniku sta dva vojaka varuha :n borca svobode, ter plaketa s Stalinovim oprsjem. Tl umotvori bodo vliti iz brona.
Kakor hitro se je zglasilo odposlanstvo v prosvetnem ministrstvu Narodne vlade Sk> vecije s takim predlogom, željo m načrtom, je bila po šefu prosvetnega oddelka, pisatelju Francu Albrechtu, obenem zastopniku novega Društva za kult. slike s Sovjetsko zvezo, takoj poverjena ta lepa kiparska naloga Borisu in Zdenku Kalinu.
*
Zaradi tehničnih zaprek nismo mogli že danes prikazati obeh Mparsldh likov bratov Kahnov, pač pa bomo do naslednje nedelje objavili v podobi tudi ti dve deli. Ob tej priliki naj še naglasimo, da bo odkritje »Spomenika Zmage« v Murski Soboti konec juli Ja, eh pa gotovo v začetku avgusta. Naj to ta. opis spomenika ne samo izraz naše volje po lepem in velikem, ampak sleherni naj daruje vsaj nekaj v ta namen, kolikor
pač premoreta žep — tn srce. Obenem naj bo to topel poziv na vse krajevne, okrajne in okrožne odbore OF, da storijo zgolj tovariško dolžnost, ako se odzovejo zbiranju denarnih prispevkov na Denarni zavod Slovenije in sicer na naslov: »Odboru za postavitev spomenika Zmage«.
Spominska plošča talcem
Delovni odbor kvarta Zrinjskj je imel v četrtek 5. t. m. sejo, na kateri se je ustanovil pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče padlim talcem, žrtvam fa-šastičnega nasilja v Ciril-Metodovi ulici, prel bivšo Natlačenovo vilo.
Sklenjeno je bilo, da se organizira nabiralna akcija za kritje stroškov. Presežek nabranih sredstev se bo namenil za posebno ustanovo v korist žrtvam osvobodilnega gibanja. Vsa zadevna pojasnila se dobe v propagandnem odseku Zrinjskega kvarta na Poljanski cesti 6, L nadstropje.
Splitsko gledališče je dobilo opero. V
okviru reorganizacije stalnih gledališč v federalni Hrvatski je hiil sprejet sklep, da se v Splitu osnuje poleg stalne drame tudi operni ansambel. Splitsko gledališče je bil zloglasni italijanski prefekt Zerbino med okupacijo razpustil. Zdaj je ustanova obnovljena. Angažiranj bodo pevci in pevke, baletni zbor in zbor pevcev, ki bo štej 50 članov. Določeno je tudi, da bo splitska opera prirejala stalna gostovanja v krajih ob jadranski obali
Peter Levec:
lfeee\ rad ra&jo
Nad brdom položnim jasnina neba in steza ob dreno\n hosti...
Kot zrl bi v lica zgubljene mladosti, — pred mano je vas, ki one več ne pozna.
Nad hribom zardel je raztegnjen oblak, ob vasi podrta ograja.
Tam stal je naš dom, tam bila je staja — po kamenju zrušenem vzpenja se slak.
Sledovi nasilja — m v dalji gord vse tone v okrilju Somraka.
Glej, tukaj je vas, ki porušena čaka vstajenja in novega svetlega dne!
Za drenovo hpsto zatonil je dan z odsevom na travnati ruši.
Oblaki gorijo — gorko je pri duši — odhajam — z rdečo svetlobo preplan.
Po domovinI
MATI PIŠE
Slovenska mati is Stripovskega okraja nam piše med drugim: »Pod okupacijo smo tudi pri nas mnogo trpeli. Kako žalostno in težko je bilo nam materam poslušati, ko so nas otroci spraševali: »Mamica, kdaj se bomo učili v šoli zopet v našem jeziku?« — In jaz, kaj naj odgovorim otroku? Ali sem vedela, kdaj bo poginila pošastna nemška zver? »Čakaj, ko pride svoboda, takrat bomo imeli spet slovensko šolo in takrat bo spet tako lepo pri nas.« Se bolj me je presunilo, ko mi je otrok zadal drugo vprašanje:	»In takrat, mamica, ko pride
svoboda, ali bo takrat prišel naš očka iz taborišča domov? Ali ga ne bodo Madžari in Nemci ubili?« — In vendar je bilo med nami toliko izdajalcev, ki so želeli smrt našim možem in sinovom, ki so želeli našim otrokom, da bi nikoli več ne videli svojih očetov. Tl izdajalci so nam ostre-ljali živino, požgali mnogo hiš, prekopali vinograde in polja, uničili sadovnjake in mnogo gozda, ostali smo brez strehe in hrane. Sedaij smo odvisni od pomoči dobrih ljudi. — In vendar gledamo z jasnim čelom v bodočnost, saj bomo krepko delali, da spet zgradimo porušene domove.
LEP ZGLED
V Razkrižju je lastnik mlina Inocenc Fi-jala dal 30C0 kg žita brezplačno za opustošene kraje Razkrižja in Strigove. Tistim, ki še danes skrivajo zaloge hrane, naj bo primer tov. Fijaie vzgled in opomin, da tudi oni od svojih zalog vsaj nekaj prispevajo za one, ki trpe pomanjkanje hrane.
VINIČARJI ZBORUJEJO
Mariborska konferenca je viničarjem utrdila zaupanje v našo oblast, utrdila jim je vero, da si bodo sami lahko ustvarili lepše življenje ket so ga uživali v stari Jugoslaviji. Prvikrat so se zavedli, da o svoji usedi odločajo sami in zato z vso resnostjo razpravljajo o ureditvi zemlje, ki je b ila zaplenjena narodnim izdajalcem. Vsi so edini v tem, da naj zemlja pripada onemu, ki jo obdeluje. Velika večina viničarjev, posebno v predelih, kjer so vinogradi veliki, se je odločila za zadružno obdelovanje. V krajih, kjer so vinogradi manjši in slabši, pravijo viničarji, da bi bik) najboljše, če bi postali vinogradi, sadovnjaki in gozdovi skupna last, medtem ko bi hiše, gospodarska poslopja, njive in travniki prešli v zasebno last. Viničarji, ki ostanenjo na privatnih posestvih kot delovne moči, se organizirajo v enotnih strokovnih organizacijah, v katerih vidijo najboljšo moč za uveljavljanje svojih pravic. Te dni se po vseh večjih krajih Slovenskih goric in Haloz zbirajo viničarji na zborovanjih, kjer razpravljajo o vprašanjih, ki so odločilne važnosti in katerih rešitev bo imela globok vpliv na bodoče življenje viničarjev. Tako so se vršila zborovanja v Sv. Lenartu, pri Sv. Barbari, na Podlehniku in Zavrču.
*
štrlgovsld krajevni odbori sc .-klical! sestanek viničarjev z namenom, da se viničarji medsebojno pogovore, kaj naj se ukrene glede razlaščenih vinogradov in posestev. Viničarji so sklenili, da si bodo njive in travnike razdelili in jih obdelovali. Vinograde pa bodo obdelovali kot solastniki zadružno.
ZDRAVNIŠKA POMOČ ZA NEMO VITE ZAGREBČANE
Zdravstveni odsek Mestnega osvobodilnega. odbora v Zagrebu je posvetil posebno pozornost ureditvi zdravstvenih razmer v mestu. Vsak rajon ima posebnega zdravnika, ki prejema smernice od mtaistrsbva za nar. zdravje ter je na razpolago siromakom, ki sl doslej niso mogli privoščiti zdravljenja v zasebnih ordinacijah. V kratkem bo zdravstvo v Zagrebu tako preurejeno, da bo imel vsak rejen svojo posebno ambulacco Poleg tega bodo zdravstvene ustanove ▼ Zagrebu z besedo te sliko poučevale prebivalstvo, kako naj se vede v primeru bolezni te kako se zatirajo epidemije. Izvoljena bo tudi komisija, ki bo pregledovala stanovanj* te stanovalcem
dajala na svete za izboljšanje oigiene. Nove hiše se bodo smele zidati le po splošno veljavnih zdravstvenih predpisih-
LJUDSTVO PRINAŠA DAROVE RANJENIM BORCEM
Malodane vsak dan obiskujejo v zagrebških bolnišnicah skupine meščanov ranjene borce junaške jugoslovanske vojake Prinašajo jim oblo darov, sadja, cvetja m knjig. S tem Izražajo svojo zahvalo junakom, id so svobodah našo domovino, Te dnj so obiskati ranjene borce zagrebški sadjarji te vrtnarji, razeiAtega 1100 kmetov in kmetic iz samoborekega okraja, ka so pripeljali 70 voz daril. Zagrebško prebivalstvo je njihov sprevod prisrčno pozdravljalo. Kmetje ln kmetice iz vasi Bregana, Farkaše vca. Kladije, Petruševca Slupn ka ta Blata ter iz samega Samobora, so se zadržali v daljšem razgovoru z ranjenci, kateri jim pripovedovali o svojih doživlja jih in borbah. V bolnišničnem parku se je razvilo ljudsko veselje z godbo in narodnimi pesmimi Ob'skl ranjencev se nadaljujejo. Napovedan je prihod kmetov te kmetic U drugih okrajev.
OBETA SE DOBRA LETINA SLIV
Iz vseh krajev Bosne poročajo, da ra letos obeta ugodna letina sliv .Pridelek cenijo na 12 tisoč vagonov. Iz sliv bodo kuhali mezgo in žgali žganje. Pretežni del sliv pa bodo posušili, ker je odpremi*, in prodaja sliv v tej obliki najbolj donosna in praktična. Sliv bo toliko, da jih bodo lahko izvažali v vse federalne edinice Jugoslavije. V vseh krajih vzhodne Bosne urejajo zdaj modeme sušilnice za slive. Stare tozadevne priprave so bile deloma uničene, deloma pa so tako zaostale, da ne odgovarjajo več zahtevam sodobnega časa.
PRVA ŠTUDENTOVSKA DELOVNA BRIGADA V ZAGREBU
V Zagrebu so te dni ustanovili prvo študentovsko delovno brigado, ki je prevzela ime dijaka Krste Ljubičiča, ki so ga fašisti ubili v Zagrebu v dijaškem domu še za časa stare Jugoslavije. Brigala šteje okoli 500 dijakov z vseh fakultet. (Tanjug)-
ZAGREBŠKI DELAVCI ZA OPUSTOŠENE KRAJE
ZagrebSki delavci prednjačijo v pomoči opustošenim krajem. Teko so mizarski delavci osnovah udarniške delavske čete, ki so odšle v opustošene kraje, kjer grade barske. V Zagrebu so mizarski delavci izdelali velike zaloge pohištva. Delavci ta nameščenci tovarne aa ščetke delajo od 16. junija vsak dan eno uro več Za opustošene kraje. Pri pomoči se posebno odlikujejo tudi delavci zagrebških tekstilcih podjetij. Poleg drugega so zbrah veKke količine oblek, raznih oblačilnih predmetov, plaščev, čevljev, hrane te znatne vsote denarje.
PRVI KONGRES MUSLIMANOV, TURKOV EN ALBANCEV FEDERALNE MAKEDONIJE
Beograjski radio poroča iz Skopi ja, da se je v nedeljo dopoldne sestal prvi kongres muslimanov, Turkov in Albano./, ki prebivajo v Makedoniji. Otvoritvi kongresa so prisostvovali podpredsednik makedonske vlade, minister za pravosodje te minister za socialno politiko ter drugi. Kongres. je otvori! te pozdravil prisotne predsednik iniciativnega odbora Rant iz Skop-lja. Izvoljen je bil skupen deiovni odbor.
OBSODBA ZARADI GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Z OKUPATORJEM
Zaradi gospodarskega sodelovanja s sovražnikom je bil obsojen v Osijeku na 10 let prisilnega dela Ferdinand Speiser mL ki je vse svoje posestvo, obsegajoče 1100 katastrskih oralov dal na razpolago okupatorju ta ves čas vojne gospodarico sodeloval z Nemci. Speiser, ki je imel štiri tovarne, je dobnvi] Nemcem te ustašem 30 vagonov olja, ¿3 vagonov prvovrstne predelane konoplje, 6 vagonov predelanega lanu, 500 stotov sladkorne pese, 550 stotov pšenice itd. Med vojno je na ta aačta podvojil vso svojo imovino. Obsojen je bil na dosmrtno izgubo narodne časti, na 10 let prisilnega dela te zaplembo imovine.
ô% (kcti&fèe âovjetme $m§e
Sovjetsko šolstvo
V pogovoru z dopisnikom Tassa Je predsednik odbora za višje šolstvo Kaftanov izjavil: Sovjetska vlada posvete veliko pozornost obnovi višjih vzgojnih zavodov. Obnovljenih Je bik» 720 višjih vzgojnih zavodov, ki so sedaj odprti. Te zavode obiskuje 435.700 dijakov. Osebje znanstvenih delavcev znaša 35.000. Strmo v Moskvi Je 71 višjih vzgojnih zavodov s 93.000 dijaki. Znači] no za ta čas je, da je v Moskvi sedaj 8000 več dijakov kot pred vojno. Zelo pohvalno je, da je pretežna večina dijakov med vojno bSta izredno vestna pri učenju. Po pocučRb profesorjev te učiteljev je ZMBvfcteo, da kažejo izpiti, ki se sedaj vršijo, orBlčno znanje večine dijakov, ki so a( po pravici zasluži# visoke ocene. Posebno razveseljivo je bo. da so dajaki-veterani, ki so šli skozi trdo šolo vojne, najboljši čBjakl, kar se tiče rednega te vztrajnega učenja. V zavodih je mnogo dijakov, ki so se vrnili med vseučiiiško poslušalstvo z bojišč velike domovinske vojne te naredili izpite z odliko. Vojna je prinesla spremembe v šolski učni načrt.
Med vojno je bila v mnogih industrijah uvedena nova tehnika, nove metode proizvodnje , pri obdelovanju kovin, vlivanju montiran.ju Itd. Te metode so splošno v rabi pri proizvodnji streliva, orožja, letal, tankov te drugih važnih panog industrije. Ve-Mka Izkušnja, ki je bila nabrana med vojnimi leti, se odraža v učnem načrtu. Zdaj ra višji vzgojni zavodi SSSR pripravljajo na sprejem novih skupin dijakov, med katerimi je mnogo demobiliziranih vojakov. V skladu z vladnim odlokom bodo imeli demobilizirani vojaki številne prednosti. Po demobilizaciji se bodo vsi vojaki, ki so bili djaki, vrčih n« svoje zavode te vseučilišča k pouku, ki so ga pustili, ko so odšli na fronto. Sestavljen je M učiteljska zbor iz najboljših strokovnjakov, ki bodo vodih pripravljalne tečaje, da bi jim pomagali k osvežitvi znanja. Dijaki — vojni veterani (nav&ctei vojaki in podčastniki) se bodo brezplačno šolah ta jim bodo omogočali najboljše *vljm£fce pogoje.
Raasstava đel lem2£grafs&i& arhitektov
V Leningradu so v klubu arhitektov otvorili razstavo del leningrajskih arhitektov. Razstavljena so samo dela, ki so bila narejena po 22. juniju leta 1941. Večina leningrajskih arhitektov je ostala v obleganem mesta. Med zasnovanjem načrtov za zaklonišča te utrdbe so arhitekti istočasno delali načrte za izpopolnitev leningrajskih eest in arhitektonskih skupin. V prvih dneh vojne je odšlo 100 leningrajskih arhitektov na fronto, da z orožjem branajo svoje mesto, vendar pa ti možje na bojnih poljanah niso nikdar izgubili iz vida bodočnosti Leni grada. Ra razstavi je kot znamenitost album »Pismo s fronte« — risbe mladega arhitekta Srederja. Miniaturni akvareli zbujajo vtise vojaka. Zemlja, razdejana od vojne, ognja in eksplozij ter naenkrat med vsem tem pojava skice razsvetljene poletne koče ali poslopje starodavne ruske katedrale z dovršeno risanimi ornamenti. Arhitekt Rubinenko, ki je vneto delal utrdbene stavbe, je pripravil načrt za novo cesto Suvorova. Arhitekt Javejin je med risanjem osnutkov za kamufliranje železniške postaje delal tudi načrte za nove železniške postaje. Hitlerjevci so uničili mnogo znamenitih stavb iz preteklosti. Delo, ki so ga opravili arhitekti med Štirimi leti vojne, pomaga sedaj stavbenikom reševati težkoče. pred katerimi so se vadiH. Mnogo načrtov iz vojnega časa je bilo že izvedenih. Začeli so n. pr. obnavljati trg pred finsko železniško postajo. Po popolni obnovi kirovske opere obnavljajo mojstrska dela svetovne stavbarske umetnosti, poslopja^ ministrstva za mornarico, inženirske palače, borze, palače Marinškega in akademije znanosti. Velik oddelek razstave zavzemajo risbe spomenikov junaških branilcev Leningrada. Preprosti spomeniki na krajih zgodovinskih bitk. obeliski na skupnih grobovih bodo pričali o nesmrtnosti Junakov velike bitke za Leningrad.
NASE GOSPODARSTVO
Tudi vojni dobičkarji naj pomagajo pri obnovi
Zabon o odvzema vojnega dobička, pridobljenega med sovražnikovo okupacijo
Med ukrepi, ki jih narekuje čut pravičnosti najširših ljudskih množe, spada brez dvoma tudi aohteva, da se vojni dobički, la •o si jih posameznim pridobili med sovražnikovo okupacijo, odvzamejo v korist onih, ki so med vojno utrpeli hudo škodo ali so vse izgubili. Znano je, da so mnogi obogateli prav v dobi narodno osvobodilne borbe pod zaščito okupatorja s tem, da so izkoriščali ljudsko stisko in izjemne vojne razmere. To ni morda osamljen pojav v naši državi. Tudi drugod se je pojavila zahteva po odvzemu teh dobičkov in so v nekaterih državah že izšli taki ukrepi, v drugih pa se
. pripravljajo.
, Skrajno krivično bi bilo, če bi morala država zaradi pomanjkanja denar: ih sredstev prepustiti svoji usodi vse one, ki so se borili in so trpeli za osvoboditev, ki so žrtvovali ali izgubili svoje imetje, medtem pa bi dopuščala, da drugi uživajo bogastvo, ki so si ga na nepošten način in na škodo ljudskih množic pridobili med vojno. Jugoslavija spada med one države, ki so v tej vojn1 največ trpale. Cele pokrajine so opustošene, naselja požgana in porušena, prebivalci teh naselij pa rimajo ne strehe, ne postelje, ne živil in ne obleke. Za obnovo teh naselij, kai-kor tudi za obnovo ostale škode bodo potrebna ne samo velika tehnična, temveč tudi ogromna finančna sredstva. Osnovna načela pravičnosti zahtevajo, da poiščemo sredstva v ta n ’ men pri or.ih, ki niso nič Izgubili, temveč so še obogateli
Predsedmštvo AVNOJ-a je upoštevalo vse te razloge, ko je predpisalo zakon o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega med sovražnikovo okupacijo. Ta zakon je bil objavljen v beograjskem »Službenem listu« 29. maja t. 1., sedaj pa je objavljen tudi v prilogi »Uradnega lista« z dne 4. t_ m.
Kaj je vojni dobiček?
Zakon smatra za v°jni dobiček tisto povečanje imovine, ki se p°kaže kot razlik“ med predvojno imovino (na dan 6. aprila 1911) in imovino na dan Osvoboditve, t. j. 9- maja 1945. Kot vojni dobiček pa se to povečanje smatra tedaj, če je nastalo ob izkoriščanju izjemnih vojnih razmer in ljudske stiske in če presega normalni dobiček, ki b< ga dotična oseba dosegla ob navadnih pogojih pridobivanja. Razlika mora biti tudi! večja kakor 25.000 DPJ.
Ne more se izogniti odvzemu vojnega dobička oni, ki je morda del imovine prenesel na drugega z ..daritvijo ali kot doto. Prav tako se šteje tudi imovina, ki je z dedovanjem preš;a na drugo osebo. Enako ee upoštevajo zneski, ki so bffi potrošeni za kakršnekoli investicije ali za popravilo škode eži pa za odplačilo dolgov.
Odplačiio dolga pa se ne šteje kot vojni dobiček pri kmetu, s posestvom do 10 ha, ki je poplačal svoj dolg po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Prav tako se ne šteje vojni dobiček obrtnika, ki ni zaposloval več kakor enega pom-oč. eka in enega učenca, in dobiček kmete, ki ni stalno uporabljal najetih delovnih moči. Pri tem se ne smatra za najeto delovno moč ona oseba, iti je x. iiiomesuia ocsoinega elana rodbine kmet- ali obrtnika zaradi odhoda v vojsko, internacije, ujetništva, poboja itd.
Končno predvideva zakon izjemo v onem primeru, kjer obstoja sicer vojni dobiček, vendar je škoda zaradi vojnih dogodkov tako velika» da je bila celotna imovina na dan osvoboditve manjša, kakor je tala pred vojno.
Ugotovitev vojnega dobička
Okrajni narodno osvobodilni odbori bodo Javno pozvali osebe, o katerih velja prepričanje, da so vojni dobičkarji, naj vlože prijave o svojem dobičku med vojno. Viši' o vojnega dobička bo določila komisija petih članov, ki jo postavi narodno osvobodilni oofcor. Vojni dobiček pravnih oseb (družb) bo določila komi si jp. okrožnega narodno osvobodilnega odbora, v čigar območju je sedež uprave dotične družbe.
Narodno osvobodilni odbori morajo zbrati podatke za vsr.kega vojnega dobičkarja. Da se ugotovi, kako je posemezni vojni dobičkar naložil svoj denar, določa zekon, d»
je vsakdo, ki je v dobi v°jne prodal nepTe-premičnine, zlato in nakit ali druge premičnine v vrednosti nad 5000 DFJ, dolžan v roku 30 dni od razglasitve splošnega javnega poziva prijaviti pristojnemu nar°dn°-oSv°bodiinemu odb°ru kupčevo ime in prodajno ceno. Ta določba je važna zlasti v onih primerih, kjer so vojni dobičkarji z nakupom zlata, nakita in premičnin poskrili svoje'dobičke. Mnogi so prikrivali svoje dobičke pred javnostjo v svojem domačem kraju tudi na ta način, da so kupovah v drugih krajih nepremičnine.
člani komisije se pred pričetkom poslovanja 2"prisežejo. Razprave komisij so javne. Komisija ugotovi višino vojnega dobička, po svobodni oceni, upoštevajoč prijavo vojnega dobičkarja, referat pristojr.ega finančnega organa, zbrane podatke, kakor tudi predlog referenta za vojne dobičke pri pristojnem narodno osvobodilnem odboru. Po pismenem obvestilu o ugotovljenem vojnem dobičku, je vojni dobičkar dolžan denarni znesek plačati v 30 dneh, če pa zaradi nelikvidnosti imovine zreška ne more v roku plačati, mu sme komisija dovoliti odplačevanje v obrokih, podobno kakor se dovoljujejo obroki pri plačilu neposrednih davkov.
Eventualna pritožba vojnega dobičkarja proti višini zneska na komisijo pri okrožnem narodno-osvobodiinem odboru mora biti rešena v 15 dneh. Zoper vičino vojnega dobička, ugotovljefcega po komisiji, pa se lahko pritoži tudi vsak polnoletni državljan iz okoliša dotičnega narodnoosvobodilnega odbora, ki misli, da je ugotovljeni vojni dobiček nižji od tistega, za katerega navaja dokaze.
S tem je poleg javnosti razprav pred komisijo podana možnost najširše kontrole javnosti pri ugotavljanju višine vojnega dobička. Da se pospeši ves postopek, določa zskon, da mora vojna dobičkar, ki ne vloži prijave v navedenem roku, plačati poleg ugotovljenega zneska kot kazen še 15 odstotkov, če pa prijave tudi ne vloži na poseben poziv, se kazen zviša na 30 odstotkov. Važna je končno določba, da ne zastara pravica države odvzeti vojni dobiček in izrekati kazni za nevložitev prijave.
Sklad za obnovo države tn pomoč oškodovanim krajem
Da se bo ves denar, ki ga bo država prejela od vojni dobičkarjev porabil izključno za obnov0 opustošenih krajev, dol°ča zakon, da se v°jni dobički odvzamejo v celoti v korist sklada za °bnovo in za pom°č oško-dovanfan krajem. Kmaiu po objavi gornjega zakona je predsedmštvo AVNOJ-a izdalo zakon o ustanovitvi tega sklada (Beograjski službeni list z dne 8. junija t. j.), ki določa v glavnem naslednje:
Da se zberejo sredstva za obnovo države in za pomoč krajem, ki so biii v vojni hudo poškodovani se pri zveznem ministrstvu financ ustanovi sklad za obnovo dežele in za pomoč oškodovanim krajem. V ta sklad se stekajo: 1. čisti dohodki, doseženi od prodaje blaga, nabavljenega od Administracije združenih narodov za pomoč in obnovo (U-NF.RA) ns osnovi sporazuma med to administracijo in našo državo; 2. vsi dohodki po zakonu o odvzemu vojnega dobička; 3. odbitki v korist tega sklada po zakonu o likvidaciji potrdil, izdanih o prilik zamenjave okupacijskih novčanic in o razpolaganju s terjatvami na vezanih računih; 4. ostali dohodki, ki bodo predvideni s posebnimi zakoni, uredbami in ministrskimi odloki na osnovi zakonov in uredb. S sredstvi slila da razpolaga Gospodarski svet po- odobritvi ministrskega sveta demokratične federativne Jugoslavije.
Z ustanovitvijo gornjega sklada bodo koncentrirani v eni ustanovi vsi dohodki, namenjeni obnovi oškodovanih krajev. Poleg dohodkov od odvzema vojnih dobičkov bo imel sklad precej dohodkov tudi od prodaje blaga, nabavljenega od UNRE, s katero je bil že prej sklenjen sporazum, da se bodo ti dohodki uporabili za obnovo opustošenih krajev. Tako bo fond imel že v kratkem na razpolago precej denarnim sredstev, ki bodo omogočila pospešeno delo pri obnovi
Stsiife steatov kemične In papisme Mžssfrife
Konference Enotnih sindikatov združenih delavcev ln nameščencev (ESZDN), ki smo o njih te dni že večkrat poročali, so se v četrtek končale z zborovanjem deiegitov prosvetne stroke. Prejšnji lan, v sredo, pa so zborovali delegati delavcev in nameščencev v kemični industriji. V tej zvezi so včlanjeni steklarji, papirmčarji. miiarji, izdelovalci raznih čistil izdelovalci rasnih kemičnih proizvodov in delavci v sorodnih proizvajalnih panogah. Zborovanje delegatov poiružnic ESDZN kemične stroke ie bilo zelo dobro obiskano in so se ga udeležili zastopniki delavstva velike večine naših tovarn in podjetij te stroke. Kakcr ns vseh prejšnjih so se tudi na tem zborovanju delavci, potem ko so poslušali več aktualnih referatov, zanimali za vsa pereča vprašanja njihovega socialnega, službenega in gospcdarsko-poiittčaega položaja ter za možnosti dviga proizvodnje v njihovih obratih. Tudi to zborovanje je pokazalo, da So talce konference zelo koristne in da bi jih bilo treba večkrat sklicevati. Tokrat so imele glavni poudarek v organizacijskih vprašanjih. KazVo bi pa od časa do časa sklicati posebna zborovanja posameznih strok, katerih dnevni red bi bil posvečen prvenstveno gospodarskim vprašanjem in dvigu proizvodnje.
Meed poročili delegatov so se prvi oglasili k besedi steklarji. Steklarna v Hrastniku, ki je bila vso dobo okupacije gnezdo hxt-lerianskega in denuuclantskega gibanja, Je bila ob osvoboditvi v takem stanju, da se je celo bivši lastnik, ki je pobegnil, izrazil prel odhodom, da S mesecev ne bo mogla delati Delavstvo pa se je naglo lotilo čiščenja in obnove in danes so obrati že pripravljeni za delo, k) se bo takoj začelo, čim dospe obljubljeni premog. Medtem so delavci dali iniciativo za zbiranje starega materiala in so sortirali material na zalogi. Ob normalnem delu je steklarna delala z 800 do 900 delavci. Dane« jih dela 140.
Steklarna pri Sv. Križa pri Rogaški
Slatini je imela običajno zaposlenih 240 do 260 delavcev. Obratovanje se je ustavilo 17. septembra lani. Ko so se letos vrnili izseljenci, so zagrabili za delo in pripravili vse za obratovanje, za katerega
potrebuje steklarna mesečno 400 ton premoga, razne kemikalije in drugo. Izdeluje boljše vrste stekla. V skladišču je še za dva vagona stekla, v zgorelem skladišču pa ga je bilo za 30 vagonov.
Papirnica v Vevčah je eno največjih podjetij te vrste v Jugoslavija. Zaposluje okoli 700 delavcev in nameščencev. Med vojno ni bilo poškodovana, razen nekaterih požganih barak. Stroji so ostali nedotaknjeni. Sedaj obratujeta dva stroja. Izdelujejo časopisni in pisarniški papir in papirnate vrečice. Med okupacijo je bilo delavstvo ves čas pod hudim terorjem. Takoj po osvoboditvi se je z vso vnemo lotilo dela.
Tovama Bonač v Količevem, ki so jo med okupacijo Nemci zaplenili in ji postavili svoje komisarje, zaposluje danes 163 delavcev in nameščencev. V aprilu jih je delalo samo 70. Delavstvo te tovarne se je med okupacijo sijajno vedlo. Od starega predvojnega delavstva je padlo v narodnoosvobodilnem boju 35, pogrešajo pa še 24 delavcev. To je 40% predvojnega staleža. Sedaj obratuje stroj za izdelovanje strojepisnega papirja, ki izdela dnevno 2400 kg papirja, stroj za lepenko, ki izdela dnevno 1400 kg lepenke in stroj za lesovino, ki izdela dnevno 8po do 900 kg lesovine, ki jo tovama porabi za svoje potrebe. Tovarna pomaga tudi Vevčam, katerim dobavlja celulozo.
Tovarna celul°ze v Goričanih zanosluje sedaj 152 delavcev in nameščencev. Manjka ji še 30 strokovno izvežbanih moči. To» varna je delno trpela zaradi letalskega obstreljevanja in zaradi razstrelitve bližnjega betonskega mostu, škodo pa je delavstvo že popravilo. Trenutno obratuje z % svoje kapacitete. Glavni proizvod je celuloza, ki jo dobiva tovarna v Vevčah. Tovara* je moderno opremljena in znaša njena zmogljivost 700 ton mesečno.
Tovama lepenke Charles MoHne v Slapa pri Tržiču zaposluje sedaj 42 delavcev. Pred vojno jih je delalo 95. Delali so v treh izmenah in izdelali 8 vagonov lepenka mesečno ali okoli 100 vagonov letno. Med okupacijo je proizvodnja padla na približno 2 in pol vagona mesečno ali 30 vagonov letna Tovarna Je sedaj v precej slabem
stanja. Morah Jo bodo za S tedne zapreti, da izvršijo vsa potrebna popravila. Potem bodo delali vsaj z dvema ’izmenama. Večino potrebnega lesa je tovarna prej dobivala z veleposestva barona Borna. Ker ima gozdna uprava, ki upravlja sedaj Bor. novo veleposestvo, premalo delavcev, bo morala tovarna poiskati dobavitelja lesa med kmeti, ks se že zanimajo za nove cene lesa.
T°vama Zlatorog v M*ribom Je med
vojno zelo trpela. Bila je trikrat neposredno, trikrat pa posredno bombardirana. Mnogi deH podjetja so bili popolnoma uničeni. Kolikor poljetja niso poškodovale bombe, so ga oplenili bivši lastniki, ki so odpeljali pred umikom okoli 40 vagonov raznega materiala. Obratovanja sposobni obrati sedaj že delajo. Milama dela z mirnodobsko zmogljivosvtjo in izdeluje 1 vagon mila dnevno. V polnem obratu Je topilnica loja, ki ima zmogljivost 6 ton dnevno. Izleluje jedilni in tehnični loj. Vsi delavci in nameščenci so bili pritegnjeni k pospravlialnemu delu, ki ga opravljajo na udarniški način. Sedaj je zaposlenih 87 oseb.
Tovarna Union v Maribora Izdeluje razna čistila, paste in muholovce. Zaenkrat Izdeluje samo pasto za čevlje. Primanjkuje ji pa škatlic. Pomagala si je za silo z nabiranjem starih. Za izdelovanje muholovcev potrebuje gumo.
Tovama gume v Kranju dela s 316 delavci ln nameščenci. Delavstvo se marljivo organizira in izobražuje. Iz »bune« (umetnega gumija), k je pa primanjkuje, izdelujejo specmlne izlelke, v prvi vrsti za potrebe železniškega prometa. Navadni izdelek je »regenerat«, ki ga izdelujejo iz raznih odpaadkov. Delavstvo zaradi raznih težkoč doslej ni moglo pokazati, kaj bi vse lahko napravilo. To stanje bo trajalo tako dolgo, dokler ne dobi umetnega gumija ali pravega kavčuka.
Tovama za dušile v Rušah dela z 254 delavci in nameščenci. Glavni izdelek je karbid, ki ga izdela 50 ton dnevno. V obratu so oddelek za izdelovanje acetilena in električne peči za predelovanje kromove rude. Tovama bo začela z izdelovanjem amonijaka in solitme kisline, za kar je prejela navodila od pristojnega ministrstva. Tovarna je danes pod državno upravo. Delavstvo se je med okupacijo dobro obnašalo. V Rušah so padli prvi talci v Dravski doleni.
Kemična tovama v Mostah je prešla v državno last. Delavstvo je takoj ob osvoboditvi pometlo z vsemi, ki so ga prej dolga leta šikanirali. Sedaj upravlja tovarno novo tehnično in upravno vodstvo. Med okupacijo je delavstvo izvršilo v tovarni več sabotažnih dejanj, ki so odmevala po vsej Ljubljani in drugod. Tovarna predeluje boksit v kalema* ln izdeluje sulfat in galun. Njena letna zmogljivost znaša 6000 ton aluminijevega kalcinata, 2000 ton aluminijevega sulfata in 1000 ton galuna. Trenutno tovama ne obratuje, delavstvo pa jo je počistilo, tako da bo lahko takoj začela z obratovanjem, čim bodo dani pogoji. Sedaj gradijo nov objekt za izdelovanje sulfata. Ta objekt je bil med vojno zrušen. Delavcev in nameščencev je sedaj 116.
Kemična tbvama v Hr^sNiHtn dela z 88 delavci in nameščenci. Od osvoboditve se je število delavstva povečalo za 24%. Obratuje sedaj oddelek za kristalno sodo, za pralni prašek in farmacevtski oddelek. Popravljajo pc-rušenj železniški most ln čistijo kamnolom, da se pripravi obratovanje apnenic. Začeli so že popravljati oddelek za solno kislino. Popraviti bodo morali tudi porušeni transformator. Za obratovanje potrebuje tovama razne kemične proizvode, za izdelovanje umetnih gnojil pa fosfate.
Tovama Boh me v Ljubljani in Podgradu
skupno s prodajalno zaposluje 36 delavcev In nameščencev. Tovama je sedaj dobila nove prostore v bivši Mergenthalerjevi us-njarai v Mostah. Tovama obratuje.
Tovarna Svatek ▼ Mariboru izdeluje brusne plošče in bnne za kose. S svojimi izdelki bo lahko zalagala vso Jugoslavijo. Tovama je bila bombardirana, delavstvo pa jo je že prijavilo za obratovanje. Nekaj strojev ji je bivši lastnik odpeljal v Avstrijo. Njeno skladišče Je polno izdelkov.
Tovarna Hrovat et Co v Ljubljani zaposluje 27 delavcev in nr	'encev. Obrat
že od 1. 1941 stoji in je	aj stanje ne-
spremenjeno. Normalno lahko predela 5 do 7 ton oljnatega semena dnevno., šamotu» tovarna v Štorah zaposluje 76 delavcev in nameščencev. Je edina te vre te pri nas in lahko krije 60% potreb v Jugo. slavi ji. Surovine dobiva s Češke. Keramična t°vama v Petrovčah zaposluje 130 delavcev. Tovarna za klej v Mostah dela sedaj z okoli 80 delavci in nameščenci. Delavstvo se je izkazalo pri nedavni eksploziji, ko je na lastno pobudo opravilo nad 1000 ur prostovoljnega dela pri popravljanju peško ib. ------------—
Še je čas za setev neobdelanih polj
Vojna vihra je komaj dobro zdivjala preko naših krajev. Nič čudnega, če je ostalo tu in tam nekaj polja neobdelanega, nezasejanega. Ni še prepozna Se ga lahko prisilimo, da nam da to leto vsaj še nekaj pridelka. Bolje nekaj kot nič» Se je ča3 za setev ajde, prosa! Seme ajde je sicer malo težje dobiti, s prosom bo šlo lažje.Ce pa le ne bi bilo tega semena, nam pa še vedno ni treba pustiti zemlje v prahi. Zasejmo pač koruzo za zeleno krmo! — Malo je sena letos, pridelek je gotovh za polovico manjši kot po navadi Zelena koruza bo precej odtehtala izpadek sena. Zeleno koruzo s pridom lahko skisa, kdor ima silo. Seme za koruzo je lahko dobiti. Kdor ga nima, naj se zglasi pri okrajnem NOO. Semenske koruze je dovolj na razpolago, Najbolje bo, da kmetovalci predložijo skupne prijave. Ministrstvo za kmetijstvo bo nakazalo okrožnim NOO v ta namen zahtevano količino semena-Za krmo sejmo tudi čim več repe. Za ječmenom še vedno lahko posadimo krmilno peso. Do jeseni bo dovolj debela.
Skratka: niti košček zemlje ne sme stati neobdelan. Dež nam je zemljo ravno prav namočil, le pridno na delo, uspeh ne bo
izostal!	-------;----
= Uredb» poštnih nakaznic t notranjem prometu. Poštna direkcija objavlja, da bodo začele nekatere pošte njenega področja sprejemati z 11. julijem L L poštne nakaznice v notranjem prometu. Z vsako nakaznico se sme nakazati največ 5.000 dinarjev. Brzojavne nakaznice za sedaj še dobo dovoljene.
PŠENIČNIK IVAN, abtturteat. Umrl Ja v Dechao-u 27. H. 1945, star komaj 23 let. Za njim žalujejo: Janez, ode; Marija, mati in ostalo sorodstvo.
GREGORKA MIROSLAV, riž. svetak drž. žel. v p. in dan odbora Slovenskega R. K. Umrl Je v Dachau-u v začetku marca 1945. Za njim žalujejo Marija, soproga; Dušan in Boris, sinova; Vera, snaha; Branka, vnukinja.
MAJCEN IGNAC, posestnik. Umri Je 27. L 1944 v taborišču WesermOnde. Za njim žalujejo: Kristova, žena; Nase, sta; Majda in Anka, hčerki in ostalo sorodstvo.
MIKLAVIČ JANKO, borec 17. brigade Simona Gregorčiča. Padel je 90. aprila 1945 nad Barkovljamd. Za njim žalujejo: mama, brat Lojze, Mici, Ana, Pavla, Tina, Rozi, sestre ter nečaki in ostalo sorodstvo.
DRNOVŠEK PETER. Umri je 19. 5. 1945 v Daehau-u. Za njim žalujejo: Marija, mati; Štefka, Vaiči por. Prašnikar, Darinka, hčere; Ignac, zet; Danica, vnukinja, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
ŠPINDLER BOGDAN, art. poročnik. Padel je 30. oktobra 1941 ▼ Mariboru. Za njim žalujejo: Božena, žena; Bogdan in Mišo, sinova.
OSTAPOVTČ FEDOR, partizan ter sekretar Saveza komun, omladine Jug. pri XXXI. div. Padel je 23. dec. 1943 na Javorniku nad črnim vrhom pri Idriji. Za njim žalujejo: štefica in Josip Oetapovič, starši, Sonja, sestra tei; ostalo sorodstva
BATIČ SLAVKO, trgovec, je bil 26. avgusta 1944 od ustašev obešen pri Jablanovcu v Zagorju. Za njim žalujejo: Batič Malči, soproga; Majdiča, ' hčerka in rodbini Meze in Lihteneker.
POLOVIC IVAN, sodni pripravnik, je kot partizanski sodnik padel 13. novembra 1943. Za njim žalujejo: Mara, žena; Janžek, sinek; prof. Ivan in Hermina, starši in ostalo sorodstvo.
GORNIK MALČI je 26. 6. 1944 darovala svoje fivljenje za svoboda Njeno izmučeno truplo leži na pokopališču v Grahovem. Za njo žalujejo: starši, bratje Tone, France in Matija; Anica por. Brecelj, sestra, prijateljica Fanči in ostalo sorodstva
BARAGA IVAN, žel- čuvaj v pok., Je v 77. leta premino v Brežicah dne 5. junija 1945, po povratku na domačo grudo, s katere ga je pred štirimi leti pregnal okupator. Za njim žalujejo: Ivan in Maks, sinova; hčere Justa, partizanka; Ivanka por. Ravnik, Mìci por. Lltera, Lojzika por. Milanič, Milka por. Sotelšek, Tončka por. Bajec, Karla por. Jesih, brat Fraine, sestra Marija por. Zalar in ostalo sorodstvo.
ZABUKOVEC CIRIL je padel v boju z okupatorjem 11. all 1943. Bti Je partizan Loške brigade. Za njim žalujejo: Antonija mama; Marjan, brat; rodbine Markolčič, Levar in šparemblek.
GREGORI JOŽA, žel. uradnik, Je padel 26. aprila 1946 kot borec Prešernove brigade. Za njim žalujejo: Anica, roj. Mavec, žena; Marija, hčerkica; Josip in Neža, starši in sestra Štefka.
REŠ DRAGO j« bil kot talec ubit v Begunje* dne L julija 1942. REŠ MILOŠ pa je umrl v Mauthausenu dne 15. Jan. 1945. Za njima žalujejo: Karol in .Marija Reš, starši; Viktorij», Stana, Teja in Draga, sestre; Makao, Kati in Drago Reš, stric, teta in bratranec in ostalo sorodstvo.
TAVČAR ALOJZ, uradnik fin. direkcije v Ljubljani Je 23. IL 1945 umrl v Elwangenu v internaciji. Za njim žalujejo: Mihaela roj. Pfajfar, " Sonja, Tatjana, hčerki; starši, bratje, in ostalo sorodstvo.
BEVC LUDVIK je tik pred osvoboditvijo padri v 37. letu starosti. Za : žalujeta: Mara, žena in hčerka Marina.
Dr. KAC RUDOLF, Sef sanitete IV. oper. eone. Pudri Je spomladi 1*44. Pokopan je na podnožju aelenega Pohorja. Za njim žalujeta rodbini dr. Kac in dr. Dev.
ZA SVOBODO DOMOVINE SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE
BELTRAME JANEZ-JANCI, študent neon*., poHtfcomtear čete, odlikovan za hrabrost. Padel je pri Hinjah 11. aprila 1945. Za njim žalujejo: Marija vdova Beltrame, mati; D. Berg, očuh; Iva vdova Leban, teto; Rado Leban, bratranec; njegova Hedi in Fedja Miklič.
MEŽEK FRANCI, kurir. Za njim žalujejo: Franc, oče; Francka, sestra;
Milka, zaročenka; Bogdan, sinček in ostalo sorodstva VREČKO ZVONKO-TINČ, cand. mont, politkomisar Gubčeve brigade, pačiti pri Mirni peči na Dolenjskem, dne 7. sept. 1943. Za njim žalujejo: Marij», mat!; Milica roj. Zajc, žena; Vladka, sestra; dr. Jože Munda, svak; Tinček in Tonček, nečaka ter rodbina Zajc.
KUNC MARTIN-STANISLAV, posestnik v ArcBrm, padel dne 27. 7. 1942 v Celju. Za njim žalujejo: Marija, žena in družina Vrečka JEMEC ANTON iz Podgorice, padel 14. oktobra 1944. Za njim žalujejo: Ivana, žena; Ivankica, hči, Jakob, oče; Marija, sestra. KRAMBERGER JOŠKO, nčitelj, poročnik intendant. Za njim žalujejo: Danica roj. Borko, žena; Vida dr. Kuratova, hči; Joško, sinko; dr. Karat Ladislav, zet; družine Borko, Kramberger, Karapandžič in HitL JOŽE TRKAJ, strežnik splošne bolnišnice, umrl v taborišču Heilbronn dna 6. januarja 1945. Za njim žalujejo: Pepca, žena, njeni starši, brat, sestra in pokojnikov brat Franci.
ZAJC FRANCI, padel na dan svoboda. Z» njba žalujejo: Vera, žena ln
ostalo sorodstvo.
ŠKERL ALOJZIJ, uradnik Kmetijske družbe, umri v taborišču Dachau dne 28. aprila 1945. Za njim žalujejo: Angela, žena; Marko tn Janez, sinova; Katarina, mati in ostalo sorodstva
NOVAK ALOJZ, borec, padel 3. 8. 1943 pri Ribniški planini na Jelovici.
Za njim žalujejo: Lojze, cče; Terezija, mati; bratje Franci, Mirko ln Martin; sestre Francka, Marica, Jela, Tončka, Julka, Anica in ostalo
sorodstvo.
SLAPAR VIKA roj. KVEDER te Prevoj, naris v internaciji v Slezijl. Za
njo žalujejo starši in ostalo sorodstvo.
KVEDER MAVBICU-DRMAČ. borec iz Prevoj. Za njim žalujejo starši la
ostalo sorodstvo.
JURKOVIČ VOJ MIR, podel ▼ decembru 1948 pri Cerkljah na Gorenjskem. Za njim žalujejo: Zofka rej. Pečečnik, tona; Sonja, hčerka ln ostalo
sorodstvo.
MEDVEŠČEK RUDL »tar 34 tet in
MEDVEŠČEK LOJZE, »tar 23 tet. Za njima tatujeja- oča, mati, bratje
Marjan, Vladimir, Egidij, Pepi, Milič in sestra Dragica.
VALENTIN OBLAK, brivec iz škofje Loke, padel kot talec dne 9. 2. 1944.
v Škofji Loki. Za njim žalujejo: žena, otroci in ostalo sorodstvo. BREGAR FRAN C, aktivist, umri 19. januarja 1944 v Begunjah na Gorenjskem, in
DOBOVŠEK JANEZ, aktivist, oba te bolnišnice v Ljubljani. Za njima žalujejo: Bregar Jožef, brat; Dobovšek Pavla, sestra in ostajo sorodstvo ter tovariši aktivisti Bukovec Janez, Hočevar .Anton, Kotnik Stanko, Varoga
Vinko L dr.
JERAJ ALOJZU, bereo pri komandi mesta Trebnje. Padel 20. Junija 1944 na Medvejaku pri Vel. Gabru. Za njim žalujejo: žena Justina, otroci Jože, Justi, Slavica.
BARLE JOŽE, rajonski gospodarski referent. Padel Je 29. H. 1944 na Dolgi
njivi pri št. Lovrencu. Za njim žalujejo: starši Ježe in Ana, sestra Anica, brata Stanko in Aibin-Zoran.
ANKELE FRANC, učitelj. Padel je kot talec ▼ Kostanjevici dne ZL okt. 1943. Za njim žalujejo: Flora, žena; Borut, sinko; Ana, mati; Herma, sestra; Vili, brat; rodbini Ankele, dr. Pintar in ostalo sorodstva MOKOREL VIKTOB-ZMAGO, učitelj-intendant. Padel Je ▼ Sodražici dne 16. maja 1944. Za njim žalujejo: Mara, žena; Tomislav, sinček; Fani, mati; Flora, sestra; rodbini Rabič, Ankele in ostalo sorodstvo, MEDVEDŠEK VIKTOR, absolvent drž. glasbene šole. Umri je v AJlachu 8. maja 1945. Za njim žalujejo: Leopold, oče; Leo, Slavica, Viljem, Hudo in Magda, bratje in sestre hi ostali sorodniki.
CARMINE KUGO, zastopnik in družabnik tvrdke Chromoe. Umri Je 6.
marca 1945 v Dachau-u. Za njim žalujejo Poharčevt BRAČIČ MAKS, pom. politkomisarja jurišnega bat. XVIII, divizije. Padel je v borbi aprila 1945. Za njim žalujejo:' mama, brata Stanko in Mirk» in ostalo sorodstva

TELESNA KULTURA
Štiri tekme v eni sapi
Danes od 13.45 dalje na igrišču ob Tyrševi cesti, med njimi tudi dvoboj Trst—Ljubljana
Kakor sleherna nedelja, od kar nam Je zasijalo sonce svobode, ni miniia brez športnega dogodka. seveda prav tako ne bo brez njega današnja in seveda spet enkrat, ali že ponovno, spet po zaslugi naših nogometašev. Današnji spored, ki Je bil izdelan boij ali manj na htlro roko. Je sestavljen lz dveh nagibov, iz ljubezni do te borbene igre, ki ima svoje privržence med TBenL sloji in so jo še posebno vzljubili naši vojaki in pa iz potrebe po treningu ln pripravah v zvezi s skorajšnjim nastopom našega nogometnega zastopstva na balkanskem kongresu v Beogradu, kjer bodo morali prestati prvo Preizkušnjo izven domačih tal. V tem okviru bosta danes nastopili dve vrsti nogometašev, ln sicer dolga vrsta ljubiteljev in idealisti ter najresnejši nogometni predstavniki Trsta In Ljubljane, ki bodo že Jutri ali pojutrišnjem odšli na pot proti Beogradu Kdor spremlja naš nogomet, bo imel torej danes za oči več ko preveč!
Spored je podrobno razporejen takole:
Ob 13.45' I. TANKOVSKA DIVIZIJA (LOGATEC) — I. BRIGADA NO; sodnik tov. PotcČmx; Ob 14.45: XV. UDARNA DIVIZIJA — II PROTITANKOVSKA DIVIZIJA (sodnik tov. Goli); ob 16.10: 113. LOVSKI LETALSKI POLK — 112. LETALSKI POLK (Zaereb) sođn’k tov Strah ln ob 18.: TRST-LJUBLJANA (dvoboj seniorssin reprezentanc, ki sta namenjeni za skupne nastope na balkanskem kongresu). To tekmo bo vodil tov Deržaj.
Vse tekme bodo na torišču ob Tvrševi ceett ln
ob vsakem vremenu.
Tišačaaai v Kranju
Ee Kranja nam pišejo:
Na svoji turneji po Sloveniji so se preteklo nedeljo zastopniki tržaških nogometašev ustavili tudi v gorenjski metropoli. Ob prihodu gostov so bili zbrani na kolodvoru številni predstavniki vojaških oblasti in ZMS. Dobrodošlico so jim izrekli tov. namestnik komandanta mesta kapetan Ivo Majcen., tov. polkovnik Pirc in zastopnik ZMS. Naše mladinke pa so pričakale drage goste s cvetjem.
Kljub deževnemu vremenu in zelo slabemu igrišču Je bila dogovorjena tekma le odigrana. Po ponovni izmenjavi prisrčnih dobrodošlic ln lepih daril, se je pričelo z napetostjo pričakovano srečanje. Gostje so se pokazali v vseh pogledih premočne in so predvsem ugajali v točnem dodajanju žog in odlični Igri z glavo. Kranjčanom se je poznalo, da jim manjka sistematičnega treninga in so tekmo zasluženo izgubili z 2:4 (1:2). Rezultat bi bil lahko še mnogo višji v korist gostov, če ne bi bila razmočena tla ovirala normalnega poteka igre. — Sodnik tov. Jež lz Ljubljane.
Moštvo FD Slovenije iz Ljubljane gostuje danes proti domačemu moštvu Maribora na mariborskih tleh. Razen glavne tekme bo v predtekmi tudi srečanje dveh mladinskih moštev.
F. O. S. (nogometni referat). Naslednji igralci, ki so določeni za sodelovanje na balkanskih Igrah v Beogradu, naj pridejo danes ob 17. na igrišče Ljubljane, zaradi tekme proti reprezentanci Trsta: Oblak. Razbomik I. TI. Lah. Rupar. Pupo, Pflej, Varl. Vodeb. Žigon.. Smole. Hacler, Medved. Pocajt. Gajšek. Kumar. Aljančič. Spodnjo opremo prinesite s seboj! — Referent.
F. O. S., (odsek za lahko atletiko). Vabimo atlete, ki čutijo zmožnost uspešno nastopiti na zletu v Beogradu in se niso omadeževali pod okupatorjem, nej se udeležujejo vadb na igrišču bivšega ASK Primorja na Tyrševi cesti. Vadimo ▼sak torek in petek od 16. do 18. ure: za mladinke pa vsako sredo ln soboto od 16. do 18. ure pod strokovnim vodstvom. Opremo naj prinese vsak sam. — Referent za lahko atletiko: Gašperšič g. r.
FOS (odsek za kolesarstvo). Sela odbora bo v torek dne 10. t. m. ob 19. v prodorih FOS-a, Narodni dom. vhod iz Tomanove ulice. Pozivam zagotovo tov. Vospernika. PleŠka Mavra in Fr-koija. Naprošam FD Svobodo, Udarnik Krim in Slovenijo, naj pošljejo svojega zastopnika. — Referent.
FR železničar. Ljubljana. Seja upravnega odbora bo v ponedeljek dne 9. t. m ob 19 v prostorih ESZDN - Grafiki. Prosim točno in vsril — Tajnik. —	rokometne sekcije obvešča vse
Člane, da bodo radni treningi v^k torek in četrtek od 18. dalje ne igrišču v šiški.
Planinci! Prijav* za vpis v planinska sekctte FD »Svoboda*. »Krim«, •'Udarnik« in »železničar« v Ljubljani ter >Rdeča zvezda» v Vevčah sprejema tudi pododbor za planinstvo crFD v društvenih prostorih. FFD ne Aleksandrovi cesti §t. 5-T Tstrtam dobite Članske izkaznice!
Trtciattonf odb«>r za	Usku!turnega
društva za vzhodu? drl mesta vab* m masovni sesfemek v ponedeljek ob 20 v rosi’ dvorani M7a-<f!roskpi?a doma pa Kodeljevem. Vabljeni ste ve*, nđađi in star; zlasti iz kvartov Moste.
Jeana. Stari *n Novi Vcrdrrmt, Kodeljevo Podvo-?ov-c. Stepanja vas in Hrušica, kakor tudi Poljane
Poteebttfessso veefe števila DEIAVS.E ¥
ru pa enega ključavničarja in mizarja. Predstaviti se:
kemična tovarna dr. BOEME, Pražakova ni. 8/1.
Več M|n2av2si©af©kHs m 3 kovaške pesssažssžke
ter 5 delavcev (mlajših moči, kateri M se na delo priučili) potrebujem. Hrome Ivan, Saeberje, Ljubljana.
MOOF — Odsek za gradbeno obnovo
2S53|ss3 rabi 33 DELAVCEV
v starosti od 25—40 iet.
Vlagajte prošnje pri personalnem referatu MOOF.
Lessts mdssstrlfe!
Tesarstva! Mizarstva!
Zapišite si novo telsfonsko številko 47-35 trgovine strojev DOVŽAN IVAN, Ljubljana Galetova 4	(preje Frančiškanska)
Vasilij Grosman:	7
Nared je nesmrten
Homan
»Ne vem, kje si vedno, toda takole veleva komisar: nihče ne ame zapustiti dvorišča.«
»Razumem, tovariš vodnik, ne smem zapustiti dvorišča.«
»Ih.zdaj: v kakšnem stanju je kamion?«
»V redu, kajpak-«
Vodnik se ozre na prekrasno nebo, na temne pritajene hiše in zdehajh veli:
»Čuj, Ignatijev, če bi bilo kaj, glej, da ros zbudiš.«
»Razumem, zbudim vas, če bo kaj posebnega,« de Ignatijev in pomisli: »Kako se mi je prislinil ta vodnik, ko bi se bol vsaj m» vlegel k počitku, vrag ga vzemi.«
Vrnil se je k Veri, jo naglo objel in ji togotno zašepetal na uho:
»Povej mi vsaj, za koga neki se tako varuješ.«
»Oh, kakšen si,« mu odvrne dekle, in tedaj mahoma občuti, da tokrat ne odriva njegove roke, marveč ga še sama objema.
»Kakšen si, nič ne razumeš?« mu zašepeče, »bojim se, da bi te imela rada: drugega bi pozabila, tebe pa ne bom. Kaj bi ti, si mislim, nekoč bom marala jokati še za tabo in bi morda ne zmogla dovolj solz. Sama nisem vedela, da je v mojem srcu toliko solz.«
mu OGLASI
Leu jene eJt-*ieije s štajerske, šu se zanimajo za nakup ® prodajo raznih predmetov, naštetih med malimi oglasi, pozivamo, da se v svrbo vseh informacij, podatkov. naslovov itd. obračajo neposredno aa naši podružnici v Celju in Mariboru.
URADNIK zasebni, s 25-letno — (tudi vodilno; prakso v špediciji, trgovini tn industriji, % znanjem jezlkOT, sprejme stalno zaposlitev v Ljubljani ali Trstu, po možnosti na vodilnem mestu. Ponudbe upravi pod »Odgovornost«. ___________________4028-1
TRG. SOTRUDNIK * več letno prakso, zmožen in po šten, verziran v manuiak tun, galanteriji, sprejmi siuibo za »kladiSnikjL. Ponudbe upravi pod »Nastop takojšen«. ________4076-1
URADNICA z znanjem italijanščine ln nemščine sprejme namestitev v privatnem podjetju v Ljubljani. — Ponudbe upravi pod »Uradnica«.
__________________ 4337-1
OSKRBNIK trg. Izobražen, mednje starosti — zmožen vsega dela — sprejme službo kjer Koli. Ponudbe upravi v Celju pod »Vesten o6krbnlk«.
___________________4299-1
ENTELIGENTKA sprejme mesto samostojne gospodtnj e - vrsgo j it el j ice. — Ponudbe upravi pod »Verzirana«.	4307-1
KNJIGOVODJA perfekten bllancist in kalkulator z dolgoletno prakso kot samostojna ln vodilna moč pri raznih veleindustrij skih pod. jetjlh »prejme primerno zaposlitev. Ponudbe upravi pod »Velika praksa«.	4316-1
pTFTKT/g išče mesto šiviljske vajenke. Ponudbe upravi pod »Pridna«.
4800-1
POMOČNIK trgovski — srednje starosti, sprejme mesto skladiščnika, najraje v tekstilni tovarni. kjer koli. Ponudbe upravi v Celju pod
»Skladiščnik F«___4298-1
ŽOBOT32HNTCA z večletno prakso, izvežbana v vseh delih, sprejme zaposli*, ev. — Ponudbe upravi pod »Zanesljiva«. ____________4258-1
KUHARICA perfektna, sprejme zaposlitev pri boljši odrasli družim ali prevzem večje kuhinje. —- Ponudbe upravi pod »Zmožna«.	4280-1
SESESSES
HIŠNIKA oženjenega, brez otrok, 23 pomoč r gospodarstvu, sprejmem. Naslov
▼ upravi.__	3976-la
KUHARICO veščo samostojnega gospodinjstva, sprejmem k mali družini. Naslov v upravi.
4171-1a
STAVBENIK Mudrovčič Josip, Trdinova 7, spre j. me zidarje., tesarje ln doiarce v delo. 4197-la gLSKTROMONTERJI in pomožni monterji, . se sprejmejo. Elektro-pod-jetje Vrbnjak, Ljutomer.
_____________420*3-la
TKALCE, tkalke ter pre-dilniškc delavce in delavke. nujno potrebuje tekstilna tovarna Intex v Kranju. Zglasiti se je 7 personalni pisarni Obrata.	4207-la
R AZNAŠALKO za trgovino, sprejmem. Naslov v upravi._____4236-la
ŠIVILJO krojačico — »prejmem 23 groba dela. Zmožno samostojnosti. vzamem kot družabnico. Starost od 22 do 35 let. — Ponudbe upravi pod »Podjetnost«.__4237-la
KUHARICO ki bi oprav _ tjala tudi vsa ostala dela v gospodinjstvu pri dveh osebah, sprejmem takoj v stalno službo sredi mesta. Naslov 7 upravi. __	4240-la
KLJUČAVNIČARJE " in varilne sprejme večje strojno podjetje. Naslov
v upravi. _____4235-1 a
POSTREŽNICO za l ’đan v tednu, sprejmem. — Hrana dobra, plača po dogovoru. Rožna, dolina, cesta VII št. 15. 4225-la GOSP. POMOČNICO "po. steno in pridno, z znanjem kuhe in hišnih opravil .sprejme 2-članska družina. Menart, Sv. Petra 35, trgovina.
4261-la
VRATARJA hotelskega sprejme hotel Strukel.
______________ 4264-la
DEKLE mlajše, k devet
mesečnemu otroku ______
sprejmem. — Naslov v
upravi.________ 4306-la
DELAVCA za lesno stroko samskega, sprejmem Stanovanje v hiši. Porenta. Povšetova 96.
_______________ 4330-la
POSTRE2NICO. 'pošteno in snažno, sprejmem za 3-krat tedensko popoldne. Hrana in plača po dogovoru. Zglasiti se od 12. do 3. pop. ali od 6. dalje zvečer. Dr. Fakin, Emonska c. 10a. pritličje*_____________4340-la
POSTREŽNICO pridno in pošteno, sprejmem za ves dan. Medvedova 3, m. nadstr._ 4339-la POSTREŽNICO' pošteno za parkrat tedensko — sprejmem s hrano au brez. Naslov r upravi.
_______________ 4250-la
KUHARICO dobro, mlado. ki ljubi čistočo — sprejme oficirska kuni-n ja za par‘oseb v Borovnici. Plača dobra — hrana in stanovanje. — Vprašati Gledališka 8 —
pri Eregarju.____4284-la
POSTREŽNICO, sprejmem dvakrat tedensko za dopoldanske ure. sv. Petra nasip 35-H. _______________ 4266-la
DEKLE sprejme službo pri dobrosrčnem samskem gospodu v svrho gospodinj stva. Ponud De upravi pod »Vzorna«.
4265-la
GOSP. POMOČNICO samostojno, k dvema osebama, sprejmem. Plašča ln oskrba dobra. — Naslov v upravi. 4324-la HIŠNICO, sprejmem. — Dobi hrano, kurjavo — razsvetljavo in plačo. Naslov v upravi. 4321-la
STROJNIKA s strojniškim izpitom za posluže vanj e parne turbine in parnega^ stroja — sprejme velika industrija v neposredni blizini Ljubljane. — Ponudbe upravi pod »Strojnik«.
______________ 4310-1a
SNAŽILKO za trikrat tedensko po 2 uri — sprejmem. — Naslov v
upravi.________ 4302-ia
GOSPODINJO priletno, po možnosti vsaj delo_ ma trgovsko izobraženo za vodstvo pekarne m gospodinjstva, k dvema osebama, sprejmem. — Pekarna Čadež, Kranj.
4249-la
UČENKO, takoj sprejmem. Kačič Vida, mu. distka. Celovška c. 67.
4251-la
POSTREŽNICO — sprejmem zb en do dva dneva tedensko. Cesta v Rožno dolino 24. 4162-la
GOSP. POMOČNICO k 3-članski rodbini, sprej_ mem, Oražnova 3-1 — ooieg Tobačne tovarne,
_____	.	4178-la
POSTREŽNICO za dvakrat tedensko, sprejmem — plača po dogovoru. — Ljubljanska ul. 51.
______ 4231-la
KNJIGO VODK IN JI, bl-lancis«., resni, zanesljivo točni ter perfektni v trgovskem knjigovodstvu, nudimo takoj stalno mesto, hrano in stanovanja v hiši. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja nasloviti na Konzumno zadrugo v Slov. Gradcu. 4276-la
PLETILJE in učenko — takoj sprejme Nolda Ana, pletilstvo. Poljedelska 13, Zelena jama.
4273-1a
KUHARICO in sobarico, oz. postrešnico in kuharico, sprejmem preti dobri plači. Služba je stalna in dobra. Naslov v upravi.	42GS-la
VAJENCA in pomožnega delavca za vodovodne instalacije in centralne kurjave, sprejmem Kokalj V, — Slomškova ul. 4. Ljubljana. 4308-44
VAJENCA ki irna vese. lje do tapetniške obrti sprejme Kobilica Avg., tapetništvo, Ljubljana. Kersnikova 11.	4229-44
Ni vedel, kaj naj ji odgovori, a nji ni bilo treba odgovora: že jo je začel poljubljati.
Tedaj se je oglasil daljni, pretrgani žvižg lokomotivske piščalke; za njim je drugi in še tretji glas zapiskal skozi zrak.
»Alarm,< je reklo dekle otožno, »alarm in zopet alarm, kaj neki je spet?«
In mahoma so zadoneli v daljavi izstrelki protiletalskih topov, žarki žarometa so se pazljivo, kakor bi se bali, da bi ob zvezdah zdrobili svoje sinjkasto telo, razlezli po nebesu, a med zvezdami so se zableščali beli in svetli razstrelki šrapnelov.
Propad mesta
Napad nemškega letalstva se je začel okrog polnoči. Prva letala — izvidnice so letela zelo visoko, vrgla svetlobne rakete in nekaj kaset zažigalnih bomb. Zvezde so začele izginjati in bledeti, odkar so se v zraku druga za drugo razletavale ob padala pritrjene bele rakete. Mrtva svetloba je . mimo, natanko in pazljivo osvetljevala trge, ulice in uličice tega mesta. V tej luči se je pojavilo vse dremajoče mesto — bela figura dečka iz mavca, z rogom ob ustih; zalesketala so se izložbena okna knjigarn, rožnate modre, iskre so zasijale na steklenih posodah po lekarniških policah. Temne krošnje visokih klenov v parku so se nenadoma pojavile iz teme in pokazale vsak svoj list, a vznemirjeni, mladi krokarji so zakrokali, Čudeč se nepričakovanemu svitu dneva. Osvetljena so bila okna z zavesami in cvetličnimi okni, kdonade mestne bolnice, veseli
speejema sredo istr« »SleT«**k«g* peročeralea«,	Knafljeva ati«« it.
VAJENCA brivskega — sprejme salon Strgar — Miklošičeva c. 40. 4116-44 VAJENCA kovaškega — sprejmem. Kožar Franc, kovač, Domžale, Ljubljanska 81.	4175-44
KNJIGARNA O o 1 * a n Janez, kupi vsako slovensko knjigo Stritarjeva ulica 2.____#-M
VAJENKO ali vajenca — sprejme takoj Lombar, modni salon. Celovška c. 43.	4279-44
INŠTRUKTORJA za nižje razrede sred. šol — sprejmem. — Ponudbe upravi pod »Uk«. 4331-3
mimmzš
PLAŠČ damski, mar en go, skoraj nov. moške nove nizke čevlje St. 42 m damske čevlje nizke št. Gtf m pol. prodam. Top_ niša 14-11. levo. 4342-6 KOLO damsko, v dobrem stanju, prodam. — Tyrseva 69a-II, desno.
4341-6
POLČEVLJE lakaste, št. 42. prodam ali zamenjam za štrapacne Štev. 42—43. Marn, Rožna dolina. c. XV, št. 20.
___________ 4240-6
VOZIČEK globok' prodam. Kraker, Tesarska ul. 5.	4288-6
JEDILNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tomažič, Kersnikova 8,
n. nadstr.________4263-6
PLAšč zimski, ter modro obleko (smuč. hlače), za srednjeveliko postavo, zamenjam an prodam tudi za lire. — Predovičeva ul. 24	—
Krulc.	4304-6
KOLO damsko, brez zunanjih plaščev, skoraj novo, prodam. Einspielerjeva 25.______ 4315-5
SADIKE endivije. zelja, ohrovta, kolerabe, prešičje pese — dobite v Riharjevi 2 Kolezija, za obrtno šolo ob Gra-daščici.	4323-6
BLAZINE" tri kelim — 4 dihurjeve kože in ziat poročni prstan, prodam. — Ponudbe upravi pod
»5000«.	  4319-5
HARMONIKO klavlrsao, na 80 basov, prodam. — Pojasnila dnevno od 7. do 12. Kopitarjeva ul. 1, mlekarna.______4318-6
ČEVLJE. 2 para nizkih deških, št. 30—31, ter 1 par ženskih — rjavih opank št. 36, popolnoma novih, prodam. — Sprejmem delno dinarje in lire. Ogled v pone-Ijek od 14. do 16. ure. Naslov v upravi. 4322-6
KONJA, prodam ali zamenjam za elektromotor, Erjavec Valentin, Ježica 7._________4164-6
KOLO moško, gojzerje št. 43, 2 para moških visokih čevljev št. 42 in 43, sive ženske sandale s polno peto, kača št. 38. navadno nizko oeio omaro, platnen prt in krasno (Teepupe), prodam. Trstenjakova 1-1. desno.	4250-6
i STROJA, 2 pletilna, T ! najboljšem stanju, prodam. Dopise upravi pod »Novejše«.	4160-8
ČEVLJE rjave. št. 39 — dobro ohranj ene. prodam. škr&bčeva 5.
_________	4224-6
KOLO moško, v najboljšem stanju, prodam za lire. Kraška ulica št 15. Kolezija.	4231-6
DIVAN, dobro ohranjen, kupim. Naalov v upravi. ^_________________4217-7
DIVAN, kupim. PonucL. be upravi pod »Dobro ohranjen divan«. 4297-7
URO budilko, kupim. Vičič, Dunajska 37.
409B-7
- »e, št. 36, močne, tudi nove, kupim. Vičič, Dunajska 37. _________________ 4097-T
OBLEKO, dobro afera, njeno, aa srednjo postavo, kupim. Naslov v upravi.	42*5-7
»SKYRO« otroško, več. jo, čimpreje kupim. — Naslov y_ upravi. 4245-7
PSA špica, mladega, belega. kupim. Naslov v upravi.___________4229-7
ČEVLJE št. 41 ali 42 — nove ali malo rabljene, moške, kupim. Dam protivrednost. — Ponudbe upravi pod »Maščoba«.
4232-7
BRISAČE, frotirke, kupim ali zamenjam aa protivrednost. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v upravi._____________4262-7
ZAJKI orjakinji, breji ali z mladiči, kupim. — Naslov v upravi. 4269-7 VOZIČEK otroški, šport, ni ali globok, kupim. — Trtnik, Trnovski pristan 4.	4328-7
SLOVENSKO ln tuje leposlovje ter ostale izvirne knjige in prebode kupuje Janez Dolžan, knjigarna, Stritarjeva ulica.
4C7-7
ŠKORNJE št. 44. nove ali malo rabljene, kupim. Naslov v upravi _	__ _4i3S:
DESKE rabljene. 20—25 mm. tudi krajše, uporabne za kritje strehe s lepenko, kupim. Jakomin Stanislav, avto pr e _ veznik. Ljubljana, Križna ulica 22.	414
POSTELJO otroško, kupim. — Ponudbe upravi | pod »Zmerna cen*»«, j _______________ 4203-7
STEKLENICE različnih vrst- kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzamemo na domu B. Guštin Vodnikov trg 2	SP 2-7
KOLO damsko — malo rabljeno, zamenjam za dobro ohranjen otroški vodček, avtomodel. — Ogled od 11. do 14. ure. Naslov v upravi. 4248-8 ČEVLJE št. 42. moške, črne močne, zamenjam za isto take št. 43—43V*. Naslov v upravi. 4293-8
TRENčKOT moški, dobro ohranjen in črno boks usnje, za en par damskih čevljev, zamenjam za dober radio. — — Ponudbe upravi pod »Dobra zamenjava«. _________________ 4329-8
DRVA zaman jam za sladkor ali maščobo. Na_ slov v upravi. 4326-8 VOZIČEK globok, lepo ohranjen, krem, avtomodel, zamenjam za močnega športnega. Naslov v upravi.____4294-8
MARELICE. zamenjam za sladkor in mast. Naslov v upravi.___ 4289-8
POHIŠTVO, spalnico, v Beogradu, zamenjam za isto v Ljubljani. Ponudbe upravi pod »Nepotreben prevoz«. 4285-8
MAST hi moko dam za močan otrošfcfc športni voziček. Pismene ponudbe na Meglič, rgri_ i ška 3-V.	4309-8
i MOKO koruzno, zame-} n jam aa zdravo sadje, j Naslov v upravi. 4313-8 i VOZIČEK globok —
, krem, dobro ohranjen.
•• zamenjam za žensko j kolo. šoba Alojzija —
S Emonska c. 10 (cvorl-; šče).	4312-8
! ŽIVEŽ — zamenjam aa I rabljene pumparice.
1 — Ponudbe upravi pod j Pumparice«.	4311-8
PRAŠIČKA, 2 lepa — 6 tednov stara, zamenjam za sladko seno ali deteljo. Naslov v upravi.
4154-S
ŠIV. STROJ Singer, po-grezljiv, skoraj nov, zamenjam za čevljarsko, levoročno. — Ponudbe upravi pod »Stroj«.
4216-3
MAST, zamenjam za sladkor. Ponudbe upravi pod »Bolezen«. 4225-3 ČEVLJE moške, bele, semiš, št. 42, zamenjam ra sladkor ali med ev. prodam. Naslov v upravi.
4270-3
MARELICE za menjam za sladkor. Ponudbe upravi pod »Marelice«. 4277-8 KOLO damsko — brez gum, Singer čevljarski šivalni stroj tor pisalni «troj, prodam ali zamenjam za fotoaparat 6X9 in diatonično harmonike. Ponudbe upravi pod »Potrebno popravila:.
4278-8
Posisi
HIŠO novo, enodružinsko s vrtom, 4 sobami, parketom, kuhinjo, kletjo, vodovod in elektriko, v št. Vidu nad Ljubljano, zamenjam za podobno hišo ali večjo vrtno parcelo v Ljubljani. Našlo* v upravi.
4257-20
HIŠO v Ljubljani, 3-6ta-novanjsko, solidno zidano. s sadnim vrtom in njivo, 4000 kv. m, zamenjam za že obstoječe poslopje, katero bi bilo pripravno ra malo Industrijo v okolici Ljubljane, Trsta ali Gorice. — Ponudbe upravi pod
»Tekstilna«. 	4256-20
VILO enodružinsko, v Mariboru, 5 sob, kuhinje, kopalnica, parketi, rano, vse podkleteno — lep vrt, zamenjani ra enakovredno v Ljubljani ali najbližji okolici. Pismene ponudbe upravi pod »Maribor—Ljubljana«.	4073-20
STANOVANJE dvosobno s pritiklinami T Sp. šiški ln dve sobi v sredini mesta, pripravni za zdravnika ali pisarno, zamenjam za dvo- ali trisobno stanovanje v mestu. Ponudbe upravi pod »Pisarna«. 4246-21
STANOVANJE enosobno — zamenjam za enako ali večje. Naslov v upravi.	4292-21
STANOVANJE dvosobno komfortno, blizu remi. ze, zamenjam za manjše. Ponudbe upravi pod »Krasno, tončno«.
4314-21
STANOVANJE štirisobno s pritiklinami. T strogem centru Ljubljane, zamenjam za 5—6 sobnega s pritiklinami, v centru mesta. Pismene ponudbe upravi pod »Zamenjava 383«.
4301-21
SOBO opremljeno, s posebnim vhodom, išče samski gospod. Plača z denarjem ali naturalija-mi. Ponudbe upravi pod »Naturalije«. 4333-23a
SOBICO lahko v okolici Ljubljane, iščem. V prostem času ev. pomagam pri delu. Pismene ponudbe upravi pod »Pomoč«. 4303-23a
OSEBI, ki bi mi pomagala v gospodinjstvu — dam brezplačno v najem kuhinjo in sobico. Naslov v upravi. 4271-23
UGLASEVALEC glasovir, jev, Jurâsek Zrinjskega 7m. telefon 39-23.
PARNE PECI pekovske v*eb velikosti izdeluj «s in popravlja Aleš Franc ključavničarstvo, Ježica št. 12. pri Ljubljani.
10-27
GOSPA starejša, sprejme mesto družabnice, oz. kupi mlekarno ali slično. Ponudbe upravi pod »Kapici«. 3269-37 PRSTAN zlat, damski — sem našel v četrtek. Naslov v upravi. 42-33-37 IZGU1-	sem črno.
usnjene '.orfoico z vsebino 120J din In učiteljsko izkaznico na ime . G raž ©m in sicer od Igri-{ ške, Erjavčeve do mie-karne Drama, Poštenega | najditelja naprošam, da ■ jo odda na Soršinikc-i ?em trgu l-II. 4334-37
PARTIZAN invalid Cvetko Pavšič bi rad sebi in drugira lajšal trpljenje f harmoniko. Dar sprejme uredništvo »Sl. por.« — Ljubljana, Knafljeva ulica,	4253-37
FILATELISTI! Potrebujem Slovenijo, Trst tn Ljubljansko provlnoo. T zameno dajem Federativno Beograd in Zagiteb — Gostilna Vidmar. Sv. Jakoba trg 5 od 18. ure
naprej:_________4174-37
POZIV! Partizana, kateremu sem pomotoma dala tisoč dinarjev namesto 100 dinarjev kot vrnjeno rakupnino za zaboj prosim, naj 'mi razliko 900 din vrne. Andrejčič Marija, branjevka, Funtkova 22. 4338-37 IZGUBILA sem dne 6. VII. osebno Izkaznico in denarnico z nekaj gotovine. Poštenega najditelja prosim, da odda na naslov osebne legitimacije, denar pa naj si obdrži.	4272-37
POZIV! Pozivam dotično gospo, ki se je dne 29. junija 1945, zglasila v Zalokarjevi ul. 3 — zaradi izgubljene zlate ure, naj se nemudoma ■opet javi istotam. _________________4305-37
POZIV! Peternel Rudolf — partizan na Dolenjskem, naj nemudoma javi domačim naslov. — Umrla mu Je žena. — Vsakogar naprošamo, — naj ga obvesti. 4317-37
IZGUBIL sem v sredo v Zvezdi ali na Kongresnem trgu med 4. in 5. uro popoldne srebrno moško žepno uro. Ker je drag spomin, naprošam poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. Naslov v upravi.
4296-37
IZGUBILA sem 7. VH, zlato damsko zapestno uro z monogramom M. S. 24. V. 31. na poti od trga, Frančiškanska ul., v kino Union. Miklošičeva c., Dalmatinova ul., Tyrševa c. do Trdinove 2. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne proti nagradi na naslov Trdinova ul. 2-H. Starič Mira.	4295-37
POIZVEDBA. Nina Kore-
ne-Novakova. do 26. 16. 1942, stanujoča v Kotnikovi ul. 15-11 desno — sedaj Knafljeva 5-III — poziva vse, ki »o po 28. X. 1942 na kakršen koli način po »daritvi« ali »nakupu« od italijanskih fašističnih plenilcev že iz stanovanja, po kakršnikoli odsvojitvi s strani	Italijanskega
»Urada za zaplembo imovine upornikov« ali po samovoljni zasegi na račun terjatev (prišli v posest njene lastnine, lastnine njene matere Frani e Korene in lastnine otrok Andreja m Žive Novak (stanovanjske opreme, stanovanjskih naprav, kuhinjske poeo-de perila, obleke, obutve, živil, kurjave, osebnih dokumentov, znanstvenih in leposlovnih knjig, mape s sodnimi reportažami, fotografij itd.). da prostovoljno vrnejo vse na gornji naslov. — Pozivam tudi vsakogar, ki ve, v čigavih rokah 6e Je ali ee kaj nar.aja, da ml to nemudoma sporoči. Proti vsakomur, ki se temu pozivu ne bo odzval prostovoljne — bom postopala po zakonu. Hkrati prosim tudi aktiviste OF, ki Jim je morda znano kam s» bile oddane ali kje se nahajajo stvari, rečene t»c aktivistih iz ekrivališč okrog 28. X 1942, T kolikor so bile moja privatna last, t. j. ilegalna literatura m. dr. knjiga sovjetskega avtorja »Im Namen d er SovrjetB«.
4332-37
SPREJEMAMO različne predme j.e v komisijsko prodajo. Trgovina Saks, Mestni trg 19 .	4267-7
MIZO pisalno, kupim. — Ogrin. Ob železnici 1 — Moste. __	4336-7
KOLO levo od »Devmg« kosilnice v dobrem stanju. kupim. Jeršin Karel, Rudnik 18.	4327-7
PEKARNO ipeč in .prodajalno) v Ljubljani ali kakem drugem kraju Slovenije, vzamem takoj ali pozneje v najem. — Ponudbe upravi pod »Pekovski mojster«.
4234-17
Delegat ministarstva za trgovino m preskrbo za tvrdko
J0SIP FLEISS,
Izdelovanje harmonik Ljubljana — TyrSeva 35-a
vljudno naznanja vsem cenjenim interesentom, da tvrdka po-pravija vse vrste harmonik strokovno, hitro in precizno!
iftče dr. Vito Lavrič, LjobtjsaB,
Tavčarjeva 11.
PROŠNJA! Mati padlega
Janeza Beltrama (Stenarja) se tem potom obrača do vseh, ki imajo kakršenkoli spomin na njenega sina, ah pa jim je on dal v shrambo svojo imovino, pa najsibo Se taka malenkost, naj javijo naslov upravi Usta pod »Za spomine.
OBČNA ZAVAROVALNICA
Generalni zastop »B«
(Zedinjena zavarovalnica d. dL)
se je preselila
iz Cigaletove ulice štev. lyX v BEETHOVNOVO ULICO št 14/L (palača »Dunav«).
Opozorile!
Borec ZUPANC, klsije izposodil na Gosposvetski (Celovški) cesti 12-letnl deklici žensko kolo znamke Phanomea tov. št. 395306 ev. št. tablice 231271. naj takoj vrne: Komandi mesta,
ulica ali v Gospodinjsko uL 4.
VEČ MIZARJEV
za stavbno in pohištveno delo, SPR3JMB takoj Mizarska zadruga na Viča. MtejSm in sposobnim mizarjem, ki bi bnefl veselje do zadružništva je trajna eksistenca zasi gurana.
ZAHVALA — Ob nenadomestljivi tegnU šega dobrega soproga, očeta, brata.
m*-
Prebil Matija
n zahvaljujemo vsem njegovim znaaeem ln tovarišem, M so ga ; gori zadnji poti.
Zahvaljujem« se nameščencem tovarne »tn-dufi« in KOOOF Dobrova in vsem darovalcem vencev tn cvetja
Dobrova pri Ljubljani, dne A julija 1MB. Žalujoča žena, sinček ter «stalo
Dotrpel J» nas oče
Anton Stampfl
penevtnlk
in njegov« sestre
Marija Štampfl
Pokopana ste na domačem Banja Loki prt Kočevju.
Banja Loka, Ljubljana, 1. Janja 1945 žalujoče rodbine: Stampfl, Zdrave in
—j— Maža ljubljena mama, star
Kocjančič Frančiška roj. Ulčar
vdova po viš. poL stražnike v pok. nas Je zapustila. K večnemu počitku jo bacao spremni iz hiše žalosti. Predjamska uMca 30. v nedeljo ob 17. uri na viške pokopališče.
Maša zadušnica bo 1L Lilija ob Nb8. on v cerkvi na Viču.
Ljubljana. 7. JuHJa 19« žalujoči: Mara, MatSda, ačertd; Kanil. Stanko ln Maks, sinovi
+ Naznanjamo vsem ftajostno vast. da Je nai ljubljeni oče start oče
Jože Dobovšek
Cto-
v 81 leta m>oS* starost*, 5. spochi.
Poprsh predragima pokojnika ho ▼ BoSfcanJo.
v nedeljo K lui 13c. IMS oh 5. url pODoktne.
Bočtanj, Kočevje, Ljubljana,
GRo&o&o žalujoči otro**: Frsr«c, p. Stanke fca, Zofija. Brat Alojami, sestra Ana, ss&ha. Slava« vnuka Banci in MŠfrSn ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Oh seSki Isæuhî nsŠesa nad*» Ijuhljsaiega sina, b«.ta. sv&h». szries
Purebsr Franca
se k&j pri srčneje	vsem xs?odte&oc*.
prijateljem, in	za lsraè&no scèalj®. ¿S&.
rovano cretje in zb spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se z&h val j ujemo upravnemu odboru Nab. zadr. ustužb. drž. žel. njagovtet novBfcim tj^varišesEL Gralbeni fccmerc, dnafebl. tov. Borštnftrju zï% poslednje besede in tov. pevcem.
Globoko žclujoča družina Furebsrjirm
ZAHVALA. — Z&. vse terase sočutja ob tat&l izgubi našega nepozabnega
Prijatelja Frasa
kakor tudi vrem. ti so ea spremni na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Prisrčna hvala tudi primariju g. dr. Merčunu za večletno stalno zdravniSko in človeško pomoč.
Maše. aadušnica bo v sredo 11. t. m. ob 8. mi v cerkvi Marijinega OzcT-rsj^nla.
Ljubljana, dne 7. julija 1P45.
Rodbina Prijatelj tn sorodstvo
+ V Ptuju se je smrtno ponesrečil naš fant, tovariš
D?.san Rogi
komandant I. gradbene brigade.
Pogreb bo 8. t. m. z žal, kapele sv. Jožefa, ob 17. uri.
žalujoči: Leo in Kata, starši; Dragica,
X ra, zaročenka.
napis na restavraciji ijudske prehrane, sto- i tine vrtcev, klopi, okenc, in tisoče majhnih nagnjenih streh; plaho so se zalesketale šipe na podstrešjih in otožno so odsevale barve preprog na osnaženem parketa v bralni dvoran: mestne knjižnice.
Dvigalo se je speče mesto pod belo lučjo svetlobnih raket, mesto, v katerem je živelo več deset tisočev starcev, otrok in žensk, mesto, ki je raslo deset stoletij, mesto, v katerem je bila pred tri sto leti zgrajena višja šola in bela katoliška cerkev, mesto, ki so se v njem učili celi rodovi veselih študentov. Skozi to mesto so se nekoč pomikale dolge vrste voznikov, bradati splavarji so počasi pluli mimo njegovih belih hiš in se križali, gledajoč kupole pravoslavne cerkve. Bilo je to slavno mesto in je povzročilo, da so se umaknili daleč od njega gosti in vlažni zidovi; mesto v katerem so stoletja in stoletja delovali sloveči zdravniki, usnjarji, slaščičarji, krojači, slikarji in kamnoseki. In to lepo starinsko mesto, ležeče na obrežju reke, je bilo to noč osvetljeno s kemično lučjo raket.
štirideset dvomotornih bombarderjev je bilo že podnevi pripravljenih za napad. Nemški tehniki so z apotekarsko natančnostjo napolnili rezervo arje s prozorno lahko tekočino. Crnoolivne razdiralne In srebrn kaste zažigalne bombe so bile v razmerju z mestom, kakor so ga izračunali strokovnjaki, natovorjene ▼ ležišča vseh teh letal. Vodja eskadrile je bil že preje proučil načrt napada, ki ga je pripravil štab, a meteorologi so pošiljali natančne
podatke o vremenskih razmerah. Letalci so žvečili čokolado, kadili cigarete, pisali svojcem domov šaljive dopisnice; vsi so bili razvajeni moderno ostriženi dečki.
V vijugastem letu so prihajala letala. Spremljal jih je bodeči ogenj protiletalskih topov, lovili so jih žarki žarometov in kmalu se je vnelo eno izmed letal: kakor pokvarjena igračka iz kartona se je sukalo v zraku in padalo na zemljo; zdaj se je zavilo v plašč črnih plamenov, zdaj se je hipoma izmotalo iz njega. Medtem so nemški letalci že opazili 3peče mesto, ki so ga razsvetlili ognji raket.
Druga za drugo so treskale eksplozije nad mestom, zemlja je drgetala, šipe na oknih so se drobile, pogrezali so se stropi na pod, okna in vrata se odpirala sama. Napol oblečene ženske z otroki v naročju so hitele v zaklonišča.
Ignatijev je prijel Vero za roko ln stekel z dekletom v jarek, ki je bil izkopan poleg plota. Tam so se zbirali ostali prebivalci te hiše; Počasi je prihajal na dvorišče tudi starček - pravnik, pri katerem je stanoval komisar. V rokah je nosil sveženj z motvozom zvezanih knjig. Ignatijev Je pomagal njemu ln Veri, da sta zlezla v jarek, sam pa je zbežal v hišo. Tisti hip se je oglasilo žvižganje padajoče bombe. Ignatijev se je nemudoma vrgel na tla. Vse dvorišče se je mahoma zameglilo — dvignil se je v zrak prah zdrobljene opeke na sosedni hiši, ki se je zrušila. Neka ženska je zavpila: »Plin!«. »Kakšen plin,« je togotno pojasnil
Ignatijev, »to je samo prah, le ostani ▼ zaklonišču.«
Stekel je v hišo. Vodnik in vojaki so že vstali in si obuvali škornje v luči požara, ki je pravkar izbruhnil. Vojaške skodele iz bele kovine so se lesketale v svetlobi mladega, še brezdimnega plamena. Ignatijev je pogledal tovariše, ki so se nagloma in molče obleka, se ozrl na skodele in vprašal:
»Ali ste dobili večerjo tudi zame?«
»No, bratec,« je odvrnil Sedov, »tl z babami na klopi preštevaš zvezde, mi pa naj ti prinašamo večerjo?«
»Urno, urno, pripravite se,« veli vodnik. »A ti, Ignatijev steči h komisarju, treba ga je predramiti.«
Ignatijev je neutegoma zbežal v drugo nadstropje. Stara hiša je kar škripala od bobnenja eksplozivnih bomb — škripa je so se odpirale vrata, vznemirjeno je žvenketala posoda na policah, dejal bi, da vsa stara, ljudem tako ljuba hiša drgeta kakor kako živo bitje, ko gleda strahoten, skorajšnji propad sebi podobnih. Komisar je že stal pri oknu in ni slišal, kdaj je vstopil Ignatijev. Nova eksplozija je pretresla tla, gluho in težko se je zrušil strop in' napolnil sobo s suhim prahom. Ignatijev je kihnil. Komisar ga ni slišal, še vedno je stal pri oknu in opazoval mesto. »Glej, kakšen mož je naš komisar!« je pomislil Ignatijev tn nehote ga je navdalo občudovanje. V tej visoki nepremični poeta-i, obrnjeni proti požarom, ki ao se širiti, je faOo nekaj modnega in privlačnega.
Telefon aredaigtva ia njmr* H. 91-22 éo 91-M. ic Tiskane »Skmshega faminaiaM j|( 8mh srartaik CUU Km»Jfci.