HE. Stroilfta. • Llubllanl, v sređo. 30. junija 1915 XLVni. lelo. .Slovenski Narod• velja v Lfubijani na dom dostavljen: . v upravništvu prejeman: celo leto naprej . . . . K 24-— 1 ćelo leto naprej . , . K 22'— četrt leta „ .... , 6 — 1 četrt leta ......, 5 50 na mesec „ .... „ 2- 1 na mesec „ • • . . , 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urednl&tYO: Knallova ulica št. 5 (v pritlićju levo,) teUfon št 34. Iihafa vaak dan zvećer lsTzemšl nedei|e In praznike. Inserati vcljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali vefkrat po 12 vin. P,?rte in zahvala vrsta '20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se poSiljajo narcčnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. —^—— Posameraa številka veli« 10 vinariev. ■■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. .Slovenski Narod' Telja po poiti: za Avstro-Ogrsko: za NemČljo: celo leto skupaj naprej K 25 — ćelo leto naprej . . . K 30 — pol leta „ „ . . 13-— Ameriko in vsc dru^e dežele: četrt leta „ . . 650 ^ na mesec „ „ . 230 celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravaišlvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica St. 5, telefon št. 85 BLIlIJSlu Lulu uli UiliSIllu I U lullu li«HIJtt NAŠE ĆETE SO PRODRLE DO BUGA. — RUS! SE UMIKAJO OD TANEWA. — TOMASZO\V V NAŠIH ROKAH. Dunaj, 29. junija. (Kor. urad.) Uradflo: Rusko boiišče. V vzhodni Galiciji so prodrle zavezniške čete v zasledovanju so-vražnika do Gniie Lipe in do Buga pri Kamionki strumiiovi. Napadne so ruske sile. ki stote na tej crti. Vzele so včeraj Bursztyn. Moćne sovraž-ne sile, ki so stale pri Sielcu severo-zapadno od Kamionke strumilowe, smo vrgli danes ponoći po Ijutem boju in z velikim! izgubarai na Kry-stynopol. Severr.o od Rawe Ruske in se-verno od Czieszanowa so zavezniške čete na ruskem ozemliu prodirale naprei. Tomaszow je v naših rokafi. Danes ponoči je opusti! sovraž-nik svoje pozicije na severnem bre-gu Tanewa in na severnem bregu Sana ter se je pričel umtkatt v sc-vernovzhodni smeri. Zasledujemo ga povsodf. Na Poljskem in ob Dnjestru je položaj neizpreraenjen. Nametnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fm!. * • ZASLEDOVANJE RU5OV V GALICIJI. Dunaj, 28. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Zavezniške čete so v Vzhodni Galiciji nadaljevali zasledovanie. Dospele so včera} med neprestanim! boji z zadnjimi četami severovzhod-no od Lvova v pokraiino Klodzien-ko - Zadworzef potem s prednjim! četami do Swirza, ki so ga v dolnjem toku že prekoračile. Halicz \e v naših rokah. Južni bres Dniestra od Halicza navzjjor je prost sovražnika. Po petdnevnih težkih bojih so zavezniške čete armade Linsingen izsilile prehod preko Dnjestra. Na drugi fronti ob Dnjestru vlada mir. Ćete armade nadvojvode Josipa Ferdinanda so včeraj v naskoku za-vzele PIaszow, Jugozapadno od Na-rola in vdrle danes ponoći v sovrazne pozicije na vrhovih s°- erovzhcd-no od tega kraja. Rusi se umikajo preko Narola. Sicer je r^ožaj na ::. ^ovzho-du neizpremenjen. Name^tnik načelnik? r*~""cii? -ga LINSINGENGVA ARMAĐA JE VROLA RUSE CEZ GNILO LIPO. — ZAVEZN!?KE ĆETE ZOPET PRI PRZEMVSLANIH. Dunai. 29. junija. (Kor. urad.) Uradno raz^Iašaio: Na vzhodnjtem bojišču se ni zgodilo ničesar pomembnega. Linsingenova armada je vrgla sovražnika pri zasledovanin na ćeli fronti med Haliczem in Firlejowom ^ez Gnilo Lipo. V tem oiseku se hoi šc vr«i. Dalje proti severu smo dospeli v okoToo Przeiry5lany - Kai^ionka. Severno od Kamionke sovražnik ni čakal, da ga nanademo, temveč se je umakr?!1 nr; Bug. Šećerno i«i severo - zaoadno od kraja Mostv VV'ielki. 50 km severno od Lvova. ter severovzliodno in zapadno od Tonaszova. se nam iie so-vražpfk včera? postavil nasproti, to-da bi! je povsodi rremagan. Tuđi tu se seda» nahaiamo na rusHh tleh. Pod rr^i^korn našega prodiranja v tem prostoru, pričenfe sovražnik onu^čati svoje pozicije ob Tanewu in ob dojenjem Sanu. Vrhovno armadno vodstvo. * ODBITI RUSKI NAPADI PRI OGLENDI. — HALICZ ZAVZET. — 6470 RUSOV VJETIH. Berolin. 28. junija. (Kor. urad.) Uradno. Rufki napadi proti našim pozi-cttam, ki smo »ih 25. luniia zavzeli j^govzii^dno od Ogfende so se razbili s tefkimi irgurta?ri! za sovražnika. Malicz sto zasedli, Dojester da-nf*~ "jtitraj tuđi tu pr^':oraei!?. S tem se je posrećilo annadi Lineingen na re-i svoii fronti izMiiti prehod preko Dnjcstra. Od 23. junija je armada Linsin-gen vjela 6470 raož. Severovzhod:?o od Lvova se biižanio odscku Baga. Boli proti za-padt! do pokrajine pri Ciechanowu zavezniške četo ria^redn.^em. Vjele so več tisoč mož in vplenile več to-pov in strojnih pu?k. Vrhovno armsdno vodstvo. BOJI V GALICIJI. Začel se je boj za crto ob Bugu. Armada Linsingen se je energično in uspešno borila proti ruskim po-skusom braniti ta naravno močni cdsek tja do Grrile Lipe. Ta armada stoji sedaj z glavnimi svojimi četami na severnem bregu Dnjestra; izvršila je v najkrajšem čas.i tehnično te-žavni manever izpreinembe fronte med zasledovanjem. Desno krilo ob katercm se fronta obraća, stoji še pri Haliczu, zavzelo pa je včeraj Bursz-Ivn ter dospelo na severu Firlejov. Iz pcjernanja ruskih napadov na ar-mado Pflanzer se da sklepati, da je vzei sovražnik od tam čete. da jih prestavi na fronto bolj proti severu. Armada Bohm - Ermolli je prodrla preko Svvirza na Przemvslani in preko crte Zad\vorce - Klodzienko na ^ornjo Onilo Lipo in zgornji tok Bu-j^a. Armada Mackensen je napadla včeraj močne ruske čete severno Kamionke - Strumi!o\ve, pri Sielecu in ob So'okiji do Tomasro\va. Med Kamionko in Krvstinopolom smo poznali sovražnika preko Buga, bolj proti zapadu do Tom?szo\va so Nem-ci Prekoračili Solokijo in stopili na ru^ka tla. Pri Tomaszouu napada armada Josip Ferdinand uspešno. Rusi so se umaknili s severnega brcga Taneva proti Krasniku in Za-moscu. Vojni porocevalci porocajo iz Galicije, da ie zadnja ruska fronta zopet na več krajih prebita in da je nje zveza zlasti vsled zadnjih zrna? armade Bohm - Ermolli silno ogro-žena. Hitro umikanje Rusov na fronti severno in vzhodno od Lvova uteg-ne o^rozati tuđi oni del ruskih čet, ki se sedaj še cstavljajo armadi Linsingen. Armada Pflanzer - Baltin je zadn.ie dni ustavila bude naskoke ruskih čet z neomajnim junaštvom. RUSKO URADNO POROClLO. Dunaj, 29, junija. (Kor. urad.) Iz vojnega častnikarskega stana javljalo: Poročilo sovražnega generalne-ga štaba ruskega: V okolici Sza\vel onkraj Njemena in Nare\va nikake izpremembe. Odbili smo večkratne sovražne napade v raznih odsekih zgorai označene fronte. Dne 26. junija je izvršil sovražnik na levem brecru Visle z močnimi silami napad na fronto Ozarow - Za\vichost ne da bi bil dosegel kak uspeh. V Galiciji so se umaknile naše čete po trdo-vratnem odporu na crto Bobrka-Zu-rawno - Oliniany. V okolici Bobrke smo izvršili protinapad, vieli tekom dne 1600 sovražnikov med njimi 45 častnikov ter vplenili 2 strojni puški. Stanje ruskih čet. Iz Crnovic izve »Frkf. Zig.<; Ruski pribežniki porocajo, da so se pri ruskih čerah. ki se bore med Dnjestrom in Prutom, epidemije strašno razširile in da divjaio zlasti koze in pegasti legar. Sanitarne odredbe so nezadostne. Zlasti trpe Turkmeni in druge ruske čete z vz-hoda. Vsled neprestanih bojev pri umikanju so ruske čete silno trpele. Prcskrba z živili med umikanjem ni organizirana. Vsled nezadostne prehrane vlada med četami, ki se rekru-tirajo iz industrijskih krajev, neza-dovolinost. Javno izražajo vojaki svojo nezadovoljnost in zahtevajo konec vojne. Mnogi vojaki so poško-dovali svoje japonske puške, češ, da ne znalo z niimi ravnati. Vsled prodiranja naših in nemških čet. »Dziennik Poznanski« poroca z ruske meje: Vsled odredbe vojaških oblasti morajo do 1. julija zapustiti vsi nedomačini in vsi brezposelni, ki ne stoje v nobenem razmerju k armadi mesta Kovno, Grodno, Siedlec, Brestlitovsk, Lublin. Cholm in Ivan-gorod. V mestih in vaseh, kjer so nastanjene štabne formacije, ne smeio prebivalci zvečer na cesto, okna v smeri proti sovražniku mornjo biti zastrta. Potovanje iz provincije v Varšavo je prepovedano. Japonski topovi. »Invalid poroča, da so bila ruska naročila na Japonskem za topove ustavljena. Vzroka list ne navaja. Baie pa je vzrok ta, da se japonski topovi na fronti nišo izkazali. KRONSKI SVET V RUSKEM GLAVNEM STANU. Petrograd, 29. junija. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura poroca iz ruskega glavnega stana: V. carjevem šotoru se je vršil pod pred-sedstvom carjevim ministrski svet, katerega so se udeležili: generalisi-mus veliki knez Nikolaj Nikolajevič, načelniki njegovega generalnega šta-I ba, miiiistrski predsednik. minister carske hiše, državni kontrolor, mini* stri zunaniih del, prometa, poljedel-stva, notranjih zadev. financ, trgovine ter upravitelj vojnega ministr-stva general infanteriic Polivanov. Rusija noče miru. Rotterdarn. 29, juniia. (»Grazer Volksblatt«.) Telegraphenunion de-mentira vesti, da bi bila Rusija pripravljena, skleniti mir. Ruska bojna trobenta šega še vedno od Vzhodnje-ga moria do najskrajnejših vzhodno-južnih pokraiin. Sedanje zmage za-veznikov v Galiciji da bodo le po-spešile pogin centralnih držav (!!) MINISTRSKA KRIZA NA RUSKEM. Stockholmski »Svenska Dag-bladet izve iz dobro podučenega vira o skorajšnji demisiji Sazonova to-le: Jasno je, da bo imela demisija Maklakova dalekosežne posledice. LISTEK. Gospa Fonss. (Dansko spisal J. P. Jacobsen. •— Prevela M. Kmetova.) (Dalje.) ^Jaslednjega dopcldne sta šla Tage in mati pogledat mestni muzej. Glavni vhod ie bil odprt. vrata k zbirkam pa zaprta; zvoniti je bilo brezuspešno. Skozi vhod sta vendar prišla v ne preveliko vežo, kjer so pred kratkem beiili in je bil narejen še oder, čegar kratki, debeli stebri so bili ločeni po crnih, železnih dro-gih. Šla sta okrog in si ogledala to, kar je bilo razstavljeno ob zidu, rimske nagrobne spomenike, dele sar-kofagov, soho brez glave, hrbtenici soma in vrsto arhitektoničnih del. Po vseh znamenitostih je bilo vi-deti sveže liše od zidarskih apnenih čopičev. Sret sta bila ob izhodu. Tage je hitel pogledat po stop-rnicah navzgor. Če nišo kje v hiši Ijudje. gospa Fonss pa je hodila med-tem po obokanem hodniku gor in dol. Ko je prišla +ia svoji poti do glavnega vhoda, je zag'edala na na-sprotnem koncu hodnika, prav pred seboj, visokega bradatega gospoda zasrorelega obraza. V roki je imel kažirot. poslušal je nazaj, zri naprej, prav nanjo. Takoi se je domislila včerajšnje-ga Angleža. »Oprostite, m^dame,« je pričel vprašuioče in pozdravil. »Tuika sem tu,<^ je odgovorila gospa Fonss, »zdi se, da ni nobenega v hiši. pa pravkar je tekel moj sin pogledat, če . . .« Te besede sta govorila fran-cosko. V tem trenutku je prišei Tage. Povsod sem bil,« ie deial. »tuđi v stanovanju, a našel nisem niti mačke.«- »Slisim,« reče Ansrlež, zdaj dansko, »da mi je čast govoriti z ro-jaki.< Pozdravil je spet. šel nekai ko-rakov nazaj. kakor bi hotel namig-niti, da je to povedal le zato. da vesta, ria on razume vse, kar govorita: naenkrat pa pristopi bliže, in pravi napeto in res sranjen: »Je-li mogoče, da sva z milost-Ijivo stara znanca?* >Fmil Tihorbrogger?« vzklikne gospa Fonss in mu poda roko. Segel je vanjo. »Da. to sem jaz,* rekel veselo, »in to ste vi!« Ob pogledu nanjo Je ime! skoro solzne oči. Oospa je predstavila Ta-ga kot svojega sina. Tage ni še nikdar v življenju vi-dei Thorbroggerja, toda na to ni mislil. le na to. da se je izkazal ta Gaucho kot Danec. in ko je nastala pavza in je moral kdo kaj reci, ni mo£el druecače in vzkliknil je: — in jaz. ki sem Heial včeraj, da me spo-miniate na gaucha. »No,« odgovori Thorbrogger, »to ie precej Mizu resnice, ker sem živel enoindvaiset let v preriiah od In Plate in v tem času sem bil gotovo več na konjih, nep:o na nogah.« In če se je zdai vrnil v Evropo? Da, razprodal je svoja posestva in ovce in ie nrišel, da si ogleda stari svet. ki je njegova domovina; toda priznati -mora v svojo sramoto, da je precei dolgočasno potovati tako v svojo zabavo. Če se mu toži po preriiah? Ne. nikdar ni hrepenel po kraiih ali deželah. to je pač le vsakdanje delo. ki mu nedostaje. Tako so se razgovarjali še nekai Časa. Končno je ves razgret prisopihal kustos, glavnato salato in šop ognjenordečih tomotov v roki, in vodil jih je v maih-no, zatoplo zbirko slik, kjer so dobili le najoddplneiše pojme rumenkastih hudournih oblakov in crnih valov starega Verneja, vmes pa sta se se-rnania'a ^ žu'lieniu in uhodah vseh teh doigih let, odkar sta bila ločena. Zakaj, to je bil, on, ki ga je bila ljubila, ko so io združili z drugim; in v naslednjih dneh, ko sta bila Veliko skupaj in so ju drugi pusčali sama, češ, tako stari prijatelji si imajo do-sti povedatn — v teh dneh sta zapazila oba, da se niiju srca ništa poza-bila. cetudi sta se v teku dolgih let j izpremcnila marsikaj. Morda je bil on prvi, ki je zapa-zil to, zakai vsa nestanovitnost mladosti, sentimentalnost in elegično hrepenenje je prišlo nadenj in trpel je v tem; zoperstavlialo se je zrele-rrm mozu. oranati se tako naenkrat mirnep-a življenja in stalnosti, ki ju je pridobil v teku Časa. in želei je svoii ljubezni drugo lice, hotel je ča-stitliiveio, resneišo ljnbezen. Njei ni bilo tako. da bi se čutila mlaišo. ču-tila je le, kakor bi se v njeni duši od-prla pot zadržanemu potoku solz; in tako srečna in olajšana je bila, ko je joVnla. in čutila se je bogato v teh solzah. kakor bi postala ona več vredna in bi se njej zdelo vse več vredno; končno vendar čut mladosti. Nekega večera ie bila gospa Fonss sama doma; Ellinor je bila Šla ft zgodaj spat, in Tage je bil s Ka-staeerjevimi v gledališču. Sedela je v dolgočasni hotelski sobi in je sa-niala v onem nolmraku, ki ga napravi nekaj* luči, dokler nišo obstale sanie in se je utrudila, v neki mili, smeh-ljajoči se utrujenosti, ki nas obiđe po blaženih, v naši duši potopljajočih se sanjah. Ves večer vendar ni mogla se-deti tu in strmeti predse; še knjige ni imela nobene, in več kot eno uro je bi!o še. da se je končala predstava v gledališču. Hodila je po sobi gor in doi; potem je obstala pred ogledalom in si popravljala lase. Saj bi vendar lahko šla dol v či-talnieo in si ogledala ilustracije. Ob tem času je bilo tam navadno prazno. Vrgla je veliko, crno, čipkasto tenčico preko glave in je šla. Da, bilo je prazno. Majhna, prenapolnjena soba je bila svetio razsvetljena s plinom; vroče je bilo notri in ozračje suho, da bi se človek skoro zadušil. Vzela je tenčico raz ramen. Beli listi papirja na mizi, mape z velikimi zlatimi črkami, prazni žametasti stoli, enakomerni kvadrati v preprogi, enolične gube črtkastih zastorov. vse to je bilo tako nemo v hreščeči luči. Sanjala je, še in sanjaje je poslušala zateglo bucenje plinovih svetilk. V tej vročini bi človek skoro omedlel. Da bi se premaknila, je počasi segla po veliki težki bronasti vazi, ki je stala na kandelabru ob steni in jo je priiela za rob, ki je bil okrašen z rožami. (Dalje prlhodoJiS.) Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD\ dne 30. junija 1915. 14b štev. Splošno je namreč znano, da sta ta in pa Sazonov najtrdnejši opori veli-kega kneza Nikolajeviča. Vprašanje je sedaj ali se more Sazonov držati kljub temu, da je šel Maklakov. Iz dobro podučenih virov se izve, da je kljub vsem oficijalnim dementijem stališče Sazonova zelo omajeno in da je pričakovati njegove demisije v ne predoigeni času. Od početka vojne sta stala Sazonov in Maklakov v najožjem poli-tičnem stiku in oba sta se postavila v zadnjem času v največje nasprot-stvo proti poljedelskemu ministru Krivoseinu, kar je pripomoglo tuđi k temu, da je Sazonov izgubil na ugledu. K temu prihaja tuđi, da so bili po-slaniki entente, zlasti sir Georges Buchanan, v zadnjem času nezadovoljni s Sazonovom. Pri raznih prili-kah je prišlo med njim in franeoskim in angieškim poslanikom v Petrogradu do razburjenega nesoglasja, kar je bilo tuđi vzrok, da se je med silami entente nezadovoljnost z med-sebojnimi uspehi vedno večala. Ce tuđi se zdi, da ima Sazonov na dvoru pristaše, ki ga hočejo držati, se število teh pristašev vendar od dne do dne krči zaradi njegove čisto slovanofilske politike. Mnogo znakov je za to, da Sazonov ne bo ostai deli minister. kakor je to neob-hodno potrebno. Korektno in mrzlo bodo ravnali ž njim, in kadar bo šel, ne bodo tega obžalovali. Končno se govori tuđi, da je Sazonov, ki je bil pred par leti operiran, vsled zadnjih velikih ruskih porazov moČno trpel na zdravju, da ne more spati in da je tako nervozen, da se pritožuje njegova okolica, da dela brez zveze in želi že zaradi tega izpremembe. Med tem so dosnele še te. ofici-fozno še ne potrjene brzojavke o nadaljnji krizi v ruskem kabinetu: Rotterdam. 28. juniia. Reuter poroča, da je ruski vojni minister Suhomlinov odstopil. Stockholm. 28. junija. Preko Pariza izve »Svenska Dagbladet«, da je določen kot naslednik vojnega ministra Suhomlinova general Kuro-r>atkin, ki je bil prej v nemilosti. Vzrok za to izpremembo je iskati v ruskih porazih v Galiciji. O ministrski krizi so dospele še te-le brzojavke: Berolin, 29. junija. (Kor. urad/) »Vossische Ztg.« r>oroČa iz Petrogra-da: Ni dvoma, da je določen moskovski maršal Savarin za visoko mesto. mogoče ćelo za ministrskega predsednika. Petrograd, 28. juniia. ((Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Car je sprejel demisijo vojnega ministra Suhomlinova ter ime-nova! generala infanterije Polivano- va za upravitelja vojnega ministr-stva. Duma. »Herald« poroča z rezervo iz Petrograda: Duma je bila sklicana za 3. juli. Pomično gibanje na Ruskem. Stockhotm, 28. juniia. (Kor. ur.) O znakih nevihte na Ruskem izve list »Sozialdemokrat«: V Petrogradu in Moskvi so imele zadnjič razne politične skupine več z boro van j, da se dogovore o položaju. Pri tem se je izrekel centralni komite polreakcijo-narne stranke in oktobristov ražen za takojšnji vpoklic dume tuđi za ustvaritev ministrstva, ki je odgovorno dumi in za radikalno izpre-membo vsega načina vladanja. Enak sklep so storili z druge strani. Pred par dnevi se je zbrala večina v Petrogradu se mudečih Članov ruske dume pod predsedstvom Podzjan-skega v prostorih državne dume. Razpoloženje je tuđi tam enako, da namreč stoji Rusija pred katastrofo, če se ne izvrše velike izpremembe. Svesti so si, da bi bilo brezuspešno dati vladi najobsežnejšo polno moč in potlačiti vsako opozicijo. Vojski manjka artiljerije in municije. Brez haška se žrtvujejo mase ljudstva; bolni nimajo potrebne postrežbe. Specijalne čete nimajo najnujnejše opreme. Vsak general, ki izgubi kako bitko, se maščuje nad 2idi. Na de-settisoce jih izganjajo. Provokaterji in vohuni snravliajo nešteto Židov na vislice. Poročila konca: Razmere so take, da kličejo ćelo mešcanske stranke vznemiriene po radikalni iz-premembi in parlamentarični vladi. Revolucijonarno gibanje v Rusiji. »Vossische Ztg.« poroča, da so se vršile v SebastODolu politične demonstracije, katerih so se udeležili tuđi mornarji. Iz Moskve poroča »No\va Reforma«, da od srede tam ne izhajajo več časopisi in da ie privatni brzojavni promet ustavljen. V Odesi, Charkovu, Kasanu, Kijevu flelujejo revolucionarne organizacije. Delavci državne municijske to-varne v Petrogradu stavkajo. Nad Vilno, Rigo, Bjalistokom in Ivangorodom ie bilo promašeno pooštreno obsedno stanje. Nad Finsko je proglašeno navadno obsedno stanje. Deloma je to v zvezi z revoluci-jonarnim Ribarijem. * Kuga. PtiTOgrad, 28. junija. (Kor. ur.) Gubernija Astrahan poroča o 28 slu-čajih azijske kuge; 25 obolelih je umrlo. Na iijiki tali Ie topovski loii. MIR NA ITALIJANSKEM BOJl- SCU. — USPEHI NAŠEGA LE- TALCA. Dunaj, 2$. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Itafijanskoboiišče: Položaj je neizpremenien, sovražnik popolnoraa nedelaven. Samo topovski boii trajajo na vseh frontah. Neki momariškl letaiec Je ob-streljeval včeraj pri Villa Vlcentini neki sovražni zasidrani zrakoplov in ga prlsiin, da se je spust« na tla. Da-nes te vrgel v sovražnf artiljerijski park pri St. Cantlanu težko bombo, ki Je Imela uničujoč uspeh ter težko poškodoval neki parnik v Sdobbi, tako, da ie ta z zadnjim delom nase-del na dno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. ITALIJANI ZLORABLJAJO ŽENEVSKO KONVENCIJO. Berlin, 29. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Itali|anskobo]l$če. Na italiianskem bo)1šču se tuđi včerai ni zgodilo ničesar potnemb- nega. Sovražnik ]e postreijai zopet mnogo artiljerijske municije proti goriški mostni utrdbl. Italijansko sanitetno moštvo prenaša, zlorabljajoč ženevsko konvencijo, strojne puške na svofili no-sifnicah. Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. il d f e r v fml. • • • FIASKO ITALUANSKEGA VOJSKOVANJA. Vojni poročevalec Lennhoff poroča dne 28. iuniia: Zadnje dni sem imel zapet priliko, da sem se prepričal s planote pri Folgariji o velikosti fiaska doseda-njega italijanskega vojskovanja. Na tem važnem tirolskem mejnam odse-ku stoje Italijani še vedno tam,odko-der so hoteli pričeti svoje zmago-vito prodiranje. To je prostor med vzhodnjim bokom južne Tirolske, od doline Astico do Monte Maggio, od koder bi šel sunek proti Folgariji in Lavaronu ter proti dolini Adiže z vzhoda. Tu se lomi italijanska fronta. Od Gardskega jezera gre proti vzhodu do meje in potem ob meji proti seve-rovzhodu. Italijani so opetovano po-skušali tu prodreti. S težko artiljerijo so skušali vedno iznova omajati naše močne pozicije med Lavaronom in dolino Terragnolo. toda zaman. Kar je bilo poškodovano, je popravljeno. Kljub temu, da so Italijani v ofenzivi, imajo avstrijske Čete v odseku Terragnolo - Borcola in Astico vsled zavzetja Costona več italijanske zemlje v rokah, kakor oni naše. Samo en del Monte Maggio je mogel sovražnik obdržati po začetnih bo-jih in tuđi na tem sa prikazuje samo ponoći. Vse druge obrambne točke na tem delu fronte se nahajajo še vedno na italijanskih tleh. Glavne pozicije, s katerih skuša italijanska artiljerija učinkovati. so: fort Campolongo, Tonezza, Valbona, katere municijsko skladišče je pred par dnevi zletelo v zrak, Coston d, Arsiero, razbita utrdba Campotno-lon, široki hrbet Laste alto in Torra-ro. Vse te pozicije so že v miru italijanske in topovi, ki streljajo na avstrijske pozicije, se nahajajo v malih sedlih, kakor prvi dan vojne. Kljub temu, da trati italijanska artiljerija z municijo, učinkuje prav slabo. Na eno samo našo utrdbo so oddali 4000 strelov in je nišo mogli niti začasno poškodovati. Pri tem streljajo italijanski topovi, vcčfide! I49milunetrske havbice in 28centi- metrski topovi prav daleČ, nekateri 14 km, ker stoje višje. Nasprotno pa jim je napravila naša artiljerija ie veliko škodo. Ražen artiljerijskih bojev pa še ni prišlo do rednih spopadov. Ražen patrulj ni videti infanterije. Kako si misli italijansko armadno vodstvo nadaljnji razvoj, je prav nejasno. Vse postaviti na ofenzivo ob Soči pač ne bo v nacrtu, zakaj potem čakajo z energično operacijo na Tirolskem? Samo ena razlaga je za ta nastop Italijanov: Dejstvo, da se ni izpol-nilo nič, kar so smatrali Italijani za podlago svojega sodelovania z za-vezniki. Zato si sedaj ne vedo več pomagati. Italijanski neuspehi. Vsi Švicarski listi porr>ćajo o popoinem polomu italijanskih napa-dov ob Soči. Neugodni vojni položaj sili Italijane, pustiti trajno poldrugi iiiilijon mož na severu. Proti Darda-nclam torej ne morejo poslati nic mošt v a. »Tribuna«* piše: Svoje ladje in svoje armadne zbore moramo upo-rabljati predvsem na svojih mejah in na svojem morju. Nismo tjko bogati in silni, da bi žrtvovali 100.000 mož in brodovje za namene, ki prihajajo v poštev sele v drugi vrsti, dokler nišo zagotovljeni naši življenjski interesi. Enakega mišljenja je tuđi vse ostalo časopisje, ki pravi, da Italija ni zato tu, da bi Šla za Anglijo in Francosko po kostanj v žrjavico. NA KRNU. Zadnji uspehi v Julijskih alpah obsegajo zavzetje nekega važnega vrha na Krnu. Tu so si stali nasproti na gorovje navajeni italijanski alpin-ci in ogrska honved iz okolice De-breezina. Alpinci so poskusili najprej naskok na pozicije Ogrov, bili pa so odbiti. Nato so jih Madžari v proti-sunku pognali daleč čez njihove prvotne pozicije, ki so jih bili zavzeli na planoti, ki je bila še visoko pokri-ta s snegom. Tam gori so se sedaj honvedi zakopali. Najbolj občudova-nja vredno je, kako so se prebivalci iz ogrske nizine tekom 10 mesecev privadili boju v gorah. Sicer se vrše na koroški fronti samo artiljerijski boji, samo na prelazu Plocken se je razbil neki italijanski napad, Italijani pa nišo mogli ničesar doseČi kljub temu, da so tratili z municijo. (»M. N. N.«) Italijanski kralj pri Plaveh. Listi poročajo, da se je mudil italijanski kralj na fronti pri Plaveh, kjer je ukaza!, vzeti ondotno visino »za vsako ceno«. Zato so Italijani ravno tam tako srdito napadali. Dosegli nišo nikakega uspeha, pač pa so imeli strahovite izgube. Na Crti 12 km leži kakih 3000 nepokopanih italijanskih vojakov. Vztrajnost in odporna sila naših čet sta — po porcčiiih švicarskih ii-stov — italijanske voiaške kroge prepričali, da je poslala Avstrija na južno fronto svoie najboljše voja-štvo. Maloštevilni vjeti avstrijski vo-jaki ponosno prinovedujejo, da se bo nahajala avstrijska armada pod vodstvom nadvojvode Evgena skoro v Milanu. Bitka v pokrajini Marmolata. Naše generalštabno poročilo je govorilo nedavno o bojih v Fleim-stalu. O bojih v pokrajini Marmolate izve neki list: Oddelek tirolskih de-želnih strelcev je držal zaseden gorski prehod v blizini Marmolate. Po-noči so se vzpeli alpinci s strojnimi puškami na pobočje. Pa se izognejo stranskemu ognju, so Tirolci prosto-volino zapustili prelaz. Dva dni po-zneje so Tirolci naskočili pozicijo strojnih pušk na prelazu ter pregna-li Italijane. Ti so prišli med dva ognja ter izgubili 70 mrtih in 120 ranjenih. Tirolci so vjeli več Italijanov, sami pa so izgubili 3 mrtve in 20 ranjenih. (»M. N. N.«) ITALIJANSKO URADNO PORO-CILO. Dunaj, 29. junija. (Kor. urad.) Vojni časnikarski stan. Poročilo so-vražnega italijanskega generalnega štaba: Ob ćeli fronti ni nikakih po-membnih dogodkov. Naša gor-ska artiljerija, katero smo z velikim trudom spravili na neki visoki greben, je uspešno obstreljevala tabori-šče, nahajajoče se na pobočju hriba Valpiccolo (mali Pal?). V operacij-skem prostoru nam dela slabo vre-me velike zapreke. Pri sovražnih Ie-talcih je opažati gotovo aktiviteta; obmetavali so nekatere od nas nedavno osvojene pozicije z bombami, pri čemer so dosegli v splošnem Ie malo uspeha. Italijansko uradno poročilo z dne 25. junija pravi: Naša akcija ob Soči se razvija po nacrtu in umerjeno vsled števil- nih naravnih ovir in težkoč pokrajine ter gostosti umetnih ovir, ki jih je sovražnik tam pripravi! in nakopi-čil. Vendar nastopa naša infanterija hrabro in žilavo, pri čemer jo podpi-rajo poljski in težki topovi. Danes srno izsledili neko avstrijsko .^05 centimetrsku baterijo, ki ju s svojimi ^treli že več dni nadlegovala naše čete in storila zlasti vašem in njih prebivalcem škodo, nakar smo jo vzeli pod dobro namerjeni o^enj naše artiljerije. Kinalu nato so razobe-sili na blizu ležeči vili belo zastavo z rdečim križem, očividno da bi nas spravili v zmoto in da bi prenehali s streijanjem. — Cadorna. ^Ruska bolezen ?e raziirja tuđi v itaiijanski armadi.« Duna], 29. juniia. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana: Svarilo pred dezertacijami iz italijanske armade. Več italijanskih vjet-nikov in dezerterjev sogiasnb izpove-duje, da svarijo italijanski oficirji svoje inoštvo, naj se ne da vjeti, ker postopajo Avstrijci s svojimi vjetni-ki zelo grdo, jih ćelo streljajo ali pa obešajo. To svarilo je izdano, da se preprečijo dezertacile. Ta fakt na-ravnost vpijoče kontrastira s široko-ustnimi zatrjevanji italijanskega časopisja o izbornem razpoloženju, ki da vlada v italijanski armadi. Italijani so se učili pri svojih ruskih za-veznikih. Zgorai reproducirano svarilo je kopija podobnih ruskih raz-glasov in upravičeno se da trditi, da se razširja ruska bolezen tuđi v italijanski armadi. Pri armadi, ki »umre pa se ne preda« se poveljniki ne po-služujejo podobnih sredstev, da oso-kolijo duha svojih lastnih čet. Italijanska vojna pcročila. V vojnem časnikarskem stanu primerjajo italijanska vcina poročila ter so dognali že iako interesantne rezultate. Prve tri tedne po izbruhu vojne so bile ta poročila iako zanosna; pripovedovala so o ofenzivnih operaciiah armade, o okupaciji sovražnega ozemlia ter o drugih raz-veseljivih stvareh. Svoj cilj so dosegla: razpoloženje za vojno se med ljudstvom ni zmanlšalo. Toda počasi je pričela kapljati med narod resnica o porazih in velikih izgubah italijanskih čet. Poročila o zmagovitih činih italijanske armade so postala naen-krat redkejša. za to pa se je pojavilo v komunikejih opisovanje vremena, odličnih moraiičnih lastnosti italijan-skecra vojaka ter o lepih rezultatih italijanske artiljerije. V perem tednu vojne pa se bavijo italijanska poročila posebno s popisovanjem italijanskih napadov. O italijanskih zmagah komunikeii nič več ne govorijo. Večkrat pa izvedo častiti bralci, kako neumno in pa brezuspešno da na-padajo avstrijske čete, ki imajo velike izgube in puste povrh še mnogo vjetnikov v rokah Italijanov. Žalibog se je večkrat tuđi že zgodilo, da je italijanski komunike poroČal o sijajno odbitih napadih, ki se sploh nišo vršili. V Italiji so končno morda izvedeli, kako ie z napadi naših obmejnih čet in tako nostrnnio italijanski komunikeii vedno boli mol-čeČi in vedno bolj kratki. Ker ne morejo o vojnih dogodkih ničesar poro-čati. se zadovofujejo z rekriminaci-iami o raznih mednnrodnih dolocbah, katerih da naše čete ne spoštu-jejo . . . Novi itaHjanski vpoklici. »Baseler Nachrichtenv, pornčaio. da je italijanska vlada brzojavno vpoklicala vse rezerviste in elane teritorijalne milice. ki so bili pred 4 tedni odpuščeni na dopust, med nji-mi tuđi kakih 1000 prebivalcev kantona Tessin. Kako ravnajo Ita!i;an2 z svstriisklm prebivafstvom. Dansi, 29. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana noro-Čajo: Kako ravnaio Italijani s prebi-valstvom italijarske narodnosti na avstrijskem ozemlju. Italijanski list »Tribuna« poroča: Armadni povelj-nik general Frugoni je izdal dnevno povelje, vsled katerega se vsakega, ki stopi v zvezo s sovražnikom ali s prebivalstvom sovražne države, ustreli. Hiše, iz katerih se daje znamenja, se morajo porušiti do tal. Vsakdo. ki se ustavlja italijanskim četam, naj se ustreli. Vsakega, ki se brez vzroka nahaja v blizini taho-rišč čet ali hiš, kjer se nahajajo po-veljstva, naj se postavi pred vojno sodišče. — Iz tega ukaza se razvidi predvsem, da je Italijanom samo za to. da dosežejo cenene zmage nad mirnim prebivalstvom, mesto da bi izvršili ona velika deistva, ki so jih obljubljali vojni hu.iskaČi v svojih ognjevitih govorih. Na drugi strani pa je tendenca tega ukaza v nasprot-stvu z visokimi frazami o ponosu, s katerim hočejo »odrešiti« prebival-stvo od našega tiranstva samo zato, da ga potem uničijo po italijanskem prekem sodu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Vojni poročevalec Adelt piše Berliner Tagblattu«: Od 1,500.000 niož, ki jih mora Italija zbrati, jih ie 1,200.000 vezanih na severni meji. J )a bi se večja moč oddala na francosko fronto, je vsled tega za dogle-clen čas izključeno, in 200.000 mož, ki stoje že sedem mesecev v Bariju, da se vkrcajo za v Dardanele, bo tuđi najbrže ostalo v deželi. Samo ob Soči stoji pet korov. Razmerje čet je bilo dozdaj 1 : 4, deloma ćelo 1 : 5. Iz Chiassa poročaio: Monsignore Canald, bivši državni podtajnik kardinala Merrv del Vala, ki je ostal ob sirani bivšega državnega tajnika kardinala Merrv dc! \ra!a v njego-vem Palazzo di S. Martha in ki ga je imenoval Benedikt XV. za tajnica Ceremcnlala, je bil takoj pričetkoma vpokličan kot navaden vojak. Ni znano, če je pozneje zamenjal svojo vojusko suknjo s prelatskim pla-ščeni. Prclnta Malvezzi in Nardone od stolncga kapitelja Sv. Petra, sta bila kot volaka vpoklicana. Italijanski vrliovni poveljnik ]e imenoval za poročnike: d' Annunzia, A1:irconija. poslanca Barzilaia in vo-uiteMa italijanske katoliške organizacije grofa Dellatorre. V noči od 27. na 28. junij je r* sajal v Temi hud potres Koliko _.ć napravil škode, o tem Italijani tem strežic molče, ker se nahajajo v Ter-ni največje orožarne Italije. Vremenske katastrofe so napravile zadnje tedne v Italiji sploh veliko škode. Vlada je morala izdati za najnuj-nejša popravila že 16 mililonov Iir. Pred par dnevi so bile velike povod-« nji ob Rivijeri. Salandra v itanjartskem glavnem stanu. Iz Chiassa poročajo: Salandra je odpotoval v glavni stan. da konferi-ra s kraljem. Vrne se v četrtek v Rim nazaj. Vznemiriajloče vesti v Italijanski vojski. V italijanski vojski krožijo razne vznemlriajoče vesti, tako da je napravil v Kalabriji potres škodo, kakor leta 190S. Agenzia Stefani je mnenja, da trošilo to vest A^^strijci. Obsedno stanie v Comu. Iz Lugana poročaio, da bo V kratkem proglašeno nad provincija Como obsedno stanje. TURSKI POSLANIK ZAHTEVAL1 POTNE LISTE? Kakor poročajo iz Londona, Jei turski poslanik v Rimu zahteval svoje potne liste. m Poiožal v Libiji. Oficijozna »Tribuna pcioca: Položaj v Libiji se je poslabšal. Od-posiljatev novih čet pospešuiejo. i5 vsej Libiji se kažejo znaki vojne. Boji ob SočL Vojni poročevalec »Berliner Ta-Keblatta - < Leonbard Adelt, poroča yledeče iz c. in kr. vojnotiskovneffa stana: V vseli enajstih mesecih, odkar sem kot vojni poročevalec na potu, nisem niti enkrat dobil tako brez-dvomnega vtiska o operacijah, ki so v začetnem stadiju, kakor sedaj ob Soči. Italijanska ofenziva se je pone-srečila. In ker je vsaka ponovitev brezuspešna, so Italijani vsi zmeša-ni, kaiti če ne merejo niti ob Soči prodreti, na Kranjskem in Tirolskem gotovo ne bodo. Od LSOO.000 mož, ki jih more Italija postaviti, jih je 1,200.000 vezanih na severni meji, Vsled tega je za dogleden čas izklju-čeno, da bi mogli večjo moč oddati na franeosko fronto. In onih 200.000 mož, ki že sedem tednov Čakajo v Bariju, da jih vkrcajo za v Dardane-ie, bo najbrže ostalo tuđi v deželf, kjer iih bodo še zelo potrebovali. Samo ob Soči stoji pet italijanskih korov, in sicer: 7., 2., 6., 4. in 1. kor, nadalje en kavalerijski kor. Italijanska ofenziva je imela značaj zahrbt-nega napada — z eno besedo, zdelo se je, da so bili dani vsi predpogoji, ki naj zaiamčiio lahek in hiter uspeh. Kaj je povzročilo, da se je ofenziva ponesrecila? Za zdaj ne omenjam moraiičnih vzrckov in se omejim Ie na strategieno situacijo, ki sem jo na desetdnevni vožnji ob fronti popol-r.orrm spoznal. Fronta ob Soči se prične pri tr-zaškern zalivu. Hiše tržaškega pred-mestja se že nahajajo na gričeviu. Boli severno se nahaja stena gričev-ja tako tesr.o ob morju, da so morali proti cesarskemu gradu »Miramar« zgraditi umetno cesto ob morju. Edi-no mesto, kjer se more nadalje izkr-cati, je mali zaliv Sesljan. Za tem se zopet navpično dviga skalnata stena. Pri gradu in razvalinah Devin blizu Sv. Ivana Devinskega se prične z rekami, kanali in ribniki namakana 146. Ste*. »SLOVENSKI NAROD-, dne 30. junija 1915. Stran 3. ravnina tržrška, ki drži zahodno proti lagunskemu ozemlju Oradeža. Da so to ravnino, čez katero sere dežel-na meja, prostovoljno ispraznili, je bilo z vojaškega stališča samo ob sebi razumljivo. Vzhodno od TržiČa se dviga kakor polkrog planota, v kate-ri je najvisji vrh £t. Mihela (275 me-trov). Ob zahodnjem obronku te pla-note tvori reka Soča polkrog. Sever-ni obronek proti ravninskemu triko-tu goriškemu meji dotok Soče Vipa* va. Mesto Gorico brani proti zahodu torej le reka Soča. ob strani proti jugu pa vrh Št. Mihela in od severa Podgora in hrib Sabotin. Zadnja dva hriba pa se nahajata že na desnem zapadnem bregu Soče. Avstro-ogr-ska fronta drži vsled tega na drugo ' stran Soče, obvladuje Sočnik, Pod-goro, 609 visoki Sabotin, kakor tuđi sosednjo visino Podsenico z velikim solkanskim kamnitnim mostom. Na-slednji obronek Korade pri Vrhpolju smo Italijanom prostovoljno prepustili. Napravili so iz tega veliko zma-go, čeprav ni bil niti en Avstrijec na njem, in so postavili tam zdal dvesto topov. Avstro-ogrska crta se drži sedaj ob višinah na levi strani Soče. Med temi se dvigata visini 3S3 in 363 pri Plaveh kakor polotoka proti zahodu. Iznad teh se zahodno dvigajo vršiči kolovratskega slemena, ki se dvigajo do S12 metrov in ki fiankira-Jo Plavski grič. Ta okoliščina je pripomogla, da je mogel sovražnik priti čez Sočo ter se ustaviti ob vznožju Plavskega griča. Od tu gre fronta cikcak ob Soči navzgor čez Kanal. Tolmin in Bovec, kjer so Italijani za-stonj poskušali prodreti. Sunek, ki smo ga pričakovali po napovedi vojne in ki bi mogel biti vsled nedostatnih priprav in moči za nas nevaren, je izostal. S tem je sovražnik kakor prej v političnem ozi-ru, tako tuđi v strategičnem oziru za-mudil ugodno priliko. Ko je nato iz-vršil napad, je imei sovražnik pred seboj namesto črnovojnikov, že izur-jene čete. Bojne dispozicije, ki so jih našli pri nekem v je tem adjutantu, so patetično naznanjale: »Dne 4. junija bo osvojena planota Doberdob. Zgo-dovina bo imenovala ta dan »Bitko ob Soči«. To bo, toda o osvojitvi pla-note ne ve ničesar poročati.« Naslednji napad je bil izvršen na odseke Sabotin, Zagraja, Tržič, Tolmin in Plave. Kakor že rečeno, nišo vzeli izliva Soče in mesta Tržič v okoliš obrambne crte, ki jo nudi planota Doberdob. Italijani so iz tega napravili zma-go in v neki številki »Marina«, ki mi jo je pokazat general, pripovedujejo, da so Italijani v Tržiču zavzeli pli-narno, v kateri so se izdelovale bombe s strupenimi plini. To je seveda bedarija. V Tržiču sploh ni nobene plinarne, marveč samo elektrarna. V ladiedelnici Adrija, kjer se za tuj račun izdeluje se danes neka majhna vojna ladja za tujo državo in neki parnik za Austro - Americano, se se danes nahajajo naše čete. istotako v vzhodnjem delu mesta v Mandriji. Sele na drugi strani železniškega nasipa se nahajajo Italijani, ki se skriva jo pred avstrijskimi šrapneli. Šrap-neli vedno eksplodiralo nad italijan-skimi taborišči. V zalivu pri Seslja-nu, kjer so se 17. junija pojavili štir-je avstro - ogrski torpedni rušilci in 20. junija neki avstrijski podmorski čoln, so ostale italijanske torpedov-ke precej daleč od brega. Odstrelile so samo vrh cerkvenega stolpa pri Sv. Ivanu in nekaj metrov žleba na devinskem gradu. Zapadno od pla-note Doberdob se nahajajo nekaka zbirališča vode za Gradiško, ki slu-žijo preskrbi tamošnje okolice. Ta zbirališča srno porušili in na ta način preplavili spredaj ležeče ozem-lje. liraber pohod nadporočnika Co-stierja v Gradiško je pri nepričako-vanem napadu imel ta uspeh, da so naši vjeli kakih 100 Italijanov. Sovražnik je med tem brez-uspešno poskušai prodirati proti Pod-gori in Sabotinu, nato pa poskusil svojo srečo pri Zagraju, kjer šega doberdobska visina Doberno do Soče. Ta planota je ravno taka, kakor v Galiciji crta pri Grodeku, znana je avstro - ogrskim častnikom izza vaj, ker se je že v mirnih časih spoznalo važnost te visine. V noči na 9. junij je pričel sovražnik graditi most ter je na pontonih spravil čez reko alpi-ne in čete iz srednje Italije v gručah po dvajset do trideset mož. Za obrambo določena artiljerija je pustila hladnokrvno se zbrati te so-vražne čete na tamošnjem peščenem otoku. Ob 5. uri zjutraj je artiljerija otvorila ogenj, ki je bil v prvi vrsti naperjen proti mostu. Na most so padli trije projektili, a že pri drugem strelu se je most porušil. Nato je artiljerija svoj ogenj namerila na pe-ščeni otok. Italijanske čete, ki $o se bile tamkaj zbrale, so se razpršile v redke strelske vrste ter skušale dobiti kritje za kamenjem in redkim grmovjern. C. in kr. artiljerija je otok obstreljevala, kakor je bil dote in ši- I 9*. Srna srna v*W 3* <** vrsti,<&? 1 neiih mrtvecev na belem obrežnem pesku. Moštvo je dalo temu otoku ime »otok mrtvih«. Ostanek italijan-skih čet se je skušal resiti s plava-njem. Avstrijci so obsuli pontone s krogljami. En ponton se je prevrnil. Po Soči je plavalo mnogo trupel. Tuđi oni Italijani, ki so srečno ušli na levem bregu Soče v gozd, so bili uničeni. 197 mož in 2 častnika, brez obuval in popolnoma mokrih, so naše čete vjele. (Videli smo jih pozneje v Ljubljani. Op. ur.) Na drugi strani razrušenega mostu se nahaja neka kaštelu podobna vila, kjer so se na-hajali italijanski saperji s svojim orodjem in drugi vojaki. To vilo sta zadela dva strela. Seperji so zbežali iz vile, kakor prepodene mravlje. Med tem Časom je sovražna artiljerija ljuto obstreljevala naše pozicije S strani, a poškodovale le eno topovsko stojalo. Od pol enajste ure do dveh popoldne je vladal mir. Potem se je zopet pričelo obstreljevanje al-pinov in trena, nakar je bil zopet do 4. ure popoldne mir. PreMepljeni po tem miru se je podalo zopet kakih 80 alpinov v vilo. Par strelov z granatami pa jih je prisililo zopet k hitremu begu. Na ta način so se zopet ponesrečili vsi ostali napadi v tem odseku. V zadnjih dnevih se je omejil sovražnik na artiljerijske proteste. Od 21. do 23. junija je obstreljeval sovražnik visino 121. Doberdobska planota tvori prav-cato naravno trdnjavo. V goriškem odseku je položaj težavnejši, ker se odpira goriška dolina proti zapadu in je morala poseči avstrijska fronta v varstvo mesto na visine desno od Soče. Artiljerijski poveljnik, podpolkovnik Korner, je postavil v Ločnik Težek možnar ter obstreljeval od tam kolodvor v Kor-minu, kjer so izvagonirali Italijani svoje čete. Velikanske granate so zmečkale 35 italijanskih častnikov in mnogo moštva. Dne 27. maja so na-padli Italijani 609 visoki hrib Sabotin, ki dominira nad Gorico. Ta napad smo odbili. Pri tem so sodelovali s sosednje Svete gore topovi štajerskih čet in pa ogrska infanterija. Tuđi drugi juriš v noči na 7. junij se je ponesrečil. Sovražnik je nato zažgal Ločnik na treh straneh, da bi se skril za dimom, toda veter se je obr-nil in je nakadil požigalce, ki se tako nišo mogli skriti za dimom in prekoračiti Sočo. Ko so Italiiani izprevi-deli, da na ta način niCesar ne opra-vijo in ker niti posamezne granate, ki so padale v mesto Gorico, nišo vznemirile prebivalstva, so začeli svoj napad pripravljati z ogromnim razsipanjem svoje artiljerije. Kakih 300 topov je bilo narnerjenih proti go-riškim višinam. Toda navzlic temu izgube nišo bile znatne. Strokovnjaki so mi izračunali, da je vsaka rana, ki so jo prizadjali našim vojakom, stala Italijane 6000 lir. Većino po-škodb je povzročilo kamenje. Granata je udarila v kritje ter zagrebla šest častnikov, ki so pa ostali vsi ne-poskodovani. Večina granat je padla prekratko. Druge so bile zaman na-meriene proti rezervam, ki naj bi se nahajale na onostranskem obronku hriba, Ko je sovražnik menil, da so naše pozicije godne za naskok. je pričela brigada, obstoječa iz 43. in 44. polka, naskakovati ter bila pri tem poražena. Sledeče dni se je godilo isto. Italijanska artiljerija je vrg-la na vsak hrib 1500 do 2000 granat, nakar se je italijanska infanterija prepričala, kako malo je to bombardiranje pretreslo hrabre Dalmatince. Neki vjeti italijanski poročnik je pri-povedoval: »Bilo je grozno. Mi smo imeli vsled lastne artiljerije več iz-gub nego vsled vaše!« Pri nekem poskusu naskočiti, so se vrgli Italijani, brojeći eno divizijo, v kritje, ki se je nahajalo vmes. C. in kr. artiljerija je bila na to pripravljena in je nametala mnogo stotov jekla na kritje. Sovražnik se je umaknil ter pustif mnogo mrtvih. Dalmatinci so imeli ta dan samo pet mrtvih. Prihodnje dni se je sovražnik razporedil k novemu napadu, ki je bil naperjen proti visini 240 pri Podgo-ri. Zopet je govorilo njegovih 300 topov. Gore so se tresle, srca Dalma-tincev so bila mirna, 1017 granat so šteli na eni sami točki. Ranile so dva moža težko, 3 lahko in ubile enega. Kakor povsod na tej gorski fronti pa se nišo mogli na tem ozkem prostoru razviti, tako da so stopile na njih strani samo prve štiri stotnije 2. polka v akcijo. Za polkom št. 2 je stai polk št. 1, za njim bataljoni ber-saglierijev. Na avstro - ogrski strani se je branila ena stotnija domobran-cev pod vodstvom nadporočnika Ho-luba proti napadom. Pustila je, da je prišel sovražnik do ovir bodečih žic, potem je začela z uničujočim brzim ognjem, medtem ko je artiljerija podpolkovnika Kornerja obstreljevala njen bok. Od treh rojev prijeti, so skočili Italijani, kar jih je ostalo, po pobočju navzdal, prišli pa so pri tem v aetaj svcjjh b$tw* strojnih pi^k,. ki so decimlrale, kar je ostalo. V pa-niki je šla ćela brigada nazaj. Neki sobojevnik mi je dal na bojišču iz svojega dnevnika ta - le popis boja: »Po artiljerijskem duelu v noči na 10. junij, so dospela poročila, da se bliža sovražnik tako daleč, da ga je mo-goče skoro poklicati. Do pol 10. zve-čer je vladal mir. Potem se je pri-Čelo indijansko vpitje: »Avanti Sa-voia! »Abasso Austria! »Abasso Dalmatia!« »Evviva!« in ^Corag-gio!, Istočasno so pokale puške, ročne granate so se razpočile pred na-šimi kritji. Stirinajst krogel je udarilo proti reflektorju, pri katerem sem stal jaz in so ga ugasnile. Na povelje sem ga zopet prižgal in posvetil na polje, ki je bilo polno strašno na po-moč vpijočih ranjencev. Deset kora-kov od mene, z zgornjim delom tele-sa obešen na žično ograjo, z nogama za pleten v njo, je ravno izdihnil neki mlad, lep, črnokodrast poročnik, ki ga je bila zadela neka naša ročna granata. Na dveh krajih je bil sovražnik že prerezal bodečo žico. Neki ranjen italijanski nadp; )čnik je poklical nekega našega poručnika na pomoč in ga poskusil usmrtiti. Nato je zaklica naš poveljnik ranjencem: »Spravili vas borno, toda mirni bodi-te, sicer vas vse pobijemo!« Po tem upravičenem svarilu so pričeli naši sanitetni vojaki s svojim delom. Drugo jutro sem našel vse polje pokrito s puškami, municijo in ćelo čevlji. Pešcica pribežnikov se je približala z belo zastavo. Takoj nato je streljal sovražnik na naše sanitetno moštvo. Morali so pustiti več mrtvih Italijanov pred začetim skupnim grobom, odkoder sedaj okužujejo mrliči zrak. Izgube Italiianovf so bile velikanske. Celih 24 ur je vozilo 12 sanitetnih av-tomobilov in nešteto voz njih ranjen-ce stran in naše patrulje so poročale, da je še ves gozd poln mrtvih. BALKANSKO BOJIŠČE. Crnogorci v Albaniji. Iz Lugana poročajo z dne 28. junija: Crnogorci so zasedli San Gio-vanni di Medua, ne da bi zadeli ob odpor ter so razorožili prehivalstvo. Sedaj so se obrnili proti Lješu. Srbi v Albaniji. Solun, 25. junija. (Kor. urad.) Iz Bitolia poročajo: Srbi so imeli pred El Basanom velike izgube in so po-klicali iz Bitolja ojačenja. zlasti stare ljudi, od katerih je \ cj umrlu vsled napora na potu do Debra. ZAPADNO BOJIŠCE. BREZUSPEŠNI FRANCOSKI NAPADI. Berolhi, 28. junija. (Kor. urad.) Uradno: Odbili smo sovražne močne napade severno od Arrasa. V zapadnem delu Argonov so se popolnoma ponesrečili poskusi Fran-cozov zopet zavzeti izgubljene pozicije. S težkimi izgubatni za sovražni-ka se je tuđi ponesrečil infanterijski naskok na visine ob Maasi na obeh straneh Tranchee. V Vogezih so naše čete nenadno napadie posadko kope vzhodno od Metzerala ter vjele 50 mož. Pri Gerardmerni smo zbili dve sovražni letali, dve drugi smo prisilili, ća sta se spustili na švicarska tla. Vrhovno armadno vodstvo. VCERAJŠNJE NEMSKO URADNO POROĆILO. Berlin, 29. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Francozi so pripravljali včeraj med Lens - Bettiun in Arras z močnim strelianjlem ponosne artilferijske napade, kl pa smo iih z našim artiljerijskim ognjem potlačili. Na višinah ob Maasi je sovražnik tekom dneva petkrat napadcl pozicije, ki smo Jih zavojevali dne 26. junija južno - zapadno od Les Epar-ges. Ta napad se je ponesrečil z velikim] izgubami: ravnotako je ostal brezuspešen ponočni sunek vzhodno od Tranchee. Vzhodno od Luneville so dospeli le do naših ovir triie sovražni napadi, naperjeni proti našim pozicijam ob gozdu Les Remabois in zapadno od Leintre - Gondrexon. Sovražnik je zbežal, prisiljen od našega ognja, v svoje pozicije. Naše topništvo je včeraj odstranilo neko sovražno artiljerijsko opa-zovalnico na katedrali v Soissons. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO PORO-ČILO. Dunaj. 29. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana. Poročilo franeoskega generalne-ga štaba. V soteski od Ablaina v An-gres (severno od Souchez) se fe Nemcem posrećilo se ustaliti na fronti, ki meri 200 m. Med Oise in Aisne je bila noč dokaz živahna. Pri Bagatelle v Argonah smo zavrnili nemški napad po vročem boju. V jarku pri Calonne (ob Masi) je traja! boj ćelo noč. Obdržali smo vse, kar smo popreie pridobili. Naši letalci so obmetavali kolodvor Douai s kakimi 20 bombami. Kakor se zdi je kolodvor resno poškodovan. Poročilo od 11. zvečer: Vzhodno od jarka pri Calonne je zasedel sovražnik del jarka na fronti v dol-žini 120 m. Ponoći smo ta jarek iz-vzemši 30 m zopet osvojili. Artiljerijski boj je trajal danes ćeli dopol-dan. Severno od Flirev in pri Lahave so se tuđi vršili živahni artiljerijski boji. Neko nemško letalo je vrglo dve bombi, ki ste ubili neko žensko. S franeoske fronte. »Kolnische Volkszeitung/ poro-ča iz Londona: > Dailv Mail« konstatira: Nemška vest, da je franeoska ofenziva severno od Arrasa zlomlje-na, je sicer nekoliko prezgodnja, vi-deti pa je znake močnega poiemanja .loffrejevega šunka. Times- pravijo: Kljub temu, da so Francozi pridobili na terenu, so Nemci še močno zakopani v obvladaiočih pozicijah. (»M. N. N.<0 Povračilo. Proti mednarodnemu pravu so franeoske vojne ladje dne 13. in 31. maja obstrelievale nemške konzula-et v odprtih turskih mestih Aleksan-drette in Haiffa. V povračilo za škodo na nemški in turski posesti so Nemci naložili zasedenima franeoski-ma rnestoma Valenciennes in Rou-bait po 150.000 frankov globe. Nad 70.000 inož angleških izgub v času od 25. maja do 25. junija. Iz Haaga poročajo z dne 29. junija: Reuterjev urad poroča iz Londona: V distriktu Clvde se je javilo 10.000 prostovoljnih delavcev za iz-delovanje municije. v>Standard-< piše v svojem uvodnem članku, da se z nabiranjem vseh moči, ki so na raz-polago za tovarne za izdelovanje municije, tuđi ne more vojna nada-ljevati. Mora se tuđi nadaljevati z nabiranjem novincev za armado, kar se je v zadnjem času skoraj popolnoma opustilo. To je tem važnejše, ker je angleska arrnada v času od 25. maja do 25. junija izgubila nad 70.000 mož, kar se mora skušati na-domestiti. Zrakoplovski napad na Friedrichs-haten. Dne 27. junija dopoldne je pri-snelo neko letalo nad švicarska tla pri Rheinfeldnu. Bilo je videti. da se hoče letalo spustiti na tla, zato nišo strcljali nanie. Našli so potem letalo 3 in pol kilometra jugo-vzhodno od Rhcinfeldna. Letalec Oilbert pra\i, da se je dvignil ob pol 8. zjutraj iz Beliorta, da napade Friedrichshafen. Ob 11.je dospel tja in vrgel več bomb nato se je vrnil. Zmanjkalo mu pa je bencina, zato se je moral spustiti na tla. Nemški zračni napadi na Anglijo. Iz Amsterdama poročajo z dne 29. junija: Na neko vprašanje se je v angleškem parlamentu izjavilo, da so izvršili Nemci do sedaj 15 zračnih napadov na na angleska mesta ter da je bilo pri tem 183 oseb ubitih in 705 oseb ranjenih. Samo pri bombar-dementu na Hartlepool, Scarborough in Whitby je bilo 127 mrtvih in 567 ranjenih. Iz nadaljnih poročil je razvidno, da trditev, da so bile pri nem-ških zračnih napadih ubite skoraj same ženske, ni resnična. Več kakor TX)lovica mrtvih in ranjenih so bili moski. DELO NEMSKffl PODMORSKIH COLNOV. London, 2S. junija. (Kor. urad.) »Llovd« poroča iz Milfordhavena: Angleska ladja »Dumfris Shqre«t je bila v ponedeliek zjutraj 25 mili juž-nozapadno od Smalla torpedirana. Posadka se je prepeljala opoldne v Milfordhavcn. Llverpool, 28. junija. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: Parnik »Lu-cana« je bil včeraj od nekega nem-skega podmorskega čolna pri Bally-cottonu na južni obali Irske torpediran. Posadka se je resila. Rotterdam, 2S. junija. »Rott. Courant« poroča iz Londona, da je neki nemški podmorski čoln pri Youghalu ob južni obali Irske napa-del včeraj več ladij ter potopil parnik ^Edith« iz Barruwa, ki se je na-hajal na poti iz Sillotha v Cork. VRHUNEC KRIZE. t ^ Curiški listi pišejo: Ni več "dvo-miti, da se je veliko franeosko gibanje na severu od Arrasa kljub silnim žrtvam ponesrečilo. Ni premalo, če cenimo franeoske izgube na 85.000 I mož. Na nemški straoi je opažati ži" I vahno protiofenzivo. Ni več dvomii da se bliža splošni vojni položaj ta ko vojaški, kakor politični vrhunc krize. Kljub zatajevanju se želja p miru na Francoskem in v Rusiji već no veča. Nadaljnje zmage avstro ogrskega in nemške^a orožja bode mirovno propagando v poraženil deželah močno pospešile. Odstop Greya? Iz Rotterdama poroča »Cou< rant«: V neki seji liberalnih volilnil društev v grofiji London je naznanB predsednik stranke, da je Grey definitivno izstopil iz kabineta. BOJI V KOLONIJAH. »Agence Havas« poroča: BelgfJ« ski kolonijski minister je dobil i: Konga obvestilo, da je neka belgij. ska kolona zasedla Kisignies v nem-r ški vzhodnji Afriki. Iz Pretorije poročajo, da je za-sedel general Botha Kalkfeld, 40 milj severno od Omarura v nemški jugozapadni Afriki. Južnoafriške čete za Anglijo. Južnoafriška vlada je sporočila angleški vladi glede organiziranje južnoafriškega prostovoljskega zbo-ra, da bo v kratkem sporočila uspeb nabiranja in vežbanja. Za enkrat ho^ čejo sestaviti brigado 4000 mož. • • SOCIJALNI DEMOKRATJE NA! NEMŠKEM. Vsled preobilice gradiva je v po* nedeljkovi številki izostalo poročilc o zanimivem pojavu na Nemškem, Predsedništvo socijalno - demokra« tične stranke v Nemčiji je priobčilc v berlinskem svojem glasilu >Vor-warts« oklic, v katerem se najprej poudarja, da je nemška sociialno-de-mokratična stranka vedno opozarja-la na nevarnost čedalje večjega ob. oroževanja v vseh državah in na smer občne politike, čeŠ, da mora to dovesti do velike katastrofe. To prorokovanje se je izpolnilo. Ko se je začela vojna, je socijalna demokracija vsemu pritrdila, kar je brlo potrebno za vojno, pa ni pri tem po-zabila na mirni sporazum. Nemška socijalna demokracija je bila pripravljena, iti tuđi na mednarodnj kongres v Haag. dočim se angleškj in franeoski socijalni demokrati nišo pokazali tako miroljubne. Manifesi protestira proti agitaciji za aneksijo drugih dežel, katero agitacijo delajo zlasti voditelji gospodarskih velezves in mesčanski politiki. Že s tem, da se dela taka propaganda, se otežuje približanje miru. Nemški narod neče nikakih aneksij, nego hoče mir v imenu kulture in človekoljubja. Konč-no želi manifest z ozirom na ugodni vojni položaj, naj račne vlada mirovna pogajanja. »Nordd. Allg. Zeitung« je v vladnem imenu oštro zavrnila ta na-stop socijalno - demokratične stranke, poudarjaje. da še ni čas za mir in da treba »durchhalten«.Obenem je vlada ustavila socijalno - demokratično glasilo »Vorwarts«. Boj za Carigrad. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 2S. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti se je v noči od 26. na 27. jnnij vršilo slabo infanterijsko obstreljevanje in bombardiranje. Dne 27. Junija dopoldne smo namerili proti so-vražnikovi poziciji oster infanterijski in artiljerijski ogenj,ki je imel ugodne uspehe. Par sovražnih kritij je bilo razrušenih, v sovražnikovem taboru pa je nastala zmeda. Konstatirali so tam gost dim m znake požara Pri Sedii - Bahru se infanterijski ogenj in metanje bomb od časa dc časa nadaljuje. Sovražna artiljerija je zastonj tratila municijo z name-nom, porušiti naše strelske jarke, Sovražni zrakoplovi so metali na vas Jenišehir, južno od Kumkale bombe, ne da bi povzročili škodo. — Naše anatolske baterije so z uspe-hom bombardirale sovražno artiljerijo pri Sedil - Bahru. Z ostalih front ni ničesar bistve-nega poročati. Boji ob Dardanelah. »Frankfurter Zeitung« z dne 2$ junrja poroča iz Carigrada: Zadnj boji pred Dardanelami so bili ljutej-ši kakor vsi dosedanji. Zavezniki se poskusili z velikimi močmi predret tursko fronto. Izgube vsled bližin-skih bojev so bile velikanske. Cen «e jih na najmanj 12.000 mrtih. h Carigrada poročajo z dne 28. junija: Vplivni mozje v Egiptu so pozvali novega kediva, da nai zapusti Egipi in naj ustavi boj proti kalifatu, ker ta bo] razžali čut vsakega pravega muslimana. Obstreljevanje Casteloriza. London, 39. junija. (Kor. urad.) »Morningpost« poroča iz Aten; Fran- Stran. 4 „SLUvćNmvi Nj\xul> t dne *n. junija i^io. itKJ. »*^ » , •ila vr nedeljo nenađoma pred otokom Castelorizo ter je pričela brez sva-•itve obstreljevati mesto. Vsled tega Ic bila porušena grška cerkev. Lo-Kalna oblast je energično protestirala. Poveljnik križarke je bil presenećen, ko je izvedel, da je otok od Orkov okupiran ter se je oprosti!. Italija se ne udeležl boja za ! S Carigrad. Iz Rima poroča korespondenčni urad, da so vesti o udeležbi Italije pri akciji proti Darđanelam in poro-Čila, da odidejo italijanske vojne lad-je pred Dardanele, neresnična. Iz neutralnih držav. RUSIJA IN ROMUNUA. »Kolnische Ztg.« poroča iz Bukarešte, da je stavila Rusija Ro-munski z ozirom na svoj težavni vojaški položaj nove predloge glede odstopa Bukovine do Pruta in glede odstopa Banata. Novega koraka ruske vlade v resnih političnih krogih ne smatrajo za sposobnega, da bi dovedel do sporazuma, zlasti ker je izključeno, da bi Rusija dosegla kako zmago. * KRIZA NA GRSKEM. Zdi se, da Venizelos kljub svoji «magi pri volitvah v zbornico ne mara prevzeti sestave novega kabineta, to pa zato, ker je mnenja. da je sedanja vlada razmere popolnoma zmedla, zamudila priliko za delova-cje in OrŠko popolnoma izolirala. Zdi se, da hoče pustiti Venizelos ne-»kaj Časa drugo vlado na krmilu, Če-sar pa zopet sedanja vlada na no-ben način noče. Ostane torej le se kabinet Rallis s podporo s strani Ve-;nizelosoyih pristašev, koalicijski kabinet iz vseh strank ali pa razpust zbornice. Če ne bo prinesla volitev predsednika zbornice nepričakovanc presenetenj. se zdi, da bo zbornica zopet razpuščena. GIBANJE ZA VOJNO NA PORTU-GALSKEM. Poročila iz Lisabone pravijo, da je prišlo tam do novih demonstracij za vojno na strani štirizveze. Demonstracije so bile tako obsežne. da je moral policijski prefekt urediti stalno službo pred poslaništvi in konzulati centralnih držav. • . • PAPEŽ IN ITALIJA. Papežev državni tajnik kardinal Gaspari je imel z urednikom katoli-škega lista »Cotriere d* Italia« pogo-,vqr, ki ima namen, ublažiti močni .vtisk papeževih izjav napram so-jtnidniku pariškega lista »Liberte«. Kardinal Gaspari je med drugim re-kel: Papež želi, da bi odpadli vzroki nasprotstev med Italijo in Avstrijo. Odkar je vojna n^povedana, je papež tuđi glede italijansko - avstrijskega konflikta absolutno nevtralen in ne pozablja, da so vojaki obeh strank njegovi sinovi. Papež niti najmanj ne brani italijanskim katoličanom, da se izkažejo kot najbolji državljani in je preskrbel za moralno in versko asi-stenco vojakom. Papež je tuđi pro-vrzročil, da se za zdravljenje ranjenih in bolnih italijanskih vojakov porab-ljajo poslopja, s katerimi razpolaga sv. stolica. Sedanji položaj papeža pa ni normalen in ni končno vzpre-jemljiv, toda papež neče delati itali-janski vladi sitnosti in pričakuje z za-upanjem v Boga primerno uredbo njegovega položaja ne od tujega orožja, ampak od zmage čuta pravičnosti. Japonsko - amerlška pogodba. Glasom ruskih poročil je bila v New Yorku podpisana japonsko-ameriška pogodba, ki se ozira na ki-tajsko - japonsko pogodbo. Temelj pogodbe je enakopravnost Japonske in Zedinjenih držav na Kitajskem. Dnevne vesti. — Obletnica smrt! nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg. Dne 28. t m. je bila v kapeli cesarskega gradu Schonbrun tiha masa - zadušnica za pokojnega prestofonaslednika in njegovo sopro-go. Maši je prisostvoval cesar* Tuđi v vseh gamizijskih krajih so bile tihe maše - zadušnice. — Odlikovan}©. Stotnik 17. pe§-polka Anton Luka ne pl Saven-burg> dodeljen generalnemu štaba. Je dobil signum laudis. — Odlikovanje. Z zlatim zaslužnim križeem na traku hrabrostne medalje Je bi! odlikovan akcesist Alfons G i 11 y intendance 6. pehotne divizije, sin ugledne rodbine iz ViS* uje gore. — Odlikovanje* Fregatni zdrav* ^ v Sfceofloi am4 0C bf« F r a s . Štajerski rojak, te dobil odlikovanje signum laudis. — Padli slovenski vo)aki. Zdrav-nik gosp. dr. Demšar nam poroča, da so pri zadnjih bojih padli naslednji vojaki 7. lovskega bataljona: crno-vojniški lovec Babnik Franc, rojen L 1889, Dobrova pri Ljubljani (strel v prsi); četovoclja Jakob Meile, rojen 1. 1889., Trst (strel v prsi); črnovoj-niški lovec Anton Možina, rojen leta 1896., Vrbnika (strel v trebuh); lovec Alojzij limek, rojen leta 1896., Mo-kronog (strel v prsi); lovec Josip Koče var, rojen leta 1893., Ambruš pri Novem mestu (strel v vrat); patrul. vodja Anton Koch s štajerskega (4. stotnija — strel v glavo); lovec Ivan Levstik, rojen leta 1882., Turjak, Vel. Lašče; Franc Novak, rojen 1. 1896., Bela cerkev pri Novem mestu. — Padli slovenski junak. Na se-vernem bojišču je storil junaško smrt za domovino abiturijent in eno-letni prostovoljee. kadet - aspirant v 87. pespolku Janko T r i 11 e r iz Škofje Loke. Mladi junak je bil nečak Ijubljanskega podžupana g. dr. Tril-lerja. — Padel ie na italijanskem boji-šču rezervni poročnik medicinec Teodor L u b e c v starosti 23 let. — PogreŠa se vojak Franc B a j t. doma iz Rocinja na Gori-škem Kdor bi kaj vedel o njem naj blagovoli sporočiti njegovi ženi gospe Rozaliii B a j t roj. K e n d a iz Ročinja pri Kanalu, sedaj v Podmel-cu št. 55 na Ooriškem. — Ivan Petean, sin vdove Marije Petean, iz Roubbi št. 3 se je ogla-sil z ruskega vjetništva ter piše, da je živ in zdrav. Pisal je svojemu stricu na Glince. — Iz Bvska, gubernija Tomsk so odposlali 26. aprila t. 1. razglednico slovenski vplenjenci in se podpi-sali: Karei Jeretina, učitelj iz Dom-žal; Janko Zalokar iz Vrha pri !>t. Jerneju; Fr. Vodnik iz Dola; Majer-le Janko iz Črnomlja; Dimic iz Ljubljane; Jamar Martin iz Tržišča; Mavrin Jožef. Zorec Blaž. Faganelj Bogomil iz Vrtojbe: Avgust Potoč-nik. Anton Mihelj. Gregor Grilc. Rr. Rebolj. Fr. 2nidar. Josip Kerstein, Josip Rodošnig in Jož. Klemenčič. — Izšel je seznam izgub št. 200., izdan 25. junija. — Italijani so odpeljali grofico Latour, ki se je nahajala na svojem gonškem gradu Rusič. Grofica Latour ima tuđi na Koroškem posestva. — Pred dobrim! sto leti je franeoski cesar Napoleon peljal veliko armado na Rusko in v tej armadi so bili tuđi slovenski vojaki, kajti ta-krat je bil veČji del slovenskih deže! pod franeoskim gospodstvom. Zdaj Čitamo v nemških listih zanimiv spo-min na tisto vojno. Pri Smolensku je bilo treba napraviti juriš. Na razpo-Iaganje sta bili dve brigadi, ena ne-apolitanska in ena ilirska, to je slovenska. Napoleon je tedaj rekel: »Na Neapolitance pihnem — Ilirci naj jurišajo.« Tako je torej Napoleon cenil italijanske in slovenske vojake. — Darilo za Rdeči križ. Gospod Albert Samassa v Ljubljani je daroval o priliki zopetne pridobitve Lvova izdatno vsoto 100 K za name-ne Rdečega križa. — Oskrba invalidov. Filharmo-nična družba v Ljubljani je iz fonda, zbranega od doneskov umetniških prireditev, darovala v namene vojne oskrbe deželni komisiji za oskrbo vračajočih se vojnikov na Kranjskem znesek 200 kron. — Kranjski okrepčevatni vlak. Mobilni okrepčevalni vlak št. 10, ki ga je napravila gospejna sekcija de-želnega in gospejnega pomožnega društva v Ljubljani z darovi dobrot-nikov iz kranjske dežele, se bo glasom semkaj došlega naznanila upo-rabljal, kakor hitro se ga bo moglo pogrešati na dosedanjem službenem kraju, na bojni crti, ki je Kranjski najbližja. — Poraba kruha. Ministrstvo notranjih del je izdalo novo naredbo. s katero preminja sedaj veljavne do-Iočbe o porabi moke in kruha za tište, ki so zaposleni pri žetvi in sploh za ljudi, ki opravljajo težka de-la. Za ljudi, ki delajo pri žetvi je bilo doslej določeno, da smejo porabiti 300 gramov žita na dan. odslej bodo do 1. septembra smeli porabiti 500 gramov žita ali 400 gramov moke na dan. Drugi Ijudje, ki opravljajo težka dela so smeli doslej porabiti približno 200 gramov moke na dan. odslej bodo smeli porabiti na dan 300 gramov. Ker se iz 5 gramov moke napravi 7 gramov kruha, bodo mestni delavci smeli vsak dan porabiti 420 gramov kruha, dočim so jih smeli doslej porabiti Ie 280 gramov. Poročila o žetvi soglašajo v tem, da bo letošnja žetev prav izdatna in da ne bo manjkalo pšenične moke, seveda če se bo zadosti blaga dobilo z Ogr-ske.Upati je tuđi, da mestno prebival-stvo ne bo zopet obsojeno vŽivatl kruh, v katerem Je več koruzne !n ječmenove make. kakor pšenične — Konfiscirana. V Eggenbergu pri Gradcu ima Zveza kmetijskih za-drug prodajalno in je prodajala pšenično nioko po oderuški ceni. To je prišlo pri neki sodni obravnavi na dan in posledica je bila, da je posebna sodna komisija zaplenila vso mo-ko, kar jo je bilo v skladtšču v tig-genbergu. — Zltne cene na Ogrskem. Za prihodnjo žetev je ogrska vlada že dolocila cene in sicer po komitatih. Cena torej ni r>ovsod enaka, pač pa je visoka. Povprek je cena taka, ka-kršne so sedaj pri nas maksimalne, torej bo žito za dobro tretiino draž-je kakor je sicer v najslabših letinah. — Blagi Ijudje. Ne.steto muž iz vseh slojev je v vojni. Koliko jih je že padlo, koliko jih je ranjenih, kaka trpljenja so že drugi prestali. Ta boj se bije za bl:ikror vseh — a vendar so Ijudje, ki ta težki Čas brezsrćno izkoriščajo. Možje, sinovi in bratje prelivajo kri, njihovim ženam in otrokom pa draže oderuhi vseh vrst vse življenske potrebščine. Nezasli-šano je, kako neusmiljeno izkoriščajo Rotovi Ijudje sedanjo vojno za svoj dobiček. Saj pravičiiega in poštene-ga dobička iirn nihče ne odreka, a krivične dobičke iskati in jih z vsemi mogočimi zvijačami izsiljevati, to je res prehuđo. — Jzplačevanie vojaskih nasta-nitvenih pristojbtn se zopet prične na mestnem magistratu v torek, dne 6. juliia 1915 v mestnem vojaškem nastanjevainem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: Za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraiu (Poljanski okraj) v torek, dne 6 juiija; za II. mestni okraj (Mestni trg. Stari trg, Karlovška in Dolenj-ska cesta) v sredo, dne 7. julija; za III. mestni okraj (Gradišće z okrož-jem I. državne gimnazije z Dunajsko cesto) v četrtek, dne 8. in v petek, dne ^. julija; za IV. mestni okraj (ulice vzhodno Dunajske ceste, St. Peterski okrai in Vodmat) v soboto, dne 10 iulfjc in nedeljo, dne 11. juli-ja: Od 12. julija dalje za Spodnjo Ši-ško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. Uradne ure izplačevanja od 3. do 6. popoldne Stranke se prosjjo, da se natančno drže teh dofočb. — Iz seje magistratnega gremija dne 25. junija. Akad. slikarju Hinko 5mrekarju se za mestno zbirko umetnin odkupijo 4 izvirni bakrorezi »Pri znamenju straši«, »Rajska ti-ca«, »Carovnica mučiteljica« in »Močvirje'< ter dve perorisbi ^Za-klad« in »Crnošolec^. — C. kr. pošt-no in brzojavno ravnateljstvo za Trst, Primorsko in Kranjsko je z ozirom na sedanje razmere odklonilo magistratovo prošnjo, da bi bilo za-sebnikom, telefonskim naročnikom dovoljeno, klicati vsaj gotovre nujne številke. — Koncesija za izvrševanje fijakarske obrti se podeli Fr. Slovši. — Na c. kr. višji realki v Ljubljani se je nabralo raznovrstnih kovin na 18 zabojev s težo 804 kg. Slugama Fr. Petercu in K. Mirtiču se nakaze zato nagrada. — Tvrdki Rella in nečak se za barake ponudi primerna odškod-nina in odpise najemščina za nerab-Ijeni mestni svet. — V klavnici se bo izpraznjevalo tekočine, ki se nabi-rajo v mestni ledenici, s sesalko, ki se nabavi. — Za provizorno barako, ki služi spočetka Lattermannovega drevoreda za shrambo gledaliških dekoracij, se podaljša uporabno do-voljenje se za pet let, pod pogojem, da se baraka s strani Bldweisove ceste zakrije z grmičjem. — V hisi gospe pl. Valentove v Frančiškanski ulici se odobri adaptiranje pritličnih prostorov za brivnico. Stavbno do-voljenje se podeli Jeri LipovSek na Krakovskem nasipu 4 za preuredbo nisne kanalizacije, Ani Dolarjevi za gradbo novega ličnega provizornega paviljona na prostoru sedanjega v Lattermannovem drevoredu ter Ivani Breznikovi na Cesti na Rožnik št. 29 za adaptacije in novo žično, oziro-ma staketno ograjo. — Pokončeva-nje podgan in mrčesa v mestnih po-slopjih se začasno poveri ponudniku Simonu Vahtarju. — Mestne košnje so večinotria oddane: nekaj se jih se odda najvišjim ponudnikom. Dobavo drv se izroči Ivanf Potočnikovi v Zg. Oorjah in Mat. Klincu v Zdenski vaši kot najugodnejšima ponudnikoma bukovih drv. — Vse prošnje za nove stojnice in kramarske barake v mestu se ( Ikloniio, ker Jih je preveč ter iz higijenskih in tržnopolicijskih ozi-rov. Dovoii pa se stojnica v Sp. Šiški pred cerkvijo še nadalje do preklica in sicer Franci Kodrovi. — V mestni kopeli v KoiezHti se dovoli skupno kopanje damam in gospodom.Odrasli moški morajo imeti oblečene popol-ne, tuđi prsi zakrivajoče kopalne obleke. Število kopajočih oseb mora biti omejeno. — Do nove zgradbe Jožefe Šepic na trgu Tabor se po-daljša cestni kanal; delo se odda Kranjski stavbni družbi. — Od hru-Ševske tovarne za kamenine se od-kupi ves preostali materijal v Ljubljani za približno 1S74 K. — Imenovanje. Deželna računska praktikanta gg. Fran Gabrov-š e k in Josip J u r k o v i Č sta imenovana za računska oficijala. Dvc-ma praktikantoma, ki sta v vojni službi, se varuje prednosti red. — »Glasbena Matica« bo imela svoj občni zbor za društveno leto 1914/15 dne 14. julija ob 8. zvečer v društveni dvorani. Na sporedu so štatutarični predmeti: verifikacije, poročilo preglednikovo, tajnikovo, blagajnikovo in pregledovalcev ra-čunov, proračun za leto 1915/16, volitev novega odbora in slučajnosti. Slučajni predloži se morajo prijaviti društvenemu odboru tri dni pred zborovanjem. — Sestanki zdravnikov se bodo vršili od sedaj naprej vsak* četrtek v restavraciji Krvarič (preje Perles), Prešernova ulica ob osmih zvečer. Prvi sestnnek 1. juliia t. 1. Kdo kaj ve? Ivanka Karnel, sta-nujoča v Podmorju Št. 82. pri Stihu, pošta Kamnik, vliudno prosi, ako bi dotični, ki mu je ka] znano o njenih starših, g. Ivanu Karnelu po domaće Met;onu iz Kobarida, sporociK ali je družina Karnel ostala v Kobaridu ali je morda kie drugie. Kje se naha.iajo družine: Lucija Oruntar št. 174, Marija Komar št. 42 in Anton Komac, davkarski sluga, vsi iz Kobarida. Kdor žanje ve, naj blagovoli to sr>oročiti na naslov: gospa Fani Komar. Puli, Via Besenghi Št. 6. I. nadstropje. Kdo ve kaj o vdovi Mariji Petan iz Rubij Št. 3 pri Gorici in njenem svaku Jožefu Petan iz Rubij št. 17. Sporoči naj se .Jožefu Pahoriu na Glincah št. 144, Vic pn Ljubljani. Umri je v Litiji v starosti 3S let vpokojeni c. kr. ritmojster in sedaj inspekcijski častnik bolnišnice Rde-čega križa v Litiji gosp. Albin Sve-tec, sin staroste slovenskih politi-kov c. kr. notarja Luke Svetca. — Bodi rnu prijazen spomin! Požigalka. Zaprli so 691etno pre-vžitkarico Uršulo Kerin, ki je na sumu, da je v Drnovem pri Krškem dvakrat uzdala, vsled če^ar so sedmim posestnikom zgorele hiše in gospodarska poslopia, pohištvo in živila. C. ftr. po§tni urad v Lazah pri Novem mestu se opusti s 30. junijem 1915. Za kraje Uršna Sela. Dobni Dol, Laže pri Rudolfovem, Gorenje Laže in Radoha, ki so bili dosedaj prideljeni dostavljalnemu okraju poštnega urada v Lazah, se bo ustanovila dne 1. juliia t. 1. v Uršnih Se-lih poštna nabiralnica. ki bo imela zvezo s poštnim omrežjem po dnevno dvakratni peš - posti na kolodvor Uršna Sela - Toplice k vlakom že-lezniške proge Rudolfovo - Bub-njarci. Maribor. (Dobivanje 1 e g i-t i m a c i j.) Kdor hoče proti jugu na potovanje, si mora, kakor znano, pravočasno dobiti potovalno legitimacijo. Si jo dobiti — je vedno pre-cej težavna naloga, gotovo pa v prvi vrsti silno zamudna. Legitimacije izdaja samo c. kr. okrajno glavarstvo in še to samo v eni uradovalni sobi, kar bi še končno bilo umevno. Čudno pa se nam zdi, da so za ta važen posel določene samo dve uradniške, pomožne moči. Vsak pred- in po-poldan se tam kar tere občinstva in marsikdo je, ker pravočasno ne sprejme potrebnega, potem gmotno oškodovan. Mnogo občinstva se pa zateče tuđi na policijo. Za tište bi prosili, da se jim vljudno da pojasnila, kje dobiti legitimacije, ali pa, da se na vsakomur takoj vidnern mestu s pornočjo napisa to iskajočim takoj javi in potem prihrani sebi in poto-vati hotečim nepriličnosti. Maribor. (K vprašanju begu n c e v.) Opetovano smo poročali, da je pri nas zefo mnogo beguncev, Odšli so Poljaki. skoro do zadnjega, ostali pa so oni iz južnih krajev. Parkrat smo že brali v »Slovenskem Narodu«, da kdo išče svojcev iz Go-riške in Primorja. Časopisi se sicer moČno bero, a kaj, ko so zlasti po našem in ptujskem okraju begunci silno razstreseni, po ćeli okolici, razdeljeni, tako n. pr. v Mariboru samem in po okoliških občinah. Isto bo z Ptujem. Svetovali bi, da bi oni ki so že delj časa tukaj in torej že imajo nekoliko stikov s svojimi roja-ki. prevzeli nalogo, si postaviti ne-kakšne informativne odseke, ki naj bi potem pomagali s poizvedovanji, da morejo tišti, ki so se zgrešili, stopiti vsaj za silo v medsebojne stike. Tu, kakor v Ptuju imamo svoje Narodne dome. fei bi lahko služili vsa| kat centrale za takt intarnpcU*. Zaklad katedrale. Ta velika detektivska drama v treh delih, se je te dni predvajala v kino »Ideal« in je vzbudila velik uspeh. Slika je skozin-skoz zelo napeta in pretresljiva. No-beden naj ne zaniudi, si to dramo ogledati. Tuđi veseloigra »Kaj stori-ino yl Ijuhezni^ z Miči Pario v glavni vlogi, je obiskovalcem zelo uga-jala. Ta spored si samo danes in jutri še lahko ogledate. — V petek »Cirkuski otroci<-. Ženski dežnik je bil v soboto večer ob 9. puščen na klopi v Lattermannovem drevoredu. Najditelj ga izvoli oddati na Rimski cesti št. 10, v I. nadstropju, ali pa v upravništvu ->SIovunskega Naroda^. Petrov semenj za kože se bo vršil v ponedeljek, dne 5. julija 1915 in sicer kakor navadno v skladiščih tvrdke »Balkan«, trg. sped. in kom. del. družbe, Dunajska cesta št. 33. Razno stuari. * Veliko poneverjenje. Glavni blagajnik dižavnega carinskega urada v Bcnetkah ic poneveril okroglo pol milijona lir. Nezvestega uradnika so zaprli, najbrž pa bodo Še nekaj drugih, ki so na sumu. da so pri tem početju sodelovali. * Trlje bratje pa ena žena. V Trenenu na Neniškem se je zdaj poročil veleposestnik Schaller in sicer z ženo. s katero sta bila poročena že dva njegova brata. Vdova po dveh bratili je zdaj vzela tretjega brata in mu prine^Ia v zakon ćelo kopico otrok. *Nevtra!nost v Švici in nevtral-nost na Nizozemskem. Švicarski vladi priznavajo vse, v sedanjo vojno zapletene države, da je resnieno strogo nevtralna in korektna. Na Nizozemskem pa tolmačijo nevtralnost bistveno drugačno. Tako n. pr. izdaja nizozemski slikar Louis Raema-kers razglednice, na katerih krvavo žali Nemčijo in njeno armado. * Glavni dobitek 200.000 kron. C. kr. generalno ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju priredi XXXI. državno loterijo za skupne vojaske dnbrodelne namene in bo žreb^nje že dne 15. julija t. 1. Igralni nacrt te poliudne Ioteriie ie oprem-lien nenavjdno bogato ter Izkaznje 21.146 dohitkov v skupnem znesku 625.000 kror,, med tem glavni dobitek 200.000 kron. dalje dobitke po 50.000 kron. 30.000 kron. 20.000 kron ?td. Vsi dnbitki se i7n!ačaio v gotovini. Srećke po 4 K se dobivaio v trafikah. rr.enjalnicah. pri poštnih uradih, železnicah itd. Najnovejša poročila. Admiral ruskejra baltiškega brodovja umorjen. Bukareštanski časopisi poroča-jo: Ruske oblasti so dobile sporočilo, da je bil 16. junija zvečer pod tajin-stvenimi okoliščinami umorjen po-veljuioči admiral haltiškega hrodovja z vsem svojim admiralnim štabom. Zdi se, da gre za veliko zaroto, ka-tere so se baje tuđi višji častniki udeležili: več od teh so aretirali. (»M. N. N.«) Parila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo«: V. Geržina, gostilna v Št. Petru na Krasu 10 K, darovali ^. častniki. Za »Sveto vojsko«: Josipina Exel v Vojniku pri Celju nabrala 10 kron. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 25. junija: Jakob Rusz, pe-šec 63. pešpolka. v rezervni voiaški bolnici na obrtni soli. — Kalio Faze-kas, pešec 51. pešpolka, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 26. junija: Uršula Papež, gostja. 85 let, Sv. Petra cesta 42. — Florijan Kingya, pešec 63. pešpolka, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Slava Arh, občinska sirota, 25 let, Radeckega cesta 9. Dne 27. junija: Josipina Ernst, zasebnica, 22 let. Kolodvorska ulica 43. — Jera Mahnič. bajtarjeva žena-hiralka, 72 let. Radeckega cesta 9. — Neža Dolinar, žena mestnega de-lavca. 66 let Radeckega cesta 9. — Marija Olga Babnik. hči poštnega sluge. 3 leta, Trnovska ulica 17. Dne 28. junija: Edmund Lipov-šek. sin železniškega poduradnika, pol leta. Cesta na južno železnico 3. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Laitalan bi ikk »Narodne tbktm*c 146. štev. ,61 OVfcNbKl NAKUJJ* ane 30. junija 1915 Stran d. Branitev vratu in požirainika proti škodljivim ičinkom mraza, nrahuf dima, izsu-s.crrosti, nalezliivim snoveui itd. se nam lahko posreći z izp'nkovanjem grla s Fellerjevim blagodišcčim rast-linskirn esenčnin; fluidom z zn. »El-safluid«. Tolaži boleČine. Čisti, raz-kužuje, uničuje kali, poživlja, osvećuje, razkraja s;ez, ustavlja kaselj, ieluje antikataralično in olajSuie di-iar]e. Mnogo čez 100.00«> zahvalnih pišem potrjuje to dejstvo. 12 stekle-nic stane franko samo 6 kron, edino pri.strrh od lekarnarja E. V. Feller, Stubica. Elsatrg št. 238 (Hrvaško). Pri poinajnkanju teka, gorečiei. vz-pehavaniu, želodčnih bolečir:nh in zapeki uživajte Pellerjeve voljno od-vajafoče raharbarke kroglice z zri. >Elsakroglice«, katerih stane 6 škat-\yc franko samo 4 krone 40 vinar-jev. Ooslsl raiiosljiva lepota flk! Samo še danes in jutri V MH 2c B H fl ^m irS ^B ^E H Jtfar b ■& 3 fl S B fl B fl k r ■ ■ flt* BJH *m v dsželnem gledališčc I !•■ • II i ■•• Velikansko delo na^boljšega amerikan-slcega reiiserja D W Gr i lf i ta. Kasfop oiarojcče lepe igralke Miss Daphne Wayne. UD neprekosljfva U sli! Predstave se vrše ob 4., '/»6. pop. in 7. in V* 9. zvečer. 'r w&ffišs/ti9'% isbsra rokavic in rconourstruh parfsmov Meteorolcšično noročllo. Vitla« »*« «orjem 3tt*i SreJn i iraCu tlak 73« >■» i Cif ;SUnie 2« i i •>«- isr. i= vcti°vi Neb° '"* vaflja Tmm ^2 2*). 2. popJ 7?7-4 20 1 ! si. jjvzh. oblačno „ , 9. zv. , 728 3 17 5 si. jzah ! dež 30. 7. zj. 7291 16 0 si. jug oblačno Srednja včerajšna temperatura 17 6°, norm. 19 0°. Padavina v 24 urah mm 06. Več trgovshih 1550 zmožnih obeh deželnih jezikov Sprejme talio] konzum trbov eljske premogo-kopne družbe v Trbovljah. Ponudbe z navedbo zahtevane plače na vodstvo premogovnika trboveljske Tuliiim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno I vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod j c. kr. ritmojster v p. in inšpek. častnik bolnice Rdečega križa v Litiji 1 danes ob 9. uri zjutraj, po dolgi, več let trajajoči mučni bolezni, previđen I 5 s svetim zakramentom zn umirajoče, v 38. letu starosti mirno v Gospodu ' 1 ZISpal. j I Pogreb nepozabnega bode v Četrtck, dne 1. julija ob 4. uri popoldne | I na pokopa lišće v Litiji. * e i Prosi se tihega sožalja. I g Lit i ja, dne 29. junija 1915. ' i j I S Luka in Tereiiia Svetec, c. kr. notar, star- -- j • I S^^I^s, dež. , I vladni tajnik in vod i a okr. glavarstva, brat. — aelsn-j S-evk, teta. — j č MUK Svetoc roj. Schdaer, svakinja. — Millsm in Paveićek, net aka. [ 8_______________________________________,_________ ! ! Zahvala. j j| ^.i vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam duši; od biidki ' i izgubi našega predobrega moža, očeta in tasta, gospoda | S \^ I Josipa Cernaka, ! I zaseliiiika« ■ 1 izrekamo t«m potom najsrčnejšo zahvalo, kakor tuđi vsem, ki so srre- | | miii dragega pokojnika k večnemu počitku. 1561 I UUBLJANA, dne 26. junija 1915. i taln'efc! ostali. | Zahvala. 4 Za \se dokaze Iskrcnega sočutja ob smrti našega, iz srca Ijubljenega (j soproga, oziroma o^eta, starega očeta, brata, strica, svaka in Usta, gospoda | Totnaža Šušteršiča, j oskrbnika, J izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, osobito j velecenj. gg. uradnikom in sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokoj-I nika k zadnjemu počitku. i Predtrg pri Radovljicl, dne 28. junija 1915. ial»I*«l MtalL 1574 A. KUNST Llubllana I Židovska ulica šftev. 4. Velika zaloga obu val I lasiueoa iidelka u iun«, gospo«« I ln onrohe je vedno na nbero. I Vsa^rsai naročita se izvršujeju tocao ii 1 po nizkl ceni. Vse raere se shranjufejo io S zaznamujejo. — Pri zunanjih narncilifa naj I se blaljo.*i^i., Stari "ti'g: ^ { ob cesini železnici. 1542 1 Izde!ovanje ščukovosivlh in poljskosivih (zelenih) | ! uiiiform, platnenih in ovčjevolnenih. I Zaloga vseb opremnih vrst In kap. ^ Centrala: Dona) IZ 1. Podružnice: Trst, Krakov, Černovlce. i Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo v luoznib kele$. Hi Slili | ^ % ^^ za rodbino In obrt. Brezpatni mini za vezenje ? hil Pisalni stroj i „ADLER", pleHIni stroji vseh velikosti I 1321 IV. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 1. razreda se vrši 8. in 9. julija 1915. P^----1 S »•bitki lii*on S I----"— f/ t Iza 70000 « 2 * « i iS i ! h ?2S22i rl s • I-------' M 1 if 15000 s I-------1 g a I---------1 Jal Itt MM = 1MM S I---------1 „ 5 ?! « M^IMO. 2MM Z. s s; ■ I "5. -= K ^ «, 4N= 1MM ss .' 5T « 5 -----------1 g- 91 n 2M — 10SM E" ■----------1 V • ,_______. « 25— „ 120 —__________________31MM « ,_______ 2 o JS ,• M 17M tokttkov K 923000 f| x ^ »I SS*— p Sa ^ I s ^ K Igralni nacrti in vsa dojasnila brezplačno. J gs «o H .___. Srećke za to zrebanje .____ 2 I av ^_ I • sg *l •• fobijo pH m of 3 ° [MJ LMonski kreditni banki IZU -1 poslovnici o. kr. avsfr. rozpodiia loterljo in pri njenih podružnicah v Celju in Celovcu. Obvestilo. Naznanjamo, da ima sedaj po« druiolca „Croatie11 v Trstu, za* varovalne družbe v Zagrebu, svoj tatasoi sedež v Ljubljani, Marile Terezlje cesta št 8. pri tvrdki Kmet & C0.f na kar se cenj. zavarovanci opozar)ajo. 1515 Lepe 3 sobe za pisarno, vhod iz ulice, pritlično, 5-s se takoj oddajo s-s v Sodni ulici st. 6. Poizve se v trgovini F. ČUDEN^ Pre-šernova ulica Št. 1. 1512 Pristen dober ■ ■ ■ se dobi pri 8 L. SEBEH1KU q Ipođ. flikl. IVaiJl»olfft«B> ognke in Kranjske salame fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klo-•as«, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emtndolmkl sir ter sladko : čafno surovo maslo priporoča tvrdka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ccnl yjQ