PRIMORSKI DNEVNIK
TRST, torek 11. septembra, 1945 - telo 1. sfev. 102
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI
MORJE
vračajo. Poštnina plačana,
Cena 2.- liri
so padali...
Težko je najti besed, ki bi togle izražati čutenja ljudskih In vendar bi bil greh, greh ljudstvom, nad njegovim bojem, in njegovimi žrtvami, če J6 bi povedali svetu, vsem Iju-kako naši narodi, ki Iju-“W* svobodo nad vse, cenijo "Ive za njo.
Ko
so se pod fašističnimi s albami zgrudili junaki na Bazo-so se Primorcem skrčila lroa v nemi boli. Hotela so krikni, hotela izkričati svojo bol, *** njso upala, niso smela. Ljudstvu sd zatrli glas, za-rett mu niso mogli molka. Po bfj Primorski, po kratkih ska-preko zelene Vipave, sonč-Brd, v tolminske višave, t°d Triglav, v vasi in mesta se 8 naselil molk, tisti uporni 3 ki v bolečini neti plamen r-P°ra, krči pesti, dviga glave bistri pogled.
.8* so padale žrtve. Fašizem moril in požigal. Tisti molk pa je romal po kra-družil ljudi mest in dežele, wi treh jezikov in koval v J"1 nekaj skupnega, nekaj ve-?9a, nekaj, za čemer hrepe-Vo poštena ljudska srca. JT,rPijenje rodi velike ljudi in hita dela. Rodi junake in ju-jUa- Junake, ki so vedno pri-Pjttiižjeni žrtvovati življenje za «enje zla. Junake, ki jim je ,P° dopolnjenem trpljenju v pesti orožje in dal srcu nz: 7 v b0j na življenje
Itak boj ni svetf Mar tak ^ n* pravičen? Je, ker je zdru-vase vse, kar je poštenega, h\}iar sovraži tiranijo in ljubi j^odo. Je, ker je izločil vse, Je gnilega in nizkega. trt^aki so padali, padali so v nj-e#l boju, pa ni bilo solza za J “ Za njimi so bili novi, no-j ‘ Neizčrpen vir je bila ta lončena zemlja, to' izmučeno f*d$tvo. Zadnji bi moral pasti, živo bitje, da bi potihnil Zadnji bi moral umreti, da
Za Titovo Jugoslavijo, naš srečni dom, smo postavljali temelje s krvjo
V nedeljo so ljudje romaliL Od povsod so prihajala, Slovenci in Italijani. Iz vseh krajev primorske zemlje, od morja do planin.
Hodili so v procesijah, preko trav. ni-kov in gmajn ter po cestah z zastavami aa čelu. Oni iz Ajdovščine m Vipavske doline so hodili peš že drugi dan, oni s Komna so hodili bosi, vztrajno naprej, čeprav so jih bolele otekle in ožuljene noge.
Iz Istre so se pripeljali. Toda ne vsi! Ni bilo dovolj prevoznih sredstev in so zato morali peš. Prišli so Brici, Tolminci in Kraševci, ML mo fašističnih zased so se priplazili med svoje ljudi Benečani. Niso se plašili, ko so streljali na nje Ozo-povci. Edini strah, ki so ga imeli, je bil, da se ne bi mogli pokloniti svojim padlim junakom.
V Trstu so se že v prvih jutranjih urah, ko sonce še ni vzšlo in ko je meglena koprena še ležala na tržaških ulicah, začeli zbirati ljudje v mestu pri Sv. Ivanu. Sv. Jakobu,
Sv. Ani, v Rozolu in drugih okrajih, ki obdajajo mesto. Bili so veselo razigrani, mladi in stari, toda vsa lica »o imela nek slovesen izraz, kot ga opazimo na človeku le ob največjih praznikih.
Na posameznih zbirališčih, katera so že vnaprej določili, so se pred sedmo uro pričeli zbirati pripadniki vseh antifašističnih organizacij. Na nekatera določena mesta so prišli po nje kamioni, drugod pe so v povorkah, z razvitimi zastavami, z venci in cvetjem, odšli pc> bližnjih poteh na glavno cesto, ki pelje na Bazovico.
Partizani so sl oblekli za. to slovesno priliko uniforme, da bi tako na kraju ustrelitve štirih junakov pokazali, da so pripadniki tiste mo. gočne vojske, ki je šla po poti Bidovca, Marušiča, Valenčiča, Miloša in atotisočev drugih junakov, ki so prelili svojo kri za svobodo.
Na drugih zbirališčih so se zbirali pevski zbori in godbe, ki so skupaj
odkorakali na Bazovico. Cesta iz Trsta proti Bazovici je bila polna ljudi, ki so v nepretrganih procesijah šli počastit spomin padlih antifašistov. Nosili so zastave, ki so vihrale v vetru. Nekateri so nosili culice, v katerih so imeli prigrizek.
Romali so. Včasih so ljudje tako hodili na božjo pot. Na Sveto goro, na Mengore, na Troat in, kdo ve, še kam, prosit to ali ono. Po poti so hodili s culicami v rokah in za cerkvenimi banderi so prepevali nabožne pesmi ter molili rožni venec.
In včasih so dejali, da so si izprosili milost.
Ljudje, ki so žli v nedeljo, so Srli tudi na svet kraj, na Bazovico, na zemljo, ki je popila kri štirih junakov, toda niso šli prosit milosti. Oni so šli zahtevat pravico, pravično odločitev. Za to svojo pravico so molili d krvjo, molili s trpljenjem z lakoto, s pregonjanjem, s pesmijo na ustih, ko so jurišali na zatiralce človeštva, na fašiste.
Prišli smo na sveta tla
ne predstavlja torej nevarnosti za noben narod, temveč je le oplajajoča sila človešstva.
Poleg vseh pridobitev smo tudi za te dolžni zahvalo vam padli junaki na Bazovici, vsem partizan-
skim borcem in talcem in mučenikom po ječah in v koncentracijskih taboriščih, zato prisegamo, da bomo čuvollzvsemi silami pridobitve naše borbe in vaših z "te v. Slava vam!
Žrtev bazoviških herojev ie plodonosna
? Sovražniki tega ljudstva raz-™ njegovo strnjenost v borbi.
Zmagal je pravičen boj. Mno-. jih je padlo in še mnogo jih Toda v teh, ki so o-bi danes težko spoznal #e 1 ki so trpeli prej, trpeli in
® molku kalili. r trpljenju porojeno, v neiz-j. ®ne»i, pravičnem boju preka-\^o bratstvo, to je ono veliko, a. Prinaša ljudem srečo, kar j* smisel novemu življenju. k 'h000 novih ljudi je poroma-. kraj prvih žrtev, na skal-(J* planoto pri Bazovici. Iz ‘ in dežele so prišli, sloven-j.J hrvaško in italijansko so gorili in peli, pa ni bilo raz-L ned njimi. Slovenci so bili It^viški junaki, pa so jih vzeli j^ sa svoje junake tudi Itali-L is Trsta, Tržiča, Gorice in ^°d.
yj?*pviški mučeniki so mučeni « ^dstva, ki je skupno trpe-He^8 skupno borilo in je v skup-ij življenju in delu odločeno f«rg 'aditi tako življenje, za ka-?? ®o padli Bidovec, Maru-•o' j o*; Valenčič in za katero šju Svojimi žrtvami dokončali boj tisoči iz slo-• hrvaških in italijanskih
Ali '
ših* Is mogoča vsem žrtvam *uhvala kot je to brat-
ne, ljudje iz vse Pri-tice ®> v se Istre, Trsta in Go-' Združeni ob spomeniku, po ®Wa'V T°slednjem upu, da bo k S(J Jsvet potrdil velika nače-in Pravice< se je po-H 0 nad žrtvami in na tleh, io ^ PHa njihovo kri, priseglo, ■ nPhovo in svojo pot pri-hoditi, odločno naprej. \lihnli smo se, umirali smo v **»	našo veliko, pravično
V, hodno Jugoslavijo, domo-<U(i srečni dom vseh, ki tej zemlji za njo poti temelje s krvjo h
Prišli so na Bazovico.
V bazoviški cerkvi je bila maša zadušnica, ki jo je daroval bazoviški župnik Brumnic z asistenco openskega župnika Malalana, župnika Sčeke iz Lokev, župnika Piščanca iz Katinare in že dveh drugih.
V sredini cerkve je bil postavljen katafalk, katerega so stražili slovenski partizani v uniformah. Pri maši je bil prisoten poleg sorodnikov bazoviških žrtev, zostopnikov oblasti in drugega primorskega ljudstva, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička, tudi komandant bazoviške zavezniške eddnice, major W. Fierminger. ■
Vsi niso mogli v cerkev. Sil so na kraj ustrelitve. Prvi so korakali ga-rlbaldinci in slovenski partizani, pojoč borbene pesmi. Za njimi je šla mladina iz vseh vasi Julijske Krajine. Med njim: so bile pomešane številne narodne noše. Mladinke so bile v modrih krilih in belih bluzah z rdečimi pasovi. V rekah so nosile vence, cvetlice, transparente, na katerih so izražale svojo zahvalo padlim bazoviškim herojem in tudi zaobljubo, da bodo hodile vedno po isti poti kakor padli tovariši. Ob cesti so bazoviške mladinke prodajale spominske značke na ta veliki dan. Druge so zopet pobirale prispevke za ranjene partizane in partizanske invalide. De-
%
Maršal Uto
^°van z redom,.Zmage"
°*U"a> 10. Tass. — Z odlo-
Vi Ptedsedstva Vrhovnega Svj. fcSSR je bil maršal Jugo-'%*0s,P Broz-lito odlikovan ^ v «Zmage», za velike uspe-V ^^evanju vojaških ope-Jakega obsega, ki so olaj-N ku,aRo Združenih narodov ^'»rjevsko Nemčijo.
zunanjih ministrov v London
VZN. _ Agencija »L^ijo . °ca’ da je dospel danes v
10' 10. VZN. _ Agencija
 ------,	.'1 dane« v
% *'1hanVetali*<^ Croydon »ovjet-V.*** «v !	Molotov	na	ae-
l\V torek 1 ®unanjih ministrov, ki
bitin* S*li Chi< h» kitajski su-n'*1' fraoeoeki zaman ji t<lault sta prispela vče-®rl^akujeJo donss v -nU Prihod ameriškega
^'ioistra Byrnesa.
lovni odbor je postavil reditelje, ki so ljudem kazali pot in ki so pred vasjo zaustavljoli vozila in jim od-kazovali mesto parkiranja. Pripravljena so bila tudi postajališča Rdečega križa, ki so jih oskrbovale bolničarke.
Na prostoru, kjer so bili bazoviški junaki ustreljeni, so se zgrnile množice okrog spomenika, ki stoji sredi borovcev na kračici planoti. Garibaldinci in slovenski partizani so stali v krogu pred spomenikom. Pred njimi so bile razmeščene razne delegacije z venci. Za spomenikom so se zbirali pevski zbori in godbe, na levi strani pa mladi beograjski hormondkaši društva «Zvuk» v. srbskih narodnih nošah. Na desno stran spomenika so prišli sorodniki bazo viških žrtev Bldovec-CSolja Tončka z možem Emilom, Bidovčeva brata Stane in Rudolf z ženo Milko, Marušičev oče z ženo in otroci, Olgo,, Davorinom, Milivojem in druge delegacije. Tik za spomenikom so se ustavili zastavonoša s številnimi slovenskimi, italijanskimi, jugoslovanskimi in zavezniškimi zastavami.
Kljub toliki množici je bilo na prostoru, kjer je bila slovesnost, tiho. Ljudje so govorili polglasno in, ko je neki reditelj glasneje opozarjali ljudi, kom naj gredo, je neka žena pristopila k njemu, ga potegnila za rokav in dejala: Prišli smo na sveti kraj.
Tujega nočemo, svojega ne damo
Nekoliko po 10. uri je napovedovalec po mikrofon javil otvoritev svečanosti. Godba iz Skednja je zaigrala žalno koračnico. Nato je spregovoril predsednik odbora mladincev za proslavo bazoviških žrtev, tov. dr. Jože Dekleva, ki je najprej pozdrav!! svojce padlih, elane častnega predsedstva: tov. Boltar Edvarda, predstavnika KPJK, tov. Solan Ermpna, predstavnika KPJK, dr. Pogassija Josipa, predstavnika SIAU, dr. Tončiča Franceta, predstavnika SIAU dr. Ferfoljo Josipa, predstavnika MOS za Trst, tov. Babič Branka, predstavnika PNOO za Slovensko Primorje in Trst, dr. Marušiča Benjamina, na-mestmga javnega tožilca, tov. Furlana Alda in Bukovca Ivana, predstavnika Enotnih sindikatov Julijske Krajin«, tov. Godina Albina-Voja, predstavnika višjega narodnega sodišča, tov. Marino Bemeti-čečvo, predstavnico MKKP, tov, Grisovich Nella, predstavnika Zveze primorskih partizanov, tov. Grmeka Alfonza, predstavnika tržaškega okrožja, tov, Strukelja Josipa in dr. Birsa Josipa za goriško okrožje, tov. Grutarja Karla predstavnika pripravljalnega odbora Bazovica in gospoda Miani Michiela, predstavnika Pairtito d'azione. Nadalje predstavnike oblasti tov. Franceta Bevka, predsed. PNOO za Slovensko Primorje in Trst in predsednika SIAU za Julijsko Krajino, tov. Borisa Kraigherja, tajnika SIAU za Julijsko Krajino, tov. dr. Borisa Puca, tajnika PNOO za Slovensko Primorj« in Trst, tov. Piemontese Giuseppe, predsednika trčoške konzulte, tov. Laurenti Evgenia, tajnika SIAU, tov. fiesta-na Josipa, podpredsedn ika SIAU za Julijsko Krajino in predsednika oblastnega NOF in NOO za Istro, predstavnika zavezniške vojaške oblasti in novinarja UNN Donal Chischolm, Jugoslovansko vojaško misijo s šefom polkovnikom tov. Pehačekom na čelu ter delegacije tovariše Furlan Davorina, Svetina Božo, Tavčar Mimico-Vido, za ZMS za Ljubljano, tovarišice Rozi Ribičič, Jožo Zupanec, Anico Remec in Ivanko Lamipič za SPZZ za Lju bljano, tov, Mioa Udovič in tov Carleta Barlut ter mati Pina To mai ča aa DAT, tov. Budin Ludvi-ka aa Sindikalno organizacijo Ma ribor, tov. Slavec Draga za Orga nizacljski primorski odbor Maribor, tov. Marolt Stanka, tov. Vero Dominko in tov. Bagatel Anton« | za Slovensko kulturno prosvetno J
društvo «France Rozman* Beograd, tov. Koruza Alberta in Grubišiča Anteja za MOF Zagreb, tov. Perko Rafaela rob, Mikuša Antoni in Križmančiča Aleksandra za CEAIS, zastopnike garibaldincev, Delovni odbor za proslavo bazoviških žrtev in vse nepregledne množice ljudstva.
V otvoritvenem govoru je tov. Dekleva pojasnil pomen današnje 15 obletnice bazoviških žrtev Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Vekoslava Valenčiča, ki so prvi pokazali primorskemu ljudstvu pot aktivnega odpora proti tlačiteljem delovnega in naprednega primorskega ljudstva. Oni so zarisali črto prelomnico med starim in novim svetom kot predstavniki miroljubnega ljudstva, pri katerih je bilo vse podrejeno borbi za osnovne človečanske pravice in demokratične svoboščine, za idejo enakopravnosti ljudi in narodov, za socialne in narodne pravice, za osvoboditev Primorja izpod fašis-
tične Italije. Streh na Bazovica so podžgali primorsko ljudstvo v nepretrgano podtalno borbo proti fašizmu, ki je dosegla svoj višek pred dvemi leti v vseljudski narodni vstali. Ta borba ni prestala, dokler ni obležal naci-fašizem z vsemi priveski strt in poteptan pod nogami jugoslovanskih in italijanskih partizanov, ki so s svojo krvjo prepojili Istro, Goriško, Primorsko in sam Trst in s svojim najdražjim sokom zapisali in zarisali meje Titove Jugoslavije po načelu: «Tujega nočemo, svojega ne damo!». Z isto krvjo je za vendo cementirano enotnost in bratstvo italijanskega, hrvaškega in slovenskega delovnega ljudstva, S fašističnim duhom prepojena reakcionarna klika nas kleveta, da je to bratstvo le plašč slo-vainskega imperializma, le fraza in krinka. Tu, pred našimi padlimi žrtvami vam kličem: Bratstvo italijanskega in slovenskega naroda ni za nas fraza ali krinka, ni za nas zgolj čustvo, to bratstvo je za nasizraz naeego najglobljega, dozorelega prepričanja, podprtega z vsakdanjimi dejanji. Edinost in bratstvo primorskih narodov je logična, nujna, najvažnejša pridobitev osvobodilne borbe in Istočasno jamstvo za napredek in ljudsko skupnost teh narodov.
Drugi zopet trdijo in se boje, da se mi odpovedujemo svoji samobitnosti. Kot so prvi zlobni, so tf v zmoti, kajti zavedati bi »e morali, da je moč našega patriotizma in ljubezni do naroda ravno v tem, da je v borbi in krvi očiščen vseh rasnih in nacionalističnih predsodkov. Naš patriotizem ne razdvaja, temveč združuje narode naše, s krvjo prepojene dežele v eno samo bratsko družino, ker ljubimo svoj jezik, svojo domovino, mi spoštujemo tuj jezik in one, ki ljubijo svojo domovino ter se zavedamo, da narod, ki zatira druge narode, ne more biti svoboden. Mi smo tudi proti panslavizmu, kakršnega se je posluževal ruski carizem iz imperialističnih namenov, smo za slovansko vzajemnost, ki ne loči ljudstev v višje in nižje rase, smo za slovansko vzajemnost, ki je zrastla iz slovanskih ljudskih množio, iz njihove težnje po napredku in pripravljenosti borbe proti nacifašiz-mu in reakclonarstvu. Smo torej za ono slovansko vzajemnost, ki je nastala v krvi nepremagljivih polkov Rdeče armade, partizanskih odredov Jugoslovanskih narodov, čeških diverzantov m poljskih saboterjev. Ta slovanska vzajemnost
Za njim je spregovoril tov. Po-gassi, podpredsednik mestnega o-svobodilnega sveta, V svojem govoru je prikazal veličino žrtev mladih bazoviških junakov, ki so se uprli nasilnemu fašizmu, zavedajoč se, da mu ne bodo kos. Vendar so dali svoja mlada življenja, da bi vzpodbudili svoj narod k odporu in borbo. Slovenskemu narodu so bile prikrajšane vse pravice, niti pisma niso smeli pisati v materinskem jeziku. Toda svoje nacionalne tragedije ni doživelo pod fašizmom samo slovensko, ampak tudi italijansko delovno ljudstvo, kateremu je fašizem odvzel vse gospodarske, kulturne, prosvetne, demokratične ustanove. Bazoviški junaki so s svojimi žrtvami začeli novo dobo ne samo za slovenski narod, ampak tudi za italijansko delovno ljudstvo. Vse ljudstvo Julijske Krajine se je dvignilo k uporu, ki je privedel do končne zmage demokracije. V borbi za. to demokracijo sta skupno stopala italijanski
in slovenski narod, vključena v slavno Titovo armado. V tej težki borbi, polni strahot, so Italijani in Slovenci skovali bratstvo, kii bo ostalo trajno, kakor bo ostal trajen spomin na bazoviške žrtve, v katerih bo ljudstvo od pokolenja do po-kolenja gledalo luč, ki jim bo osvetljevala pot k demokraciji in svobodi.
Ob zaključku svojega govora je vzkliknil spominu padlih.
Ljudje so vzkliknili z njim. Vzklikali so italijansko-slovanskemu bratstvu, kateremu so prvi začrata-K pot štirje padli bazoviški heroji, ko so se uprli fašizmu z orožjem v roki.
Niso se še ponehale ovacije, ko je napovedovalec naznanil govor tov. predsednika Pokrajinskega narodno osvobodilnega sveta za Slovensko Primorje in Trst. Ljudje so nav. dušeno pozdravil govornika svojega predsednika, ki je Imel sledeč govor.
Bazoviške žrtve so naredile konec naši hlapčevski preteklosti
Tovariši, tovarišice! Stojimo na mestu, kjer so pred petnajstimi leti fašistične krogle prodrle prsi štirih junakov, naših najboljših sinov. Tisti streli so tedaj ranili vsa srca širom slovenske zemlje. To ni bila prva bolečina, ki nam jo je zadal fašizem, a tudi ne zadnja, četudi je bila morda največja. Takrat smo do dna spoznali, da smo obsojeni in da z nami ne bo usmiljenja.
Danes se s povsem drugačnimi občutki oziramo v preteklost,' na pot, ki smo jo medtem prehodili. Na tisto križevo pot, tovariši in tovarišice, ki smo jo začeli po prvi svetovni vojni, ko smo bili prvič prevarani za najsvetlejše upe. Kljub
sloves,nim obljubam, da bodo tudi mali narodi lahko sami odločali o svoji usodi, smo bili priključeni tuji, imperialistični držam. Ne bomo se vpraševali v tem trenutku, zakaj se je to zgodilo. Ali zato, ker sami ničesar nismo storili za svoje osvobojenje, ali zgolj zato, ker je govorila pravica močnejših, kv se za šibke skoraj vedno izkaže kol krivica. Da je bila mera polna so tudi naši novi gospodarji snedli obljubo, da bomo uživali vse pravice. Bili smo na poti fašističnemu imperializmu, ki je stremel na vzhod, zato smo bili obsojeni v smrt. Vzeli so nam šole, vzeli so nam društva, vzeli so nam čaospišje, spodrezali
so korenine našemu gospodarstvu, preganjali so naše najboljše kulturne delavce. Znašli smo se v položaju kot drevo, ki mu sekajo vejo za vejo, da polagoma izhira. Vse to smo prenašali s stisnjenimi zobmi, z jezo in bolečino v srcu. Posebno primorska mladina, ki je vsa gorela za svetle ideale, je videla zgolj temno bodočnost pred seboj.
In tedaj se je ta mladina uprla. Ako danes, po štirih letih boja, ki se ga je udeležil ves narod, gledamo na to dejanje, se morda temu ali onemu ne zdi mič izrednega. Vendar pa je takrat marsikdo, ki danes slavi te junake, iz strahu pred posledicami sam pri sebi na tiho obsojal ta upor. Skozi stoletja, od kmečkih puntov dalje, smo bili vajeni hlapčevanja, ne da bi komu prišlo niti na misel, da bi se uprl svojim tlačiteljem. Kvečjemu, da smo vpili na gluha ušesa Evrope in zmeraj pričakovali pomoči le od drugod. Naša mladina pa, h kateri so spadali tudi naši štirje junaki: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, je pretrgala s starim načinom čakanja in zanašanja na druge in nam je pokazala, kako moramo svojo usodo sami vzeti v svoje roke. Njihovo dejanje ni bil sarmo upor proti tujcu-tlačitelju, ampak obe-! nem tudi upor proti naši lastni slabosti, odločen prelom z našo hlapčevsko preteklostjo. In v tem je tudi velik pomen naših junakov. Kakor so bili mladi, se niso bali dati življenja za pravično stvar m v tem so bili nam vsem vzorniki in vodniki.
Tisti streli, ki so pred petnajstimi leti padli na tem mestu, so hoteli naše ljudstvo prestrašiti, toda niso dosegli svojega namena. Kri, ki je takrat omočila bazoviška tla, je bila seme, ki je rodila nove junake. Ni šlo za maščevanje, šlo Je poslej zato, da se nadaljuje in dovrši delo naših prvih borcev za narodno svobodo, za socialne in demokratične pravice. Iz leta v leto, iz dneva v dan so se množili tisti naši sinovi, ki se niso bali preganjanja, ječe in smrti v boju proti tiraniji za človečanske pravice in enakopravnost narodov. In na vsej težki poti so bodili pred njimi z zgledom naši štirje junaki.
Do konca izgradite in očuvajte
svobodoI
Kako [e bilo
pri sr
'Kako je bilo Tebi, Marija, pri srcu takrat,
ko je bil Tvoj sin Jezus s krvjo oblit,
ko je bil Tvoj sin Jezus na križ pribit
in si pod križem stala
in bridko se jokala, —
kako je bilo Tebi, Marija, pri srcu takrat?
Kako je bilo pri srcu takrat štirim ženam,
štirim ženam, štirim materam:
materi Miloševi,
materi Bidovčevi,
materi Marušičevi,
materi Valenčičevi,
ki so čule obsodbo:
Jutri bo tvoj sin s krvjo oblit, jutri ob zori bo tvoj sin ubit■'? —
In so bdele vso noč
in vso noč jim v srcu kljuvalo:
Ob zori, ob zori bo tvoj sin ubit!
Zdaj je še živ tvoj sin; še živ in še mlad,
še nedavno bil poln je vere, ljubezni in nad, a kmalu... čez uro... ta hip bo od desetih svinčenk prebit in bo mrtev ležal na tleh.
Kako je bilo, Marija, pri srcu takrat Tebi in štirim ženam, štirim ljubečim materamf
KAREL ŠIROK «Istra» 6. 9. 1935.
Toda Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič niso bili samo nam, Primorcem, ‘ampak vsem Slovencem v zgled, kako se je treba bojevati in se žrtvovati za dobro naroda. Ko je bila podjarmljena tudi ostala Slovenija, je ves slovenski narod stopil na njihovo pot. Osvobodilna fronta, ki je združila okoli sebe vse poštene, rodoljubne Slovence, je nadaljevala in z zmago dovršila njihovo in njihovih bratov započe-to delo. Koliko bojev, koliko žrtev, koliko trpljenja od Bazovice 1. 1930. do Bazovice današnjega dne! In vendar se z radostjo in ponosom oziramo nazaj. Da ni bilo naših štirih junakov, da ni bilo nestevll-nih junakov, ki so jim sledili, bi mi danes s slovensko besedo na ustnloah ne stali na tem mestu. Lahko si mislimo, kakšna bi bila tedaj usoda našega naroda.
Tovariši, tovarišice! Našim štirim junakom, ki smo jim dolžni večne hvaležnosti za njihovo žrtev in vzgled, odkrivamo skromen spomenik. To je le znak spoštovanja in priznanja, a ni nlkako plačilo za dolg. Ce bi nam naši junaki mogli odgovoriti na vprašanja, s čim naj jim poplačamo žrtev, bi se odgovor gotovo glasil: Branite pridobitve težke borbe, do konca izgradite in očuvajte svobodo!
Tovariši in tovarišice! Obljubimo Jim na tem mestu, da bomo za vsako ceno obranili sadove naše borbe, da bomo do konoa izgradili našo svobodo in jo utrdili pod streho skupne domovine, nove Jugoslavije! Le tako se jim bomo vredno oddolžili. Slava njihovemu spominu!
V počastitev žrtev je tov. Bevk predlagaš enominutni molk. Ljudje, ki so posedli po travi, so vstali, partizani so pozdravih s svojim vojaškim pozdravom in zastave »o se nagnile.
Misli vseh so bile pri padlih junakih, prt Bidovcu, Marušiču, Valenčiču, Milošu in pri onih milijon-sedemstotisoč mrtvih herojih, kate. rih kosti so raztresene po jugoslovanski zeimljii Bili so pri njih z mislimi, kot so bili včeraj z dejanji, kot so z dejanji danes v obrambi svoje pravice in demokratične \ svobodščine in kot bodo jutri v svo. jem novem domu — Titovi Jugoslaviji.
Svoje krvi,, ki so jo izgubili, ko j« tekla kri tolikih stotieočev junakov, ni mogoče zatajiti.
Fanfara je prekinila molk.
SlovAinosi po govorih
Nato je 58 pevskih zborov ie vseh krajev Julijske Krajine pod vodstvo tov. Hubalda Vrabca zapelo žaloatinko «Žrtvam*. Temu je sledilo več pesmi in glasbenih kompo-
I zicij, ki so jih izvajali razni pevski I zbori in godbe ter recitacija Karla ' Široka: «Kako je bilo Tebi, Manja, j takrat*.
Napovedovalec je s tribune pozval ! ljudstvo, da s© priključi pevskim ; zborom in godbi pri petju naše him. i ne. Nad stotisočglava množica je j zapela našo himno «Hej Slovani*, j Beli so mladina in žene, starci', in pionirji iz vseh krajev primorske zemlje, peli so romarji iz Ajdovščine in Rihenberka, ki so vso dolgo pot do Bazovice prehodili peš, ob spremljanju harmonike, ki je igrala partizanske pesmi in narodne koračine, peli so Slovenci, Hrvati iz Istre, Zadra, Splita in Zagreba. S slovesnimi izrazi na obrazih so bratsko himno poslušali Italijani iz Milj in Istre, Gorice in Trsta, Furlani iz Tržiča in okolice in polglasno peli besede, ki so se jih že naučili izgovarjati.
Polaganje vencev
Ko je utihnila pesem, je napovedovalec najavil polaganje vencev. Druga za drugo so se vrstile delegacije in polagale vence pred spomenik bazoviSkih junakov. Delovni odbor mladincev za proslavo bazo-viikih žrtev je položil poslačen venček iz tombaka s slovenskih trakom, Enotna sindikalna zveza delavcev in nameščencev občinskih podjetij in ustanov je položila trnjev venec z rdečo zvezdo in s slovenskim trakom, prekrasen venec z rdečim trakom je položila delegacija partijskega glasila za Julijsko Krajino «11 lavoratore*, venec iz rdečih nageljnov pa Izvršni ko-lijsko Krajino, zastopniki Sloven-
skega kulturno - prosvetnega društva «France Rožman* iz Beograda so poklonili lepo izdelan bel venec, ljubljanske žene so prinesle v narodnih nošah na grob bazoviških žrtev v lončkih cvetje, ki tvori simbolični slovenski šopek, nagelj, rožmarin in roženkravt, sledile »o delegacije Enotnih sindikatov iz Trsta, Oblastnega odbora Istre, Par-tito d’azione iz Trsta, Partizani Istre, Poverjeništvo PNOO-ja Ajdovščine, ZMS Ljubljana, MOF Zagreb, «Prlmorski dnevnik*, Osvobodilni svet za Trst. Izvršni odbor UAIS-a, Zveza primorskih partizanov, tržaški in goriški Okrožni odbori ASIZ-a in množičnih organizacij, delegacije političnih odborov in množičnih organizacij iz vseh krajev Julijske Krajine, & vseh sektorjev Trsta.
Po položitvi venoev je v imenu ljubljanske mladine, tovarišica Tav čar Mimica podarila bazoviški mladini sliko, ki jo je izdelala ljubljanska mladinka Tabor Milena, ki predstavlja «Vstajenje». Na sliki so štirje padli borci, v ozadju je partizan, ki preganja okupatorja, spredaj je pa novo življenje, ki ga predstavlja otrok. Ob izročitvi sli ke je tov. Tavčarjeva poudarila, da sliko poklanja ljubljanska mladina bazoviški mladini ob priliki obletnice junaške smrti velikih sinov primorske zemlje in naj bo ta slika simbolično darilo, dokaz pripravljenosti ljubljanske mladine boriti se skupno s primorsko mladino za njene pravice. Tov. Križ-mančič Franc se Je za to darilo v kratkih besedah zahvalil.
Popoldanska
prireditev
Ze od druge ure naprej se je pomikala procesija ljudi po cesti iz Bazovice proti travniku, kjer je bil pripravljen veličastni oder za popoldansko slovesnost.
Ob straneh odra se je razvrščalo 58 pevskih zborov. Naša ukazeljna mladina je komaj čakala, da a svo. jim noetopom pred Številnimi pred. stavniki oblasti in osemdesettisoč-glava množica pokaže, česa se je naučila. Na vsakem koraku si lahko naletel na razgovor med starimi partizani in aktivisti, ki so se po dolgem času zopet našli na tej vela častni manifestaciji primorskega ljudstva ir. se raMpvarjali o dneh, ko so se preganjali kot divje zveri:, skrivali po gozdovih in skalah primorske zemlje. Današnji dan je v njih vseh vzbudil spomin na težke
dni, na tiste tovariš« ta tovarišice, ki jih danes ni več med nami, kd so sledili junakom, katerih spomin obhajamo dane«.
Ob navdušenem ploskanju množi, oe je okoli tretje ure popoldne prit korakala godba ob zvokih delavske himne. Popoldanska kulturna prireditev se je pričela s pesmijo Zorka Prelovca: «Pozdrav», katero so pod vodstvom tovariša Švare zapeli združeni pevski zbori. Nepopisen je bil pogled na 1500 pevcev, ki so se razvrščali po ogromnem odru, nad katerim so vihrale slo-venska, tržaška, sovjetska i® ita_ lijanaka zastava z rdečo zvezdo In na katerega zadnji steni so napiad: «ZiveI 9. september, dan narodne vstaje*, «Zlvelo slovansko-italijan-s ko bratstvo«, «Slava pedlžm bor-
cem*, ljudi opozarjali na pomen današnje svečanosti.
Popoldanske kulturne prireditve se je poleg že dopoldne prisotnih zastopnikov oblasti udeležil tudi namestnik zavezniškega komandan. ta v Bazovici, poročnik T Cooke M. C.
Nočemo biti kolonija
Po prvi pesmi je govoril tov. Babič podpredsednika Tržaškega okrožja. Govoril je o vsenarodni vstaji primorskega ljudstva, katere drugo obletnico dane® praznujejo. Predhodniki te vstaje so bili tudi bazoviška junaki. Dane« pred dveml leti je primorsko ljudstvo dokazalo, da si hoče svojo usodo krojiti samo. Zavedalo se je, da si edino z borbo lahko pribori tako bodočnost, kakršno si želi. Omenil Je tudi važnost vsenarodne vstaje za italijansko-slovensko bratstvo, ki se je kovalo v skupnih akcijah edtnic, ki so se pričele formirati na ozemlju Julijske Krajine m ki so zrasle v brigade, divizije in korpuse. Te naše edindoe so skupno z IV. jugoslovansko armade^ osvobodile velik del Julijske Kraazne jn njen biser Trst.
Množica je govornika prekinila z navdušenimi vzkliki: Hočemo maršal« Tita v Trst, Hočemo našo demokratično oblast, Živela federativna demokratična Jugoslavija.
Krivica
Tov. Babič je nadaljeval: Jugoslovanska IV. armada je mogla v tako hitrem času osvoboditi Julijsko Krajino samo zato, ker jo je podprlo ljudstvo Julijske Krajine > svojimi borbenimi edinicami. Po tem velikem dogodku za naše kraje se je našemu ljudstvu prvič po drugi svetovni vojni zgodila krivica. Tiste edlnice, tista vojska, katere sestavni del so bili tudi italijanski-slovenski in hrvaški borci Julijske Krajine, so morale zapustiti del Julijske Krajine s Trstom in Gorico.
Množica je prekinila govornika in vzklikala: Hočemo Trst in Gorico nazaj, dol z reakcijo.
Atlantska karta
Prvič po vojni so se kršila načela Atlantske karte, kršila se je demokracija. Tov. Babič je nadalje omenil, da se je Jugoslovanska armada umaknila zato, ker ni hotela, da bi naši narodi ponovno prelivali krt. Toda umaknila se je v zavesti, da 8e ne umika za vselej. (Ploskanje). Toda to m bilo prvo razočaranje, ki ga je bilo po drugi svetovni vojni deležno primorsko ljudstvo. Zavezniške oblast! so ukinile našo demokratično ljudsko oblast. Tej odredbi so sledile številne demonstracije primorskga ljudstva, ki se zaveda, da je dolžno ohraniti največje pridobitve nase borbe. Ko je tov. Babič omenil, da se te dni začne v Londonu mirovna konferenca, je po prostranem prostoru zadonela mogočna zahteva: Hočemo pravico! Tov. Babič je dejal, da je nasa štiriletna borba pokazala, kaj hočemo, da naši narodi nočejo biti več hlapci, da hočejo živeti v svobodi, da hočejo tako rešitev vprašanja Julijske Krajine kakršna odgovarja pravici in resnici ter načelom Atlantske karte.
Ta borba je dokazala, da hočejo
Slovenci, Italijani in Hrvati Julijske Krajine biti priključeni k Jugoslaviji. Tega naši narodi niso dokazali samo s skupno prelito krvjo, ampak so te dni to svojo upravičeno zahtevo potrdili a stotisoči podpisov za priključitev k Jugoslaviji. To hočejo tudi Italijani, ker v demokratični 1 federativni Jugoslaviji vidijo uresnčenje načel Atlantske karte. Zato mi danes od tu sporočamo zastopnikom, ki so se zbrali v Londonu, naj upoštevajo želje In zahteve ljudstva Julijske Krajine. (Navdušeno, dolgotrajno ploskanje). Zavedamo se, da bo borba težka, da hočejo opehariti našeljudstvo za pravice, ki si jih je samo priborilo, da hočejo ustvariti avtonomno Julijsko Krajino pod. protektoratom velikih sil, ki bi služila tujim imperialistom,
Mi tem gospodom odgovarjamo: Ml nočemo biti kolonija, hočemo naše pravice! (Vzkliki:	Hočemo
svobodne volitve!) Zavedamo se tudi, da bodo tam na mirovni konferenci tudi ljudje, ki bodo naše želje razumeli, ki bodo razumeli, kaj je pravica (ploskanje). Zato, tovariši, naj bo ravno ta današnji zbor ■poročilo mirovni konferenci v Londonu, da hoče Julijska Krajina s Trstom,. Gorico, Polo in Reko k federativpi demokratični Jugoslaviji. (Dolgotrajno navdušeno ploskanje).
Premostili bomo vse ovire
Ko se je ploskanje poleglo, j« spregovoril tov. Laurenti Evgenio, tajnik SIAU, ki je med drugim dejal:
Za nas današnja obletnica pomeni datum konca fašizma, konca tistih režimov, ki so v imenu manjšine vladali nad večino. Ta datum je za nas pomemben tudi zato, kar se je tega dne ljudstvo Julijska Krajine, brez razlike na narodnost, združilo v skupno borbo, ki je do-
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
11. septembra 1945
končno premagala fašizem. Naše ljudstvo je s krvjo mučenikov zaznamovalo pot, po kateri naj hodijo njegova pokolenja. Žrtev bazoviških mučenikov je rodila plodno seme, da plodnejše ni moglo biti. Nadalje le menil, da so z dnem vsenarodne vstaje bili dani prvi pogoji za zgraditev ljudske oblasti, prvi pogoji, da je lahko prišla do izraza prava ljudska volja. Naše ljudstvo je sledilo v borbi vzgledu borbe jugoslovanskih narodov, s katerimi se je skupno borilo do končne zmage. Nasa borba ni borba naroda proti narodu, ni borba delavcev proti delavcem, ampak je borba delavcv proti njihovim izkoriščevalcem. Svobodo smo si priborila sami, z lastnimi silami in s pomočjo slavne IV. Titove armade.
Takoj po osvoboditvi smo odložili orožje in se lotili dela za obnovo, dela za ojaoenje naše narodne oblasti, katero si je ljudstvo samo izvolilo. Ko je bilo naše delo v polnem razmahu, so nas morali zapustiti naši borci, naši osvoboditelji, zapustiti so morali zemljo, ki jih je rodila in iz katere so sami pregnali okupatorja.
Govoril je o reakciji, ki skuša izkoristiti odsotnost naših borcev
zato, da bi zopet postavila oblast manjšine nad večino.. Naše ljudstvo pa je s podpisi dokazalo, kaj hoče, in to so dokazi, ki jih bomo predložili. Nihče ne more zanikati tega, kar ljudstvo hoče! Nadalje je dejal: Kje so obljube radio Londona, ki smo jih poslušali s takim navdušenjem! (ploskanje). Mi hočemo, da se te obljube izpolnijo, da ne bodo to samo mornariške obljube, ki jih odnese voda. Borili smo se, dali od nas vse, sami smo se osvobodili. To so dejstva, ki jih ne more nihče zanikati. Zavedati se moramo, da smo močnejši od reakcije, ki jo moramo biti, pod kakršnokoli krinko se nam predstavi. Naš cilj je blizu in zato nam nobena ovira ne sme biti nepremostljiva. Če bi se nam kdaj zdelo, da stojimo pred zapreko, preko katere ni mogoče, potem se ozrimo okoli na sleherno pokopališče, na sleherni kotiček naše zemlje, kjer počivajo naši junaki in ob spominu na njihove žrtve bomo spoznali, da za nas nobena stvar ne sme biti nemogoča. Njihove žrtve nam bodo dajale moč, da bomo premostili vse ovire.
Z dolgotrajnim ploskanjem je ljudstvo dajolo duška odobravanju izvajanj tovariša Laurentija,
Češkoslovaška republika in Trst
Mogočne manifestacije v Pragi za priključitev
Trsta Jugoslaviji
Praga, 10. Tanjug. — V Pragi so vanski Trst — češkoslovaško prista-
še dne 7. septembra vršile velike manifestacije z geslom »Trst Jugoslaviji*. Manifestacije so bile prirejene v največji praški dvorani <Lu. cerna*, ki more sprejeti več kakor 3.000 oseb. Pobudo je dal pripravljalni odbor Zvez« prijateljev Titove Jugoslavije in Društva za kulturne zveze z Jugoslavijo.
Ljudska pesem - glas srca
Nato so združeni pevski zbori zapeli Borovo: »Hej brigade*. Sledile so druga za drugo pevske točke, ki so jih izvajali razni zbori, slovenski in italijanski. Ljudstvo je navdušeno ploskalo našim pesmim, ki zopet svobodno done po naših vaseh, travnikih in gozdovih.
Preveč bi bilo naštevati vse delo, ki je bilo potrebno, da se je izvedel ta koncert 58 pevskih zborov. Ze samo 1500 pevcev iz vseh krajev Primorja tostran In dfcetran modre črte je dovolj jasen dokaz, da ljudstvo vsepovsod z vsemi silami skuša nadomestiti kulturno zamudo, ki jo je zakrivil fašizem. Ogromno delo leži za tem koncertom, ogromno študija in ogromno dobre volje. Pevski zbori, ki so nastopali zdaj združeno, zdaj posomič, zdaj zopet v skupinah, so izvajali umetne in narodne pesmi, pa tudi pesmi, ki so zarastle med krvavo, domovinsko vojno proti okupatorju in ki so danes že ponarodele. Združeni pevski zbori so poleg že omenjenih dveh psmi zapeti se «Pesem o svobodi*. Združene pevske zbore so vodili dirigent, tov. Švara, Komel j in Venturini. Razne skupine pevskih zborov pa so zapele Sattnerjevo: «Nazaj v planinski rajo, Foersterjevo: «Sem peveco, Vodopivčevo: «Naro-čiloo, Zajčevo: «Slava delu*. Posebno odobravanje pa so čeli združeni moški pevski zbori s Haidriho-vo »Jadransko morjeo, pesmijo, ki jo danes, ko se odloča usoda slovenskega morja, posebno živo občutimo.
tero je hitel proti Tratu, izstopiti iz avtomobila im se odzvati navdušenim pozdravom primorskega ljud. stva. Cim je izstopil iz avtomobila, so se kot dež vsule nanj rože in ljudje so se gnetli okrog njega, objemali svojega osvobodite ja, ga dvignili na ramena in ga ponesli v Bazovico. Kot morje se je valila množica z generalom proti Bazovici.
General Beka Daipčevič je stopil
O teh manifestacijah poroča radio Praga sledeče: Danes je navaden dan, vendar pa za Pr a Žane ne pomoni na vadnega dne. Pražand so se danes zbrali, da svobodno, iskreno in navdušeno manifestirajo za pravičnost jugoslovanske stvari. Cehoslovaki so se divdld narodno osvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov tudi takrat, ko jih je tlačil jarem fašizma im nacizma. Danes so se zbrali prebivalci Prage, da znova manifestirajo za Jugoslovane, ki so edini od malih narodov s svojim bojem in samopožrt-vovalnostjo aktivno doprinesli velik delež k splošni zmagi.
Velika dvorana «Lucernaj> je bila natlačeno polna do zadnjega mesta. Na galeriji so bile deklice v narodnih nošah, ki so prišle, da se udeležijo splošnih manifestacij, da bi tudi one dokazale velike simpatije in ljubezen nasproti Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom. Prišli so tudi zastopniki Zveze češkoslovaške mladine, češki mladinci in mladinke, da dajo priznanje jugoslovanski mladini, ki je nosila velik del bremen v težkem narodno osvobodil-
nišče!».	*
Na teh manifestacijah so govorili znani češkoslovaški politični in javni delavci; govoril pa jo tudi jugoslovanski poslanik v Češkoslovaški, dr. Cernej.
Govori so bili često prekinjeni z dolgotrajnim odobravanjem, vzklikanjem Jugoslaviji, kakor tudi s skandiranjem «Bemeš-Tito-Stalin!»
na mali balkon neke hiše in. se ozrl | nem boju na svojih ramah. Ko so na morje zastav in ljudstva pod | bile češkoslovaške meje v nevarno, seboj, ki mu je navdučeno vzklika^ j stil, ko je munchenski sporazum lo. Vendar njegov obraz je ostal j prinesel češkoslovaškemu narodu resen. Odkril se je in se poklonil j suženjstvo, narod ni skloni! glave bazoviškim žrtvam, ki so pred 15
leti nakazali pot oboroženega odpora proti fašizmu, pot, na katero je pozneje stopil ves narod, in zlasti primorsko ljudstvo, da si pribori svoje pravice. Množica mu je navdušeno vzklikala m zahtevala vrnitev jugoslovanske vojske ter priključitev k Titovi Jugoslaviji.
Ko so avtomobili začeli odhajati proti Trstu, so se komaj prebili skozi tesno nagneteno množico. Cvetje je zasipalo avtomobile, vsi so mu hotela seči v roko, vsi so hoteli čuti iz njegovih ust odrešilno besedo.
Nedeljska slavnost primorskega ljudstva pa ni mogla imeti veliča-stnejšega zaključka, kot ga je imela. Z novo vero in novim upanjem so se Primorci, Slovenci, Hrvatje in Italijani, razhajali na svoje domove, Na nedeljski slovesnosti bi morali biti prisotni vsi tisti, ki še danes dvomijo o trdni volji Sloven-
Veliki uspeh je doživel mladinski pevski zbor ■ Proseka pri Trstu, ki j je z izrednim mladostnim poletom cev. Itahjanov in Hrvatov Julijske
odpel kar tri pesmi: »Ze nam sonce
in se ni pokoraval usodi. S svojim žilavim odporom je stal vedno na dostojni višini. Češkoslovaški narod je spremljal razvoj dogodkov, spremljal je narodno osvobodi lini boj jugoslovanskih narodov. Ta boj je dajal vzpodbudo tudi češkoslovaškemu narodu, da je vzitrajal do konca.
Največja praška dvorana »Lucerna* je napravila zelo svečan vtis. Bila je danes podobna zboru ljudi, ki hočejo vsestransko manifestirati svojo spontano ljubezen do jugoslovanskih bratov. Za glavnim odrom so bile zastave češkoslovaške republike, Sovjetske zveze in demokratične federativne Jugoslavije. Dvorana je bila okrašena z velikimi slikami predsednika Češkoslovaške republike dr. Beneša, generalisima Stalina in maršala demokratične federativne Jugoslavije Josipa Bro. za-Tita. V dvorani so bili tudi napisi z gesli: »Jugoslovanski Jadran — češkoslovaško morje!*, »Jugoslo.
lepše sveti*, dalje znano angleško vojaško pesem v slovenskem prevodu »Daleč zdoj ao...» ter rusko »K&tjuso*, prav tako v slovenščini.
Nastopil je tudi italijanski pevski zbor »Tomažič* (Tomasi), ki je zapel Verdijev «Nabucco» in Pon-chtellijevo »Coro d’introduzione della Gioconda* pod vodstvom tovariša Occinija.
Med kulturnim programom je spregovoril nekaj besed polkovnik tov. Libero, komandant garibaldin-cev iz Milana, ki je poudaril, da tu-t£ italijansko delovno ljudstvo vidi edino garancijo za zavarovanje svojih pravic V Titovi Jugoslaviji.
Ob koncu je množica zapela himno »Hej Sloveni* in urno odšla proti glavni cesti, ker je bilo najav, ljeno, da se bo pripeljal mimo komandant IV. armade, generalni poročnik Peka Dapčevič, komandant Jugoslovanske vojaške uprave v zoni A in osvoboditelj Trsta in velikega dela Julijske Krajine.
Zaradi najavljenega prihoda Peka Dapčeviča je bil tudi program, ki se je kljub dežju nemotoma razvijal dalje, nekoliko skrajšan.
Prihod Peke Dapčeviča
Ob obeh straneh ceste, k! vodi proti Bazovici, se je razvrstila množica v Špalir, dekleta so si priskrbela rože in, ko se je pripreljal mimo general Dapčevič, so ljudje na križišču pred Bazovico ustavili avto, ga obsuli s cvetjem in tov. Dapčevič je moral kljub naglici, s ka-
Krajine. Boljšega dokaznega materiala, kat je bila nedeljska manifestacija. o tem, kam naj pripade Ju. lijska Krajina, ne more tudi londonska konferenca dobiti nikjer.
Stavke in nemiri v Atenah
Atena, 10. Tass. — Delavci in nameščenci telefonskega trusta so stopili v stavko. V Atenah in Pireju znaša skupno število stavku-jočih 30.000 oseb. V mnogih tovarna, ki še delajo, so bili. izbrani odbori, ki bodo vodili stavko, ki bo izbruhnila v slučaju, če bodo delodajalci odklonili zahteve delavcev, katerih glavna zahteva je podvojitev plač.
Atena, 10. Tass. — Dne 7. in 8.
septembra je bila poslana policija proti stavkujočim delavcem v Atenah. V kraju Mandri so grška policija in člani »organizacije X* napadli delavce in jih sedemnajst ranili, med njimi devet žena. Policija VII. postaje je streljala na stav-kujoče stavce. V nekaterih krajih je policija poskušala prisiliti delavce, da bi šli spet na delo in jim grozila z orožjem. Med stavkujo-čimi je nastalo veliko ogorčenj«. Predstavnike delavskega središča in številne organizacije stavku joči h, ki so se zbrali pred poslopjem delovnega ministrstva, je policija raz-ghala. Dne 8. septembra so tramvajski delavci stopili v dveurno
Vedno večja pomoč Jugoslaviji
Beograd, 10. — Minister za trgovino in oskrbo Nikola Petrovič je dar.es dopoldne sprejel zastopnike domačega in tujega tiska ter jih seznanil z uspehi tretjega zasedanja UNRRA-e !n s pomočjo, ki jo je UNRRA namenila Jugoslaviji.
Dejal je: »Tretje zasedanje sveta UNRRA-e je bilo v dneh, ko je bilo očividno, da je predaja Japonske In vzpostavitev svetovnega miru samo še vprašanje nekaj dni. S končanjem vojne na Daljnem vzhodu so stavljene na razpolago velike količine materiala in hrane, ki ga bo sedaj mogoče staviti na razpolago UNRRA-i.
Izvolitev jugoslovanskega predstavnika za prvega podpredsednika zasedanja je dokazala, kako velik ugled uživa danes naša država v svetu. S tem je priznan doprinos jugoslovanskih narodov k zmagi nad fašističnimi zavojevalci, priznane so pravice jugoslovanskih narodov do pomoči Združenih narodov in UNRRA-e.» Nadalje je minister Petrovič poudaril, da bo pomoč UNRRA-e Jugoslaviji vsak dan večja. Navedel je podatke o pomoči, ki nam jo bo UNRRA nudila meseca septembra in oktobra. Razen tega je omenil, da je obljubljeno, da nam bo UNRRA do konca tega leta poslala najmanj 10.000 kamionov. Minister Petrovič je nadaljeval: «Navedene številke dokazujejo, da se bodo UNRRA-ine pošiljke v bodočih tednih in mesecih znatno povečale. Ce upoštevamo vse naše lastne presežke hrane, če zagotovimo pravilno porazdelitev, prevoz blaga, če pravilno organiziramo uporabo kamionov, ki j!h bomo imeli, se naši domovini ni treba bati lakote. To so naloge, ki stoje sedaj pred nami. Podvzel, smo vse ukrepe, da bomo te naloge u-spešno rešili.*
Obvestilo
Odborniki Kmetijske zadruge naj se prav gotovo udeleže seje, ki bo v četrtek ob 9. uri zjutraj v navadnih prostorih, Via Carducci 6.
Predsednik
Društvo novinarjev
Poklicni novinarji, publicisti, pratiktikanti, ravnatelji periodičnih znanstvenih in tehničnih publikacij, ki se bavijo ali so se ze ba-vili z novinarskim poklicem, so vabljeni na sestanek (drugo sklicanje), ki bo v četrtek, 13. t. m. ob 18. uri, v ul. Imbriani 5.
Dnevni red: Namen društva, imenovanje odbora, slučajnosti, — Pripravljalni odbor.
Obvestilo
Vsi, ki so vložili prošnjo za vstop v zavezniško policijo v Jul. Krajini (izvzemši bivše kvesturine, bivše finančne stražnike in bivše karabi-nerje), naj se javijo v sodni palači, Foro Ulpiano 1, soba 96, po sledečem redu:
Od črke A do D v torek, 11. septembra od 14.30 do 19., od črke E do L v sredo, 12. septembra od 14.30 do 19., od črke M do R v četrtek, 13. septembra od 14.30 do 19., od črke S do Z v petek, 14. septembra od 14.30 do 19. ure.
Enotni sindikati za lesno stroko
Vodilni odbor naj se zbere na sedežu danes, 11. t. m, ob 18.30 uri.
VWWVWWWy,^SWWW.WVWAWlWWAW.N
Dan jugoslovanske mornarice
V Portorožu so jugoslovanski mornarji proslavili
svoj veiiki dan
Trst, 10. s. d. — Dne 10. maja 1942. se je osnoval po odredbi vre hovnega komandanta maršala Tita prvi jugoslovanski mornariški odred. Tega dne se je rodila nova jugoslovanska mornarica, Titova mornarica. Vsi mornarji, ribiči in pristaniški delavci obalnih mest našega Jadrana in dalmatinskih o-tokov so čutili, da njihova mornariška tradicija s polomom stare Jugoslavije ni propadla, temveč se je prerodila. Čutili so, da morajo vsi kot eden vztopiti v vrste nove mornarice. Trda je bila borba, ki so jo začeli naši junaški mornarji. Sovražnik je razpolagal na Jadranskem morju z močno oboroženo mornarico. Imel je bojne ladje, križarke. rušilce, podmornice in mnogo drugega manjšega brodovja. V tistem času je naša mornarica razpolagala samo z ribiškimi čolni. Vse to ni ustrašilo naših mornarjev, ki so imeli pred seboj samo ta cilj, da se bore za svobodo svojega naroda, za osvoboditev jadranskega bisera Splita in vseh drugih obalnih mest in dalmatinskih otokov, da bo za vedno zaplapolala zastava svobode ob vsej vzhodni
0 »totalitarnih režimih'* in demokraciji
LaZldemokrati hočejo z atomsko bombo izvajati pritisk na balkanske nerode
Moskva, 10. Tass. —• Z vztrajnostjo, ki bi bila vredna, da bi bila uporabljena kje drugje, časopis «New York Times* ponovno povzema trditve, da v Bolgariji, Rumu-niji in na Madžarskem obstajajo «totalitarni režimi*, ki se po vsem ločijo od predstavniškega sistema.
Način označevanja za »totalitarno* je že precej star. Splošno je znano, da so se ravno tega načina posluževali Rooseveltovi najbolj reakcionarni nasprotniki med predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike. Med parlamentarnimi volitvami v Britaniji so nekateri konservativci vztrajno dokazovali, da bi prihod laburistične stranke na oblast pomenil samomor britanske demokracije in da bo neizogibna posledica tega, da se bo v Britaniji vzpostavil totalitarizem. Prav iste vrste reakcio-
narji so oni, ki napadajo Bolgari-
Rumuniji in na Madžarskem, časopis «Ne-w York Times* stavi velike nade na «ailo ameriške demokracije, ki je našla svoj izraz v vlogi, ki so jo Združene države A-merike odigrale pri zmagi v Evropi in Aziji in ki je našla svojo apo-teozo v atomski bombi*, kakor tudi glede na dejstvo, »da ves svet računa na pomoč iz Združenih držav Amerike*.
Atomska bomba in bodoča pomoč iz Združenih držav Amerike, kot sredstva za izvajanje pritiska na balkanska ljudstva! V resnici «New York Times* je dosegel meje. To je dovolj jasno, da odkrije nekatere »prvake* demokracije in pokaže protidemokratičnost v najčistejšem pomenu, ki nima nobenega spoštovanja za ljudsko voljo in ki poniža veliko stvar svobode in neodvisnosti naroda v navadno
jo, Rumunijo in Madžarsko, istočasno pa božajo protidemokratični režim v Grčiji, kjer je fašistična klika zatrla vse demokratične elemente. Obravnavajoč vprašanje demokratičnega razvoja v Bolgariji,
trgovsko transakcijo, v načrten po-
sel. Najzanesljivejše in najtrdnejše jamstvo popolne zmage demokratičnih režimov v Bolgariji, Rumu-nlji ln na Madžarskem je dejstvo, da so ljudstva teh dežel vzela svojo usodo v svoje lastne roke,
obali Jadrana, da se bore za osvoboditev Istre, Slovenskega Primorja in Trsta.
Vse te naloge so naši junaški mornarji v dveh letih borbe do kraja izpolniti. Skupno z partizanskimi odredi in brigadami so pričeli osvobajati prve dalmatinske otoke, ki so postali odskočna deska za nove akcije. Kdo se ne spominja junaške borbe Titovih mornarjev za osvoboditev Paga in Korčule ter desetih drugih otokov. In še več. Naša mornarica je doprinesla velik delež pri osvoboditvi Istre, Slovenskega Primorja in Trsta. Izvedla je veliko izkrcevalno akcijo edinic IV. armade na istrski obali. Prevažala je material za junaško IV. armado, ki je zadajala poslednji uda: ec fašističnim tolpam in osvobajala zadnji del naše domovine, Julijsko Krajino, ki je celih 25 let trpela pod fašističnim jarmom.
Po vsej Jugoslaviji se danes proslavlja dan naše mlade, junaške mornarice. Tudi v svobodni Istri so mornarji Pomorske obalne komande Trsta v Portorožu proslavljali svoj veliki dan.
Ob 10. uri dopoldne (po jugoslovanskem času) se je na trgu, kjer je bil pripravljen okrašen oder, zbral in postrojii bataljon mornariške pešadije. V spremstvu komandanta Pomorske obalne komande Trst, kapetana Dermeta Franca in komisarja kapetana Klemenca Viljema ter drugih oficirjev, je prispel na trg minister za kmetijstvo federalne vlade Slovenije, polkovnik Janez Hribar, ki je skupno s komandantom obšel postrojeni bataljon. Prvi je nagovoril mornarje tov. komandant, ki je orisal junaško pot mlade herojske mornarice in dejal, da je prepričan, da bodo znali naši mornarji braniti proti vsakomur obale našega Jadrana. Za tem je govoril minister polkovnik Janez Hribar, ki je med drugim rekel, da je naša mornarica mlada, a da je prva svobodna mornarica, ki pluje po našem sinjem Jadranskem morju. Prepričan sem, je dejal, da boste vi, ki tvorite našo mornarico, dali vse za boljšo bodočnost našega naroda. Po končani slavnosti so mornarji zaplesali dalmatinsko kolo.
Popoldne ob 14. url, je Pomorska obalna komanda priredila slavnostni banket. Poleg predstavnikov civilnih oblast; in novinarjev so se udeležili banketa minister polkovnik Janez Hribar, komandant III. prekomorske brigade podpolkovnik Bogdan Viskič, predstavnik 26. divizije kapetan Aluvič Ante in piranski župnik Bgidio Maluza. Na banketu je prvi pozdravil goste komandant Pomorske obalne komande in dejal, da moramo, če hočemo
dostojno počastiti spomin naših padlih partizanov, slediti njihovemu zgledu in da ne smemo dopustiti nikomur, da bi odvzel, kar smo si priborili. Dvignil je čašo in napil v čast mornarici in naši vojski. Spregovoril je tudi polkovnik Janez Hribar, ki je dejal: «Dovolite mi, da napijem v čast naši hrabri mornarici, da bo znala braniti pravice naših in vseh drugih narodov, ki so si priborili svobodo, za katero so toliko žrtvovali. Naj živi naša mlada, hrabra mornarica, naj živi njen komandant maršal Tito!* Zvečer je pomorska obalna komanda priredila miting in večerno slovesnost na morju z bengaličnim ognjem.
Ali bomo zaupali otroke izdajalcem
Bliža se začetek šolskega leta. Nasi ljudje nestrpno čakajo Jan, ko bodo mogli svoje otroke pošiljati v šolo, v kateri jih bedo poučevali in vzgajali v materinskem jeziku. 25 let se je moral naš narod boriti proti fašizmu za najosnovnejše človečanske pravice. In sedaj, ko si je z orožjem v roki za ceno ogromnih žrtev priboril svobodo, mu ponujajo neke domobranske u-čitelje in profesorje, ki naj bi v Trstu in v Gorici vodili slovensko šolstvo. Primorsko ljudstvo ima polno pravico zvedeti, kdo so ti šolniki.
Ko je v 1. 1941. po dogovoru s Hitlerjem Mussolinijeva vojska zasedla Ljubljansko pokrajino, se je pričela za slovenski narod Golgota, kakršne še nikdar ni doživel v svoji zgodovini. Na tisoče rodoljubov, med njimi žene z otroci, bolehne starke in starce, so fašisti odvlekli v razvpita koncentracijska taborišča v Gonarsu, Renicciju in na Rabu, da jih s sistematičnim stradanjem in pretepanjem vzgojijo aa nov evropski red, kakršnega sta si zamislila Hitler in Mussolini. Samo na otoku Rabu priča nad 4000 slovenskih grobov, kako nečloveško so postopali ti oznanjevalci novega reda z našimi ljudmi. V Ljubljani sami pa so postrelili nad tisoč talcev, da bi prebivalstvo poučili, kaj je fašizem. Pri tem krvavem poslu so imele črne srajce svoje zveste pomagače — slovenske profaši-ste. Dobro so jih plačevali za to izdajalsko sodelovanje. Zalagali so jih z velikimi denarnimi zneski in z orožjem.
V septembra 1943. je Mussolinijeva vojska kapitulirala in tolpe nemških nacistov so zamenjale italijanske fašiste v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem. Ti nacisti so nadaljevali grozodejstva nad našim narodom. Pričelo se je zapiranje in odvažanje Slovencev v Dachau, Buchenwald itd. Gestapo je imel polne roke dela, saj so mu slovenski fašisti dnevno ovajali zavedne Slovence in predlagali sezname oseb, ki jih je treba odstraniti s
slovenskega ozemlja in ukrotiti. I* hvaležnosti za te usluge So Neirci organizirali te slovenske fašistične hlapce v vojaške formacije in Ji® dali zapeljivo ime — Slovenski d®" mobranci. Poverili so jim tudi ,s0 civilno upravo pod predsedstvom izdajalskega generala Rupnika, ^ je hotel veljati kot nekak
ski Hitler. Tedaj so se domol
.branski
vzgojitelji pokazali v pravi lucl
Po
vseh slovenskih srednjih šolah 30 pričeli preganjati nasprotnike f® šizma. Več sto dijakov so izgnali B sole češ da so pristaši oziroma s® patizerji Osvobodilne fronte in J predali Gestapovcem. Nekateri d®-mobranski profesorji so šli pri t*® preganjanju tako daleč da s® Pr .
lagali nemškemu vrhovnemu koo»
sarju za Jadransko Primorje, Ra) nerju, v Trstu, naj se slovensk® izključenim dijakom srednjih odvzamejo vse državljanske Pr8V1 jn kaznujejo z najtežjim tel33
nim delom, da se v njih ubije
vsaka
protifašistično stremljenje. Predkf
se je zdel celo nacističnemu
ko®'
sarju Raijnerju tako pretiran
nemoralen, da ga je odločno o'
,dkl«-
nil. Ob priliki bomo našemu
ljud-
stvu postregli z izvirnimi dokuiriri ti, ki nam pričajo kako so ti jalci vzgajali našo mladino P°d _ stvom italijanskih fašistov in ®e ških nacistov in jo pošiljali uri* v Gonnars ali v Dachau.
Kosmata je vest teh domobr*® skih učiteljev i profesorjev. K® . slovenski narod pognal s ^
zemlje nemško vojsko in se °®v0^ dil, so ti šolniki zbežali. Pod &s ^
to poražene Hitlerjeve vojske Gestapovcev so jo odkurili P08 Gorenjske v Nemčijo. Sedaj Prl
pr«®0
jajo preko severne Italije °Pp v Trst in Gorico, da bi poučev**1 vzgajali v slovenskih srednjih lab otroke primorskega lju“prt ki se je 25 let na življenje in 8 borilo prot.i fašizmu, krvavel® umiralo .m svobodo in demokr® pravice. Kako naj zaupa na®
rol«8"
rod svojo mladino takim P®
jem, ki spadajo na zatozno ^ kot fašistični sodelavci in voj01
činci?
Pojasnilo
Dne 8. t. m. smo objavili članek pod naslovom: «Nerednosti v poslovanju novo ustanovljenega odbora za kmetijstvo*.
UPSEA (Unione Frovinciale Ser-vizi Economici Agricoltura) nam v pojasnilo sporoča sledeče: »V času, ko je UPSEA vodila preiskavo, da izsledi osebe, ki so imele o-pravila in prodajale bone za otrobe, in ko je med tem razveljavila vse bone v prometu, je bil objavljen v «Primorskem dnevniku* o-menjeni članek.
Da se izognemo vsakemu nesporazumu izjavljamo, da nima UPSEA ničesar opraviti pri omenjenem prekupčevanju z boni, zaradi tega opazarjamo vse kmetovalce in voznike da teh bonov ne kupujejo ln da naznonijo v našem uradu, via Roma 20, eventuelne posestnike takih Jponov Poleg tega se naprošajo vsi kmetovalci ki so utrpeli kako krivico, ali ki želijo kakih pojasnil, da se v ta namen oglasijo v via Roma 20, I. Uraduje se vsak dan*.
Veliko slovesnost zavezniških \0
zan
Trst, 9. — Tisočglava množica Tržačanov je danes prisostvovala veliki vojaški slovesnosti na hipodromu Montebello. Slovesnosti, kateri so prisostvovale vojske petih narodnosti, ki so v sestavu XIII. britanskega korpusa, se je udeležil poleg komandanta zavezniških sil v Sredozemlju feldmaršala Ale-xandra, komandant IV. armade Jugoslovanske armade, general Peter Dapčevič, skupno s komandantom XIII. britanskega korpusa, generalom Hardingom in vrsta višjih jugoslovanskih in zavezniških oficirjev.
Slavnost, ki jo Angleži imenujejo »Tattoo*, je bila danes prirejena pod temo »prijateljska roka*. Pred začetkom je godba zaigrala himno sv. Justa.
Slovesnost se je otvorila z vkorakanjem godb, ki so igrale vesele koračnice, medtem pa so se oddelki pehote že postrojlli. Prvi mimohod vojske je odprla Jugoslovanska vojska. Sledile so ji italijanska, a-merTkanska, angleška vojska ter indijski oddelki. Avioni »o medtem časom nizko krožili nad hipodromom in »puščali večbarvne rakete.
■AVM\W.V.V
Delo kmetijskega odseka
stavko.
Odsek za kmetijstvo pri poverjeništvu FNOO je pričel snovati traktorske postaje. Te postaje bodo ustanovljene po vseh okoliših, kjer je zemlja dovolj globoka. Skušali bodo uvesti povsod motorno obdelovanje zemlje, kar bo v veliko olajšalo obdelovanje z živino in hkratu dvignilo pridelek. Kjer pa je zemlja bolj plitva, bodo poizkušali dobiti majhne ročne motorne pluge, ki bodo odgovarjali višinskim legam, kjer je zemlja kamenita. Odsek za kmetijstvo pri Poverjeništvu si je zastavil načrt, da bo strojno obdelana vsa orna zemlja
Za jesensko setev ima odsek na razpolago precejšnjo množino se-
Nikolaj Ostrovski
23
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
Težko se je zbudil adjutant Nikakor »e ni mogel ločiti od dolgega sna. Neprestano ga je z nohti praskal po vratu pukljastt vrag, ki se je hihital tel katerega se vso noč nii mogel otresti. Ko je končno vzdignil glavo, ki mu je razbijal® v bo. lečinah, je razumel. Budi ga vendar Salomiga.
— V»taral vendar, zaspanec božji
 , ga je dramil SalOmiga. — Pozno
je že, čas je, da začnemo. Ali je bilo treba, da »i se toliko raapU?
Paljanica, ki se je ie popolnoma zdramil, Je sedel, se z globokim vzdihom pretegnil in mastno pljunil.
  Kaj moramo začeti? — in
uprl je svoje brezizrazne o« v Salom igo.
— Kako, kaj? Zide bomo ropali, mar ne veš?
Paljajnica se je spomnil: — Ah seveda, popolnoma je pozabil. Včeraj smo se dobro napili v domačiji,
v kateri se je nastanil gospod polkovnik s svojo zaročenko in skupino svatov.
Golobu je prav prijalo, da se je med pogromom umaknil iz mesta. Pozneje se ho lahko reklo, da se je med njegovo odsotnosti dogodil nesporazum, a Paljanica bo že vse to uredil. O, ta PaVljanlca je sijajen strokovnjak v svojem delu, velik strokovnjak za likvidiram je.
Izlil si je na glavo škaf vode ln sposobnost razsojevanja se mu je vrnila. Nato se je razšopiril po štabu in izdajal razne ukaze.
Eskadron je bil že na konjih. Premeteni Pavljanica je ukaza! postaviti straže, ki bi zaprle delavsko naselje in mestno postajo, da bi preprečil tako morebitne komplikacije.
Na vrtu vile Leščinskih so postavili mitraljez, k* je bil naperjen na cesto.
V slučaju, da bi m delavci posku-
šali vmešavati, hi jih sprejeli s
svincem.
Ko so bile vse priprave končane, sta adjutant in Salomigo skočila na konje.
Ko so se odpravili, se je Paljanica spomnil:
— Stoj, skoraj bi pozabil. Pripravi dva voza, Golobu bomo pripravili balo. Hahaiha... Prvi plen. kot vedno, komandantu, a prva žena, hahaha..,., mend adjutantu. Razumeš li, bedak.
Poslednje besede so bile name. njene Salomlgi.
Ta ga je pogledal z žarečimi očmi.
— Za vse jih bo dovolj.
Odšli so; najprej adjutant in 8a-
  E J, fantje, razi jahajte! —, se
je obrnil proti spremstvu, ki ga je obkrožalo. Predstava se začne —, je objavil. — Fantje, po glavah še ni treba razbijati, zato bo še časa dovolj; žene pustite pri miru, če že ni ravno skrajna sila, izdržite do večera.
Eden izmed konjenikov je pokazal svoje močne zobe n začel ugovarjati :
— Kaj pa, gospod zaatavnik, če same privolijo?
Vsi so se zasmejali. Paljanica je navdušeno in odobravajoče pogledal govornika.
— Pa seveda, če same privolijo, potem lahko, tega vam nihče ne more zabraniti.
Paljanica je stopil k zaprtim vra-
lorniga, za njima pa vsa razkrop-■jena gruča spremljevalcev. Sivka-1 tom delavnice in močno brcnil z
sta jutranja megla »e je dvigala. J	toda	,'vnrta	hrastova
Pri dvonadstropni! hiši z zarjavelim
napisom »Galanterijska trgovina — Fuks* je Paljanica pritegnil uzde.
Njegova tenkonoga, sivkasta kobila je namtmo udarjala s kopiti ob tla.
— Pa dajmo.# božjo pomočjo,
vrata se niso udala.
Ni jim bilo treba ravno pri teh vratih začeti'. Adjutant je zavil okoli ogla in se s sabljo v roki namenil k vratom, ki vodijo v Fuksovo stanovanje. Salomlga je šel za njim.
V hBl so takoj zaslišali topot, ko-
kar tukaj začeti —, pravi Paljanica j pit po cestnem tlahu. Ko je topo-in skoči ■ konja,	i	tanje utihnilo in so skozi zidove za-
slišali glasove, so jim srca zastala in tleleea so jim uhrpnila, Trijle so bili v hiši.
Bogati Fuks se je s svojo ženo in hčerkama že sinoči umaknil iz mesta, v hiši je pustil le služkinjo Ri-vo, mimo in tiho devetnajstletno dekle, da bi čuvala pohištvo. Da »e ne bi bala živeti sama v praznem stanovanju, ji je predlagal, naj vzame k sebi še svoje starše, očeta itn maitsr in naj vsi trije živijo skupno, dokler se ne vrne, Premeteni trgovec je pomirjeval RJvo, da programa morda niti ne bo in, da bo gledal nanje kot na siromake. Ko pa se vrne, da bo poklonil Rivl novo haljo.
Vsa trojica je v mučnem pričakovanju prisluškovala: Morda bodo flli mimo, morda so se zmotili, morda se niso ustavili pred njihovo hišo, morda se Jim je to samo zdelo. Toda zamolkli udarci na vrata delavnice so jim ovrgli upe.
Stari Pcisah s srebrnolaso glavo ln z otročje preplašenimi modrimi očmi, ki je stal pri vratih v delavnico, je pričel šepetati molitev. Prosil je Vsemogočnega Jupitra » predanostjo fanatika. Prosil g* j?,
naj vrne srečo njegovi hiši, a iona, ki je stala zraven njega, ni mogla zoradt njegovega šepetanja takoj slišati korakov, ki so se približevali.
Riva je pobegnila v najoddaljne> šo sobo in se krila za največjo hrastovo omaro.
Oster in grob udarec v vrata j« odjeknil po sobah ln telesi starke in starca sta se grčevito stresli, močnejši od prvega, ln psovke raz-
— Odpri! — Sledili so udarci, močnejši od prvega in psovke razjarjenih ljudi.
Toda roka ni imela moči, da bi se dvignila in odstranila zapah.
Od zunaj je vse pogosteje udarjalo s kopiti. Zaprta vrata so se tresla in škripa je popuščala.
V hišo so planili oboroženi ljudje, ki so preiskali vsak kotiček. Vrata delavnice »o razbili z udarci kopit. Stopili so v delavnico in odstranili zapahe zunanjih vrat.
Ropanje se je začelo.
Ko je bil prvi voz do vrha poln tkanin, obutve in ostalega plena, se j« Salomiga napotil v Golobov stan, toda če ob povratku v hišo j« zaslišal divje klice.
menskih žitaric, s katero bo mogel zadostiti vsem potrebam. Enako je na razpolago precejšnja množina umetnih gnojil, k! jih je odsek nabavil kljub precejšnjim prometnim težkočam. Ce bi zavezniška oblast ne delala ovir za prevoz skozi Gorico, bi bilo zelo olajšano. Tako pa mora to blago napraviti precejšni ovinek, za Ajdovščino preko Postojne, za Cerkljansko pa preko Jesenic do Sv. Lucije, namesto da bi slo direktno Gorica-AJdovščina, Gorica-Sv. Lucija.
Enako je odsek že zdaj v stikih s kraji, kjer Imajo dober in zdrav semenski krompir. Tega bo v kar največji možni količini dobavljal tako da bodo posestniki lahko posadili dobro pripravljeno zemljišče s prvovrstnim semenom.
V teku so priprave za sadno drevesnico v večjem obsegu, ki bo skrbela za sadno drevje za vse o-krožje. To vprašanje imajo danes v rokah strokovnjaki, ki so v času naše osvobodilne borbe imeli priložnost, videti in spoznati potrebe in zahteve raznih krajev.
V nasprotju s prakso, ki jo je izvajal fašizem, ki je proti vsem naravnim zakonom hotel pri nas u-vestl rastline toplih krajev, bodo naši kmetijski strokovnjaki uvajali rastline iz mrzlcjSih krajev, kerr te dobro uspevajo le, 6e najdejo toplejše podnebje in isto zemljo.
Nadaljevale so se razne točke, med katerimi je pevski ^ jugoslovanskega odreda zaPe slovenske pesmi.	^
Mimohod s pozdravom zaV ^ ških čet je izzval med gleda1®1 , iiko navdušenje. Saj so pred . korakale čete, ki so zmag0® ^ v skupni borbi proti skupne®111 ^ vražniku prešle od Egipta P8 f Id s
bodi1*
hribov vdrle v doline, o9v° ^:
vasi in mesta, med njimi tud^
in Julijsko Krajino. Mimohod^ stav je bil pozdravljen z hur
ploskanjem.	p
Slovesnost so zaključile g°d „ so zaigrale narodno himno 1	^
Jugoslavije, Združenih držav ^ Anglije. Med slovesnostjo je ®a ^ setlne žarometov razsvetljeval® ^ bo, na hribu nad mestom P* -
o%w
uprizorili krasne bengalične 1
Pomoč ameri$ke9* Rdečega krila
Ameriški Rdeči križ bo v Pr
njih dneh razdeljeval oblačil*»
S8/*
trebnemu prebivalstvu gorlSJ žele. Zaradi tega se je deleg*Vjj
ARKr Miss Dupee domenila * ^
ml pokrajinskimi oblastmi,
Podporno društvo za Goriško
galo pri tej razdelitvi. V to - a, bo delegatinja sporazumno *
nimi odbori našega Podp®^0^ društva ustanovila odbore
narave. Pri: tem se bo povsod pp lft do predsednika okrajne?* ^ im sporazumno z njim določi'*^ be, ki naj pomagajo v teh z® odborih. Ameriško delegatinj®^
bo spremljala povsod ena ca našega PD.
Odgovorni urednik JOŽE KOREN
MALI OGL
RUSKI JEZIK poučuje lasso, Trst, Via Tlmeus
SUKANEC CRN-IN BEL, Pffi
prodam. Ponudbe na
uprav®g>>'
morskega dnevnika* pod -nec*.	—
SerN "
URO SEM IZGUBILA vč®^ro j t. m. v času od 15.30-1‘:
tramvaju štev. 11 v giuvnlh^j^f
mesta. Najditelja prosim vrne proti nagradi na uprft / morskega dnevnika*.
n j a y
OCE MUČENIKA FRANJA
RUSICA je v nedeljo ob PPi* ačfj) najditelja, da ga prinese al'.1
JkUblCA Je v nedeljo od F‘.< 4vri» Bazovici izgubil dežni siv« barve. Naprošamo P,
vi v gostilno '«A1 Gumber®8, Via Udlne 35.
Tekstilna tovarna v
išče za takojšni mojstra za avto«® ■tatve Ponudbe na upravo u jf. “> skega dnevnika11 P®8^
OEBE^,
TRGOVINA NA
METLE znamke „Leones^'
ŠČETKE in druge predmete za
ZOBNE ŠČETKE, svetovno znane zn®1*1 ŠČETKE ZA GLAVO IN NOHTE
Rag. NERI DAR>° |)|
Via Vasari 13 . TRST - Via Va»^l