Poštnina plačana v gotovini. Lato LXIX. št. 74 Ljubljana, torek jI. marca1*36 Gasa Dia i.- iznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike, — lnserati do 80 petu vrst a Din 2, do 100 vrst a Dro 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVNI6TVO LJUBLJANA, *nanjeva ulica stav. 6, Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81« In 3}-36 Podružnice: MARIBOR Stroesmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubijanak* c telefon št_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva ulica 1. telefon st_ so; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351. RAZPRAVA V NARODNI SKUPŠČINI Zanimiva politična debata o dela In politiki vlade ter o splošnem političnem položaju v državi — Smisel in namen v senatu sklenje- nih sprememb v finančnem zakonu Beograd, 31. marca. r. Včerajšnja seja narodne skupščine je trajala do pol 3. popoldne in je bila. vseskozi zanimiva. Po obširni debati o aretiranih narodnih poslancih Je skupščina naposled prešla na dnevni red. to je na poročalo finančnega odbora o spremembah v finančnem zakonu, ki jih je sklenil senat. Vladna večina finančnega odbora je. prepustila odločitev narodni skupščini, maBjšina finančnega odbora sc je izjavila Ta soglasni sprejem izvršenih sprememb, predsednik finančnega odbora Mita Dimi-trijević pa je podal oddvojeno mnenje, v katerem izreka senatu priznanje za njegovo delo in se mu zahvaljuje, da je sklenil spremembe finančnega zakona, o katerem finančni odbor narodne BkupŠČine sploh ni razpravljal. . Ker se je^rr.-ila razprava po skrajšanem postopku, je smel od vsakega kluba govoriti tamo po en govornik v imenu vladne večine je podal izjavo posl. dr. Mile Mišku-fin, ki je napadel senat in ob kontu pre-čital včeraj sklenjeno resolucijo vladne veČine, v kateri se izreka za sprejetje od senata sklenjenih sprememb. V imenu Jev-ticevega kluba je govoril bivši minister Dragutin Kojič. ki je obširno razpravljal o vladi dr. Stojadinovića. o delu senata, o demokraciji in političnih zakonih, o nači- na organiziranja JRZ ter o mednarodnem položaju. Ob koncu je podal izjavo, da njegov klub odobrava stališče, ki ga je zavzel senat.. V imenu neodvisnega jugoslovenskega nacionalnega kluba je nato povzel besedo nar. posl. dr. Milenko Marković, ki je obrazložil, zakaj se je njegov klub o priliki proračunske debate v narodni skupščini abstiniral in nato nadaljeval: Naša abstinenca je bila samo posledica nekaterih napak, ki so se dogajale na vseh straneh v tem visokem domu, ki pa bi bile lahko izostale. Dr. Marković je nato obširno govoril o prilikah v narodni skupščini naglašujoč, da je potrebna debata o osnovnih vprašanjih političnega življenja. Po njegovem mnenju se o proračunu sploh ne more razpravljati po skrajšanem postopku. Senat je docela enakopraven v pogledu zakonodaje ter je izvršil sklenjene spremembe za to, da bi obranil in zaščitil zakonodajno oblast narodnega predstavništva, kakor mu je priznano* po ustavi. Senat je postopal strogo v ustavnih mejah. Senat ni z ničemer rušil ugleda narodne skupščine, nasprotno, branil je proračunsko pravico celotnega narodnega predstavništva, pa tudi same narodne skupščine. O jugoslovenstvu in 6. januarju V svojih nadaljnih izvajanjih se je dr. Markovic bavil z jugoslovenstvom, centralizmom in federacijo ter z razmerami v JRZ ter je med drugim izvajal; "Nikdar se nisem posluževal kakega izumetničenega razvijanja skupnega pojma o jugoslovenstvu. Izogibal sem se pojma integralnega in sintetičnega jugoslovenstva. Pojem jugoslovenstva se mora postaviti ua čisto realno osnovo, ki bo sprejemljiva na vseh straneh. Jugoslovenstvo ni nikaka afirmacija srbstva. niti hrvatstva, ni pa tudi nobena negacija. Nihče od nikogar ne zahteva., da ne bi smel reči. da je danes • Še Srb. kakor je bil, da je danes še Hrvat, >.-l*akor je bil, ali da je danes še Slovenec, kakor je bil. Je pa postulat tega jugoslovenstva. a to je, da se od vsakega pravega Jugoslovena. pa naj si bo Srb, Hrvat ali Slovenec, zahteva, da zataji v sebi vse one osobine, ki bi bile v stanju, da v našem jugoslovenskem narodu vzhujajo separatizem, ki je škodljiv tako za edin.^tvo naroda kakor za državo. Bilo je govora o tem in se vedno ponavlja to, kar »e hoče izvajati iz besed blago-pokojnega kralja Aleksandra. Kar je blagopokojni kralj rekel, to vsi vemo. Ne moremo pa sklepati, kaj je blagopokojni kralj hotel in kaj bi storil, če bi ostal pri življenju. Vemo pa eno, a to je, kaj pokojni kralj ni hotel. On ni hotel razpada države irt razcepitve jugoslovenskega, naroda na tri ali več celin. Najboljši dokaz za to, ki je gotovo tudi vam vsem znan, je oni trenutek, ko jp blagopokojni kralj svoji junaški vojski dal jugoslovensko zastavo naglašujoč, da mora ostati jugoslovenska zastava svetinja naše narodne vojske, te bi bil imel blagopokojni kralj kako drugačno pojmo- vanje jugoslovenstva, on gotovo ne bi bil storil tako važnega in tako velikega koraka, kakor ga jn storil, izjavljajoč, da se odreka vseh onih osobin, ki so bile najbolje in najplemenltejše, žrtvujoč jih, da se prenesejo na Jugoslavijo. Ce je stvar takšna in takšna je, ker sloni na jugoslovenski zastavi vsa naša narodna vojska, in pod jugoslovensko zastavo se ščiti nase narodno in državno edinstvo, kako je potem to, da se v enem delu naših jugoslovenskih krajev v nasprotju s temi načeli zopet uvajajo plemenske zastave, zastave, ki vzgajajo našo omladino v separatističnem duhu, ki bo morala morda danes ali jutri stopiti pod jugoslovensko zastavo ! Mi, ki živimo med narodom na terenu, vidimo in slišimo, da se jugoslovenska misel na terenu ne izvaja, nego baš nasprotno, narod in mladina se vzgajata v čisto separatističnem pravcu. Vidimo in vemo, da se že v mnogih pokrajinah širijo plemenske zastave s plemenskimi grbi, še še več, v nekaterih banovinah se prepevajo posebne pokrajinske himne. To so stvari, preko katerih ne moremo iti, stvari, ki jih ne morejo braniti in obraniti nobene izjave, pa tudi če so podane v samem parlamentu. O federaciji in samoupravi G. dr. Miškulin je v svojem govoru omenil tudi centralizem in federalizem. Mi vsi smo za to, da se končno enkrat reši vprašanje banovinskih samouprav. Samouprava pomeni neke vrste avtonomijo, ki je po našem sporazumu lahko širša ali ožja. Toda eno je: ta samouprava lahko gre samo tako daleč, da ne bo prizadeto s tem narodno in državno edinstvo. V vsakem drugem primeru je ta samouprava dovoljena in se lahko uveljavlja tudi v državnem življenju jugoslovenskega naroda. Izjava Jugoslovanskega neodvisnega nacionalnega poslanskega kluba Ob koncu svojega govora je dr. Milenko Marković dal v imenu Jugoslovenskega neodvisnega nacionalnega kluba izjavo, v kateri pravi med drugim: Jugoslovenski neodvisni nacionalni klub s spoštovanjem in divljenjem pozdravlja staJisče, ki ga je ob priliki proračunske razprave zavzel senat, vršeč svojo pravico in čuvajoč, prestiž narodnega predstavništva. S svojim zadržanjem in s svojim glasovanjem je prožil vsej državi zgovoren in nepobiten dokaz, da je znal astati na visini vloge, ki mu je odrejena po' ustavi, da se svobodno in po svojem najboljšem prepričanju opredeljuje. Noben pritisk, nobena grožnja in noben argument niso mogli spraviti senata s pra-Ve P°ti njegove ustavne dolžnosti. Kot enakopravni Činitelj v zakonodaji je senat zbrano, nirno in z dostojanstvom ki odgovarja temu visokemu domu, proučil predlog proračuna in finančnega zakona za leto 1936/37, imajoč vedno pred očimi, da je državi treba dati in pravo, časno dati proračun, toda dati ga tako« kakor najbolj odgovarja koristi ljudstva. Poslužujoč Se svoje neizpodbitne pravi.: ce, da v popolni enakopravnosti z narodno skupščina prouči številčno sestavo proračuna in vsebino določb finančnega zakona, je senat podvrgel vestnemu proučevanju i eno i drugo. Pri takem delu ostajajoč vedno strogo v mejah besedila in duha ustave, sploh ni mogel niti priti v spor z narodno skupščino, Še manj pa kršiti ali omejevati njene prerogative, ker sta to dva zakonodajna činitelja, ki povsem samostojno donašata svoje sklepe. Glasujoč proti gotovim določbam finančnega zakona, je senat samo pokazal, da sc ni mogel strinjati s predlogi kraljevske vlade zaradi tega. ker je šlo za osnovna načela, na katerih slone i ureditev države in pravice državljanov. Smlicl in pomen sklenjenih sprememb Da to niso določile postranskega pome. na, male važnosti ali ozkega obsega, je dovolj ja*no, če se naglasi, da je eenat s predloženimi spremembami vzel v zaščito pred željami vlade in njenih organov v enem členu stalnost in neodvisnost sodnikov, v drugem stalnost sodstva, v tretjem občjnsk0 samoupravo, v četrtem čim prejšnjo izdajo svobodoumnih zakonov in v petem nedotakljivosti zasebne lastnine. Vlada pa je v svojih predlogih poskušala, da prekrši t« osnovna načela in baš v tem je jedro borbe senata, da ne dopusti tako kršitev. Zato je neprecenljiva usluga, ki jo je s tem napravil senat dr. žavi in narodu. Kakšna je bila razprava v narodni skupščini Pred temi sklepi senata narodna skupščina »ploh ni imela možnosti, niti da o njih razpravlja, niti da o njih pravilno glasuje, ker. za te odredb« finančnega zakona sploh ni niti vedela. Ti naknadni predlogi narodni skjmščini od vlade niso bili pravočasno predloženi in objavljeni, marveč so bili šele v zadnjem trenutku, nejasno, komaj slišno prečita ni in takoj stavljeni na glasovanje, tako da narodni poslanci niti niso ved^M, o čem glasujejo. L-c po zaslugi kritične^ ocene senata ima narodna skupščina šel* sedaj na osnovi člena 64 ustave priliko, da izreče svojo sod*>o o teh odredbah finančnega zako. na. Obramba osnovnih načel Braneč sv°je pravice zakonodajnih či. n it e i ji-v sta senat in narodna skupščina kot budna čuvarja najvišjih narodnih in državnih interesov po svoji ustavni funk-eiji pozvana, da popravita pogreške in škodljive ukrepe, ki jih je predložila vlada dr. Milana Stojadinoviea, dr. Korošca in dr. Snaha. Država m narod "obita na ta način niz boljših in koristnejših zakon, skih predpisov. Sedanja vlad:* Stojadinovie.Korošec-Spaho, ki se stalno sklicuje na svoj demo krati zem in na svoje svobodnumne tež. nje, osporava senatu, kot* popolnoma enakopravnemu delu zakonodajnega telesa, da bi v enem najvažnejših zakonov užival iftte pravice, kakor narodna skupščina. To pa je po ustavi izven vsakega dvoma. Iz teh razlogov in v znak nezaupnice do vla^e dr. Stojadinoviea Jugoslovenski neodvisni nacionalni klub glasuje za spre, membe, ki jih je po svoji pravici soodločanja izvršil senat v finančnem, zakonu in za poročilo manjšine finančnega o°bo. ra narodne skupščine, s tem vrši naš klub svojo dolžnost, ki mu jo predpisuje ustava, svojo dolžnost do naroda, svojo dolžnost do jugoslovenske nacionalne misli, omogočajoč obenem, da sc proračun pravočasno sprejme. Glasovanje Izvajanja dr. Markovića je vsa opozicija sprejela z viharnim odobravanjem m pritrjevanjem. Predsedujoči podpredsednik dr. Rezek je nato odredil glasovanje. Oa senata sklenjene spremembe v finančnem zakonu so bile soglasno odobrene in s tem proračun definitivno sprejet. Seja je bila nato zaključena - Narodna skupščina je odšla sedaj na velikonočne počitnice. Pri. hodnja seja bo sklicana pismenim potom. Smrt zavednega narodnjaka škof j a Loka. 30. marca V naročje smrti je zopet omahnila grča starega kova. Na Spodnjem trgu je umrl v nedeljo g. Gregor Režen, posestnik in soda-vicar, znan daleč okrog pod imenom Sifonar, star 78 let. Pokojnik je bil iz one generacije, ki je dala našemu narodu vrsto ne-omahljivih, kristalno čistih mož, ki jih ni mogel upogniti noben udarec. Ostali so verni in zvesti svojemu naziranju do zadnjega diha. Prav tak je kil pokojni Režen. ki ga je štela škofja Loka vedno z vso upravičenostjo za narodno zavednega moža. za Človeka neoniahljivih nazorov, za Sokola in prijatelja našega tiska. G Režen Je bil rojen v Gabrku, a mu ie postalo'nase mesto pravi dom. saj je živel v škof ji Loki celih 35 let. Zvesto in z veščo gospodarsko podjetnostjo se je posvetil svoji obrti in jo dvignil na zavidanja vredno višino. Poleg sopretre Marije zapušča hčerki Marijo in Rafko ter sina Frcmceljna. Pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu, žalujočim pa izrekamo^loboko sožalje. INOZEMSKE BORZE Čarih, 31. marca Beograd Pariz Ix>ndon 15 225. Ne^Tork 307."<>, Biuselj 52.0*25 Milan 24.30. Madrid 42.-. Amsterdam 20825, Berlin 12&-. Dunaj 56 25. Praga 12.725, Varšava 57.90. Bukarešta 2.5.\ Planica in kriza v JZSS Odstopili bo podpredsednik *telj ter odbornika dr. Pavlin, blagajnik Kun* Pelan in Sirceij Ljubljana, 31. marca Snoci se je vršila prva plenarna seja JZSS po letošnjih planiških tekmah- To bi sicer ne bilo tolike važno=ti, saj letos savez pri teh tekmah ni sodeloval. Seja je bila ž- sd vsega početka napeta, ker se ie pričakovalo nekaj izrednega, kljub temu pa s*) bili vsi sklepi storjeni soglasno. Pri slučajnostih je prišla seveda na vrsto tudi Planica, kajti radi nekaterih nevšečnosti zaradi Norvežanov — krokanje itd. — se je v domačem časopisju kritiziralo o>lo saveza in se slednji pozival na odgovor, čeprav ni nič prizadet, ker je bil letošnji prireditelj le Udruženje smučarjev Planica s sedežem v Beogradu in izvršnim odborom v Ljubljani. Te nepravilnosti so se porabile in načelnik tehničnega odbora saveza j** zahteval na odtorov predlog, aa se uvede radi tega preiskava. Sklep je bil soglasno sprejet in ketr je bil pri prireditvi prizadel tudi poslevodeci podpred>ednik saveza g. dr. Pavlin je on takoj svoje mesto odložil, ker ni hotel biti istočasno vodilni funkcionar saveza m v preiskavi radi očitanih nepravilnosti Zapustil je sejo, v lokalu pa je nastal nered in so vsi hoteli oditi. Vodstvo seje jo nato prevzel odbornik g. dr. Pire. pod čigar vodstvom se je sestavila komisija za preiskavo {k> zahtevi saveznega tehničnega odbora. V hrupu so padli 'še novi očitki, ki so imeli za posledico še demisije blagajnika g. Kunstelja in odbornikov g<2- Pela na in š'irrlja. Hrup pa je bil tak. da se o domišljah ni nvrglo sklepati m seja se je morala zaključiti. To, po tako lepo uspelem delu v ljtošnii sezoni Domač in tuj tisk po vsem svetu navdušeno piše o naši lepi Planici, revije po vsej Evropi prinašajo številne slike o tekmi in vsi priznavajo pomen Planice za smučki sport. Mi pa ostanemo kakor smo bili in zato vse domače zaničujemo in osporavamo vsako vrednost Ce bi bila Planica vsaj par kilometrov dalje, morda v Italiji ali Avstriji, bi bilo seveda vse dobro, ker pa \e bilo to doma, pa je škodljivo,: za Jugoslavijo Skoraj vse na svetu, seveda izvzemši Norvežane, je navdušeno za Planico, časopisi, ki jim s^rioznosti nikakor ne moremo odrekati, pišejo o izrednem uspehu in p*vn«*n'i Planiee za smučarski sport, prt na* ps *e najdejo ljudje, ki ne morejo preboleti uspeha Planica, ker ph toli. d« imamo to Planico mi. Namesto, da bi se lepo složno delalo, pa se morebitne pogreške zlorabi ta jo za napade na savezne funkcionarje. Nasprotniki naj vedo. da ho sel razvoj SVOJO pot naprej, pa četudi mu oni ne bodo mogli slediti, ostali bodo pač žalostno zada] in se jezili, kr»r ni*o mogli slediti naglemu razvoju. Tudi FIS-a bo morala kakor že tolikokrat, tudi seda* slediti ra7voju tn prenehati borbo proti velikim skakalnicam. Abesinija protestira Abesinska vlada se ie v ženevi pritožila zaradi obstre« lievanja neutrjenih mest Adis Abeba. 31. marca b Vbesiaski glavni stan izjavlja, da ie \<;^ki položaj zadovoljiv. Ahesuiska vlada je zaradi včerajšnjega obstreljevanja Hararja pp iralijanskih letalih protestirala pri Drašfve narodov. Gre za kršitev čl. 2:> baašlfe konvencija, ker.Uarar ni utrjeno mesto. Ker je večina prebivalstva že pred obstreljevanjem opustila mesto in ker je bil ostab del hilro ob\eščen, da se bližajo italijanska letala* žrtve med civilnim prebivalstvom niso velike, čeprav je mesto obstreljevalo 33 letal, ni niti 10 mrtvih. Ogorčene borbe na jugu Adts Aheba, 31. marca, A A. Reatet poroča: Poročajo, dn je prišlo do ogorčene bitke na jugu od pagauuija med prvimi oddelki generala ^raz/ianijn m zaščitnimi oddelki armade rasa rTasUnaja. Število žrtev na obeh straneh znaša okror 100o. V teku zadnjih dveh dni so Italijani napredovali za 2-5 milj v smeri Arandaba. Abesinci pa so jih prisilili z nočnimi napadi. da so se zopet umaknili v svoje st.ire položi Je. Upor v Godžamn Asmara. 31. marca W. Italijanske čete neprestano prodirajo ter se nahajajo že v Uogeri na zapadu in v Lasti na vzhodu. Italijanske predstrraže niso veš nmogo od- j dal jene od l ronda rja Istočasno prodiralo uporniki iz (rodianva in siceir iz DebraMar-kosa v s<'verozapadni smeri proti l*r zelo disciplinirane. V njihovih vrstah, jn več ti-.oČ domaČih vojakov, ki >n se v zadnjih desetletjih v italijanski vojski borih v Libiji. Italijanska letala mečejo letake v amharskem jeziku v katerih se napoveduje prihod italijanskih čet in kon^r ob'^ti negus*. Oropani begunci Plihnlji S!< Btarta •% Potniki, ki so prispeli semkaj iz Adis A bebe. opisuj* k> paniko, ki je nastala v abeVnikem gl*Mn«m mestu po obstreljevanju Džidzigc. Iz Dšid-žige in Diredave je pobegnilo nad .VIO Iju-dri, med njimi skoraj v*i mohajmeHanc Nekaj sto so i'h ujeli člani plemena \ V> jih i/.n*pali in trpinčili. Nekaj ie bilo bidi obsojenih na »mrt. Vsi ti dogodki so se odigral' na o/emlju Hararja. Italijanska prestolon a rt ed ■ niča na poti v A € riko Kairo, 31. nwra A a. V Port Said i« prispel parnik »Oesarea*, na katerem potuje italijan.-ka prestolonaslednica v Vzhodno Afriko. Italijani se poslužujejo strupenih plinov London, 31. marca. z. V lordski zbornici je lord Ceeil opozoril na brzojav abe-sinskega cesarja, da Italijani zadnji teden pri ttombardimnju iz zraka uporabljajo fctrupenp pline. Postavil je vprašanje na vlado, ali ji je to znano. Če ji je znano, kaj misli storiti Lord Lalifax je odgovoril, da nima nobenih vesti razen tejr.i, ki so objavili listi. Rekel je, da ge je govorilo večkrat o teh pritožbah in da je te pritožbe poslal odboru trinajstoriee, ta pa jih je poslal italijanski vladi. Kakor je znano, se odbor trinajstoriee sedaj trudi, da bi našel podlago za podajanja med Italijo in Abesinijo. Če se pokaže, da so vesti o uporabi strupenih plinov resnične. potem je moje prepričanje, pa tudi prepričanje angleške vlade, da je postalo delo odbora trinajstoriee nemogoče v sedanji smeri. Vendar angleška vlada nr more storiti ničesar na svojo roko. ampak samo v so^lavsju z ostalimi člani DN. V vsakem primeru je vrejetno, da velika veČina italijanskega naroda ne ve za. to dejstvo. Treba je najprej počakati na izjavo italijanske vlade, če se j>otrdijo vesti o uporabi strupenih plinov in če je strupeni plin uporabljen proti neKor-ceni ali pa proti oboroženim oddelkom vojske, ki so vsi brei odpora proti takemu orožju, potem j(* trtba to postopanje moralno obsoditi. V tem pociedu ne bo razlike v mišljenju vsegra sveta«. London, 31. marca. z. Več poslancev je vložilo na vlado vprašanje zaradi tecjs, k*»r Italija uporablja pline v vojni proti Abe-siniji. Zunanji minister Eden je odgovoril, da je slične pritožbe že dostavil odbom trinajstoriee, ki je opozoril Italijo na konvencijo iz leta lf>2o. Menijo, da je bil ts» kor*k DV že izvršen v Rim^ Hauptmann bo drevi justiHciran Newyorlt, 31. marca. A A. Reuter poroča, da je vrhovno sodišče za pomilostitev odbilo Hauptmannovo prošnjo po seji, ki je trajala vet ur. Nad Hauptmannom ho izvršena smrtna sodba nocoj oh 20. uri. Guverner Hofmann je objavil, da ne bo več dovoljeval, da bi Hauptmann še vlagal pritožbe. Vse je že pripravljeno, da se smrtna kazen izvrši. Hauptmaunova soproga, ki je zelo oslabela, je včeraj obiskala svojega moža v celici in to je verjetno bilo tudi njuno zadnje svidenje. Hauptmann- je ob tej priliki izjavil, da je .nedolžen. ■Po svojem tnočnjem obisku nri obsojenem Hauptraannu je advokat Fisher izjavil zastopnikom tbka: Obsojenec je mirno in zbrano sprejel poročilo. da j* sodisos zavrnilo tudi njegovo dru^ prošnjo ta pomilostitev. Kljub vsemu pa Hauptmann is ni izgubil vse nade. V nekaterih krogih verujejo. da se bo guverner Hofmann odločil, da še enkrat, odloži izvršitev smrtne kazni nad Hauptmannom. če bi obsojenec podal še nekatera dopolnilna pojasnila. Neka oseba iz okolice guvernerja Hofmanna trdi, da je Haupt-mannova soproga telefonično izjavila pomočniku guvernerja, da je njen soprog pri volji, -da pove še marsikaj«. Neposredno pred tem telefonskim razgovorom .j<* za. Hauptmann bila drugič v celici svojega moža. »SfcOVKNSKI NAKOD«. torek. 31. muca 1936- Štev. 74 Milijon knjig med nase ljudstvo ^ubUeini občni zbor Vodnikove družbe, ki ie M let uspešno deluje na prosvetnem polju Ljubljana, 30. marca. Vodnikova družba v Ljubljani je včeraj zaključila deseto leto svojega, obstoja. De. set let v življenju posameznika ne pomeni mnogo, v razvoju organizacije je pa to važen mejnik, zlasti če se je iz skromnih začetkov razvila v mogočno ustanovo. In to Je Vodnikova družba. Zvesta programu, ki sj ga je začrtala ob ustanovitvi pred desetimi leti, da hoče z izdajo knjig dvigniti ljudsko prosveto, je družba od leta do leta lepše napredovala in danes lahko s ponosom gleda nazaj na svoje delo. Bilanca je razveseljiva: v 10 letih je Vodnikova družba izdala 41 knjig, ki jih je tiskala v milijonski nakladi in jih poslala med nase ljudstvo. To je pač naj. boljči dokaz, da je seme, ki ga je družba smsejala, obrodilo stotcren sad Jubilejni občni zbor se je vršil snoči v društvenih prostorih v Kazini. O tvoril ga je predsednik g. Rasto Pustoslemšek. ki je uvodoma podčrtal pomembnost akcije Vodnikove družbe in njeno prizadevanje za ljudsko prosveto, nato se je pa spominjal umrlih ustanovnikov, katerih spomin so navzoči počastili stoje. Tajniško poročilo je podai prof. dr. Pavel K ari in. Delovanje odbora in družbine pisarne je bilo zelo živahno. O stanju blagajne je poročal g. Milan Sterlekar, gospodarsko poročilo je pa podal prof. Franc Vrhovnik, ki se je obenem zahvalil pov erj enikom za njihovo požrtvovalno delo, želel pa je, da bi se čim bolj pospešilo nabiranje članarine. Po poročilu ravnatelja Jerana kot revizorja, ki je na- šel vse v najlepšem redu, je bil sprejet proračun za prihodnjo poslovno dobo, ki ga je predlagal prof. Vrhovnik. Članarina ostane ista, toda poverjeniki bodo odslej pobirali stroške na račun eks-pedita in sicer poverjeniki, ki dobe knjige po pošti po 2 Din za člana, poverjeniki, ki osebno dobivajo knjige ali se jim dostavljajo na dom, po 1 Din, direktni člani pa plačajo za ekapedtt 7 Din. Vodnikova družba bo tudi letos tiskala štiri lepe knjige. Izdala bo: pratiko v redakciji prof. Pavla Karlina. Pratika je med Slovenci tako razširjena, da je pri nas skoraj ni družine, ki je ne bi imela pri hiši. Za drugo knjigo je prispeval zanimivo delo pisatelj Ivan Albreht. Knjigo je naslovil >Zarecanic Dejanje se odigrava, kakor nam pove že naslov, ob vodi. Drugi pisec je priznani pisatelj France Bevk, ki je obogatil našo literaturo že z mnogimi zanimivimi leposlovnimi spisi, romani in novelami Njegovo delo se menuje ;>Srebrniki«. Z zanimanjem pa bodo Čitatelji gotovo segli tudi po četrti knjigi »Spomini potujočega igralca«. Napisal jo je naš komik Josip Danes Gradiš, ki je nedavno proslavil 351etnico svojega udejstvovanja na odru. Z izdajo memoare v smo Slovenci zelo skromni in zato je treba tem bolj pozdraviti idejo g. Dane-ša, kateremu je njegov poklic pač vedno nudil dovolj zanimivega, veselega in žalostnega gradiva Družba je sklenila, da izidejo knjige žo v prvi polovici oktobra. Tudi hišni posestniki tožijo Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, ki šteje 1708 članov Ljubljana, 31. marca Na občnih zborih vseh stanovskih organizacij je zadnja leta glavni refren, da ta ali oni stan preživlja najhujše čase ter da so gospodarske razmere v pravem pomenu beseda obupne. V tem soglašajo organizacije delovnih in pridobitnih slojev. In v tem smislu so tudi izzvenela poročila funkcionarjev in govori zborovalcev na 37. rednem občnem zboru Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani snoči v beli dvorani hotela Union. Vendar je bil ta občni zbor še posebno značilen; vsi govorniki so na njem nagla šal i že v nekoliko upravičeni nervoznosti, da so se razmere še poslabšale, in sicer tako, da bude najresnejše skrbi. Predsednik I. Frelih vidi izhod samo v lastnih silah hišnih posetnikov, v složni, enotni, močni organizaciji. Najprej je poročal o društvenem delovanju in gospodarskih odnosih hišnih posestnikov do občine in samouprave tajnik V. Klarman. Društvo, ki obstoja že 3? let, šteje 1"08 članov. Gibanje članstva ni bilo posebno živahno, čeprav je bilo meri letom ustanovljeno novo društvo hišnih posestnikov. Pristopilo je 66 članov, umrlo jih je pa 11. Društveuo delovanje je bilo v glavnem usmerjeno v prizadevanjih za davčne olajšave, mnogo drobnega dela je pa opravilo društvo v svoji informacijski službi in s predavanji ter sestanki. S skrbjo je zasledovalo sestavljanje mestnega proračuna in sklepanje o banovinskem proračunu. Na hišne posestnike kot najzanesljivejši moment v računih davčne politike pada čedalje več bremen, ki jih posestniki čutijo zdaj tem bolj zaradi padca dohodkov, zdaj. ko so rubežni prav za prav na dnevnem redu. Gospodarsko stisko čutijo hišni posestniki tudi zlasti zaradi komplikacij na denarnem trgu, zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov in previsoke obrestne mere za hipotekama posojila. Razmere na denarnem trgu so pozneje ostro kritizirali tudi nekateri govorniki in eden izmed njih se je. vprašal, kam so spravili ogromne dobičke izza let konjunkture nekateri denarni zavodi, ki zdaj ne izplačujejo vlog. Tajnik je naglašal, da so se najemnine za stanovanja znižale v nekaterih primerih celo do 40%, Razen tega so pa čedalje pogostejši primeri, da so najemnine neizterljive in posestniki morajo tudi računati s »specijalisti«, ki sploh ne plačujejo več najemnine. Ko se vselijo, plačajo le nekaj na račun, zaostanka pa gospodar nikdar ne prejme in še mora imet! »specijalista« pod streho, dokler ga sodnija ne postavi na cesto. Predsednikovo poročilo ni bilo nič bolj razveseljivo, zlasti v onem delu. ko je govoril o mestnih davščinah, naglašujoč, da znašajo vse doklade (mestne in banovinske) na direktne davke v Ljubljani 1229©. v Zagrebu pa samo 76* V doeim so v Beogradu približno 100% nižje — znašajo le 28%, — Govoril je še o drugih občutnih obremenitvah hišne posesti in opozarjal na potrebo enotne organizacije vseh hišnih posestnikov. Dejal je, da bo prišlo do iztrez-njenja med organizatorji novega društva. če| saj morajo sprevideti. kako škodljiva je cepitev sil, ki jim je mnogo škodovala že prvo leto. v debati o refc poročilih so govornik,] • naglašal i potrebo, da občina revidira svoj proračun glede daariSSn in da naj društvo misli na širokopotezno gospodarsko akcijo za rešitev najbolj aktualnih gospodarskih in socijalnih vprašanj, ki ovirajo poživitev gospodarstva. Vendar do kakšnih konkretnih sklepov ni prišlo. Govorniki so tudi izražali željo po združitvi obeh organizacij hišnih posestnikov, predsednik je k temu pripomnil, da so organizatorji novega društva odbili vse ponudbe za zbližanje. Tudi blagajniško poročilo je podal V. Klarman. V preteklem poslovnem letu je imelo društvo 86.647 Din dohodkov in 85.822 izdatkov, Društveno premoŽenje pa znaša 16.773 Din. Vse točke dnevnega reda so bile gladko odpravljene v splošnem soglasju in dr. L. Lajovic je izrekel ob pritrjevanju zborovalcev zahvalo predsedniku I. Frelihu za njegovo delo v občinskem svetu v prid hišnih posestnikov — samo pri volitvah je zbor obtičal na mrtvi točki. K predlogu liste dosedanjega odbora se je oglasilo več govornikov, ki so želeli, naj bi se odbor pomladil. Predsednik je zaključil občni zbor, češ, da so takšne volitve nemogoče ob tej priliki, ker se ne more prepričati takoj, kdo ima pravico voliti in biti izvoljen, ker mnogi niso še plačali Članarine. Zaradi volitev bo sklican izredni občni zbor. Ob tej priliki naj še pripomnimo, da tudi hišni posestniki neredno plačujejo članarino, kar je naglašal blagajnik v svojem poročilu. To je vsekakor značilno, kakor tudi, da se hišni posestniki čedalje bolj pritožujejo nad nerednim plačevanjem najemnin. In morda baš to kaže najbolj jasno, v kakšne stiske so prignale gospodarske razmere tudi hišne posestnike. Zborovanje sadjarjev Skofja Loka, 30. marca V šolski dvorani deške šolo se je zbralo na praznik okrog 100 sadjarjev škofjeloškega okraja. Zborovanje je vodil predsednik SVD, višji sadjarski nadzornik v p., g. M. Humek, poselili pa so anketo tudi zastopniki kmetijskega referenta g. Zdolšek, ueiteljstvo in ravnatelj Kmetijske zadruge iz Kranja g. Les jak. Bile so navzoče vse podružnice SVD iz območja loške izpostave in mnogo prijateljev sadjarstva. Novi podružnici SVD se bosta ustanovili v Javorjih in v Zalem logu, podrobno delo v podružnicah pa se bo poglobilo t rednimi mesečnimi sestanki, sadnimi ogledi, poučnimi ekskurzijami in sličnim. Naglašala se je važnost vzornih sadonosnikov in izrazila želja, naj bi se v krog sadjarjev tudi občine krepkeje pritegnile, bodisi da pod-pro stremljenja sadjarjev z zemljišči ali % denarno podporo. Sadni izbor za škofjeloško območje se v bistvu ni izpremenil, odločilno pa se bo sklepalo o tem vprašanju pri sadnem ogledu, ki bo na jesen v Skofji Loki. Navzoči so povdarjali nujno potrebo po osamosvojitvi našega človeka tudi na področju vrtnarstva, ki naj se reši nakupa v tujih de* želah. Vrtnarstvo širimo z domačo zelenjavo, gojimo domač« cvetlice, osobito nageljne, dvignimo letoviščarske in tujsko prometne postojanke z lastno podjetnostjo. Skladišča sadja za Loko zaenkrat še ne pridejo v poštev. ker je premalo enotnega sadja. Kritično so preobrnili sadjarji tudi one vrste sadja, ki so določene za škofjeloško območje (Ba uman nova reneta, boikovo jabolko, ostario, in kot postranska vrste: charlamovskv, pisani kardinal, boskopski kosmač, prinčevo jabolko far jonatan). Zelo bi bil ssieljen sadjarski pomočnik, ki bi posebno pri precepljsnju starejšega sadnega drevja »nogo pripomogel, da bi prišli •do enotnih sadnih vrst. Naravno, da bi se s test povečala tudi sadna trgovina. Gloda sadnega izvoza je padal vainc iijsve g. Les jak, k! jo navajal kot pogoj za razmah sada« trgovine povečanje domačega kon-zueaa, odprave kliringov in odprte meje. Nas odjemalec bi bila predvsem Nemčija. Nase sadje se odlikuje po tvoji fini aromi, pa bi nam v tem pogledu malokdo mogel konkurirati. Centralna sadjarska pisarna bo pridala letos zbirati podatke, ki naj omogočijo organizacijo sadne trgovine po določenem, Širokopotezno m načrtu. Sušilnic nikakor ni podcenjevati, ako hocVmo dobiti standardizirano suho sadje. Vseb sadjarjev (organizirani! je sds j 300, od podružnic je najmočnejša Skofja Loka s 57 člani. Težak položaj naših trgovcev 55* redna letna skupščina Zdru2en}a trgovcev v Ljnb- Ljubljana, 31. marca. Poleg drugih stanov preživljajo težko krizo tudi naši trgovci, zaradi tega se tesneje oklepajo svoje stanovske' organi, zaci je, kakor je v polni meri dokazala snočnja 55. redna letna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani. Zbor, ki se je vršil v dvorani Trgovskega doma je otvoril predsednik združenja g. Karel Soss, ki jc uvodoma pozdravil navzočega predsednika zbornice za TOI g. Ivana Je-lačina, tajnika dr. Plessa, g. V. Naglasa, zastopnika obrtne oblasti dr. FreUha, dalje zastopnika Zveze trgovskih združenj g. Ivana Banovca, zastopnika Društva indiustrijcev ha veletrgovcev g. Vidmarja, zastopnika Trgovskega društva Merkur g. dr. Wmdischerja, bolniške blagajne g. Smerkolja, trgovake nadaljevalne sole g. Gruma, trgovskih zastopnikov g. Kreka in druge. Iz predsedniškega poročila izhaja, da trgovina v preteklem letu nikjer ni doživela večje sproščenosti in olajšav. Ljubljana je uradniško mesto in izvira velik del vseh njenih -dohodkov iz plač. Z redukcijo plač popreje državnih nameščencev, sedaj pa še samoupravnih, je gospodarska moč Ljubljane silno prizadeta. Saj so plaće prav za prav edino povračilo, ki ga dobi Slovenija od vplačanih davkov. Redukcija plač pomeni zato znižanje prometa po vseb trgovinah za prav isti odstotek, za katerega so bile plače znižane. Tudi stalno zniževanje slovenskih premogovnih dobav železnicam je nova pasivna postavka v naši gospodarski bilanci. Ljubljana je središče vsega slovenskega gospodarskega življenja in zato tudi živo čuti vsak udarec, ki zadene slovensko gospodarstvo. Počiva domala vsa lesna trgovina, kar pomeni za nas ogromno izgubo, čim bolj pa pada promet v trgovinah tem bolj raste konkurenca in sicer v prvi vrsti nelojalna in nelegalna. Kroš-n jar jem so odprte vse. ulice in celo po uradih nemoteno prodajajo svoje blago. Po stanovanjih se oglašajo kar cele trume raznih nelegalnih potnikov in agentov. Vobče postaja krošnjarska nadloga vedno večja in uničuje vedno več trgovskih panog. V zadnjem Času opažamo tudi, da se vriva na naš trg de tuji, zlasti židovski element Najbolj žalostno pa je to, da se vriva s -pomočjo naših oblasti Izčrpno tajniško poročilo je podal g. Lojze šmuc, ki je naglasi!, da je Število članstva v zadnjih letih stalno padalo. Od leta 1930, ko je združenje štelo še 1368 obratov, je padlo v času gospodarske krize do konca lanskega leta na 1100 članov in za 268 obratov Priključitev najbližjih občin je povzročila, da se je število članstva zopet dvignilo od 1100 na 1257. Združenje i*11* v evidenci 1204 sotrudnike in so trudnice ter 221 učencev in učenk. Februarja meseca lam je stopila v velja, vo nova uredba o organizaciji in učnem načrtu trgovskih nadaljevalnih šol, po kateri bi naša šola, če bi izvajali vse te predpise, nazadovala in ne napredovala šolski odbor in uprava sta se v sporazumu z ravnateljstvom šole zadnja leta močno prizadevala dvigniti šolo na zahtevo višje predizobrazbe in mora tako imeti vsak, kdor hoče obiskovati Trgovsko nadaljevalno šolo, najmanj tri razrede srednje ali meščanske sole. Letos ima ta šola dva razreda učencev z malo maturo, ki posedajo drugi letnik. V ministrstvu trgovine se pripravlja načrt uredbe o reguliranju sorazmerja vajencev v trgovskih obratih Pri nas je to vprašanje že več let rešeno in srne imeti vsak učni gospodar po enega ucen-za za vsaka dva pomočnika, pa Še po enega učenca, največ pa sme imeti učni gospodar tri vajence. Glede uvedbe fakultativnih pomočniških izpitov odloča ban. ska uprava, da nima pomislekov zoper uvedbo takih izpitov pri trgovskih »druženjih, pristavlja pa. da se združenja Izrecno opozore, da opravljeni ali neopravljeni izpit ne more biti zadržek, da postane vajenec pomočnik, in slednjič, da manjkanje takšnega spričevala ni sadržek pri nastopu obrta. V okviru Združenja deluje 16 sekcij po. samesnih strok in sicer sekcija trgovcev s špecerijskim blefom, žolesnino, kuri. vam, modnim, manufsktnrnim in galanterijskim blagom, papirjem, lasom, mlečnimi izdelki, sadjem, deželnimi pridelki, elektrotehničnimi predmeti, a pisahkimi stroji, s športnimi predmeti in z radio aparati. Vse sekcije imajo svoje odbore, ki rešujejo va*. interne sadove njihovega delokroga v okviru pravilnika. Tajnik se je nato dotaknil še raznih važnih stanov. slon vprašanj, zadeve poslovanja pri carinarnici, obdelal vprašanje ureditve glavnega kolodvora in pa načrta novega trgovskega zakona. Posebej jc omenjal vprašanje taks in davkov. Končno je na-glasil potrebo solidarnih nastopov vseh gospodarskih organizacij. Vprašanje je, kako bi danes izgledali, če bi ne bili v zadnjih letih posebno trgovci čuječi in pozorni na vse napade gospodarskega življenja, ki so se pripravljali proti našemu trgovstvu. Le organiziranemu skupnemu delu ter nastopu gre hvala, da trgovci niso še na slabšem, kakor so. Pregledno blagajniško poročilo je podal nato g. Ver-bič, nakar je skupščina sprejela tudi proračun za prihodnje leto. Za nadzorni odbor je poročal g Naglas, ki je predlagal odboru razrešnico. Predsednik trgovske zbornice g. Ivan Jelačin je nato obširno poročal o Trgovskem II. stu. Sprejet je bil sklep, da se uvede za eno številko tedensko obligatorna naroč-ba in bo o tem uprava podrobno še razpravljala. Pri slučajnostih so zborovalci obdelali vsa aktualna vprašanja, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen. škof ja Loka — kolodvor brez telefona Škofja Loka. 28. marca Čudno se sliši, pa je vendarle res, da grozi vsej skofji Loki in s tem tudi ole-ma dolinama, da ostanejo od 1. aprila dalje brez telefonske zveze s kolodvorom- Telefon je bil dolgo vrsto let nameščen v eni izmed kolodvorskih sob. Plačeval ga je trgovski gremij, ki pa se je zdaj temu izdatku uprl. Res je, da so ta telefon uporabljali tudi n©upravičenci in je služil takorekoe vsej javnosti za zvezo med mestom in kolodvorom. Porabljali so ga zasebniki, obrtniki, uradi, garnizija. predvsem pa trgovci, katerih last je bil in ki je služil poslovnim stikom med mestom in postajo. Zdaj naj bi ga pa izgubili. Naše mnenje je. da bi telefon moral ostati, ker si ne moremo misliti, da bi Lila Skofja Loka od kolodvora povsem odrezana. Vemo, da se pošta, kakor tudi železnica protivita imeti stroške pri njem. toda pred-no se bo ukinil bi bilo treba v intorenu mesta o tem dokončno sklepati, ker si tudi ne moremo misliti, da bi bili škofjeloški in z njimi vsi trgovci po dolinah zadovoljni brez zveze s kolodvorom, kjer jim mnogokrat leži blago, od katerega je treba plačevati ležarino. če pravočasno ne odpelje!. Zastanki pa bodo prav gotovo, ako ne bo mogoče takoj obvestiti, da je blat»o po železnici prispelo. Morda bi se dal doseči drug plačilni ključ med uporabniki, vsekakor pa moramo vztrajati na zahtevi, da od telefona ne odstopimo! Iz Celja —c Klub slovenskih kolesarjev v Celju je imel v soboto svoj redni letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: predsednik Mirko Fajs, podpredsednik Josko Aman, Tajnik Oskar Leskovš>k, namestnik Jože Cepin, blagajnik Avgust du-mor, namestnik Anton špes tehnični referent A. Bremec. odborniki Gams, Kramar, Oblak, Lampret, Šeligo iu Varlec. Revizorja sta gg. Janko \Vagner in Vlado Vučko. —c Otvoritvena dirka Kluba slovenskih kolesarjev v Celju bo v nedeljo 19. aprila. —c Poiar v Savinjski dolini. V petek se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Ajdiča v Podgori pri Šmartnem ob 1'aki Poslopje je pogorelo do tal. Gasilcem je uspelo obvarovati sosednja poslopja. Pri gašenju se je ponesrečil 38 letni gasilec Anton Bizjak iz Šmartnega ob Paki. Dobil je tako težke opekline po prsih in noui, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. —c V celjski bolnici je umrl t soboto 73 lelni dninar Tomaž Jereb iz Smiklavža pri Škof ji vasi, v nedeljo pa 72 letni občinski revež Vincenc Lovrenčak iz Loč pri Poljča-nah. —c Dve nesreči. Na Brezju pri Mozirju je neki avtomobil iz Mozirja povozil osemletno hčerko dninarice Marijo Vrabičevo. Deklica je dobila težke notranje poškodbe. V sredo je padel devetletni delavčev sin Karel Zupan z Jelovoga pri Radečah s kozolca in si zlomil levo nogo. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. —e Prosiš* »koli pravoslavne eerkve na Vrazovem trgu sedsj urejujeio. Ob ograji so nasadih lepotično grmičevje, na trati okoli cerkve pa drevesa. Ureditev tega prostora je bila se zelo potrebna in bo dala vsemu trgu lepšo sliko. c NoŠno lekarniško službo ima od vštetega petka 3. aprila lekarna »Pri križne na Kralja Petra cesti. — c Smrtna matica aa Bežigradu. Pred dnevi se je na Bežigradu pri Celju smrtno ponesrečil tam zaposleni 52-Ietni hlapec Janez Premelč s Sedlarjevega. V hlevu ga je napadel bik in ga nabodel na roge. Premelč si ie pri tem zlomil hrbtenico, dobil težke notranje poškodbe in zevsjoeo rano na levem sencu. Nesrečnež je aa mestu izdihnil. —c Prihodnje predavanje ssljske gasilska šete bo v sredo 1. aprila ob 20, v mestnem gasilskem domu. Predaval 1« učitelj £T. Branko Žemljic iz Celja o >rasnih 'n selih 7irodbah i/ /kssrsfce dežele«. Vabljenj so irasilci in tudi negasilci. KOLEDAR Danes: Torek, 31. marca ka!«»ličani: Gvi-dou, Ajboš, . današnji; prireditvi? Kino Matica: Mick v in >illy ol» le j. Zlati otok iob li*.r> in -1, 13 . Kino Ideal: Artisti H;ur\ Pielji Kino Sloga: Tajin.stvena hi>a. Kino Union: Clo—Cto. Kino Šiška: Črne rOŠe. Občni zbor Društva za raiiska\ anje jam ob 18 v mineraloškem institutu univ« rze. dežurne lekarne Danes: Mr. Sušnik. Marijin trBr .">; K'iralt, Go>posvetska ce-sta 29. oktrobra 31. Nase gledališče DRAMA Torek 31.. Zaprto (generalka). Sreda. 1. aprila: Juarfz in Ma Ksimilnan Premiera. Red C. Četrtek 2.: Pes? m s ceste. Irven. Cere od 10 I>in navzdol. Petek 3.: Zaprto. Ob »e^anji AhacJjevi ce-1. so pred ;etl atalp lesene barake, v katerih so *c obirali dobrovoljci, kateri js» od*'i a co-*ar. jem Maksimiljanom v Mehiko V.so zgodo-vinske dogodke, ki so se takrat odigrali v Meksiki, nam je zbral pisatelj VVerfel v svoji zgodovinski drami Juarez in Ma. ksimiljan. Premiera te drame bo v sredo 1. aprila za red C. Vlogo cesarja Maks -miljana igra g. Lcvar, šarloto ga. ša-ričeva. V ostalih vlogah na-«*tr>pi skoro ves naš dramski an«ambel. Rtv. io ima inž. arh. Stupica. OPKR \ Torek 31.: Zaprto Sreda 1. aprila: Kavalir z rozo. Red Sreda. Četrtek 2.: A propos. kaj dela Andula? Red Četrtek. Petek 3.: Ob 15. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 Din. Sobota 4.: Šaloma Izven. Znižane cene. Pesem ljubezni je naslov najnovejše operete, katere premiera bo v nedeljo 5. t. m. v naši operi Vsebina je prijetna ljubezenska zgodba, kakor jih je vse polno v našem življenju, nadvse posrečena pa je glasba, ki jo je napisal kapelnik Raha. Režijo ima ~ Golovin. Na nedeljsko premiero že danes opozarjamo. Naša opera pripravlja Donizettij».vo opero Lucia di Lamermooi. Verdijevega Othela in Leharjevo opereto V'ese'a vdova Premiere bodo tekom meseca aprila Iz Trbovelj —- Seja občinskega odbora: Prihodnji ponedeljek ob 15. uri bo v občinski posvetovalnici v Trbovljah proračunska seja občinskega odbora, na kateri se bo razpravljalo in sklepalo o predlogu proračuna občine in ubožnega sklada za leto 1936,37. Razen tega se bo sklepalo tudi o priključitvi k. o. Sv. Marko in kraja Sv. Urh k občini Trbovlje, sklepalo se bo tudi o statutu po § 75 zakona o občinah, podano bo poročilo o reviziji občinske blagajne in občinskih podjetij in končno bodo tudi volitve enega odbornika v krajevni šolski odbor Sv. Planina. — Občni zbor zadružne elektrarne: Letos je 25 let, odkar deluje tukajšnja zadružna elektrarna. Starejšim občanom in hišnim posestnikom, zlasti pa ustanoviteljem zadruge je še v živem spominu, da so se spočetka hišni posestniki, kakor pri vsaki novotariji, tudi električno razsvetljavo branili napeljati v svoje hiše, prav tako, kakor so pred leti nasprotovali uvedbi vodnih števcev. Danes pa vsi priznavajo koristnost tega gospodarskega podjetja, kar dokazujejo tudi občni zbori. Letošnji občni zbor, ki se je vršil v četrtek popoldne v prostorih gostilne Počivavšek, pa je bil še prav posebno dobro obiskan. Vodil ga je načelnik zadruge g. šolski upravitelj Plavšak, ki se je uvodoma v lepih besedah spominjal že umrlih ustanoviteljev zadruge, nato pa je podal poslovno poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu. Zanimivo je, da ima zadruga preko 380.000 Din rezervnega sklada, ki pa je po večini zamrznjen v raznih denarnih zavodih. Cisti prebitek v preteklem letu je -našal Din 14.862.15. kar je vsekakor lep znesek spričo dejstva da je rezerva za današnje čase, zlasti pa z ozirom na okolnost, da prejema zadruga električni tok potom priključka in ne iz lastne elektrarne, itak previsoka, ker itak nič ali pa le prav malo investira in popravlja. Novi odbor naj bi razmišljal o znižanju cene toku, da bi »e bodoči čisti dobiček skrčil na minimum, kar bi bilo v korist članom zadruge, na drugi strani pa naj bi tudi razmišljal o možnostih dviga zamrznjenih rezerv :n plodonos-nejše naložitve. Izšla je nova Številka ilustrirane revi?« zs radio, tfledstiiče. film in modo nas val Sfev. 74 »SLOVENSKI NAftODc, torek! 31. marca 1936- Stran 3 ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 DANES OB 4. URI POPOLDNE premieru popolnoma nove barvane j?lickyiii*illy endo revije s sledečim sporedom: 1. Magazin 2; 2. Paramountov tednik; 3. Parni valer; 4. Želva in zajček; 5. Tako je bilo nekoč; 6. Kraljici poletja; 7. Guliver; 8. Velikonočna pripovedka. Smeh! — Veselje! —' Krasne melodije! — Petje! — Zabava! Zvečer ob 148. in 9\a senzacija nad senzacijo: »ZLATI O T O K« po slovitem romanu R. S. Stevensona. Hitite, da ne zamudite ! ! DNEVNE VESTI — OHiassn uprav« v Kranju razrešena. Lepo |K) \rsti ure. Zdaj je prišla na vrsto občinska uprava v Kranju- Današnji »Slovenec*'., poioča: G. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je izdal odlok, i*> katerem na podlagi 5 t'29"2 zakona o občinah razrešuje občinsko upravo mesta Kranj, i 11 sicer mestnega župana Cirila Pirca ter občinske odbornike Mavricija MaVerja. Josipa tajnika in Franca Prijatelja. — Nova doktorica prava. V četrtek bo na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra promovirana za doktorico prava gdč. Donata Capudrova. K promociji naše čestitke! — Teiak peloiaj a*iobu»ui|i P»djetij. V soboto in nedeljo je imela /Cveta avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije, na *\ ien-« cu na Fruški otreben j- zakon o avtobusnem prometu, ki naj bi združil vse različne zdaj veljavne predpise. Sklenjeno je bilo orositi ministra javnih del. da ti bilo dovoljeno pobirati od pomikov voz-nino na lemelju prevoženih kilometrov. 1 r-kovinskega ministra bo Zveza avtot usnih podjetij naprosila, naj se z novimi koncesijami ne spravljajo v nevarnost že obstoječa |>od-3-ija in naj se uredi razmerje med avtobusnimi podjetji in poštno uprave. KINO SLOGA, tel. 27*30 Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 Boris Karlov z izredno napetem senzacionalnem filmu Tajinstvena hiša Havdnova poslovilna simfonija, Sziike Szakall v burki »KVARTET SMEHA« in nov TJFA tednik. JUTRI PREKRASEN FILM! Tako se je končala ljubezen . Paula Wesaely in Willy Forst — Inozeni>ki >ahi>ti na našem šahovskem turnirju. Novosadski šahovski klub je prejel dopis Češkoslovaške šahovske zveze, da bo-cda sodelovala na našem državnem šahovskem turnirju češka šahist;- Karu! Opečen-? >ki in Pelikan Polfska je že prijavila svoj* šahiste in sedaj se pričakuje se prijava Boi-iiarov in Uunuinov. — l>r. Aljehin v .Jugoslaviji. Bivši svetovni šahovski mojster dr. AJjefatn je sklenil z našo šahovsko zvezo turnir po Jugoslaviji, ki iia priredi spomladi. Zaenkrat Je predviden njegov nastop v Zagret u, Beogradu, Ljubljani in" Mariboru Tudi šahovski klub v Novem Sadu se poteguje za r \ m, ki bo v Ljubljani o. aprila Popust velja od 2. do 7. aprila. — Razpisana štipendija. Dom študentk univerze v Birminjrhame (Anglija) stavlja za letni semester 1935 36 (27. IV. — 4. VII.) na razpolago nekaj mest za študentke, ki bi že!e!e izpopolniti svoje znanje angleškega jezika. Germanistke imajo seveda več izgleda, toda tudi druge niso izključene. Dom študentk nudi znatno znižane cene: hrano in stanovanje tedensko 250 Din. Prijave do S aprila tajnici Zveze akademsko izobraženih žen, ge. Zam-boni, Beograd. Dobraćma 39. | — Izvedeli smo, da je novo letošnje bok I pivo pivovarne Union izdelano iz specijalne- i ga slada zopet prav dobro uspelo in pride J to novo bok pivo dne 4. aprila v promet. Pivopivcem bo to novo bok pivo gotovo prav dobro ugajalo. — Drzna ipanska športnika. V navadnem lesenem čolnu sta prispela v nedeljo v Šibenik dva španska športnika. Iz Ornega morja sta veslala po Sredozemskem morju In skozi Otranako ožino v Jadran. Od Črnega moria do Šibenika sta rabila (S mesecev. Iz sil.enika kreneta proti Sušaku. Z. K. D. Pride največja senzacija sezone Clark Gable v filmu iz Aljaske KLIC PRAGOZDA — Vreme. Vremenska napoved pravi,da bo pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj ie deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 20, v Rogaški Slatini in Beogradu 18, v Ljubljani 17S, v .Mariboru 17. v Splitu 16, v Skoplju 0. Davi je kazal l.arometer v Ljubljani 761.5, temperatura je znašala 10. — 70 letna starkn ubila svojo 79 letno sestro. V vasi Veliki Bastaj blizu Daruvara sta živeli v skupnem gospodinjstvu sestri Katarina VVeber in Elizabeta Tvaier. Obe s»ta bili vdovi in precej betežni. Katarina »e stara 70 let, njeni sestri ie bilo pa že 79 let Razprtije med njima so bile na dnevnem redu. Te dni sta se pa sestri zaradi malenkostne, vsote sprli in spoprijeli. ElizaL^-ts je hotela z nožem zabosti svojo sestro in ko sta se ravsali je padla na plug in se močno pobila. Katarina jo ie položila na posteljo in obrisala okrvavljeni plug. Tako je izpovedala orožnikom. Pretepava pa je dognala, da je Katarrna svojo sestro z velikim rraneezom ubila. Nesrečna starka je imela na glavi več globokih ran. Ko so ji dokazali zločin je ostala mirna, kakor da se ni nič zgodilo. ~- Koliko političnih kaznjencev Je v naših kaznilnicah. Glede na neresnične in tendencijozne vesti v inozemskem tiaku, da sedi po naših kaznilnicah na tisoče političnih kaznencev je dal namestnik pravosodnega ministrstva Dragiša Cvetkovic pojasnilo, ki v njem govori najprej o zadnji amnestiji, potem pa ugotavlja, da je v kaznilnicah po vsej državi razen 65 političnih kaznencev. ki jim je bila z amnestijo znižana kazen še 273 kaznencev obsojenih po čl. 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Skupaj je torej 338 političnih kaznencev. — Prvi balkanski kongres za zaščito otrok bo od 5. do 9. aprila v Atenah. Naše prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično voznino. Vozna olajšava velja od 31. marca do 16. aprila. — Deček sc je spremenil v deklico, v Si* beniku se jc 1-1 letni deček naenkrat iz-preinenil v deklico in starši ?o mu morali kupiti dekliško obleko. — D\n in pal metra dolga kača. V vasi Cekanici blizu U raca niče. so pastirji v nedeljo ubili 2 En pol metra dclgo in 15 kg težko kačo. Tako namreč j>oročajo zasrre»:-Ški listi in ker ie 1. april sele Jutri, bi jim skoraj lahko verjeli. — I boj 7.1 5(1 I>in in liter vina. V vinogradih blizu Koprivnice so popivali te dni v zidanici Nikice Dobrovfča Gjuro Ugarko-vič in bivša priležnica Mate Imbriovčana Dora. Dori ni bilo prav, da je vzel M a to nedavno k sebi Jano Stankovičevo in jela >e prigovarjati l gai koviču naj ubije njenega nezvestega ljubčka in njegovo priležnico. Obljubila mu je 50 Din in liter vina. Ugar-kovič je nekoliko Hal.oumen in bil je taKOJ pripravljen na uboj. Odšel je v Imbiovčano-vo zidanico, kjer je bilo več fantov, s katerimi se je zapletel v prepir. Med prepirom ga je Steva Ilojčevič udaril s sekirico, da i" kmalu umrl. Tako se je iresničil pregovor, da kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. — Med »»grehom "živela. V vasi Markov dom občina Risan so imeli te dni zanimiv primer dozdevne smrti. Stana Lazovič je. zbolela in čez nekaj dni je po kratki agoniji navidezno umrla. Položili so jo na mrtvaški oder, kjer je ležala vso noč in drugi dan dopoldne, potem so jo pa hoteli pokopati. Med potjo na vaško pokopališče je pa naenkrat sedla in vprašala, kam jo neso. Pogrebej so se seveda prvi hip silno prestrašili, poleni se je pa strah *K>Iegel in Slana se je vrnila domov. Iz Ljubljane —lj Letošnji sejem z butaricami. Letos je na prodaj nekoliko manj butaric kakor prejšnja leta. Prodajalci imajo slabe skušnje od prejšnjih let, ko niso mogli spraviti v denar mnogo izdelkov, ki so jih pripravljali za trg vso zimo. Zdaj niso več v modi velike butare, ker bi jih pač nihče ne kupoval. Od leta do leta prodajajo manjše butarice in letos že prevladujejo minijaturne. Zato tudi ni več idiličnih slik ponoči ob k resi ji kakor prejšnja leta, ko so prodajalke predremale marsikatero noč na prostem pri blagu. Zdaj nosijo butarice vsak dan na trg, saj jih lahko spravijo v zaboje. Kljub temu pa kupčija vseeno ne cvete dobro. Kupci barantajo za vsako paro in se jim zde butarice predrage celo po 2 Din. Zdaj je tudi čedalje več prodajalk oljk, ki jih prodajajo tudi druge dni, ne le ob petkih. Tudi danes so prodajali sardeli-ce, ki so po 10 Din kg. Bliža se sezona za ribolov na skuše, ki bo letos najborž zgodnja in morda jih bodo prodajali že veliki teden. Pri nas za ceno sorazmerno dobi kravato se moderno, pa robce, Čepice, pižame, perilo moško in za dame. M. Pirnat, Ljubljana. Sv. Petra cesta 22, Poljanska cesta 1 iPeglezen). Telefon 36—57, 36— 58. —lj Kopališka ulica spada tudi med ljubljanske posebnosti. Edina med ljubljanskimi ulicami se lomi v pravem kotu. ^Prava« stara Kopališka ulica leži med kolezijskim kopališčem in Kolezijsko ulico, novi del ulice pa vzdolž Gradaščice na njeneiri desnem bregu. Ko je bila v novem delu te ulice prva hiša, so bili v zadregi, kakšno ime bi ji dali in so jo krstili po sosedni ulioi ter šteli številke naprej. To pa omenjamo le mimogrede. V novem delu Kopališke ulice je namreč tudi znamenit klanec cb novem mostu. Za ta klanec bi najbrž nihče niti ne vedel, če bi ne nastale nenavadne komplikacije zaradi njega. Hoteli so ga odpraviti, nasuti cesto tako, da bi se strmina postopno izgubila. Toda pri nasipanju bi prišlo pod zemljo prizemlje hiše, ki stoji pri mostu in tudi del vrta bi izgubil svojo vrednost, končno bi pa morati zgraditi še oporni zid pri hiši. To so drage komedije, zlasti, če ni hišni posestnik navlušen za nje. Zadeva se zdi zanimiva za-raat tega, ker se ob mostu na klancu nabirajo v čedalje večjem kupu smeti in nasipii materijal in kaže da bo sčasom odpravljena cestna strmina ^sama od sebec. Toda božji mlini meljejo počasi. _jj še o električni žarnici v Ktaničevi ulici. V naši včerajšnji notici o električni žarnici v Slaničevi ulici je bilo rečeno, da le več tednov ne gori. Od druge strant smo pa do-b4U informacijo, da samo tri dni ni gorela. Javne svetilke pregledajo vsak teden in zato je izključeno, da bi katera kar tri tedne ne svetila —lj Velikonočnemu času -primeren koncert pripravlja pevski zbor Glasbene Matice s solisti, orglami in velikim orkestrom. Izvajalo se bo najboljše in najpomembnejše Lisztovo orator i jsko delo ^Kri-stuska društva, da bo redna letna skupščina llubadove župe v nedeljo 3. aprila ob 10. uri dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Prijavile takoj delegate. Pošljite podatke na zadnjo okrožnico! Prinesite slike zbora« Oprava. —lj Zatiranje živalskih kužnih bolezni. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja vse prizadete, zlasti mesarje na inkor-poriranem ozemlju mestne občine ljubljanske, da se bodo po sili zakona in v smislu sklepa mestnega sveta z dne 20. marca 1936 počenši s 1. aprilom kateri dan se in-korporacija okoliških občin dokončno izvrši, pričela izvajati na vsem teritoriju mestne občine ljubljanske določila čl. 28 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. CI. 28 cit. zakona se glasi: V krajih, kjer obstoja javna klavnica, urejena za klanje velikih in malih živali, se smejo klati velike in male živali samo v tej klavnici. Za vse je tedaj uporaba mestne klavnice v Ljubljani, ki zgoraj navedenim pogojem odgovarja, obvezna. Prekrški te zakonske odredbe se kaznujejo po čl. 113 in 116 cit. zakona v denarju do 9?0 dinarjev alj z zaporom do 30 dni. —lj Na Trški gori igro z godbo in petjem ponove sentjakobčani v četrtek 2. FV. ob 20.15 uri. Avtorica Metka Bučarjeva opisuje vesele in žalostne dogodbice iz življenja naših Dolenjcev. Igra je bila sprejeta pri premijeri z velikim navdušenjem. Do solz so se posetniki nasmejali trem originalnim starcem, kateri izvrstno igrajo: Gnidovec. Moser in Gornik. Za lepo petje in godbo skrbe člani pevskega društva s Tabor . in orkester Sokola I. Muzikalno vodstvo ima skladatelj Danilo Bučar. —lj Nova premijera na Viču. Sokolski gledališki oder na Viču nam priprav ja s*a nedeljo 5. aprila prijetno iznenađenje. Po daljšem odmoru, kajti bolje je vprizoriti vsak drugi mesec eno predstavo in to dobro pripravljeno, nam bodo naši sokolski diletanti vprizorili izvrstno in zabavno ve- Senzaeija nad senzacija po slovitem romanu R. L. Stevensona Zlat« otok (OTOK ZAKLADOV) Walace Beery — Jackie Cooper. — Film je v nemškem jezika. Ob 4. uri premiera popolnoma rove. barvane > MICKV IN S1LLV — ČUDO REVIJE«. seloigro -*Roksic v režiji br. Rudija Marin-čiča. Pri predstavi sodelujejo najboljše moči sokolskega odra in je zato uspeh zajamčen. Opozarjamo že Janer. sokolsko članstvo in cenjeno občinstvo na ta izredni užitek ter bratsko vabimo k posetu. —lj Butarice in pirhi je igrica, ki bo razveselila vsa otroška srca. ki bodo posetila velikonočno pravljično urico v četrtek 2. Pv*. ob i ,17 uri v dvorani Delavske zbornice. Mamice pripeljite deco, da se navZije lepote velikonočnega razpoloženja. Prispevek za dvorano Din 3.- sicer prost vstop TRD Atena. Z Jezice — Prvi kopalci, že na Jožefovo so pričeli vneti kopalci sezono, zlasti pod Pustom C in pri štirnu* so obilo preskušali toploto Save. Pa tudi za izletnike so cvetoči obsavski bregovi zelo privlačni. — šikanu ? Na občini sedanji gospodje Sokolu niso nič kaj naklonjeni. To je pokazala tudi nedavna prestavitev cestne razsvetljave Izpred bližine Sokolskega doma daleč doli v skoraj prazno ulico. Toda življenjsko opasen izstop iz ulice, ki je bil doslej razsvetlien, zahteva, da se luč vrne. Sploh pa je bilo pred volitvami glede javne razsvetljave selo mnogo obliub toda do danes slavna občmska uprava še ni uredila iavne razsvetljave po Črnučah, dasi je to maihen strošek in dasi bi bila dobra razsvetljava baš na Črnučah zelo potrebna. Nekdo je duhovito omenil, da naj tudi javno razsvetljavo na Črnučah vzame v roke in izpelie požrtvovalni g. Ceihen. nakar bi se pričela pogajanja glede slavnostne otvoritve z g. Dredsednikom Severjem! B;l hi že skrajni čas. da oni. ki so vpili ^mi vladamo*, res kaj store za Črnuče. Iz Maribora — Za veliko noč l»o premiera M rSveli Anion vsafa zaljnbliemli patron (13 .-valeho Anlonirka). Tu najpopularnejšo češko opereto je uglas!-i I Jar;* Beneš let • dosegli na Češkem rekordno Število predstav, pa tudi na dunajski Ijndski operi >o jo doslej že na«! stokrafl aprisorilL Med dohnimi pesmimi in Slagorp nalmjamo v njej mnogo tipične teške trlasl e, kur tla;-' delu poseben rar. Itežiser in KOrfeogral je g. Anton Harastovic. — Prebrisani Hnotapee. VeoNt] popoldne je stražnik v n^ki mariborski gostimi aretiral 21 letnega že večkrat kaznovanega tihotapca Friderika .1. iz DobrovceV pri Unčah. Prebrisancc je napravil zelo dobro kupčijo. Nekemu posestniku v Slovenskih i»«>n-eah je prodal več zavojčkov saharina. Ko pa je kupec zavilke odprl. jt» spoznal, da je osleparjen. kajti namesto saharina i ■ !l sladkorni irah. — Olimpijski dan i Mariboru. Olimpijski dati se bo vršil letos 7. junija, za kar priprave že v polnem teku. To bo največja športna prireditev in manifestan,|a leta 1006, Sodelovale bodo vse športne panogo, Sokol i ti vojaštvo. — Pri prihodnji ipffisOriivj (iolieve pravljice Princeska in pastirček. !>o med odmori pri|)ovedoval pravljice učitelj cr. Hatnšak. ki je ob« nedavni mladinski prireditvi U>i.>-čejja križa navdušil z njimi dero. 1'redsia-va bo v nedeljo .V aprila popoldne ob znižanih cenah. — V zve/i z vlomom v mesnico Mihada Medveda v Zg. Radvanju. o katerem stn«i nedavno poročali, so sludenški orožniki aretirali 2b totaagB delavca brez pasli Friderika Praha, ki ima na vesti že b vlomov. "Kljub tajenju so ga izročili v zapore Mariborskega okrožnega sodišra. — Poživitev lahkoatlelike. ISSK Maribor, ki je bil pionir lahkoafletskega sporla v Mariboru, a je zadnje čase deloma zanemarja! delo na tem polju, je skleai! zopel pozi veti svojo lahkootletsko sekcijo. Načelsivo je prevzel g. Stane KoMomaj. čigar ime jamči, da bo dosegla sekcija v kratkem lepe uspehe. Interesenti naj |>bšljejo prijave ha naslov: lahkoatletski od«tek" ISSK Maribora. Maribor Mlinska ulica 36. — Z vilami nad. ženo. Mariborskemu državnemu tožilstvu je* ovaden 29-letui vini-čar Simon Z. z Meljskega hriba, ker je v podivjanosti uapadel svojo ženo z gnojnimi vilami in ji prizadejal na glavi dve •zevajoči rani. krvn«' podplutb*1 pa ima r*-va p<> vsem Telesu. Zverinski mož bo InrH opravka i MMii>0em, Iz škofje Loke — \'- §ke podružnice SPI), ki je postavila kočo ni LiilHiiku. markirala preko UK) km i la-nihskih |*oti in izdala ■omifOvU >kofjelošk««-ga pogorja, smo že ;>oročali. ^Viaj pa nas ;e pmoeiietita / novim delom (*rng'x»b um zadnje mesece, osobito pa ol nedeljah in 1 raznikih i priču novo odkritih krani h fresk v reikvi in izven nje vedno dovolj obiskovalcev. Ppošlevajoe važno*»t Crngroba je markirala SPh vs;i dohodna po'a k Cni* grobo tako. da ho vsak tujer k cerkvi l»iv/ bikoč našel | ot ne glede na lo. od katera sirani bo prišel. — SekoUke \e*li. l>ržavni osrednji «H\od a /t-ti^ki domači obrt je i/.de!al DOSObne platnice u ipomraski spi> Ikofjatoikfgi kola, kj ^a prejme lasluani član poročnih Pbvelić Katloclav. Y platnit-e s*> vtkane pl.i-nniskc cvetlice en.'ian. rodod-mdron in planike. Znotraj pa je napis: Delavnemu bratu v spomin in priznanje! !*r, TliveliO j«- zdaj v Novem Sadu. — V nedeljo april:, pobiti loški Sokol v Kranj na prosvetni dan. Sodeloval bo pevski zbor s tremi skladi i tni. Poje tntli nota! br Slevo >ink. - Proslava 30 letnice Sokola obeta poslati eden največjih praznikov sokolske mtsli na tio-renjslpeni. župna uprava je odločila, da pri re;<<• s čimer je zagotov! ieno, da pribite na na^ jubilej bratje in sestre i/, vseh edinir renjske. V pffOSlaVo -K) letnice priredi So-kol posebni glasbeno pevski večer in dru nedeljo dramatični veče-. oboje s sodelov,, njem cele vrste Sokolov in Sokolić. PRI (i IHTI*. SLADKORNI BOLEZNI IN ZAPRTJI" poskusite znamenito Rogaško mineralno vodo DONAT" vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika! Rep. pod br. 336»,3©. Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji si val« Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Tprava: Ljubljana, Knaf-lieva ulica 5- ★ Sreda 1. aprila VI: Druga za dru^o se plošča vrh, kar ■/ odmorov in I rez besedi.— 12.43: Vremenska na[M>ved, |»oročila— 13: Napoved časa. objava sporeda, obvestila.— 13. l.V. l>ruga n\ drugo se plošča vrti. kar l»re/ odmorov in brez besedi — 14 ■ Vremensko pc^roeilo. lK>r/-ni tečaji.— 1H- Mladinska ura.— IS.4D; dpi* ritizem («.'. prol. -Josip Šimenc).— 19: S»-poved časa. vremenska napoved. t*°r0^'''H-objava Sponi it. obvestila.— 19.:10: Nac. ura. -0: \elik posili večer (prenos iz prenov ljene kolizejske dvorane)— Napoved časa vremenska napoved. |K>riK-ila. objava <«p<»-■"da.— l?*J.lo: Radijski jaz/.- — telrlek 2. aprila 12: (Jperni ibOTJ (piOSCO)«-- 1"J4.j: Vremeir ska napove^ |K>riH-ila — 13: Napoved ča>a. objava sporeda, obvestila.— 13.15: /'eška lahka glasta (plošče).— 14: Vremensko izročilo, borzni tečaji.- 1«' Glasbeni prizori iz živalstva (radirki orkester).— 18.44>: Slovenščina za Slovence (g. dr llndolf Kola^lcV 19- Napoved časa. vremenska napoved, izročila, objava sfKKeda, obvestila.— 19.'W>: Nac. ura.— 20: Prenos iz Keograda. -T-: Napoved časa, vremenska ua|>oved. poročila, objava sfs')reda-- 22.1"- Radijski orkester. Priporočil« — Torej mi lahko svojo perico priporočite? — Seveda, draua soseda zelo zanesljiva je. pere v najboljših družinah In pa •. . sii-tali boste, kaj vse vasj pove. MALI OGLASI oeseda 0.50 para. davek Dir 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din. preklic* 2a plamene odgovore gtede malin oglasov je arena priložit! znamko — Popustov sa male oajmae oe priznamo. RAzno Poseda 50 par. davek a> Din Najmanj* maaek t SPOKTNb pumparice posebno dolge m široke v ogromni izbi-"i, tei vsa oblačila odlično iz-lelana dobite po L-mkonkuren-mi ceni pri Preskerjn, Sv. Petra eesta 14. R-R Telefon 2059 Karbopakete dobita pn * ^oboHeevn Ql (t 9 PRODAM Beseda 60 par. davek Din Najmanj« nosek 8 Din ~ RAZPRODAJA ceneje zadnja žlahtna drevesa, vrtnice, lepot ičje. zelen jadne sadike dnevno Šentjakob in Kož-aa dolina X. 12._1113 SPARGET. sadike, zdrave, krepke, prodam Koseškega 20. It22 SLUŽBE Beseda 00 par. davek 3* Dto • Din PRIMERKE ZAPOSLITVE \Ql postrežuica i?C*em, Obenem se priporočam za pranje perila na domu P." L., Pot na Rakovo jelšo št- 56. 1117 Makulaturni papir proda uprava „Sloveaskega Naroda*4, Ljubljana. Kaafljeva ollca itev. s Narodna tiskarna LJUBLJANA Stran 'A »SLOVENSKI NAROD«, torek, 31. marce 193t Štev. 74 Otvoritev kolesarskih dirk prosi Zg. Šiška — K< — Delnice — Zg. Šiška v aedeH« lo. aprila Ljnbljana. 31. marca Majaikateremu ljubitelju kolesarskega •porta so še živo v spominu »Hermesovec otvoritvene kolesarske dirke na cesti, ki »o se vršile v prošlih dveh sezonah. Posebno živahno je bilo zanimanje zanje lani, ko je na startu kar mrgolelo gledalcev in občudovalo borbo, kolesarskih dirkačev, med katerimi so bili naši najboljši in sicer večkratni državni prvak (»rgac s svojimi zagrebškima* prijatelji, izborni junior Pro-sinpk. Slovenci: Abnlnar. Kačič.. Oblak, Gartner, Rozman. Lavrih. Hamberger in še vec drugih. Poprečni čas glavne skupine, katere vodilno skupino so tvorili Abulnar, Oblak in Rozman (seveda zaradi smole, ki jo je imel Gr«rae s kolesom), ki je prevozila dotično progo osemkrat v skupni dolžini PO kilometrov. je bil glede na osemkrat prevoženi podutiški klanec, res zelo lep uspeh. Se večje zanimanje za te dirke pa vlada med dirkači prav letos zato, ker je letošnja koledarska sezona, sezona prave borbe. Letos bodo namreč jugoslovenski dirkači ahsolvirali več pomembnih cestnih dirk. ki bodo obenem izbirne za berlinsko olimpijado, na katero pošlje tudi kolesarska zveza pet najboljših jiigoslovenskih amaterjev. Kar je naše slovenske dirkače še bolj podžgalo, pa je to. da bo štirje sedaj najvidnejši dirkači v jugoslovenskem kolesarstvu in sicer: Grgac. Ljubic. Davidovič in Fiket. opustili amaterstvo in se, v svesti si svojih sposobnosti, vrgli med kategorijo neodvisnih dirkačev, ki tvorijo prehodno stopnjo k profesionalizmu. Tako je zanje sedaj vsako udejstvovanje v amaterskih vožnjah in s tem seveda tudi sodelovanje na olimpijadi. Ni pa s tem rečeno, da je jugoslovensko kolesarstvo izgubilo najbor-benejše dirkače v amaterstvu! — Ostalo je še nekaj nevarnih konkurentov. ki bodo Ljubljančanom trd oreh. Najnevarnejša med njimi sta lanski državni prvak Fanin-ger in pa Prosinek. ki ga prav dobro poznamo po lanskem uspehu na isti krožni dirki, ko je vse juniorje ne glede na močno " prestavo pustil precej za seboj. Zavedajoč se te nevarnosti, ki preti letos, so Ljubljančani že začeli švigati na daljše proge ter se pripravljati in si utrjevati mišice. V prav dobri formi so: Abulnar, Oblak. Kačič, juniorski državni prvak Hamberger (ki bo mora) zaradi naslova voziti v glavni skupini), Lavrih i. t. d., kar se bo prvič pokazalo čez par tednov. Podrobnosti objavimo oozneje. R. Strattssov „Kavalir z rožo" Za naše skromne razmere je bila izvedba te muzikalne komedije zelo častna Ljubljana, Hi. marca Rihard Strauss je priznan prvak nemške moderne opere odkar je s Salomo (1Q05.) in Eloklroz dosegel vzlic raznim ugovu* rom in pomislekom umetniški glasbeni uspeh kakršnega ni bil deležen noben drugi nemški operni avtor. 7, velikima svojima enodejankama je R. Strauss izpremenil opero popolnoma v simfonično pesnitev s petjem in preložil ležišče v orkester, ki ne le hrezohzirno prerašča petje, nego tvori vsako tes^do in vd-slikuje in izraža ter s tem do-oza nove zunanje efekte. Za ti. VVagnerjem stopajoč tH nadaljujoč si je ustvaril svojstven muzikalno dramatičen slog. V zvočni karakterizaciii. rafiniranom draženju živcev in skrajni ilustraciji dogodkov in misli s pomočjo tonov je R. Strauss mojster neprekosliivesja bleska in zvočni slikar, ki fascinira. Toda celo Straussov navdušeni biograf in analizator Max Chop pravi, da si je skladatelj s svojo umetniško ekscentričnostjo in samovoljnostjo osvojil malo tal, da se je krog njegovih pristašev hitro zmanjšal in mu jp ostala zvesta le močno reducirana •franka. Kakor R. \Vagner z njegovimi Mop atri pevci-; je hotel zato R. Strauss dokazati svoj genij tudi v solnem vedrini, v veseli komediji. In septembra 1910. je dovršil ^Kavalirja z rozoe. Resnično je dokazal, da zna razen najgloblje tragike izraziti tudi humornost dogodkov in misli, dasi je ta humernost močno pomešana ^ kavstiko in ironiio. Kakor v obeh tragičnih enodejankah je orkester tudi v tej komediji najvišja lepota. Vsekako je bil Kavalir z rožo- nova senzacija in za marsikoga celo presenečenje R; Strauss se je povrnil deloma k Mozartu, k nemški ljudski j>opevki. k dunajskemu va;rku. k melodiji, ki naj izraža čiru toplejšo čustvenost k jasnosti in zmernosti tudi v orkestraciji, dasi še vedno v rafinirani visoko umetniški obliki. \ svoji glasbi je sil- j no bogat ironičnih glos in parodij, karikiranja in izrazov komike. Vse osebe so naravnost genijalno označene, in za ljubitelja glasbe je ta muzikalna komedija nepretrgana vrsta užitkov in zvočnih lepot. Hofniannsthalovo tesedilo pa je s|K)č.tka elegantna, fina komedija iz dobe rokokoja, ki se v tretjem dejanju izprevrže v burko. fK>lno neverjetnosti in prisiljenomu. Nesrečna je bila ideja, da igra in poje kavalirja Oktaviana ženska, s čimer ostajajo mnoge situacije mrzle ali posiljene- Tega vtieka nc izbrise niti največja umetnica zmagovitega šarma. V splošnem je več komike v orkestru kakor v drami. Bogastvo motivov in tem ter njih dovtipno in duhovito izpreminja-nje po občutjih oseb in dogodkov, genijalna moderna tehnika izraza in karakteristike, predvsem pa v vsem sijaju čustva, barv in ritmov imponujoči orkest-alni pari postavljajo -Ka val i rja z rožo?: med najvišje umetnine operne literature. Izprememba je za naše v maierialnem, opremnem pogledu skromne razmere vendar po zaslugi dirigenta dr. Svare, režiserja C. Debevca, zlasti pa vseh solistov in orkestra zelo častna. NaS operrii ansambel je na to predstavo lahko upravičeno ponosen. Čim večkrat gledaš in poslušaS to opero, tem večji ti je užitek. Glasbeni višek krasote pa je v fL dej. baš zaključni tercet z nato sledečim duetom, arija maršalke in dvospev Oktaviana z maršalko v 1- dej., dueta Oktaviana in ZMije ter Ochsov valček v 2. dejanju so tiseri, ki jih odnašaš kot nepozabne lepote. Naslovno partijo Oktaviana. kavalirja. ki prinese rožo. izvaja ga. Gjungjenac z živahno igro. neodoljivo toploto stilsko dražest-no eleganco in sanjavostjo 17 letnega plemiča tako. da sloji čustveno na čelu vse predstave. Posebni stil petja in igre te opere obvladuje s finesami in mirnostjo, ki impo-u i rata, a njena popolna žasidranost je očitna v dejstvu, da poje brez vsakega znaka s strani dirigenta. Tako imaš vrisk absolutnega doživljanja. Uspeh pevke Je torej naj-veeji,~in še-~¥ijen Oktavian- polno sklada gle-' de prepcičevalnosti in lepote z Manon, But-terflv, Luizo iu Jenufo. pa Salomo in Tra-viato, ki jih ne pozabimo. 2o zadnjič sem kratko omenil veliki uspeh ge. Kogojeve z maršalko in ga moram po reprizi samo ponoviti in potrditi iznova. Sijajna je in ji upravičeno čestitamo! Barona Ochsa igra in poje mojster g. Be-tetto z vso svojo pevsko in igralsko umetnostjo, zmaguje izredno težke točke (v 1. dejanju dialog na dve strani, v 2. dej. valček in dvoboj, v 3. dej. večerja s halucinacijami i. dr.) odlično, z močno karakteri-zacijo in k orni ko. ki poraza. Visoko partijo Zofije obvlada ga. Ribičeva brez napora zelo uspešno ter je v duetih z Oktavianom prav dobra. Skromnost in meščansko naivnost pa bi morala Izražati tudi v nastopanju in toaletah. Prebogata je in zlasti v 3. dej. neumestna razkošnica. zakaj bas njena ponižnost privlačuje Oktaviana. Odličen pevec je g. Gostuč na sprejemu pri maršalu in obžalujem, da izpušča 2. kitico, kakor izpušča Ochs svoje pripovedovanje o svojih ljubezenskih pusfolov5cinah. Žal mi je zanje! Faninal je g. Janko. Mariana ga. 2 upe v čeva (čemu taktira z vsem telesom je ne-umljivo za izvrstno pevsko umetnico!) igralski imenitni partiji imata ga- Poličeva (Anina) in g. Ranovec (Valzacchi), ki Laha tudi v govorici prav komično označujeta, g. Zupan je strumen policijski komisar, g. .lel-nikar in J. Rus pa dobra oskrbnika. Kot kremar ima g. Franci, kot notar g. Perko, kot tri sirote pa gg. Ramšakova. Mišičeva in R u pni ko v a epizodne vloge. Vsi so pol110 na mestu. Repriza je bila sprejeta še topleje kakor premiera in so prejeli solisti zopet mnogo cvetja, zlasti pa z burnim aplavzom po vseh dejanjih iskreno priznanje. Fr. G. Metuzalemi V Stuttgartu je izšla zanimiva knjižica dr, Venzmera »Kako se staramo«. V enem poglavju našteva pisec h:storično zabeležene primere ljudi, ki so dosegli izredno visoko starost. Anglež Thomas Parre -z ^hropshira je dočaka! 132 let in bil bi najbrž živel se nekaj let, da .ee ni pokvaril zdravja na kraljevskem dvoru, kamor so ga bili povHbil*. I>rugi Anglež Jenkins iz York shira je dočakal 109 let. Madžar' Petraes Sžartcn in Tcmešvara jc pa dočakal baje celo 1S5 let. Danec Draakenberg je dočakal 14b lef.* Lotarinifki kirurg Polrtimajnn je umrl, star 1-K> let, to<3a bil jc.še izredno čil še dan pred svojo smrtjo je operiral svojo ženo, ki je imela raka. Pruski kmet Peter* Abrecht jc dočakal 123 let, Šved CHrrgcn lXniglm to ni šlo v račune. Smatrah' so naju za omejena m torej za neškocHiiva. česar pa niso mogli z gotovostjo domnevati o nailnfh morebitrnih nastednfkiTi. Flips-Simpson ie obmolknil menda zato, ker ie začel višjega inspektoria Mac Hardv.ia dušiti kašelj. Potem >e prtšel viom v blagajno Dept-fordske družbe- Nadraje b: bil vlomljeni tresor objel in poliubH. Bik> mi ie takoj jasno, da ie to defKo Jacka Lodsvia. končno sem ga imel malone že v rokah. Njegove pajdaše sem imel kmalu v rokah. Po: ck> n.nh je bila dokaj vijugasta. V Mumper Streetu sem najel zanemarie- 43 I no stanovanje in pozval tja mladeniča, ki se mi je zdel sumljiv. Povabib sem mu izročil med spopadom s pestmi, ki e je odigral, ko sta me napadla dva postopača- John Class, zvan Jonny Trubač, je b*l eden izmed-asistentov pri odpiranju tresora Deptfordske družbe. Drugi, znan pod ■ knenom Rigoletto. "je neki Carlo Zamborhi. Jonny Trubač že seoV pri nas v Soođand Yardu, Rigoletto. mi je pa — hm — ta mi je žal ušel. Toda to je edina izgubljena bStka v vsej min. vzemite mopo srebrno kra: vatno igJo Jack Lodsv ;e dvisnil roko k* vratu in potegnil! iglo iz kravate. Policisti so priskočili, toda bilo >e ž« jjrepozno. Jack Lodsy si je naglo zaboo« iglo v levo roko *r se zgrudi. Z istim strupom s katerim je moril, ie končal tudi sebi živlieme. ★ V pisarni višiega inspekeorja Mac Hardyja ie sede! koščen mož tridBsetih let. izrazitega, skoraj otroškega obraza-Bil je dozdevni seržant fhps. Cufte. kaplan Simpson. povejte mi, k Se je prav za prav Plapman? — Vitruvius PJapman je bil prav tako hzmišijena postava igralca Lodsvia, kakor sta bila lord Frederick in Telema-chus Clump. On sam ie bil Plapman. Sir Frederick, to je bila njegova glavna vloga. Ker je pa računal s tem, da bi utegnil hneti smok), si je pripravil še drugo in tretjo postavo, da bi se mogel skriti za njo v trenutku, ko bi bil lord Frederick onemogočen- Plapman ie moral izginiti in vtogo rezervne postave je prevzel cirkuški čarodej Clump. Skratka, Jack Lodsy je imel vedno pripravljeno za vsak slučaj še rezervno ali če hočete nadomestno postavo. Kot kord je b*I fevdalen gospod, kot Plapman nedolžen piianček meščanskega kova, s kr-ičeoc rdečfm nosom in še z boln kričečima zlatima podočnikoma v ustih- Kot maestro A*adJni jc puščal oba zoba doma, nataknil si je top nos- sleda! je krivo m hodil nalašč kakor da je ves pokvečen. Oblačil se je seveda kot siromašen natakar- V veliko radost mu je bfla očividno njegova dvojna vioga pni »Treh zvezdah«. — Ko sem pod masko Francoza Ran-cheBa preiska! lordovo stanovanje, sem našel njegovo zbirko nosov, med niimi tudi Plapmanov nos pijanca in topi Clumpov nos. Našel sem tudi črno na-takarsko obleko, nisem pa vedel, čigava je. Obleko sem pozneje odkril na Clumpu. toda še vedno si nisem bil na jasnem. Zato sem preizkusil to in pihnil v čarodeja, ko je nastala v cfrkusu za hip tema. krepko doz«> kihalnega prask.* Clump tega niti opazil ni. Caroded. ki po kihalnem prašku ne kihne. .ie bodiv pravi čarodej ali pa ^ma voščen no« In res ga je ime!. Nekdo e potrkal. — Prosto! — je zaklical Mac r1ardy. Na pragu je stala Dorothv Jonesova. — Oprostite pros»m, da vas moirom gospod višji inspektor, toda hotela viti vas vprašati ali veste kje je..- Mac Hardy je vstal in pokazal z roko na svcuega gosta: Dovolite, gospodična Jkimala v pozdrav z glavo in šele no* tem je dvignila oči- Njen pogled se je ustav! na velikih otm^Vri modrih očeh. — .Tosuo? — Dorothv. dušica! Povec mi, ali hočeš beti raje žena seržama P^rr^a ali žena kapitana Simpsona? Tn ne da b; čaka'l na njen odgovor jc jc objel in po!iuh>l. In dvignil jq jc ne meneč se za novo poMcaao obleko, držal io ie krepko v objemu ter plesal t njo okrog vetfke pisalne mize višjega inspektoria. Mac Hardv je pomislil sam pri 9obi: čeprav ni ubogi oguljena seržant loflpfl FKp<. lema *e pa vendarle! KONEC. dol nota Oton Chrtatot. — Vat t Ujubftjan«.