Poštnina p»afan» v gotovint leto IVII. v llubltenl. v Četrtek. dne 26. seotembra 1929 Št. 219
st. 2 o»,
Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo mesečno 40 Din nedeilsko Izdata ceiole.no v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. pellt-vrst« mali oglosl po I-5C inZD.veCtl oglasi nad 45 mm vrtine po Din 2.-50, veiucl po 3 In 4 Din, » uredniškem delu vrstico po 10 l)lt» t3 Pn veciem o naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeltKe ln dneva po praznlK«.'
Vreanlilvo /e v Kopltar/evl ulici Al. ti.lil Kokoplsl se ne vračalo, netranklrana platna se ne s pretentalo - t/red nlitva telelon tt. 205©. upravnlitva SI. 2328
Informativen list za slovenski narod
Uprava le vKopliarlevt ul.&i.O* Cekova,
račun: Clubllana Atev. 10.0 SO In tO. 34* " f? Inaeiale, Saralevošl. 7S63, Zagreb tt. 39.Olj, Praga In Dunal it. 24.797
Osnovni socialni problem
Ženeva, sept. 1929.
V Ženevi so odlični znanstveniki in kulturni delavci katoliškega sveta priredili Katoliški mednarodni teden, na katerem se obravnavajo vprašanja, ki najbolj gibljejo moderni svet in zahtevajo rešitve. Kraj in čas sta z ozirom na istočasno zasedanje Društva narodov zelo srečno izbrana, tako da imajo naj-eminentnejši predstavniki Evrope in njihovi politični, diplomatični in drugi sodelavci iz najrazličnejših strok priliko seznaniti se s katoliškim gledanjem na najvažnejše probitin*. sodobnega življenja. Kakor na letošnjih ka toliških shodih in tečajih na najrazličnejših krajih sveta, tako se je tudi na katoliškem mednarodnem tednu v Ženevi postavilo na prvo mesto vprašanje družine in zakona ter se je zavzelo sthlišče napram onim modernim tendencam, ki pod geslom »reforme« zakonsko soživljenje in družino rušijo. Razgrnitev tega problema na mednarodni prireditvi v Ženevi je dana samo po sebi, ker je danes pravilna orientacija v tem pogledu ravno politiku najbolj potrebna, kajti od srečnega zakona in solidnih družin je najbolj odvisna notranja trdnost, da, sam obstoj države. Na ženevskem tednu je bil za konferansjeja o tej temi (Katoliška zamisel zakona in družine) izbran profesor katoliškega instituta v Parizu in urednik revije »Les Etudes«, pater de 1 a Briere, ki je izvajal sledeče misli:
Najprej je treba postaviti v nasprotstvu z individualistično ideologijo Rousseaujevo in francoske revolucije temeljno načelo, dt je družina prava družabna celica in da se mora politično občestvo smatrati kot široka federacija rodbin, katere vrhovno varstvo je izročeno družabni avtoriteti v korist družin samih. Bistveni zakonik družin je začrtal Stvarnik v človeško naravo in naravo stvari. Razglašen je bil od izvira človeškega rodu, kakor to potrjuje božje razodetje. Pozneje je Kristus vzpostavil zakon v njegovi prvotni čistosti in nerazdružljivosti. Razen tega ga je povzdignil k še višji časti pravega zakramenta, posvečene ustanove v najodličnejšem pomenu te besede.
Po katoliškem nauku mora biti zakon, ki naj bi ga uzakonila za vernike državna zakonodaja, verski zakramentalni zakon sam. To je popolnoma v soglasju s socialnimi razmerami sodobne države, in to državniki sami danes uvidevajo, kakor to dokazuje konkor-dat z Litvo (1927), konkordat z Italijo (1929) in celo predpisi protestantske Velike Britanije, kjer politični uradnik vpisuje verski zakon, sklenjen v cerkvi in mu že s tem poda polno javnopravno veljavo.
Krščanski zakon izključuje možnost raz-poroke, za katero se je žalibog zakonodaja skoraj vseh držav izkazala tako sprejemljivo. Razni zakoni o ločitvi zakona so neenako pogubni v tej ali oni deželi, kakor pač dovolju-jejp večjo ali manjšo možnost za prekinitev zakonskih vezi. Toda vsi so škodljivi pravim koristim države, ker v nasprotju z božjim predpisom dovoljujejo zakonsko ločitev tega, kar je Bog združil za vedno.
Pri tej priliki je treba zavrniti nevedno in obrekljivo govoričenje, ki zamenjuje s civilno razporoko pravno priznanje izvirne neveljavnosti kakega zakona, v čemur morejo odločati samo cerkvena sodišča v popolni neodvisnosti in objektivnosti, katere vrednost Irivolno občinstvo glupo prezira.
Katoliška cerkev pa ne varuje samo nerazdružljivosti zakona, ampak mu tudi zagotavlja rodovitnost, ker vceplja v zavest vernikov nravstveno pravilo, da so odnošaji med zakonci dovoljeni samo pod pogojem, da se prostovoljno ne izključuje možnost potomstva. Neusmiljen boj, ki ga v tem oziru bijejo pastirji Cerkve proti popustljivim sofizmom, jc ena Izmed točk, kjer se najjasnejše izkaže krivica in laž običajnih obtožb proti katoliški morali in kazuistiki.
Istočasno z nravstvenimi zakoni utrjuje Cerkev zakonce v postavi dela in v zaupanju v Boga. Uči jih, da se zanašajo na bogastvo Previdnosti, da zagotovi vedno nova življenjska sredstva vedno številnejšim človeškim po-koljenjem vse do poslednjega dne v soglasju s prvotnim ukazom Stvarnika: »Rastite, množite se in napolnite zemljo!«
Toda potrebno je preskrbeti številnim družinam varstvo, ki ga toliko rabijo v težavah življenja- Verska akcija, socialno delovanje, zakonodajno delo, državno in mednarodno, morajo zagotoviti vso pozitivno podporo in pa zaščito, ki jo družina rabi v svoii težki in delikatni prirodi
Elektrifikacija Slovenije
Lmbtiano dobi cenejšo električno moč
Belgrad, 25. sept. (Tel. >Slov.c) Vprašanje elektrifikacije obeh slovenskih oblasti je stalno na dnevnem redu. Kakor znano, se obe oblasti potegujeta za to, da bi se za elektrifikacijo uporabil premog iz Velenja. Ministrstvo za šume in rude se v tej zadevi v bistvu strinja s predlogi obeh oblasti in je pričakovati, da bo akcija v celoti tudi uspela. Elektrifikacija bi prišla v prid posebno Ljubljani in njeni okolici. Kakor doznavamo iz avtentičnega vira, vsa akcija zelo ugodno napreduje.
Če bi se enkrat elektrifikacija izvršila v smislu predloga obeli slovenskih oblasti, bi se zadostilo vsem krajevnim potrebam. Ako bi se v ta namen eksploatiral velenjski rudnik, bosta obe oblasti storili korake, da bi prišlo do združitve vseh deželnih slovenskih elek-traren. V slučaju, da bi država odstopila rudnik Velenje, je povsem naravno, da bi upravo objekta prevzela oblast. V tem primeru odpade kompetcnca sarajevskega rudniškega ravnateljstva.
v zagrebškem procesu
Ožanič obsojen na i5 let robije
Belgrad, 25. sept. (AA.) Danes opoldne je državno sodišče za zaščito države proglasilo obsodbo v procesu proti zagrebškemu natakarju Mirku Ožaniču. Obsojeni Mirko Ožanič, rojen 1901 v Veliki Branovini v srezu To-puskem, natakar, sedaj v preiskovalnem zaporu prvostopnega sodišča za belgrajsko okr., neoženjen, rim.-katol. vere, neoporečen, je kriv, da je
1.	2-1. decembra 1928 zvečer v Zagrebu z namenom, da ga ubije, premotil s pomočjo tretje osebe Alfreda Grauerja. organa informacijske službe ministrstva notr. poslov, zaradi njegovega službenega delovanja, torej kot službenega organa, medtem ko se je nahajal v kavarni >Corzo« in v tem trenutku, skrit za zaveso oddal na Grauerja več strelov. En strel je zadel Grauerja od zadaj v prsni koš in ga težko poškodoval, dočim mu je z drugim strelom zadal lažjo rano na levi nogi;
2.	da je s temi streli ogrožal življenje ostalih oseb, ki so se ta čas nahajale v kavarni, in
3.	da je nosil v gumbnici svojega jopiča značko prepovedane organizacije hanao, ki je hotela prevariti javno mnenje, da je treba obstoječi pravni red nadomestiti z drugim, in da je obsojeni Ožanič prišel s to značko na samo razpravo.
Sodišče je na podlagi dvodnevne razprave 23. in 24. t. m. ugotovilo, da je obtoženi z dejanjem pod 1. kršil čl. 1, točka 7 zakona o zaščiti države, ki se kaznuje po čl. 2. istega zakona, z dejanjem pod 2. prekršil §§ 4, 3 in 1 hrvatskega kazenskega zakona ter z dejanjem pod 3. zagrešil kaznivo dejanje po čl. 19 v zvezi s čl. 17 zakona o, zaščiti države.
Zato ga sodišče obsoja:
jI. za sočasno izvršena dejanja pod 1. in 2. na 15 let robije, a za dejanja pod 3. na 3 mesece zapora, kar znaša 2 meseca robije. Skupno za vsa tri dejanja se obtoženi obsoja na 15 let in 2 meseca robije od dne proglašene obsodbe. Preiskovalni zapor, ki je trajal 8 in pol mesecev, se izpremeni v 5 mesecev in 20 dni robije, tako da ima obsojeni odsedeti še 14 let, 6 mesecev in 10 dni robije. Obsodba je takoj izvršna;
2. da plača stroške kazenskega postopanja in sodno takso v znesku 500 Din.
Utemeljitev.
Glede dejanja pod 1. je na podlagi prijave zagrebškega redarstva od 29. decembra 1928 in s pričami ugotovljeno, da je 24. decembra 1928 med 7. in 8. uro zvečer v kavarni >Corzo« v Zagrebu neznana oseba oddala 4 revolverske strele kalibra 6 in da sta dva strela zadela poškodovanega Alfreda Grauerja. Iz zapisnika o zdravniškem pregledu Alfreda Grauerja izhaja, da je dobil težko poškodbo v prsni koš in lažjo rano v levo nogo. S tem je ugotovljeno, da se je s temi streli merilo na
Pozabiti pa se tudi ne sme na vprašanje nasledstva, kadar se razpravlja o zaščiti pravic zakona in družine. Zakaj kakršnakoli je že zakonita razlika med nasledstvenimi zakonodajami, je vendar v soglasju z željo narave in božje previdnosti, da človeške ustanove na pameten način olajšajo izročitev ded-ščine, da se utrdi kontinuiteta družine. Namesto da sc smatra premoženje kot popotnica, ki se zavžije takoj, je treba zreti v njej stanoviten zaklad, ustvarjen po sedanjem in prejšnjem pokoljenju, da bi zamogla nova generacija z dedščino prednikov vršiti še večje naloge. Ta previdnost dednih zakonov zelo podpira gospodarsko potenco in nravstveno čvrstost države in družbe.
Zakonik svetosti, čistosti, nerazdružljivosti, rodovitnosti zakona, stanovitnosti in večnosti domačega ognjišča, katoliško razumeva-
življenje Grauerja in da gre za poskus umora ne glede na voljo storitelja, Z aktom no-.iraiijega ministrstva od 10. avgusta 1929 je izpričano, da je bil poškodovani Alfred Grau-er v službi informacijskega odseka ministrstva notranjih poslov. Nadalje ugotavlja sodišče, da izhaja iz pričevanja samega obsojenca in drugih prič, da se je nahajal po 7. uri v kavarni >Corzo« in da je bilo dejanje izvršeno med 7. in 8. uro zvečer. Obsodba navaja, da je Ožanič po 7. uri zapustil kavarno >Cor-zo< in da so ga priče videle, kako je nato z ulice motril notranjost kavarne. Priča Grau-er je izpovedala, da je bil nekako ob pol 8 poklican k telefonu. Na potu v celico ga je izza zavese napadel obsojeni Ožanič z več streli v hrbet. Sodišče je naziranja, da je obsojenemu Ožaniču zadostoval čas kakih 4 minut, da dospe v kavarno ^Jadran« in da s tem poskuša dokazati svoj alibi. Ožanič je streljal iz osvete, ker je menil, da ga napadeni Graucr zasleduje in je v tem smislu Ožanič ludi pisal ministrstvu notranjih del. Ožanič je dalje pred pričami izjavil, da se mu bo osvetil. To potrjuje dalje pismo, ki ga je pisal Ožanič 22. decembra 1928 gospej Jelisavi Kramerjevi v Belgradu, v katerem L vprašuje, kaj je novega v tem razbojniškem Belgradu in 2. želi vsem srečen Božič in novo leto v nadi, da pričakajo drugi Božič, ko se bodo po Beogradu vile črne zastave, kakor vihrajo letošnji Božič črne zastave v Zagrebu in po naši ožaloščeni domovini. Ta želja ni le moja, temveč vsega hrvatskega naroda I Iz tega pisma je razvidna mrž-nja Ožaničeva na prestolnico in na državne organe. V pismu, ki ga je poslal na dan atentata, 24. decembra svojemu prijatelju Ivanu Škrinjarju pa trdi: >Medtem ko ti pišem, pričakujem vsak hip aretacije. Resnico boš izvedel iz zagrebških listov. Vem, da te bo to iz-neuadilo, ali ne čudi se temu, ker mi je sojeno, da bom trpel po ječah, dokler ne zašije svoboda hrvatskega naroda. Ti znaš, kakšen sem in kako sem žejen krvi!« Taka pisma lahko piše samo človek, ki je vse premislil. Vrhutega je sodišče ugotovilo, da je bil Ožanič član organizacije Hanao, ki jo bila znana borbena organizacija. To borbenost je posve-dočil s tem, da je odkrito nosil značko tega združenja na sami sodni razpravi. Iz vsega tega je sodišče črpalo prepričanje, da je Ožanič kriv. Zato ga je moralo obsoditi. Drugo dejanje je združeno s prvim dejanjem, ker je bilo storjeno sočasno. Glede tretjega dejanja opozarja utemeljitev na to, da je Ožanič nosil znak Hanao na sami razpravi.
Gozdni zakon pred VZS
Belgrad, 25. sept. (AA.) Vrhovni zakonodajni svet je proučeval na svojih zadnjih dveh sejah načrt gozdnega zakona. Načrt je pretrpel manjše izpremembe. Zakonu še ni bila dana definitivna redakcija.
nje družine je podano v znamenitih besedah, ki jih je Leon XIII. postavil 1. 1883. na čelo enciklike Immortale Dei:
»Kot nesmrtno delo Boga usmiljenja ima Cerkev za glavni cilj, da zagotovi ljudem srečo v nebeškem življenju. Vendar pa tudi v zemeljskem življenju preskrbi toliko in takih ugodnosti človeškemu rodu, da bi morali priznati, četudi nc bi imela druge naloge kot da pospešuje srečo tu doli, da je ta cilj že dosegla s čudovito dovršenostjo.«
Izvajanja slovitega katoliškega znanstvenika, ki so solidni, v svojih temeljih nespremenljivi katoliški nauk podala v najsodobnejši obliki, so vsem navzočim predočila n prepri-| čevalno jasnostjo, da je katolicizem slejkoprej najmočnejši branik družine, te prve, osrednje in najvažnejše celice družabnega živlienja.
I	V. Š.
Kralj se udeleži odkritja spomenika Gr. Minskemu
Zagreb, 25. sept. (Tel. Slov.) Danes ob 8 se je pripeljal s splitskim brzovlakom v Zagreb dvorni maršal Dimitrijevič, odkoder je v salon skem vagnu nadaljeval pot v Belgrad. V Splitu ce je mudil radi priprav za sprejem in stanovanj« Nj. Vel. kralja, ki pride na proslavo odkritja spo menika Gregorju Ninskemu.
Seja ministrskega sveta
Belgrad, 25. sept. AA. Danes se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika in ministra notranjih del generala Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi gg. ministri z izjemo odsotnega dr. Marinkoviča in inž. Savkoviča, ki je na bolezenskem dopustu. Na seji se je razpravljalo o poročilu, ki ga je podal minister za trgovino in industrijo o gibanju žitnih cen ip o ukrepih, ki jih je treba pokreniti, da se zaščitijo poljedelci.
Sklenjeno je bilo, da se pooblasti minister vojske in mornarice, naj potrebno žito nabavlja neposredno pri producentih potoni posebne komisije.
Ministru vojske in mornarice so bili odo breni potrebni krediti s tem, da se nabava potrebnega žita organizira v sporazumu z ministrom trgovine in industrije.
Dalje so bili odobreni potrebni krediti za podporo Jugoslovanskemu sokolskemu savezu za veliki sokolski zlet, ki se bo vršil 1. 1930. Pri odkritju spomenika Grgurja Ninskega v Splitu bodo vlado zastopali ministri dr. Korošec, Boža Maksimovič, dr. Drinkovič, dr Švrljuga in inž. Radivojcvič. Administracija solunske cone se podredi ministrstvu za trgovino in industrijo, dočim ostanejo carinski posli šc dalje v pristojnosti ministrstva za finance.
Seja prosvetnega sveta
Belgrad, 25. sept. (Tel. Slov.) Danes je imel glavni prosvetni svet drugo sejo. Na dnevnem redu jc bila zanimiva debata, kako ohraniti čistost jezika ler vpeljali pravilen pravopis v nove učne knjige. Poudarilo se jc, da jc treba ministrstvo opozoriti na to ravno sedaj, ko bodo učne knjige izhajale v državni izdaji. Prevladuje mnenje, da bi se čuvanje nad čistostjo jezika in pra vilnim pravopisom poverilo posebnim korektorjem v tiskarni, kjer se bodo knjige tiskale. Nadalje je prosvetni svet odobril Grafenauerjevo čitanko IV. de! ter jo priporočil ministrstvu ko* učno knjigo.
Delo pirotske konference
Pirot, 25. sept. (AA.) Današnja seja jugo-slovanslco-bolgarske komisije je trajala cd 9 do pol 13. Po seji je bil izdan ta-le komunike:
Na današnji seji so delegati obeh držav primerjali prepisano besedilo pravilnika o vzpostavitvi boljšega reda na meji v obeh jezikih. Pravilnik bo podpisan jutri. RavnoUiko so danes kolavdirali pravilnik o policijskih ukrepih na meji, ki bo prepisan in preveden. Pravilnik bo po vsej priliki sprejet na jutrišnji seji, ki bo danes določila dnevni red za lcolavdacijo pravilnika o dvolastnikih. Danes popoldne so tajniki sestavljali tehnično stran tega pravilnika.
Bombni atentat na železnico pri Štipu
Stip, 25. sept. (Tel. (Slov.t) Včeraj okrog 4 zjutraj jo pri železniški postaji Kočane pri vasi Obleševa eksplodirala ročna bomba. Orožništvo je odšlo na lico mesta. Toda orožniki zaradi teme niso mogli ničesar opaziti. Takoj zjutraj je bila obveščena policija in so prišli na kraj dogodka veliki župan Mihajlovič in okrajni glavar Stojanovič. Pri pregledu progo so našli na sami progi peklenski stroj, ki je bil pritrjen na tračnice, tako da bi bil eksplodiral v trenutku, ko bi vozil čez njega vlak. ki pride v Kočane ob pol 5 zjutraj. Eksplodirati bi moral vsled pritiska koles. Poleg nasipa v neposredni bližini proge je bil najden drugi peklenski stroj, pokrit s torbico. Torbica je bila s peklenskim strojem vezana na ta način, da bi ta eksplodiral, ako bi se torbica dvignila. Na podlagi prejšnjih obvestil so našo oblasti vedele, da bo iz Bolgarske prišla neka osebnost preko meje poskusit atentat. Tako je bila izvršena preiskava, ki je pa mogla k ugotoviti, da je krivec bežal v smeri proti bolgarski meji.
Ob spominu na velikega kardinala
Kardinal Ludovik Ernest Dubois je umrl ▼ ponedeljek 23. t. m. v bolnišnici sv. Janeza od Boga na rue Oudiuot, kjer je bdi pred štirimi dnevi preje operiran.
Že dva dni preje so zdravniki izgubili vsako nado, da bi mu mogli rešiti življenje. V soboto je kardinal zaprosil za sv. zakramente, ki jih je sprejel z veliko pobožnostjo. Kmalu nato je nastopila agonija, iz katere se ni več vzbudil. Ob njegovi postelji so se mudili najvišji francoski cerkveni dostojanstveniki, kakor tudi papeški nuncij mons. Maglioni. Papež sam mu je že preje, ko se je zvedelo, da je bolnikovo stanje opasno, sporočal vsaki dve uri brzojavno besede tolažbe in krepeila z zagotovilom, da združuje svoje molitve s prošnjami pariškega ljudstva. Prav tako se je tudi francoska vlada neprestano informirala o kardinalovem stanju. Kliniko so zadnji dan oblegale množice naroda in ko se je zvedela njegova smrt, so mnogi pokleknili na tla in glasno molili za pokojnikovo dušo. Iz tega se vidi, kako resnično in globoko je versko čuvstvovanje med pariškim ljudstvom, o katerem se rado govori, da je volterijansko in skeptično.
V zadnjih mesecih se je zdravje kardinalu vidno poslabšalo. Silno ga je pretresla v aprilu tragična smrt njegove sestre. Od tedaj so se večkrat kazali na njem znaki globoke duševne potrtosti.
O rajnem kardinalu je znano, da je bil telo napreden in da je jako ljubil najmodernejše iznajdbe, ki jih je skušal upotrebiti v dušnem pastirstvu. Odločil je, da se znamenite postne konference v Notre Dame oddajajo potom radia. Priporočal je večkrat svoji duhovščini, naj uporablja kino v svrho moralne propagande. Z velikim zanimanjem je zasledoval katoliški znanstveni pokret in rad se je udeleževal znanstvenih kongresov. Posebno se je zanimal za spiritizem in njegove izsledke. Rad je bil med mladino in vesel je bil, kadar jo je videl razigrano. Znano je, da so ga pariške »midinettes«, modistinje imele za svojega posebnega zaščitnika. Vsako prvo nedeljo v novembru jim je bral na zelo slovesen način sv. mašo, ker ta dan pariške šivilje praznujejo praznik sv. Katarine, ki je njihova patrona.
Nadškofijski sedež v Parizu je morda še Tečje politične važnosti, kakor cerkvene. Politično je rajni kardinal storil veliko izrednih uslug svoji domovini. Večkrat je potoval v zelo važnih političnih misijah, naprošen od zunanjega ministrstva. Poslednja taka kardina-lova pot je bila lansko leto na Dunaj. Tudi še ni pozabljeno, kako je takoj prvo leto po i«)jni prepotoval Balkan in posebej našo državo.
Kot duhovnik je bil globoko religiozna duša. Vse njegovo vladikovanje je izžarevalo v tem pravcu, kar mu je pridobilo iskreno spoštovanje v vseh krogih.
Befgratska univerza
Belgrad, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Za šolsko Teto 1920/30 je bila izvoljena sledeča vseučili-ška uprava: rektor dr. Cedomir Mitrovič, dekan filozofske fakultete dr. Milorad Popovič, pravne Milutin Novakovič, tehnične ing. Kosta< Todorovič, kmetijske dr. Milan Vlajinad, medicinske dr. Aleksander Ignjatovski in bogoslovne fakultete prota Seva Dimitrijevič-
Belgrajske vesti
Belgrad, 25. sept. (AA.) Minister prometa Inž. Lazar Radivojevič je imenoval inž. Aleksandra Rističa, uradnika strojnega oddelenja za železniškega direktorja.
Belgrad, 25. sept. (Tel. »Slov.«) V poštni službi so bili premeščeni z Bleda I. v Maribor I. Vaclav Kunst, v Ljubljano I. Rajko Koritko, Danica Kobal, Franjo Znidaršič, Antonija Simčič in Joža Cucek. Na pošto v Tržič Frani-ca Kapus. V Maribor II. Hinko Fajdiga, v Rogaško Slatino Ana Hudales.
Belgrad, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministrstva notranjih zadev je bil postavljen za šefa pisarniških služb notranjega ministrstva 1. II. osme vrste osnovne plače Anton Fortič, arhivski uradnik ljubljanske županije.
Da se že 1. oktobra izplačajo prosvetnim Inšpektorjem v prosvetnem ministrstvu dohodki, ki jim jih predvideva novi srednješolski zakon, je odredilo prosvetno ministrstvo, ki je za to izplačilo že pripravilo vse potrebno.
Šahovski turnir
v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 25. sept. (Tel. Slov.) Danes so se odigrale prekinjene partije. Przepiorka je premagal Koniga v 24. potezah, Pire Jovano-viča, teda s prekoračenjem časa, Canal Honlin-gerja v 46. potezah. Partija Brinckmann-Rožič je bila remis v 53. potezah, partija Brinckmann-Jovanovič pa remis v 50 potezah. Maroczy je premagal Samischa v 43. potezah.
Stanje po 6. kolu: Maroczy vodi s 5, Rubin-Stein in Flohr 4 in pol, Samisch, Canal, Griin-
«.]j 4 n.—d««.Inmm t-i—«. n:-- o ICIU i tiApiui na, lj i ii i v. iv n ki mi, i anata, i ut a
in pol, Honlinger 2 in pol, Konig 2, dr. Geiger 1 in pol, Jovaiiovič 1, Rožič in dr. Singer pol točke.
Demisija avstrijske vlade j
Streeruuritz padel na intrigah v lastni stranki — Schober sestavlja
novo vlado
Dunaj, 25. sept. (Tel. Slov.) Streert!witzev kabinet je danes zvečer demisijoniral. O pred-zgodovini demisije se doznava sledeče: Na današnji seji Landbunda se je stavil predlog, da
se takoj zahteva demisija vse vlade, ker vsa napetost v javnem življenju ne dopušča več nadaljnjega zavlačevanja rešitve krize. Po Landbundu so se sestale k seji stranke večine, ki so sklenile, cla se izrečejo za takojšnjo demisijo celokupne vlade in povabijo policijskega predsednika Scho-beria, da sprejme kandidaturo večinskih strank za mesto kanclerja. Po seji večinskih strank se je sestal ministrski svet, ki je sklenil demisijo vlade in o tem obvestil zveznega predsednika Miklasa. Jutrišnja seja bo samo formalna, nato pa bo takoj sklican glavni odbor, ki bo narodnemu svetu stavil predloge o volitvi nove vlade. Ni še gotovo, ali bo glavni odbor sklican že jutri ali pa šele prihodnje dni, ker je treba najprej počakati še na odločitev policijskega predsednika Schoberja in na njegova pogajanja z večinskimi strankami.
Po dolgih posvetovanjih predsedstva krščanske socialne stranke se Streeruvvitz ni dalje obotavljal, ker se niti v njegovi lastni stranki niti v koalicijski stranki Landbunda ni mogla sestaviti trdna fronta za vlado. Streeruwitz, mož odkritosrčnosti in ravnih potov, je videl številne intrige ne samo desnih radikalnih elementov, temveč tudi poklicnih politikov in kot bivši čast-
nik, ki hoče hoditi vedno po ravni poti, pa tudi kot bivši voditelj industrijcev, ki je spoznal težko škodo, katera jc nastala sedaj v avstrijskem gospodarstvu, je smatral za pravilno, prepustiti vodstvo vladnih poslov drugi osebi. Pri sebi se je odločil za odstop že tedaj, ko so se pojavili prvi znaki nezvestobe v lastnem taboru. Ob 7 zvečer se je ministrski svet sestal zadnjič in sprejel Streeruwitzev predlog, da vlada odstopi. Voditelji večinskih strank so sklenili, da se zglasijo pri policijskem predsedniku Schoberju. Nadejajo se, da bo Schober hitro zopet vzpostavil zaupanje inozemstva, ker so grožnje Heimvvehra — kar se ne da tajiti — povzročile položaj, ki radi amaknitve kredita lahko postane nevaren za banke in industrijske kroge v Avstriji.
Dunaj, 25. sept. (Tel. Slov.) Načelniki meščanskih strank so šli k policijskemu predsedniku Schoberju, ki je pristal na to, da prevzame mesto zveznega kanclerja. To bo njegovo drugo kanclerstvo. Prvič je bil zvezni kancler v 1. 1921-22 ter je vodil takrat čisto uradniški kabinet. Sedaj pa bo moral sestaviti političen kabinet in stranke so mu obljubile svojo podporo. Začel je takoj pogajanja za sestavo kabineta in če ne bo zadel na znatne težkeče, posebno v osebnih vprašanjih, (kar pa je pričakovati, ker bo Rinte-lenova skupina po odstopu Streeruwitza najbrže takoj začela napadati Schoberia), bo novo vlado že v seboto lahko predstavil narodnemu svetu.
Senzacionalna konferenca Male antante
Triurna konierenca zunanjih ministrov — Predmet posvetovanj jc bila situacija v Avstriji — Pred pogodbo o nenapadanju med
Jugoslavijo in Bolgarijo?
poročal. Govori se, da smatra češkoslovaški zunanji minister notranjepolitični položaj v Avstriji za skrajno vznemirljiv in da so bili
Ženeva, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Po raznih privatnih razgovorih, ki so jih imeli v Ženevi zunanji ministri Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije, so imeli ministri Beneš, Marinko-vič in Mironescu danes dopoldne v Ženevi oficielno konferenco Male antante, ki je trajala tri ure. O konferenci izdani oficielni komunike navaja samo, da se bo prihodnja konferenca Male antante vršila ob običajnem času, to je približno v dveh ali treh mesecih v Pragi.
Kakor doznava Vaš dopisnik, so se na današnji konferenci, razen o problemu repa-racijske banke, bavili v glavnem z aktualnimi političnimi vprašanji. Kot najbolj pereče in Malo antanto v najvišji meri zanimajoča zadeva se je splošno smatrala situacija v Avstriji, o kateri jc 3eneš, kakor se čuje, obširno
vsi trije zunanji ministri mnenja, da smatrajo države Male antante v lastnem interesu in v interesu splošne evropske situacije državljansko vojno v Avstriji za možnost, ki bi bila za evropski mir silno nevarna.
Na konferenci se je obširno govorilo tudi o tem, da se je odstranila napetost med Jugoslavijo in Bolgarijo, in o možnosti, da sklene Jugoslavija še nadaljnje pogodbe o nenapadanju s svojimi ostalimi sosedi, razen z Grčijo, s katero je taka pogodba že sklenjena. Kakor doznava Vaš dopisnik, se je vprašanje italijan-sko-jugoslovanskih odnošajev omenilo le mimogrede, ker ni nobenih novih momentov v odnošajih med tema dvema državama.
X. zasedanje Društva narodov končano
Zaključni govor predsednika
Ženeva, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Vseh pet poročil, ki so bili danes na dnevnem redu, so bila vsa drugo za drugim brez debate sprejeta, tako da je bila seja, ki se je začela ob 9.15, končana že kmalu po 11. uri. Ta poročila se tičejo organizacije tajništva Društva narodov, čl. 19 pakta Društva narodov, finske-
Ženeva, 25. sept. (AA) Francoski politični krogi ugotavljajo, da je bilo 10. zasedanje skupščine Društva narodov eno najbolj posrečenih, odkar obstoja ta pomem" na mednarodna institucija. Važno je dejstvo, da so mnoge države sprejele pristojnost mednarodnega razsodišča v Haagu za svoje medsebojne spore in da so sedaj k temu razsodišču pristopile tudi Združene države Severne Amerike. Tudi v
ga predloga, da se ustanovi mednarodno raz sodišče kot vrhovna razsodiščna instanca, ter obširnega proračunskega poročila španskega vprašanju varnosti in pomoči napadenim dr-delegata Botella in končno predloga, da se j žavam je bil dosežen napredek, reparacijska banka zveže z Društvom narodov, o čemer se na povelje bivših zaveznikov in
Razkroj med makedonsivujuščimi
Sofija, 25. sept. (AA.) Danes je izšla po. sebna številka lista »Vardar«, ki je glasilo skupine generala Protogerova. Številka je posvečena umoru prof. Bazdarova in ugotavlja, da oblasti doslej še niso prijele niti enega morilca. List ugotavlja, da se vse žrtve nahajajo na strani pristašev pok. generala Protogerova. Dalje se v tej številki objavlja, da bosta podala osiavko na svoje članstvo v makedonskem revolucijonarnem komiteju znana borca Boris Antunov in Ivan Nodzov Joahi-mov, ker odklanjata nadaljnjo odgovornost za razmere v makedonski revolucijonarni organizaciji. Končno napada »Vardar« glavno glasilo makedonskega komileja »Makedonijo«, češ da je popolnoma zamolčala umor prof. Bazdarova in da objavlja celostranske članke o neznatnem napadu na urednika »Makedonije« Za-vojeva.
Prsčetek voUvnega boja na Češkem
Praga, 25 sept. (Tel. Slov.) Posamezne politične stranke so imele danes posvetovanja, na katerih so se bavile z bodočimi volitvami. Zanimivi so sklepi slovaške ljudske stranke, od katerih določa eden, da se poslanec dr Tuka, katerega proces v Bratislavi še ni končan, določi za prvega kandidata v volivnem okrožju Košice. Iz slovaške ljudske stranke izključena poslanca Ju-riga in Tomanek hočeta pri volitvah kandidirati v »slovanski ljudski stranki*.
Rossija se nihče ne upa braniti
Rim, 25. sept. (Tel. »SL«) Obtožba prott Cesare Rossiju, ki pride 27. sept. pred izjemno sodišče, se glasi na zaroto v inozemstvu in tuzemstvu v svrho, da povzroči oboroženo vstajo naroda in s tem državljansko vojno, razen tega na pripravo komplota proti obstoječemu državnemu redu in pripravo atentatov proti življenju vladnega šefa. Za te zločine je določena smrtna kazen. Cesare Rossi očividno ni mogel dobiti nobenega zagovornika, ki bi se zavzel zanj, tako da mu je moralo sodišČ8 določiti oficielnega zagovornika.
Nemiri v Berlinu
Berlin, 25- sept. (Tel. »Slov.«) Po vče« rajšnjem zborovanju Stahlhelma v športni palači je na mnogih cestah prišlo do pretepov med stahlhelmovci in njihovimi političnimi nasprotniki. Policija je prijela 12 stahlhelmosr-cev. Do hudih spopadov je prišlo tudi v vžhbd-nih delih mesta. Tam se je razvil velik pretep med narodnimi socialisti in komunisti. Policija je sicer ločila stranki, boji pa so se potem obnovili v sosednjih ulicah. Naenkrat je nekdo ustrelil iz cestne železnice ter je krogla smrtno ranila nekega narodnega socialista v trebuh.
Zadnia poroiila
Nemčije prej ni smelo govoriti. Preds. plenarne seje Društva narodov dr. Guerero je imel po komaj enourni seji svoj zaključni govor, v katerem je podal kratek pregled o delovanju zasedanja. Naglašal je kot posebno i važno dejstvo, da bodo imeli v Ženevi v okvi-1 ru Društva narodov meseca septembra narodi priliko, sestajati se tudi izven dnevnega reda Društva narodov in nadalje razvijati sode-' iovanje. Danes je malo mednarodnih vpra-I šanj, ki ne bi imela univerzalnega značaja, in vse vlade So to polagoma spoznale. V tej zvezi je s posebnim veseljem kot Ncevropec pozdravil dejstvo, da se jc s te tribune prvič na tom desetem lasedanju proglasila mipcl zbližanja evropskih držav. Gotovo so imeli narodi v človeški zgodovini že večkrat zavest skupnih interesov nasproti skupnim nevarnostim, toda vedno so morali krvavi dogodki poučiti človeštvo o tem, da nima večjega sovražnika, kot je vojna. Društvo narodov hoče pobijati samo tega sovražnika. — Danes popoldne bo zadnja seja Društva narodov.
Ženeva, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Ob 12.30 je bila v tajnišhu Društva narodov majhna ceremonija, na kateri sta čilenski delegat Vil-legas in peruanski delegat Cornerjo predložila Društvu narodov predlog o ureditvi konflikta Tacna Arica. S tem dobi pogodba v smislu čl. 18 pakta Društva narodov mednarodno veljavo.
Ženeva, 25. sept. (Tel. Slov.) Svet Društva narodov je danes popoldne na zadnji seji, ki je trajala dve uri in pol, zaključil svoje 57. zasedanje. Na vrsti je bilo večje število manjšinjskih zadev iz Gornje Šlezije, v glavnem posamezni slučaji, ki so bili deloma rešeni, deloma pa od-jejodeni na januarsko zasedanje. Od ostalih 13 točk dnevnega reda javne seje pa sc tičejo največ izvršitve sklepov, ki so bili sprejeti v plenar-
niU o/i!oti nmSitrn norA/fm/ KTo nofUlirtii nrl. m ov^juii L/i uuira iiuiuvv/t • » 'm ii»uuijiiji l'*'
vatni seji se je obravnavalo še 8 točk, ki se tičejo večinoma imenovanj itd., in s tem je bilo zaključeno septembersko zasedanje.
Na današnji seji skupščine Društva narodov je francoski delegat predlagal, naj bi se pakt v Društvu narodov izpopolnil s potrebnimi amandmani, s katerimi bi se obsodila vojna kot sredstvo nacionalne politike. S tem bi bilo najlažje spraviti v sklad štatute Društva narodov in protivojni pakt Kelloga in
K vladni krizi v Avstriji
Dunaj, 25. sept- (Tel. »Slov.«) Policijski predsednik Schober je kot designirarti kancler imel danes zvečer razgovor z vojnim ministrom Vaugainom. Schober je želel, da bi od Vaugaina samega slišal njegovo mnenje, kako bi postopal, če bi Keim\vehr uresničila svoje
Brianda. Zadnja seja letošn?-"a jesenskega I večkratne grožnje proti parlamentu. Širijo se
____-j____x«:..	____.1__u_	____j_ ___________ o-l-l___ •________i! t7...
zasedanja skupščine Društva narodov bo jutri.
London, 25. sept. (Tel. Slov.) Danes popoldne sta imela polurni razgovor zunanji minister Henderson in pariški sovj. poslanik Dov-galevski v Foreign Officeu. Foreign Office pa odklanja objavo o poteku tega razgovora s tem, da bo zunanji minister danes zvečer na drugi današnji seji ministrskega sveta poročal o poteku tega razgovora
Velika
nesreča
V
Bruselj, 25. sept. (Tel. Slov.) Včeraj popoldne se je pri Frameriesu pripetila velika rudniška nesreča v rudnikih Cbarbonages belges. Vneli so se premogovni plini. Neki preddelavec je pravočasno opazil nevarnost in alarmiral delavce. 5 dclavcev pa je ostalo na kraju nesreče in so uili takoj mrtvi. Preddelavec je bil ranjen. Rov leži 600 m pod zemljo in je 24 metrov daleč zasut. Do sedaj so spravili ven samo 1 mrtveca.
V Rusiji nepretrgan delovni teden
Moskva, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Z danes objavljenim dekretom svela ljudskih komisarjev se je ustanovila podlaga za izvedbo tako zvanega nepretrganega delovnega tedna. V praksi je ta delovni sistem izveden že v mnogih državnih podjetjih, pri ohčinskih oblastvih in v kooperativah. S to preureditvijo je odpravljena nedelja kot dosedanji dan počitka.
vesti, da namerava Schober imenovati Vaugaina celo za podkanclerja in obenem za vojnega ministra. O nadalnji sestavi novega kabineta pa za sedaj še ni nič znanega.
Dunaj, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik v pozni nočni uri, hoče Schober v svojem kabinetu pridržati zase tudi finančni portfelj. V svojem kabinetu hoče imenovati za ministre ne samo politike, temveč tudi nekatere uradnike.
Dunaj, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler Streeru\vitz bo imenovan za predsednika avstrijskih železnic kot naslednik dr Giintherja. Dr. Gtinther je bolan in je že dolgo časa želel odstopiti s svojega mesta.
Pred potovanjem Macdonalda
v Ameriko
London, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je danes zvečer na zadnji seji, kateri je še predsedoval MacDonald pred svojim potovanjem v Ameriko, poveril finančnega ministra Sno\vdena, da zastopa MacDonalda v času njegove odsotnosti.
Novi bo"i na Ki$a:skem
London, 25. sept (Tel. »Slov.«) »Times« poročajo iz Hongkonga, da vstaški general Hangfatkvaj koraka proti jugu z namenom, da zasede provinco Kvangsi in v Kantonu sestavi novo vlado.
London, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Neka dopisna aefentura poroča iz Hnnkova, da je general HangfatkvnJ obstreljeval tri narodna kitajske parnike. Pri tem je bilo 15 Kitajcev ubitih, več sto pa ranjenih. Samo enemu par-niku se je posrečilo, da se je vrnil v Hankov.
Napoleonov spomenik postavljajo
3\a
/ /
aj/e novega
Koledar
Četrtek, 86. septembra: Ciprijan in Justina, mučenca; Vigdij, škof. — Zadnji krajec ob 3.07; po Herschlu: Dež.
Okrajne samouprave
mariborske oblasti
Maribor, 28. septembra.
Novo obdobje se otvarja z jutrišnjim dnem v življenju in dejstvovanju naših okrajnih samouprav. Izvzemši štiri okraje inariborse oblasti, kjer se bodo radi nekaterih pomanjkljivih volivnik podatkov vršile definitivno volitve okrajnih cestnih odborov prihodnji teden, se jutri na posameznih sedžih dosedanjih okrajnih samouprav zbero prvo-izvoljeni Slani okrajnih cestnih odborov, da se konstituirajo, da izvolijo načelnike in da položijo s Široko zasnovanimi gospodarskimi programi čvrste temelje triletnemu svojemu poslovanju.
Usoda dosedanjih okrajnih zastopov kot javnopravnih samoupravnih okrajnih korporacij, katerih obsežni delokrog se je zgoščeval na oskrbovanje in gradnjo okrajnih cest, pospeševanje deželne kulture, skrb za zdravstvo, dvig ljudske prosvete, ubožeo skrbtsvo in dobrodelnost, pravzrvprav v svoji dokončni obliki še ni očita V zadevah cestne gradbene politike pa preide njihova kompetenca z jutrišnjim dnem na zastopstvo novoizvoljenih okrajnih cestnih odborov, ki se v smislu določil zakona o samoupravnih cestah z dne 10. junija t. 1. tolmačijo kot nekak pomožni organ oblastne samouprave za gradnjo in vzdrževanje njenih cest. Kakor 'je treba pri tej priliki podčrtati blagoslovljeno gospodarsko, kulturno in socialno delovanje posameznih okrajnih zastopov za splošno blagobit ljudskih slojev, tako izrekamo ob prehodu delnih njihovih kompetenc na novo formirane samoupravne korporacije upanje, da bodo vodstva teh okrajnih cestnih odborov z vnemo ter zavestjo velike odgovornosti prevzela dediščino okrajnih zastopov in da bodo svoja topla gespodarsko-obnovitvena prizadevanja usmerili v smislu izdatne obogatitve te svoje dediščine.
Glavne osnove krepkega in aktivnega gospo-darsko-obnovitvenega pospešenega dejstvovan;,a --e očrta vajo v smislu zakonito predvidenega delokroga, ki obsega predvsem gradnjo in oskrbovanje oblastnih cest po navodilih pristojnega organa oblastne samouprave ter nadzorstvo nad gradnjo in vzdrževanjem občinskih cest. Finančna jamstva okrajnih cestnih odborov pa izhajajo iz določb, da prispeva za gradnjo in prelaganje obstoječih oblastnih cest oblastna samouprava s 50 odstot. gradbenih stroškov, dočim pirpade ostalih 50 odstot. posameznim okraijnim zastopstvom, ki imajo od tega neposredne koristi; za vzdrževanje teh cest pa daje oblastna samouprava dve tretjini, cestni okrajni odbori pa eno tretjino vseh stroškov.
Iz teh osnov poganjajo sveže, sočne korenine novih samoupravnih korporacij — okrajnih cestnih odborov.
BaS radi tega pa tudi verujemo v uspehe no-voformiranih okrajnih samoupravnih korporacij. K temu smo upravičeni tembolj, ker so tu moralna (jamstva. Z jutršnjim dnem namreč preide vodstvo okrajnih samoupravnih poslov v roke znanih vzornih slovenskih gospodarjev, slovenskih velmož, ki so si s svojim dolgoletnim sodelovanjem v naših občinskih, okrajnih in deloma tudi oblastnih samoupravnih telesih nabrali ogromno izkusiva in podrobnega tehniško-upravnega znanja doprinašajoč pri tem svetle dokaze sposobnosti, neodjenljive požrtvovalnosti ter prirojene gospodarske inteligence Ja pa obenem tudi njihova velika dolžnost, da se tudi topot cb živahnem posnemanju pobudnih grad-beno-obnovitvenih akcij naše oblastne samouprave, ki je v razmeroma kratki dobi svoljega obstoja mestoma naravnost preoblikovala lice našemu cestnemu omrežju, neovrgljivo izpriča, da smo vredni tega, česar smo postali deležni iu da bodo ob bilanci
triletnega poslovanja lahko izpovedali tisti čini-telji, ki so k temu pozvani: »Ti možje delajo najboljše«. Tudi tukaj se morajo dokumentirati tvorne sile slovenskih okrajnih samouprav.
Ob takih zgodovinskih, pravnih, finančnih ter moralnih temeljih in pa ob takem ustrojstvu naših novih okraijnih samouprav, se na široko otvarjajo možnosti naše samoupravne gradbene politike. Funkcija novih samoupravnih organizmov privzema 7. dejstvom, da so okrajni cestni odbori samo pomožni organ oblastne samouprave, neko posebno noto. S tem se namreč na teritoriju mariborske oblastne samouprave brišejo sledovi dosedanje okrajno-samoupravne pestroličnosti, ki se je odražala v specielnih tehnično-ekonomskih in upravno-pravnlh ureditvah drugače na področju bivše Spodnje Štajerske, drugače v Slovenski krajini in Medjl-murju in zopet drugače v obmooju Mežiške doline. Sedanje upravno-gospodarske samoupravne obliko-vine pa poganjajo iz istih osnov; ravno raditega so s tako finančno ureditvijo ter upravno-tehniSko enotno vokviritvijo dani zametki konvergentne. enotirne ter sistematične komunikicijsko gradbene politike na ozemlju naše oblasti in dane možnosti, da se v obilnejši meri lahko izvajajo zaht«-" in potrebe novodobnega prometa.	—c
Ljudstvo željna izobrazbe
V posavskih vaseh na Hrvatskem se vedno bolj širi smisel za ljudsko prosveto. Vse vasi grade šole in jc med njimi v tem oziru nastala prava tekma, katera vas to dobila preje in 'epšo šo'.o. Pred kratkim je bila otvorjena nova šola v vasi Mahovu, sedaj pa hočejo kmetje v komaj 4 km oddaljeni vasi Tišini Erdevski zgraditi za svoje otroke posebno šolo. Kmetje so si pridobili dovoljenje za prodajo skupnega gozda za znesek 300.000 Din in bodo s tem denarjem zgradili poslopje za ljudsko šolo, ki bo imela okrog 40 učencev. Enaka tekma vlada tudi drugod na Hrvatskem ter celo v Slavoniji.
O enako razveseljivem gibanju poročajo tudi iz Bosne. Tam seveda kmetje niso tako bogati kakor na Hrvatskem, zlasti nimajo skupnih vaških premoženj. Zato pa se kmetje vztrajno in energično obračajo s prošnjami na razne oblasti, naj jim pripomorejo do šol. Komisarji bosanskih oblasti in veliki župani stalno sprejemajo kmetske deputacije in skoro vse imajo isto na jeziku: Dajte nam šole!
Za najbolj zaostalega kmeta v naši državi in za najbolj nazadnjaškega, šegam svojih očetov vdanega, smatramo navadno muslimana. Zdi pa se, da je val napredka objel tudi naše muslimanske sodržavljane. Ti zahtevajo šo'e tudi od uprave cerkvenih : muslimanskih posestev. Sedaj zboruje vrhovna upra-/a muslimanskega cerkvenega premoženja v Bosni, vakutsko-mearifski odbor v Sarajevu. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o prošnji kmetov iz vasi Mva-1 činice in Gradišča v okraju Zenici, da naj se jim zgradi šola. Prošnjo podpira okrajno glavarstvo v Zenici. Kmetje zahtevajo obenem, da sc vakufsko-mearifski odbor obveže, da bo vzdrževal šole.
Mi, Slovenci, gledamo z zadovoljstvom na (o lepo in živahro gibanje v južnih pokrajinah. Borbo za naše narodne šole imamo ini že za seboj, vendar bo dvig ljudske prosvete v južnih pokrajinah posredno tudi nam v korist. Moremo pa s ponosom reči, da mi enako ne mirujemo in da se v naših krajih vedno dvigajo nove šole. Dokaz: dve novi krasni šolski stavbi: šola v Senovem pri Rajhen-burgu in šola v Dravljah.
BOLEZNI V ŽELODCU
40orrCira<
Neprestano r i»tofi milijonski promet kakor tudi 100 letni obr.ioi naše tvrdke doknzuje najbolje, da e naša Originalna Bullrich »O• kakor lud doslej nenadome-t 1 j i vn proti vsem teJkočam prebave in gorečice. Kupite še danes en /avoi ali poskusite naše tablete Tudi Vi boste iznenadeni vsle I njenega nfiinka. Bnllriebova so1 se dobiva v vseh lekarnah. 1'rnva Je samp v višnjevih zavojih s si ko izumitc!ja. A. W. A C. W. Bullrich, Berlin W 57.Sk'ndlBAe v .IhcosIhvI il • Isis. d.d..Zagro
R. J. Kreutz:
Roka
Vojak Sergij Mihajlovič Kuzmin je klečal
Sred Materjo Božjo Kazansko in vneto molil, le zganivši niti enkrat z očesom, je gledal v veliko krono, ki je obsevala nežen obraz čudodelne slike, bajno krasoto biserjev, diamantov in zlata. V mali kapelici je bilo somračno. Samo nad glavo Matere Božje so se žarile iskre, zakaj v globini zida, poleg slike je blestel venec iz majhnih cvetlic.
Vojak Kuzmin je gledal s svojimi vodenimi modrimi očmi bolestno in pohlepno v krono iz dragocenega kamenja.
2e več kakor pol ure se je trudil, da najde prave besede, s katerimi bi ganil nebeško kraljico in jo opozoril na se.
Dobra mati je imela ravno danes veliko posla. Odlične dame so prihajale z ulic v kapelo in molile za neplodnost v teh težkih časih. Vascan-ke so prihajale in molile, da bi jih nebo obdarovalo z otroci. Vojaki, zamazani, revni, brez strehe, so iskali pomoči od Matere, proseči, naj jim pomaga, da pridejo do kruha in vodke. In bili so tu tudi vpokojeni uradniki.
Dan je bil dolg, a kapela je stala v cm iz najživahnejšiii ulic Moskve. Utrujeni in bojazljivo so prihajali vsi izgubljenci starega režima. Pokorno so se plazili do dragocene podobe, govoreč svoj nemi srd in šepetajoči divje, najskri-tejše resnice: »Daj, o Bog, da zginejo vsi bolj-ševiki in da car zopet vstane od mrtvih I«
Mati Božja Kazanska se je vsem milosfljivo smehljala, a njena velika krona je sijala in ble-stela
Kuzmin ni maral za vse tiste, ki so se okrog njega pobožno križali. Ni maral za njihove molitve. za njihovo mržnjo in hrepenenje, — a mnogi, predno so odšli, so pljunili na tla — j zakaj on je tako vroče in vneto molil, izgovar- | jajoč vse nove besede, samo da bi ga Mati Božja : v resnici slišala. Včasi je zatrepetalo njegovo
suhljato telo v vojaški suknji. In takrat se je zdelo, kakor da se mu obraz razvleče v jok. No, ko se je zopet nekoliko umiril, je molil še bolj vneto:
»Mati, ne jezi se! Reši me, samo sedaj, zadnjikrat me reši... Bil sem lačen!... O, moli za me Mati, moli za me! Vsi smo grešniki, pa tudi ona... Zakaj mi je izpulila lase? Bodi milosti-va do mene, Mati nebeška... Usmili se mc, grešnika!«
Ko je tako molil polni dve uri, se je čutil močnejšega.
Tipal se je po prsih ...
Nato je pokleknil in poljubil blatne stop-njice. Nato je vstal in odšel na ulico.
Bilo je ob dveh popoldan. Na trotoarju je bilo mnogo ljudi. Kuzmin gre k prvi tramvajski postaji. Prišel je voz z napisom: »Kolodvor Vil-na.« Kuzmin stopi v voz in ostane zunaj, poleg voznika.
Ko se je voz premaknil, mu je postalo vse lažje.
Hiše so tako naglo bežale mimo njegovih oči. Hiše, polne sob, polne ljudi... Tam, zunaj mesta bodo samo mirne poljane ... Grmovje .. Morda kak gozdič... Da, mora biti gozdič, kjer ga ne bo nikdo opazoval... kjer ga bo videl samo Bog...
Kuzmin se nasloni na motor: »Ali me bo Bog opazoval? ...«
Naenkrat so se mu začela tresti kolena ...
Ali me bo Bog? ...«
Toda nato se je zopet spomnil tiste krasne krone in blagega obraza Matere Božje in njenega blagega pogleda. O, ta pogled je bil tako blag!... In zopet mu je postalo lažje pri duši.
Zbral je vse svoje moči in odločnost. Samozavestno je pogledal skozi steklena vrata. Tam je sedelo nekoliko žensk. | Ena je vlovila njegov pogled.
Gledala ga je. A naenkrat je uprla svoj : pogled na njegova prsa. Kakor cla se je prestrašila. je začela nekaj šepetati svoji sosedi.
Ljubljana, 24. septembra.
Lopate, dleta, krampi pojejo sedaj svojo pesem v Vegovi ulici in na Valvasorjevem trgu. Delavci — brez suknjičev z rokavi zavihanimi do komolcev, — delajo, mečejo in presipajo gramoz, vale skale, pot lije s čela, zakaj hiteti je treba.
Okrog njih, na novih širokih hodnikih, sredi ceste, okrog spomenika, pa radovednežev nič koliko. Vsak pa: resen obraz, čelo v gubah, vsakdo je tukaj važen, vsaj važnega se dela. Med temi komaj še opaziš ing. Mačkovška ali pa direktorja ing. Prelovška, ki od časa do časa nadzorujeta vse delo. Tako nevažne poteze na obrazih, kdor ju ne pozna, bi ju šel še vprašat, če mislita dolgo prodajati radovednost tu? In vendar: videz moti, oba gospoda z mestnega stavbnega urada imata težko skrb pri vsem tem delu: termin 13. oktobra, ko bo odkritje spomenika Napoleonu, se bliža, do tedaj mora biti vse gotovo, regulacija Vegove ulice, spomenik postavljen, brez tega seveda ne bo odkritja, vsa okolica urejena, vse lepo napravljeno. Ni toreij gola radovednost, ki sili oba gospoda, da hodita tu okoli.
»Kamen za spomenik še plaval« vzdihne ing. Prelovšek, ko prešteva velike kvadre za spomenik in pove, da jih osem še peljejo z otoka Hvara. V nekaj dneh bodo tu.
Pričnimo od kraja z naštevanjem, kaj se je že popravilo in kaj se -misli še. Dohod s Kongresnega trga v Vegovo ulico je znatno spremenjen. Najprej opazi človek, da je klanec v Vegovi ulici popolnoma izginil. Ulica je ravna kakor vodna tehtnica. Široki asfaltni hodniki ob univerzi in realki so se razširili, betonski robniki so pomaknjeni za dva metra bolj v sredo ceste. Znatno znižana je Peterlinova ulica, ki vodi iz Gosposke ulice do realke. Vegova ulica je znižana povprečno za pol do tri četrt metra. Robniki so postavljeni ob parku pred Glasbeno Matico in na desni strani ceste. Delavci so danes ves dan nižali HilStefjavo ulico in dohod iz Vegove ulice v Sotesko. V čudnem položaju se je naenkrat znašla hiša, v katsri je stara gostilna pri »Panju«. Stopnice v hišo so postale zelo visoke, ni čuda, ko je ulica znižana. Okna kleti, ki so bila preje skoraj v zemlji, so sedaj v zraku, kleti pod »Panjem« in tudi pri sosednijih hišah so postale svetlejše in zračnejše. To je hišnim posestnikom seveda všeč. »Panjeve« dosedanje stopnice bodo pomaknili v vežo, pred vežo pa bodo postavili druge. Vse nove hodnike, ob univerzi, ob realki, vzdolž Vegove ulice do Schneider-Verovškove hiše na Valvazorjevem trgu in nov hodnik ob »Knežjem dvorcu« pa bodo zasadili s topoli. Količki na hodnikih že označujejo mesta, kjer bodo zasajeni topoli. Nekaj novega bodo napravili tudi s pnrkom pred Glasbeno Matico: lepo ga bodo modernizirali, presadili bodo drevesa, zasadili cvetlice, vse pa šele spomladi, ko bo čas za to.
Mestni delavci sedaj friziraijo razvaline Knežjega dvorca in posamezne kamne, ki so zdrčali v toku časa skoro na ulico, prezidavajo v zid, ki pričenja polagoma spominjati na onega na Mirju. Plevel na ulici je seveda izginil in ulica dobiva čednejše lice. Nekaj obetajo tudi, da bodo že prihodnje leto vso Vegovo ulico asfaltirali. Okrog topolov na hodnikih pa bodo napravili betonsko otoke. Zanimivo jo še, da je mestna občina z regulacijo Vegove ulice celo prihranila. Zvozila je namreč nad 3000 voz cestnega gramoza v tivolski pari:, na slavbišče barak na Galjevici ter na Razlngovo in ! Gerbičevo ulico na Mirju. Samo dovoz tega gramoza iz mestne jame na ljubljanskem polju bi veljal mestno občino nad 100.000 Din.
Najzanimivejše stvari pa se dogajajo na Valvazorjevem trgu. Že stoji visok oder za Napoleonov spomenik. Osnovni podstavek je postavljen, delavci kamnoseške tvrdke Feliks Toman pa klešejo vedno nove bele kvadre. Spomenik bo 13 metrov visok in bo ves iz belega hvarskega marmorja. Spomenik bo imel obliko obeliska, širokega 1 kv. meter. Na vrhu bo nosil pozlačen bakren grb Slovenije. Na obelisku bo pozlačena bronasta glava Napoleona, dalje figura Slovenke, predstavljajoč Ilirijo in pa napisi. Prvi napis na spomeniku že klešejo: »Napoleon rezhe — Ilirja vstank Jutri, v četrtek, prinesejo v Ljubljano še prah z groba neznanega fran-
I Nato sta obe gledali na njegova prsa, a njuna j obraza sta dobila izraz, ki ga opažamo pri žen-' skah, ko gledajo radovedno nekoga in se jim smili.
Kuzmin skrivaj pogleda na svoja prsa.
Nekaj vlažnega se je rdečilo...
Dvignil je nato glavo in se izzivalno nasmehnil.
Toda postal jc tako bled, da sta se obe ! ženski za steklenimi vrati pripravili, da mu pri-j skočita na pomoč.
Ena je dvignila roki, nekaj krilenila in vstala.
Druga je pokimala z glavo.
Nato sta stopile obe k steklenim vratom —• i proti njemu.
Vrata so zaškrtala, ko jih jc ena od obeh žensk porinila na stran.
»Ubožec, ranjeni ste!« je slišal še Kuzmin. Nato pa se je strašen orkan zavrtel v njegovih možganih. Kakor da ga je nekaj hladnega zagrabilo za vrat. Kriknil je in skočil s tramvaja.
Skočil je pa tako nespretno, da je padel.
Kolesa so mu nad koleni odrezala obe nogi.
Tako je sedaj ležal pohabljen sredi množice.
Nič ga ni bolelo.
Pred njegovimi očmi so se vrteli ognjeni vrtinci.
V njegovih ušesih jc nekaj rahlo šumelo.
Ženske so jokale.
Tramvajski uslužbenci so ga dvignili, pri-jemši ga pod pazduho.
Nekdo je kričal, naj se pokliče zdravnik.
Med tračnicami se je rdečila na sivi mo-krini asfalta velika mlaka.
Neki rdeči gardist se je sklonil nad ponesrečenca, ki je umiral in mu hotel odpeti suknjo.
Tedaj se je Kuzmin zganil s poslednjimi močmi in zastokal:
»Ne, ne!«
Ko je rdeči gardist razpel suknjo poneare-i čenega vojaka, jc padla na trotoar mala ženska { roka
Bila it- tn bela, skrbno negovana ročka.
Večkrat in bolje se . boš bril.....
Z vsako britvico Gillette se boš večkrat in bolje bril kakor z drugimi, zakaj izdelane so iz najboljšega jekla, kar ga poznamo, in imajo kar moči ostro jekleno rezilo. Kupile si jih še danesl
. D t	«
hno wn	0*1'
GiUette
coskega voijaka, ki je 1. 1813. padel blizu Nadgorice. Ta prah bo vzidan v spomenik. Spomenik bo veljal okrog 100.000 Din, zanj pa je zbral strofske poseben odbor, ki ga tvorijo zastopniki mestne občine, Glasbene Matice in francoskega instituta. Načrte za spomenik je napravil arh. Plečnik; kiparska dela, ki jih vlivajo v Zagrebu, pa ak. kipar Dolinar.
Za spomenikom, pred ograjo križevniškega vrta grade lep zid s kolonado stebrov. Ta zid bo tvoril lepo ozadje spomeniku. Zid bo sčasoma ob-rastel z bršljanom, v dve vdolbini v zidu pa bosta vsajena topola.
iVasifrtosf dveh divjakov
Celje, 24. septembra.
t vso silo paragrafov bi bilo treba udariti po ponočnih postopačih, ki ogrožajo javno varnost in s fašističnimi metodami etrahujejo mirne ljudi. Na Lavi na okrajni cesti se je zgodilo v soboto med 10. in 11. ponoči.
Mirno je korakal po cesti 56 letni Hinko Lipov-šek iz Petrovč. Pa ga meni nič tebi nič napadeta mizarski pomočnik L. F. in cinkarniški delavec K. K., prvi star 24, drugi pa celo samo 22 le?. Pretepla sta Lipovška iu mu pokvarila dežnik. Pretil? sta mu, da ga ubijeta in moral ju je
s povzdignjenimi rokami prositi usmiljenja.
Končno je ves prestrašen pribežal v zavetje k posestniku Slokanu in se tako rešil.
Postopaška kri pa F. in K. ni dala miru. Takoj nato sta prišla tam mimo dva dečka, katerih imeni še nista znani. Bila 6ta kakih 16 let stara. Okrutneža sta napadla tudi ta dva dečka, od katerih je eden srečno ubežal, drugi pa je moral
poklekniti in prositi milosti,
pa povedal, kod pride in kam gre. F. je dečka s tako silo udaril s pestjo po glavi in ga obenem sunil, da je kar zletel v obcestno ograjo, ki je bila k sreči nova. Prejšnja stara bi se bila gotovo podrla in deček bi bil lahko padel v dosti globoko | gnojno jamo ob cesti ter utonil.
Ves prizor je videla ga. Kunstek, ki (je pričela kričati nad okrutnežem, nakar je F. stekel
ju njo po stopnicah k stanovanju,
kamor se je Kunstkova zaklenila. Hotel je vlomiti v stanovanje ter pri tem zmerjal in psoval gospo z najpodlejšimi izrazi tako, da se je zgražala vsa okolica. Prepričani smo, da oblast ne bo pustila, da bi mirno in gostoljubno Celje moralo vsled takih barabskih nastopov trpeti na ugledu. Eksem-plariona kazen je tu bolj kot le kje na mestu.
Na skrčenih prstih so blesteli prstani z velikimi briljanti... Med palcem in kazalcem — šop las...
»Pes!« zakriči rdeči gardist in sune z nogo človeka, ki je že hropel.
Iz množice je slišno šepetanje:
»Bog ga je kaznoval!«
Neke žeske so kričale.
A Kuzmin je delal očitke Materi Kazan-ski...
Plaval je nad belimi višinami in jc s poslednjim naporom že na pol mrtev vprašal:
»Zakaj si me zapustila? Ali sem premalo molil? Zakaj si me zapustila?«
In s temi vprašanji na ustih je padel iz mehkih belih višin v temno, strašno brezdno
(Iz ruščine I. V.)
»_
Franjo Šuklje:
Tri dni na zagrebškem „Kaptofu"
Za svojo osebo sem bil še dva dni na Kaptolu ter sem si zopet ogledal nekatere znamenitosti nagle se razvijajoče hrvatske metropole. Čudovito, kolike so baš katoliški škofje pripomogli k nenavadnemi dviganju zagrebškega mesta! In še več, dalje sen segel, v duhu sem si predstavil trojico velikih jugoslovanskih vladik, ki so neizbrisno udolbili svoje ime v našo zgodovino: Strossmayer, Jeglič in Bauer, veliki možje, a kako različni med seboj!
Josip Strossmayer — djakovski vladika, utele-senost jugoslovanskega rodoljubja, sijajen govornik, svetovno izobražen, prijatelj s svetovnimi veljaki kakor slavni Gladstone, z finim razumom za vsake vrste umetnosti ter z radodarno roko — veliki Hrval. ki je zasnoval vse kulturne ustanove, 3 katerimi s« ponašajo naši hratje onstran Knlnc in Sotle — bil je pa morda bolj voditelj višjih narodnih plasti, j dočim je priprost seljak le posredno moeel uživati njegove dobrote.
Glavobol
In migrena
prenehata, zopet se veselite življenja s pomočjo znanih
Ime „Pyramidon" je
zakonito zaščiten. Fal zifikati pod tem imenom se sodnjisko ^ zasledujejo.
Pristne samo v originalnem zavoju
..jfkfai&JjidM''.
Mariborske senzacije
Tajinstveno ozadje mnogoštevilnih aretacij. — Razkritje velike falzifikatorske aiere.
Maribor, 25. septembra.
Policijski nadsvetnik Kerševan je danes z ozirom na
aretacijo štirih Čehov,
o čemer smo že poročali včeraj, dal danes zastopnikom časopisja uradno obvestilo: »Avstrijske oblasti so aretirale v Spilju dva' češkoslovaška državljana, ker sta bila brez potnih listov in radi tega vzbujala sum, zlasti ker so pri obeh našli precej velike zneske v čeških kronah. Pri obeh so našli listine, po katerih bi morali biti v njihovi družbi Se štirje češkoslovaški državljani, in neki račun, glasom katerega so si med sebotj razdelili denar. O tem je obvestila avstrijska policija tukajšnji obmejni komisarijat, ki je tozadevno depešo izročil mariborskemu komisarijatu. Uvedle so se tozadevne poizvedbe in se je res ugotovilo da stanujejo v nekem tukajšnjem hotelu štirje češkoslovaški državljani, da pa so trenotno zapustili svoja stanovanja. Policijski organi so jih nato izsledili v mestu in ugotovili, da imajo potne liste pri sebi ter da na- j meravajo po njihovi izjavi odpotovab v Francijo. Tudi so preiskovali njihovo prtljago ter našli pri vsakem po en lovski nož, sedem novih oziroma starih revolverjev in približno 400 nabojav. Tozadevne poizvedbe pa se še vedno nadaljujejo. Ali so ti štirje aretiranci v zvezi s kakim vlomom na Češkoslovaškem, bo šele preiskava ugotovila. Ko se bodo tozadevne poizvedbe končale, bo policija izdala javnosti primerne podatke o zadevL
Ponarejanje poštno-hranilnih knjiiic.
27. julija t. 1. so se pojavili v Zagrebu različni elementi ter vložili na novo izstavljene hranilne knjižice pri poštni hranilnici vsoto po ICO Din. V presledku nekolikih dni so potem očividno iste ose-se dvigale pri raznih poštnih uradih tako v mariborski oblasti kakor na Hrvaškem ve&je vsote denarja, ki so bile vpisane pod resni'no vpisanimi 100 Din. Na posameznih poštnih uradih niso delali neznancem nikakih ovir ter so izplačevali dotičnim večje aneske (600, 700, 1000 Din), ne da bi se prepričali glede verodostojnosti podpisov in pečatov. Ugotovilo se je namreč pozneje, da so vsi podpisi uradnikov, ki na dotičnih poštnih uradih resnično vrše službo, spretno ponarejeni, kakor tudi pečati poštnih uradov, kjer naj bi bili dotični zneski vloženi. Podpisi in pečati so izvršeni tako spretno in mojstrsko, da pač ni nihče sumi^v njihovo pravilnost. Goljufi so v nekaterih krajih istega dne kar po vrsti kapali v poštni urad, dvigali različne zneske na račun ponarejenih zapiskov v hranilni knjižici, posel, ki so ga opravljali ti elementi kar na debelo. Na podlagi datumov na pečatih postnih uradov, kjer so se ti zneski dvigniil, se da sklepati, da so falziiikatorji v enem dnevu prevozili večje ozemlje, kjer so dvigali zneske. Tako so v dveh dneh oškodovali poštno hranilnico pri razr nih poštnih uradih v mariborski oblasti in v Za-
grebu za 20.000, pa tudi v dveh drugih krajih se je tekom dveh dni ugotovilo 15 slučajev takih goljufij. Samo v enem slučaju se je zgodilo, da previdna pošUia uradnica na nekem poštnem uradu v mariborski oblasti ni nasedla pretkanim goljufom, tem-ve8 je predhodno skušala dobiti telefonsko zvezo i dotičnim uradom, kjer naj bi bile vložene falzi-fieirane vsote, v katerih pravilno vložitev je radi višine začela sumiti. Toda vlagatelj je med tem izginil. V celoti gre za velike zneske, za katere je oškodovana poštna hranilnica, oziroma poštni uradniki, ki so v dobri veri izplačevali goljufom denar.
Zanimivo pri vseh teh aferah je, da je največ teh hranilnih knjižic izstavljenih v Zagrebu na imena posameznih Mariborčanov, ki sicer res žive, o katerih pa se je izkazalo, da sploh še nikdar niso bili v Zagrebu. Pač pa se je posrečilo tukajšnji policiji z intenzivnimi poizvedbami izslediti niti, ki vodijo v družbo krivcev, od katerih so že nekateri aretirani. Da se pa' vsa akcija še ni izvedla do kraja in da se podrobnosti še ne morejo objaviti, ja v zvezi z odkritjem celega kompleksa goljufij v neki sosednji državi, kjer so slično afero sicer odkrili, ne da bi mogli izslediti krivce same, kar se je posrečilo sedaj mariborski policiji.
Osebne vesli
ir Umeščen je bil včeraj, 25. septembra 1929, na župnijo Moravče g. Janko Cegnar, uršulinski spi-ritual v Ljubljani. Hkrati je bil imenovan za dekana dekanije Moravče in za škof. duhovnega svetnika.
Novi grobovi
ir O. Josip Peteriiu, trgovce in posestnik v Komendi je včeraj umrl v ljubljanski bolnici. Pogreb bo 27. t. m. na pokopališče v Komendi. Pokojnik je bil zvest krščanski mož, oče g. notarja dr. Maksa Peterlina.
ir G. Rihard Kocchler, vpok. revident južne že'eznice, brat pok. ižanskega župnika Viktorja Koe-chlerja je umrl 24. t. m. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne na Igu.	. ,
ir G. Val. Lutman, strokovni mizarski učitelj na Rakovniku v Ljubljani, je umrl snoči ob 7 zvečer. Bil je rodom Korošec in zaveden Slovenec. Korošci. udeležite se pogreba! Pogreb bo v petek ob pol 4 iz Emonske ceste 10.
N. p. v m.!
In naš Jeglič, z neke strani tipičen zastopnik one ogromne sile, katera tiči v našem kmetu! Mož skozinskozi z enega kova, prežet ljubezni do vsega, kar je rasničuo in vekovito. Ljubljanska škofija se niti od daleč ne more meriti z dohodki zagrebške ali djakovske, toda Jeglič, ki zase živi življenje puščavnika, je vendar milijone jootrosil za razširjanje duševnega obzorja med Slovenci, in za vzgojo duhovskega naraščaja se dvigajo njegovi zavodi v Sent Vidu, kulturni objekt prve vrste, ki bo blagodejno vplival na vsestranski razvoj našega
In dr. Anton Bauer! Od svojih mladih let poznam našega Jegliča, saj je le dve leti bil za menoj na stari blaženi ljubljanski gimnaziji; tudi s bisku-pom Strossmayerom sem bil osebno znan. Nikoli ne pozabim, da sem leta 1883, takrat že deželni poslanec, imel čast spremljati prvega Jugoslovana na sprehodu od blejskega »Petrana« skozi Bohinjsko Belo pa doli do bohinjske Save. Politikovala sva in jaz sem izustil svoje mnenje, da je bila njegova usodna napaka, da leta 1863 ni maral iti s Hrvati na Dunaj, ko so v širšem državnem zboru že sedeli erdeljski Romuni in Saši. Veliki škof mi je prostodušno odgovoril, da ta čin najbolj obžaluje v svojem življenju. Bil sem ves dan skupaj z možem, ki je v celem svojem nastopu bil predstavnik najfinejše svetovne izomike. Med tema dvema veljakoma, med djakov3kim in ljubljanskim škofom stoji dr. Anton Bauer. Vglobil sem se v njegovo lice, v njegove živahne oči, v katerih se razodeva njegov veliki um, iz katerih pa odseva druga potenca njegova: veliko njegovo srce. In razumel sem, zakaj so se na Hrvatskem, na tej zemlji, razorani po strastnem strankarstvu, vse duše zjedinile v enem čustvu: neomejeni ljubezni do prvega Hrvata, do nadbiskupa dr. Bauer«.
I tu velja: »F i des vincitk
Na Kamnu. 20. sept. 1929.
Soteke vesli
ir Strok, obrtna nadalj. šola za stavbne obrte Ljubljana-Graben. Vpisovanje učencev vajencev se vrši v nedeljo, t. j. 29. septembra t. 1. v času od 8 do IZ Novinci naj prineso s seboj odpustnico, ozir. zadnje šolsko spričevalo (izkaz) in učno pogodbo. Oni učenci vajenci, ki so hodili že tukaj ali pa kje drugje v obrt. nadali. šolo, naj prineso s seboj zadnji izkaz iz obrt. nadalj. šole. Ob vpisu je plačati 23 Din vpisnine. Z rednim poukom pričnemo v ponedeljek, t. j. 7. oktobra t. 1. ob 2 j^opoldne. — Vedite j šole.
iT Obrtno nadaljevalna šola v St. Vidu nad Ljubljano. Vpisovanje v občo obrtno in strokovno mizarsko šolo se bo vršilo še v nedeljo, dne 29. sept. od 9—10 v šolski risalnici. Vajenci naj prineso seboj zadnje šolsko izpričevalo obrtne šole; tisti pa, ki prvič vstopijo v šolo, delavsko knjižico in izpričevalo osnovne ali meščanske šole. Na mizarski nadaljevalni šoli se ctvori letos tudi III. letnik, združen s pomočniškim tečajem Vanj se sprejemajo vajenci, ki so dovršili uspešno II. razred 111 mizarski pomočniki. Pouk se Lo vršil v glavnem ob nedeljah dopoldne. Učna predmeta bosta strokovno risanje in motoroznanstvo. Z otvoritvijo III. razreda bo stopila šola na višino, ki jo zahteva tukajšnja mizarska obrt. Ojx3zarjamo na vpis mizarske pomočnike, ker je še j nekaj mest prostih.	.
ir Obrtno nadaljevalna šola v Žalcu. Vpisovanje v obrtno-nadnljevalno šck> v 2alcu se bo vršilo j dne 1. oktobra t. 1. od 5—7 zvečer v risalni dvorani i osnovne šole. P. n. obrtniki in trgovci se naprošajo, 1 da pošljejo svoje vajence in vajenke zanesljivo k vpisovanju. Zlasti se opozarjajo p. n. šivilje, da se bodo vajenke vežbale praktično pa tudi v krojnem risanju ob nedeljah od 8—12 dopoldne v posebnem razredu po strokovni učiteljici. Seveda velja zanj tudi obvezen obisk šole ob delavnikih. Obveznost obisko-van i a šole velja za občino Žalcc in kraje Gotovlje, j Grize, Dobriša vas, Petrovčc, Arja vas, Dušmja vas, Megcinice in Podlog.
ir Obrtna nadaljevalna šola v Celiu prične šolsko leto 1929-30 v nedeljo, dne 29. sept. t. 1. in sicer s šolskim vpisovanjem ob 8 uri zjutraj za vseh 12 razredov .v poslopju mestne osnovne šole.
Nesreča res počiva
ir Nezgcde v Ljubljani. Na dvorišču lesne tvrdke Šiška v eMtelkovi ulici je včeraj opoldne pobirala trske in lesne odpadke 45-leina vdova Marija Urankar, stanujoča v barakah na Kcdelievem. Hotela je izvleči izped kupa hlodov trsko, tedaj pa se je sprožil vrhnji hlod in se zavalil na njo. Žensko so potegnili izpod hloda z zlomljeno nogo ter jo je prepeljal reševalni avlo v bolnico. — V bolnico so včeraj zjutraj prepeljali tudi Sl-letno stariro Marijo Homovo iz mestnega zavetišča za onemogle v Ja-plievi ulici. Levica je padla na stopnicah v zavodu in" si zlomila nogo. — V torek zvečer se je na Dolenjski cesti zadel v kmetski voz motocikel gostilničarja. K. Na mctociklu so sedeli trije moški, ki so se pri padcu precej ]>otolkli. V bolnico pa vendar kljub hudim ranam ni maral nihče. Kriv je motociklist, ki je vozil baje po levi strani ceste.
ir V mariborsko bolnišnico. Petletni posestnikov sin Stanko I.eskovar iz Lokanje vasi pri Slovenski Bistrici je pri igranju padel tako nesrečno, da si je pri padcu zlomil desno nogo. — 15-letni sin okr. cestarja Ignacij Lcvrenčič iz Stametincev pa se je ponesrečil pri nabijanju pištole, ki se je sprožila tako, da je zadobil Lovrenčič težke fioškcdbe na levi roki. — 32-letni posestnik Bogomir Pečar iz Kamnice pa je pred tukajšnjo porodnišnico tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil desno nogo. — Vse tri ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico.
ir V javno bolnico v Kandiji je bil dne 23. t. m. prepeljan 34-letni posestnik Janez Weis iz Crno-1 mlja. Pri sekanju koruzne slame se je s srpom težko poškodoval na levi roki.
ir Težka poškedba rudarja pri Črncmlju. Medle Josip iz Sel nad Stopičami je bil zaposlen kot rudar v Kanižarici pri Črnomlju. Pri vožnji vagon-' čkov v rudniku si je z'oinil levo nego ter je bil prepeljan v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji.
bruarja 1298 Uradni list št. 75—25 se davkoplačevalci opozarjajo, da e razpored davka na rente za davčno leto 1929, razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med uradnimi urami v času od 30. sept. do 7. okt. 1929 pri davčni upravi Ljubljana-okolica, sodna palača, II. nadstr., soba št. 107. Vsi davčni zavezanci pa bodo o ugotovljeni davčni osnovi in v odmerjenem davku še posebe obveščeni s plačilnimi nalogi. Zoper višino davčne osnove in odmerjenega davka se vsak davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni cd dneva prejema dotičnega plačilnega naloga.
ir Blagoslovitev nove šole v Novem mestu. Pretekli ponedeljek se je pričel redni pouk v poslopju novo zgrajene osnovne šole v Novem mestu. Učenci in učenke so z učiteljskim zborom odkorakali izpred jioslopja stare šole pred novo šolsko poslopje. Na željo županstva, sporočenega župneniu uradu, naj se blagoslovitev izvrši brez vsakega zunanjega sijaja, se je to tudi zgodilo. Blagoslovitvene obrede je izvršil g. kanonik Žlcgar ob asistenci obeh gg. katehetov. Pri blagoslovitvi ni bilo zastopano nikako oblastvo, niti ne mestna občina.
ir Oblastna cesta Riskc toplice-Mišji dol bo radi obnovitve mostu med Bregarjem in B'atnikom od 1. oktobra do 8. oktobra 1929 za vozovni promet zaprta.
ir Največji spomenik vojnim žrtvam v Sloveniji so postavili v Vojniku. Dne 20. oktobra bo slovesno odkrit. Društva od blizu in daleč se že pripravljajo za to slovesnost.
ir Cvetoče in zrele jagode nam je s Polšnika nad Litijo poc'al prijatelj." Prinesel jih je v Poišnik v šolo jjekazat Grošljev Tonček, ki mu jih je natrgal njegov ata na Zglavnici pri Polšniku.
ir Kako je dr. Kulčar sleparil ljudi? Preiskava proti aretiranemu zagrebškemu sleparskemu advokatu dr. Kulčarju se nadaljuje. Tako je prišlo na dan, da ie dala žena nekega zaprtega komunista Kulčarju 500 Din, dr. Kulčar pa ji je obljubil, da bo rešil njenega moža iz zapora. Komunist še vedno sedi v zaporu, dr. Kulčar pa še vedno ni vrnil denarja ženi. Iz gospodične E. C. je izvabil znesek 19.300 Din pod pretvezo, da bo denar založil kot jamstvo v tožbi za 37.C00 Din, ki bi jih imela gospodična dobiti. Izkazalo pa se je, da tega denarja sploh nikjer ni in da je jamstvo ugrabil dr. Kulčar zase. Na zahtevo gospodične ji je dr. Kulčar vračal denar v malih obrokih, vendar pa ji je še vedno ostal dolžan 5000 Din. Ko je gospodična zahtevala še ta denar, ji je dr. Kulčar zagrozil, da jo dal zapreti, češ, jxivod se bo že dobil. Dr. Kulčar je med drugim ovadil tudi društvo Hrvatski Sokol, češ, da ima v svojih prostorih neke komunistične napise. Seveda je bilo vse skupaj zlagano. Po'icijska preiskava bo kmalu zaključena ter bosta dr. Kulčar in njegov pisar Jurčec že prihodnje dni izročena sodišču.
ir V Uradnem listu št. 95 od 25. septembra t. 1. je objavljen »Zakon o konvenciji med kraljevino SHS in republiko Češkoslovaško glede ureditve medsebojnih terjatev in dolgov, nastalih pred dnem 26. februarja 1913 v prejšnjih avslro-ogrskih kronah med srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi in češko-
slovaškimi upniki ali dolžniki, sklenjeni v Pragi, dne 7. novembra 1928.« (SI. novine z dne 13. sept. 1929.)
ir Ljudska knjižnica 32. zv. »Na Sinaj«, potopis, spisal dr. Matija Slavič in »Zagorski zvonovi« nemško spisal Reinmichl, poslovenila Vera Pirčeva. Založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vez. izvodu 42 Din, broš. 30 Din. — »Na Sinaj« je silno zanimiv potopis univ. prof. dr. M. Slaviča, ki je prepotoval spodnji, srednji in gornji Egipet, Palestino in Sirijo v spremstvu 13 sojx>to-valcev. — Le na Sinaj, božjo goro Horeb je sledil sam Mojzesovemu delovanju. Nihče se mu ni hotel in mogel pridružiti. Sam je zasedel kamelo in odpotoval v spremstvu treh vodnikov Arabcev v Sinajske puščave. Ta velezanimiv potopis je opremljen z mnogimi slikami ondotnih svetopisemskih krajev in prizorov. — Reimmichlovi »Zagorski zvonovi« so istotako zanimiva jx>vest. Reinmichl je eden naj-priljubljenejših nemških pisateljev in imamo tudi Slovenci že več prevodov njegovih zanimivih povesti n. pr. Črna žena, Skrivnost najdenke itd. Vse te so se med nalili tako priljubile, da so večinoma vse razprodane. Tudi »Zagorski zvonovi« je tako zanimiva povest, da jo ne moreš odložiti.
ir Letošnja letina v borovniški okolici je do-cela izpolnila, oziroma še prekosila vse nade in pričakovanja, ki so jih kmetovalci slavili v j>omla-dansko setev. Čeprav je večkrat grozila suša in obenem slaba letina, pa je že o pravem času prišel dež in dovolj je bilo. Žita vseh vrst je dovolj, po vrh tega mnogo fižola in izredno bogat pridelek krompirja, da ga v večjih množinah lahko oddajo v nakup.. Istotako je tudi sadje zelo bogato obrodilo, osobito češplje. Ugodno vreme pa je pripomoglo, da so ljudje svoje pridelke nemoteno lahko tudi pospravili.
ir Gasilsko keglanjc v Kranju. V nedeljo zvečer je bilo zaključeno keglanje na dobitke, ki ga je priredilo prostovoljno gasilno in reševalno društvo pri g. Mayerju. Za najboljše kegljače so bila razpisana tri lepa glavna darila: vreča moke, milo in salama in več manjših daril. Udeležba keglačev, ki so se potegovali za darila, je bila precej številna, pa ne le iz Kranja, amp>ak tudi iz okoliških vasi. Prva tri glavna darila sta si priborila znana kranjska keglača brata France in Vinko Puhar z 22 oz. 20 kegli. Ostale nagrade so prejeli poleg že imenovanih še gg. Grilc in Rakove iz Gorič. Vse nagrade, določene za dame, je prejela gdč. Pečnikova. _
ir Osebe, ki trpe na žolfnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »F r a n z- J o s e f«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »F r a n z-J o s e f«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofijl »Franz-Jose f«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
Maia kronika
ir Konkurzni razpis. Potom okrožnice sta razpisani župniji Sela pri Kamniku in Poljane pri Toplicah. Sok za vlaganje prošenj se zaključi dne 25. oktobra 1929.
iT Razpored davka za rente za I. 1929. V zmislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. fe-
mo
Kai bo danes?
Dramsko gledališče: Velika abcceda. Red E. Začetek ob 8. uri zvečer.
Kino »Ljubljanski dvor«: »V senci harema«.
Nočno lekarnižko službo imajo drevi: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Q Vreme v Ljubljani. Najvišja dnevna temperatura je včeraj znašala 15 6" C, najnižja pa 6° C. Čez dan je bilo vetrovno in večinoma oblačno.
0 Ljudje brez srca. Pokopališko ravnateljstvo nam naznanja: Na notico v »Slovencu« z dne 24. septembra 1929, št. 217, med ljubljanskimi novicami pod naslovom »Ljudje brez srca« si dovoljujemo pojasniti, da se »zadnji čas« ni dogodilo na pokopališču to, nad čemur se Vaš dopisnik pritožuje. Ko bi se na pokopališču take gorostas-nosti dogodile, bi bila od prizadetih strank gotovo informirana uprava pokopališča.
o Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1. januarja do 21. septembra 1929 iskalo dela 5184 moških, 1130 žensk, skupaj 6314 brezposelnih. Prostih mest je bilo 4950 moških, 637 žensk, skupaj 5587. Posredovanj se je izvršilo 1782 moških, 461 žensk, skupaj 3243. Odpotovalo je 1271 moških, 56 žensk, skupaj 1327 brezposelnih. Odpadlo je 665 moških, 384 žensk, skupaj 1049 brezposelnih. Dne 21 septembra 1929 se nahaja v evidenci 466 moških, 229 žensk, skupaj 695 brezposelnih. — Delo jc na razpolago: moškim: 15 hlapcem, 6 mizarjem, 15 čevljarjem, 22 zidarjem, 8 tesarjem, 15 pleskarjem-soboslikarjem, 2 sodarjenia, 1 kamnoseku, 3 pečarskim pomočnikom, 3 kleparskim pomočnikom, 40 nav. delavcem, 1 mlinarskemu pomočniku, 2 pekovskima pomočnikoma, 50 tesa-čem, 1 str. ključavničarju, 1 steklarskemu pomočniku, 2 mesarskim pomočnikom, 3 sedlarskim pomočnikom, 45 rudarjem, 1 pilarju, t kovaškemu pomočniku, 3 elektromontesjem, 5 krojaškim pomočnikom, 3 kramarjem, 2 brivskim pomočnikom, 1 klobučarskemu pomočniku, 15 vajencem. — Ženskam: 1 natakarici, 1 plctilki, 4 služkinjam, 1 sobarici, 1 kuharici, 2 kmečkim deklam, 3 delavkam, 4 vajenkam. | 0 Trgovski dom. Nova zgradba trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici, ki ga gradi trgovski gremij, zelo naglo napreduje. Dograjeno je že četrto nadstropje in v kratkem prično s streho. Poslopje gradi Miroslav Zupan, i 0 Zanimivo vozilo se je pojavilo včeraj na ljubljanskih ulicah. Je lo dvosed, ozek avtomobil, zgrajen v obliki dolgega priosirenega svinčnika in seveda barvan tudi tako. Avtomobil vozi po Ljubljani j očividno v reklamo za svinčnike neke večje tovarne.
© Dve steklenici lizola je izpil. Na vrtu Ber-gantove gostilne v Cerkveni ulici so včeraj ob pol treh popoldne našli skritega med grmovjem nezavestnega neznanega moškega. Mož je imel pred seboj dve prazni steklenički za lizol, katerih vsebino je očividno izpil. Vsaj dišalo je zelo po lizolu. Poklican je bil reševalni avto, ki je moškega prepeljal v bolnišnico. Tam se vse pojiolclnc ni prebudil iz 1 nezavesti, pač pa je v omedlevici močno bruhal. ' Možakar je najbrž pred lizolom izpil nekaj alkoholnih pijač. Po dokumentih, ki so jih našli pri njem, se .ie izkazalo, da je mož 29-Ielni P. 1'., rojen in pristojen v Ljubljani ter stanujoč v Florijanski ' ulici. F. je imel svoječasno malo trgovino na Svetega Petra cesti, pa je popolnoma propadel in je od tedaj brez eksistence, dasi ima ženo in dva otroka. To ga jc najbrž nagnilo k nesrečni misli, da je hotel izvršiti samoumor. V bolnišnici upajo, da ga bodo rešili.	. _ J
0 Goioroki eost v kavarni Emoni, čudnega gosta ie imela v torek popoldne kavarna Emona. Prišel je golorok v kavarno, sedel k mizi in naročil kozarec vermula. Natakar je najprej gledal zanimivega gosla, no, nazadnje pa je le prinesel zahtevane pijače. Možakar jc veriuut spil v dušku in na-
ročil še drugi, tretji in četrti kozarec vermuta. Ko je prišel Čas za plačilo, se je možakar kratko odrezal: »Nimam denarja!« Prišel je stražnik in gosta s silo odvlekel iz kavarne na policijo, kjer bo moral z žaganjem drv odslužiti neplačano ceho.
0 Colmnbia, najnovejše gramofonske plošče
in aparate dobite pri zastopniku >GRAMOFON< A. Rasbcrger, Ljubljana. Glej oglas!
© Kino Ljubljanski dvor predvaja danes ftlm >V senci harema«. (Ljubavna drama daljnega ori-jenta.)
BRZOJAV: pravkar je dospela nova dolenjska
„Poriygeika4< (mest),
ki se toči le v gostilni in frflVfirnt . LEOKI' Kolodvorska ul. 29. Istotam se toči prvovrstni cviček.
Kaj je najtežje?
Odgovori
31.	Deložiran biti.
32.	Potrpežljivo prenašali brezobzirnost kolesarjev in motociklistov.
33.	Nepreskrbljenim otrokom izgubiti očeta in mater.
34.	Prepričati nasprotnika, da imam jaz prav.
35.	Najti resničnega prijatelja.
36.	Doseči vrh Mont Everesta.
37.	Zanesti se na druge.
38.	Spraviti pijanca iz gostilne, ko ima še vinar v žepu.
39.	Prijaviti svoj radio-aparat.
40.	Mirno prenesti javno blamažo.
41.	Naučiti se za profesorja, ki te ima na piki.
42.	Svoje napake priznati.
43.	Dvema gospodarjema služiti
44.	Bili brez denarja.
45.	Klepetulji molčali.
46.	Lačen sedeti pri polni mizi.
47.	Mussolinija vreči.
48.	Študenta, ki je padel, uveriti, da je sam kriv in ne profesor.
49.	Zabitega dijaka inštruirati.
50.	Po jugoslovanskih cestah s kolesom delati ture.
Nekateri odgovarjajo na vprašanje: Kaj je najhujše'? ali pa na vprašanje: Kaj je sploh nemogoče? Takih odgovorov seveda ne moremo vpoštevali.
Priporočamo tudi, naj bi odslej poslal vsak samo en odgovor ali kvečjemu dva, zakaj prihaja nam taka masa odgovorov, da jih je veliko popolnoma enakih, kar je naravno, če na primer kdo pošlje kar po deset odgovorov!
Pri toliki množini odgovorov je sploh nemogoče vse objavili, ker je dokaj odgovorov, ki so ali čisto navadni, prislovični, iz knjig ali pa banalni, nekateri tudi žalijo gotov stan ali spol. Vsak naj se potrudi poslati kolikormoč originalen odgovor.
britvice iz srebro-jekla zmagovito nadkri-ljujejo
Preproda aici naj se obrnejo na
Gustav nusser d Solin, Wlcn VII., Hlchterg. 10
Maribor
□	Otvoritev orlovskega letnega telovadUča na Livadi se vrši na slovesen način v nedeljo, dne 6, oktobra, ob 15. Ob tej priliki nastopi mariborska orlovska družina, člani in članice, mladci in gojenke, naraščajniki in naraščajnice, s- skrbno sestavljenim in bogatim sporedom, ki bo nudil vsem prijateljem orlovstva in telovadbe vedrega užitka. Pri slovesni otvoritvi sodeluje tudi godba katoliške mladine. Prijatelji naše orlovske mladine se že sedaj opozarjajo na to izredno orlovsko slavlje.
□	Maša zaclušnica za pokojnim profesorjem Cimermanom, ki je preminul dne 29. junija, se je vršila včeraj zjutraj v tukajšnji stolnici. Maši za-dušnici je prisostvoval celokupni profesorski zbor tukajšnje državne gimnazije, kjer je pokojnik poučeval, z ravnateljem dr. Tominškom na čelu ter zavsdovo dijaštvo. Rckviem je odpel zavodov pevski zbor, daroval pa je presveto daritev profesor Rozman.
□	Skioptično predavanje priredi tukajšnja Krščanska ženska zveza v nedeljo, dne 29. sept., ob pol 17. uri v mestnem kinu na Slomškovem trgu. Predaval bo ravnatelj dr. Mirt o »Življenju sv. Cirila in Metoda«. Predavanje ponazoruje 60 krasnih skioptičnih slik. Vstopnine prosto, sprejemali se bodo samo prostovoljni prispevki. Vse članice, podporni člani in prijatelji društva iskreno vabljeni.
□	Sestra Marija. Danes ob 18.45 otvori tukajšnji unionski kino filmsko sezono 1. 1929./30. s filmom Prosvetne zveze v Mariboru »Sestra Marija«, ki je izšel v založbi Ufe v Berlinu po rokopisu Štefana Lazareja in v režiji Sorgena. Glavna igralca sta Iris Arlan (sestra Marija) in Werner Pittschau (slikar). Idejna zamisel filma je prav poučna, dasi je skrita za sicer resnično, a vendar dokaj romantično zgodbo. Odlikuje se film zlasti po lepih slikah in tehnični dovršenosti. Prijatelje dobrega in lepega filma vabimo, da posetijo v obilnem številu predstave »Sestre Marije«, ki se predvajajo do vključno 30. t. m. ob spremljanju godbe in petja. Predstave se vrše ob 18.45 in 20.45.
□	Tlsočletnica smrti sv. Vaclava poteče v soboto, dne 28. t. m. Ker imamo blizu Slov. Bistrice starodavno cerkev, posvečeno temu češkemu svetniku, prirede v nedeljo, dne 29. t. m., mariborski Čehi pod vodstvom Zgodovinskega društva« izlet k sv. Venčeslu. Odhod iz Maribora z vlakom ob 17.20. Ob pol 10 je pri Venčeslu sluiba božja, nato pa se vrši na prostem skromna spominska prireditev (češki in slovenski govor, petje, deklamacije). Vsakdo je dobrodošel, ki se pridruži izletnikom. V slučaju slabega vremena izlet izostane. Od Slov. Bistrice do Venčesla je približno eno uro pešpota. Pridite!
□	Detonacija se je slišala v torek ob 21 na Koroški ulici. Da bi se občinstvo ne razburjalo, sporoča tukajšnja policija, da gre za prav navadno šalo, ki si jo je dovolil neznanec s tem, da je vrgej v vrt ob Koroški ulici eksploziv, zavit v papir, ki je povzročil seveda detonacijo.
□	Prodaja cenenega mesa. Danes se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodalo 1500 kg mesa v količinah po 1 do 2 kg.
Celic
•©■ Vstopnice za Gogoljcvo komedijo »Ženi-tev«, ki se na splošno željo že drugič vprizori v nedeljo ob 4 popoldne v celjskem Narodnem domu, se dobijo v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji, ker naval pri nakupu tik pred predstavo vedno zelo neprijetno zavlačuje pričetek predstave.
Dober gost je neki moški, čigar ime je policiji že znano. V nedeljo popoldne se je precej dolgo zadrževal v gostilni Ljudmile Breznik v Ga-berju in zajedel, zapil ter zakadil 57 Din, kar je za eno osebo pač precej. Ko bi bilo treba plačati, je položil svojo listnico na mizo in rekel, da gre na stranišče. Pa ga ni bilo več nazaj. Gostilničarka je pogledala v listnico, ki je bila seve prazna. Pa se je mož opekel. Neka oseba, ki ga je v gostilni videla, je gostilničarki povedala ime, in možakar bo poleg cehe plačal še veliko napitnino policiji.
j& Redna seja celjskega mestnega občinskega sveta bo jutri ob 6 zvečer pod predsedstvom mestnega župana in z običajnim dnevnim redom.
m Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij "trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 1. oktobra t. 1. od 8 do i2 dopoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. pj Primarij dr. Ivan Raišp zopet redno ordi-
UFA V NEUBABELSBERGU.
Na periferiji mesta Neubabelsberg pri Berlinu leži svojevrstno mesto, zgrajeno iz lepenke in kulis in barak, kojih pročelja so starinsld gradovi, palače, katedrale i. dr. To je filmsko mesto največje nemške filmske družbe Ufa. Na tem kraju je dnevno zaposlenih do 600 delavcev, ki grade in podirajo, žagajo, tešejo, slikajo itd., da pričarajo milieu, ki ie potreben za posamezne filme. Ko gledamo film, ki teče na platnu pred našimi očmi, pač ne slutimo, koliko delavcev, rokodelcev in drugih svojevrstnih umetnikov je moralo, poleg filmskih igralcev, sodelovati, da je film dosegel svoj uspeh. To je armada brezimencev, ki nikdar ne stopijo iz svojega skritega ozadja, ki pa tudi zaslužijo naše priznanje in zahvalo, kadar nam je kak film všeč.
Na tem prostoru se je v enem sarrem letu porabilo 25.000 m2 gradbenega lesa, 6000 m2 desk, 50.000 meter dolgih drogov, 4000 m3 hlodov, 6000 stotov mavca in zraven lega nekaj hektolitrov firneža in različnih barv.
Ce vstopimo preko vhoda v to filmsko mesto, zagledamo v sredini velikansko poslopje, največji in najmodernejši filmski atelje v Evropi. Zgrajen je v obliki rimske številke I in je dolg 123 m, 56 m širok in 20 m visok. Obsega na vzhcdni strani do 50 sob za režiserje, igralce in delavce. Poleg tega je v njem še precejšnje število brivnic in kopalnic. Notranjost te velike stavbe pa tvorijo ogromne dvorane. Tu vlada neumorno tekanje in pehanje sem in tja. Krik in razbijanje udarja od vsepovsod na uho. V nekem kotu opazimo celo ljeningradsko operno gledališče. Tu se snema novi zvočni film Ufe »Beli hudič«. Na nekem drugem kraju vidimo obešeno mogočno kupolo, ki čaka, da ji podlože še stranske stene, da bo na ta način ustvarjena krasna elegantna dvorana s kupolo. Kot vidimo, ie stavbarstvo pri filmu drugačno, kot pri običajnih zgradbah, kajti tu ne grade od spodaj navzgor, ampak od zgoraj navzdol.
Zunaj teh mosročnih dvoran najdemo najrazličnejše filmske milijeje. Poleg čisto srednjeveškega popolnoma moderen slog. Tu še na'etimo na mogočne stavbe Fritz I.angovega velefilma »Metropo-lis». Nanovo je zgrajen mlin na veter, od katerega drži moderna velemeslna ulica, kjer bosta snemana Betty Amann in Marry Hardl ravno ko zapuščata cesarske dvorne sani, tudi za film »Beli hudič«. Vsepovsod 'eži umetni sneg — z apnern zmešan borax. Ne manika celo 150 m dolge gozdne poti po zimi. Drevje ob poti je nasuto z umeinim snegom, da ga ni mogoče ločiti od resnično zasneženega drevja.
Za ves obrat Ufe služita dve električni centrali, ki proizvajati 23.000 amperov električnega toka. Elektrika je polrebna za vse one šievilne reflektorje, svetlobne raznršilce, živosrebrne luči in nebroj električnih raznobarvnih žarnic za snemanje koloriranih filmov.
Tu torej se snemajo največji nemški filmi in večina kulturnih filmov, ki nastopijo potem svojo zmagovito pot po vsem kontinentu.
Rad!o Maribnr, Aleksandrova testa št. 6
Je naše podjetje! Zahtevajte ponudbo, bogata zaloga — solidna postrežba. Ne boste 7. nobenim radioaparatom Ljubljane lioltše poslušali, kakor z našim izdelkom.
Gospodarstvo
Naša produkcija premoga
Kakor posnemamo iz podatkov Narodne banke, je znašala produkcija premoga (tisoč ton):
mra.
Odvetnika dr. Jakob Hodžar in dr. Ivan Sfanonik
eo preselita s 1. oktobrom 1929 s svojo pisarno v novo palačo Ljudske posojilnice. — Vhod iz Vodnikove ulice.
Prireditve m društvene vesti
Služkinje! Naš pevski zbor zopet začne z rednimi pevskimi vajami v četrtek dne 26. sept ob četrt na devet zvečer. Pridite vse dosedanje in po-agitirajte za nove dobre glasove. Tudi služkinje, ki vam naš zbor še ni znan, pa imate dober glas in veselje za pelje, ste iskreno vabljene. Pevske vaje se vrše v Alofoijevišču na Poljanski cesti. Na svidenje. — Vaš pevovodja.
Bedni letni občni zbor društva »Zoo« v Ljubljani se vrši dne 28. sept. 1929 ob 8 'A zvečer v restavraciji »Slon« z dnevnim redom: 1. Pozdrav in loročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Porodilo blagajnika. 4. Poročilo gospodarja. 5. Volitev predsednika in odbornikov. 6. Samostojni predlogi članov. Člane vljudno vabi k obilni udeležbi odbor.
Francoske tečaje, katere je prejšnja leta vodilo društvo sCercle Fran?alst otvarja s 1. oktobrom t 1. francoski inštitut. Pouk se bo vršil v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: 1. tečaj za zečetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 'A20. ure (predava g. prof Južnič), U. a tečaj ob torkih in petkih od 'A 19. do 'A20. nre (jiredava g. prof. dr. Novak), II. b tečaj ob sredah od K-19. do >520. ure (predavatelj isti), III. a tečaj ob torkih in petkih od 'A19. do 'A20. mre (preduva cm Belč francosko slovnico v francoskem jeziku), 111 b tečaj v ponedeljkih ln četrtkih od >419. do k 20. ure (konverzacijo vodi g. Thevot). Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno 20 Din, lahko pa obiskujejo za to nkovino več tečajev. Prijave spreje-r.:a ravnfltflljatvo moškega učiteljišča v svoji pisarni "od 26. t m. dalje vsak dan od 11. do 12. ure in od 17. do 18. ure. Po tem terminu se prijava lahko izvrši do dopisnici.
£
januar
februar
marec
april
maj
junij
1927 1928 409 463
385 377
325 345
326
430
422 354 394 352
1929
488 400 484 445 420 426
Po posameznih četrtletjih se produkcija razdeli sledeče (v tisoč tonah):
1927	1928 1920
1.	četrti. 1171	1313 1874
2.	četrti. 996	1100 1291
3.	četrti. 1211	1230
4.	četrti. 1362	1406
V polovicah leta pa je znašala (v tisočih ton; v oklepajih podatki za Slovenijo):
1927	1928	1929
1.	pol. 2167 ( 896) 2415 (887) 2663 (1097)
2.	pol. 2573 (1016) 2636 (979) -
Kakor je iz teh podatkov razvidno, je dosegla radi hude zime letošnja produkcija premoga rekordno višino. Za celo leto 1929 lahko računamo s produkcijo 56 milij. ton napram 5.05 milij. ton za 1928. Tudi slovenska produkcija beleži rekord; za leto 1929. računamo na produkcijo ca. 2.0—2.1 milijona ton napram 1,866.000 tonam za 1928.
Delež Slovenije pri produkciji cele države je znašal (v odstotkah):
1.	pol.
2.	pol.
1927 41.30 39.53
1928 36.65 37.08
1929 41.24
odkar ve vsaka pametna gospodinja, da se sadežni madeži dajo lahko in sigurno oprati. — To omogoča edino Schichtov Radion, ki pere sam in varuje perilo.
Programi Radio-LjaMjema s
Četrtek 26. sept. 12.30 Reproducirana glasba. (Lahka in plesna glasba.) — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. — 17.00 Koncert radio-orkestra: Aust: Vse miši za seboj; Herbert: Skrivnosti noči; Keller Bela: Komična uvertura; Schubert: 1. Na morju; 2. Pomladni upi; Renert: Radio valovi. — 19.00 Kako živijo mravlje, prof. Pengov. — 19.30 Tedenski pregled. — 20.00 Komorni trio (Rupel, Dev, Škcrjanc); Trto Haydn 12, Fis-mol (trije stavki); Trio Cajkov-skij op. 47 (1. stavek); Trio M. Labroca (IV. stavek).
—	21.00 Koncert radio-orkestra: Ihurban: Billy; Granichstiidten: V vročici; Lincke: V carstvu Indre; Frederiksen: Skandinavska suita; Povvell: Koderčki; Hirsch: Ostanem ti zvest. — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Modem človek ste, izrabite vse tehniške iznajdbe sedanjosti, zaostali ste v radio-f o n i j i, ako Vaš sprejemalec še ni opremljen s Tungsram - Barium - cevmi.
Dntgi programi t
Četrtek, 26. septembra.
Belgrad: 12.10 Plošče. — 17.30 O instrumeu-taciji z demonstriranjem na flavti. — 18.C0 Slepi Hi-jeronim, bere g. Divjak. — 20.00 Prenos opere iz nar. gledališča. — Zagreb: 17.30 Ljudski koncert (Radio-orkester). — 22.00 Poročila, nato večerni koncert. — Varšava: 18.00 Koncert komorne glasbe.
—	20.30 Poljudni koncert (sopran, violine, klavir).
—	22.45 Plesna glasba. — Budapcst: 16.00 Prosta ura: 1. Ogrske narodne pesmi. — 17.40 Salonski orkester. — 19.45 Orkestralni koncert (lahka glasba).
—	Dunaj: 16.00 Popoldanski koncert. — 19.30 Kor-nelius: »Bagdadski brivec«. — Milan: 12.30 Radio-koncert. — 17.00 Radio koncert. — 20.30 Seppilijeva
! opera »Rdeča ladja«. — Praga: 12.20 Orkestralni koncert. — 16.30 lazz. — 19.35 Orkestralni koncert.
—	Langenberg: 17.35 Večerni koncert. — 18.30 Predavanje o psihotehniki. — 20.00 Prenos Gluckove opere »Ifigeuija na Tavridi«. — Rim: 13.15 Radio-tno. — 17.30 Vsakodnevni koncert. — 21.00 Simfoničen koncert. — Berlin: 14.00 Plošče. — 17.00 Koncert. _ 20.00 »Pruski princ«. — Unruhova igra. — Katovice: 17.00 Plošče. — 18.00 Ljudski koncert. — 20.00Sportsko predavanje o Matterhornu. — 20.30 Večerni koncert iz Krakova. — Toulousc: 18.00 Plesna glasba. — 19.15 Koncert. — 20.30 Večerni koncert. — Stuttgart: 16.15 Popoldan, koncert. — 20.00 21.30 Vesela literarna prireditev. — Torino: 17.00 Radio kvartet. — 20.30 Prenos iz Milana. — Mor. Ostrava: 12.20 Instrument, glasba. — 19.05 Godba na pihala. — 20.45 Danski večer.
Poizvedovala
Otroški plaSč sive barve se je našel v nedeljo dne 22. sept. na Martinovi cesti. Dobi se: Sv. Petra cesta št. 74.
Da*ics otforlfcv
TiiiSiiC KSCH JmUČ
Sc priporoča (ran in Moza KsapeS
Tu je treba ugotoviti, da je odstotni delež Slovenije tako nizek zaradi spora med premogovniki in državnimi železnicami, ki je zelo omejil produkcijo v privatnih rudnikih, ki v Sloveniji prevladujejo.
KONKUR7.I IN I IKV1DACI|E
Likvidacija: Sarajevski valjčni paromlin, d. d. sklicuje občni zbor, na katerem bo sklepal o likvidaciji (ust. 1908, kapital 187.500 Din, kapaciteta osem vagonov dnevno, produkcija v celem letu 800 vagonov, spadal je v koncem Zemaljske banke za Bosno in Hercegovino).
Odprava konkurza. Kant Anton, trgovec z meš. bi., Lož; Petek Jože, trgovec v Vrhpolju pri Kamniku; Javoršek Ivan, trgovec na Gomilskem (vsi radi sklenjenih poravnav).
Narok kosmajake zadruge se je izvršil v Belgradu. Ta delu. družba je v zvezi z neko češko skupino zgradila tovarno vreč v Mladenovcu, v kateri je vloženo 3 milj. Din, 50% delnic pa ima ta zadruga. Poleg tega ima tudi mlin v Sopotu. Pri kapitalu 1 milj. Din znašajo vloge 0.9 milj. Din in se jim nudi 80%, upniki pa znašajo 2.1 milj Din in se jim nudi različen -odstotek. Podjetje je zašlo v težkoče zaradi imobilizacije. Tovarna v Mladenovcu pa je dobro zaposlena.
*
Prod rekordno letino koruzo. Po poročilih iz Belgrada je računati letos na 40 milj. stotov letine koruze, kar pomeni rekordno letino; kajti dosedanji največji donos je bil leta 1924. 37.95 milj. met. stolov, normalno pa je letina variirala med 21 do 35 milj. met. stotov. Lastna poraba v državi znaša okrog 25 milj. stotov, tako da bodemo imeli za izvoz razpoložljivih 15 milj. stotov. Kongres zbornic začetkom t. m. je cenil izvoz na 10 milj. stotov v vrednosti 1500 milj. Din, sedaj pa cenijo izvoz na 15 milj. stotov za 2250 milj. Din. To bo pa seveda občutno vplivalo na našo trgovinsko bilanco, ki je bila doslej že dolgo let pasivna, letos pa bo v slučaju vstvarjenega tako velikega izvoza koruze postala zopet aktivna, kar se bo poznalo v vsem gospodarskem življenju.
Sadna razstava v Dramijah. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Dramijah pri Celju priredi dne 6 in 7. oktobra 1029 sadno razstavo. Ker se v tem okolišu producira veliko in raznih lepih namiznih sadnih sort, je naravno da se razstavlja sadje in si ga bo lahko vsak interesent ogledal ter obenem tudi lahko sklenil ku]>čije. Na razstavi bo pa tudi še obenem vinski mošt, med, konzervirano sadje, sadna drevesa, vinske trte, cvetlice, strokovno knjige, orodje itd.
Jugočeška zvišuje kapital od 10 na 20 milij. Din. Jugočeška sklicuje za 12. okt. t. 1. svoj izrecni občni zbor, kjer bo sklepano o zvišanju kapitala od 10 na 20 milij. Din in o tozadevni izpremembi pravil.
Občni zbor Crne-Kaolin, d. d., se bo vršil v Ljubljani 13. oktobra ob 11 (izprememba pravil, volitev uprave in nadzorstva.
Borza
25. septembra 1929. DENAR
Devizni tečaji so bili danes čvrstejši. Promet i je bil minimalen.Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, dočim je devize Dunaj, Curih in ! Praga dala Narodna banka.
Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2280.50 bL Berlin 1354 bi., Budimpešta 992.11 bi., Bruselj 790.14 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 798.50- 801.50 (800), Trst 296.45 do 298.45 (297.45), London 275.63 bl„ Ne\vyork 56.74 bi., Pariz 222.45 bi., Praga 167.98 do 168.78 (168.38).
Zagreb. Amsterdam 2280.50 bi., Berlin 1352.50 do 1355.50, Budimpešta 920.61—993.61, Newyork 56.64—56.84, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 800 bi., London 275.23—276.03, Pariz 221.55 - 223.55, Praga i 168.08—168.88, Trst 296.44-298.44.
Belgrad. Amsterdam 2277.50—2283.50, Berlin | 1352.5—1855,5, Budimpešta 990.61-993.61, Dunaj ! 798.50-801.50, London 273.23—276.03, Newyork ' 56.64- 56.84, Pariz 221.55-223.55, Praga 176.98— i 168.78, Trst 296.40-298.40.
I Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.63, Budlm-ešta 90.45. Bukarešt 3.0775, Dunaj 72.95, London 5.15, Madrid 76.625, Newyork 51.8775, Pariz 20.305, Praga 15.365, Sofija 3.755, Trst 27.145, Varšava 58.1875.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.515, (valuta) 12.48, v Londonu, Ne\vyorku in v Pragi neiz-premenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska posojilnica 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 860 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den . Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranjska industr. 280 den., Ruše 250-260.
Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 404.75—406, kasa 404.75—406, termini: 9. 401.75—405.50, U. 415 bi., 12. 414—415, 7% inv. pos. 84.50—85.50. agrari j 52—53.60. Bančni pap.: Poijo 15.75—16 (15.75), i llrv. 50 d., Kreti. 98 d., Jugo 81 83, Medjun. 56 I d., Prašted. 862—870 (862), Srpska 155 d., Zem.
130—135, Kat. 82—33. Ind. pap.: Guttmann 185— 195, Slavonia 120—140, Slavex 96-100, Danica 127 bi., Drava 400 d., Soče r mm 415-427.50 (430). Osj. Ijev. 210—2-20, Brod. vag. 1S0—138, Union 14<! —165, Isis 18.50—20, Kagusea 422.50-427.50 (425). Trbovlje 465 -485, Vevče 132—145, Nar. šum. 40-42, Piv. Sar. 205 bi., Nar. mlin. 20 d., Oceania 19f —201 (200), Jadr. plov. 560.
Belgrad. Narodna banka 8160—8200. vojns škoda 104, 12. 415.50, loterijske srečke 82—85.
Dnnaj. Podon.-savska-jadran. 84.05, VViener Bankverein 21.80, Bodencredit 99.60, Creditanstalt 52.50, Escompteges. 21.85, Union 24.75, Guttmann 23, Mundus 180, Alpine 39.95, Trboveljska 59.25. Kranj. ind. 86, Loykam 6, Rima Muranv 111.20.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 30 vagonov bukovih drv. Tendenca mlačna.
Žito
Zanimnnje za koruzo je bilo danes nekolike živahnejše, ler se je položaj za la predmet za spoznanje izboljšal, dočim je ostal za pšenico povsem neizpremenjen.. Promet je pri nespremenjenih c<>-nah v žitu normalen, v pšeničnih mlevskili izdelkih slab; zlasti pšenični otrobi ne najdejo kupcev. Pšenica bačka notira 195—197.5, koruza bačka 157.5 do 160 nakladalna postaja.
V	Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse spino ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni, dobava prompina): Pšenica bač. 80-81 kg 1% 247.50—250. 79-80 kg 1% 242.50—245, uz. bi 285—287.50, sr. 80 kg i% 287.50—2-10, 77 kg i% 232.50—235, slav. 77 kg 2% 227.50—230, rž 72-73 lig 2% 215-217.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 352.50—855, koruza laplateka 265—270 bač 210—212.50, ml tar. 215—217.50, ječmen bač. 60-67 kg 205—207.50, oves bač. 210—212.50.
Zaključeno je bilo pet vagonov pšenice. — Tendenca mlačna.
Novi Sad. Pšonica bač. 192.50—195, ban. 198 —202, oves bač., sr. 147.50—152.50. koruza 150— 155, ječmen bač. 125—127.50, moka 00 in 0 g 295-300, št, 2 270-280, št. 5 240—245, št. 6 220—280. št. 7 180—190, št. 8 120—130. Tendenca slaba. Promet: 38 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 27 vag. koruze, lvag. ječmena, 5 vag. moke, skupaj 72 vag.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica okt. 21.20 21.06, znklj. 21—21.02, marec 23.70—28.53, zaklj. 23.53—23.54, maj 24.70—24.25, zaklj. 24.25-24.26, rž okt. 16.08—15.70, zaklj. 15.08—15.70, marec 18.32—18, zaklj. 18—18.01, koruza maj 17.02—16.90, zaklj. 16.90-16.92.
Živina
V	Milanu notirajo: voli 1. 4.90—5.60, II. 4.10-4.80, III. 3—4, krave I. 4.50-5.30, II. 3.3C do 4.40, III. 2.30—3.20, biki 4.40-4.90, II. 3.70 do 4.40 lire za kg žive teže.
Na praški sejem 23. t. m. je bilo iz Jugoslavije prignanih 41 bikov, ki so notirali 7.25 do 7.70 Kč, nadalje 124 špeh.-irjev, ki so dosegli 10 do 11 Kč za kg žive teže; poleg tega je bilo ta dac prodanih 266 zaklanih špeharjev iz Jugoslavije po 12.75-13.75 Kč za kg.
Slive. Okoli 20. t. m. so je začel dovoz sliv v Valjevu. Že prvi dan je znašaj dovoz pet vagonov. Kakovost sliv je odlična, cenn pa dobra.
25
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je preminul gospod
Valentin Čutnih
strokovni učitelj na Rakovniku
po dolgem in mučnem trpljenju dne 25. t. m. ob 19.15.
Pogreb se vrši dne 27. septembra 1929 ob pol 4 popoldne od hiše žalosti, Emonska cesta 10.
Ljubljana, dne 25. sept. 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
J t
t t
m/č iMGDiGii? vrvenjem
Bivša nemška vojna ladja ?Kaisen, katero sedaj v neki angleški ladjedelnici razdirajo. Nemške vojne ladje, potopljene pri Scapa Flovvu, so skoraj deset let ležale na dnu morja. Sedaj so po težkih dvi-galnib delih spravili prve vojne križarke v angleške ladjedelnice, kicr jih bodo razdrli in porabili materija!.
Se boij eleganten kakor »Grof Zeppelin« bo zrakoplov, ki ga grade v ameriški tovarni Goo-dyear-Zeppelin in čigar razkošno opremljeno jcdiluico vidimo na sliki.
Najstarejši indijanski glavar
Siosedemletni Bi g Chiei
Velikanski hotel bodo zgradili v Newyorku. Imenoval se bo Waldorf-Astoria-Hotel in bo stal v sre-|..j ovfliAimpgg mesta ob psrku Avsnus. Intel bo 40 nadstropij in ga bodo gradili dve leti. Stroški so preračunani na 40 milijonov dolarjev. Na sliki vidimo novi hotel y načrtu.
TrgracSicosfl m dežais plašče, pelerine
I rasae, iz Črnega tirolskega lodna, za č. gospode duhovnike, boste naiupodnpfo kunili nri
6 DRAGO SCIIWAB, LJUBLJANA.
Velik požar v Solunu
V starem delu mesta Soluna je pretekli ponedeljek izbruhnil požar, ki je uničil celo predmestje in povzročil ogromno škodo. O tem poročajo naslednje podrobnosti: Požar jc nastal v predkraju Cair Mali, kjer se nahajajo večinoma naselbine grških beguncev iz Male Azije. Ves mestni del obstoji skoro iz samih barak in lesenih hiš, ki so le deloma ometane. Zato se je ogenj tako hitro razširil in povzročil katastrofo, kakršne že dolgo nc pomnijo.
Goreti je začelo v neki leseni baraki v ulici Rosofa. Preden so se ljudje zavedeli nevarnosti, so bile že vse sosedne hiše v plamenih. V manj kakor dveh urah je gorel že ves mestni del. Prebivalci so v divjem begu zapuščali svoja stanovanja in so komaj mogli rešiti najpotrebnejša oblačila. Gasilci in vojaki, ki so prihiteli na pomoč, so bili brez moči proti strašnemu ognju. Manjkale so moderne gasilske priprave in poleg tega je bilo tako vroče, da se ni bilo mogoče približati ognju. Gasilci in vojaki so se morali omejiti na podiranje lesenih hiš in barak, da se požar ni še bolj razširil. Pogorelo je dvanajst velikih trgovskih hiš, 61 stanovanjskih hiš in dvajset skladišč, polnih blaga. Škodo cenijo na 92 milijonov drahem. Oblasti sumijo, da je bilo zažgano.
Človekoljuben hišni gospodar
Stanovalci neke hiše v bližini parka Mon-ceau v Parizu se niso posebno navduševali za svojega hišnega Gospodarja, ki je za vsako malenkost tožil in ni trpel niti najmanjše zakasnitve pri plačilu najemnine. Gospod Andre Laroche, ki je samec in je že dolgo časa stanoval v tej hiši, se je skoro onesvestil, ko ga je te dni obiskal njegov hišni gospodar in mu dejal:
»Dragi gospod Laroche, vi ste mi najljubši stanovalec v celi hiši. Vi ne delate nobenih škandalov, ne igrate na noben inštrument, nimate psa, pa tudi ne otrok. Kljub temu, da težko izhajate s svojo plačo, vedno najbolj točno in o pravem času plačate stanarino. Zato bi se vam rad izkazal hvaležnega. Doslej ste plačevali letno 5000 frankov, od
Avstrijski zvezni kancler Streeruwitz, o katerem ]x> rečajo listi, da bo najbrže odstopil.
danes naprej vam znižam stanarino na 2500 frankov.«
Gospod Laroche je od veselja zaplakal in pomislil: »Glejte, kako lažejo tisti, ki pra- i vijo, da ni več plemenitih ljudi na svetu, i Kakšno krivico so delali našemu hišnemu gospodarju. To je izborna duša.« V znak hvaležnosti je gospodarju poljubil roko in nato podpisal pogodbo o novi stanarini, katero mu je človekoljubni hišni gospodar predložil.
Ne morete si pa misliti razočaranja, ki ga ; je doživel »srečni« gospod Laroche, ki je dva dni nato prejel priporočeno pismo, v katerem mu hišni lastnik sporoča, da je sklenil takoj porušiti svojo staro hišo in na istem mestu sezidati novo. Iz tega razloga mu odpoveduje , stanovanje za takoj. Se le sedaj je gospo La- '
Tihotapstvo alkohola
s podmornicami
Ameriški tihotapci alkohola so zelo iznajdljivi, kar se tiče sredstev za tihotapljenje. Te dni je ameriška prohibistična policija izvršila senzacijonalno odkritje, ki je res zanimivo z ozirom na »strogo« prohibicijo v Ameriki. Če človek sliši to, mora ameriškim tihotapcem priznati, da so pravi veščaki. Na drugi strani pa je to jasen dokaz, da je v Ameriki vzlic strogosti zakona še vedno precejšnje število oboževateljev dobre kapljice. Po neki brzojavki iz Newyorka so te dni agentje pro-hibicije na reki Detroit, ki deli kanadsko pro-vincijo Ontario od Michigana, zapazili dve podmornici, ki sta se policiji že dalj časa zdeli sumljivi. Eno izmed njih je policija hitro zaplenila. Medtem pa se je drugi posrečilo, da se je skrila. Šele ponoči je policija presenetila tihotapce na odprti reki, eno miljo prbč od obale, ravno, ko je neki motorni Žoln vle-kel podmornico proti luki. Na obeh podmornicah so našli velike množine alkohola. Preiskava je dognala, da so se tihotapci posluževali stare nasedle jadrnice, v kateri so skrivali svoje blago. Od tam pa so potapljači spravljali alkohol, ki se je nahajal v pločevinastih sodih, v neki podvodni prostor. In zares so tam notri našli ogromne množine takih sodov najrazličnejših pijač.
Smešni ce
Mati je bila v mestu. Ko se je vrnila, ji je pripovedoval oče, da so bili Jelko, Ana it Franci zelo glasni in da jih je moral kregati. Mati je takoj poklicala otroke k sebi.
»Lepe stvari slišjm. Torej ste kričali Priznajte mi, kdo je najbolj vpil?«
»Oče!« so vzkliknili vsi trije obenem. *
Gospod (slugi: »Pojdite hitro po pomoč! Moja žena leži nezavestna.«
Sluga: »Koga pa naj pripeljem? Zdravnika ali juvelirja?«
»Ti imaš deset jabolk,« vpraša učitelj, »pride pa tvoj starejši brat in jih vzame pvt. Koliko ti jih še ostane?«
»Pet najmanjših, gospod učitelj.«
Včeraj dopoldne je prispel na Dunaj slavni indijanski glavar Big Chief Withe Horse-Eagle, ki se nahaja na potovanju po Evropi. Na Dunaju bo imel več predavanj o indijanski kulturi in o delovanju za mir.
Glavar Big Chief je oblečen v indijansko nošo, ki nam je znana iz romanov Cooperja in Karla Maya: dolga suknja iz beleg'a jelenovega usnja, bogato pretkana z biseri, okrog vratu ima verižice iz redkih, zelo starih kamenčkov, glavo pa pokriva okrasek iz orlovskih peres, katere je, kakor pripoveduje, pred osemdesetimi leti sam iztrgal divjim orlom. Okoli čela ima bel trak, na katerem so naslikani različni indijanski znaki. Njegov temno-rjavi obraz ima brez števila gub, oči pa se bliskajo v mladostnem ognju. Z zvočnim glasom govori brezhibno angleščino.
Rodil se jc na gori Aut v Koloradu dne ■1. januarja 1822, v času, ko je še skoro vsa' Amerika pripadala Indijancem in so se belo-kožci naselili samo na vzhodnem obrežju in na jugu Mehike. Takrat še ni bilo železnic in parnikov, samo primitivne steze so vodile skozi pustinjo, kjer so se pasli divji konji in bivoli, ki so že davno iztrebljeni. Indijanci so se nasproti belokožcem obnašali mirno in so jim radi pomagali. Bili so pa med belokožci tudi zlobni ljudje, ki so indijanske žene in otroke morili in Indijance skušali ogoljufati za zlato in srebro, ki ga je bilo dobiti po skalovjih v rečnih strugah. Indijanci so bili prisiljeni braniti svoje »wijSwame«, a so imeli samo pšice in loke, medtem ko so bili belokožci oboroženi s puškami. Ko je bil Big Chief, ki je pri rojstvu dobil ime »Orel«, dvanajst let star, ga je njegov oče vzel s seboj na potovanje k ameriškim rodovom. Prišla sta tudi v Newyork. To potovanje, katero bi danes lahko opravili v par dneh, je takrat trajalo poldrugo leto. Preden je postal glavar, je moral prestati številne skušnje in je zato dobil ime »beli konj«, ker je bilo o njem znano, da je najbolj divje žrebe prerije prehitel in ujel. Takrat se je poročil z Indijanko, ki je umrla pred 40 leti in ki mu je zapustila osem hčera in deset sinov, od katerih najstarejši je sedaj star petiensedemdeset let.
»Beli koni« je rešil triletnega Buffalo Billa, ko ga jc njegova mati na begu pred napadom Mormoncev prinesla v njegov »wig-wam«. Buffalo Bili je rastel tam z njegovimi otroci, se učil jezditi, loviti, metati laso in je postal izvrsten stezosledec. Ko je šel v »večna lovišča«, so ga pokopali na gori Aut. V poznejših letih je postal Big Chief glavar vseh indijanskih rodov, ki danes še obstojajo. Seveda so od mnogih milijonov padli na šestdeset tisoč in stari Indijanec zelo obžaluje, da
Dunajski policijski predsednik Schober, ki se imenuje med kandidati za zveznega kanclerja v slučaju, če odstopi Streeruwitz.
ta narod s prakulturo in zgodovino izumira. Ponosno kaže mirovno pipo, iz katere je kadil z vsemi ameriškimi predsedniki od Abrahama Lincolna do Hooverja, ter pripoveduje, kako se je leta 1887. kot odposlanec indijanskih rodov peljal v London k vladarskemu jubileju kraljice Viktorije, da se je poklonil stari vladarici. Govori tudi o Bismarcku, katerega je leta 1889. v Friedrichsruhe obiskal. Prepotoval je ves svet, Ameriko, Evropo, Kitajsko in Indijo ter je bil povsod sprejet kakor knez. Kot veliki glavar Indijancev je bil vedno vnet zagovornik miru. In ginljivo je, če na vprašanje, kako se mu je posrečilo, da je v tako visoki starosti ostal izredno krepak, s skoro nadnaravnim smehljajem odgovori: »Človek ostane mlad, če vse ljudi ljubi in nikogar ne sovraži,«
Od narednika do škofa
Papež je imenoval za škofa v Lurdu Gerliera. Novi cerkveni dostojanstvenik ima za seboj življenjsko pot, ob začetku katere gotovo niti sanjal ni, da bo nekoč postal škof v Lurdu, najslavnejši božji poti na svetu. Študiral je pravo in je bil od 1. 1901. do 1914. odvetnik v Parizu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je oblekel vojaško suknjo in avanziral do narednika. V bitki ob Mami je prišel v nemško ujetništvo, kjer se je posvetil bogoslovnim naukom. Po sklepu miru se ni več | vrnil v svojo domovino, ampak je stopil v semenišče in bil leta 1921. posvečen za duhovnika. V svojem novem poklicu je deloval tako vzorno, da je bil že čez dve leti imenovan za kanonika, sedaj pa za škofa.
roehe spoznal zlato srce tega človeka. Francoski zakon namreč dovoljuje, da se v svrho nove zgradbe sme takoj porušiti stara hiša, lastnik hiše pa mora najemnikom plačati odškodnino v višini celoletne stanarine. Zato jc umljivo, kakšni razlogi so ga vodili, ko je gospodu Larochu in nekaterim drugim »velikodušno« znižal stanarino na polovico. Gospod Laroche pa se ni mogel premagati in je svojemu hišnemu gospodarju prisolil krepk" ušnico.
Pariški nadškof kardinal Dubois, ki je 23. septembra umrl.
Za duha in srce
Zagrebško pismo
Končno je prišlo gledališče. Vse tako leno in počasi s starimi stvarmi, kakor sarajevski trgovci, ki hodijo okrog in kričijo: slare stvari, stare stvari... Uprava, ki ji je, ko! govore zlobni jeziki, v celoti od-zvonilo (kdo ve, če je to v interesu gledališča — zato se sicer malokdo briga), se ni požurila, da bi pričela z novim programom. Res je, imamo »Gospo ministricoki je skupno s svojim avtorjem, gospodom Nu-šičem, ki je sedel v gledališču skupno s svojimi brka-mi, zabavala mnogoštevilno publiko, toda s tem ni gledališče ničesar pridobilo razen pclne hiše. ln ker smo Hrvati, smo prav za prav pričeli z našim *Ma-lijašem grabancijušcm dijakom«. Ta izvrstna kajkav-ska komedija je, na novo nastudirana in predelana v režiji g. Tita Strozzija, dobila pravico domicila v zagrebškem gledališču. Nekaj sladkega je prešlo z odra skozi gledališče in publika se je od srca nasmejala najrazličnejšim žlehtnobam Malijaša dijaka. — Scenograf g. Lj. Babič je, vedno izvrsten, izredno dobro markiral tis e preproste razmere, iz katerih je dijak izšel in delal. Prijetno je bilo, videti na odru v "večji vlogi g. Paviča, ki ga v zadnjem času redko vidimo. Spoznali smo, da je stari »lev«.
G. Miroslav Iirleia ne bi bil Miroslav Krleža, če ne bi brez meje rušil vse po vrsti. V zadnji (IX.) številki »Književnika« je napisal novelo »Svatba velikega župana Klanfarja«, kjer je na čisto nedopusten način napade" nekega uglednega, vpokojenega zagrebškega profesorja in grdo prikazal sv. mašo. Prav ima če gotove kroge podvrže kritiki, toda paskvil čosto nima ničesar skupnega z umetnostjo. Sicer je v tej številki dvoje izredno sugestivnih pesmi g. Luke Periioviča in g. Gustava Krkleca. Čujte, kako gospod Krklec opisuje domačo grudo:
Bolesna deca pljuju krv po travi. Sedam gladnih krava vuče se po travi. O ljubavi davna! U nemočnoj stravi svuda gledam strah i stare ropske lance.
In še eno kitico:
Rodjena gruda črna je i tvrda, a svijet je, majko, gorkih suza čaša. Drumovi dragi kroz zagorska brda. Posteljo meka, črna grudo naša!
V poslednjih dveh številkah »Savremenika« pile—v eri objavljanja spominov na največjega hrvatskega bohema A. G. Matoša — gosp. Ksaver Šandor Gjalski o svojih zvezah s pokojnim Matošem. Precejšen del lista je posvečen pokojnemu dunajskemu pesniku Holinannsthalu. Toplo ga je opisal g. Her-gešič, g. Milan pa je prevedel njegovo tragedijo v enem dejanju »Eleklro«.
Pričakujemo novih knjig Tako bo izdal te dni g. Ljubo Marakovit v založbi društva sv.Jeronima dve knjige: »Ljudski oder« in »Sedanji pisatelji«, kjer je obdelal skoro vse novejše slovenske, hrvatske
in srbske pisatelje. O tem pozneje.	Disky.
*
Naloge moderne rimskopravne vedo s po-aebnim ozirom na razvoj rimskega prava. Spisal dr. Viktor Korošec. Posebni odtisek iz »Slovenskega Pravnika«. Ljubljana 1929. — Je to študija našega marljivega mladega učenjaka, ki ne pove samo strokovnjaku, kar pravi naslov, nego tudi laiku odpre razumevanja za važnost rimske pravne vede sploh, mu v velikih obrisih pokaže ifljen razvoj, loči in naslika njena razdobja ter pokaže njene zveze v Orijent, kjer je avtor naš največji strokovnjak. Ta študiji jo bila nastopno pie-davanje njegovo na ljubljanski univerzi in navaja veliko dragocene literature.
Nova mladinska revija. V »Delavski politiki« beremo: Tone Sel i šk ar, naš najboljši socialni pesnik, je prevzel souredništvo novega mladinskega lista, ki ga bo začela januarja 1980 izdajati Mladinska matica. V vabilu na naroČilo obljubujeta urednika, da bo iz nijega dihala sodobnost.
Geografski vestnik. IV. letnik, št. 1—4. Pravkar izišli novi letnik »Geografskega vestmlka« prinaša sledečo vsebino: dr. I. Rakovec, Postgla-cialne terase Blejskega jezera v zvezi z njegovo morfogenezo; dr. B. Škerlj, Kako naj razumemo dinarsko raso?; dr. O. Reya, Dnevna ampli-tuda zračne temperature na Slovenskem in njen letni tok; dr. J. Rus, Prirodne osnove v selišču ljubljanskega meeta; dr. A. Me lik, Pliocensko porečje Ljubljanice; dr. P. Blaznik. Bitenj; G. Tomažič, Donos k spoznavanju razprostranjenosti rastlin na Slovenskem. I. Notranjski Kras, dolina Vipave, Trnovski gozd in Brda; F. Bas, Prlekija; dr. B. Škerlj, Nekatere rasne karte Evrope po 1. 1920; dr. M. Kos, Creine mons — Krainberg — Kranjska gora, staro ime za Karavanke; dr. F. Heritsch, Granit im westhchen Bacher? Nato sledi obzornik, kjer je dr. V. Bohinec izčrpno popisal razvoj in delovanje Vojnega geografskega instituta v Belgradu. Izmed ostalih člankov je zlasti važen še dr. A Me! i k a o pisavi krajevnih imen. V pregledu književnosti
so ocenjena večinoma vsa domača in inozemska dela o naših krajih. — Pri tqj priliki poudarjamo, da je bila letošnja izdaja omogočena s podporami raznih ustanov in dobrotnikov, katerim se na tem mestu še enkrat posebej zahvaljujemo. — »Geografski vestnik« se naroča pri Geografskem društvu na univerzi v Ljubljani. Posamezen letnik stane za člane društva 50 Din, za vse ostale 70 Din.
Na kongresu slovanskih jezikoslovcev od 6. do 11. oktobra v Pragi bo naša država zastojiana po j Slovencih dr. A. Brezniku: (predava: Dobrovskega vpliv na slovenski jezik), Franu Kidriču (Dobrovski in slovenski preporod) in Niku Županiču; iz Bel-grada pridejo dr. Aleksander Belič (O slovenckoj lingvističkoj bibliografiji), dr. Al. Pogcdin (Bibliografija srpsko-ruskih odnosa), Pavle Popcvič, dr. Ev. SpcMorski; iz Zagreba dr. P. Skok (Predlog ; jednog lingvističkog jugoslovcnskog atlasa), dr. St. j Ivšič (Homonimije u lingvističkoj geografiji srpsko- : hrvatskog jezika), VI. Dukat (Dobrovski i Hrvati); iz Skoplja dr. Aleksije Jelačič (Rusko-jugoslovenski odnosi i njihova istorijografijn). Vseh delegatov je prijavljenih čez tristo. Pričakujejo tudi slavistov iz Sovjetske Rusiie in Amerike. — Ton? P.
Esei o Kosovelu. Zagrebški »Obzor« prinaša v ponedeljkovi številki topel in obsežen prikaz življenja in dela ene;-;a naivečjih slovenskih jx)vojnih lešnikov, Srečka Kosovela iz Tomaja. Napisal ga je Ive Mihovilovič.
Bcgrajsko Narodno pozorište svečano proslavi šestdesetletnico obstoja koncem oktobra.
Kriza belgrajskega teatra. Pred par dnevi je Belgrad doživel prvo letošnjo premijero. In še to že prepopularnega in zakasnelega Haškovega: Dobrega ; vojaka Švejka. Kritika ga ni jx>sebno dobrohotno sprejela. Sp'oh se zadnje tedne belgrajsko ko zagrebško časopis ie zelo mnogo bavi s krizo belgrajskega gledališča. Posebej »Vreme« redno [»sveča po več stolpcev samo gledališču.	__
P on mino opozarjamo, da bo uredništvo v športni rubriki objavljalo le tiste službene in reklamne notice, ki bodo dostavljene uredništvu do 5 popoldne.
RAZNE ŠPORTNE VESTI
Zagrebška Concordia je povabljena od dunajskega W. A C. za prihodnjo nedeljo na Dunaj. V Zagrebu, kakor tudi med klubi v provinci so vrši živahna agitacija za prihodnjo glavno skupščino Z. N. P.
Zagrebški Železničarji, ki so tudi našim športnikom dobro poznan klub, proslavljajo v nedeljo dne 6. oktebra 15-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki privede poleg nogometnega turnirja, tudi velik Ping-Pong turnir, ki se ga bodo udeležili tudi ljubljanski igralci
Balkanske igre, ki so se v nedeljo pričele v Atenah na stadionu pred 50.000 gledalci, niso prinesle pričakovanih uspehov naših atletov. Ne vemo kako je bil zaseden tek na 100 metrov? Prvi je bil Grk Fran-gulis v času 11.4, naši sprinterji pa tečejo 11.2. Tudi v teku na 10.000 metrov se Koren in Šporn nista plasirala, čeprav je Koren to progo že tekel izpod 3G minut; prvi je prispel na cilj Venaris (Grška) v času 35.03. Dosedaj imamo prva mesta v skoku v višino, Buratovič s 175 cm, in v metu diska dr. Narančič z metom 41 metrov.
*
Tenis turnir Jesenire:SK. Bled: 5:4. V nedeljo se je.Jrršil na igrišču Zdraviliškega doma na Bledu zanimiv turnir med reprezentanti Jesenic in mlado tenis-sekcijo SK Bleda. Od posameznih iger bi omenili predvsem igro gospodje single: Luck-mann-ing. Janša 6:4, 10:8, ki jebila najinteresant-nejša igra dneva, igrana v ostrem tempu ter do konca jako napeta. Turnir je napravil najlepši utls ter pokazal, da imamo tudi na Gorenjskem nadarjene in navdušene prijatelje belega športa.
TenU turnir v Celju. V nedeljo, dne 29. t. m. se vrši medklubski tenis turnir med Slov. tenis klubom Celje in I. SSK Maribor.
Cestna dirka I. de?av. kolesarskega društva. Zadnjo nedeljo se je vršila cestna dirka na progi Maribor—Hajdina—Račje—Maribor (90 km). Rezultati so bili sledeči: I. Fritz Ledinek 3.22.8; II. An-dreas Neureiter 3.22.10; III. G. Solga 328.39; IV. Maks Šauperl 3.29.50. V dirki juniorjev (45 km) I. Franc Kranjc 1.40; II. Maks Škof 1.40.02; III. Aug. Sclilosser 1.40.04; IV. I. Spindler 1.40.50.
SK Ilirija — sabljaška sckcija. V ponedeljek dne 30. t. m. se vrši ob 19 v mali galeriji Narodnega doma (vhod z Bleiweisove ceste) občni zbor sa-bljaške sekcije.
SK Ilirija — sabljaška sekcija. Lansko leto ustanovljena sabljaška sekcija prične meseca oktobra z nadaljevanjem treninga, ozir. pouka. Interesenti, ki želijo vstopiti v sekcijo kot novi člani, naj se prijavijo do 3. oktobra t. 1. tajniku kluba g. Jur-ko na naslov: Križevniška ul. 2.
Službeno iz LHP-a. (Iz seje u. o. dne 21. 9. 1929.) Na znanje se vzame prijava SK Ptuja, da ne
nastopi v jesen. prv. tekmah, vsled česar se smatrajo vse njegove tekme par fortait za izgubljene. — TKD Atena se ponovno poziva, da vplača takoj v gotovini savezni davek iz tekme Atena :Concordia dne 8. sept. — Obnovi se verifikacija Šaplja Bože za SK Ilirijo s pravom nastopa 29. sept. 1029. — Na znanje se vzame poročilo SK Ilirije, da 22. sept. ne more nastopiti v prvenstveni tekmi proti SK Muri. V slučaju, da se kluba ne sporazumeta za drug termin, se verificira tekma z rezultatom 6:0 za SK Muro. — Prijava SK Ilirije za prv. tekmo Ilirija:I. SSK Maribor, se vzame na znanje. — Prihodnja seja uprav, odbora se vrši v četrtek 26. sept. v domskem salonu kavarne »Emona«. Gg. odborniki se naprošajo, da seji gotovo prisostvujejo. — Tajnica.
ITALIJANSKA NOGOMETNA KATASTROFA V JUŽNI AMERIKI.
Pod naslovom »Fašizem počiva« piše neki nemški list: Italijanska nogometna kluba Torino in Bnlogna sta zaključila svoje južnoameriško gosto-valno potovanje in sta odšla v domovino. Torino se se vrača z naravnost katastrofalnim skupnim zaključkom. Od 18 iger je dobil samo 2 igri, 3 so bile neodločene, 8 iih jo izgubil. Goalov je zabil 12. nasprotniki 86. isto je z Bologno; igrala je 16 iger, dobila 3. zgubila 10, neodločene 3, goalov 24, nasprotniki 40. Dcčim je bila razlika v goalih v Uru-guayu in Argentini še razmeroma majhni, so bili porazi v Braziliji uprav strahoviti, tudi z razliko 5 ali 6 goalov.
Sporlni dogodki
Nemci bi mu rekli »Pechvogek. Strašansko smolo ima ta Dovda. Enkrat je bila krogla par gramov prelahka, da mu niso šteli rekorda, drugič ni bilo navzočih dosti sodnikov itd. Sedaj se mu je po dolgem trudu posrečilo, da je prišel s sunkom 15.04 m v mednarodno vrsto, pa spet ni nič — treh jiotrebnih sodnikov ni bilo zraven. Ostane zadujič omenjeni njegov rekord 14.74 m. — Nasprotno so pa priznali finski rekord Lindrotha, v skolcu ob palici 4.01 m. To je tretji Evropejec, ki je prišel do 4 m; prvi je bil znani Hoff, drugi pa z natančno 4 m Danec Petersen. — Nov svetovni rekord v hoji na 50 km je napravil v Mtinchenu Reichel $ 4:33:10 (doslej Siecvert 4:34:03). — V Zurichu je Soutoul prehodil 25 km v 2:06:54.8, francoski rekord; isto razdaljo 25 km je pretekel Kapp v 1:26:57.8. — Pred odhodom v Južno Ameriko bo starlal Nurmi na 5 km v nedeljo v Parizu v meddržavnem boju Finske in Francije. — Švicar dr. Martin je porabil v New Yorku za 1000 yardov med 21 tekmeci najkrajši čas 2:15.8. — Potrjujejo IVenstromov rekord 110 m lese v 14.4.
Jan Koieluh je sicer prav dober igravec tenisa, a se niti daleko ne more primerjati z bratom Karlom; pred par dnevi ga je Macenauer kaj lahko užugal. Prav tako A. Burke Najucha.
Bokser Grifith je Cooka užugal že v t rundi z k. o. Tudi o Carneru beremo, da ga je Thomas jiremagal; bomo počakali kaj podrobnejšega.
2e četrtič se je Gleitzerjevi ponesrečil poskus, da bi preplavala Severni kanal med Anglijo in Irsko; tokovi so premočni.
6000 Juntov je dal neki angleški klub za igravca Smitha. Preračunaj in čudil se boš.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 26. sept: VELIKA ABECEDA. Red E. Petek, 27. sept.: Zaprto. Sobota, 28. sept.: VELIKA ABECEDA. Izven. Nedelja, 29. sept.: FAUST. Izven. Ponedeljek, 30. sept.: Zaprto.
»Nevesta s krono«. Zaradi nenadno nastalih
tehničnih težkoč v gledališki slikami, ki so onemogočile pravočasno dobavo originalnih dekoracij za to znamenito nordijsko delo, se premijera preloži na sredo dne 2. oktobra. V soboto zvečer se ponovi uspela komedija »Velika abeceda«.
Ljudski oder v Ljubljani
V nedeljo dne 29. sept. ob pol 8 Evečer se
vprizori zadnjikrat v tej sezoni eno najlepših G. Hauptmannovik del »Potopljeni zvon«. Opozarjam« predvsem one, ki dosedaj niso imeli prilike ogle dati to nadvse krasno dranmtsko bajko, da ne zamude te zadnje prilike, ki se jim nudi.
Orel
Šentpeterski Orel - Ljubljana. Lepo in veaelo se je pričelo letošnjo poslovno leto. Prijetno je na fantovskih večerih, bratski duh vlada v telovadnici. Obnavljajo se prijateljske zveze in sklepajo se nove. Vendar pa nekatere brate še pogrešam. Težko živ-ljensko delo jim skoraj ne pusti mislili na oddih v prijateljski družbi. Tistim povem: »Ce Vam je le mogoče, pridite zopet v naš krog, da bo Vaše čelo zopet jasno. Vaše misli vedre in Vaša duša vesela.« Danes zvečer ob osmih je v Ljudskem domu telovadba. Naj bo ta večer obnovitev bratskih zvez in prijateljstva med vsemi člani Šenpelra. Zato pridite tudi netelovadci in starešine. Oprema športne hlačke in copate. — Bog živil
Moderna šola novih jezikov
Francoščina, nemiSčina, angleščina, italijanščina, ruščina. Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 18 do 20 zvečer, Gosposvetska c. 16, pritličje. — Začetek tečajev dne 1. oktobra.
APARATE
poslednje modele — 1 Najnovejše
SLAGERJE
%

Dobite pri zastopniku — CENTRALA za splošno gramofonijo
JIW3"-fiJf«l
Ljubljana - Miklošičeva cesta 34
Palača Pokojn. zavoda — 1 minuto od glavnega kolodvora — Telefon 33-83
ulS. Hlesciivec
tvornica perila
LinKillana
Cankarjevo nabrežje št. 1
izdeluje raznovrstno kombinirano perilo, piyama, kopalne plašče itd. za gospode, dame in otroke
najcenejše in najfinejše
vsake vrste kupuje vedno — veletrgovina
EfLSuppanz- Pristava
iši -i 1 K N N , n 4, c V t— g
^ , -J N -S »g 1 ^ f o Ji 3 . a
g > c-o .g « n ir >- a
sr C3 mjr .
jO j,	N
a ,-S (n -m o ■S(N « o s,
"J . I m
I N	o
o » (i(jQ
r: O o 0J _J SS a inC N<-)
.■S?«-Ow
j® U . C »Ld
><£. o
— "VSa.
£ S
t|p Mž
- N! O M
Z. t— ^ ^ r
t > i, a — o, N s
•N -f	jj
f, fri	_

CQ
Oo ->z
- w W C -
UJ

Oti
43 o y o M •"Z —
jtf -t*
>
w -r, li.
■S »K ^ -j;
»ssc
Jj|h - oo g "J^tnri.
Maurice Renard:	)3
Sinja nevarnost
Daleč na obzorju moli v nebo Mont Blanc in se blešči v oblakih. Na drugi strani Colombier precej strmo pada v omotično globino. Daleč spodaj v dolini se pokaže reka Rhone kakor nepremična srebrna
kaCd>Pozork zavpije Garan. >Tu so zopet stopinje. Toda, ali vodijo gori ali doli?«
— »Pustimo te,« pravi Robert, »to so Maksimove in moje stopinje. Ko sva včeraj hodila tu okrog, sva stopala v lastno sled, da ne bi zamešala sledov.«
Kmalu so prišli na prejšnje izhodišče nazaj. Šli so bili okrog in okrog vrha — pa nisonašli nobene stopinje, ki bi vodila navzdol!
Istočasno vzklikneta Le Tellier in Monbardeau:
»Torej so ostali na vrhu!«
»Jasno kot beli dan,« modruje Tiburce. »Ce niso odšli z vrha, potem so gori!«
Le Tellier je obledel in se opotece: »Robert, zakaj mi tega niste poprej...«	■
Sedaj pa na vrh,« odloči tajnik. >Samo prosim, pojdimo okrog sledov, da jih ne zamešamo.«
Na vrhu Colombierja je dva metra široka in trideset metrov dolga ploščad. Doktor Monbardeau drvi kakor poblaznel in je prvi gori. Ves trd od presenečenja stoji poleg križa.
Mislil je, da bo zagledal mrtva tmnla nod križem, pa nikier nič. Nič. Prav ni&
Nič? O, pač!
. »Henrikova palica! Njegova palica! Zlomljena! Palica je zlomljena!«
>Pustite jo, kjer je in kakor je!« vpije Maksim. To je važno in potrebno!«
»Toda stopinje, stopinje?« ... vprašuje Le Tellier. Stopinje morajo vendar... Ne! To je pa že preneamno!«
Da, bilo je res preneumno. Stopinje so vodile na vrh, z vrha pa nikamor nazaj več. Torej pogrešanci niso odšli z vrha in vendar jih ni bilo več tam!
Maksim stvar obrazloži. Henrik je moral biti prvi na vrhu, nekoliko dalj od njega je prišla na ploščad Fabijena in tri metre od nje oddaljena še Marija Terezija. Henrik se je očividno obračal okoli, kakor se obrača vsak turist, ki se hoče z vrha gore naužiti razgleda. Nobenega koraka ni več napravil od tam, dokler ni izginil. Nekoliko proč od njega je stala Fabijena in se tudi obračala, naenkrat pa je z dolgimi koraki skočila k možu, izginila pa je prej, preden ga je dosegla. Tudi Marija Terezija je tekla k Henriku, pa se je hipoma okrenila navzdol po bregu — to je bil blazen skok! Šest skokov in potem — je morala izginiti.
Dognali so tudi, da je bila Henrikova palica z veliko silo odlomljena in da je priletela na mesto, kjer so jo našli, iz višine. Morala je prileteti iz zraka tja, položena ni bila. Odlomila se je najbrž po udarcu ob zelo trd predmet.
»Torej,« pravi vojvoda Agneški. »ugrabili so jih s pomočjo vodljivega zrakoplova.«
»Ali pa z aeroplanom,« se vmeša Tiburce.
»Z aeroplanom nikoli. Nemogoče, zakaj aeroplan ne čaka mirno v zraku, da bi se polovili trije ljudje in zvlekli vanj.«
»Ugrabili, ugrabili...« govori Le Tellier sam s seboj. »In zakaj ugrabili? Zakaj pa? Če bi jih bili ugrabili, bi bili mi že zdavnaj dobili kaka pisma in poročila, ponudbe za odkupnino...«
»Vse to je čisto nemogoče,« pravi Monbardeau in dvigne oči k nebu. »Kaj pa, če bi bili orli prileteli ponje?«
Ugotovili so, da orlov, ki bi odnesli tri odrasle ljudi, ni na svetu.
»Ce torej niso bili ne orli in ne... potem so bili leteči ljudje ... Poglejte no v dolino! Seyssel... An-glefort!.. in mislile na oni mavčni kip, ki so ga ...«
»Toda stric,« ga prekine Maksim, : ne zbijaj tu slabih dovtipov! Preveč nesrečni smo!«
Monbardeau stiska pesti.
»Torej? ... Torej kaj? ... Mari so se izpremenili v vrabce in odleteli? Ali so se stopili v zrak, kakor sladkor v vodi? Ali jih je strela odnesla k vragu? Gotovi niso bili vzeti v nebo kakor preroki, splavali z gore kakor duhovi... Torej kaj? Kaj? Kaj?... To je vso že blazno neumno!«
Garan dvigne oči in odloči:
>Tu nimamo ničesar več iskati.«
Tiburce je še hotel fotografirati stopinje, pa ni mogel splezati na križ. Storil je to Maksime in z viška slikal igro stopinj izginulih. Ko so potem v Mirastelu hoteli plošče "razviti, je Tiburce u videl, da je bil v naglici pozabil vložiti plošče v aparat
OGLASI
Vsaka drobna vrstico l-SO Din ali vsaka besedo IO par. Naftnao|iI oglas ' n S Din. Oglasi nad rievel vrstic sc računalo vlii< Za odgovor saamkol Na vpraianla brca znamke nc odgovar|smo I
pMvcejo
Fant z dežele
star 26 let, priden in pošten, išče službe h konjem v mestu ali bližini Ljubljane. - Naslov pove uprava »Slov.« št, 10.692.
Mladenič
star 22 let, želi kako stalno službo. Kdor more kaj posredovati, dobi 300 Din nagrade. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 10.699.
2 čevljar, pomočnika
se takoj sprejmeta v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Jožef Ko-selj, Ljubno, p. Podnart.
Učenke
v pletilstvo sprejme takoj L. Knez, Litija.
Mizar, pomočnika
dobro izvežbanega takoj sprejmem. - Mrhar Ivan, Stanežiče pri Št, Vidu.
Pletilje
dobro izvežbane, sprejme takoj L. Knez, Litija.
Pomočnike
sprejmem, zanesljive, za stalno delo, kleparje, instalaterje in kotlarje. -Franc Šramek, Tržič,
Vrtnarskega vajenca
s popolno oskrbo sprejmem. Ivan Bizovičar, trg. vrtnarstvo, Ljubljana, Ko-lezijska 16.

Dve stanovanji
na Vodovodni cesti se oddasta v najem s 1. nov. Prvo v pritličju, obstoji iz treh sob, kopalnice, kuhinje in vseh pritiklin za ceno do 1500 Din. -Drugo v suterenu iz kuhinje in dveh sob. Informacije pri Ogrinu, Gruberjevo nabrežje štev. 8, od 13.—16. ure.
Prodajalko
mešane stroke, sprejme takoj L. Knez, Litija. -Prednost imajo starejše z nekaj kavcije.
Železo-strugarja
(Dreher) z večletno prakso, iščemo takoj. Ponudbe z referencami na tvrdko »Titan« d. d., Kamnik, Gorenjsko.
Opremljeno sobo
lepo, separirano, v bližini magistrata - oddam boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.705.
Šoferska šola
prva oblastv, koncesljon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunaiska cesta 36. Telef 2236. Strokov, njaški teoretični pouk in
{>raktiine vožnje na raz-ičnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Gospodične
ki d šivati perilo, se sprejmejo v pouk pri M. Alešovec, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
Krojači, šivilje, neilvilfel Začetkom oktobra nov pouk prikroje-vanja damske garderobe, modeliranja, perila po najnovejšem pariškem sistemu, krojačem obleke, uniforme (važno za voine obveznike). Učni pripomočki in praktične vaje brezplačno. - Absolventi imajo vsakoletni brezplačni tečaj in dobijo zvezke o spremembi mode. Izdelava krojev. -Oskrba na željo v zavodu. - Krojno učilišče.
Pariški modni salon Ljubljana, Stari trg 19.
Kupimo
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27.
Mleko
vsak dan sveže, dostavljam na dom v vsaki množini (dostava lahko že ob 6 zjutraj). Cenjena naročila prosim na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobro mleko«.
Proda se:
tehtnice, uteži, normalna tehtnica za žito, prazne vreče, čistilnice za žito (pajkli), železna blagajna, pisarniška oprava, razna sobna oprava, rabljena vrata in okna, razi. štedilniki itd. itd. pri Jos. Zidar, dediči, Ljubljana, Dunajska cesta 31. - Na ogled od torka opoldne naprej.
Valjčni umetni mlin
v dobrem stanju, stalna vodna moč, na prometnem kraju ob glavni cesti, ki pelje na Hrvatsko, zraven sadonosnik, vrt, njiva, se takoj proda po zelo ugodni ceni. Naslov se dobi v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 10.460.
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pritiklin, v bližini sv. Jakoba, oddam mirni stranki brez otrok s 1. nov. Ponudbe na upravo Slovenca pod »1200«.
Puhasto perje
kg po 38 DiD razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisti beli puh kg po 300 Din L Brozovlč, ke-mička čistiona perja. Zagreb. Ilica 82.
Žago
s polnojarmenikom in drugimi stroji ter skladiščem v izmeri 8000 m* tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na upravo lista pod šifro »Žaga št. 10.608«.
Novo zložlj. posteljo
z vložki za 500 Din prodam. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 10,693.
Kislo zelje
prvovrstno, rezano in v glavicah razpošilja po nizki ceni, Gustav Erklavcc, Kodeljevo 313, Moste pri Ljubljani.
Razno pohištvo
in kuhalnik za plin se ceno proda. Bleivveisova cesta il, priti., desno, od 8.—10. in od 1__3. ure.
2 vagona ladij, poda
30 mm, naprodaj. - Franc Pust, Streliška ulica 33,
Proda se:
Kapitalisti, pozor!
Redka prilika. Izredno ugodna naložitev kapitala. Vsled družinskih razmer se proda veliko, lepo posestvo, pripravno za veletrgovino, industrijo -itd. na najlepšem mestu, z visokim donosom. Ponudbe Ie direktnih kupcev pod »Redka prilika« na oglasni odd. »Slov.«.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na I. Geberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, BIeiweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 25. oktobra. Poučujem tudi privatno.
Trgovsko hišo
RaSo,
v->dno svoJ oddaja ua debel veletrgovino
A. VOLK LJUBLJANA
Kraljeva ccsta 14.
TVORNICA
STANPILJK
T. SOHLIC
MARIBOR Aleksandrova cesta 34
nov šestelektronski kov- v Ma"boru 27 stanovan,, ček-radio-aparat. Poizve	4 T !?• "
se v upravi »Slovenca« t00?™ Dln TZffsk' v -	Mariboru - Tatenbahova
ulica 19.
pod štev. 10.676.
Stroj, ključavničarja
dobro izurjenega, išče stroj, tovarna izven Ljubljane za takojšen nastop ali pozneje. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja na ogl. oddel. Slovenca pod značko »Stroj« št. 10.683
Voziček
za prevažanje, popolnoma nov, se po zelo nizki ceni proda. - Škraba, Dolenjska cesta 6, Ljublj.
l
Mušiceve viioline
so res dobre in poceni Prepričajte se v trgovini, Gregorčičeva ulica.
Pozor, trgovci
z mešanim blagom! Vsled opustitve trgovine dam brezplačno novo »Zephir« peč onemu, ki me sprejme v službo in odkupi blago (samo dobro) 15% pod fakt ceno, kar ostane kot kavcija, ako me sprejme v službo. Cenj. ponudbe pod »Zvest in pošten«.
Na obroke
kupite po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana - Cigale-tova ulica 1.
— '	— m-b«	.......
MICHEl"
Zanesljivo zdravilo za nego las Je no voznajdena fran. oska . v pomada M 1
kadar 95 0/0 pleSastl Sloveu znpet dobi ' (• nazaj Bvoje zgubljene lase, todaj Je oni !{ki mu izpadajo lasje ali so uiu Izpadli , (»do polovice, uverjen, da so mu zopet l/l povrnejo lasje in ozdravi Ihsuo tk vo, fjt odstrani pa i erhaj, svrbež in vse one 'fi boli vsled 1 aterih lasie izpadajo an _ „ 'S,' o-ive. 1'oSilJe no pov/etju „M1SEL", '»ItJC" Vasina S, Beograd. - Prodaja tudi lekarna Dolini, Kn-z Mihajlova t. Hoze CO, 80, 100 ln 160 gr. Ceno 115, 150. 185 in 290dinarjev. Na katerim osebam zadoSPn SO gr. drugim pa ICO gr, knkor je komu vcf al manj obolelo lasno tkivo. Nekatera os- ba porabi 160 gr pa JoJ no zrasto ia'd lasje, koj jih Jo iinoltt. ledaj nošliomo na svojo tstroSkc Se 160 gr omenjenigs zdravila. Ako pa oseba, ki je porabila 1C0 gr, nima pr.n> nlkakega uspelia, .ioj vrnemo poslan, deuar. — V vsaki dozi jo pr loženo navodilo o uporabi in garancija zi usp, h. — PoStnina gre ua naše stroške.
Šestsobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, popolnoma na novo preure jeno, se odda takoj. Čelo prvo nadstropje, centei mesta. Ponudbe odnosno vprašanja pod značko'' »Stanovanje« na Reklam Rozman, anončno in reklamno podjetje, Ljubljana, Miklošičeva 6.
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 30, septembra 1929:
5000 kg pšenične moke št. 0 g 5000 kg pšenične moke št. 0 gg 15000 kg pšenične moke št. 6 1000 kg surove kave »Santos« I*
Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. -Ponudbo je predložiti najkasneje do 30. septembra 1929 do 11 dopoldne — Iz pisarne Direkcij? državnega rudnika Velenje, štev. 9253 in 9252/11.
..v.-1,.. iv-'-^^'-/,-;,/^ - v
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše dobre in skrbne matere, odnosno tašče in stare matere

smo prejeli toliko dokazov sočutja, d^ se ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Zategadelj izrekamo na tem mestu prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izrazili sožalje ali ki so se kakorkoli spominjali drage rajnice. Nadalje se zahvaljujemo prav iskreno darovalcem prekrasnega cvetja, p. ri. pevskemu odseku »Grafiki« za ubrano petje in sploh vsem, ki so se udeležili pogreba.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1929.
Žalujoča rodbina ŠTREKELJ.

Naftup
ki jo v resnici
prihraneh
STARA NAPRAVA
neekonomično izgorevanje premoga
NOVA NAPRAVA
brez dima — s popolnim izgorevanjem premoga, ker je parna centrala moderna
jugoslovansko GANZ D. D.
Beograd	Telegram: ganz	Zagreb
Karadordeva 75 Telefon 44-33, 23-90
parni kotli in gorišča jamčijo za največjo ekonomijo
Špecijalna gorišča za najslabše vrste premoga
lesenshi snhnllt
iz angleško desinirane tkanine med mladim svetom zelo priljubljena moška vitka fasona, izdelan z robovi, gumbi, z žepi moderne oblike in dragonarjem Podložen z desiniranim silkom, vatiran
dinarjev 395 —
Po želji se izvrši tudi po meri za isto ceno
v roku 24 ur
torej
bodi lepša, izda! manf, pojdi ali piši
trgovski in razpošiljalni tvrdki
Krasni katalog s krojno prilogo v obsegu 120 strani dobite na zahtevo takoj in brezplačno. Za po pošti poslano blago nudimo popolno jamstvo: zameno ali denar nazaj.
Draškoviceva 27 Telefon 55-87
t	Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo
žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
HiBtarcS Koechl&r
revident južne železnice v pokoju
dne 24. septembra, po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, boguvdano izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb nepozabnega bo v četrtek 26. septembra t. 1. ob Vi\ popoldne na farno pokopališče na Igu,
Ig, Beograd, Ljubljana, Maribor, 25. septembra 1929.
Mestai pogrebni zavod v Ljuhljoni
Žalujoči ostali.
Užaloščeni javljamo, da je danes po trudapolnem življenju, dopolnivši 70. leto starosti — v ljubljanski bolnici — boguvdano za večno zatisnil svoje oči naš dragi oče, oziroma brat, stari oče itd., gospod
JOSIP PETERLIN
bivši trgovec in posestnik
Dragega pokojnika prepeljemo na dom v Komendo, kjer bo dne 27. t. m. ob V2IO dopoldne položen na farnem pokopališču k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi. Komenda, dne 25. septembra 1929.
Žalujoči:
sinovi: Makso, Ivan, Pepe, Rudolf, Stanko ter ostali sorodniki.
Zahvala
Za premnoge izraze iskrenega sočustvovanja ob prerani izgubi našega iskreno ljubljenega brata, strica in svaka, časti-tega gospoda
JANKO LOBE-ta
župnika v Poljanah pri Toplicah
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo č. g. župniku Volcu, ki je lajšal dragemu pokojniku poslednje trenutke ter g. dr. Konvalinku za njegovo požrtvovalno pomoč. - Dalje se iskreno zahvaljujemo premil, g. proštu K. Čerinu za spremstvo na njegovi zadnji poti ter g. dr. Česniku za v srce segajoč govor. Iskrena zahvala tudi pevskemu zboru za žalostinke, šolskemu vodstvu, gasilnemu društvu v Poljanah. — Naša najiskrenejša zahvala faranom poljanskim, kakor tudi vsem tistim, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Žalujoči ostali.