Naročnina mesečno ^^ L-ck račun: Ljub- zu inozem- ^^^^^^^^ ^^^^ Ш1 ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ i stvo 40 Din — ue- 10Л4*» za inserete; o w S r K del i^ka ce-' ^^^^^^^^ ШШЛ ШШШ ШшшШ Ш JBHLg^^^^ Ш za ШП Ш f^^kl 120 Din ^ ^ШШ MHV ЈШШ ш ш ^шв Uredništvo je v ffifP jf Uprava: Kopitarjevi ^^^^^^^^^ ^^^^^^ telelon Ј9Ч2 ïoto-'^flm'^'n'S z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« SSfcff^ГЛ»™ Evropa - odloči se ! Proti nevarni igri z orožjem se je dvignil z vso resnostjo v imenu katoliške Cerkve svareči glas njenega poglavarja. Od včeraj naprej pa imamo tudi besedo največjega sodobnega državnika, Brianda, ki je v Ženevi zbranim diplomatom zaklieal: Evropa se mora združiti, ako noče poginiti. Vsi odkriti prijatelji miru bodo Briandu hvaležni za njegovo veliko in lepo besedo in je samo želeti, da njegov plemeniti poziv najde v srcu evropskih državnikov globljega odmeva, ker sedanji kurz evropske politike, če se ne spremeni, nas vodi po najkrajši poti k novi strašni vojni, nas vodi v obubožan je in boljševizem. Ako se ne posreči prizadevanje za združitev Evrope, potem imamo v kratkem v Ev-ropi dva mogočna bloka držav, katerih eden je za sprememlx) mirovnih pogodb in drugi nasproten. Oba si bosta stalu nasproti kakor 1914 trozveza in ententa. Na čelu držav, ki zahtevajo spremembo mirovnih pogodb, stojita Italija in Nemčija, za obstoječe stanje pa je Francija s svojimi zavezniki. More se zgoditi neznaten, brezpomemben dogodek in vso F ropa bo zaplamtela v strašnem vojnem požaru. Pripadnost k Društvu narodov bo od vseh držav zahtevala usodno odločitev: ali za ali proli — in tako nobena država ne bo mogla ostati nevtralna. Mrzlično, nervozno ozručje, ki vonja po smodniku, povzroča najliolj velikansko ol>oro-ževunje vseh držav, pri čemer se uporabljajo vse moderne iznajdbe na polju kemije, elektrike, strupenih plinov in zra kop lovstva. Nova vojna se po svojih strahotnih sredstvih ne bi dala z ničemer do sedaj poznanim primerjati. Radi zračne vojne se bodo države v vsem svojem obsegu morale takoj spremeniti v en sa in velik vojni tabor. Končalo bi sc z uničenjem Evrope. Brez zmagovalcev in premagancev bi cvetoča Evropa ostala razdejano pogorišče, bodočim stoletjem zgovorna priča človeške strnili in zaslepljenosti. Narodom je treba dopovedati, da ga ni cilja, ki bi bil vreden tolikšnih žrlev. Proti vojni agitaciji je treba dvigniti mirovno propagando. Splošno mora prodreti spoznanje, da prod zgodovino in pred očmi večnega Boga tudi narodi morejo nositi obraz zločinskega morilca in ne le posamezniki. Vojsko kot sredstvo medsebojnega obračunavanja je treba postaviti na zatožno klop: deshonorons la guerre! Osramotimo vojno!, je klical Hugo po nemško-frnncoski vojni 18Г0. leta. Koliko bolj smo dolžni mi to storiti, ki smo doživeli nečloveško«! svetovne vojne. Priprava za bodočo krvavo vojno jc že obstoječa gospodarska vojna evropskih držav, ki nas vodi v brezpogojno obuboža nje. Svetovna vojna je itak vzela Evropi stoletno gospodarsko prvenstvo in ga izročila Anglosasom. Negospodarski sistem carinskih zidov, s katerimi so obdane vse države, gospodarsko obuboža nje samo pospešuje. Izmenjava blaga se umetno ovira, evropski trg je razdrobljen na nešteto drobcev, nasprotje narodnih interesov se umetno stopnjuje. Zaščitne carine davijo lasten trg, ker tudi druge države odgovarjajo, z enakimi ukrepi. Mesto da bi vsak narod prideloval in izdeloval, za kar ima naravne predpogoje in bi oskrboval tudi dru-ge pokrajine, se vsaka država trudi, da vse sama producira. Posledica tega je, da cene rastejo, plače pa padajo. Kajti domači trgi so premajhni, da bi mogli porabiti nacionalno proizvodnjo. Tako vedno bolj obubožavajo delovne in kmečke mase evropskih narodov. Razven tega se izvoz v prekomorske kraje vsako leto bolj krči. Tudi Južna Amerika. Azija, britanski dominijoni si ustvarjajo lastno industrijo in zapirajo svoj trg evropskim proizvodom. Tak gospodarski razvoj sili Evropo, da si gospodarsko bodočnost Mče na lastnih, evropskih tleh, da se postopoma odpravijo carine in se za vso Evropo ustvari en sam evropski trg. Brez tega je resno ogrožena evropska industrija in kmetijsko gospodurstvo. Kanada, Amerika, Argentina, Rusija morejo namreč proizvajati cenejšo in boljšo pšenico, ker imajo ugodnejše podnebje in ker ogromna razsežnost deviške, neizrabljene zemlje omogoča obsežnejše in cenejše pridelovanje s pomočjo strojev. Agrarni produkti evropskih držav imajo že danes višjo ceno na domačem trgu kakor uvoženi iz Amerike. In sčasoma oodo prekomorske države evropsko kmetijstvo sploh ubile, ako Evropa ne razširi in ne da prednost domačemu trgu pred inostranskimi. Nujno je to potrebno za rešitev evropskega kmeta in celotnega evropskega gospodarstva. Ker če bo enkrat kmet na tleh, tudi industrija ne bo delala, ker ne bo kupca za njene izdelke. Obuboža nje evropskih mas in brezposelnost vodita do socialne revolucije in boljševizma. Bati se ie, da se bodo mase ob ona ne Grozote iz republike Liberije Predsednik republike največji trgovec s sužnji — Strašne podrobnosti o lovih in o semih „človeške živine" London, 17. jan. os. Javno mnenje, katerega | je odkritje strašnih razmer med sužnji v Liberiji 1 tako raztogotilo, se ne more vpokojiti. »Morning Post« zahteva danes od svoje vlade, da se odločno zavzame, da se ta rana enkrat za vselej izpere. Ta list navaja grozne podrobnosti o položaju sužnjev in o postopanju raznih domačih ter ameriških trgovcev s temi zavrženci. Predsednik republike sam in visoki državni uradniki so se pečali z nakupovanjem in s prodajo sužnjev. Liberjanska republika šteje okrog dva milijona črncev. Od teh jih je samo nekaj manj kot pa 10.000, ki so svobodni, vsi drugi pa so v popolnem suženjstvu Sto-tisočerim pa se godi slabše, kakor se je godilo sužnjem v poganskem Rimu ali v najbolj nedostopnih barbarskih krajih, kamor še ni segla evropska civilizacija. Poročilo opisuje v podrobnostih pritožbe raznih šefov, ki izpovedujejo, da so prihajali evropski in ameriški trgovci oboroženi s puškami in biči. ter so z največjo krvoločnostjo lovili delavce za svoje plantaže. Ko so jih nabrali zadosti, brez ozira na to, če so bili družinski očetje ali ne, so jih povezali v čete, ter jih med neprestanim pretepanjem odpeljali v svoje nasade. Državne oblasti so se skrivale, kadarkoli so se trgovci pojavljali po naselbinah. Poročilo navaja slučaje, da so celo starčke šiloma vlekli iz vasi 1er jih kakor napol gladne zverine z bičem silili na delo. Javno in brez prikrivanja so posestniki plantaž izkoriščevali do mozga zasužnjeno prebivalstvo, javno in neprikrito so se vršili redni sejmi, na katerih so se sužnji prodajali. Moški sužnji so se lahko prodali za 4 lu nie (1000 Din), ženski sužnji pa za b funtov (1400 Din). Lepe in mlade ženske so se pa prodajale gor do 28.000 Din. Inozemski trgovci, kakor tudi domači privilegiranci so si nalovili na stotine ženskih suženj, jih izkoriščali do zadnjega ter jib na->d poslali kakor živino na svoje plantaže. Me-šanokrvni otroci, ki so se rodili iz teh barbarskih razmer, so bili takoj vrženi med najnižjo maso sužnjev v najbolj oddaljene kraje države, kjer so bili prepuščeni zopet drugim divjim lovcem. Poročilo s posebnim ogorčenjem poudarja, kako so se skozi dolga leta uprizarjali pravcati lovi na male otroke, da bi se onemogočila njihova izobrazba v šolah V Liberiji torej ni bilo potrebno nobeno šolstvo. Poročilo govori v posebnem poglavju o velikih organiziranih lovih na sužnje. Trgovci so prišli v veliki množini na konjih in pripeljali s seboj ludi pse. katere so spustili na prebivalce. V deželi vlada sistem prisilnega dela. Sužnji se zastavljajo kol garancija za neplačane dolgove. Domače suženjstvo pa je vsakdanji običaj. Kar je najhujše pri vsem tem. je dejstvo, da se je ves ta smrad in vsa ta grdobija protežirala od zgoraj, da so o teb razmerah bili zelo dobro poučeni gotovi evropski krogi, ki se prav čisto nič Grobni kamen za evropsko unijo? Evropa razdeljena v dva osiro ločena labora A ngr;a—Nemčita—llalra Ženeva, 17. jan. kk. Evropska komisija se je danes dopoldne posvetovala o tem, ali naj se pošlje povabilo Rusiji in Turčiji. Ni pa prišla do nobenega zaključka. Dopoldanska seja se je po živahni debati odgodila na popoldne. Na dopoldan- ; ski seji je izjavil nemški zunanji minister dr. Cur-tius, da bi bila huda napaka, če bi se Evropa že vnaprej delila v dve skupini, tem bolj, ker imata Sovjetska Rusija in Turčija pri problemih, o katerih se ima vršiti debala, enake interese kakor v komisiji zastopanih 27 držav. Tudi sta obe državi že sodelovali pri važnih komisijah Društva narodov v Ženevi. Dr. Curtius je nastopil tudi za to, da je treba ti dve državi izrecno pozvati k sodelovanju, ker sc moramo izogniti vsakemu nepotrebnemu nera/položenju. Norveški ministr. predsednik je nastopil za to. da sc vse to vprašanje odgodi na poznejši čas, češ da je predlog prišel preveč presenetljivo. Romunski delegat Titulescu in jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič sta z nekaterimi drugimi delegati uveljavljala, da je evropska komisija dobila od plenarne seje Društva narodov nalog, da vrši svoje delo v zvezi z neevropskimi članicami, kakor tudi z državami, ki niso včlanjene v Društvu narodov. Zato je vprašanje, ali je komisija sploh pooblaščena, da sama od sebe razpošilja vabila za udeležbo pri delih komisije V gotovem oziru je ludi angleški zunanji minister Hendcrson priznal to stališče, dasi je popolnoma soglašal s tem. da se povabita Rusija in Turčija. Popoldne je francoski zun. minister Briand govoril v imenu francoske vlade, ne pa kot predsednik komisije. Izjavil je odločno, da ima komisija izvršiti točno določen mandat plenarne seje Društva narodov. Kakor vsaka druga komisija Društva narodov mora tudi ta komisija delati, dokler ne konča svoje naloge, ki obstoja v tem. da preštudira možnosti evropskega združenja. ! Briand je odrekal komisiji pravico, da bi smela ! sama od sebe spreminjati svojo sestavo. Sklep j Društva narodov od meseca septembra izrecno ugotavlja, da sme in mora ta komisija za posamezne svrhe iskati zveze z drugimi državami. Zato je dana možnost, da posamezni pododbori te komisije pritegnejo tudi druge države za gotova dela. Stavil je predlog, da se naroči tajništvu Društva narodov, da ugotovi, ali so druge države pripravljene k sodelovanju in na katerih poljih in pri katerih posebnih vprašanjih. Nato je italijanski zunanji minister Grandi poudarjal nujnost, da se takoj povabita Rusija in Turčija Ker se komisija kljub zopetni dveurni debati popoldne ni mogla zediniti, se je pod predsedstvom Brianda zopet imenoval odbor, ki naj najde formulo za sporazum. Nato se je v komisiji začela debata o včerajšnjem referatu Colijnsa ter je kot prvi govornik nastopil angleški zunanji minister Henderson. Hendersonove iz'ave Hendcrson je podpiral Colijnsova svarila, in govor jugoslovanskega ministra dr. Marinkoviča, ki je izjavil, da so Colijnsova naziranja preveč ekskluzivna. ,Henderson je priznal, dasi so mu bila tie>stva Coliinsnvega referata znana, da ps ni vedel, kako resen je položaj. Ko se je I. 1927. po sklepu svetovne gospodarske konference skoro 30 držav izjavilo, da se strinjajo s sklepi te konference in s tem izrazile upanje, da se bodo razmere izboljšale, države vendar niso vedele, kakšne ovire gospodarske tradicije, političnega položaja itd. so nasprotovale uresničenju tedanjih sklepov, kljub temu pa so se sedaj udale mamljivim upom. Z gospodarsko razorožitvijo je popolnoma tako kakor s jwli-tično. Posameznik lega ne more izvršiti, tu pa gre samo za to, da države postopajo skupno, in gre za interes vsega kontinenta. Henderson je vzkliknil: »Sedaj je čas, da vlade enkrat pokažejo, da mislijo resno, da se s tem zopet pridobi splošno zaupanje.c Če se to ne doseže, resno dvomi, da bo v bodočnosti Evropa sploh kedaj prišla do boljšega in prijateljskega sodelovanja. Marinkov'ćev govor Nato je izjavil dr. Marinkovič, da ključ, ki ga je priporočala svetovna gospodarska konferenca za rešitev krize, pač ni bil primeren in da je torej treba iskati drug ključ. Colijnsova teorija je preveč ortodoksna in gospodarske razmere raznih držav so preveč komplicirane, da bi se mogla priporočati tako enotna rešitev. Treba je vpoštevati socialne gospodarske in geografske diference posameznih držav. Dr. Marinkovič je predvsem vztrajal na tem, da bi se vprašanje razmerja preferenčnih carin proglasilo za sistem največjih ugodnosti. Navajal je trgovinske pogodbe Jugoslavije z raznimi državami kot dokaz, da se klavzula največjih ugodnosti ni porabliala skoro nič ali samo deloma. Nato se je razprava odgodila do ponedeljka popoldne ob 16. uri. Uro prej se bo seslal odbor ki se bo posvetoval o tem, ali naj se povabita na konferenco Rusija in Turčija. V ponedeljek dopoldne se bo začelo zasedanie Sveta Društva narodov. V torek se bo načelo poljsko-nemško vprašanje. Dva labora Ženeva, 17. jan. AA. Razpravo, ki so jo vodili na današnji seji komisije za Evropsko unijo o vprašanju vabila k sodelovanju Turčije in Sovjetske Rusije, smatrajo za grobni kamen predloga g. Brianda o Evropski uniji. Dejstvo, da se je komisija na svoji prvi seji ločila glede vabila k sodelovanju Turčije in Sovjetske Rusije je pokazalo tež-koče, ki se bodo pojavile in grozile razdvojiti Evropo na dve skupini držav, ene, ki so za revizijo in druge, ki so za ohranitev sedanjega stanja. odvrnile od sistema, ki jih ne more zaposliti in preživiti. še preje seveda bi Evropo vrgla v naročje lx>ljševizma vojna, katere bi evropski narodi ne prenesli, ne da bi strmoglavili režim, ki bi jih gonil v tolikšne katastrofe in jih silil prelivati kri za cilje, ki so jim tuji. Za evro|>ske države ni druge rešitve, kakor da z duhom spravljivosti iščejo pametnega sporazuma na osnovi pravičnosti. Sedanje napete razmere pa nujno vodijo v nepredvidene zmešnjave, v knterih bi želi samo skrajni elementi. Če zmaga boljševizem, potem je uni-j čenn evropska kultura. Potem ne bo združil Evrope mir in gospodarska pamet, unipnk nu-«ilje in razde.jnn.j,e. Do Pa ne v rope sotovo nri- dc. Ali se bo združila na narodnostnem principu in na osnovi evropske tradicije in zapodile krščanske kulture, ali pa jo bo združila tretja internacijonala. Bolj in 1к>1ј se zdi, da I K) Evropi voliti sumo med tirna dvema tnož-nostima. Zato bi bilo jako želeti, da vodilni državniki ne slede fanatičnemu egoističnemu nacionalizmu. ki tako ovira zbližanje narodov in katerega je tudi sv. oče oslro obsodil. Milijoni oči gleda jo danes na Ženevo. Strašno odgovornost sprejemajo krmarji držav nase pred r.godovi no. Naj bi sc držali starega krščanskega načela: kjer je potreba: edinost, v dvoniuih vprašanjih — nrostost. v vsem t*i ljubezen. niso sramovali sedeti v Društvu narodov pri isti mizi s predsednikom Kingom, ter mu prirejati ve ličastne sprejeme po evropskih prestolicah. Se danes bi se najbrže nikdo ne bil zmenil za grozot« v Liberiji, če bi ne bila ameriška konkurenca začela skrbeti angleške trgovce z gutnijem. Američani so vzdrževali v Liberiji velikanske nasade gumijevih dreves. To se angleškim trgovcem ni do-padlo. Svoj pritisk so izvajali na ta način, da sc odkrili, pod kakšnimi nečloveškimi razmerami Američani, posebno družba Firestone, pridelujete kavčuk. Nezaslišano je tudi dejstvo, da liberijska republika sestoji iz osvobojenih črnih sužnjev, ki so bili iz Amerike prepeljani v to samostojno državo. Upravičeno bi smeli pričakovati, da bc narod, ki je poizkusil strašne dobrote suženjstva, imel srce, da ga zatre, kadar bo samostojen. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Grozna odkritja preiskovalne komisije bodo imela za posledico, da se bo barbarska republika postavila pod nadzorstvo Društva narodov in da bo angleška vlada brezobzirno zahtevala, da se ustanovi stalen odbor za suženjstva pri DN, kar je leta IQ29 preprečila Francija. »Times« pristavljajo, ad je še mnogo enake gnilobe na zemeljski obli, katera se iz diplomatskih ozirov prikriva, kaiero bo pa treba neusmiljeno izrezali, če bo naša civilizacija hotela ostali res vredna tega imena. Nj. Vel. kraljica - kumica zastaie J. S. Belgrad, 17. jan. 1. Jutri se bo v Belgradu vršila manifestacija Jadranske straže. Belgra:ska podružnica dobi namreč jutri novo zastavo, ki ji bo kumovala kraljica Marija. V teku današnjega dne ie prispelo v Belgrad veliko Število dclcgacii iz vseh kra ev naše države, da se udeležijo veličastnih manifestacij za naše morje Dr. Milan Protič novi ravnatelj Nar. banke Belgrad. 17. jan. 1. Glovnl odbor Narodne banke jo imel danes dor>oldne sejo, na ka'eri je poleg tekočih vprašanj sklepal o nekaterih važnih vprašanjih. Sklenjeno je. da se za ravnatelja Narodne banke imenuje dr. Milan Protič. dosedanji vršilrr dolžnosti generalnega ravnatelja. Novi ravnatelj dr. Protič je sin pokojnega Stojami Proliča Hodil se je leta 1808. Svoje študije jo končni v Parau. Do sedaj se je odlikoval v organizaciji Narodne banke, kjer je že več lel uradnik Sprejeta je bila letna bilanca Narodne banke ki bo objavljena v »Službenih Novinah-. (Glej gospodarski del na 6. strani.) Na seji se je sklenilo, da napredujejo ravnatelji podružnic v Ljubljani. Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Določil se je dnevni red občnega sbora. ki bo 8 marca. Izplačilo dividend v znesku 4fi0 Din. V fond kralja Aleksandra I. pri Narodni banki zc podporo gospodarstva se votira 1,000 KK) Din. Za delo na standardizaciji deželnih p.-irelkov 1,000.000 Din. Sklenjeno je dalje, da se tiskajo novi llsoč-dinarski bankovci, ki bodo slični francoskim. V kratkem pridejo v promet novi banko1?! po 10 in 100 Din, na katerih bo naslov »Kraljevina .lugo-slavija<. Francoski intelektualci za mir Pariz, 17. jan. kk. Tednik «Notre Temps» objavlja oklic s podpisi najznamenitejših zastopnikov francoskega literarnega in umetniškega življenja, ki smatra za zločin, da se v Evropi komaj 10 let pc sklepu miru na novo čuje bojni klic. Oklic izjavlja, da je dolžnost vsakega francoskega intelektualca, da mora z vsemi sredstvi delovati proti ponovitvi katastrofe, ki bi sedaj pomenila uničenje vse človeške civilizacije in kulture. Oklic izreka pričakovanje, da bodo tudi v drugih državah intelektualci pobijali izgrede nacionalizma. Ne politika prestiža in orožja, temveč samo politika pameti in sporazuma je dostojna za velik narod. Pred procesom v Rimu Rim, 17. jan. kk. Dne 2.. januarja se bo začela pred izjemnim sodiščem za varstvo države razprava proti 12 komunistom, ki so obtoženi prevratne propagande v tržaški pokrajini, Zanimivejša pa bo sodna razprava pred istim sodiščem proti skupini takozvanih milanskih intelektualcev republikanskih tendenc, ki so obtoženi, da so organizirali in pripravljali teroristične akte in napade na Mussolinija, za kar je določena smrtna kazen. Brzojavka Pred prezidavo hotela smo cene sobam znižali za ca. 15—20% Hotel Slon, Ljubljana kopališče, restavracija in kavama se cenjenim eosfom oriooroča Pretekli teden Doma Najznamenitejši dogodek notranjepolitičnega рошепа za nas je brtVAlvouu» potovanje gospod« Imiiku dr. Marušič« po P rek tu ur ju, po dravski iu mežiški dolini. Banov obisk je veljal našim obmejnim krajem. Sprejem je bil povsod prisrčen in odkritosrčen. Povsod je g. bu u slišal glasne izra/.e uevenljive udanoeti ljubljenemu vladarju Jugoslavije ter dobil zagotovila, da se bo branila domovina ua najliolj izpostavljeni toliki kraljevino. Ta rod je tuiu stal iia straži, branil vsako ped zemlje, se pustil preganjati in poniževati, n vzdržal je, obranil je jezik svoj in svojo zemljo. Nikjer drugod ljubezen do domovine ni Luko vkore-li in jena v srce. kakor na na!« meji, kjer je bilo trebu zanj žrtvovati VsuJt «lan. Merilo ljubezni pu niso besede, niti izjave, ampak pripravljenost za žrtve in žrtve same, katere ljubezen nalaga. G. ban se je na lastne oči prepričal, du uaša severna meja dobro drži, d« je v rokah rodov, ki skozi stoletja niso klonili tuji sili. Brez dvoma je dobil tudi vtie, da je katoliški duhovnik bil na naSI severni meji od nekdaj vodja preve veliki stremljenji si stojita nasproti istočasno pred istimi mednarodnimi (politiki na istem zasedanju Društva narodov. Prva misel je posvečena miru. organizaciji miru •v Evropi, iskanju sredstev, s kateri,ni bi mogli za vse večne čase odstraniti v va nem vseevropskem ali panevrojiekem po-kretu. katerega projvigira francoski zunanji minister. Mi vemo, koliko je vreden ta pokrel V sedanjem položaju. Toda etična vrednosl poli reta se ne »me presojati po neuspehih, ki gu spremljajo vsled neugodnih prilik, ampak po njegovi uotrunji moralni dobrini. Panevr«psl.i p«kret. ukoru v no je mogoče danes v sedanjem {<»ložaju le maska za nekaj drugega, je .1111 po sebi globoko krščun*ki. Kot takega ga moramo ljubiti in vsak v svojem okolišu zanj tudi deluti. On je močan zunanji pojav tega ele-iu _tarnegu stremljenja, ki se prêtais po na мгп sod<»bncin človeštvu in ki napoveduje »o-lidarislično dobo, ki se polagoma pred nami odpira. Bodoča doba 1к» nnš« doba. kr?6an«kn, če jo bomo znali pravočasno pokristjaniti in p-'inevro|>ski pokret bo naš, bo kr"-nski, če mu »orno zirali brez nepotrebnega skepticizuia duti kr*čaneko vstsbino. Druga velrka ideja, ki se poraja v Ženevi. je tej prvi nasprotna. Na zunaj se bo pokazala v blesteči obliki neseoične Ijiubezu do nerodnih manjvšin. vxhicenega ogorčenja n^d suženjstvom v Liberiji. Ce jo po razgalimo in ji od vzamemo vse okraske, potem »e nam bo predstavila v podobi razdiratija vsega obstoječega. Nemčija 1к> udarila po Poljski, ne zalo, ker so ji pri srcu Nemci na Poljskem, ampak ker hoče seči po pokrajinah, katere ji je »vetovna vojska iztrgala. Italija bo nastopila proti Panevropi ne zato. ker ne veruje v njeno možnost, ani|Miik ker bi rada t?, ponovnega ru-Petija obstoječega odnesla zase nove dobičke. Na eni strani torej Evropa, ki se zbira, ki se spreminja v organično enoto, na drugi strani Lvropa, ki razdvaja, ki cepi. ki poteguje meje fn bo kmalu potegovala »treUke jarke Naša kraljevina se nahaja hvala Bogu med onimi, ki Jiirajo. Cimliolj zasledujemo inozemske dogodke, Hmbolj se oilkriva pred nam.i resnica, da bo katolicizem uiorul prelvoleti težke čase. Na francoskem se je pojavila levičarska etruja, ki ne skriva Kulturno bo'mh namenov v Angliji, deželi širokogrudnosti in verske tolerance, se istotuko kažejo tendence, ki merijo v lo smer. Komaj je konflikt na Malti nekoliko pocelil rane, že se oglašajo novi gromi, ki na-•.ovedujejo oster boj za enakopravnost knlo-i:-Kili privatnih šol. V Litvi je kulturni boj v u j večjem razmahu. Katoličani so bili po'is-lljeni iz javnega življenja, vzeta so jim bila vm društva in sedaj se je začelo še preganjanje luhuvščine. V Rusiji komunizem i idaljuje svoj brezobziren boj proti vsa*i veri. .nterna-ciorah brez.l>ožnikov bo tam kmalu istovetna Jugoslavija most med katolicizmom in pravoslavnem Predavanje gdč. Annie Christitsch dne 9. jan. v Londonu, o katerem je >Sloveuec< ie poročal. Govorica uvodoma ugotavlja, kako so Srbi, Hrvati in Slovenci skozi dolga stoletja sanjali o skupni domovini. Največji med prvoboriteljl je djnkovski škof Strossinayer, veliki prêtât, bogoHo-vec in Jugoslovan. »Zgled velikega Strossmayerja ni ostal osamljen. Med katoliškimi prelntl. kot ie bil rajni škof Mahnič. ali sedanji zagrebški nad.škol Bauer In bivši ljubljanski knezoškof in sedanji nadškof Jeglič, bomo vedno našli voditelje v boju za razširjenje katoliških idealov in neustrašene zagovornike jugoslovanske misli.< Veličastni samostani in cerkve, katere je srbski narod postavil v 13. stoletju, doknzujejo kako dnleč je segla zapadna kultura. Najlepša cerkev v Deča-nimu je bila sezidana po načrtih nekega kotorskega frančiškana. Predavateljica nato preide na zgodovino političnega združenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vmes je vpleteno mnogo dragocenih opazk o dogodkih. ki so dovedli do verske ločitve med Jugoslovani od časov Dušana Silnega, katerega so rimski' papeži še naslavljali s *Carissiroo in Christo Filio nostro« pa gor mimo delovanja nadškofa Save, katerega opevajo tudi narodne pesmi iz Dalmacije. Bizantinska in zapadna latinska kultura sta trčili skupaj šele v srednjem veku. Oba cerkvena obreda sta bila enako v časteh. V Srbiji bržkone bolj ko pa kjerkoli drugod. Potem pride doba trpljenja. Kosovo, boj za najsvetejše pravice v Srbiji. Boj za narodno samobitnost v Bosni. »Za krst časni in za slobodu zlatnu« Je bilo geslo pravoslavja v teh časih pregmiianjn Dr. Alaupovtč piše, da Je zgodovina Bosne napisana s krvjo katoliških frančiškanov. Tako so eni ln drugi, pravoslnvcl In katoličani, doprinesli svoje za obstoj jugoslovanske misli, ki se Je ohranila skozi stoletja In med svetovno vojno vzcvetela v nepričakovano lepi bujnosti. Jn-go.duvija je danes dejstvo. In ta Jugoslavija Je krščanska država, ki veže bizantinsko versko obeležje uu latinski zapadni kulturni svet Božja previdnost jo je torej odločila, da tvori most med pravoslnv-jem in katolicizmom. Predavateljica nato dokazuje, kako se obe veri polagoma druga drugi približujeta, kako stalni stiki med jugom in severom podirajo predsodke. Katoličani prihajajo na Jug. odpirajo se nove župnije, uove škofije, predsodki padajo, prozelilizina ni. V Belgradu Je 30.000 katoličanov, 4 katoliške corkve, naselili so se katoliški redovi. Katoličani imajo nalog, da ne delajo propagande za spreobrnitve. Pravoslnvcl se ne »spreobračajoc, ampak ee vračajo k edini Cerkvi. Miss Christitsch navaja zgled ljubljanskiga prote dr. Jankovića, ki se udeležuje javnih katoliških procesij ter na katoliških procesih predava o češčenju Matere božje. »Veliko pripomagnjo k medsebojnemu spoznavanju tudi katoliški škofje v mešanih verskih krajih. Tako je znano, da djnkovski Škof dr. Akša-movič nikdar ne zamudi prilike obiskati tudi pravoslavne cerkve, ako se nahaja v kraju, kamor ga Je zanesla njegova škofovska služba. Na kolodvoru ga sprejmejo civilne in vojaške oblasti, katoliška in prvoslavna duhovščina. Nato gredo vsi v katoliško cerkev, kjer se vrši To Deura. Od tam ga popeljejo v pravoslavno cerkev, kjer ga posadijo na škofovski prestol. Vsakokrat se mu izroči spomenica, v kateri se naglaša skupna udanost krščanski veri. »Meni Je še nedavno škof dr. AkSamovtč sam pripovedoval, kako velike uspehe je že dosegel s tem ravnanjem. Tudi pravoslavni patrijarb Varna-va je posetil katoliško cerkev v Karlovcih, kar je napravilo najboljši vtis na obe veroizpovedi. Pred nekoliko meseci so se vršili skupni sestanki med katoliško In pravoslavno hierarhijo, In sicer z ozi-roin na šolski zakon, ki predvideva verouk v dr-žavuih šolah. Katoličani ljubijo zavne verske ma- nifestacije. Znano je, s kako globokim spoštovanjem gledajo pravoslavci na katoliško procesijo z Najsvetejšim v Belgradu, kateri prisostvuje kraljev zastopnik, člani vlude iu oddelki vojske in mornariee. Pravosluvci pobožno padajo na kolena kadar se najsvetejše približuje.« »Stalni stiki so se ustanovili med posameznimi univerzami. Prof. Mgr. Grivec, eden od največjih živečih poznavateljev pravoslavja, kojega znanstvena dela so bila posebuo priporočena od Svete Stolice, Ima stalne zveze s pravoslavnimi učenjaki. DrugI učenjak svetovnega slovesa, dr. Slturak, se je specializiral na zgodoviûo prvih stoletij krščanstva Njegovo raziskovanja v vatikanskih arhivih so odkrila rezultate, ki na eplošno ne zvenijo prijetno na ušesa nekaterih njegovih pravoslavnih kolegov. Ôimrak je namreč nespod-bituo dokazal, da so proriinske tendence obstojale med Srbi še dolgo časa po razkolu.< Predavateljica primerja odnošaje med obema verama v drugih državah in pride do zaključka, dn nikjer teren za zbližanje ni tako dober kakor » Jugoslaviji. Jugoslavija je torej v resnici edina država, v kateri se katolicizem In pravoslavje v enaki meri, brez predsodkov in brez ljubosumja udeležujeta narodnega življenja in udejstvovanja. Samo v Jugoslaviji živita obe veroizpovedi približno v enakem številu, imata iste narodne in plemenske ideale in ista krščanska načela. Obe sta prelivali kri za svojo vero. Protestimtizem ni vplival ne na eno ne na drugo. Združitev ne bo prišla ne danes ne jutri, toda ne pozabimo, da zgodovina cerkve ne računa po letih ali po desetletjih. Cerkev računa s stoletji. Jugoslovanski katoličani so prepričani, da so v službi te velike misije, da imajo nalog, zgraditi most preko prepada, ki loči obe cerkvi ter tako pospeševati trenotek, katerega je božja previdnost izbrala za končno vrnitev pravoslavja k ve soljni cerkvi. Potres popolnoma porušil mesto Potres združen z izbruhom naivec e$a mehiškega vulkana - Pred potresom mraz, sneg in poplave Newvork, 17. jan. V četrtek je bil v Mehiki silen potres, kakor ne pomnijo enakega od 1. 1011. dalje. V vseh južnih državah Mehike je potres prekinil vse cestne in železniške zveze. Zato se škoda, ki jo je povzročil, ne da še prav preceniti kakor se tudi še ni moglo ugotoviti število ubitih ljudi. V mestu Mehiki samem je potres porušil mnogo hiš iS so bili mnogi ljudje zasuli; veliko število^ je ranjenih, smrten slučnj pa je dozdaj znart samo eden. Središče potresa le bilo severovzhodno od mesta Onhi'ka. ki šteje 40 000 prebivalcev in je popolnoma porušeno, dasi je potres, kakor je radio-telegrafično sporočil votaški guverner države Oava-ra. general Evansto Peres, trajal «amo 3 minute. Prebivnlri so v divjem strahu zbežali v prosto polje. Vojaštvo, ki je začelo takoj pomožno akcijo, je izvleklo dozdaj iz ruševin par desetin oseb. deloma mrtvih deloma težko ranjenih, veliko pa jih Je še zasutih. Večia poslopja v Oahnki so se popolnomn porušila. tako tudi vladna palača, tako da euverner in drueri uradniki kampiralo na prostem v šalorih. Vojaštvo je postavilo veliko šatorišče tudi za ostalo prebivalstvo. Več ali menj močni sunki so se čutili tudi v ostalih državah Mehike in v federalnih okrajih Vera Cruz in San Pico. Povsod je prebivalstvo panično bežalo na plan, dasi potres ni napravil tu veliko Škode. V mestu M oh i kil so prvi sunek začutili ob 6 51 minut, toda potres je dosegel svoj maksimum eno minuto pozneje, štiri minute potem pa je sunkonier potresnega observatorija v Tacayuti zaradi sile potresa prenehal funkcijonirati. Veliko avtomobilov so sunki prevrnili, tako da so se razbili, šoferji in pasažirji so bili eni težko drugi lahko ranjeni. Panika je bila tem večja, ker Je bil prekinjen električni tok. Ljudje, ki so bežali iz hiš, so se vrgli ua kolena, proseč Boga, naj jim prizanese. Med potresom se je videla na nebu svojevrstna rumena svetloba, iz katere so švigule žnrofo strele, kar je trajalo nad eno uro. Obenem se ie odtrgal oblak. Voda v vodnjakih pa jo usahnila oziroma je poniknila v zemljo. Prevrnili so se ludi nekateri spomeniki. Potres je prinesel korist samo kaznjencem v zaporih. Ti so se ob potresnih sunkih in paniki je-čarjev hitro zavedli, da bi jim to moglo prinesti svobodo, in ko se je podrl neki zid, so neovirano zbežali ter se razkropili na vse štiri vetrove. Potres so čutili tudi inozemski observatoriji. Tako n. pr. je observatorij v Firenci zaznamoval daljni potres, kojega valovi so aparate zmotili za dobo nad pet ur. to se pravi, dn so najmenj dvakrat obkrožili zemeljski globus. Izvor omenjenega rumenega svita se je kmalu pojasnil. Potres je bil namreč združen z izbruhom ognjenika Popokatepetla. Zanimivo je tudi. da je pred potresom rlailala nenavadna zima in je padel sneg. kar jo v mestu Mehiki zelo redka prikazen. Potresni val je tekel vzdolž teka reke Rio Panuco. Kakor rečeno, je bil to najjačji potres po letu 1011. Tnkrat je bilo porušenih 41 mest, ubitih pa 2000 oseb. Viharji tulijo nad Evropo Orhan prevr^el vlak, poškodoval parnike, ruš'i ceste in hiše Berlin, 17. jan. kk. Preteklo noč ie divjal po vsej severni Nemčiji hud orkan. V Berlinu so bili gasilci in reševalna društva neprestano zaposleni. Na nekem predmestnem kolodvoru je viha- raztrual lesen most. Na Frlderlkovi cesti se je podrl stolp vogalne hiše. pri čemer je bil neki delavec težko renjen Na okoliški lokalni železniški progi je vihar prevrgel vlak, pri čemer je bil vlakovodja ubit Ob dolnji Labi in na morski obali Severnega morja je povzročil vihar velike motnje v prometu Promet z ladjami je prekinjen. V hamburškem pristanišču je vihar odtrgal več parnfkov z brega. London, 17. jan. kk. V Angliji Je bil zopet velik vihar, ki je napravil mnogo škode in oviral promet na morju. Ko je oceanski parnik vYorška vojvodinja« proge Canadian-Pacific hotel pluti iz v komunistično intcrmieionalo. Kako naj pozabili« omeniti Kulturni 1н>ј. ki se bije na naši meji. kjer se pod pretvezo fašističnega nacionalizma preganja slovenska duhovščina in slovenski jezik v bojjfoslužju. Vrhunec še ni bil dosežen pristanišča v Liverpoolu, je vihar potisnil kljun na pomol in ga do sedaj niso mogli oprostiti. Pariz, 17. jan. kk. V Alžiru so se včeraj utrgali oblaki ter je nastala strahovita poplava, tako da so nekatere ceste bile dva metra pod vodo. Poškodovana je mestna hiša predmestja Karroe in mnogo trgovskih lokalov na glavni prometni cesti. V silno narastlih vodah reke llarach je bilo videti več človeških trupel. Angleži iščejo nove trge London, 17. jan. AA. Danes odpotujeta angleška princa v Santander, kjer se bosta vkrcala na križarko »Огорежк. V prihodnjih šcsitih tednih bo waleški princ potoval fio držiivah Juftne Amerike. Obiskal bo Ande in Jezero Titioaca. Trgovski polagajo največjo važnost v to. da bo princ otvoril velerazstavo britske trgovine v Bueinœ Airesu. London, 17. jan. AA. Na podlugj razgovore« med britsko induntrijsko zvezo in ka nadelam i ministri, ki so se udeležili iniperljalne konference, je bilo sklenjeno, da odjiotuje v Kanado odposlanstvo britskih induetrijcev pod vodstvom predsednika britske industrijske zveze Si.ra Jamesa Lithgovva. Razpravljalo bo s kanadskimi Induetrijci o raznih problemih, kl interimlrajo obe državi. Med koles i gospodarske krize London, 17. ian. oe. Glavno tajništvo predflni-ške strokovne zveze javlja, da »o ee podajanja med podjetniki in zastopniki delavstva razbila. Delavci so namreč predlagali, da se naj vrši glasovanje za aH proti predlogu predllniSkih podjetnikov, ki 90 hoteli zvišati število predilnic, katere naj posamezni delavci nadzorujejo, da bi s tem mogli odsloviti še nekoliko delavskih moči Delodajalci niso pristali na zahtevo delavstva ter so napovedali, da od danes naprej zaprejo predilnice 1er izločijo pol milijona delavcev iz službe. V javnosti vlada velike ogorčenje nad brezsrčnim postopanjem podjetnikov, ki hočejo svoji koristi ua ljubo strmoglaviti angleško industrijo v popolno propast. Dunaj, 17. jan. m. »Alpine Montant je danes odpovedala kolektivno pogodbo in vse delavstvo odpustila. Pri sprejemanju delavcev nazaj bo sklepala individualne pogodbe. Plače bo reducirala za 10 dt 12 odstotkov. Zmovjev Romuni'a se ponuja sovfetom Carigrad, t", jan. kk. Romunska vlada je poslala Turčiji prošnjo, da bi v Moskvi posredovala v s vrli©, da bi prišlo do rusko-romun-ske prijateljske pogodbe in pogod'be o nena-pudunju. Romunska želja odgovarju novim Imlkansklm načrtom Turčije, ki bi rado preprečil« vsako nevarnost konfliktu v jugovzhodni Evropi. Zbližanje med Bu.kareSlom in Moskvo p« je nemog4>če, dokler bo Romunija odklanjala ru«*ko zahtevo po ljudskem glaso-so va n ju v Besa rabi ji. Turško posredovanje bi bilo torej zaenkrat brozunpešno. Moskva, 17, jan. AA. V poučemih krogih trdii.io, da je titalin te dni poveril Zinovjevu važno mewto v trelji intemacionali. Zinovjev bo odpotoval v inozemstvo, kjer bo stopil v stike z agenti tretje inter-nacimiale. Listi tolmačijo Zinovjevo misijo v inozemstvu kot začetek uove agitacije komunistične iaternacionale. Nabava platna in branikov za državne zastave Belgrad, 17. jam. Direkcij« dri. ieleznic v Saraievu razpisuj« lavno olert. licitacijo za nabavo platna za državne zastave in zaMo-rt pri oknih. Licitacija se vrši 7. le-br. L 1. ob 11 dopoldne v gradbenem oddelku omenjene direkci e. Licitanti so dolžni položni ha v ci i o tu glavni blagajni direkcije ali glavne ditekcije v Belgradu do 10 dopoldne istega dn« Kavcija гла£а za naše državljane 5%, za inozemske pa 10% ponudene vrednosti. Točni poga.i »e dixoe proti 10 Din v linatftnih znamkah dnevno dopoldne v g-ad'be-nem oddelku direkciie v Sara:evu s. 14/111. Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje dve javni ofertalni licitaciji za nabavo branikov m posameznih delov tipa »Kurbcl«. Licitacija se vrSi 5. febiuana l. 1. oJ> II dopoldne v gradbenetn oddelku omenjene di-ekcije. Licitanti so dolžni položiti kavcijo nn g'avni blagaini direkcije aii glavne direkcije v Belgradu do 10 dopoldne istega dne. Kavciia je za naše driavlane 5%, za inoaemsike p« 10% ponudbene vrednosti. Točni pogoji se dobe p-oti 10 Din v finančnih znamkah vsuk dan dopoldne v gradbenem oddelku direkcije v Sarajevu soba 14/111. NRZMRHILO! Vsled oddaljenosti in slab'h prometnih zvez z Mokronogom je bil otežkofen ogled nagega blaga. Zato smo otvorili V LJUBLJANI, DCJNRJSKfl CESTR ŠTEV. 31 RîrAVrïRra ZRL0Q0, kjer ai naši cenjeni odjemalci, ob priliki poaeta Ljubljane, lahko ogledajo naše prvovrstne izdelke M0KR0N0ŠKR TOVARNA USNJA, prej F. Perica, MOKRONOG - L]U8L]ANR