fsitnina plačana
ŠTEV. 227,
gotovini.
LETO n
Po«iaTr!p»nH StpvHVa Din 1
Iihajt Tsak dan cpoldne, lzvzemši nedelje in p ra mike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neotnrtssn političen Sist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvEAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Plamenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Eačun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
—-J
Poglavje o demokraciji.
Političen pojem demokracije je silno lepa stvar in mamljiva zlasti za oue, ki se čutijo zatirane in preganjane bodisi v narodnostnem ali socialnem oziru. Zatiran narod se kar oddahne, ee bere da bo prišel pod demokratsko vladavino, kjer bo vladala enakopravnost in pravičnost med narodi, zatirani delovni sloj stokrat ložje prenaša svoje gorje, ako sliši, da bo njegovemu zatiranju skoraj napravila konec proslula demokracija in kmečki oče ponosno pelje svojega siromačka v šolo, kjer bo po lestvici demokracije prilezel morebiti celo do c. kr. okrajnega glavarja. Zelo pametni ljudje so sicer že zdavnaj spoznali, da demokracije v resnici nikjer ni, ker vlada vedno in Povsod le aristokracija (po rojstvu, po talentu ali po denarju) ne glede na njeno koralno vrednost (navadno nevrednost) aaipak tolažba z demokracijo je končno lepa stvar in prijetne sanje so vedno nekaj lepše kakor bridka resnica.
Veliki državnopravni tolažniki ljudskih mas pravijo, da omogoča demokracija vlado ljudstva. Vsi državljani so enakopravni, vsak uživa po zakonu doioče-mero svobode, vsak lahko govori svoj jezit in izpoveduje svojo vero itd. Pie-fcident Wilson je rekel, da je demokracija soglasje med vladajočimi in vladinimi« da vladajoči smejo in morejo vladati demokraciji le tako, kakor to lioce ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih.
Tudi o naši državi so trdili vedno, da je demokratična država, kjer si državljani sami kujejo svojo srečo. »Ta trditev pa menda ni bila posebno resnična, kajti sicer ne bi bilo potreba, da se nekatere stranke nazivajo »demokratične«. S svojim imenom stranka navadno izraža to, kar hoče, ali pa vsaj bistven del tega, kar šole hoče. Torej šo ravno »demokratične« stranke pri nas najboljši dokaz, da mi demokracije nimamo, a iudi dokaz, da je bilo vse govoričenje in pi-sarenje o neki demokraciji pri nas — praxna pena.
Sedaj pa se snuje pri nas neki demokratski blok«, ki naj nam našo demokracijo obvaruje pred »reakcijo«. Naj nam bo dovoljeno vprašanje: katero demokracijo pa, če nikoli nobene niti imeli nismo?
Ali naj myn obvaruje tisto demokracijo, v katere imenu so preganjali uredništvo?
Ali naj nam obvaruje tisto demokracijo, ki je znala na silno spreten način prenašti denar iz bančnih blaganj v dru-ge blagajne?
Ali naj nam obvaruje tisto demokracijo, v katere imenu so ijudi vpngo organov javne varnosti pri bolem dnevu na ulicah pretepali?
Ali naj nam obvaruje tisto demokracijo, ki ne ve, kaj je dana beseda iu [iaj je podpis?
Gospoda, ki sedaj ustvarja v Beogradu •»blok demokracije«, bo seveda z velikim nanosom deklamirala o demokraciji in 0 renkcioriarstvu, toda tem deklamacijam bodo verjeli samo oni, ki so ubogi na duhu in kratkega spomina. Pametni ljudje se bodo pa od srca smejali »demokratskemu« bloku že zaradi oseb, ki bodo v njem igrale prve vijoline, kajti osebe so tiste, ki principe oživljajo. Kakšni pa so »demokratični« principi oseb, ki se sedaj zbirajo okoli »demokratskega bloka«, smo povedali zgoraj.
Demokratski blok«, kakoršen se snuje sedaj, torej že z ozirom na osebe, ki ga delajo, ne pomenja prav nobenega Napredka, resničnega napredka, ampak • Pomeni le globok padec nazaj v najbolj črno reakcijo kundaka, bajonetov, nasipa, preganjanja uredništva, zaplemb ča-
Burna seja verifikacijskega odbora.
Beograd, 7. okt. Popoldne ob 6. se je pričela seja verifikacijskega odbora. Sejo je otvoril dr. Ninko Perič. Takoj je vstal dr. Pecič in je protestiral proti temu, da otvarja sejo dr. Perič, ker je običaj, da to stori najstarejši poslanec. Dr. Perič tega ne vpošteva in izjavlja, da se je dosedaj že večkrat zgodilo, da je sejo verifikacijskega odbora otvoril začasni predsednik skupščine. Nato se oglasi Radič: »Nič ne veste, pa si dovoljujete priti v parlament. Ven z njim!« — »Najstarejši je Radič«, zakliče Kokanovič. Radič ni videl, kdo je to bil in je mislil; da je to rekel kak radikal, zato je odvrnil: »Najstarejši je narod. Ne delajte iz tega dovtipov!« — Budisavljevič: »Tako je, če človek ne vidi.«
Sejo je potem vodil Juca Laloševič kot najstarejši poslanec. Izjavil je, da je treba izvoliti predsednika. Predlagal je za to mesto pašičevca dr. Nikolo Subotiča. Opozicija protestira proti temu in kliče: »Dr. Subotič ne more predsedovati, ker | so pritožbe proti njegovemu mandatu.« Odbor je prešel na to k glasovanju. Za Subotiča so glasovali radikali,- klerikalci in demokrat je. Dobil je 13 glasov proti
7 glasovom opozicije. Ko sta glasovala Tiinotijevič in Pečič, je Radič zaklical: »Le korajžno, ne tako sramežljivo.«
Takoj po glasovanju je prišlo vnovič do prerekanja. Dr. Subotič je namreč dejal, da ni treba voliti podpredsednika. Opozicija pa se je temu uprla, ker bi to pomenilo, da bo Subotič predsedoval tudi takrat, kadar bi šlo za njegov mandat. Za tajnika je bil izvoljen dr. Šefkija Beh-men s 13 glasovi. Opozicija pa je oddala prazne glasovnice. Med prerekanjem je Kokanovič zaklical: »To je škandal, to je nemoralno!« Timotijevič se na to oglasi: »Ne govorite Vi o nemorali!« Radič: »Vas bomo že naučili.« Subotič opominja Radiča, nakar mu Radič zabrusi: »Vi ste največji malopridnež (nevaljalec). Vi ne spadate na to mesto. Vi ste malopridnež in policajeck Timotijevič: »Jako odlično!« Radič: »Zahteva se poštenje ne odličnost.«
Ko je bil izvoljen tajnik, se je seja za-.ključila, prihodnja pa je bila napovedana za danes ob 9. dopoldne. Tudi zaraditega se je Radič razburil, rekoč: »Zakaj pa ne ob 8? Ali vam je tako težko? Kmet dela po 14 ur. Sramujte se!«
okoliških sel, ki tudi drugače sodelujejo pri zasledovanju. Meja je dobro zasedena, tako da je vsak prehod nemo • goč. Na meji je veliko število vojske i» orožništva. Pričakuje se, da bodo zlikovci v najkrajšem času v rokah oblastev.
Soiia, 7. okt. Sofijsko vlado je zadnji atentat vznemiril. Vlada g. Ljapčeva podpira komite prav tako kakor jih je vlada g. Cankova, ali vsaj pasivno gleda na akcije ilegalnih makedonskih organizacij-V sami vladni večini sede makedonski poslanci, ki so se svojčas odlikovali s svor jim delom v baje legalnih organizacijah: General Protogerov, šef Makedoncev, se-mirno sprehaja po Sofiji- Taktika, ki j-o vodi Ljapčev, ne konvenira Makedoncem. To so hoteli oni jasno izraziti z atentati.
1 ki se skorej vsak dan dogajajo na našem in grškem ozemlju. Ta taktika Makedoik i cev se izvaja, odkar so imeli letos velik-j sestanek v Džumaji. Po tem sestanku je j odšel general Protogerov v Italijo in tam I ostal dalje časa. Po njegovem povratku-! so se pričeli atentati. Nekatera dejstva pa kažejo na to, da bolgarsko arkcijo podi ; pira tudi fašistična Italija s svojim de-i narjem in strelivom.
Koraki naše vlade v Sofiji.
Beograd, 7. okt. Naši merodajni čini-telji po umoru generala Kovačeviča nenavadno živo razpravljajo o akciji proti bolgarsko - makedonski organizaciji. Akcija makedonske organizacije izvira — kakor se misli — v glavnem odtod, da se hoče za vsako ceno preprečiti tendenca za medsebojno zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki se je v zadnjem času kazala na obeh straneh. Makedon-stvujoči hočejo na vsak način zanesti sovražnost v naše in bolgarsko javno mnenje in službeno Bolgarijo odvrniti od poti, ki vodi k zbližanju z nami.
V naših političnih krogih je atentat zbudil veliko zanimanje. Odkrito govore, da se v naše odnošaje z Bolgarijo vmešava neka tuja sila, ki se ji ne ujema račun, če se mi spoprijaznimo z Bolgarijo. Gre za Italijo, katere postopanje se mnogo kritizira in ki očitno dela na to, da bi vplivala na bolgarsko javno mnenje in da bi Bolgarijo nahujskala proti nam. Italija poskuša na vse načine pridobiti zase službeno Bolgarijo in jo pripravili do spora z nami. Italijanski diplomaciji pa se ni posrečilo službeno Bolgarijo pridobiti za svojo politiko, zato je sedaj krenila drugo pot. Prizadeva si, da preko makedonskih organizacij izzove našo državo do ostrejših korakov proti službeni Bolgariji in da si na ta način pridobi Bolgarijo proti Jugoslaviji.
Ker stvari tako stoje, so nastale za naše merodajne činitelje težave glede tega kaj naj stori proti akciji makedon-stvujuščih. Po atentatu v Stipu se ni razburila samo naša država, temveč so se ';a stvar pozanimali tudi službeni krogi tujih držav. Včeraj so prišli v zunanje ministrstvo mnogi zastopniki tujih držav, da se informirajo *o našem nadaljnjem postopanju. Včeraj popoldne so prihajali k dr. Marinkoviču tuji poslaniki in ostajali vsak za sebe v dolgih avdiencah pri
sopisov in zatiranja vsake svobode sploh. Zato bodo ta blok pozdravljali — in ga pozdravljajo že danes — samo ljudje, katerim je prava demokracija deveta briga, glavna stvar pa jim je samo vladna moč, ki jo bodo izrabljevali po stari navadi v svoje osebne ali pa v strankarske namene. Za to gospodo velja beseda: Blagor strankarske klike je prvo! To je vsa demokracija.«
zunanjem ministru. V političnih krogih je posebno pozornost zbudil poset bolgarskega poslanika Vakarelskega, ki je bil pri Marinkoviču od pol 6. do 6. Kaj se je govorilo pri teh posetih, o tem se malo ve, ker se drži vse tajno. Poučeni krogi pa navzlic temu zatrjujejo, da je Vakarelski prepričeval dr. Marinkoviča, da službena Bolgarija ni absolutno v nobeni zvezi z vsem tem, kar se dogaja na naši meji. Prav gotovo tudi ni v zvezi z atentati, ki so se tam izvršili in posebno tudi s predvčerajšnjim atentatom na generala Kovačeviča. Ministrski svet bo na današnji seji nadaljeval razpravo o tem važnem vprašanju in bo končno določil stališče, ki naj ga zavzame naša država glede na ta nemili zločin.
Včeraj so se čule razne verzije o ukrepih, ki jih bo storila država, da dobi, zadoščenje za umor generala Kovačeviča in da zavaruje naše meje na jugu od nadaljnjih eventualnosti. Zanimivo je za-i beležiti, kar so v nekih krogih trdili, da ; bo namreč naša vojska krenila na Petrič in zasedla ta del bolgarskega ozemlja, v katerem se nahaja leglo makedonstvuju-: ščih. Z merodajne strani to verzijo zani-■ kujejo; trde pa, da bo naša vlada napravila radikalne korake za osiguranje Južne Srbije. Včerajšnje konference pri dr. Marinkoviču so imele namen, da se pre-I gledajo poročila, ki so dospela vladi včeraj od naših službenih krogov v Južni Srbiji in da se glede na to določi naše stališče. V južnih krajih se bodo okrepili na-; ši vojaški oddelki, tako da se bodo ti kraji očistili vseh. sumljivih elementov, j :	Beograd,	7.	oktobra.	Naše oblasti so j
glede na atentat v Štipu razposlale na vse strani zasledovalne oddelke, da bi polovili atentatorje. Dozdaj so prijeli le enega, računa pa se lahko, da bodo kmalu dobili tudi druge. Mesto Štip je popolnoma obkolilo orožništvo in vojska, tako da nihče ne more v mesto iu ji e iz mesta, ne da bi bil identificiran. Tudi se v mestu vrše mnoge hišne preiskave, da bi prišli na sled morilcem.
Notranje ministrstvo je prejelo včeraj naslednje poročilo iz Štipa: »Zločinci, ki so ob pol 7. ustrelili brigadnega generala Kovačeviča, do 11. dopoldne še niso bili prijeti. Močne orožniške patrulje so poslane na vse strani. Zandarmerija gre za sledom s pomočjo prebivakev
NESOGLASJA V VLADI.
Beograd, 7. okt. Včeraj bi se imela se stati Vukičevič in Marinkovič, da bi razčistila odnošaje med obema vladnima strankama. Marinkovič bi bil imel včeraj do 4. popoldne dati odgovor o situaciji v demokratskem klubu, ker smatra Vukičevič prizadevanje nekaterih demokratov za ustanovitev demokratskega bloka za nelojalno. Eventuelna nesporaa-umljenja naj bi se obravnavala v vladi. Ce bi demokrati smatrali, da današnja koalicija ni koristna, potem naj kar zahteva, da se razide.
KONFERENCE V BEOGRADU.
Beograd, 7. oktobra. Včeraj sta se v muslimanskem klubu dolgo časa posvetovala dr. Korošec in dr. Spaho. Raduhi Pribičevič sta se iznova sestala v klubu seljaške stranke.
ŽENITEV BOLGARSKEGA KRALJA BORISA.
Beograd, 7. oktobra. Kakor se dozna-va iz zanesljivega vira,- se vodijo sedaj pogajanja za zaroko princezinje Giovan-; ne z bolgarskim kraljem Borisom. Največja zapreka obstoji v vprašanju vere.
SESTANEK BRIANDA S CIIAMBER LAINOM.
Pariš, 7. oktobra. Chamberlain je na svoji jahti dospel v Marseille. Od tam je poslal tukajšnjemu angleškemu poslaniku brzojavko in ga v njej prosil naj vpraša Brianda, ali sprejema njegovo povabilo, da se z njim sestane. Bri-and je Chamberlainovo povabilo z veliko pripravljenostjo takoj sprejel. Chamberlain bo ponoči prispel v Pari«, kjer se snideta z Briandom.
TRGOVSKA POGODBA Z NEMČIJO PODPISANA.
Berlin, 7. oktobra. Včeraj ob 12. uri opoldne je bila podpisana nemško-jugo-slovenska trgovinska in brodarska pogodba. Z nemške strani sta jo podpisala državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Schuberth in legacijski svetnik Ei-senloher, za Jugoslavijo pa poslanik BaSgdžič in vseučiliški profesor Todorovič.
SAHOVSKI TURNIR V LONDONU.
London, 7. oktobra. Londonski mednarodni šahovski turnir se prične 10-j oktobra.
rstum jijmuh »urHMim um rrr mm«"Tr—
Nezgoda go psda P^ib čevlča.
Pod tem naslovom prinaša 5Samouprava , oficijelno glasilo Narodno-radikalne stranke ■p Beogradu članek, ki je jako značilen. Zato ga prinašamo v izpisku.
V javnosti se še vedno govori o ustvaritvi demokratskega bloka, v kateri bi šli radi-čevei, Pribičevič s svojo grupo in demokratska stranka in so časopisi prinesli vest, da jo kot prva etapa za ustvaritev tega bloka zamišljeno spajanje dveh demokrat, strank, ali z drugimi besedami, povratek samostojnih demokratov v demokratsko stranko. Okoli toga vprašanja se je razvila povsem umevna polemika in iznašajo se razna mišljenja o obliki spojitve. Smatra se zlasti obliko za značilno, da se ne bi po izvestni obliki izbrisal pravi značaj in cilj spojitve. Ako bi se gospod Pribičevič s svojimi tovariši povrnil v demokratsko stranko brez daljnih pogajanj in brez kakih pogojev, tedaj bi taka rešitev izgledala najbolj naravna, ker so vsi Pribiče-vičevi ljudje prej bili demokrati, j>a so se odvojili od demckratsek stranke z ozirom na težnje demokratske stranke, da bi sodelovala s Stjepanom Radičem. Toda taka rešitev ne konvenira g. Pribičeviču, predvsem s tega razloga, ker bi s tem on priznal, da je pogrešil, ko se je oddvojil leta 1924 od demokratske stranke. Z druge strani pa g. Ljuba Davidovič in njegovi tovariši niso razpoloženi, da bi z grupo g. Pribičeviča napravili rieko tretjo stranko ali pa neki blok, kateri bi morda trenutno koristil g. Pribičeviču, kateri pa bi sicer demokratski stranki ne dal nikakega jamstva glede njegove trajnosti. Kako se bo stvar izpeljala in da li pride do spojitve teh demokratskih strank, se bo kmalu videlo. — Mi osebno ne verujemo, da se bo ustvarila kaka taka kombinacija, ne verujemo zategadelj, ker cilji, ki jih žali doseči ena in druga stran, niso popolnoma isti. G. Pribičevič in njegovi tovariši ne skrivajo svojih namenov in v tem pogledu ni nikakih iluzij. Ko pa stvar tako stoji, tedaj je zelo verjetno, da bodo pogajanja završena z neuspehom.
Da to ilustriramo tudi z nekoliko primeri iz onega časapisja, ki je blizu prav grupi snmostalnih demokratov. V beograjski »Redi« od 2. oktobra v članku pod naslovom >Ujedinenje demokracije« je objavil odličen
in razlog za ujedinjenjc z demokrati. Ako to ni mogoče, nima niti smisla spajati se. Zaradi tega cilja je g. Pribičevič voljan, da napravi blok s samim Stjepanom Radičem. Ko gre torej za oblast, tedaj po mnenju g. Pribičeviča, glasom »Politike« od 3. oktobra, ne more biii govora o tem, da bi samostojni demokrati napravili blok z demokrati g. Da-vidoviča, ako bi le li vzdržali koalicijo z
državi in o njenih nalogah le za cink drugačno pojmovanje, to bi čutil vso težo Pribiče-vičeve demokracije na svojem živem telesu.
Utelešeno nasprotje Pribičeviča je Stjepan Radič. On hoče ’ seljačko državo«. To je končno prav lepa reč. Vprašanje pa je: Ali hočeta, ali bosta hotela Radičevo »seljaško državo « tudi Pribičevič in Davidovič? Ali jo bo hotel Spaho?
• Dr. Spaho je zastopnik mohamedancev v naši državi, torej zastopnik zelo verske stranice. Ali se bodo mohamedanci odrekli svojim
radikali. Prav^ tako informacijo prinaša za- | utemePenim verskim privilegijem na ljubo
demokrati, kar bi napravilo grupacijo 101 j Pavidovicevi velesrbi? Zelo dvomljivo je to! poslanca. In če bi ta grupacija še »delala« , Novi demokratski blok«, tudi če bo za volitve, tedaj bi gotovo narasla na še večje j trenutek osnovan, ne pomenja za državno po-število poslancev.	_	i	ptiko nobenega napredka, ampak samo za-
Kakor se vidi iz vseh teh informacij, se j getek novih zap]etov. Vprašanje pa je, če bo-more misliti, da je g. Svetozar Pribičevič , do tudi osta]i ustavni faktorji zadovoljni z znatno evoluiral v svoji politični ideologi i ■ novjmj T brkami. in v svoji politični miselnosti. On, ki je tako
strahovito grmel proti g. Ljubi Davidovicu, danes javno izjavlja, da sprejme g. Davido-viča za svojega voditelja. On, ki je celo svojo politično reputacijo zasnoval na odporu proti Stjepanu Radiču in radičevščini, se danes ponuja tudi samemu Stjepanu Radiču. Ko so neki Hrvati v Zagrebu zamerili Stjepanu Radiču, zakaj prihaja k Pribičeviču, je' Radič izjavi!, da bi on nikdar ne prišel k Svetozarju Pribičeviču, ampak da Svetozar Pribičevič prihaja k njemu, Stjepanu Radiču in ko se je g. Pribičevič tako poboljšal, Stjepan Radič nima več razloga, da ne bi ž njim sodeloval. Po tem bi izglodalo, da je g. Pribičevič zares v temelju izpremenil svoje politične nazore. Toda kdor pozna g. Pribičeviča malo bolje, ta ne bo veroval, da bi se politik take žilavosti kakor jo ima g. Pribičevič, dal zavensti na novo pot. Ne, gospod Pribičevič se ni izpremenil, ampak so se iz-premenile prilike, v katerih on ustvarja svoj ■pravi program, svoj edini program, program, od katerega ne misli odstopiti. Ta program je izražen v eni edini besedi: »Oblast«. Zavoljo te oblasti je g. Pribičevič pripravljen, da z vsakomur napravi blok. Samo je njegov malheur, da drugi, boš zaradi takega njegovega programa, niso razpoloženi, da napravijo kake bloke ali zajednice ž njfm. Tako članek »Samouprave«. Prinašamo ga.
poslanec ŠDS, da je g. Pribičevič še pred : da bodo naši ljudje vedeli, da v Beogradu
volitvami govoril o zbližanju demokracije zahtevajoč, da se volitve poverijo demokratskemu bloku. G; Pribičeviču je potreben ta blok samo radi oblasti, odnosno radi volitev. Dalje pravi v članku, da je SDS dobila 200 tisoč glasov, a koliko bi jih šele dobila; pravi ta Pribičevičev prijatelj, da bi bila v volilni vladi! Sedaj po volitvah imajo samotsojni demokrati zopet' isti cilj, kakor pred volitvami in to je, da pridejo na oblast. To je smisel
prav tako dobro poznajo in cenijo samostojne demokrate, kakor jih ocenjujemo in od blizu poznamo mi. Je to potreben nauk za one pristaše SDS, ki še vedno živijo v krivi veri, da je naši SDS »demokracija in naprednost« ideal. Zavoljo oblasti bi se oni vezali ne samo z belcebubom, ampak celo s — klerikalci, če bi jih ti marali. To pa je malheur naše SDS, da je nihče ne mara.
Dosedanji iOodači raz/ojejrop. manjšinskih kongresov.
gledati svoje subjektivno prepričanje tudi na la način, da sem zavzel proti zastopnikom obeh nasprotujočil si tez nevtralno stališče. Sicer sem pa tudi tu, kakor v vseh ostalih vprašnjih o odnošajih med Jugoslovani pristaš zlatega pravila, da bo to vprašanje morda najbolj počasi, gotovo pa najboljše rešeno med prizadetimi samimi. Tudi oni sami se morajo morda v svoji celoti šele priboriti do pravega pojmovanja. Če se zunaj se nahajajoči vmešava v spor, se vedno spomnim na starega slovenskega stotnika, ki je nadzirjočemu generalu, ki mu ni ugajal način kako so bile vojaške suknje shranjene v magazinu, odgovoril: »Pustite to, gospod general, saj težko, da to razumete.« Vsekakor moramo na naših kongresih in v prvi vrsti dotični, ki predseduje, presojati sporna vprašanja z nekega skupnega, kakor tudi višjega stališča in se prej odločiti v slučajih* ki so za nas dvomljivi. Za tezo, ki je bolj nenaklonjena manjšinam, kakor pa narobe. Sicer pa ne sme biti — vsaj kar se tiče našega kongresa — etnografsko vprašanje pomešano s teritorijalnim. Naš kongres lahko prizna obstoj bolgarske skupine v Jugoslaviji, ne da se odredi v vprašanju, če je v Jugoslaviji pripadajoči del Macedonije v etnografskem zmislu srbski ali bolgarski ali pa indiferenten. Če je na primer avtohtono prebivalstvo carigrajskega okraja, ki je bil šele na podlagi mirovne pogodbe prideljen Jugoslaviji, bolgarske narodnosti, potem eksistira v kraljestvu, ki se pač imenuje kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, vendarle bolgarska skupina, ki se kljub vsej etnografski sorodnostni nahaja v tej državi^ v situaciji drugega plemena (alogenov). Bržčas ta izvajanja ne bodo posebno všeč ne eni ne drugi strani in jaz nisem tako neskromen, da bi že samo iz tega sklepal, da imam prav. Tu mislim še posebno na bolgarsko stran, ki sama razpravlja o vprašanju pripustitve zastopnikov bolgarske skupine skoro zmiram bolj s stališča teritorialnega kakor pa etnograf-
na-
ŠPREJEM NOVIH SKUPIN.
Šlo je za sledeče skupine raznih, deloma še ■nezastopanih narodov, ki jih naštejem po vrsti približno od severa proti jugu: Frizi in Litvinci iz Nemčije, Litvinci, Ukrajinci in Belorusi iz Poljske, Ukrajinci iz Čehoslova-ške", Židje iz Avstrije in Bolgari iz Jugoslavije in Grčije. Vzroki, zakaj je bil ali bi vsaj lahko postal sprejem teh skupin sporen, so bili zelo različni. Izražam se tako pogojno, ker je bilo na kongresu le frizijsko vprašanje v ospredju in ne na primer o litvinski skupini v Nemčiji in o židovski v Avstriji, kolikor se spominjam, se sploh ni razpravljalo. Vsled tega tudi ne bom več govoril o obeh teh zadnjih skupinah.'
Pri Litvincih, Ukrajincih in Belorusih iz Poljske, ne pa, oziroma kakor mislim v manjši meri pri Ukrajincih v Čehoslovaški, je šlo v prvi vrati za deklaracijo, ki so jo njih zastopniki želeli prebrati ob vstopu v enoto našega kongresa. Po vzoru iz stare avstrijske parlamentarne prakse bi lahko nazvali •to nekakšno državnopravno rezervacijo, ki bi potom eventuelne iredentistične osti prišla v nasprotje s temeljnim principom postopanja našega kongresa.
Pri Bolgarih je bila težkočajv tem, da so bili predlagani zastopniki, ki žive izven Jugoslavije in Grčije. Njih sprejem se je pro-tivil nekemu drugemu važnejšemu principu našega kongresa, da se namreč udeleže našega skupnega dela le zastopniki iz dotičnih držav. Pripravljalni cdbor je predložil za letošnji kongres kompromisno rešitev, ki bi bila bržkone od vseh sprejeta, pa je ni bilo mogoče uresničiti, ker je kakor znano frizijsko vprašanje zaenkrat sploh prekinno vsako sprejemanje naših grup.	.	i
Kar se pa tiče bolgarskih skupin kot ta- , kih in le vprašanje njihovega zastopstva, je ostala neka druga točka izven diskusije, ki j bi v zmislu znane teze ravnotako lahko po- ; stala sporna in za katero se mi zdi potrebno,
i KAJ BO NAPRAVIL G. DAVIDOVIČ?
V ostrem boju za oblast in moč v državi, ki se te dni odigrava v prvi fazi, stoji v ospredju g. Davidovič, oziroma demokratska zajednica, in vse se radovedno vprašuje: »Kaj bo ukrenil g. Ljuba Davidovič? Kam se bo obrnila Demokratska zajednica?<'
Vse vesti, ki prihajajo iz Beograda, potrjujejo dejstvo, da sla se pobotala Pribičevič in Radič v boju proti sedanji vladi. To je razumljivo iz razloga, ker sta oba v opoziciji. Re^ pa je tudi, da oblegata Ljubo Davido-viča, z namenom, da bi se jima pridružil. To Je pa tudi vse, kar je v tem oziru pozitivnega. Mi pa vemo tudi še, kam se je, oziroma na katero stran se bo v najkrajšem času odločita Demokratska zajednica.
Prvič je mogoče, da Demokratska zajednica ostane v sedanji vladi. Če se je pa odločila za sedanjo vlado, je nerazumljivo današnje zadržanje g. Davidoviča in tem nerazumljivejše se nekatere njegove izjave, iz katerih bi se dalo sklepati, da se je' tudi že on odločil za demokratski blok. Razumljive bi bile te izjave kvečjemu kot pritisk na radikale, ki naj bi dali kot odkupnino demokratski zajed-nici nekaj političnih koncesij.
Druga možnost pa je, da nastopi g. Davidovič z nekaterimi svojimi prijatelji iz zajednice in se pridruži demokratskemu bloku. In to bi pomenilo razbitje Zajednice. Veliko vprašanje pa je, če bi se večina zajedničarjev odločila v tem slučaju za Davidovica. Ne bomo izdali s tem nobene tajnosti, če povemo, da je dr. Marinkovič dvignil s svojo politiko Zajednico od 50 poslancev na 80, g. Davidovič je pa to število nekoč precej znižal.
Toda, četudi bi nastopila tretja možnost, da bi se Demokratska zajednica kot celota pridružila Demokratskemu bloku, kaj potem? Potem pa še daleč ni gotovo, da bi Srbijanci dopustiti, da prevzame vlado »prežanska« vlada, kei- bi s tem • bila pač vlada Demokratskega bloka, ne ve se pa, če bi mogla
ta vlada radi svoje heterogenosti vranhtl. Tn če ne bi mogla vladati, kje je garancija, da dobi v skrajnem slučaju mandat g. Davidovič?
Stvar z Demokratskim blokom končno le ni tako enostavna, kakor se pri nas splošno misli.
Politične vesti.
= Radikali in sodelovanje s hrvatsko seljaško stranko. Beograjska »Samouprava« je objavila članek dr. Emila Stefanoviča pod naslovom: »Za sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Med drugim piše dr. Stefanovič: Čas je pokazal, da je državna potreba — pozitivna, konstruktivna in reelna politika katera naj predpostavlja redukcijo poe-dinih strank v svrho tvoritve večjih in moč-
vzajemnega izhodišča. Kraljevina Srbov, Hi' vatov in Slovencev nima interesa samo n;i Balkanu, temveč tudi v srednji Evropi in na Jadranu. Rumunija ima tudi balkanske interese, a tudi skrbi z ozirom na svoje mejne odnošaje napram Rusiji. Turčija ima balkanske, mediteranske in azijske interese, la raznoličnost in ravnovrstnost interesov more imeti za posledico, da bi bila sklenitev balkanskega pakta zelo težka, ako že ne nemogoča v današnjih razmerah. Ta cilj je mogce le z stabilizacijo miru s sklenitvijo parcia.-nih pogodb. — Grčija živi v prijateljskih od-liošajih z Francijo, Italijo in Anglijo in sicer
v bolj prisrčnih kot pred vojno. Grčija namreč želi, da na vse mogoče načine sodeluje na stvarjenju mirnega mednarodnega ozračja.
= Čičerin ne popušča v vprašanju Rakov-ske"a. Agencija Tass trdi, da ni dal niti čičerin niti kak drug funkcionar sovjetske J®-sije izjavo glede vprašanja Rakovskega, ni izjavil možnost, da bi-mogel biti RakoiW odpoklican, čičerin se je odločno uprl zalite-
vi Francije, da bi se Rakovski umaknil o Pariza, čičerin smatra, da ni opravičljivi*1 razlogov, da bi se uklonili francoskim zahtevam. Radi tega so pogajanja o vprašanju predvojnih ruskih dolgov in o zaključit? pakta o nenapadanju zelo ogrožena, posebno če bo francoska vlada vztrajala, da mora bi" Rakovski odpoklican.
— Angleški labouristi se pripravljajo D* volitve in na vlado. V Blackpoolu zboruj« ; : kongres zastopnikov Angleške delavske-stranke, kjer izdelujejo program, s katerim hočejo nastopiti pri prihodnjih volitvah. Program mora biti tak, da bo lahko služil stran- g ki kot delovni program, če pride zopet na vlado. Značilno p.a je, da so sklenili na kongresu opustiti svojo zahtevo po podržavljenju rudnikov, zahtevajo pa zato uvedbo 7-urnega delavnika namesto današnjega osemurnika.
= Berthelot pri Masaryku. Generalni tajnik pri francoskem zunanjem uradu Berlhf-lot se je pripeljal v Prago skupaj z čehoflo-vaškim poslanikom v Parizu Osuskim, da obi; šče predsednika Masaryka. Dunajski časopii’ trdijo, da hoče Berthelot pomirjevalno vpli; vati na češke politične kroge, ki so zaradi znane francoske ponudbe Madjarski za SaP boljševiške nevarnosti na Poljskem pra&t slabo razpoloženi.
= Novi boji na Kitajskem. Severne ?<*<<■ poražene. Po zadnjih vesteh se je razvnela ostra bitka med četami maršala Čangcolina in'četami guvernerja province SanzL Guverner te province ima baje lOO.OHO mož. Severne čete so se morale umakniti in izpraznit' mesto Kolgan, ki leži 200 km severno za-padno od Pekinga, Tudi na jugu so imele , kantonske čete uspeh in zasedle mesto Sva-t iv. — Guverner province Šanzi je bil dose-, daj nevtralen in čakal, da vidi, na katero stran se nagiba zmaga. Njegov napad je bu za severne čete sitno iznenadenje in v tem je tudi glavni vzrok njih težkega poraza.
KRATKE VESTI.
Vojaška revolta v Mehiki je končana. Generalu Alvaresu se je posrečilo zadušili upor generala Ferana in tovarišev, ki so bili ustreljeni. Vlada javlja, da je revolta popolnoma zadušena.
Chamberlain bo odšel v Pariz, kjer se bo bržkone sestal z Briandom. Misli se, da se bosta pogovorila o sestanku v Barceloni.
Generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Francije, Berthelot je odpotoval na Češko Uslavil se je na Dunaju, kjer se je sestal z nekaterimi politiki. Smatra se, da je njegovo potovanje v Prago in Dunaj velikega pomena.
Angleški parlamentarci, 40 po številu, so dospeli v Budimpešto, da prouČe »madjarsko vprašanje«. Med njimi je tudi sin lorda Rothermera.
Vizume bo ukinila samo Avstrija in ČehO-
Florjanska
da tu pojasnim svoj* stališče. Kot Slovenec ,	bi	bilo	v	krajih
očeh nekaterih celo pristranski. Vprašanje bi fega kongresa več govorjenja o macedonski, bilo, če v Jugoslaviji sploh eksistira kakšna : kakor pa o bolgarski skupini, bolgarska skupina. Naravno sem imel že Frizijskemu vprašanju moram zaradi po-mnogokrat priložnost, pogovoriti ee o tem , sebnega pomena za potek našega zadnjega privatno in sem zraven večkrat poskušal po- > kongresa posvetiti poseben odstavek.
Zveza^negotovosti.	_____
Zgodovina nam priča, da imajo skoro vse velike zveze navadno negativen značaj. — Ustvarjajo se, da uničijo to, kar je zaveznikom neprijetno. Kakor hitro pa je treba povedati in pokazali, kaj da hočejo, takrat nastane takoj razkol in razdor med zavezniki la prijatelji od včeraj.
Samo dva primera: Sveta zveza je bila osnovana, da zatre ideje franc^ke revoto-rit« žalostni njen konec je znan. venita antanta ni hotela Velike Nemčije. Zmagovala t dokler ni ležala Nemčija premagana na :{?eh - a dane*? Kje je nekdaj vsemogočna .antanta?
Tudi najnovejša politična antanta, ki jo snujejo v Beogradu sedaj »veliki demokrati«, je samo plod negativnosti. Oni se vežejo, da zrušijo, česar ne marajo. Oni ne marajo Vu-kičevičeve vlade — to je za zvezo dovolj. Kakor hitro pa si bodo morali biti na jasnem, kaj naj začne po eventuelnem padcu Vuki-čevičeve vlade, takrat bo vseh lepih besed o demokraciji konec!
Vsi vemo, kaj hoče Pribičevič in njegova družba. On hoče oblast in moč in on hoče oboje zato, da napravi iz kraljevine SHS po litično kasarno, kjer bi smel vsak misliti sa mo z njegovimi možgani. Kdor bi imel o
• -...-	.	vt i	i	•	5	▼ laume uu u.viimijv »nuiu Avsirna m t eilvr
nejših udruzenj.	Nastane sedaj v praši j , « ^ ovašlca .Jugoslavija, Madjarska in Rumunija
kam naj gi£ hrvatska seljaska stranka, ka- j -	•&
tera stranka ji je po programu in cilju in po j tradicijah najbolj sorodna, a še važnejše, s j katero stranko more hrvatska seljaška stran- ! ka sodelovati pri formiranju državne politi- i ke, ki bi mogla v tem položaju eliminirati iz j našega javnega življenja vso največjo oviro, plemensko borbo,	ki je doslej preprečevala
našo gospodarsko,	socialno.in kulturno kon-
solidacijo in zdrav in konstanten napredek?
Mislimo, da ima sodelovanje hrvatske selja-ške stranke z radikalno in slovensko ljudsko stranko vse stvarne in potrebne predpogoje za skorajšnje	ozdravljenje. Ko sem se
pred smrtjo pok.	Pašiča z njim razgovarjal
.. _ r.:	jv	.	.	_______••	^Tet/vrvii
niso voljne ukiniti vizumov.
Prosveta.
Šentjakobski gledališki oder, ulica 27-1.:
Sobota 8. oktobra »Školjka«.
Nedelja 9. oktobra »Školjka«. • Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto «. oktobra dr. Kraigherjevo _ d,ramo »Školjka« ki je dosegla pri premieri izvrrten uspeh in žela pri kritiki splosno priznanje. V nedeljo 9. oktobra pa gostuje v »Sckol-
o naši državni in zunanji politiki, o vstopu i si>em (}omu<; na Viču,
J-	^	„ X 	-.1	..	.1	o	r\A	111	Tlfll-	\
dr. Korošca v vlado in o sodelovanju naj močnejših strank Srbov, Hrvatov in Slovencev, je Pašič dejal, da je sodelovanje z dr. 1 Korošcem gotova stvar in da bo prišlo tudi do sodelovanje z radičeve?, kakor hitro se bo njihova revolucionarna in opozicionalna nrav unese v pozitivno in konstruktivno delo. Značilno je, da je »Sajnouprava« objavila ta članek sedaj, ko se najbolj agitira za tako-zvani »demokratski bloke in ko se je službeno demantiralo od radikalne strani, da so se vršila kaka pogajanja glede sodelovanja z radičevci.	*
— Zunanji minister Mikalokopulos o poii-tiki Grčije na Balkanu. »Information« objavlja izjavo Mikalokopulosaj grškega zunanjega ministra o političnem položaju na Balkanu. Mikalokopulos je naglasil, da grška vlada dela na tem, da se čimbolj zasigura nnr na temelju sklenjenih mirovnih pogodb. Z Albanijo stoji Grčija v dobrih odnošajih. Grčija smatra tiranski pakt, za diplomatski instrument, ki bi sam po sebi ne bi mogel di škodljiv. O aplikaciji tega pakta so ®°|na; variacije, ali Grčija je vseH?.^01in opasnih da nima Italija nikakih sknU^ ba]kangke-teženj proti Albaniji. V in^^ države prisr. ga miru je, da veze balte wno„„ ge govori
čen	paktu', ali političen po-
o nekem bal^an.	. Mogoče vključiti v eno
samo toraulo 'v en vseobči pakt vse interese balkanskih držav, ker H interesi nimajo
V soboto, dne 8. t. m. se otvori v dramskem gledališču sezona s Shakespe-arejevo renesančno bujno komedijo »Ukročena trmoglavka«. To delo ima med vsemi Shakes-pearejevimi komedijami največji oderski uspeli in je od nekdaj najpogosteje na repertoarju svetovnih gledališč. Nesmrtni par Petruchio in Katarina (nekaka prva i»W« že znanega nam drugega para B^iKta '*n Beatrice iz .Mnogo hrupa za	J	-no
središče pestrih prizorov, v	■
če-jo plahi mladi	in	m-
T&a	pre?a.ni slu?e’hi-
navske ljubimke, ki .se nazadnje izkaze jo ra prave rojene trmoglavke ko se vrne raz-,,ni H Katica v svoje prvotno, resnično bi*l-
vn liubeče	udane wne. Shakespearov
humor se je tu razpustil v vso razposajenost ker je glavno dejanje igra v igri; vprizore jo potujoči igralci za pijanega kotličkarja Suka, ki ga je dal lovijalen lord v spanju prenesti v svojo spalnico in mu sugeriral, da je mogočen gospod Tako si je Shakespeare lahko dovolil vso fanlastičnosi stare komudije del arte ki jo je pa prepojil kljub vsi burkavosti s svojo mojstrsko psihologijo in duhovitostjo. Poleg že imenovanih nastopi ves moški ansambl, od ženskega gna \ i-da Juvanova v vlogi Katarinine sestre Bianke, in ga Juvanova v vlogi košate vdove.
■J fiBBBSOEaHME rv**-** (8»6Ke*5B*l
•jEie w&sti~
— Komen ijoRalizacija državnih gozdov. Ha osnovi pooblastila po § 243. fin. zatona za to budžetno leto, bo uredilo ministrstvo za Sume in rudnike upravo in gospodarstvo v-državnih gozdovih na čisto komercijonalni podlagi.
— Vozni listki za novoizvoljene narodno poslance. Iz Beograda poročajo, da je izdal prometni minister vozne listke za novoizvoljene narodne poslance, datirane s 5. oktobrom 1927. Vsi ostali vozni listki, ki ne nosijo tega datuma, so brez vrednosti.
— Prehrana Hercegovine. V Mostaru se te dni sestane oblastna skupščina. Med. ostalim bodo razpravljali tudi o prebrani Hercegovine. Kot je preračunano, .je za Hercegovino treba 3COO vagobov živil.
— Pametna odredba. Prosvetni minister j. Kumanudi je izdal nared bo, ki prepoveduje srednješolski mladini nogometno igro. -Stotako je dijakinjam zabranjena bazena.
v — Diplomatski izpiti. Na višji pedagoški soli v Beogradu se prično diplomatski izpiti dne 10. oktobra, v Zagrebu pa 17. oktobra °b 8. uri zjutraj.
»Uradni lisk št. 102 z dne 4. oktobra objavlja navodila za izvrševanje pravil o upravljanju -fonda za pobijanje tihotapstva.
-- Proslava 4()0-letnice mesta SubotifC. Več tednov se že pripravljajo subotiški meščani na proslavo 400 letnice subotiškega mesta. Proslava bo v prvi polovici tega meseca. Ob tej priliki bodo odkrili veličasten spomenik carju Jovanu Nenadu, ustanovitelju mesta.
— _ -Preklic 'ukinjenja višjih gimnazij v Ogulinu in Petrinji. Iz Splita poročajo, da je minister Kumanudli (preklical ukinitev V. razreda tamkajšnje ženske realne gimnazije, ki jo je odredil dr. Peric. Slično brzojavko sta prejeli gimnazij v Ogulinu in Pet-vimji.
— Direktna telefonska zveza Ptuj—Linz.
S 1. oktobrom je bila vzpostavljena direktna ■elelonska zveza Ptuj—Linz. Pristojbina za hkratni pogovor znaša 3.90 zl. fr. Za poziv-mco je plačati 1.30 zl. fr.
- Mesto Sombor hoče samo vzdrževati gorsko akademijo. Kot poročajo iz Sombo-ra, hoče mesto samo vzdržati od vlade ukinjeno trgovsko akademijo.	.
. - Razpis službe šolske upraviteljice. Na sestrazredni dekliški osnovni soli^ v Konjicah, srez Konjice, se razpisuje služba eolske upraviteljice. Prošnje je treba vložiti do o ■ oktobra 1927. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«.
~ Za tolmača angleškega jezika je inie-'Ktvalo višje državno sodišče v Ljubljani Svetniškem kandidata Ferdinanda Majaro-
lla v Ljubljani.	c
- ~ gozdarske službe. Ivan Silec v Sarajevu in Andrej Primožič v Vink.nvcih sta »nenovana za gozdarska nadsvetnika.
"7 -! zdravniške službe. Za sekundarija javni bolnici v Celju je imenovan dr. Jože ^ tajs.
— Iz poStne sluibe. Postavljeni so za pogodbene poštarje oz. poštarice: J. Belina v Vurbergu pri Ptuju, I. Podboj v Grahovem pri Cerknici, J. Zajc v Žrecah in A. Bernec v Maekovcih. — Napredovali so: za pb. ur. II-5 J. čuček pb. ur. III-4 na ravnateljstvu; za zvan. 2. skupine V Kovič, služ. 1. skupine pri teh.n sek. v Litiji, za zvan. 3. skup. M. Babnik. M. Terpin in V. Metelko v Ljubljani. A. Za>viršek v šiški, St. Pevu pri tehn. sek. v Zidanem mostu, vsi -služitelji 2. skup.
Premeščeni so: pb. ur. II-3 P. Rabič iz x ‘Uja v Laško in Draga Šoštarič iz Dubrovnika v Ljubljano; pb. ur. II-4 M. Kolar iz Mežice na.Ljubljano 7, V. Kušar dz Kranj-sike "Me na Javornik na Gor., Št. Žuljan iz Sir-uišča v Ljubljano, M. Kocjančič iz Dobrno na Vojnik, Z. Poljanec in G. Uratarič z Bleda v Ljubljano, I. Peternelj z Bleda v Škofjo Loko in Ana Momilšč&k z Bleda v Celje, A. Vizjak iz. Tržišča v Celje. D. Kuralt iz Ljubljane na Rakek in M. Klatzer z Bleda 1 v Ljubljano, telef. Nežka Anderlič iz Ljubljane v Kranj in T. -Lovšin iz Ribnice na Dol. v Kostanjevico na Krki, upravnik Alojzij Knez
čal kmet Aleksa Dragič. Dolgo časa je ljubimkal z Ljubico Spaijid, ki mu je tudi vračala ljubezen, a naposled preneiiala z ljubimkanjem, ker ni hotela nasprotovati staršem. Oni so namreč želeli, da se Ljubica ne
?a princ Alojz Bourbc-nski in pilot. 50 km od Rima, v bližini vasi Taricola je strmoglavilo letalo vsled defekta na motorju iz višine 30 metrov na zemljo. Levine, princ Bourbonski iii pilot so ostali popolnoma nepoškodovani, dočim je letalo »Miss Columbia« .skoraj popolnoma ra/bito.
— »Domači prijatelj«. Izšla je 8. in 9. številka mesečnika »Domači prijatelj«, ki se je vsled svoje pestre in bogate vsebine hitro
ooircci z Dragičem. Ta pa se je domenil s ------------------ ~	-	...	.	.	.	.	.
"rijateljem, s katerim je hotel	Alekso i,gra-	razširil	po	Sloveniji.	List	ima	lep	m	dober
biti. Odšla sta oborožena pred	dekličin dom, | pripovedni	del,	je	opremljen	z	zanimivimi
kjer sta ju pa pričakovala oče iu Aieksin	mm	mn	mm	nrn	<
brat. Vnel se je srdit boj med Dragičem in njegovim prijateljem ter sorodniki deklice.
J,a botjišču sta obležala Aleksa	Dragič in Mitra Spahi« težko ranjena. Oba	so odpeljali v
bolnico.	...
— Velik požar v Subotici. V Subotici je - >-gorela v sredo zvečer tovarna škroba.
! ilustracijami in ima niuogo praktične vsebine za družine. Sedanja izdaja vsebuje: Dobri i e/ter (Ant. Adamič). — Ecce homo (Mirko Kragelj). — Majda (Gustav Strniša). — Hmeljarji (Danilo Gorinšek). — Ne misli, draga, da midva... (Radivoj Rehar). •— Odkod zio (S. B.). — Med dopustom (B. Podgoršek). — Vejne posledice (Fr. Rojec). — Crna duša
1— Opozarjamo na koncert vijolinskega vir-vracije »Ljubljanski dvor« kjer se danes prične sezona morskih rib.
1— G. Srečko Potočnik, lastnik zasebnega krojnega učilišča, Ljubljana, Stari trg 19, otvori poleg svojega krojnega zavoda tudi atelje za izdelavo športnih oblek za lovce in turiste pod firmo ?Huberlius«. Znano je, da se je lastnik zavoda mudil v inozemstvu in je strokovnjak v tej stroki. Na razpolago bo imel vedno pristni loden itd.
— Moško sukno in angleški kamgarn najfinejše kvalitete dobite po nizki teni pri FRANC-U PAVLIN U, Gradišče 3.
Maribor.
m— Razpis občinskih volitev. Končno so
tudi za Maribor razpisane občinske volitve; vršile se bodo v nedeljo, dne 18. decembra. Dasiravno so se komaj pomirili duhovi radi
Tovarna je -pogorela do tal. Gasilci, ki so T i-iS!.; mi lir.p mesta, niso mogli nuditi po-
l.rišii na lice mesta, niso mogli nuuiu j* moči, ker ni bilo vode. V Subovioi se jc ze večkrat pripetilo, da požara niso mogli ga-siti. Vzrok je vodovod, ki ni urejen.
— Velik požar v Novem Sadu. V Novem Sadu je izbruhnil na posestvu bratov Uro- < vorič požar, ki je upepelil gospodarsko po- ; stopje. Škoda znaša okoli 200.000 dinarjev, j
— Svojevrsten poizkus samomora v poli- « t-ij. kem zaporu. V zagrebškem policijskem caporu se je nahajala 201e'tna Milka Pasai-i- , ček. Pripeljali so jo v zapor zaradi prostitucije. V policijskem zaporu je mlada Magdalena odkrušila nekaj drobcev ometa in jih použila. Dobila je hude želodčne krče, nakar so jo prepeljali v bolnico, kjer ostane nekaj dni v zdravniški oskrbi.
.  če išče žena utehe. Zbolel ji je mož. ki
je ležal več mesecev v postelji, čeravno je bil bogataš. Bogastvo mu ni dalo zaželjene-ga zdravja, pač pa osameli ženici uteho, ki Jo je iskala vsepovsod!. Spoznala je v času moževe bolezni mladega uradnika. Med obema se je vnela vroča ljubezen, ki sta jo skupno gasila v presioliei — y Beogradu. Sestanki so bili številni, teko,' da je bila mlada in utehe željna ženica nad vse srečna. Ko se je nekega dne zoped pripeljala v Beograd na dogovorjeno mesto, je bila ne ■malo presenečena, ko je z voza stopil mesto težko pričakovanega ljubimca — tujec. Poklonil se je -in povedal mladi dami, da ga je poslal prijatelj z naročilom, da . povedo damo na njegovo stanovanje. Ljubka ženica je vstopila in se s tujcem peljala na ljubim-čev dom. Tu se je presenečenje spremenilo v grozo, zakaj ljubi ničev prijatelj je zahteval od bogate trgovčeve ženice vso zlatnino in denar, ki ga je -imela v ročni torbici. Ženica ga je rotila, da ji pusti vsaj prsiane, češ, da jo mož nbije, če bi prišla brez njih domov. »Kavalir« je privolil v to in jo po uspelem činu velikodušno odpustil. Po srečni‘rešitvi je oropana ženica razmišljala ali naj prijavi zadevo policiji, ali pa naj molči in reši samo svojo čast. Odložila -se je aa poslednje. Pozneje se je sestala s svojim prijateljem, ki je povedal, da je prejel pismo, ki ga poživlja, da naj odide takoj v Zemun, k-jer se je ponesrečila njegova sestra. Tako sta oba nasedla premetenemu goljufu.
— Ker ni smela na ples. je izvršila samomor. V Molinettu v Italiji so našli na železniškem tira razmesarjeno truplo 14 -letne devojke Jolande Rossiljeve. Na predvečer ji ije mati prepovedala iti na plesišče. Iz jeze in žalosti je pobegla od doma in izvršila samomor.
— Vlom v Beogradu. Te dni so neznani uzmovici vlomili v trgovino z usnjem tvrdke Cvejič -in Djordjevie ter odnesli za 59.000 dinarjev raznega blaga.
— Medvedka v sanatoriju. V sanatorij »Kasindol« pri Sarajevu so doživeli te dni pravo paniko. Ko so se bolniki pri zajtrku v paviljonih solnčili, se je pojavila pri ženskih paviljonih nenadoma medvedka s štirimi mladiči. Bolniki so planili kvišku in zb žali, čim najhitreje so jih nesle noge, v so-
; be. Nekateri so jeli graditi prave barikade. Med tem se je medvedka z mladiči mirno izprehajala po s	pesliom posutih potih ter
začudeno gledala	preplašene ljudi. Upravnik
sanatorija, vedoč, da je v sarajevski oblasti prepovedano medvede ubijati je telefoniral na orožniško postajo po pomoč. Orožniki so medvedko zapodili v gozd proti Jahorini, od-
 ^___________________  t___	t koder je najbrže tudi prišla radi vojaških
skupine” A.	Ažnah'v'Ljubljani, A.	Gorše v	■	manevrov, ki se	trenutno tam vrše.
Mariboru in	A. Grims v Šk. Loki.	— Poro-	s — Šala, ki ga	ho drago stala. Branko Luke: pb. ur.	II-4 Draga Rebula na	Rakeku	\	kač, poslovodja	neke trgovske^ tvrdke v
z Jovanom	Ačimovičem in Slava	Rodič v	1
Plasti-
voj Bolhar).	-—	O Slovencih v Ameriki	j	državnozborskih volitev, je zanimanje za ob
........	Vdovi (V. M. Doroševič).	j	ginske že danes veliko. Po splošnih znakih
■m _ Hri volkodlaka do	i	j.q ta volilna borba ena najbolj živahnih, ‘kar
jih je doslej bilo v slovenskem Mariboru. Vse naše stranke se že sedaj pripravljajo na 18. december. Socijalisti se silno trudijo, da bi pridobili bernotovce in dekaliste za skupen nastop, kar pa se jim ne bo posrečilo in i zgleda celo, da dekalis-ti in berno-tovci tudi po volitvah v občinskem svetu ne bodo podpirali socialistično-demokraiekih kombinacij. Samostojni demokrati si belijo glave, kako bi osnovali tudi za te volitve kak blok, na drugi strani si pa hočejo že sedaj pridobiti ljubezen in naklonjenost so-cijalistov. Pri snovanju bloka nimajo sreče,
(Anton Kristan).
— Jaz (Mirko Kragelj). — Od volkodlaka do cesarja. — Iz Rubensovega življenja (ik)
O melioracijah (Ur. Milan Koslič).^ tno slikanje na blago (Prof. Saša Šantel.) — Širom sveta. ■— Tehnika, — Praktični nasveti. — Smešnice. — Revija stane letno Din 20. iu se naroča, pri upravi Sv. Petra c. 24.
Ljubljana.
 Shod trgovskih nameščencev. V Mestnem domu se je vršil dobro obiskan saod trgovskih nameščencev. Shod je otvoril pred-sednik zveze trgovskih in industrijskih nameščencev Valentin Urbančič, ki jev iKiai-kem razložil borbo ki jo vodij sčenci za izboljšanje svojega
?>	1	j	se	jim puntajo celo dosedanji zavez-
ijo trgovski na- j nik^	njihova	sreča	pri	socijali-
=	 —	.	v	.	'joga	gospodar-	:	.	odvisno	v	veliki	meri od sccija-
I s^kega in socialnega položaja. Predsedovat je listionili volilcev, ki niso nič preveč navdu-
shodu g. Poljak. Glavna referenta pa sia i jorlj za zavezništvo z uiltrakapitaListično SDS.
od pošte Ljubljana 3 k pošti Ljubljana 2, in -tajnik dr. Bela Solner iz Ljubljane v Sarajevo. — Upokojeni so: izvaničniki I.
Mariboru z J. Kelucem. — Odpuščena: upr. 11-3 Albert Gabrič v Rog. Slatini in M. Bukovec v Gradcu v Beli krajini.
Državne igralnice v nemških mestih. Urad za pobijanje haza^rdnili itror ip nred-loill nemški vladi ^Pomen^/^^L erf priporoča, da država ustanovi v mesHh ki štejejo več kot 200.000 prebivale^,''sv^e igralnice. Na ta način bi imela država svojo0 korist, zajedno pa bi s tein pobijala prepovedano hazardiran-je.
— »Protihrupni« teden r Londonu. V pon. deljek se je pričel v Londonu »protihrupni* teden. Na pričetek »protihrupnega« tedna so opozorili prebivalstvo vsi veliki listi radio-Postaje itd. Sedem dni bodo nastopali Lon-?°n6ani na cestnih železnicah, v restavraci-
v parkih čim najbolj mirno i-n brez-nrupao. Avtomobili bodo dajali svoje s^gna; *e tišje, prodajalci č:isopisov bodo prodajali ^oje blago, ne da bi pri tem kričali, skratka, živci se bodo pošteno spočili.
— Preko milijon dinarjev škode v vasi Sv. Pctar pri Ogulinu. Te dni je veliki žu-P&n Marijan Hanžek-ovid obiskal pogorelo vas Sv. Pet ar pri Ogulinu. Sto kmetov je sgubilo svoj dom. Značilno je, da vsi pogo-relci niso bili zavarovani. Prvo pomoč je nudila egulinska občina, ki je dala pogorelem 8000 dinarjev. Gospodarsko društvo je Poslalo živila, šumarska uprava pa je dala Potreben stavbeni mat-erijal. Tamkajšnje 'ljud-*vo Je že itak siromašno, sedaj pa je prišlo Popolnoma na beraško palico.
— Tragična ljubimčeva smrt. V Krstašu, v -okolici M ost ara, je na tragičen način kon-
Skoplju je razmišljal neprestano, kako bi postal detektiv in razmišljal je toliko časa, dokler je ni »pogruntak: Peljal se je z vlakom iz Skoplja v Zagreb. Med potjo je stopil v zosednji vagon ter zaklical s povzdignjenim glasom: »Gospoda, vaše legitimacije!« Neki zaspani seljak je zagodrnjal: »Pa menda vendar nismo še na meji!« »Detektiv« Branko pa ga je nahrulil, rekoč: »Kar lepo molčite, pa legitimacijo sem!« Ko je starec videl, da »gospod detektiv« ne pozna šale, se je legitimiral, nakar je prišla vrsta na ostale potnike. Čisto v kotu je sedela neka Slovenka. »Detektiv« je namršil obrvi ter jo nahrulil: >Aha, baš Vas sem iskal. Legitimirajte se!« Prestrašeno dekle mu je izročilo svojo po-selsko knjižico. »Knjižica ni v redu. Obdržal jo bom in k0 pridemo v Zagreb, vas odvedem 118 ^	se	je	odrezal	Branko. Nato se je
vrnil »detektiv« v svoj vagon, kjer je sladko zaspal. Medtem so se jeli legitimirani potniki bolj in bolj razburjati. Končno jim je padlo v glavo, da bi bilo dobro, če bi zahtevali, da naj se legitimira tudi mož postave. Ko je prispel vlak v Zagreb, so poklicali policijskega stražnika, ki je stresel »gospoda detektiva« za ramo ter ga zbudil, rekoč: iUstani bre.« Branko si je izbrisal zaspane oči ter odgovoril: »Jok! Očividno ne veš, kdo sem .. .< Njegov energični nastop pa zagrebškemu stražniku ni imponiral: Branko je moral končno vstati ter se legitimirati, nakar ga je odvedel stražnik na policijo, kjer so ga pridržali v zaporu.
—■ Letalska ne*goda Levina. Prekooceanski letalec Levine je hotel poleteti predvčerajšnjim iz Rima v Beograd. Spremljala sta
šeencev. Svoja izvajanja je podpiral s statističnimi ’ podatki o davčni obremenitvi trgovskih nameščencev. Nameščenci se mo- i rajo boriti za socialno zaščito vajencev. Dr. j Bohinjec pa je poročal o socialnem zavaro- -vanju, o starostnem, invalidskem iu zavarovanju proti brezposelnosti. Poudaril je, da je nujno potrebno da se ta zavarovanja izvedejo. Trgovski nameščenci so nato sprejeli naslednjo resolucijo: 1. Zahtevamo, da se takoj izda uaredbo ki predpisuje enotno zapiranje in odpiranje trgovskih obratov in sc pri tem strogo postopa, v okviru Burnega delovnika. 2. Sobota popoldne bodi prosta. Trgovski obrati se naj zapro ob 2. uri pop.
8. Protestiramo proti določilu novega finančnega zakona, ki predpisuje davek za privatne nameščence in zahtevamo, da fe prične pobirati davek šele, od dohodkov 36 tisoč dinarjev na leto. 4. Delavsko zbornico za Slovenijo pozivamo da pospeši ustanovitev posvetovalnice za vajence in v sporazumu s strokovnimi organizacijami organizira splošno socijalno zaščito vajencev. 5. Trgovski nameščenci vseh strok so uverjeni, da uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja predstavlja ne samo nujno socialno potrebo, temveč tudi gospodarsko nujnost. Današnja gospodarska kriza je ken-sument-ska kriza. Pri uvedbi starostnega -in invalidnega zavarovanja zahievamo, da bodi isto dejansko socijalno, kar se da doseči le na ta način, da k pokojninam iz naslova starostnega iu invalidnega zavarovanja s posebnimi dokladami prispeva država. V zvezi s to potrebo poudarjamo kot važno, da naša država pristopi k mednarodnim reci-procitetnim pogodbam na polju socijalnega zavarovanja. Istočasno z uvedbo splošnega starostnega in invalidnega zavarovanja je z državnim proračunom skrbeti za one onemogle osebe, ki radi svoje starosti ne more/jo biti sprejete v obvezno zavarovanje.
1— Umetnostnozgodovinsko društvo priredi v nedeljo, 9. oktobra ob ugodnem vremenu izlet na grad Krumperk, Krtino, Pod-preč-e, Brdo in Gradišče. Vodil bo g. konservator dr. Fr. Stele. Zbirališče pri kavarni Dvropa ob osmih. Stroški za prevoz 2'5 Din cd osebe. Priglase po dopisnici ali ustno sprejema Narodna galerija v Narodnem domu 1. nadstr., levo, do sobote opoldne. s
1— Iz pisarne Šentjakobskega gledališkega * odra. Uprava obvešča tem potom p. n. občinstvo, da se sprejemajo prijave za abonma v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Kar-ničnik, Stari trg 18. Abonma je za 10 pred-stav premier in sicer je cena sledeča: Sedeži I.—m. vrste Din 120.—, IV.—VI. vrste Din 100.-, VII.—IX. vrste Din 80.-, XI. do XI. vrste Din 60.—. Plača se lahko v dveh obrokih. Novi abonenti imajo prvo predstavo v soboto 8. t. m. in sicer dr. Kraigherjevo dramo >školj.ka«.
1— Hrvatsko pjevačko društvo »Koloc iz Zagreba izvaja v soboto, dne 22. t. m. v veliki dvorani hotela Union oratorij »Sveta Ciril in Metode, delo komponista Božidara širole, ki se je izvajalo tudi na glasbenem festivalu v Frankfurtu. Kot solisti nastopijo dr. ^Viktor Benkovič, Julij Betetto in Josip Križaj. Mešani zbor šteje 100 članov koncert dirigira zborovodja Kola, g. Srečko Kumar. Vstopnice za ta koncert so že v predprodaji v Matični knjigarni.
1— Raz-ta.v o grške in rimske plastike so obiskali v torek dijaki prve in tretje drž. gimnazije in realke. Razlagal je gosp. profesor Savre, ki bo ponovil svoje vodstvo v petek ob 3. popoldne. Vabimo ugledna ravnateljstva, da priporoče gojencem obisk razstave na ta dan. — Narodna galerija.
Opozarjamo na koncert vijolinskega virtuoza Jana Kubelika, ki se vrši v petek, dne 14. t. m. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
J— »Za cdrarje otroka«, v pomoč bolni siromašni deci, za skrb in varstvo zapuščenih otrok za zboljšanje socijalnih razmer rabimo podpore, zato se obračamo do -ljubljanskega občinstva, da vsakdo po svoji moči pokloni skromen dar na cvetlični dan »Atene«, ki se vrši v soboto in nedeljo, t. j-8. in 9. t. m.
| po -izidu volitev v narodno skupščino, bo !• rezultat sedanjih občinskih volitev najbrže tak, da ne bo imela nobena skupina za trajno delo sposobne večine in- po novem letu bomo najbrže tudi v Mariboru dobili — komisarja. Presenečenja, seveda, niso izključena.
in— Pred izpremembami v vodstvu SDS.
Že pred volitvami v narodno skupščino je časopisje konstatiralo,.da v mariborski SDS ui vse v redu. Te vesti je — kljub temu, da jih je »Jutro« seveda zamikalo — popolnoma potrdilo dejstvo, da oblastni predsednik in nekateri njegovi najožji niso niti kandidirali niti nastopali na shodih. Teh notranjih nasprotstev v mariborski SDS tudi volitve niso izgladile in kakor se govori v poučenih krogih, bo prišlo o priliki novega oblastnega občnega zbora tudi do formalnega razcepljenja, odnosno obračuna. Za novega oblastnega predsednika SDS bo izvoljen na tem občnem zboru baje g. dr. Milan Gorišek, odvetnik v Sv. Lenartu v Slov. goricah, ki misli tudi svojo odvetniško pisarno j premestiti v Maribor. Ža spremembo se ]>o-sebno zavzemajo ožji pristaši dr. Pivka in pa mlajši elementi, ki so izšli iz vrst Orjune. Splošno se tudi opaža, da je dr. Pivko absolutno zmagal v štajerski SDS, da je danes samo on njen faktični voditelj in jo vsled tega tudi odgovoren za njeno politiko in delo.
m— Reinhanltovi disidenti aopot v Mariboru. Vodstvo Narodnega gledališča je dobilo, te -dni ponudbo od Reinhardtovih disidentov za ponovno gostovanje v Mariboru. Kakor, izvemo, se je gledališče za to gostovanje že odločilo lin bodo Reinhardtovci uprizorili tokrat tri izvirna nemška dela.
m— Seje pododborov NRS. Vsled reorganizacije in predpriprav za občinske volitve se vrše te dni seje vseh mariborskih pododborov N RS. Seja drugega pododbora se je vršila v torek v oblastnem tajništvu; -seja )>etega pododbora se je vršila v sredo v gostilni Vollgruber; seja tretjega pododbora se vrši v petek, 7. t. m. ob 20. nri v taijni-štvu; seja prvega pododbora se bo vršila v pon-deljek, 10. t. m. tudi v tajništvu, seja IV. pododbora se bo pa še naknadno določila.
Gospodarstvo.
LETOŠNJI ŽITNI PRIDELEK PO NAJNOVEJŠIH CENITVAH.
Kakor je razvidno -iz sepiemberskega poročila mednarodnega zavoda za kmetijstvo v Rimu, so izgledi za količino pridelka štirih glavnih žitnih vrst (pšenica, rž, ječmen in cves) tekoče žetvene kampanje sledeči:
V Evropi se pričakuje v celoti zadovoljiva kvantiteta pridelka -kljub prekomernemu deževju tekom avgusta v številnih pokrajinah severne Evrope, ki jc oviralo žetev in uspravljauje ter škodovalo pridelku, ki je ostal na polju. Po podatkih, ki so zavodu na razpolago, je letošnji pridelek pšenice in rži večji nego lanski, samo pridelek ječmena in ovsa malo zaostaja za lanskim. Pridelek navedenih štirih žitnih vrst je pa večji kakor je poprečje, doseženo v letih 1921 do 1925. Čeprav zavod tudi iz nekaterih velikih produkcijskih ozemelj (Francoska, Italija, Jugoslavija, Sovjetska Rusija) še ni dobil tozadevnih podatkov je na podlagi poročil, ki jih je o stanju žetve iz teh dežel prejel, vendar mnenja, da bi na sodbo, storjeno na podlagi znanih cenitev ne imelo zn.ltnega vpliva, četudi bi podatki iz navedenih dežel bili znani.
V Zedinjenih državah in v Kanadi se pričakuje letos tako velik pridelek pšenice, (359.2 milijonov met. stotov), -kakor se je dosegel po letu 1910 samo v letu 1915 (386.3 milj. met. stotov). Tudi od rži, ječmena in ovsa se pričakuje v Severni Ameriki večji . pridelek, kakor je bil lanski. ■	.
O žitnem prideku Azije in severne Afrike se razpoložljivi podatki ne razlikujejo dostj od onih, ki so bili objavljeni v avgustovem poročilu.
V sledečih tabelah so podane zavodu mane vsote cenjenih količin pridelkov pšenice.
rži, ječmena in ovsa onih dežel, kaierih že-te^v se vrši v poletju, odnosno v jeseni tekočega leta (produkcijsko ozemlje severno poloble). Te vsote so primerjane z vsotami istih ozemelj v letu 1926 in s poprečjem v letih 1921—1925:
milijonov meterskih stotov
	v letih 1927	1926	1921/25
PSenice	672.8	637.4	611.9
Rži	215.8	188.8	203.7
Ječmena	239.1	225.7	214.4
Ovsa	435.4	433.5	434.0
V deželah, od katerih cenitve za 1927 še niso znane, je bilo:
milijonov meterskih st-otov
v	letih 1926	1921/25
Pšenice	378.1	291.6
Rži	241.9	210.9
Ječmena	113.5	105.8
Ovsa	217.5	159.2
Kakor je iz teh tabel razvidno, predstavljajo znane cenitve le okoli dve tretjini celotne produkcije pšenice, ječmena in ovsa ter samo slabo polovico produkcije rži celotne produkcije severne poloble. Upoštevajo? pa poročila iz onih dežel, ki svojih cenitev še niso objavile, se more trditi, da bode po vsej verjetnosti produkcija štirih glavnih žitnih vrst severne poloble prekašala odgovarjajočo produkcijo leta 19r26 kakor tudi povprečje let 1921—1925, predvsem glede pšenice in rži.
Končni rezultat cele svetovne produkcije tekoče kampanje je seveda v veliki meri še odvisen od žetvenega rezultata južne poloble (Avstralija, Argentina), kjer se posevki nahajajo v polnem razvoju in je po poročilih njihovo stanje zadovoljivo. Povprečje pridelka južne poloble v letih 1921—1925: pšenice 104.5, rži 1.1, ječmena 5.2, ovsa 14.1 milijonov meterskih stotov.	lug. M. K.
BORZE 6. oktobra.
Ljubljana. Berlin 13.525 — 13.555 (13.54), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.15 — 276.95 (276.55),
Newyork 56.63 — 56.83 (56.73), Pariz 223 do 225 (224), Praga 168 — 168.80 (168.40), Trst
312.5 — 314.5 (313.5).
Beograd. Pariz 222.125 — 224.125, London 276.2 — 277, Newyork 56.6 — 56.8, Milan
310.6 — 312.6, Praga 168 — 168.8, Dunaj 7.9925 — 8.0225, Budimpešta 9.945 — 9.975, Berlin 13.53 — 13.56, Bruselj 7.915 — 7.945, Amsterdam 22.80 — 22.86, Bukarešta 35.25 do 35.75.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.66, London 5.2475, Newyork 518.55, Zariz 20.36, Mi-., lan 28.575, Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.175.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 135—0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (6. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo.
Šport.
Medklubska Jubilejna kolesarska dirka se
vrši na progi Ljubljana — Vransko — Ljubljana km 100. Start izjemoma za to dirko točno ob 12. uri na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo, ciij po 15. uri na Dunajski cesti pri km 1.259. Prehodni pokal bivših članov »Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana 1887« je razstavljen v trgovini Magdič. Vsak klub naj sigurno določi po tri člane kol reditelje, jednega sodnika in jednega pomočnika k blagajni. Sestanek vsih g. funkcionarjev v nedeljo*točno ob 11. uri v Zvezdi, tor se prosi zanesljive udeležbe. Medklubski odbor.
Medklubska dirka. Prijavljeni dirkači imajo priti točno ob 10. uri dopoldne v gostilno Kačič na cilju. Razdelitev dirkalnih številk, ■ ureditev prijavnine,-potem skupni odhod to-: čno ob 10. uri 45 na start v Zvezdo. Obvezno za vsakega dirkača. — Vodja dirkačev.
Italijanski bokser Erminio Spaila poražen. Pred velikansko množico ljudi se je vršil v nedeljo v milanskem veledromu boksmatch med italijanskim prvakom težke kategorije Erminijom Spaila in Berlazzolom za italijansko prvenstvo. Borba je bila prvotno določena na 15 rund. Vendar je Ber-tazzolu uspelo že v 2. rundi, da je pobil svojega nasprotnika za 7 sekund na tla in ko«se je ta opotekaje dvignil, ga je udaril knock-out. S tem si je priboril BertazZolo naslov italijanskega prvaka v težki kategoriji, ki ga je Spaila posedoval dolgo vrsto let.
ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO.
Danes imajo žene v 32 državah volilno pravico, a v nobeni teh držav se možje ne kesajo, da so pomagali ženam do njihovih pravic. Nasprotno. Wyominški parlament, ki je dal ženam že 1. 1869 volilno pravico, je sprejel 1. 1893 resolucijo, v kateri je poudarjal, da so politične pravice žen-imele samo dobre uspehe, da so se v državi odpravili zločini, pokvarjenost in beda. S posebnim ponosom je parlament priznal, da po 25 letih ženske volilne pravice nima niti en okraj v državi ubožnice, da so ječe skoro prazne in zločini do malega nepoznani. Z ozirom na svoje izkušnje je Wyominški parlament kar najtopleje priporočal vsemu civiliziranemu svetu, da podeli ženam volilno pravico. Prav tako je pohvalil svoje ženstvo, ki je doseglo državljanske pravice, finski senator Leo Meche-lin, ki je povdarjal, da se vsled ženske volilne pravice ni nikdar kalil družinski mir, ampak, da je harmonija v rodbini postajala še večja.
Isto tako pohvalno so se izrazili sloviti politiki in državniki vseh držav, kjer so žene dosegle volivno pravico.
Na nas Jugoslovenkah je sedaj, da izvo-jujemo tudi me svoje državljanske pravice in na naših možeh je, da nam ne delajo zaprek, ampak pripomorejo do cilja. Naj se tudi Jugoslavija prav kmalu pridruži naprednim državam!
V nedeljo, 9. oktobra ob 3. uri bo raani-
festacijski shod za žensko volilno pravic* i Mestnem domu. Žene na plani
ASSISKI SAMOSTAN VRNJEN FRANČIŠKANOM.
Na izrecno Mussolinijevo željo je bil le dni ob priliki 700 letnega jubileja sv. Frančiška assiški samostan vrnjen Fraiwiškamoni.
Samostan, v katerem se hranijo že 7 frto-letij zemeljski ostanki sv. Frančiška Arei-škega, je bil lastnina svete Stolice. V«led tega bi ga pravzaprav ne bilo mogoč« se-kvestrirati niti po zakonu o odpravi rel*' gioznih redov iz leta 1860. Po več let trajajočem procesu so civilna sodišča priznala leta 1895 lastninsko pravico sveti Stoli«' kljub temu pa se je restitucija zopet in pet zavlekla.
Sv. Frančišek Assiški je odredil, kot no, že ob ustanovitvi reda, da ne sme B®1 red sam, niti nobeden od njegovih 8anov ničesar posedovati. Novoustanovljeni red je bil, če abstrahiramo od eremitov, prvi red, ki je bil povsem brez premoženja. Frančiškanom je bila prepovedana celo lastnin^ samostanov: shajali so se na »prostoru«, k* ni smel biti niti obzidan, temveč je bil sam® ograjen. Po smrti sv. Frančiška je EMJ* Corthonski te stroge določbe ublažil ter dovolil Frančiškanom, da so se shajali v s«-mostanih, ki pa niso smeli biti njihova, temveč papeževa last. To je preprečilo, da 8« ‘assiški samostan leta 1860 ni vporabil z® posvetne namene.
Preprečili pa so to le s težavo. Samostan je bil prodan na dražbi. Kupiti ga je nameravala neka tovarna za usnje. Neki Žid ti Perugie pa je spravil potrebni denar skupaj, da je kupil samostan »slamnat mož’', ki ga je dal nato zopet redovnikom na razpolago. Žid je obolel kot majhen deček na očesih-Nekoč je obiskal s svojim očetom assiško kapelo. Kmalu nato je ozdravel. Ostal je si-cer vse svoje življenje zvest svoji veri, ven-dar pa je iz hvaležnosii preprečil, da bi bil' izgubili Frančiškani cerkev sv. Frančiška v Assisi-u.
rr—	T--------------------------------.■■■
lija Erenburg:	52
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Is rufcžine prevedel S. L.)
Vebelje na trgu je Andreja dražilo. Povodnji konji so mu bili zoperni in smehu deklet ni verjel: lažejo, gotovo bi najrajše jokale! Marjasec v sinjem kroju ga je spomnil na buržuja na sovjetskem plakatu. Brr! Nikjer ni našel nič smešnega, ampak samo banalnost. Ta občutek, podoben slabosti želodca vsled pregoste kuhinjske sopare, ga je v Parizu večkrat napadel. Ob takih minutah je s tesnobo v srcu pomislil: čemu sem neki prišel sem? V Rusiji je bilo težko, pa je pojenjalo, ko slabo vreme. Ko je nekoč videl, kako so kmetje v kurski guberniji z ikonami sprejemali bele, je začutil zlobo. Zlobo, ne pa obup! Vedel je, da bodo kmetje najkasneje v enem mesecu sprevideli, da se bodo otresli, poskrili se v gozdove in streljali v iste oficirje, ki jih zdaj z ikonami sprejemajo. Tukaj, v Parizu, je pa ob najlepšem vreineu čutil brezupnost in ta brezupnost, se mu je zdelo, je izvirala ravno iz sobica. Delavci so čitali članke v >L’ Huma-nitčc o tem, da je treba pomagati Rusiji in da je treba biti solidaren z ruskimi tovariši,
— so pritrjevali, zabavljali na vlado, rekli tudi: »bomo že pokazali«, nato pa šli v svoje bezničke, pili svoje merice, plesali, igrali trie — trac in popolnoma pozabili, da so na svetu tudi Rusija, Nemčija, borba, revolucija. Vsi so še nekako živeli in v svojem življenju so hoteli uživati. Mali, še en kozarček! Žal, da je absinl prepovedan! Idijotska vlada! Andreju se je zdelo, da jih prepoved pitja absinta mnogo bolj razburja, kakor pa vpad na nemško ozemlje. In Andreju so obvisele roke.
Ko je opazoval tolpo, je videl delavce. Videl je da se delavci vrtijo na povodnjih konjih, se smejejo ko Charlot razbija posodo in ploskajo dvosmisehiim kupletom. Res je, da so zadirčni, ampak kakšna komedijantska zadirčnost je to! Če bo ekvibibristu padel z nosa kozarček, bodo ogorčeno navalili na blagajno in zahtevali naj se jim vrne vstopnina. Prišel bo zraven policaj, pa bodo še malo pokričali in se razšli. Vsi spretno streljajo v lončene pipice, pa samo v lončene pipice! Ti ljudje nikakor niso za Oktober!
Tako je šel Andrej čez trg, mračno, izpod čelo zroč na pripreste zabave na sejmski veselici. Niti eden, uiti najzgovornejši klical' bi ne mogel privabiti tega mračnega človeka
v usnjati čepici! Ko je obšel ves trg, se je ustavil v temnem koncu, kjer so stali glu-maški vozovi, v katerih so živeli dreserji svinj, svinje same, ekvilibristi, čarovniki in drugi razveseljevalci pariških predmestij. Poiskal je star žolt voz z napisom: »Kočujoči cink bratjev Chšleveau«, ter je potrkal na malo okence. Takoj nato so se odprla mala vrata:
— Kdo je?
— Rad bi govoril z gospodično Lisetto.
— To sem jaz.
— Ali je Pifer pri vas?
— Vstopite, prosim!
Andrej se je s težavo spravil v voz, kjer je bilo temno in je dišalo po slabem pudru in ženskih cunjah. Andrej ni mogel videti obraza deklice, ki je z rijim govorila.
— Pifere-a ni tukaj, ker so ga sinoči aretirali. Dal mi je pa listek in mi je naročil, naj vam povem, da morate takoj proč. On je v jetnišniei Sainte. Ubogi Piferre! -
Poitra je res zastonj dvomil o svojem dekletu. Mogoče je res bila kdaj muhasta; kdo pa ni? Po tem, kako je zavzdihnila in kako se ji je zatresel njen tenki glasek, se je jasno videlo, da kostanjevka res ljubi Pifcrr-a
in da ga ni samo spustila v svoj voe, ampak tudi v svoje srce.
Andreja so njene besede strašno potrlo. Poitra je torej izginil, Andreju so pa na sledu! Zveza z organizacijo je izgubljena in on mora odtod, ker nima časa, da bi dobil druge zveze. V Toulon bo moral brez instrukcij. ir. ne da bi se s kom mogel pogovorili. Začutil je, da mu splahujejo sile.
Lisette je pa nadaljevala:
— Pižrre je dečko! On ni bojazljiv ko drugi. Vi ste njegov tovariš, Rus, kajneda? Vi tudi niste bojazljivi. O, kako jih mrzim! Moj oče ie bil komunar, Versaille-ci so my -* krogljo prebili desno nogo. Če bo spet kori una, pojdem sama na barikade, pa bo hujše ko je bilo pri očetu!
Andrej je bil zmeden, mogoče je tudi eai-del: v vozu je bila namreč tema. Kako se je on grdo motil! Postalo ga je sram, pa ne samo za svojo minutno utrujenost, ampak tudi zato, da ni verjel v te ljudi. Zdelo se mu je, da je mala kostanjevka umnejsa in močnejša ko on, zato ji je krepko stisnil roko.
— Seveda! Vaš Pier je dečko! Pa tudi vi niste nič slabši! Imate prav, hujše bo ko takrat!
(Dalje prihodnji*)
Restavracija
»»Ljubljanski dvor
Danes se začne v restavraciji »LJUBLJANSKI DVOR« sezona morskih tih. Točila se bodo najboljša vina in tudi letošnja portugalka. Specialiteta pristni kraški teran. Vsak večer od pol 8. naprej igra salonski orkester. Vstopnina prosta. Odprto do 1. ure ponoči. Za obisk se pripoioča
restavrater PupOVBC.
u \
Carinsko potradniiki In Spedicijikl feuraau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Nartov brzojavkami „OROMu.	Toloion 2454.
podrulnlcet Maribor, Jesenice, Rakek.
Ahavda vsa v to stroka spodaJoCo pošlo nalhltralo In pqd kulantnlmt pogoji. la«topnih* drttlb* »palnHi^vos S. O. K. so oksproaito
MALI OGLASI.
Za vsako besed« »e plat* 50 par. Za debelo ti»kan«
pa Din 1.-—.
Novi jezikovni tečaji:
angleščina, španSčiaa. Prof. dr. Pavel Brefciik
Pojasnila: sluga gunaa-zije Vrtača.
VINOCET
tovarna vIbsbI«oga kisa, d. s o. z-, LgMteliana
■tudi
naifineiii in najokusnejši tiamisni kis iz vinskega kisa«
a*%t«ivs3te poiitMSabo. «*•« TeloJon Me*. 2889.
Vefenltno in felgSJenišno nafmoderneje areisna kisarna v Jugoslaviji. Pteemst	Oaooieka	eoets	5U	la,	M.	hmMT(
* potato ~
OraftMK-etvo,
tlTAI l SVETE K j
Pouk ali konverzacija
v nemščini, lrancoSBial. angleščini in italijan&Jini daje izobražena nemška dama. Naslove prow na upravo »Not. dnevnika< p£d »Individualni pouk<
Premog - Čebin
Wolfova l/II- - Telef. 2056.
w e e k
fWECKl čaše in aparati »a nkahovanje »o ^ najcenejši, kor so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogojil Tovarniška zaloga.
Krekov trg 10 pri tvrdki Frnktus, ).jnbljana.
»Segetan«
najboljše sredstvo za lu-ienje semen. % % rarto-pinfe zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jen-žif, Maribor, Kopitarjeva ulica 6.
Oglašujte ▼ Narodnem Dnom! k u
Novost!
Specialni atelje za izdelavo športnih oblek po meri. >Na izbiro vedno pristni loden za lovce, športnike, smučarje itd. Specialiteta tirolski peri in Sladmingar loden. — Preizkušeni kroji za debele. — Športni atelje >-Hubertus«, Potočnikove »asebno krojno učilišče. Ljubljana, Stari trg 19-
M«**. -	-	Z'	S',,r'	V"	'