Mubljona, ponedeljek, 22. nov. 1954 Leto XX. Stev. 279 OI.AVNI IN odo UVUKNl UREDNIK Šinkovec 0re,a uredniški odbor • Ll« tihaji vsak dan razen « Cen. ,o dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEI . iyo4 jgsb ^ m Juudska, PRAYICA 4JUttak« wa*ica» U» XANO VLUtN A ». OKTOBRA LM4 • MED H aRODNOOSVO-BODU.NO BORBO JE IZHAJALA KOV 14-DNEVNI* UJ TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL IHI KOT DNEV* MIK. NATO PA KOT TEDNIK 'I OD L JUNIJA UM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. OBISK PREDSEDNIKA TITA V KOPRU IN BUJAH SKUPNOST BO POMAGALA TUDI NOVO PRIKLJUČENIM KRAJEM IZ ZAOSTALOSTI Slavnostnega zborovanja v Kopru, na katerem je govoril predsednik Tito, so se udeležili Edvard Kardelj, Miha Marinko, Vladimir Bakarifi, Peiar Stambolič, Boris Kraigher in Kosta Nagy — Koper in Buje sta podelila predsedniku Titu diplomi častnega meščana Da_ . Koper, 21. novembra. Josip »f? J® obiskal Koper, Buje in okolico predsednik FLRJ Zv«zneea i llto' V njegovem spremstvu so bili podpredsednik sl{opšžin 'prsnega sveta Edvard Kardelj, predsedniki republiških Jimir Balt •-^bi*e’ Hrvatsk® *n Slovenije Petar Stambolič, Vla-in 8 in Miha Marinko, generalni polkovnik Kosta Nagy sodnik T ,"1 *®kretar predsednika republike dr. Jože Vilfan. Predle navflus Sovoril na veličastnem zborovanju v Kopru, kjer ga ‘B sosed "r0 poslušala velika množica ljudi koprskega, bujskega 'fodskeira okrajev. Po zborovanju so na svečani seji Mestnega ni»*a J"? odbora Koper podelili predsedniku Titu diplomo čast-v°m odn se & predsednik FLRJ s svojim spremst- ^Poldn • v p*ran in Portorož, kjer je bilo svečano kosilo. Motno ča t* pre^se^nib Tito obiskal Buje in tudi tu prejel di- vanje s sosedno Italijo, za gospodarsko, kulturno, pa tudi politično sodelovanje. Ta izhod je po- se pravi v bivši ooni A. Ta statut jim omogoča, da ohranijo svoje narodno lice in kulturo, da s^ega pj^ktvo Istre in Sloven- skanjem in vzklikanjem pozdra-z v *nfr^a -se v vila svojega predsednika. Pred- ®ravljai0 Prizadevnostjo pri-! sednik Tito, oblečen v civilno _ na sprejem svojega' obleko, je s klobukom v roki na- ega meščana. je so bili vsi kraji ] so mu izročili šopek nageljev in slavolok; ln okusno okrašeni s Se pr-j 'Zastavami in cvetjem. per so -f vi-rn Prihodom v Ko-IjudL r7 1, ,z,gm^e velike množice zil kamion aljenih krajev je vo-le stam • 23 *carnionom, tako da Vase tat lstrs^° mesto sprejelo tfolgo m ■ ,mn°žico, kakršne že tev0luciJ^el°- Zgodovinski Trg umetniško ročno delo. Pred začetkom zborovanja smo v koprski palači opazili tudi člana Izvršnega odbora CK ZKS Ivana Regenta, člana Izvršnega sveta LRS Zorana Poliča in Nika Šiliha, državnega tajnika za notranje zadeve LRS Mitjo Ribi- ^lucije ieji; s Čiča, našega generalnega konzula £Lk°Prskih uhcStP°^n; uf i! v Trstu Mitjo Vošnjaka, italijan- S? -S5£ «cete ^ *• <«■ °^raheelVeJ,e pred P°«loP3em Vila vJv ^vidskega odbora usta- Sednika rrt avJ°rnobilov. Predlo st- in njegovo sprem-^Šnpn^ J^^ravila predsednik her in f? SVeta LRS Boris Kraig-^°ritnar T. IzvrSneSa sveta Jože Soskvaj/, “°dba je zaigrala ju-m )™0’ zatem P3 ie Albertaria, krajevne predstavnike oblasti in političnih organizacij. Zborovanje je o tvoril predsednik Okrajnega odbora SZDL Julij Beltram in pozdravil vse navzoče. V krajšem nagovoru je opisal pomen tega velikega dne, ko sta po dokončni priključitvi k Jugoslaviji Koper in Istra pozdravila v°jašk; pregledal častni v svoji sredi predsednika Tita in riajor p^elek, ki ga je vodil druge ugledne goste. Ob velikem dašti »o i Po vsem Kopru in i navdušenju je zatem Julij Bel-hinoži ®avne,rn trgu je za vrša- tram predal besedo tovarišu Titu, 03 je z dolgotrajnim plo- ki je dejal: Govor predsednika Tita £7 tovarišice! ?.aitople|ite mi> da vas na. . Ta,lv‘ * Pozdravim. Pozclrav- postavljeni ljudje naše narodnosti. To je pozitiven korak, pozitivna stvar, in mi smo prispevali mnogo truda in naporov, da smo delno dosegli tisto, po čemer je hrepenelo naše ljudstvo. Dobri sosedstveni odnosi med vami tu in ljudstvom onkraj, kjer je velik del našega slovenskega prebivalstva, dobri stiki z italijanskim narodom onkraj, bodo tudi mnogo pripomogli k težnji pri nas, da bi bili stiki z državo Italijo čim boljši. Bratstvo in enotnost ljudstva, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, na tem področju se lahko upostavi v polni meri v naši državi, v socialistični deželi z novim družbenim redom, v kateri so vsi narodi enaki in v kateri ni nobene diskriminacije nasproti katerikoli narodni manjšini. To je tista naša pridobitev, ki nam jamči, da bo močno vplivala na 1 da se ne bodo mogle ponavljati šovinistične težnje pri nekaterih elementih onkraj meje, v bivši coni A. Seveda, če bi se to zgodilo — težko pa verjamem, da se ne bo — to ne sme biti razlog, da bi na tej strani meje odgovarjali z enakimi ukrepi. Naše dostojanstveno vedenje in naše pravilno reagiranje na takšne ukrepe bo i Vas r'-uln'uu. rozorav-ftvije V 1B?®niu narodov Ju gobanov ^ vrhovnih zveznih varn 'Pleskanje). Čestitam *i?'isttiW ?VIm državljanom so-v skunr, r°slavi'ie, da ste pripon J?no®J z novim družbenim 8' PotoV- ga, Plačali naši navališ«*,,. 5°^® in krvi. To je nudi v * re,d> demokratični red, I^f^Pektk. mo^n<>sti in najboljšo Rodnost* Za,razvoj in srečnejšo 'riovojr, ’ ..^danjim in bodočim Stt>o že ,Vl1 vsi, skupaj z vami, (>k, £?Tnai čakaH na ta tre-Ueh h 1 J. govorili tu na .p1 vas lahko tu po-I y°ji ?_„0 | 'dke trenutke je v vsej Hstvo v.v,n> Preživljalo tu naše S i® « s« Čuti del svojih bra- L^oralo nLitnati6ni d?že,i: pa znake Jarem, ki je imel mi.i' • ania sleherne na-'^ssolinj-1 .ln zavesti, zlasti pod •Poih. J vini fašističnim reži- no zadovoljni. Nikakor ne. Toda glede na mednarodni položaj, glede na perspektivo in potrebo bodočega razvoja sosedskih stikov z Italijo je ta ureditev, ta izhod, ki smo ga dosegli, pozitiven, ker se nudijo možnosti za plodno sodelo- Delegaclja starih antifašistov, vojnih Invalidov in vdov se je v Portorožu prisrčno razgovarjala s predsednikom Titom zitiven tudi zato, ker smo v do- se razvijajo, čeprav v okviru seženi ureditvi dosegli tudi tako druge države, Italije, in da se za-imenovani manjšinski statut za ti- vaTujeio pred takšnim maltretira-ste dele našega ljudstva, ki so njem, kakršnemu so bili prej, zla-ostali onkraj meje, pod Italijo to sti pod fašističnim režimom, iz- iljše orožje, da takšna šovinistična ali kakršnakoli druga propagand* ne bo vplivala v smislu poslabšanja stikov med Jugoslavijo in Italijo. Mi menimo, da, kakor smo tu — slovenska, hrvat-ska in zvezna vlada — odgovorni pred našim ljudstvom in pred mednarodno javnostjo, da ne bo takšnih izpadov niti tu ognjišča kakega šovinizma nasproti italijanskemu narodu, prav tako pa mora biti odgovorna italijanska vlada. Jaz pa sem prepričan, trdno prepričan, da se italijanska vlada zaveda te svoje odgovornosti, in menim, da bo to najboljše poroštvo, da se takšne stvari ne bodo več ponavljale. Vi ste videli, da je bilo vse naše ljudstvo, ne le v Sloveniji in v Hrvatski, marveč tudi v Srbiji, Makedoniji, Črni gori in Bosni od Djevdjelije in Maribora tja do I Trsta enodušno v tem, da mora l biti tokrat vsem njegovim upravičenim zahtevam v celoti ugodeno. Seveda smo mi v vladi, ki smo 1 Veči; TV r STno m< frih že -J,, ,. Področja, na kate-fririte :.n i e Ja Jivi ljudstvo sl< frt' Os* • bili odgovorni pred ljudstvom za to, storili vse, kar smo mogli, da bi bila ta ureditev za nas čim-boljša. Toda najbolje, kar smo mogli doseči, je bilo to, kar zdaj imamo, je bilo to, da smo v določenem smislu popravili meje tu blizu Kopra, da smo dobili statut za slovensko prebivalstvo v ooni A in da smo uredili še nekatere druge stvari, predvidene v londonskem sporazumu. Tisto, kar za nas ni pozitivno, mislim da bomo lahko nadomestili s čim drugim — a to je perspektiva sodelovanja in tesnih stikov s sosedno Italijo, boljših stikov, kakor so bili v minulosti, ker nam bližnja in daljna zgodovina kažeta, da so bili naši stiki skoraj zmeraj dokaj slabi. Mi smo prišli do prepričanja, da moramo prispevati v tem oziru še večjo žrtev, da bi pripomogli, da bomo imeli na tej strani naših meja, s sosedno Italijo, ike boljše sosedstvene stike in boljše medsebojno sodelovanje. Prepričan sem, da je to tudi stališče italijanske vlade, kolikor mi je znano iz govorov g. predsednika Scelbe. Ce bodo na obeh straneh iste težnje, tedaj je za narode naših dežel1 v tem oziru perspektiva dokaj dobra. Da pa bi bili ti stiki čimboljši, bo mnogo odvisno tudi od vedenja, zlasti v teh krajih, v Trstu in v tem delu bivšega STO, kjer si je treba prizadevati, da se bomo ognili sleherni šovinistični in grobi mržnji in kampanji, ker to navadno samo zastruplja stike ne le na ožjem področju, marveč prehaja tudi na cele narode. Tovariši in tovarišice, ne bi se spuščal v podrobnosti same ureditve, ne bi vam govoril, v čem je bistvo, ker vam je to znano iz dokumentov. Tu bi rad samo spregovoril nekaj besed o vaši perspektivi, o tem, kaj boste v svoji novi državi, ki ste ji sicer pripadali v veliki večini ze prej po svojem narodnem čutu, storili v gospodarskem in drugem oziru. Ne mislim vam obljubljati zlatih hribov in dolin, medu in mleka. To sami veste, in mislim, da že dovolj poznate naš gospodarski razvoj v novi Jugoslaviji. Vi zelo dobro veste, kakšen je naš družbeni red, zelo dobro veste, kako smo uredili naše narodno vprašan je, vi zelo dobro veste, da je naša družbena skupnost, Federativna ljudska republika Jugoslavija, setavljena iz šestih republik in petih glavnih narodnosti, kakor veste tudi to, da imamo zaostale, manj zaostale in razvite republike, to se pravi takšne, ki imajo močnejšo industrijo, in takšne, ki imajo šibkejšo ali ki sploh niso imele nobene industrije. V tej družbeni skupnosti de-amo v tem smislu, da razvite re- » ,'Ji (vzklil/- - "^urniki Jugo-f^lavirj : 'kuhje socialistični Ju-® 11 ploskaniel. Knkšnn ie L* u^iitevt'T1fan^- Kakšna Je ffŽaškee« , ° imenovanega i? z njo riPn ?ia' a^' smo lah- <*g^orh r°l]ni nli n€? Rad nekateri'\ena 'Tkanje, ki a ne J5 zmeraj zastavljajo. remo biti stoodstot- • * * ' 'A' ^ ° ~ »'$2* V** * ; ** v' V;' ^ ' -- • .- ■,it a’. . . ; ■' • - ■ ; ■ ’• ’’ • - : - .J ; 'J'5'. 1 "e s ? '•> " V ?? J ■ ' ?' ■- ■ ' ■ s C "■ ■- ■ ■■ . ' * . " ' > J. . . e, ... ' .. - ' • . * , S : .» Ve ' A. 1 y " X. <%-. * S ■ v# M - ' r;.- •, • v ^ * M' ensko napoved e®enskii « ^|ax®Vei^bra. i *POVe? 211 ponedeljek, i°. ki vs’ vreme i delno *®Cal»V ,T*''<>dni Sl !V *n Iam. Pr«t--lo 1 ^rinili. ^ ovenlJi. prehodno po- j «iŠL,,0Pi»j n, 'pr!lpera!,lr' -* >n k +8P.a, 0 In Tn* «d° °' ”*'* 1* n,i* ,0P'®i Cp1,i ■ na Primorskem •»^'^kovnti ?; V na>lednjih dneh ^ Tt,Otn*. hi n»to po.ltb- [ ■», i?..,:.. publike pomagajo man j razvitim, da bi se dvignile na višjo stopnjo, tako da se vsa naša dežela Trg revolucije in okoliške koprske ulloe je med govorom predsednika Tita napolnila velika množica prebivalstva Istre bi Slovenskega Primorja kar najbolj razvija in da na eni strani ne bo skrajne revščine, na drugi pa bolje živečih ljudi, da delimo tisto, kar dan za dnem ustvarjajo naši delovni ljudje tako, da vpliva to na dviganje zaostalih krajev. Tudi vašemu kraju tu, kjer je revščina dokaj velika, je treba pomagati, in to je dolžnost naše skupnosti, Federativne ljudske republike Jugoslavije. Tega ne moreta storiti samo republika Slovenija in Hrvatska. Zato pa je naša zvezna vlada prevzel« aolžnost in nalogo, da bo skrbela za to. Mi bomo to po sedanjih in bodočih možnostih tudi storili. Naše sedanje možnosti niso posebno velike, toda tudi zdaj bomo poskrbeli, da se bo začelo tu nekaj graditi, da bomo zgradili industrijo, temelje za nadaljnji razvoj, za blaginjo in boljšo prihodnost ljudstva, ki je prišlo zdaj v novo, socialistično Jugoslavijo (ploskanje in odobravanje). Skratka, prevzemamo to obveznost, in zagotavljam vam, da jo bomo izpolnili. To, kar delamo, to obveznost, ki smo jo prevzeli, odobravajo vsi naši narodi, ker so zmeraj upirali poglede v (Nadaljevanj« na 2. strani) RESNO RAZMIŠLJAMO 0 UKREPIH, KI NAJ OLAJŠAJO NAPORE IN ZBOLJŠAJO STANDARD DRŽAVLJANOV (Nadaljevanje s 2. strani) te kraje, ker so si zmeraj vsi prizadevali, da bi postali vi čimprej člani te skupnosti, in zdaj se bodo seveda vsi strinjali s tem, da storimo v danem položaju največ, kair moremo. Vi veste, kakšna je perspektiva v naši državi. Mi gradimo socializem, mi industrializiramo svojo deželo, mi smo tako rekoč že za- ključili oziroma bomo kmalu za- deti pri nekaterih ljudeh v naši kiju/čili^ našo kapitalno graditev, deželi in v drugih deželah, zlasti našo težko industrijo, ki je temelj pri tako imenovanih informbiro-za nadaljnji razvoj naše dežele, jevcih oziroma pri komunističnih Nekoč zaostala Jugoslavija, brez partijah še zmeraj težnjo po dru-tovara, ki bi nekaji pomenile, in gačnem prikazovanju te stvari, ker brez posebne industrije, je zdaj že | jim je težko priznati, da so ves ponudili upostavitev normalnih lali in govorili, ker imamo z za-in celo dobrih stikov. Ali naj bi to hodnimi deželami razne, zlasti go-odklonili? Ne! Mi smo zmeraj go- spodarske stike; dalje mi smo se vorili, da zahtevamo to in to, da morali leta 1948 zavarovati in na-zaKtevamo, da smo enakopravni, slon iti v gospodarskem oziru na da razgovarjajo z nami na pod- zahodne dežele, z njimi imamo lagi enakopravnosti, da imamo mnoge trgovinske in druge po-normalne stike, ker proti naro- godbe, tam imamo mnoge kredite dom Sovjetske zveze im drugih de- in druge obveznosti, ki jih še nižal ničesar nimamo. Čeprav sem smo začeli izpolnjevati, mi še zdaj že večkrat o tem govoril, govo- dobivamo pomoč od nekaterih de-rim tudi tu danes zato, ker je vi- žel, kakor so Amerika, Velika Britanija in delno Francija. In te industrializirana dežela. Zadevamo še na težave, še imamo razne pomanjkljivosti, kot posledico težavnih trenutkov, ki smo jih preživljali po letu 1948, ko so nas osamile Sovjetska zveza in druge vzhodne dežele, ko nam je bila storjena v gospodarskem oziru strahovita škoda. Se so sadovi tega in mi prispevamo ogromne napore, da bi jih čimprej odstranili. Zdaj smo na najboljši poti, da bomo v krajšem obdobju premagali tudi te zadnje težave in da v naši deželi, kjer naši delovni ljudje, naši delavci v tovarnah in raznih podjetjih skupaj z uslužbenci upravljajo proizvajalna sredstva in imajo vse možnosti za ustvarjalni razvoj in samopobudo v svojo in v korist skupnosti, ustvarimo čim boljše perspektive. Taksna socialistična skupnost s takšno enotnostjo ljudstva, kakršno imamo v naši deželi, kar se je, kakor ste tudi sami videli, že v mnogih težavnih trenutkih pokazalo kot zelo dobro, zlasti če se spomnite lanskega leta ob 8. oktobru, ko noben človek v Jugoslaviji ni osial ravnodušen, takšna skupnost, s takšnimi delovnimi ljudmi ima vse možnosti in največ upanja, da ustvari zares srečno življenje sebi in bodočim rodovom. Prišli ste v takšno skupnost in naše ljudstvo vas pozdravlja kot svoje člane, trdno prepričano, da boste skupaj1 z njim napeli vse sile, da boste na tej zemlji, kjer živite, storili vse za svojo in za srečo bodočih rodov, da boste tudi sami kar največ morete, prispevali k tej družbeni skupnosti, katere člani ste zdaj (navdušeno vzklikanje socialistični Jugoslaviji in tov. Titu). Tovariši in tovarišice, kratko sem vam povedal, kam ste prišli, rad bi vam pa povedal še nekaj besed tudi o tem, kaj pomeni Jugoslavija kot činitelj na mednarodnem torišču. To ni več tista Jugoslavija, kakršna je bila ne koč. Z enotnostjo svojega ljudstva ne glede na to, da živi v njej več narodnosti, z monolitno enotnostjo, s svojo čvrsto zavestjo, z žrtvami, ki jih je prispevala mod vojno, in z napon po vojni, si je pridobila na svetu velik ugled, zlasti s svojo vztrajnostjo, da bi ohranila svojo neodvisnost in s svojo dosledno miroljubno politiko v boju za mir. Kot miroljubna dežela je v boju za mir močan či nitelj v irtednarodnem obsegu. Na ša dežela si je pridobila mnogo prijateljev širom po svetu. Seveda ima tudi nasprotnike. Ima nasprotnike po ideološki liiniji, ker je socialistična dežela, na svetu pa so ljudje, ki nimajo radi socializma. Razen tega ima nasprotnike tudi med tistimi, ki niso hoteli, da bi bila neodvisna, marveč odvisna. In tudi o tem bi rad danes govoril. Rad bi, da bi vedeli nekaj več o tem, v čem je bistvo normalizacije stikov Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodnimi deželami. Gotovo ste že slišali o tem, da pobuda ni prišla od nas marveč oa Sovjetske zveze, pa tudi od drugih vzhodnih dežel. Z njihove strani je prišla pobuda in to je povsem pravilno. Mi smo to pozdravili, pravilno je_ zato, ker mi nismo zakrivili prekinitve ker se je v vsem tem času poka zalo, da je resnica na naši strani In tudi dokončno se je pokazalo, da je resnica na naši strani. Zato tudi oni dokončno priznavajo, da je Tesnica na naši strani in da mi nismo bili krivi (ploskanje in dolgotrajno vzklikanje »Tito-parti-ja«). To so sami povedali, to sami pravijo, čeprav premalo iasno, vendar pa jasno tako, da lahko vsakdo, ki le nekaj razume, vidi, na čigavi strani je bila krivda. Po celih šestih letih je torej naše ljudstvo doseglo še nekaj velikega, doseglo je, da je tisto, kar je zmeraj trdilo, tisto, kar smo nenehoma trdili, naposled pred vsem svetom jasno razčiščeno: da mi nismo bili podleži, ne vohuni, ne agenti drugih držav, ne fašisti, ne izdajalci socializma, marveč da je bila to prekinitev po državni liniji, da je bil to sad stalinske politike. Mi pozdravljamo dejstvo, da so imeli novi voditelji Sovjetske zveze toliko poguma, da so vsaj toliko prelomili s to dosedanjo politiko in da so nam znova čas zagovarjali neumno stvar. Zdaj bi pa nam radi podtaknili, češ da smo se mi pokesali in da gremo nazaj. Mi pa se nismo prav nič aokesali, ker se nismo imeli za saj kesati (ploskanje). Vsem takšnim zmešanim glavam bi priporočil, naj se vsaj v zadnjem trenutku nekoliko ovedejo, da ne bodo zabredli v še neumnejši položaj, v kakršnem so zdaj, kajti čas bo pokazal, da ne bodo mogli več prikrivati svoje neumnosti, ker bo vse to jasno vsemu svetu. S Sovjetsko zvezo smo že upo-stavili dokaj normalne stike. Ker je to tudi njihova želja, sem prepričan, da se bodo ti stiki še popravili in zboljšali, da bo sodelovanje koristno za obe deželi. Seveda je to enako odvisno od nas in od njih, največ pa od njih, ker e pri nas želja zmeraj dana. Mi imamo najboljšo perspektivo, da imamo na tej strani dobre stike in da sodelujemo v vseh vprašanjih na podlagi enakopravnosti. Oni namreč sami pravijo, da prav nič ne mislijo na vmešavanje v naše notranje zadeve, da nas smatrajo za neodvisno in samostojno državo, kakor nas Stalin ni hotel smatrati. Ne glede na to, da je Stalin mrtev, moram reči, da je zapustil sledove in da moram zaradi tega govoriti o tem. Tisti, ki so zdaj na krmilu, pravijo, da nas obravnavajo kot neodvisno in samostojno državo, in mi to pozdravljamo. Mi se prav spričo tega nismo niti za trenutek obotavljali sprejeti normalizacijo rn +*• r smo neodvisna država, ni 1> 'lotrebno, da bi se na kogarkoli hirali, kaj poreče, ali naj dobre stike sprejme, mo ali ne, ker je to stvar nas samih in nikogar drugega. Mi bomo tudi v prihodnje delali tako, delamo pa vse, kar je v interesu naše države in miru na svetu, razume se pa, da tudi v interesu tistih dežel, ki z nami navezujejo dobre stike, če so to interesi, ki ne nasprotujejo interesom miru in našim lastnim. Na drugi strani, na Zahodu, zdaj mnogi ljudje razumejo to zboljšanje stikov kot našo zmago, ker je naša potrpežljivost rodila sadove po tolikšnem strašnem pritisku. To namreč ni bil nekakšen spor, o tem sploh ne more biti govora. To je bila hladna vojna, v kateri so vzdolž naših meja pn-dale človeške glave, to je bila najstrašnejša propaganda, to je bil najhujši pritisk z vsemi možnimi sredstvi, razen odkrite vojne. Pametni ljudje za Zahodu menijo, da je za nas velikanska pridobitev, da smo to vzdržali, in bilo bi nespametno, da bi nam zdaj zamerili, da smo se odločili za zboljšanje stikov s Sovjetsko zvezo. Toda na Zahodu so tudi zlonamerni ljudje, in sicer največ takšni, ki sovražijo socializem, ki sovražijo človeški napredek, ki nočejo, da bi prišlo na svetu do pomiritve in mirnega sožitja, in takšni, ki zdaj pravijo: »ha, nazaj gredo v svojo staro druščino, znova kakor so bili nekoč, potemtakem jim nikar ne verjemimo, ničesar jim ni treba dati, vse kar smo jim dali doslej, pa je bilo zaman.« Toda ti ljudje nam niso ničesar dali, ker so imeli od tega tudi sami korist, čeprav mi nismo sprejeli nobenih pogojev. Skratka, ti ljudje bi nam radi takoftškodovali. Mi pa se ne moremo ozirati na takšne očitke nekaterih elementov z Zahoda in to nas ne more ovirati, da upostavimo takš ne stike, kakršne želimo in o ka kršndh menimo, da so v skladu z našo zunanjo politiko (odobrava nje). Mi se ne moremo ozirati niti na to, ne glede na to, kaj kdo govori. Prav tako smo rekli in govorimo tudi zdaj, in to pravim tu tej drugi strani, Sovjetski zvezi in drugih vzhodnim deželam, da ne moremo zboljšati »tikov z njimi v škodo in poslabšanje naših »tikov z zahodnimi deželami, da si morajo biti na jasnem o tem, da uveljavljamo svojo lastno politiko, aa si morajo biti na jasnem o tem, da se zdaj ne moremo prepi rati ali pa prekiniti teh stikov : zahodnimi deželami, da ne moremo dopustiti, da bi se stiki, ki smo jih navezali, poslabšali stmo zato, da bi se zboljšali stiki z njimi Mi ne moremo zdaj poteptati vsega tistega, kar smo doslej de dežele doslej niso pokazale, da so naši sovražniki, marveč so nam bile v najtežavnejšem trenutku prijatelji, in zato jih tudi zdaj smatramo za takšne' in nimamo nobenega razloga in tudi ne mislimo prelomiti z njimi. Tisti na Vzhodu in tisti na Zahodu naj si bodo na jasnem o tem, da mi v svoji zunanji politiki ne zapuščamo poti, ki smo si jo utrli od leta 1948, to se pravi, da imamo svojo lastno pot, da zmeraj pogumno govorimo, kaj je pravilno in kaj ni na tej ali oni Predsednik Tito med govrom v Kopru strani Slehernemu naj bo jasno, da mi ne moremo biti privesek nobene politike, da imamo svoje fledi.šoe in da znamo presoditi, ca j je pravilno in kaj ni. Tisti ljudje na Zahodu, o katerih sem malo prej govoril, ljudje, ki nas nimajo radi kot socialistično deželo, naj si bodo torej enkrat za vselej na jasnem o tem, da je pokopana tudi sleherna utvara, da bi se lahko mi nekega dne odpovedali socializmu in presedlali v nekakšen »kapitalistični tabor*. O tem ni govora (»Tako jel« ploskanje.). Zdaj mora biti tudi na vzhodni strani jasno, da se nikoli več ne mislimo vrniti v položaj, v katerem smo bili do leta 1948 oziroma v katerem so želeli, da bi bili, pa smo jim rekli »ne«, in ker smo takrat rekli »ne« in prišli v najstrašnejši položaj, v kate rem je lahko kaka dežela, bi bilo seveda neumno zdaj privoliti v to, da bi se spet vrnili v takšen položaj (ploskanje). O tem ni govora. Ko pa bo to jasno slehernemu, a jasno bi morali biti, bo jasno tudi to, da lahko, da morejo in morajo delati z nami takšnimi, kakršni smo. Mi smo dežela, ki prispeva ogromne napore ne le, da bi ustva rila svoj boljši jutrišnji dan, mar sploh nemogoč za sklicanje takšne konference, za sestanek vseh triindvajsetih dežel. Jasno je, da je za tako velik dogodek potrebna priprava, bolj realen rok. Ta lepa ideja je morala torej takoj v začetku otipljivo doživeti neuspeh. Najbrž bodo konferenco sklicali. Toda udeležilo se je bo samo določeno število dežel, in sicer tiste, ki so že odgovorile Sovjetski zve-Druge dežele bodo namreč odgovorile negativno. Kaj moremo mi tu storiti? Ali e možno sodelovanje na takšni conferenci s tako ozkim blokom držav, samo tistih v vzhodnem bloku, kakšno je upanje, da bi dosegli nekaj konstruktivnega in pozitivnega za zmanjšanje napetosti v Evropi? Reči moram, da ga ni. Ni pa ga zato, ker je to mnogo premajhno število, samo ena stran, in zato, ker se bojim, da bodo na tej konferenci zatrdno predlagali ukrepe za izglasovanje nekaterih sklepov, ki bodo morrla usodno vplivali v smeri nadaljnje zaostritve položaja v Evropi. In razume se, čeprav pozdravljamo to idejo, mi ne moremo sodelovati na tej konferenci. Ne zato, ker ne sodelujejo na njej druge dežele, ker so dežele, ki ne sodelujejo iz drugih razlogov, marveč zato, ker ne vidimo v tem nobene koristi ne za mir v Evropi, ne za nas same. Prepričan pa sem in želel bi, da tu ne bi šli tako daleč, da bi onemogočili tudi v prihodnje uresničitev te ideje, ki jo je sprožila Sovjetska zveza, da bi zares sklicali konferenco s širšim in po možnosti najširšim krogom evropskih dežel, na katero bi šla Jugoslavija odkritega srca rada, da bi se je udeležila in prispevala svoj delež k zboljšanju položaja v Evropi. Morda nas na strani vzhodnih dežel ne bodo razumeli Toda vedeti morajo, da smo mi neodvisna dežela, da sami odločamo in da vemo, kaj je v danem trenutku najpravilnejše. Mi tako gledamo na stvari in govorimo odkrito in se ne bojimo to povedati. Prav tako pa pravimo tudi tistim na Zahodu, da sleherno snovanje vojaških formacij in blokov ne zboljša položaja, kakor to mislijo nekateri, ki gledajo na obravnavanje svetovnih problemov .skozi prizmo svojih topov, atomskih bomb itd., namesto da bi na mi-način začeli pogajanja. Mi Predsednik Tito in njegov generalni tajnik dr. Jože4 raztovarjata z italijanskim konzulom v Kopru dr. A vah. O tem sem govoril že malo storili novi rodovi, ki Pr*^,ajaJ^m0 prej, rad pa bi to nekoliko bolj nami, saj nismo prisegli, konkretiziral. Naša država je se- storili vse in da bomo veda že dosegla velikanske uspe- ditev zaključili. « he. Naši delovni ljudje so dosegli i Reči hočem, da naj bi v graditvi svoje dežele, v indu- ljudje že zdaj nekoliko čutili o j strializaciji in v proizvodnji takš- šanje od teh naporov. Udcino j ne uspehe, da jih občuduje vsak, nage delovne ljudi, nase o kdor ve, kaj smo imeli prej, in ljane, ki so toliko let stojno ki vidi, kaj imamo zdaj. Imamo našali vse te žrtve, ki so res pa še težave. Spremljajo nas tudi žato vzdržali vse te napore.*1- ne uspehe, da jih občuduje vsak, nage delovne ljudi, kdor ve, kaj smo imeli prej, in ljane, ki so toliko let ----------__ - ki vidi, kaj imamo zdaj. Imamo našali vse te žrtve, ki so res pa še težave. Spremljajo nas tudi žato vzdržali vse te je- razne elementarne nezgode. Letos imajo res pravioo zdaj smo imeli hudo sušo, ki nas je Jajmo nekoliko počasneje, oa ^ zadela tako, da nam je napravila njmo si nekoliko! To sem va tel povedati tu in ne ag€ marveč vsem državljanom Ijud- ren tega ne odobravamo in vi veste, da prav zaradi tega nočemo in da odklanjamo vključitev v Atlantski pakt in da se vanj tudi nikoli ne bomo vključili, pove' dali pa smo tudi, zakaj ne. Mi ne odobravamo v Evropi snovanja novih blokov in formacij in mi smo tudi proti temu, ker menimo, da je na svetu ravnotežje upostavljeno že tako, da lahko govorimo na miren način, čeprav bi trajalo to malo dlje. Mi menimo, da ni treba ustvarjati novih elementov razdora, marveč jih je treba vztrajno odstranjevati, pa čeprav so potrebne za to žrtve. Mi se ne sramujemo pove dati to deželam na Zahodu, in tem deželam je naše stališče zna no. Zato pravimo: takšni smo, vi pa storite, kakor veste in znate mi bomo sodelovali z vami v tistih vprašanjih, ki se tičejo varnosti na svetu, proti agresiji, za več ki prav tako daje ogromna mirno sodelovanje, za mirno so- sredstva tudi v obrambne name. ne, ker še ni dolgo tega, ko je bila vojna nevarnost dokaj velika. Naša država je zmeraj pripravljena na največje žrtve, Kadar gre za zagotovitev miru, in to bo delala tudi v prihodnje. Zdaj bi rad spregovoril nekaj besed o vprašanjih, v katerih se ne strinjamo niti s tistimi na Vzhodu, niti s tistimi na Zahodu. Delno, toda ne popolno se strinjamo z enimi in drugimi v nekaterih vprašanjih, ne smejo pa seveda pričakovati, da se bomo stoodstotno strinjali z nečim, kar ni v skladu z našimi nazori o mednarodnih problemih. Vi veste, kakšen je zdaj mednarodni položaj. Vojna nevarnost je sicer mnogo manjša, umaknila se je daleč nazaj, toda problemi so še ostali. In na žalost delajo na eni in na drugi strani ukrepe, o katerih ne bi mogli reči, da zbližujejo gledišča za lažje obravna- ljev. Da smo ga upostavili vanje spornih vprašanj na svetu, agresivnim ciljem proti Sovjetski Sovjetska zveza n. pr. zdaj pred- zvezi, bi seveda s to normaliza-laga konferenco triindvajsetih cijo propadel. _ Ker pa smo ga evropskih in nekaterih izven- upostavui zgolj v obrambne na evropskih dežel, kakor so Ame- mene, da bi krepil našo neodvis rika, Kitajska itd., da bi se po- nost, ni propadel ne za nas, ne govorile o spornih vprašanjih, za Grke, ne za Turke. Balkanski Ideja sama je res dobra. Zlasti bi pakt v celoti velja in mi ga bomo moral poudariti in pozdraviti to, dalje razvijali, mi bomo še na-da je prav Sovjetska zveza prva dalje krepili ta pakt oziroma to sprožila vprešanje sestanka triin- sodelovanje med našimi tremi de dvajsetih deže’., ne pa samo šti- želami, enako kakor bomo raz rih, kakor so prej zmeraj poudar- vijali tudi sodelovanje z drugimi jali. To je dobra stvar. Toda zdaj deželami. V tem, tovariši in to-je vprašanje, kako je to postav- varišice, je, kratko ^rečeno, vloga ljeno. Ali je realno tako, kakor in stališče naše države na med je postavljeno? To je tisto, da je narodnem torišču, negativno. Ni realno, da določijo Povedal bi vam še dve, tri be za tako veliko stvar rok, ki je sede tudi o naših notranjih zade žitje. To je prav tista osnovna naša linija, ki jo zagovarjamo in za katero se borimo ne le mi, marveč tudi mnogi drugi narodi na svetu. To pravimo tistim na Vzhodu, to pa pravimo tudi ti stim na Zahodu. Nam nima nihče pravice reči. da smo nepoboljšljivi nevtralci. Ne, mi smo aktivna neodvisna država na mednarod' nem torišču. Mi hočemo biti či' nitelj, ki prispeva k pomiritvi, ne pa. ki s svojim satelitskim stališčem na strani tega ali onega bloka prispeva samo k zaostritvi V tem je stvar, tovariši in tova rišice. Mnogi zdaj pravijo: »Da, vi ste za normalizacijo stikov vzhodnim blokom, to pa pomeni, da je Balkanski pakt propadel laz pa jim pravim, da se motijo. Balkanski pakt ni propadel. Balkanskega pakta nismo upostavili zaradi nekakšnih agresivnih ci velikansko gmotno škodo, ki nekoliko tudi vpliva na standard naših ljudi. Naš cilj je bil, da bi stalno postopoma dvigali standard naših državljanov in nekaj časa smo to dokaj realno delali. Zdaj pa nas je vse to iznenada, prav zaradi raznih gospodarskih težav in drugih elementov, ki so vplivali, da je začel življenjski stadard v določenem smislu padati, primoralo, da trenutno resno razmišljamo o tem, da bi 9toriti najodločnejše ukrepe, da bi bili državljani naše socialistične dežele obvarovani padanja življenjskega standarda, da ne bi padal, marveč da bi se po možnosti dvigal, čeprav v določeni meri tudi na račun ne tako hitre nadaljnje graditve in industrializacije naše dežele. Naša država, organi naše oblasti, bodo storili v raznih smereh potrebne ukrepe, da se bo zmanjšala zaskrbljenost naših ljudi spričo tega, da so začele ponekod v mestih cene nekaterih proizvodov naraščati. To smo z nekaterimi ukrepi že zaustavili in tej zaskrbljenosti ne bo mesta. Ljudje naj vedo, da smo že poskrbeli, da imamo kruh in drugo, kar je potrebno za življenje, po cenan, ki ustrezajo kupni moči naših državljanov. Razume se, da bomo pri tem kar najbolj učinkovito udarili tudi po tistih špeku-lantskih elementih, ki tudi prispevajo svoj delež k poslabšanju življenjskega standarda naših ljudi. Bolj bomo torej delali v tej smeri, aa življenjski standard ne bo padal, marveč da se bo dvigal. V tem oziru s tega mesta apeliram na vse državljane naše de žele, naj nam pomagajo. Ničesar ne bomo izgubili, če bomo graditev kake tovarne ali česa drugega podaljšali za leto dni ali več, če bomo zgradili mani tovarn, kakor smo jih nameravali ali planirali, gradili pa bomo tisto, kar je najbolj bistveno in najvažnejše, da bo začelo zgrajeno obratovati. Mnoge naše tovarne bodo lahko začele prihodnje leto obratovati, ničesar ne bomo izgubili, ker imamo dovol j časa. Ce p a tega ali onega ne bomo storili mi, bodo marveč dežele. Naj živi naša Federativna i republika Jugoslavija. ska republika j~b ■ Govor predsednika Tita J® Lea z veliko pozomostjo P ala in mu vneto P^^Tje Po odigranju Internacionale^ predsednik Tito s fPMestnega udeležil slavnostne seje me* ljudskega odbora KoR?/\ra j^eo- predsednik Mestnega od ,se(j-pold Zaharija spcnMČU niku Titu sklep Mestne & ^ da ga imenuje za, ® Kardelja. Izročili so j JaJ{ca, grafike naših umetajg* ea> Ce-Debenjaka, Preglja. L isUe sarja in Spacala z mott« in Slovenskega Primorja- Zatem se je PredslS, "a udeležil slavnostnega katerem ga je z zdravi^ jjud-vil predsednik Okraj j-ranc skega odbora Koper tovariš Kralj. Predsednik Tito |e obiskal tudi Buje 1o iz''3' Po obisku v koprskem okraju liko pozornost, ki so m ajc .„.11 Rnlrol i o da v tem je predsednik Broz Tito prispel spremstvo so pozdravili član Zveznega izvršnega sveta Ivan Krajačič, predsednik Izvršnega republike Josip zali. Rekel je, da v tem‘ ^ na- l popoldne tudi v hvaležnosti do jugoslo eCj. Bujščino. Ljudstvo ga je vso pot rodov, ki jih zastopa je od Portoroža burno pozdravljalo, sednik republike. ”re. k«n0 Čast Predsednik Tito je v spremstvu pripomnil, da so mu Edvarda Kardelja, Petra Stam- doslej že neštetokrat ,n gu] boliča, VTadimira Bakariča, Mihe pa sta mu priznanji £opi jz tl-Marlnka in generalpolkovnika zlasti dragi, ker Prl A,, ki ie Koste Nagyja prispel okrog pol stega dela našega na ’. <}o' treh popoldne v Buje. bil vrsto let ločen od svoj Predsednik je najprej pregle- movine. dal častni bataljon Jugoslovanske' Na koncu seje je pred,ske-ljudske armade. i Titu pionirska delegacija “j^ja- Visokega gosta in njegovo ga okraja izročila šopek V imenu hrvatske !?laf'?enka tovariša Tita pozdravila ute vič, predsednik OLO Buje Ermi- ffiske g*1' nio Mediza in predsednik bujske- ‘dtne pa d laKan a u j ga občinskega odbora Antun nazije Ondina Zimador. ^ Vovk. i Predsednik Tito in ostan • Prihod predsednika Tita na soiti gostje so se zatem govorniški oder je zbrano ljud- 5333 prisrčno razgovarjali stvo navdušeno pozdravilo. Po storih Zadružnega doma1 s v ^ pozdravnih besedah Erminija Me- stavniki bujskih druz^dc r,oV. dize je imel predsednik Tito tičnih organizacij in kol ., c 7 krajši govor. iNato je predsednik reP po- Zatem se Je predsednik repu- ostalimi gosti ofoisja 0gle-blike napotil v Zadružni dom, slopje bujske gimnazije. ^ ^ kjer je prejel diplomo častnega du gimnazije je t , meščana Buj, ki mu jo je podelil paj z visokimi vpelji, ^ občinski ljudski odbor. pozdravljen od l^tva naš«, Potem ko je spredi diplomo, ki: »Ml »nM Titovi, Ti tj^ Buj. se je tovariš Tito zahvalil za ve- odpotoval ob četrt na p MINULI TEDEN PO SVETU NAGEL ODGOVOR K^jetsld1U«rf,™e pok*zal?> da so“ upanja, da bi prišlo do konference, Jasno je torej, da je zelo malo v Pari?.. 1? na^ bi sklicali tembolj, ker je vlad, s katerimi bi upanja, da bo prišlo do te konferen- 0 Vprašanjih “ Moskvi konferenco lahko računali, zelo malo? Vsekakor ce, do takšne, kakor je zamišljena, veCini dežel nt » varnosti» . v odpadejo Velika Britanija, ZDA, Ita- in da bi kaj spremenila glede spora- sprejem. viart« i na u80 razenvntaV prean°st pred sleher-l>rav £™i °ra s sz o tej temi, če-"ih vpmLiti*,6 mnenJ 0 mednarod-MPomboJlla S SZ naeelno in s ‘er»ina v nckoliko poznejšega ak» se i«yn,ein ne odklanjajo. Usoae sovjetsk °aPrl° vprašanje M«koil,*rencie‘Ta ° 'TE i FT ols° se le btl b°J med genera- uspešen obračun z njim glede na j tj--™«,.«,.! Sj**MUla z dnevnee t a i■ lom Nagibom na eni strani ter razmeroma omejeni značaj egiptov- uarjl obeh Vlad. Razgovori SO se not Pariške snomL i Iondon- vojaškim revolucionarnim sve- ske revolucije in na njene specifič- razvijali V duhu sodelovanja in REZULTATI M E N D E S - F R A N C E O V E POTI V WASHINGTON OKREPITEV MEDNARODNIH OBVEZNOSTI naj bi razen ratifikacije pariških sporazumov utrdila enotnost Zahoda Ameriška pomoč v Indokini Počasen obračun Washington, 21. _ nov. (AFP). mednarodnih obveznosti v skladu nih tudi za uveljavljenje ameri-O razgovorih francoskega mini- 1 z duhom in cilji Ustanovne listi- ške politike na tem področju strskega predsednika Mendes- j ne OZN, in obe vladi sta priprav- Francije. Njih cilj je pomagati Francea z ameriškimi politiki, ki ljeni začeti ne debat, katerih pridruženim državam, da bodo glavni cilj bi bila propaganda, ohranile svojo svobodo in neod-marveč skrbno pripravljene in visnost. povsem odkritosrčne razgovore. Vodje diplomatskih misij Predsednik francoske vlade je Kambodže, Laosa in Vietnama so podal optimističen ekspoze o per- bili v Washingtonu obveščeni o Po svojem razgovoru s predsednikom ZDA se je predsednik francoske vlade sestal z mini strom za zunanje zadeve ZDA v spektivah za čedalje plodnejše glediščih, izmenjanih glede nji- sredo 17. in četrtek 18., v petek 19. in v soboto 20. novembra. Razgovorom so prisostvovali funkcio- Vtem OJrt' . pravzaprav že v februarju in marcu. Razen tega je bilo treba pripra- Čvrsta enotnost Obeh dežel m *• Ali je potemtakem £>i«£°kai d^.žav,}f P°sle Pa ,?° mu “i10’ vitl tla tudi zunaj Egipta, med dru- njuna odločna in neomajna vera ——_____ takem sploh kaj sled odvzeli šele minuli teden, dne glm v Sudanu, kjer je imel Nagib v -tvar mi ; »tvohode čustva -------------------------------- novembra, ko je vlada odobrila dokaj močno oporišče. Tja je potoval , . STY , , ln SV°D°ue, čustva, Čestitk ” tak^sklep revolucionarnega sveta. major Šalah Salem, član revolucio- ; ki Jih dele vse druge Vlade, na °b libem D — — I — rv,u iu8n,nv »SO IVdZC, Uit UU SUtit.MIUSt ucja* - i v . . .v. .. . tv e°grad, 21 nov trn • \ z vlogo’ ki j° *e SV°J čas imel Nagib nosti glede na Nagiba in na »Musil-; Racija panskih sporazumov m V ij&dsednik m' vL-, lianJuS) — kot nujni, toda neprijetni sopotnik manske brate, ter postopno priprav- j vseh zainteresiranih deželah Tito io _ .‘^Pttbllke Josip Broz I gibanja revolucionarnih sprememb v ljanje in izbira trenutka »za glavni ukrenila enotnost zahodnpda sve-Ho-Ii-V P°slal predsedniku liba- Egiptu. Ta pot je prinesla doseda- udarec., tokrat rodila sadove, ki so , . .. . , , 1 r-l republike _ ... njemu predsedniku Egipta hudo dis- se jim v začetku letošnjega leta j t ■ Odpreti je treba pot k prou- ,harriOurm xZTT, s- Camuleu ; kreditiranje, nedvomno potrebno za ognili. “ " ' ’ ' skejjj ob libanon- terl jo n.fm Prazniku, v ka-aaPredek uk? nalboljše želje za bibanonskega naroda. Dri , ?r.ad za zvezo v*adnem komisariatu - 21 V Trstu Iansko’ni; nov' (Tanjug). Itali- ^noviln,^36 ministrstvo je f-.generalnL utU Urad 23 zvez0 ‘JaHskp »i ? komisarjatom ita-S Novi organ bo za- '-tične?a arno italijanskega po-aagl04a ^etovalca pri bivši Rinili no vi uPravi> ki so jo a nrpdenilnilrn Tilr* V ntinulem tednu so bili objav- narnega sveta in minister za narod-; vdihnjene Z istim idealom in vsi F* CUScuIUKO lllU ljem tudi podatki o Nagibovih stikih no orientacijo, teren pa so sondirali narriri; n„ Onctom z organizacijo »Muslimanskih bratov« tudi v Saudovi Arabiji, katere vladar svetu. 1 nakCJfi uliuvTlcin m njego-vem sodelovanju y njihovi je ime) prijateljske stike z genera- prazniku , -,x , , - . .. — - „------------ Kar se tiče Evrope, je bilo teroristični in prevratni dejavnosti. lom Nagibom. , ootripno da ho skorničnia ratifi- To pot so dokaj logično povezali Vse kaže, da bo sočasnost dejav- j P°trJenO, aa Do SKOrajSnja ratltl stike med Francijo in Nemčijo hovih dežel. Predsednik franco-kakor tudi glede glavnega pri- ske vlade je pojasnil nedavne spevka k upostavitvi združene in dogodke v Severni Afriki, ki so miroljubne Evrope, čemur pripi- ovirali začeto politiko francoske sujejo ZDA velik pomen. vlade. Vendar je izrazil upanje, Sporazumi glede Kambodže, da bodo že sproženi predlogi Laosa in Vietnama so bili potr- kmalu privedli do ureditve. Po-jeni v razgovorih 27., 28. in 29. udaril je, da so zunanji vplivi po- Ukvari_P° sklenitvi sporazuma. tičejo Se b° b. Lazič 1 čevanju sredstev za okrepitev j '£ VELIKA BRITANIJA IN FORMOZA Amglžja se izogiba zaostritve odnosov s Kita sko Laburistična pobuda za konferenco o Formozi Anketni podatki »Daily Expressa« uspehe in da so ZDA nekoliko obrzdale Čangkajška v uprizarjanju incidentov. London, 21. nov. (Tanjug). An- ob sodelovanju zainteresiranih j Vsi angleški politični krogi se gleški zunanji minister Anthony držav ali prek ZN. j v načelu strinjajo s tem, da bi se do z « * •• i • | Eden bo jutri v Spodnjem domu . V pristojnih angleških krogih ! bilo treba Kitajsko pripoznati za UveliavliP "Pisanji, ta. se; govoril o Formozi. Laburistični j opozarjajo, da je ureditev vpra- važnega činitelja v mednarodni ilT^uma o Tratil „1°ndo?s;ke.ga | poslanec Arthur Lewis je že po- šanja Formoze tembolj zamotana, politiki in jo sprejeti v OZN, ni,‘Slovan predsedstvu Spodnjega doma S^fc^S^aSoZN Kar se tiče angleške javnosti, je ogromna večina na strani kitajske vlade. Po anketi, ki jo je organiziral »Daily Express« med konservativoi, laburista in liberal- interpelacijo 'o' možnosiTdV*W zveze- ne strinjajo.v staljšču na-Valca Političnega sveto- Velika Britanija glede na uspeh v°lsški^L ^ivši anglo-ameriški I ženevske konference poskusila or-pravt- i ganizirati konferenco o Formozi Izjave Vjačeslava Molotova 0 po *ahofn k'j predlagane konference 23 držav '« držav verjetno ne bodo odvrnile od ratifika-c,je londonskih in pariških sporazumov T 21. nov. (AFP)., nik Foreign Officea je v tej zve- u Goloto so lziave* ki jih je i zi opozoril na izjavi Churchilla ^dile veri,moskovski »Pravdi«, in Edena, da je treba mimo nart0 velja to zanimanje. Poseb- I daljevati prizadevanja za ratifi-nekaf n^egovo ugotovitev, kacijo londonskih in pariških sproti kitajski vladi. ZDA in Francija v nasprotju z Veliko Britanijo nimajo diplomatskih stikov s Pekingom, vtem ko Velika Britanija ne pripoznava Cang-kajškove vlade za zakonito predstavnico Kitajske. Angleška diplomacija si zlasti po ženevski konferenci prizadeva. ci, se jih je 40c/» izreklo za to, da ne hi odobrili morebitne intervencije ZDA proti Kitajski, če bi kitajske čete napadle Fonnozo. Za da bi se ognila zaostritvi odnosov takšno ameriško intervencijo se jih s Kitajsko, da na Daljnem vzhodu ! je izreklo 29 •/». Na vprašanje, ali bi nastalo novo nevarno ognji-; bi odobrili pomoč angleških obo-sče hladne vojne. V Londonu me- j roženih sil ZDA v primeru takšne njjo, da je dosegla angleška di- intervencije, se jih je izreklo 57 V« plomacbja ▼ tern prizadevanju i »proti«, 27*/» pa »za«. POBUDA ZA JUG0SL0VANSK0-ITALUANSK0 TRGOVINSKO ZBORNICO , Mendes-Francea Je ob prihodu v \Vashington sprejel državni tajnik za zunanje zadeve John F os ter Dulies septembra med predstavniki slabšali položaj v Severni Afri-francoske in ameriške vlade v ki in ogrožali varnost tega pod-Washingtonu. Dosežen je bil spo- ročja. Zunanji minister ZDA je razum glede vskladenih procedur izjavil, da bo to vprašanje teme-in periodičnih pregledov, potreb- ljito proučil. PRVI VTISI o ameriško-francoskih zaključkih Francoski diplomatski krogi mentarjih o zaključkih razgovorov aied Mendčs-Franceom in Fosterjem Dulle- som ugotavljajo, da se nista razgovarjala samo o vprašanjih v odnosih obeh ko- tein zelo kočljivem vprašanju. Zdaj pričakujejo, da bo Mendes-France v govoru, ki ga bo imei jutri v palači OŽN, zlasti vztrajal na tem svojem uspehu. Zavzel^3}?,16 zahodne države sporazumov. Nemara bodo zahod- Trst, 21. nov. (Tanjug). Slo-P°bud6 °dklonilno stališče do ne sile še ta teden v tem smislu venska gospodarsko - prosvetna da so evr°psko konferenco tudi odgovorile Sovjetski zvezi na zveza je zahtevala, naj bi v Trstu ?Vaiati tu Ji . e v tem smislu obe njeni zadnji noti glede se- ustanovili tržaško-jugoslovansko 2aVe- Mni . prbisk na druge dr- stanka štirih zunanjih ministrov trgovinsko zbornico, katere nalo-I^ajai lot°v. je .......................- ------ ~ —- ' ZahJn da bi oboro- ^Pravo Nemčije pomenila v tej zvezi in konference 23 držav. Italijanski odgovor na sovjetski predlog ga bi bila dajati pobude in nasvete za čim tesnejše gospodarske stike med Trstom in Jugoslavijo. To zahtevo je zveza postavila v posebnem pismu tržaški bi se ^ novo vojno, medtem ^b°razumo?nzade^e države lahko Prašajjja • glede nemškega Rim, 21. nov. (Tanjug). V pa- trgovinski in industrijski zborni-jjhažitvp c111 Predvsem glede lači Chigi so sestavili italijanski jCk V njem poudarja, da novi po-•?z°rriost °- nemSkih dežeL — odgovor na sovjetski predlog o j ložaj po sporazumu o tržaškem !2iava -e vzbudila še posebej evropski konferenci 23 držav. — - vprašanju omogoča, da se gospo-°žitj ’ le SZ pripravljena od- Odgovor je negativen. Italijanska darski stiki med Italijo in Jugo-?Vr°Pski ^ Jgano konferenco o vlada sodi, da bi moglo do takš- slavijo poglobe. Sk.°dloži tud-elCtivni varnosti, če ne konference priti samo po ra- »Naša zveza,« je rečeno v pi-bi naJJ.T^ifikacija london- tifikaciji pariških sporazumov smu, »je sklenila na vso moč pod-i ^ehdar .. sporazumov. o ustanovitvi zahodnoevropske preti uresničenje te zamisli, da bi S TVasv,in ®°dijo v New Yorku zveze. • 1 v Trstu ustanovili podobno zbor- Vh s^razfm0nu' da ratifikacija nagib ne pride pred SODIŠČE di811’ da te^ lziavi celo na- - „ ?**~*ran ma3ala položaj Men- London, 21. nov. (AFP) — nje v političnem življenju. Naser °Vanje"c®a in okrepila nasDro- #sunday Times« je objavil raz- je pripomnil, da bivši predsednik V g”« plotovnf0nu.?°dijo, da je hotel kom Naserom, ki mu je izjavil reat>ira+J'’mi izjavami vna- da generala Nagiba ne bodo po-Fv sovjet t na obodno zavr- stavili pred sodišče in da mu Pobude. Predstav- bodo morebiti dovolili sodelova- Višinski vztraja Podreditvi mednarodne atomske agencije Varnostnemu svetu OZN j, Yor)c j^jetski pred.^1' n-?V’ (AFPk —^ nova. Novo pa je to, da sovjetski zeodflo* Z11'?'- ?emara "d1! P7kf Por^U. kr JovJT o" ra,vo u odnosov fn ZDA ,0at0T/žrpnodpZcn:,med *“ “io. i pereCa politična vprašanja. t xfri teim °POMrJa)° na *'»** del po- i ANA KETLI IZPUŠČENA | ročila, v katerem je rečeno, da bo rati- . y y . P|-,|»vi nico za trgovinsko meniavn -r Tu ! fikacii« pariških sporazumov odprla pot menjavo Z JU- k utrditTi mednarodnih obveznosti, in Budimpešta, 21. nov (Reuter.) Bivši gosiavijo, kakršna ze posluje za poudarjajo, da bo v tej zvezi najbrž podpredsednici madžarske skupščine Ani menjavo Z Avstrijo.« Zveza V Pr'^° do posvetovanja med Kanado in Ketli so ukinili nadaljnje prestajanje Dismu nrinnminia rta ta 70 ZDA, Pripominjajo tudi, da je telefon kazni. Ana Ketli stara 65 let in znana Je ,Ze na7 ski pouovor kanadskega zunanjega mi- kot ena izmed uglednih madžarskih so-vezala stike Z zamteiesiranimi nistra Pearsona z Dullesom takoj po cialnodemokratskin voditeljic, je bila gospodarskimi krogi, da bi usta- Mendčs-Franceovem odhodu iz Kanade letos meseca maja na »tajni obravnavi« novili to zbornico. Zveza meni, da nripomo«el' da •« dose«n sporazum o obsojena na 12 let ječe. tako izraža ne le željo svojih članov, marveč tudi potrebo širokih gospodarskih in trgovinskih krogov. Boj proti birokraciji v SZ «Jfahje v fr ln okrePBa naspro-^ sdo nc°ski javnosti pari- govor svojega dopisnika z egip- Egipta, koliikor je njemu znano, V iL_r,a2Urnom. toivskim ministrskim predsedni- dejansko ni sodeloval v zaroti proti vojaškemu Revolucionarnemu svetu. Pripomnil je v ostalem, da so teroristi iz vrst »Muslimanskih bratov« petkrat poskusili izvesti atentat nanj. Naser je tudi dejal, da je Revolucionarni sv"t poskrbel, da bi ga zamenjal drugi svet v primeru, če bi atentati uspeli. Osnovni razlog za obračun Revolucionarnega sveta z Nagibom, je dejal, je bil v tem, da Nagib ni sodeloval proti Faruku in se je zato čutil podrejenega °ki prpri i — ■ ■ \p‘i■>• —’ uu,«. p™ j- nasproti ljudem, ki so v njem sohi le zaht v OZN Vi~ delegat zahteva, naj bi bilo delo delovali. Očitno je postalo, je na- atedharodnoVal’ naJ bi bila mednarodne atomske agencijo "‘ihske g3 agenciia za uporabo podrejeno Varnostnemu svetu, ki sa,hene j^ort if1, v miroljubne je v njem v določenih primerih mogoče izreči veto. Med ZDA in ‘Genialni Ta ?^N,in Varnostnega ;J® 0bjavlipJJ zahteva je m, Višinski8 slnoCi' Potem ko , u Predstavnih^0611 ameriške-^dgep. sxavaiku v OZN Cabotu moraff3 Je Višinski menil,' arodni k naPovedani med-žii Vtljakm? jncl atomskih nJe> ki niso , s°delovati tudi de-^aPecialLri30!06 ozN in nje- tei h°vjetska 2 agencik , 3 konfergn . kteva, naj bi na h’ ki niso lovale tudi de‘ &r- Nemči-ianice PZN, kakor ■la in Kitajska, ni Sovjetsko zvezo je bil dosežen sporazum, da bo resolucija o atomski energiji omejena zgolj na to, da bi »sugerirala, naj bi agencija, ko bo vzpostavljena, sklenila ustrezni sporazum z Združenimi narodi«. Sovjetska zahteva, naj bi v resoluciji natanko določili, da pride agencija pod kontrolo Varnostnega sveta, za zahodne države ni sprejemljiva. Zato dvomijo, da bi vzhodne države jutri, ko bodo v političnem odboru glasovali o resoluciji sedmorice, glasovale zanjo. yorškem letališču je novinarjem kampanjo, da bi odpravili admi-izjavil, da je to njegov prvi obisk nistrativno okorelost in birokra- Kancler Raab v ZDA I Nem York, 21. novembra. (A P). I . Avstrijski kancler Raab je pri- London, 21. nov. (Reuter). — predpisov in resolucij«. Preveč je spel danes popoldne v ZDA. Tu Moskovski radio je objavil, da j bilo paralelnih sektorjev, oddel-se bo mudil dva tedna. Na new- s0 v SZ začeli širokopotezno i kov in uradov, zlasti v preskrbi. »Ne smemo več dopustiti upravnim uradom, da bi premeščali uslužbence iz enega vladnega urada v drugega, kadar od njih zahtevajo, naj izboljšajo svojo organizacijsko ureditev. Slehernega telesno sposobnega in presežnega uslužbenca bi bilo treba poslati na produktivno delo.« Radio tudi poroča, da bo vlada uslužbencem, ki bodo premeščeni in katerim bo potrebno usposabljanje v industriji, izplačala zneske do višine trimesečne plače. Državna izplačila uslužbencem, premeščenim na proizvajalno delo. bodo izplačali po naslednji lestvici: dvomesečna podpora za razdobje premestitve; izplačilo do višine trimesečne plače uslužbencem. ki jih bodo poslali na nova področja v Kazahstanu in Sibiriji ali na področja za proizvodnjo rezanega lesa na daljnem se- V.1?A in da bo z ameriškimi vodilnimi politiki in zlasti s predsednikom Eisenhowerjem podrobno razpravljal o avstrijskem vprašanju. Raab je dalje rekel, »da je Avstrija hvaležna za ameriško Comoč, brez katere Avstrija ne bi ila tisto, kar je zdaj«. cijo v državni upravi. V zvezi s tem bodo mnogo državnih uslužbencev premestili k produkciji. Moskovski radio je ugotovil, da se je v mnogih ministrstvih in uradih razvila škodljiva birokratska praksa in da so »v bistvu posvečali pozornost ne konkret-Kancler Raab se je nocoj se- nim funkcijam, pač pa izdajanju stal z Mendčs-Franceom. direktiv, sestavljanju referatov. Z VSEH STRANI SVETA VEUKA BRITANIJA PARLAMENTABNA DELEGACIJA NA POTI NA JAPONSKO IN V SIAM London, 21. nov. (Tanjug.) Na J - Siam je odpotovala posebi delegacija britanskega parlamenta, ki ponsko in v Siam j( delegacija britanskega pi se bo mudila v obeh deželah tri tedne. posadki obeh ladij, kt »o ju internirali na Formozi. daljeval, da se je hotel povzpeti — ... ---- hi setk^n W OPOZ,iC‘ie,’ da^'d” iaP-“‘ Marnske ca S' bi se tako nekega dne polastil vse1 menta. oblasti v deželi. Naser je še rekel, da je bil Nagib že dolgo časa PROIZVODNJA AVTOMOBILOV povezan z »Muslimanskimi brati«, London; 21 nov. (Tanjug.) Velika da pa ni bil obveščen o načrtih JJri^viTri^rJnih^^f,18 ^e- KNOWLAND V SLUŽBI CANGKAJSKA . _ VVashington. 21. nov. .manj. preve« inženirjev, ki bi JiniP ijiTo, kovalo dola, bi bilo to razum imamo jih samo nekaj de ,, ja(]l rative upravičeno opozarjan sestav- za raaim« — 3 popolne ljalce na nepravilnosti, ki bi utegni- !.? ®^ij kjer je 30-urni tedenski P£ ti Tovari- le bm škodljive ne samo za grad. t'mnazij, M«ye w 42 ur na teti. rovari v _ nrnr,„v h,Hi ™ en ot.no ir n. nk. traja v 7« pri- traii v TSS pouk « d en in je zato SoftL obtot zo^. siljena razmišljati o uveaDi 1»“ Poudarjeno je bilo med drugim, da Brecelj, ki je med drugim po- poslali pozdravne brzojavke udaril, da slovi danes delovni kolektiv tovarne glinice in alumi- predsedniku republike Josipu Brozu Titu in predsedniku Zvez- nija »Boris Kidrič« skupaj s; ne ljudske skupščine tov. Mošl predstavniki domačih in inozem- i Pijadu. Po končani slovesnosti je skih podjetij, ki so sodelovala pri tov. dr. Marijan Brecelj v sejni graditvi tovarne, velik in izredno dvorani podjetja izročil odlikova- pomemben gospodarski uspeh. Med temeljne kamne jugoslovanske industrializacije se uvršča nov objekt, ki po svoji obsežnosti in pomembnosti ni le proizvodni velikan za naša notranja merila, ampak predstavlja v tem delu Evrope tudi največje aluminijsko podjetje. Leta trdega dela in mnogovrstnih težav so v glavnem premagana. Za našo državo, ki z velikimi žrtvami utrjuje potrebne materialne osnove svoje politične in ekonomske samostojnosti, so take delovne zmage posebno važne. Izvršitev zamisli, zgraditi to tovarno, ni bila lahka naloga za nas, ki smo se začeli z muko izvijati iz vseh mogočih objektivnih in subjektivnih težav. Graditev tovarne še posebej spominja na zloglasni napad Kominforma. Graditelji tovarne so britko občutili neposredne posledice gospodarske blokade. Vendar se je tudi tu pojavila nepremagljiva zavest in zagrizena volja delovnega človeka socialistične Jugoslavije, ki je to blokado prebil in si zagotovil potrebno pomoč inozemsikih podjetij in strokovnjakov. Kakor v vseh drugih gospodarskih podjetjih, so tudi v tej tovarni doživeli prve preizkušnje delavski sveti in upravni odbori, morda teže kakor drugod, saj se je prav v dobi nastanka delavskega upravljanja odločala usoda tega velikega podjetja. Vendar je delovni kolektiv pod vplivom samoupravljanja pomagal rešiti marsikatero vprašanje. V naporni delovni borbi preizkušeno vodstvo tovarne, ki združuje v organih delavskega samoupravljanja ,vse potrebne strokovne in moralne sile, bo kos tudi nadaljnji nalogi, ki še čaka rešitve, to je dokončni izpopolnitvi podjetja, da bo lahko izkoristilo vso možno zmogljivost. Danes teče le del vgrajenih peči v elektrolizi, drugi, večji del in z njim bodoča druga dvorana elektrolize pa še čaka na električno energijo. To je seveda naloga, ki je ne more reševati le delovni kolektiv tovarne. Reševati. jo bo moralo naše slovensko gospodarstvo s pomočjo jugoslovanske skupnosti. Naš razvoj socialistične demokracije stopa v razdobje, v katerem se uresničuje ideja čim širše ljudske samouprave. Danes stojimo konkretno pred vprašanjem organizacije komun. Morda je nastanek te tovarne najbolj prepričljiv primer, kako nastajajoča industrija preobraža svojo okolico. Tovarna nosi ime Borisa Kidriča, saj je njen nastanek in razvoj tesno združen z njegovim neposrednim delom. Predvsem pa jo bila želja posvetiti ta izraziti spomenik nove Jugoslavije trajnemu priznanju njegovega vodstvenega dela in brezprlmerne požrtvovalnosti. Oddolžiti se njegovemu spominu, se pravi neumorno boriti se za idejo socialistične demokracije. »Ko Izvršni svet Ljudske skupščine naše republike proglaša, da ,1e tovarna danes ofi-cielno izročena svojemu namenu, izreka vsem, ki so k temu pripomogli, svojo globoko zahvalo, priznanje in čestitke. Posebej je treba izreči priznanje tov. Francu Leskošku-Luki za njegovo izredno skrb ter tov. Josipu Drakslerju, ki je takoj po vojni omogočil, da smo prišli do načrtov tovarne,« Je poudaril tovariš Ma- nja 22 članom kolektiva. Z Re- Podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj med odlikovanimi člani kolektiva je največja neskladnost v pravilniku o strokovni izobrazbi izvajalcev grad; benih del v tem, da lahko inženir ali tehnik vodi le tista gradbena dela, ki jih ima pravico projektirati. Takšnega predpisa ne poznajo nikjer na svetu, ker je povsod projektiranje lo^ 6eno od graditve. Razen tega, da ti predpisi postavljajo tehnično sposobnost absolventov TSŠ na sramotno nizko raven, jim tudi ne dajejo nobene spodbude za nadaljevanje dela. Tehnik sme po teh predpisih projekti- lmamo jm samo "frVoAhii tum ratl le manjšo gradnje že določene 1 ti se iz dela ne vidijo, uren _ konstrukcije do 10 m, mostove do n,, nnoStevn. da infra vskk _ 10 m, ceste IV. reda in še nekaj pre- ________________ _________ prostejših gradenj kot so enostavni stav*ljajo po navadi ®n?1l1Am“'hndelB temelji, vodovod in kanalizacija v ob- ■ ‘>.■ 1- „a 1 n<'n. on ten . ,. jedttih iin manjših zaselkih itd. Torej v praksi sme tehnik edino to tudi izvajati. Slovenija ima sedaj približno 70 gradbenih inženirjev, ki v glavnem delajo v projektantskih zavodih, 433 tehnikov in razen projektantskih zavodov 44 operativnih pod-Jeti j. Le 14 podjetij v Sloveniji pa ima v svojem sestavu vsaj enega inženirja. Potemtakem hi, če bi pravilniki obveljali, moralo dve tretjine slovenskih gradbenih podjetij prenehati z delom. Če zagovorniki teh pravilnikov MED GRADITELJI AVTOCESTE LJUBLJANA-ZAGREB Mračno poznojesensko vreme ni obetalo fotoreporterju dobrih posnetkov, vendar je z drugimi vred postal boljše volje, ko smo se ondan zapeljali po tejle novi odsek najtežavnejši, saj kopljejo v trdi dolomit tudi po 16 m visoke useke. Morda jim ni bilo po volji, ker smo jih ondan »dali v časopis« in ker smo celo podnaslovu članka rekli, da izkoriščajo dovolj razpoložljive mehanizacije, kar pa je pravza>-prav veljalo za vsa podjetja na avtocesti. Pogledali smo še v Gradisovo delavsko naselje. Kuharice so pravkar lupile krompir, vendar so zatrjevale, da bo zraven tudi »nekaj od mesa«. Toda kosila nismo počakali, ker ( smo morali pohiteti naprej, zlasti še, ker so se po vsej sili po-, nujale prve rahle in boječe snežinke, drobne kot prah. Nad Višnjo goro, kjer dela. Tehnika, smo srečali minerje j Mija Duranca, Jožeta Ogrinca in ! pomočnike Mata Lajmana, Alojza Ribiča in Henrika Pevca, ki so se s kompresorji zagrizli v živo skalo. Skozi ta usek bo tekla nova cesta, ki bo imela 6%> vzpon, medtem ko se se- V pičlih dveh, treh minutah je motorna lopata naložila damper in premraženi Curk je pognal motor, mi pa smo zdrknili proti Stični, kjer raste iz tal betonsko okostje 174 m dolgega viadukta, ki se bo vzpenjal nad potokom, železnico in staro cesto. Investitor vztraja, da mora biti viadukt zgrajen v surovem stanju že do konca letošnjega leta, zato morajo delavci Pionirja pošteno pljuniti v roke. Toda upajmo, da se bomo kljub pomanjkanju gradbenih strojev prihodnje leto že lahko peljali po novi cesti iz Ljubljane do Stične. ne upošteva, da mora '-'“'j,. 'i0 se-odobriti posebna komisija* sf«>kov stavljajo po navadi hndett njaki, ampak nalajra, pri rfrajiifc ix>manjkanju visoko ^ iz- ka ,ormiJ-dostijo zahtevam pravilniko no s podpisom potrdili. ... Dri«a-Bazen tega, da Pra.Y‘ ” in tehni-denejo gradbeno operahvo {>0- ke. škodujejo tudi inžemrjeni^^ ^ do 'le redki, približno ena ». htevam vseh v državi, mogli ustreči pravilnikov. . „*^nnikov grad-Na posvetovanju zastopnlKov k oY-beme operative je bilo torej' enjena ljeno, da bi blfo POfrcb"°iH amV pravilnika ne samo popravi«; tudi preklicati in javiti “"izode-Vilnik ob sodelovanju vseh P pr_ tih strokovnih društev. Svečana proslava , desetletnice osvoboditve Boke Kotorske Kotor, 21. nov. V Ko toru, so nu, Tivtu, Budvi m ^trlico svečano proslavili de osvoboditve teh krajev. 0^0. velikih vagonskih teht™ emijena raj vsa industrija je pKontrol-s tehtnicami te tovarn • važali, ni aparati, ki so jih p i tovarne-so sedaj serijski,Pr0* ,„4^ 1952 Delovni kolektiv je na za-prvikrat razstavil izde ,e pa grebškem velesejmu, po jjit-tudi na sejmu v Solu”“'. pa 5e rim razvojem proizvodnje povedno zaostaja teh”‘č. r se P3 strukcijski oddelek, ve devajo, tudi v tem oddelku P prav-da bi delo kar najbolje gellcU Ijali. Vendar so v tem o ^ zrasli konstruktorji, ki mnog° delih prosto izdelali ve prototipov brez konsti načrtov. _ bod° Šestdesetletnico tova.r . uitur' proslavljali z raznimi v nimi in drugimi Pl‘re hotb1>'ih prašičev najtoljse kakovost^ ^ (izgradnjo zadružnih skladih ' svinjakov itd. PARNI LONCI SO PRESTALI PREIZKUŠNJO Celje, 21. novembra emaHir60 daleč P° svetu znane X P°S0de- kl J° izdeluje anc in nVabrna že ve<': let. P°cin-oripv PJ^ositrene posode, radijev, higiensko-sanitetnih na-'triavn*-' kotlov za centralno m transportne posode, so el- .Tj1 ,emaj'‘rane posode letos ■iniiojf ovati tudi več vrst alu-.-i-j6. Poso^e za gospodinjstvo, -lana n^° ^rsto posode, ki je iz-uminija1 h f ^stotl»ega čistega irna »IMpat Ja Pločeviuo to' , z. IMPOL« v Slovenski Bistri- «odo rf°|Se.bno vrsto aluminijaste ,ak!fi?nf aj° .v Elmi ~ Črnuče - 0 i*delnir^aje' Vtem ko vse osta' posode V tovarn* emajlirane iJ°sode bo n,riVir I",1 alunlinijaste vuv * SlrM krog potrošni- kov’ m V “,eJe bodočih potrošni-Ekonnrr,arSjj zanimalo. Lonci ^pešno iz alumin'ja, so '■ušeni p!,? h vse vrste preiz-‘shničn) i j ,akovosti materiala in nejšjK t^i! tovarna nima res- države izven meja naše na kuh« j ®om' loncu se hra-,Q Števil^ Priti*kom in ima za-tasiiikii .ne Predn°sti. (V našem vara» i.j1?0. 0 lem že pisali.) To-jem xipv..eJe take lonce že v več-Drih<^U’- ni,S0 pa še v prodaji. *'• da ° Pa so predvide- t&kih loncev ‘Zre,ali “ajmanj 5000 njih IPi. • e Pa bi na trgu po ^izvodti' P°vPraševali, bodo tudi dili, temu primerno vskla- v‘*°ke cene čistega alu-ra*umliiv„ gospodinjsko posodo je flelkov ti,i- koniti. Kilogram alu-580 dinari tovarna Po 350 do ^kuhainiM - ‘Egonom* lonec (bris obod i ’ ni tako lahek, saj tr® dehol«°nCa “^elan i* 4 milime-^ejo j. ,®a^sluminija. Računi kaparjev , ,;Htrskl lonec stal 6800 ’li, nejj ‘'“trski 8.000 dinarjev ,0da J®, J® c®na precej visoka, Ceai Prihr u?amo. da g takim lon-,Su* ki amino na gorivu in ča- kanje • Potreben gospodinji za kot navadi traja 5~6-krat delj I*0n>»keBB ec’ se Ba iz eko- J6® p. Vidika splača kupili. Pri 10161 Potrati?® vPrašanJe. ali bo ^ia z, Tfk naenkrat toliko de-lret>uje UP posode, ki jo po- jj sv°je gospodinjstvo. ‘2 ofci^orai Srort ^ kz’ za kar se sodu* dnevl zagovarjati sodišču v Celju. Zaradi zanemarjanja hčere in grdega ravnanja z njo, je .senat okrajnega sodišča kaznoval Jožeta Sikoška na 4 mesece zapora. Modernizacija Tovarne meril v Slovenjem Gradcu Delovni kolektiv Tovarne meril v Slovenjem Gradcu jo pred meseci sklenil, da bo razžiril podjetje. Ker je bilo poslopje premajhno in ni ustrezalo higienskim predpisom, 60 zgradili večje poslopje. To so naredili na svojstven način — novo poslopje so sezidali okoli stare stavbe in nad njo, da ne bo treba preseljevati vseh strojev in naprav. Ko je pred kratkim dobilo novo poslopje streho, so v njeni notranjosti začeli odstranjevati staro. Pri rušenju starega in čiščenju prostora se bo proizvodnja zmanjšala le delno in samo za nekaj tednov. V novem prostornem poslopju bodo namestili tudi nove stroje, ki so jih nekaj nabavili. Stare stroje na tran-smisijski pogon pa bodo preuredili, da ho Imel vsak svoj pogonski elektromotor. Ko bodo uredili prostore in namestili nove stroje, bodo laliko zaposlili 80 novih delavcev. P. J. so namreč iz leta 1947, 1948 itd. Med njimi je precej takih, ki tudi sicer niso uporabne in jih SPK ne bo pošiljal nikamor. Razen tega pa so tiste, katere so količkaj primerne za pionirsko knjižnico, primerno »za-špehane« in neokusne, j Kdor Je sprožil akcijo, je Imel prav gotovo lep in plemenit namen, vendar rezultat Je slab in lahko rečem, da smo razočarani. Nikar ne mislite, tovariši, da Je Primorska to, kar je bila pred vojno Abesinija in da Ji »pomagate« s tem, kar ne sodi v vaše omare in kar odkupuje Odpad po 13 din kilogram! Vem, da se »podarjenemu konju ne sme gledati na zobe«, ampak v tem primeru je pa treba pogledati i »konju« 1 onemu, kateri ga je »plemenito daroval«! Ce pomagaš, pomagaj! v nasprotnem primeru raje reci, da ne moreš in bomo morda še bolj zadovoljni, kot pa smo tokrat. -mil. Na razdaljo desetih metrov — pismo Mestni komite Zveze komunistov v Celju je prejel 17. novembra po pošti pismo, ki mu ga je poslal Mestni sindikalni svet. Poslopji obeh organizacij sta zelo blizu. Sindikalnemu svetu je bilo laže plačati poštno znamko in poslati človeka na pošto, ki je najmanj desetkrat bolj oddaljena od komiteja, kot pa da bi* noposredno poslal pismo komiteju Zveze komunistov. Mar ni bilo moč opraviti vsega tega, o čemer je v pismu govora, telefonijo 1 Aili so to ostanki minulosti, ali nemarnost, ali pomanjkanje čuta za varčnosti r. Se ni minilo eno leto, odkar je razstavljal v Umetnostni zadrugi akademski slikar Karl Zelenko svoje uspele grafike in risbe, ga že sreča-; mo v Mali galeriji še s pestrejšo \ razstavo. Tu se nam mladi slikar predstavi v vseh likovnih kreacijah — od olja preko grafik in risb do miniaturnih kipov v terakoti. Njegova ustvarjalna dejavnost Je toliko široka, da nas skoraj preseneti. Pet- j naj st olj v spodnjem razstavnem pro- | štoru je dokaz Intenzivnega študija.; Ta ciklus slik, večji del Iz Makedonije, je nekak izsek tistega časa, ki ga je pri služenju vojaščine do-, živel na Jugu. Prav te slike se nam! zde na prvi pogled tuje, nevsakdanje, bodisi v kompoziciji, bodisi liniji in barvi. Na njih ni tiste konvencionalnosti makedonskega pripovednega motiva in bogate folklore narodnih noš ln običajev, ki smo Jih vajeni, temveč tipična elementamost človeka, živečega na jugu. Vsak, ki si je razstavo dobro ogledal, je lahko zasledil veliko smelost ustvarjalca, ki Je odvrgel vso navlako ln vse pripomočke za dosego vsebine in se je le s skromnimi, enostavnimi formami in odgovarjajočimi barvami skušal približati vsesplošnemu karakterju preprostega človeka. Vsi njegovi liki delujejo široko, statično — skoraj arhaično, naj bo to portret Makedonca z zlatorumenim ozadjem, ki ga v likovni koncepciji lahko primerjamo z lik) bizantinskih ikon, alt pa Cakajiče v svoji umirjeni drži, slikane v značilnem makedonskem kolorltu; prav tako Narical-ke v strogi trikotni kompoziciji, ki Hla dnikova >PRAVLJICA 0 LJUBEZNI« Film »Pravljica o ljubezni« mladega režiserja Boštjana Hladnika, absolventa Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, je na letošnjem VII. festivalu ozkega filma v Cannesu doživel velik uspen. Med 80 najboljšimi od 500 prijavljenih filmov je dobil Hladnikov film medaljo in diplomo. Konec prejšnjega tedna ga je javno prikazoval v Ljubljani v klubu kulturnih in znanstvenih delavcev in v klubu ljudskih poslancev in doživel ob tem svojem filmskem de-butu mnogo priznanja. Po uspehu v tujini je bil to še eden, gotovo nič suanj pomemben uspeh, ki pa ga ta ■50 minut trajajoči film tudi v polni meri zasluži. Scenarij za svoj film je napisal Boštjan Hladnik po Andersenovi pravljici »Zaročenca«. Glavni osebi v njej sta dva predmeta, igrački žogica in vrtelko, katerih personifikacija je v literaturi lahko zelo živa ln v pravljični stilizaciji močno neposredna, v realističnem scenskem okviru filma pa nedvomno daleč težji problem. Ta problem, problem oživitve mrtvega predmeta v odnosu do živega okolja, do samega življenja in življenjskega bistva, je predvsem zamikal Hladnika. Ali je mogoče s tem nekaj življenjsko resničnega, umetniško močnega povedati? Andersenova pravljica nam pripoveduje o domišljavi žogici, ki se ni marala poročiti s skromnim*, za ljubezen vnetim vrtelkom in je hrepenela za nečim mnogo boljšim, dokler ni s svojimi previsokimi željami končala na smetišču, da se po nekaj letih niti vrtelko ni več zmenil zanjo. Zgodbico, ki skriva v sebi poleg preproste resnice >kdor visoko leta, nizko pade«, tudi globlje miselno jedro o tragično minljivem v življenju, o ncostvarljivosti hrepenenja ter o nujnosti srčne dobrote in ljubezni, je Hladnik v delno spreine-njeni obliki sicer obdržal, vendar ji ie dal^ čisto novo, izvirno lice. Svet, ki zaživi pred nami, ni več pravljičen, preveč so te usode podobne človeškim in vse preveč je v njih resnične tragike. Personifikacija žogice in vrtelka je globoko človeško zajeta in v svojskem realističnem, čudovito plastičnem filmskem jeziku silno neposredna. Žo-gica in vrtelko nista zgolj pravljično oživljeni figuri, sta dve resnični bitji, katerih usoda nam odkriva realističen in presunljiv pogled na življenje. Njuna personifikacija prehaja v sugestivno simboliko. Žogica je poosebljenje ljubezni in notranje lepote, ki hoče osvojiti ves svet in sili venomer dalje in kvišku, dokler je realnost nekje ne zruši, da obstane od te realnosti vsa premagana, brezmočna na »smetišču«; vrtelko pa je poosebljenje sebičnega zadovoljstva, neosveščenosti in hotenja, ki vidi samo sebe in gre svojo zmagovalno, vrtoglavo pot naprej preko strtega srca in zapuščene ljubezni, mimo »smetišča«, kamor je izvrglo življenje med toliko pozabljenih usod tudi žogico. Nekaj posebnega je način, s katerim je Hladnik prenesel to simbolično vse-•n0j v ^ms^i jezik. Imenovali bi ga morda novi realizem, z elementi ku— bizma in surrealizma, ki pa so vendar tako živo in neposredno vključeni v celoto, da so le učinkovit poudarek osnovnemu realističnemu konceptu. Hladniku je čudovito uspela nekakšna združitev realizma in fantastike. Skorajda ne razločujemo več, kje je realizem in kje fantazija, a vendar oboje, eno v drugem dojemamo kot najbolj resnično objek-tivizacijo življenjske stvarnosti, presajene v duševni svet. Močan filmski tempo, ustvarjen z izredno režijsko domiselnostjo in veščino ter sijajno je ▼ Hladnikovem filmu idejni vsebini najbolj ustrezajoč oblikovni element. Ni malo impresivnih prizorov, / i0?/11 nuc^jo redek umetniški užitek globino, vrtelko, ki drvi ter hrumi kot sirena itd.). Vsa pretresljivost flimske zgodbe se nam pa najbolj razodene ob njenem presunljivem koncu, ki je morda toliko bolj i pretresljiv zato, ker ne vpliva kot logična idejna razrešitev, marveč kot preprosta katarza: medtem ko se je vrtelko izgubil v negotovost, priteče na smetišče revna, majhna deidica, najde poleg strganih listov Andersenovih pravljic tudi žogico, jo pobere in se je zamišljeno ter nežno oklene, nakar odide počasi z njo v naročju v daljavo, proti obzorju. Ta poslednji prizor deluje po poprejšnjem dinamičnem dogajanju kot miren preliv, a vendar najbolj prevzame^ gledalca s svojo prepričljivo in klasično lepo izpovedjo vere v neuničljivost ljubezni, dobrote in lepote. Film »Pravljica o ljubezni« je poln poezije, topline, pristnosti in človeške tragike. To tudi ni samo Andersen, pa tudi ne Chaplin, niti Clouzot ali De Sica, četudi gre za literarno predlogo in četudi so vplivi velikih filmskih umetnikov imeli pri tem nekaj zasluge. Film nam posreduje elementarno, izvirno doživetje, in to se nedvomno kaže v naši čustveni prizadetosti, v neki notranji vznemirjenosti in zamišljenosti po filmu. Takšno doživetje pa nam navsezadnje vzbudi redkokatera dveurna filmska umetnina. kj brez vsakršne teatralnosti v zadržani žalosti objokujejo mrliča. Najtipič-nejši primer tega ciklusa pa je vsekakor slika Sušenje tobaka, iz katere veje tista specifičnost makedonskega vzdušja, ki jo je znal Zelenko s tako skromnimi sredstvi neverjetno vemo in bogato podati. Poleg omenjenih slik sta razstavljeni še olji: portret ženske in Cvetje, ki nekako najbolj izpadata iz te kolekcije. Ce ju pa gledamo iz perspektive likovnega pojmovanja, sta nujna in poučna kot primer, kako zahteva vsak motiv posebej svojstven način obdelave. Bogata raznolikost individualnosti podajanja človeških razpoloženj in karakterjev je druga vrlina njegovega umetniškega gledanja. To lahko zasledimo v grafiki Na stojišču, kjer vsak posameznik različno doživlja ob istem dogajanju na odru, vendar nihče ne izpada iz zasnovanega umetnikovega ambienta. Ujedanka Procesija je lep primer sproščene kompozicije. Čeprav skonstruirana, deluje na gledalca spontano z vsemi svojimi detajli. Gmota sprevoda Je prijetno zaokrožena, posamezne grupe pa so razgibane s pomočjo svetleje in temneje toniranih skupin, ki jih sestavljajo ljudje različnih karakterjev. Podolgasta ujedanka Pogreb Je prav tako oblikovno in psihološko dognana. Pogrebci, ki nosijo krsto, brezčutno opravljajo svojo dolžnost. Zajeten duhovnik z ministrantoma stopa sladostrastno za svojim zaslužkom. Takoj za krsto se pa vrstijo svojci v globoki žalosti, za njimi pa »žalujoči ostali«: prijatelji in znanci, ki se ob koncu sprevoda že povsem neprizadeto razgovarjajo. Risba Veliki pogreb deluje na gledalca monumentalno, čeprav nehote gleda z očmi ln občutki trojice karikiranih radovednežev z neke terase v ospredju Njegova izrazna potenca In znanje pa se najbolj uveljavljata v razstavljenih risbah, kjer ga ne ovirajo nobeni tehnični in materialni postopki. Umivajoča se Je risana s smelo gotovostjo. Skrajšave upognjenega hrbta so podane v fcisti liniji brez senčnih efektov in pripomočkov. Je plastična in močno Izrazna v pokretu Prav tako Sedeča, risana s skromnimi pripomočki, ki dajejo risbi svojski videz in poglobljen izraz v strmečem pogledu. Zelenkove risbe niso lepotične dekoracije, niti lov za raznimi efekti, niti virtuoznost tehnike, temveč globok študij za dosego vernosti in izraznosti risanih objektov. Njegova risba je izrazno na skrajni meji realnosti, kjer bi lahko z neznatnim nadaljnjim pretiravanjem prešla že v karikaturo in prav v tem občutiš naj večjo moč njegovih del. Razstavljene monotipije so lepo ubrane v liniji in barvi, toda zaradi prevelike enostavnosti delujejo Že skoraj dekorativno. Miniaturne terakote so kot risbe zelo izrazne in plastično prefinjeno občutene. Aladin Lane. »KNJIGA 54« leto II., številka 11 Številka, ki je pred dnevi iz&la iz tiska, prinaša uvodno prispevek Gustava Šiliha »Nekaj misli o psihologiji bralca«. Pisec razpravlja v prvem I delu članka (drugi del bo objavtljen j v naslednji številki) predvsem o vplivu knjige na otroka, ko ta še ne zna brati in otroka v zrelejših letih. Prispevek je tako tehten, da bi vsekakor sodil v večjo revijo. Z njim naj bi se 8eznaniiU predvsem starši iS4 do J va-1fiotkrat imi ^ak *a dS,K° Prl*n- ■ Z b°U Pr‘-n??1 *&n,, krUaj®*, Pisalne mi-J ku urno »ilnm v »kriv- tipSiivni ®r»«ri _ r* p° 'lolirom hnd-bin86 V*»F nol Va'nik znamko ri? ,'raaznn *' '"varno sl j« Ha ,k°v *Sa’a in a ogledalom že V 6,itkom vn.)«nih «nko ln,ov,ft znova \»UdSa «krbno „bl 'lo dv°t' n ... Pri pregledu vozila sem ugotovil, da na vratih ni bil v redu odinolle...« Za trenutek je utihnil, nagubal čelo, se popraskal po glavi, končno pa le vprašal sodelavca v pisarni: »Ti, kako v slovenščini imenujemo ^arnir‘!« Ne da bi umaknil pogled « papirjev na mizi, mu je sodelaveo odgovoril: »Pant«. In prvi je meni nič tebi ni6 narekoval dalje: «... edinole pant.« PRIMERNO POSREDOVANJE Otroka dvoh mamio sta se na domačem dvorišču sprla. Pravzaprav: hudo sprla! Prvi je namreč drugemu pokazal — figo! Drugega je to tako nlttlilo, da je najprej planil v Jok, nato pa skočil proti prvemu, da bi ga udaril. Toda prvi se je zbal. Hotel je pobegniti, a se je pri tem spotaknil in padel. Ko je vstal, so se na njegovem levem kolenu že pojavile tri ali štiri kapljico krvi. Zaovilii je in zakričaJ- »Mamica! Pahnil me je!« In skozi okno levega' krila nai-višjega nadstropja vol i k e stanovanj-v J° pt>'™ka|a prva mamica, m J4”0 jna. dosnom krilu pa dru- vU £ sebe:6 druK* otrok «P™- »Mamica, hotel me je udariti!« Tako ali drugače — mamic! sta so res udarili. 8 čednimi besedicami! Za začetek kar iz okna v okno Dobrih deset minut kasneje se je nam-£ , »težka bitka za čast in veljavo v hiši« nadaljevala na hodniku. Ko V6>' kot pol ure, sta »bojujoči se stranki« končno prispeli po stopnicah na dvorišče. Z »izbranimi «izrazi« sta e© naprej in naprej »dogovarjaili« za »pohod« na sodišče. Ut.roka, ki sta medtem že pozabila na solze in kapljice krvi, pa sta ju začudeno gledala. Več! Prvi je celo nedolžno vprašal: »Mamica, zakaj se pa tako srrdo krojratat« ZOB ZA ZOB Ondan jo minilo pet mesecev, odkar jo neki možakar postal malodano vsakdanji zdravnikov gost Njegova bolezen po njegovem pripovedovanju: nuda oslabelost Zdravnik je njegove težave — ki so bile v resnici enakovredne laži na potenco — tedne in tedne jemal kaj resno. Kor se mu je pa nedavno toga zazdelo, da ga možakar le kropko vlečo, ** je hotel »ozdraviti« e temeljito besedno 'lekcijo. Toda ni in ni zalleglo. Odkar pa mu je s priljubljeno napravo * dolgo iglo m pumpioo pod kožo vbrizgnil kemično čisto vodo, je težak »bolnik* — zdravi GOST IN POL 80 pa mod nami tudi ljudje Jo-žetovega kova. Pred tedni se je na-vsezgodaj pojavil v tovarni v nedeljski obleki Ustavil se je najprej pri stroju, e katerim je preživel dolga leta v plemenitem stiku. Oba sta mirovala. Zdelo se je, ko da se molče pogovarjata, da obujata spomine na pretekle in polpretekle dni. Posled-j t,Jože se namreč poslavljal od aktivnega službovanja. In ko je še enkrat otipal «vojej?a jeklenega delovnega tovariša, od katerega se je VSj 1 0 za več dni samo med rednim dopustom, jo vsem sodelavoom v delavnici s solzami v očeh krepko stisnil roko. Besed ni Imel, govoril jo z obrazom Pa čudovito razumljivo, toplo, pošteno! Potem je odSel v tovarniški urad Zavoda za socialno zavarovanje, kjer je pred tedni vložiil svojo zahtevo po pokojnini. Eden uslužbencev je segel po evidenčnih kartonih upravi-čoncev socialnega zavarovanja. Toda njegovega hočeš nočeš ni in hi mogel najti. Iskal jja je med kartoni tedaj bolnih In med kartoni onih, ki so bili kdaj prej v bolniškem sta-letn. Ker pa je bilo njegovo prizadevanje brezuspešno, «o mu začeli pomagati iskati še drugi uslužbenci urada. Pa spet nič! Zato je naposled eden njih vprašal Jožeta, če je bil kdai na bolniškem dopustu Tn Jože je dejal: »Ne. Od osvoboditve sem delam v te.1 tovarni brez prekinitve, pa doslei sploh nisem vedel, kje uradujete!« VI K. Nova številka »Naših razgledov« Iz vsebine; Zunanjepolitični komentarji Miran Ogrin: O nekaterih problemih Azije. Dr. Svetozar Ilešič: Nekaj misli ob združitvi filozofske in prirodoslov-no-matematifene fakultete. Dr. Angela Piskernik: Zapiski z zasedanja Alpske komisije. Ivan Gams; Pismo o Suhi krajini. A, Polenec: Ob 70-lotnici akademika univ. prof. Jovana Hadžija. M. Oprešnik: Zasedanje Posvetovalne skupščine Evropskega sveta. E. Hemingway. Nekaj se je kon- ; failo; V drugi deželi (literarni feljtoni. ' J. G.: Ernest Hemingway. Črtomir Šinkovec: Obisk pri pesniku Gradniku. bp: 2b 90-letniei Slovanske Matice. Dr. Valens Vodufiek- Preokret v glasbeni politiki. Luc Menaše; Tihožitje ta akt, kom- 1 pozicija in krematorij. Marija VogelnUkova: Balet v ljub- : ljanski Opori. Beno Zupančič; Zapiski ob robu j (S plenuma Zveze književnikov Jugo- I slavljel). Poleg tega gradiva prinašajo »Naši ! razgledi« še kopico drugih zanimivih člankov, glos, razprav, kulturne vesti, I knjižne recenzije, izpisek iz jugoslo I vansko bibliografije itd. Na »Naše raaglede« se lahko na ( ročito v upravi lista, Cankarjeva 5 ' III., tol. 222-74, mesečna naročnina 50 din, tromesečna 15« din, polletna 300 din in celoletna BOO din Albert Širok piše o knjigah, ki so nedavno izšle in ki jih no bi smeli prezreti. To so: Francois Rabelais; Gargantua in Pantagrueil, Charles in Mary Lamb: Pripovedke iz Shakespeara, Selma Lagerlof: Čudovito potovanje Nilsa HoJgersoma. Vse tri knjige je izdala založba »Mladinska knjiga«. Naslednji sestavek je posvečen stoletnici Janežičeve slovenske slovnice. O knjigi »Novele treh« piše Boris Grabnar, ki skuSa označiti delo samo in pisatelje. Članek »Poskus literarnega portreta Ivan* Ribiča« pripove duje o razvoju pisateljeve osebnosti. Poudarjena je njegov« delavnost, saj je Ribič v razdobju dveh let izdaji kar štiri knjige. Zanimiv in pomemben je »Pogovor z Venom Pilonom«, ki ga je napisal Božidar Borko. Piseo nas seznanja z dolgoletnimi prizadevanji slikarja Vena Pilona, da bi francosko kulturno javnost seznanil B slovensko poezijo. Vlado Habjan je prispeval članek o sodobni švedski prozi. V Razgledih so na kratko označena najnovejša dela hrvatske in srbske proze. Dalje so politično novitete v svetu. Med novitetami je treba še posebej omeniti četrto knjigo Colakovičovih »Zapiskov iz osvobodilne vojne«, ki bodo v kratkem izšli pri Cankarjevi založbi, dalje »Devet pravljio in še ena« znanega češkega pisatelja Karla 0a4>ka. Razveseljivo je dejstvo, da J» izšel v slovenščini pri Slovenskem knjižnem zavodu roman »Razkopana ledina« E. Caldvolla. Tone Pavček je prispeval pos«ni »Domača pesem«. Janez Menart pa prevod pesmi Alfreda de Musset« »Spominjaj se«. V francoščini je sestavek Rožioar Borka, posvečen slovenski Uteratlu V o { tPORT IH TELEINA VZtOJA ) PONEDELJEK, 22. NOVEMBRA 19S4 L ZVEZNA NOGOMETNA LIOA Na vrhu vedno tesneje X. kolo I. zvezne lige je prineslo dve presenečenji — e Zagrebu i Zadnjih is minut tekme Je Mia - - 'Igra enakopravna. in Novem Sadu — in nepričakovano visok poraz Lokomotive v Sarajevu. Hajduk je ostal na vrhu lestvice, čeprav je izgubil točko proti »Zagrebu«, ki se je specializiral, da z moštvi »velike četvorice« igra neodločeno, kot je bil to že prej primer z Dinamom in Partizanom. Napad Vojvodine je tudi včeraj izgubil točko. Sploh je za to kolo značilno, da napadi niso izkoristili cele vrste zelo ugodnih priložnosti. To se je zgodilo v Zagrebu, Subotici, Beogradu in Novem Sadu. Enajstorice so včeraj streljale 6 kazenskih strelov, izkoriščeni pa so bili samo trije. Derby včerajšnjega kola med Crveno zvezdo in Partizanom se je končal z zasluženo zmago Crvene zvezde, ki se je pomaknila k vrhu lestvice, medtem ko je Partizan padel na 8. mesto. Dinamo je v Skoplju s težavo osvojil točki in zavzel drugo mesto z enakim številom točk kot Hajduk, vendar s slabšo razliko v golih. Treba je poudariti tudi uspeh Radničkega, ki si je precej popravil svoj položaj na lestvici in se nekoliko oddaljil iz nevarne cone. I ~ Sodnik Mrkobrad Je bil zelo dober. D. Dj. TABELA PRVE LIGE orazpozmagi nad Honvedom Beograd, 21. nov. Crvena zvezda je Neodločen rezultat je popolnoma danes zasluženo premagala moštvo Par- I zaslužen in pomeni uspeh Proleterja. tizana z 2:1 (1:0). Strelci: Toplak iz enajstmetrovke v 43. in Živanovič v 56. min. za Crveno zvezdo ter Valok y 49. min. za Partizana. Kot vihar je šprintal Rudinski na I levem krilu. Za seboj je pustil čoliča, I prevaral Borozana in v diru centriral ' po tleh pred gol. Živanovič je bil na mestu in iz težke pozicije z osem me- i mrežo. T( trov streljal 10 je bil drugi Pri Vojvodini sta bila najboljša Bo-škov In Krstič I., pri gostih pa Dvor-nlč ln Bestvina. A. V. Podrejena vloga železničarja Subotica, 21. nov. — Spartak Je Hajduk Dinamo BSK Crvena zv. Vojvodina Spartak Sarajevo Partizan Zagreb . Radničkl Vardar Prolcter Železničar Lokomotiva 1 T 29:15 14 21:17 14 23:18 13 22:14 12 15:10 12 26:21 12 22:13 11 22:17 10 11:12 10 10:12 8 12:16 7 14:20 7 13:30 5 11:36 5 mmzmm Nezanimiva igra Zagreb, 21. nov. — Pred 12.000 gledalci sta Zagreb ln Hajduk Igrala neodločeno 0:0. Vodilni na lestvici Je v Zagrebu razočaral. Splitčani so zaigrali povprečno. Ze dolgo časa Hajduk ni bil v Zagrebu tako slab, zato je rezultat realen. Oba napada sta Mia Izrazito slaba. Ni se Jima posrečilo izkoristiti številnih priložnosti. Se več, niti na vrata ni bilo poslanih dosti direktnih strelov. Hajduk Je sicer dosegel dva gola, vendar Jih Je sodnik razveljavil, prvič pravilno, pri drugem golu pa Je storil, kot se nam zdi, napako, žvižgal je offslde, čeprav ga ni bilo. Prepričani pa smo, da Je Vaso Stefanovič storil napako, ln sicer v deseti minuti, ko je bil Vldoševlč foullran v kazenskem prostoru Hajduka. Sodnik ni ničesar storil, čeprav je bil prekršek očiten. Sicer pa se vseh 90 minut ni pri' danes premagal sarajevskega Želez-; petll0 nl8 p0Sebnega, kar bi bilo ničarja s 4:1 (3:0). Gole so dosegli:, ba posebe3 zabeležiti. Skratka, t tre- „ , i -o posebej- zabeležiti. Skratka, to je Takač v 15., Tomaševič v 35. in 61.: bila povprečna prvenstvena tekma s ter Branisavljevič v 39. minuti za ; »slabokrvnima« napadoma obeh mo-Spartak, Radonlč pa v 48. minuti za j. M. Železničar. Čeprav je bilo na današnji tekmi _ - „ . doseženih pet golov, je bila Igra OSSO! (fOtOV V S0ial6VU slaba. Zlasti je razočaral Železničar, — ■ 1 __ ki je vseh 90 minut Igral docela pod- Sarajevo, 21. nov. — »Sarajevo« rejeno vlogo. Spartaku se je že skra- Je danes katastrofalno porazilo za-ja posrečilo razbiti njegove vrste, ( grebško Lokomotivo z 8:0 (4:0). Gole I zlasti pa še po drugem golu. Napad so dosegli: Sttplč v 40., 48. in 80., domačinov pa Je zapravil nekaj leplh| Jusufbegovtč v 11. in 27., Lovrič v priložnosti. To velja še zlasti zail7., Novo v 60. in Živkov v 71. mm. Ognjanova ln Tomaševlča. | Po zelo težavnem in spolzkem V 19. minuti je Krajnc napravil! Igrišču, ki, kot kaže, Igralcem Loko-foul nad Tomaševlčem v kazenskem I motive ni ustrezalo, je moštvo sara-prostoru, toda Cikoš enajstmetrovke j Jeva danes doseglo največjo zmago ni realiziral. I v Jesenskem delu prvenstva. Zmaga V drugem polčasu se je pričako- j je zaslužena ln bi lahko bila se več- valo, da bo Železničar doživel še ! ja. Skoraj ves prvi polčas so domačini hujši poraz. Toda prve minute je j dobesedno oblegali vrata Lokomotive, imel Igro v rokah. V 48. minuti je Razigran napad z odličnima igralce-Radonič znižal rezultat na 3:1. Do ma Stlpičem in Jusufbegovlčem Je kraja tekme pa Železničar ni izko-1 zlahka osvojih igrišče Lokomotiva se rlsUl nobene priložnosti. ' Je v tem polčasu izključno branila. V drugem polčasu so Zagrebčani izvedli nekaj hitrih protinapadov, toda brez uspeha. Pri Sarajevu so vsi Igrali odlično, pri Lokomotivi pa je bil najboljši Odžak, vratar Zrilič pa Je rešil svoje moštvo še hujšega poraza. Sodil je Barjaktarevlč. i Dinamo odnesel obe točki iz Skoplja Skoplje, 21. nov. — Zagrebški Dinamo je premagal domači Vardar z 2:1 (0:1). Tekma je bila tipično prvenstvena. Zagrebčani so bili tehnično boljši, igralci Vardara pa bolj borbeni. Dinamo si je zagotovil zmago šele v 8». minuti, ko je Benko realiziral gol iz enajstmetrovke, katero Je sodnik Rončevlč prisodil z zamudo in docela neupravičeno. Čeprav je bilo igrišče blatno ln deloma zasneženo, je bila Igra zelo zanimiva. Vardar Je imel že v tretji minuti priložnost, da doseže gol: Cin-cijevskl je z nekaj metrov streljal mimo vrat. Dve minuti kasneje se je Nikolovskl znašel sam pred vratarjem Dinama, toda streljana žoga se Je odbila od prečke. Nadmoč, ki Jo je Vardar Imel v prvem polčasu, je prišla do polnega izraza šele v 16. minuti, ko se je po lepi kombinaciji Dačenovskl znašel sam trt metre pred vrati Zagrebčanov. Da M rešil gotov gol, ga je Slkič zrušil na tla. Enajstmetrovko je Petrovski realiziral. Po prejetem golu je Dinamo nekajkrat napadel, toda odlični Videnič je uspešno posredoval. V drugem polčasu Je bil Dinamo v premoči ln često napadal. V prvih sedmih minutah drugega polčasa so Dinamovcl trikrat ogrozili vrata Vardarja, toda šele v 67. minuti je Čajkovski izenačil rezultat z neubranljivim strelom s 16 metrov. Dve minuti kasneje so se štiri metre pred vrati Vardarja znašli sami Conč, Li-pošinovič in Čajkovski. Čajkovski je streljal, vratar pa je v padcu odbil žogo z nogo ln tako rešil gotov gol, Dinamo je zvišal rezultat na 2:1 šele v 80. minuti lz nepravilno dosojene enajstmetrovke. Pri gostih so se odlikovali Režek, Horvat in Dvomič, pri domačinih pa Videnič, Koklnovskl In Clncljevskl. Sodniku Rončeviču je moč očitati le nepravilno dosojeno enajsmetrovko. PLENUM STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE Prei spremembami v strelskih orpnizaeijah Ljubljana, 21. nov. - Danes je Navzel ro se pritoževMl^da^^^. bil v Ljubljani plenum Strelske zve- strelci nimajo skoraj ze Slovenije. Prisotni so v glavnem . be pri oblasten. pTemalo. Kv»- obravnavali pereče probleme, ki se, Orožja je še (Kragujevac) # pojavljajo pri naših strelskih organi- liteta domačih P ^ dovolj ■ • - - - - — ravno najboljša, tuu» strelska na razpolago. Ce P* „ tatizeinstvu zveza kupiti pu©vica) pa stane (Avstrija, Nemčija, Švica),^a jn malokalibrska ouška s fakio zacijah. To so predvsem predvidena preureditev okrožnih odborov, pomanjkanje strelišč in orožja ter pomanjkanje strokovnih moči v organizaciji. Plenum je ugotovil, da se sistem okrožnih strelskih odborov nikakor ni obnesel, v glavnem zaradi tega, ker so bila okrožja prevelika, poleg tega pa so bili člani okrožnih odborov po navadi tudi člani mestnih odborov ali pa odboTov strelskih družin. Tako so v glavnem vsi zanemarjali delo v okrožju, ki je počasi »zaspalo«. Zato bodo na bližnji skupščini Zveze predlagali, da se okrožni odbori razpuste, ustanovijo pa se strelski odbori v komunah, ki ne bodo imeli tako širokega delokroga. Drugo vprašanje so strelišča in orožje. Dejstvo je, da v Sloveniji za tolikšno zanimanje, kot Je danes za streljanje, nimamo dovolj strelišč. Toplak gol za Crveno zvezdo. Odtlej je Imela Crvena zvezda stalno pobudo v svojih rokah. Če bi bili njeni napadalci v tem razdobju prisebnejši pred golom in iz-‘h priložnosti, parkrat vzeti koristili nekaj zefo ugodnih priložnosti, bi moral Stojanovič še p« žogo iz mreže. Toda tudi Partizanov na- pad je zapravil nekaj lepih priložnosti. Tekma je bila vzlic težkemu in dokaj spolzkemu igrišču živahna, hitra, borbena in lepa. lo velja zlasti za drugi polčas. Precej je bilo razburljivih situacij in gneč pred obema goloma. PARTIZAN BOLJŠI V PRVEM POLČASU Začetek igre je bil silovit. Partizan je diktiral oster tempo in nevarno ogrožal gol Crvene zvezde, ki je igrala oprezno. Djajič je bolj pomagal obrambi kot napadu. Toaa tempo je čedalje bolj popuščal in žoga se je večinoma zadrževala okrog središča. Sredi polčasa je igra spet postala živahnejša, Partizan je bil spet v premoči, toda tudi Crvena zvezda je pogosto napadala. Polčas se pa vendar ni zaključil brez golov. V 45. min. je Djajič silovito prodrl skozi Partizanovo obrambo. V zadnjem hipu se mu je Stojanovič vrgel pod noge in kratko odbil žogo. Rudinski je bil najurnejši. Centriral je pred pruzna vrata. Lazarevič je skočil in s pestjo odbil žogo. Lemešlč je upravičeno dosodil enajstmetrovko. Toplak je z ostrim strelom zadel levi kot. ZASLUŽENA ZMAGA MEDNARODNI CROSS V BRUSLJU MIHALIČ TRETJI Bruselj, 21. nov. Britanski atlet Gor-don Pirie je zasedel prvo mesto na velikem mednarodnem crossu v Bruslju, na katerem je nastopilo 45 tekačev iz sedmih držav. Že po prvem kilometru je prevzel vodstvo Pirie in ga obdržal Rezultati X. kola zvezne nogometne lige Vardar — Dinamo 1:2 (1:0) Vojvodina — Proleter 1:1 (0:0) Sarajevo — Lokomotiva 8:0 (4:0) Crvena zvezda — Partizan 2:1 (1:0) Radničkl — BSK 1:0 (0:0) Spartak — Železničar 4:1 (3:0) Zagreb — Hajduk 0:0 (0:0) HRVATSKO-SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Konec prvega dela .... .... Mihalič puška S A H Nemčija t Jugoslavija 5,5:11,5 (3) carino okoli 800.000 bi sicer morala dobiti po ja- pušk domače proizvodnje, ten^F^ enkrat še ni, pa tudi. z zaciostuje. < družin to še vedno ne sad wdl Kot skoraj pri'Mg™ org*®3* v strelstvu manjka delo ^ tem> ds zatorjev. Napaka je h ,p rl jeinsU so strelske drožine M od pa v svoje vrste «««;.,® Vendar « raznih višjih , in *> v niso izpolnili pričakovani m eseCe, glavnem delali . Vazne tefave, ko pa so naleteli na Tesno ,a' ali pa morali kakšno stvar pre- grabiti, so se umaknili 1 ta na-nehaU delati. Upajmo, da s odboj®-~ - * | najboljši kajti ravno Pri o eIske or-predvojaške vzgoje lanko j ganizacije nabirajo no da ! * Plenum je sprejel sWegP-_ tal)0-i drugo leto napTavl c P^^ ; rišče za strelce v CriJc drugi > sprejeti so bili tudi še o Kr0 u ia pl, kot na Prf“Sn?Jvsebine g>aa!d. strelce, o izboljšanju vs dcM lta-Strelske zveze sl0Vf*.3f bomo vj Na januarski skupščini P^epi. Id * deli, v koliko so se ti postav- drugače smiselno ln ljeni, izvršili. Majhna udeležba Ljubljana, 21. n«v. prirej ...-b »Enotnost« J® ndeležba gozdni tek smučarjev ua ^ bila zelo ritromna. Tek^^ nluDtl ležili samo člani smu pa še .T itihliana« in klub Z današnjimi srečanji )e bil končan jesenski del tekmovanja Hrvatsko-slovenske nogometne lige. Plasman slovenskih zastopnikov ni ugoden, saj je najboljše moštvo »Ljubljana« šele na šestem mestu. Trešnjevka si je po zmagah v začetku tekmovanja zagotovila vodilno mesto. Z enakim številom točk sta na drugem mestu Reka in Split, medtem ko Borovo zaostaja za njimi za eno točko. Tekstilac je navzlic današnjemu porazu proti Borovu za■ na tekmah, ki jih je igrala doma. ( ZelSZniSar Ob tOCk! Točke, ki so ji »ušle« na tujih te- Mar]bor> 21. nov. Danes M nogo. renih, so no spravile na sesto me- metaši »Splita« s hitrejšo in boljšo Sto. Lanskoletni član II. lige ma- , igro zasluženo premagali moštvo do-rtborski »Branik« se jei UPrstU na; « deveto mesto za Segesto in Ulja j nuti, ko je vratarju Grizoldu med ni kom. Mariborčani so se nepri- j nogami ušla žoga, ki jo je streljal čakovano slabo odrezali, saj so v napadalec Gumbič. sodil je dobro začetku prvenstva veljali za -favorita. Drugi mariborski ligaš »Železničar, je z enakim številom točk kot »Branik« na desetem mestu, za njim pa sta Šibenik in celjski »Kladivar«, ki se - - od sodnik Janežič iz Ljubljane. V predtekmi Je Železničar H premagal Kovinarja n z rezultatom 2:1 (1:1), mladina Kladivarja pa je premagala mladino 2elezničarja z rezul- 1 polčas je bila Igra živahnejša, razburljivejša. Obe moštvi ata erali odprto. Valok je v 49. min. Drugi lepša in . namreč Igrali odprto. Valok j po kotu z leve strani z glavo dosegel lep gol za Partizana. V celoti je bila Crvena zvezda boljša. Igrala je odlično ln zasluženo osvojila obe točki. V prvem polčasu je bil Partizan boljši, toda v nobenem delu tekme ni bilo podrejenega moštva. Na včerajšnji tekmi je bilo precej dobrih Igralcev. Pri Crveni zvezdi so se najbolj izkazali Cokič, Popovič in Djalič, pri Partizanu pa Mlhajlovič in Jocič. Lemešič je zanesljivo vodil to ostro tekmo. Lj. Lovrič Uspeh Proleterja Novi Sad, 21. nov. — Današnja prvenstvena tekma med domačo Vojvodino ln Proleterjem lz Osijeka se te končala neodločeno 1:1 (0:0). Strelci: Krstič X. v 47. minuti za Vojvodino ter Abadžlč v 86. minuti z a Proleterja Začetek igre je pripadal gostom. Proleter je Igral pretežno po desni strani ln je često prišel do vrat domačinov, vendar so bili njegovi zaključni udarci slabi ln netočni. Vojvodina je kasneje uredila svoje vrste. Začeli so se vrstiti njeni napadi. Toda vse to so MU brezuspešni poskusi Vojvodine, ki se Je izgubila v labirintu lastnih kombinacij ln neskončnega podajanja. V drugi minuti drugega polčasa pa je iz gneče pred vrati Proleterja Krstič z enajstih metrov lepo streljat- v levi spodnji kot ln tako Je Vojvodina prišla v vodstvo. Proleter Je kaj hitro uredil svoje vrste ln večkrat napadel, Igra Je postala precej ostra. V 67. minuti Je bil v kazenskem prostoru nad Krstičem I storjen prekršek. Sodnik je prisodil enajstmetrovko, toda Vojvodina Je ni Izkoristila Ko so gledalci te začeli zapuščati stadion, zadovoljni nad to tesno zmago, Je Abadžlč Izenačil • strelom s kakih 80 metrov. sedel peto mesto. »Ljubljana« je bo spomladi težko odlepil v tem prvenstvu zadovoljila le »repa«. Za zaključek — lepa zmaga Ljubljana, 21. nov. — Danes Je Je Razbomiku uspelo doseči gol z j bila na igrišču »Ljubljane« prven- glavo. Peti gol je bil najlepši: prosti stvena tekma hrvatsko-slovenske lige strel s približno 25 metrov je streljal , med »Šibenikom« ln »Ljubljano«.. Hacler, žogo je dobil Dolenc, ki jo Zmagali so domači z visokim rezul- I je z glavo poslal v mrežo. Tudi zad-tatom 7:1 (3:0). ! nji gol Je bil dosežen iz prostega Z današnjim kolom Je bil zaklju- strela. Tokrat je bil uspešen Gruden čen jesenski del tekmovanja tudi v! Moštvo »Ljubljane« se Je v zadnji hrvatslio-slovenski ligi. »Ljubljana« tekmi predstavilo kot odlična celota, je za zaključek z visokim rezultatom, ki Ima vse lastnosti dobre enajsto-premagala moštvo lz Šibenika. Igral- \ rlce. Vse vrste so sodelovale dobro, cl »Ljubljane« so zaigrali res odlično. V napadu sta bila najboljša Čekov Bili so vso tekmo v premoči ln to ln Dolenec, v obrambi pa Sočan m tudi Izrazili v lepih golih. Ze drugi! Pandur. gol je bil zelo lep. Čekov Je podal I Gostje niso pokazali ničesar. Bill žogo v sredino, Razbomlk ji je z j so nevarni le nekajkrat in še to v glavo spremenil smer, vendar Jo Je prodorih, ki Jih niso znali uspešno vratar v zadnjem trenutku odMl v j zaključiti. Gol, ki so ga dosegli, je kot. Streljal ga Je Hacler in tokrat' bil menda dosežen iz offsida. PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU Krim prvi v zahodni skupini Ljubljana, 21. nov, , lezničarjem (NG) ln Graflčarjem Ima Danes je bila na igrišču Slovana j namreč isto število točk in bodo spo- '1 še hude borbe za končno osvo-prvega mesta. — Lestvica zahodne Zmagali so Krimovcl 'skupine je naslednja: tatom 8:1 (2:1). TreSnjevka 11 6 3 2 24:10 15 Reka 11 6 3 2 li: 6 15 Spit n 7 1 3 19:13 15 Borovo 11 7 0 4 19:12 14 Tekstilac n 5 3 4 15:14 13 Ljubljana n 5 2 4 25:14 12 Segesta n 5 1 5 17:17 11 Uljanik n 3 3 5 10:12 9 Branik u 3 2 6 10:22 8 Železničar n 4 0 7 17:27 8 Šibenik n 3 1 7 10:22 7 Kladivar li 2 1 8 14:33 5 Rezultat! zadnjega kola so tile Ljubljana« ln Pri,r® .... „0 v zelo majhnem st®jL,' razveseli' Vsekakor ni ra??jM,»>5 da za to prireditev, W prlčetk kot »suhi« trening Prepll0 praves smučarske sezone, u !ds1ci /banice, člani «®^”4T' do konca teka. Kovacs mu je sledil do m^a *?«ni (tefcaJD pavCiča polovice proge, potem pa je zaostal, ga ; PJJJSl m, Jp gta brata Danes skušal pred koncem ponovno napasti, I ‘»O00 h*- Pr* 8 w?i+omOl®*€ hitreJ' vendar ni mogel vzdržati tempa. Progo, ; vodila »br dese ^*iral za dolgo sedem milj (11.100 m), je Pirie ! i® bil JAnez bratu reV mnog0' pretekel v času 55:56. Drugi ie bil Ko- i ši ln^ se je tako mUgarsKerti vacs (Mnd/aiska) 36:09, tretji Mihalič | zadnji poraz na 36:29, 4. Ahldon (Finska), 5. Driver (Bri-.j boju.__ Rezultati: Pavel Vrhovnik Cetinič, 18. Beresz (Madžarska) itd. jane* V ekipnem plasmaju je prvo mesto Tone Fornezi ( •) 'giRnl * /ob3 dosegla Finska z 22. točkami, drugo in Mam (L) 8.40 rn - pavčj tretje mesto delita Jugoslavija ln Bri- Pavčič 21.38 hlin** MeŽan tanija, Četrta je Belgija, peta Madžar- E) 21.38.4 min., J« ska itd. minut. VEST! IN D 0 0 0 rKI ,val Priprave za olimpiado v Melbournu 100 m m v času 1:02,1. Melbourne, 21. nov. (AP). V Mel-bourneu v Avstraliji so danes začeli graditi »olimpijsko vas«, v kateri bodo novembra ln decembra 1956 med XVI. i olimpijskimi igrami bivali tekmovalci, i Zgradili bodo okrog 700 hišic, v ka j terih bo lahko stanovalo 6000 šport- : prvo Ljubljana — Šibenik 7 :1 Uljanik -r- Trešnjevka 0 :0 Reka — Kladivar 2 :0 Segcsta — Branik 1:1 Borovo — Tekstilac 3 :1 Split — Železničar 1:0 PLAVANJE Nov svetovni rekord T umpeka Budimpešta, 21. nov. (Reuter). — Madžarski plavalec DJlrdjl Tumpek Je Izboljšal svoj svetovni rekord na etuljček. Pr°S° )e -:02,1. SABLJASKO P^|zInTANC REPUBLIŠKIH REI SRBIJA Mi „„ _ Iianes J« te- Maribor, 21. nov. ,eKnlovenJ« ,u. v Mariboru končano v sabJJ* ca ', publiških reprezentanc prezent» t. - prvo mesto Je zasedla^ ^ | Srbije z 11 točkami. drug a slove^ ska s 7 točkami. tre mo- s G točkami. ,„,,m0vanju 1« g3ia V današnjem tek™ g preWaSp8 ška reprezentanca 9-3' v sab J ,jC Slovenilo v meču z magala “ sr 9;7. Hrvatska Je P«- v floret' 11:5, Slovenijo pa 9g)ovenija K je dvoboj Srbija • z 8:8. uanes je Dna na igrišču oiovan« i namreč ponovljena prvenstvena nogometna tek- ! mladi ma zanodue slovenske lige med Slova- | jitev r nora in Krimom. Zmagali so Krimovcl skupin z rezultatom 4:1 (0:1). Po prvem polčasu današnje tekme je kazalo, da se bo moral Krim boriti le za osvojitev obeh točk, ne pa tudi za razliko v golih, ki bi mu prinesla prvo mesto v zahodni slovenski ligi. Slovanovci so namreč 2e v začetku igre dosegli gol ln vodstvo do konca polčasa igre obdržali. Seveda so imeli Krimovcl v tem delu igre mnogo ugodnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Nekaj je k temu pripomogla tudi smola, ki jih je spremljala ves prvi polčas. v drugenr delu pa so gosti pričeli boljSo igro ln dosegli Itlri gole in _w_._____________________ o„ gi___ tem zmago" Proti koncu tekme je sodnik Erllh izključil napadalca Slovana Verb-ka. Pri Slovanu se je najbolj odlikoval ~ pa Kumar, vratar Hegler, p Podobnik in Matos, Z današnjo tekmo je tako razčilčen tudi položaj na lestvici zahodne slovenske lige. Krim je osvojil prvo mesto, vendar samo z razliko v golih. Z 2e- Krlm Železničar Grafičar Izola Slovan Postojna Piran Aurora Korotan Branik 1 42:9 36:8 26:13 18:17 15:23 8:13 12:23 9:21 9:21 4:31 15 15 15 10 8 8 6 3 3 1 V vzhodni slovenski nogometni ligi pa je lestvica po jesenskem delu prvenstva naslednja: Sobota 9 7 1 1 23:8 15 Rudar (T) 9 7 0 2 31:14 14 Nafta 9 5 2 2 23:18 12 Rudar (V) 9 5 0 4 25:25 10 Bratstvo 9 3 3 3 14:12 9 Kovinar (M) 9 4 1 4 16:14 9 Proletarec 9 4 1 4 17:19 9 Kovinar (S) 9 0 3 6 13:19 6 Aluminij 9 3 0 6 13:21 6 Drava 9 0 0 9 11:33 0 m - organizacij -GRIFF ' ' RUF organizacija knjigovodstva vam bo ‘ osebj« točnost ln prihranek na času, s čimer boste v knjigovodstvu olajšali vsakdanje delo. način Izkoristite prednosti, ki vam jih nudi RUF-O ornogočtL vlaganja kartonov v kartoteko. Ta način kartone da boste hitro in lahko našli konta, lenia.1 ln 8 naPalc v kartoteko in lahko opazili konto, ki manjka vložen. ( Ruf*' Na zahtevo vam pošljemo brezplačno brošure. »Kaj cenalni »Ruf-Grlff«, »Popis materiala za R"*;^"3*g°Našl strokovnjak' in navodili o uporabi« in vzorce obrazcev. Nasi vam bodo radi dali vse podatke ln nasvete___—. VSEM INTERESENTOM SVETUJEMO^J>A ^{IhM ...........................ZA prhiod- RUE-KNJIGOVODSKIM NJE LETO! RIATERIALORl ORGANIZACIJA Tehnološko-ekonomski biro za kemično industrij0 Generalno zastopstvo za FLRJ RUF KNJIGOVODSTVU D. D. ZORIC« ZAGREB, ILIČA 43 — telefon 32-625 2278 Notranjepolitična gospodarska rubrike telefon štev ž' <*IS [M izdaja čmtODlsnd jalotnUko podjetje »LJudskB pravice. Ljubljana. Kopitarjeva ulice a.UL, telefon *t SU-»BI - _ -------------- —— ----------------------------------------- .. telefon iL J1-3L7 Narrrjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 89-181 — Telefon ee naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino »ou aiu prt NB 80U-T-1B, poštni orada) U — Tisk tiskarne .Ljudske pravice« — Poštnina plačane v gotovini — Rokopis) se ne vračajo Ul kulturne _ Čekovni r“ dnevne novice aelavec^pL8? se V Ljubljani: železn., lavka Zim S, Stjepan in vrtna de-kajec vfi?tarlčlc Ana. prodajalec Te-*efa. strnil J? delavka Spruk Jo-. “Jetika o Kolarec Konrad in na-. ^arn . Rozalij a. delavec; lene Juiiinn i Jan in delavka Ko-niic Antnn m' ievliar. pomoč. Erbež-U]ana želj, P°m- Cernilec Ju- ^P0dinierSkrlvec Modrič Stipe in Picko Jolpf^enilnger Julijana, kolar flia, -im. ‘i1 delavka Dobnikar Ma-P0!n- Fister S6**, Karel in gospod. n>5 Srečka ”olanka, prometnik Drob-5a. l^m i" u21‘eljica Radotič Zo-kuriiitf?,’ ^fagar Filipič Anton in K Janez f^ Alojzija, tesar Kme-'"ehanlk r-m, delavka Triller Marija, ?režnlca n i 'L Maksimilijan in boln.1 Justin Ivfn ^ Marija, dipl. pravnik v*§ela »ofi, stud. prava Mavsar J°b tn’ tr„ n- uslužb. KogovSek Ja-Kogoi Tf“J P°pt Logar Llda, livar Marta namlL navijalka Cengie ?'a Darmi!11' FrančiSek in delavka ? tr8. Dam ni krojač Peteri Danijel J5,raJnc i«Trupej Ana, trg. uslužb. Matrin„ ^ sodna uslužb. Trav-lllSarka t- Bx.\ TVS Reš Dušan in Jančič Amalija, železničar Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanto. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana — Miklošičeva cesta 7. KROSAN Je edino zanesljivo sredstvo, ki preprečuje gnitje krompirja. Dobi se v zadrugah, semenarnah ln drogerijah. Ce imaš FLEX doma, odpadejo skrbi, kako boš očistila obleko. FLEX odlično čisti in ne/pušča roba okrog madeža. Za vsak okus Eau de cologne Til PREDAVANJA Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, Ljubljana, prireja 22. nov. ob 20 v predavalnici prirodoslovno-matematične fakultete, vhod iz Gosposke ulice, predavanje ing. Antona Umeka: »O novih načinih sestave betonske mešanice«. Vabljeni. I. Angeb,1'^'* ,ln gospodinja Seli- nhn tehn. Zalokar Dušan JELA ’ Kariž Veleslava. !^b°ljših S krojač v pokoju. 00 danes ob 15. uri na Zalah. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto. Torek, 23. nov.: Zaprto. Sreda, 24. nov. ob 20: Irwln Shaw: »Dobri ljudje«. Abonma red A. OPERA Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto. Torek, 23. nov.: Zaprto. ' MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 23. nov. ob 20: Christopher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Abonma TSS I. (Thomas — J. Tiran). RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za ponedeljek, 22. nov. Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Tržni pregled — 6.35 Igrajo Štirje ilosarji, pojo Tri Polonce (Prenos iz Maribora) — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo: Vladimir Nazor: Mali svetilničar — 11.45 Pisan spored slovenskih zborov ln samospevov — vmes od 12.00—12.10 j Kmetijski nasveti — 12.45 Zabavna 1 glasba, vmes reklame — 13.00 Nove | knjige — 13.10 Za vsakogar nekaj — 14.00 Glasbeni leksikon — 14.10 Opoldanski koncert — 15.15 Lahka glasba ; — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo: Oskar Hudales: Spartak — 16.00 Glasbena medigra — 16.10 Utrinki iz literature: Mihailo Lalič: Sestanek in slovo — I. — 16.30 Želeli ste, poslušajte! — 17.10 V svetu opernih melodij — 18.00 Radijska univerza: O pridobivanju aluminija — 18.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 18.30 Zdravstveni nasveti — 18.40 Koncert pianista M. Lipovška — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Zunanjepolitični feljton: Dobro sosedstvo na Jadranu — 20.15 Simfonični koncert Slovenske filharmonije — 22.15—23.00 Plesna glasba. 22.15—23,00 Operetne melodije — UKV program. VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v ponedeljek, dne 22. novembra: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Čarobni fižol«. I UDARNIK: Ameriški barvni film: | »Obzorja na zahodu«. POBREŽJE: Zaprto. STUDENCI: Zaprto. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto. Torek, 23. nov. ob 16: Twain- F. Blaž: »Kraljevič in berač«. Izven. Cene od 70 din navzdol. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 23. nov. ob 20: Erskln-Roussln-Gray: »Lepa Helena ali veselje do življenja«. Abonma red Torek ln Četrtek, 25, nov. ob 20: Erskln-Rous-sin-Gray: »Lepa Helena ali veselje do življenja«. Abonma red Četrtek in izven. Petek, 26. nov. ob 15: Lulgl Piran-dello: »Sest oseb išče avtorja«. — H. šolski abonma. Vesti iz Kranja PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 25. nov. ob 16: Husson: »Srečna črta«. Red C in izven. Petek, 26. nov. ob 20: Husson: »Srečna črta«. Red B in izven. DROBNI OGLASJ UKRADENA je bila aktovka, v kateri Je bila naročilnica m žig Splošno gradb. podjetje Ljutomer. Svarimo in opozarjamo vsa podjetja in ustanove, da na naročilnico ln žig podjetja ne izdajo ničesar, če oseba, katera predlaga, nima posebnega pismenega pooblastila od podjetja. 3903 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO RUDNIK MAGNEZITA »G0LEŠ« V MAGURI razpisuje natečaj za zdravnika splošne prakse ki bi lahko takoj nastopil službo. Dvosobno komfortno družinsko stanovanje z vsemi sanitarnimi napravami zagotovljeno. Razsvetljava in kurjava brezplačna. Dopolnilna plača od rddnika 20.000 din in plača po uredbi in plačilnem razredu za uslužbence državnih organov. Rudnik ima svojo ambulanto ln sanitetni avto, kakor tudi ostalo opremo, ki je potrebna za delo zdravnika v ambulanti. Ce kandidat želi, ima po delovnem času tudi možnost za privatno prakso. Interesenti naj vlože ponudbe na gornji naslov osebno ali po telefonu 409 — Priština. 615 0 Potrebujemo dva kolporterja ali kolporterki Zglasite se v podružnici »Ljudske pravice« — Kranj »RAD« GrADBENO PODJETJE ZA VISOKE IN NIZKE GRADNJE KIKINDA, ULICA 7. JULIJA 4 Telefon 199 Razpisuje natečaj GrAD 18 lzpopolnltev naslednjih delovnih mest: GRAl)nvNEGA inženirja za tehničnega vodjo podjetja, KNjIg NEqA tehnika za vodjo gradbišča, RACnS?',0'BIL AN CISTA ZA SEFA GOSPODARSKO- FINancm KEGA sektorja. nega uslužbenca za blagajnika podjetja. °SO]i; vodjo — diplomiran gradbeni inženir s triletno , "za „vi®°kih gradnjah, n°>etn0 gradbišča — diplomiran gradbeni tehnik z najmanj 1 " za «£? o na dolžnosti vodje gradbišča, ?°la »n _56fa gosbodarsko-računskeea sektorja — '«• U]| J.1 - OV<»kAAmiOAV-|«VL _ l 3 enaka strokovna Izobrazba z najmanj petletno prakso endar 2 , slu*bt. V poštev prihaja tudi nepopolna srednja šola, , - za ,5talJ5o prakso na dolžnosti šefa računovodstva, °ajrnani ,g,a)nika podjetja - popolna ali nepopolna srednja šola pro, tr|letno prakso v finančni stroki. L* »Pravu6,,,2 Mvljenjeptsom (zlasti Je treba navesti vrsto deta. Id ga Postavil, dolžnosti, ki Jih je Imel. kakor tudi pogoje, ki jih “■ novemu andldat) pošljite na gornji naslov najpozneje do dne J^mbra 195,. p° sporazumu ali tarifnem pravilniku. gospodarsko-računskega sektorja — popolna srednja Obveščamo vse poverjenike PREŠERNOVE DRUŽBE, da bomo pričeli z razdeljevanjem knjižnih zbirk prihodnji mesec. Zato opozarjamo vse, ki članarine še niso poravnali, da jo poravnajo najkasneje do 10. decembra t. 1. Poverjenikom, ki članarine ne bodo poravnali do tega roka, bomo knjige zadržali, dokler ne plačajo dolžnih zneskov. Ker smo tiskali nekaj zbirk več, bodo tudi v prosti prodaji po 300 din. Zato naj vsi, ki mislijo, da bodo knjige lahko dobili tudi kasneje za isto ceno, pohite in se še pravočasno vpišejo v članstvo. Prešernova družba TOVARNA STROJEV IN LIVARNA JEKLA »JELŠINGRAD« — Banja Luka nujno potrebuje mlajšega inženirja metalurga za delo v livarni starejšega strojnega inženirja za delo v tehničnem sektorju V, Podrobna pojasnila daje sekretariat podjetja 6184 iiiiiuimiiHimmiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiHMniiiM KINO »TRIGLAV« Premiera mehiSkega filma »Zapor za žene« ln tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — Mladini Izpod 16 let vstop prepovedan. iiiiHiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinRiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiHniiHii KINO »UNION«: Angleški barvni, film: »Melba«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18.15 ln 20.30. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje. | KINO »KOMUNA«: Franc, film: »Le-j potice noči«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja, vstopnic od 9.30—11 tn od 14 dalje. KINO »SOCA«: Slov.-nemški film: »Greh«. Tednik. Predstave ob 16, j 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 dalje. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: | »Proti vsem zastavam«. Tednik. —1 Predstave ob- 16, 18 ln' 20. Ob 101 matineja filma: »Lepotice noči«. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 9.30—11 ln od 15 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Italijanski film: »Srce«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. Občinstvo obveščamo, da bomo predvajali od 27. nov. do 1. dec. ameriški barvni film: »V vrtincu«. — Cena vstopnicam 40 in 60 din. — Danes zadnjikrat. JESENICE: »RADIO«: Angl barvni film: »Vzpon na Everest«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE: »UNION«: Sved. film: »Mar-git«. Predstavi ob 18 in 20. — »DOM«: Franc, film: »Zaljubljenci iz Toleda«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Italijanski film: »Milijonski Napoli«. Predstave ob 16, 18 in 20. — »SVOBODA«; Ameriški fUm: »Rimske počitnice«. — Predstavi ob 17 in 19. PTUJ: Francoski barvni film: »Alarm na jugu«. KINO »ŠIŠKA« Premiera mehiškega filma ZAPOR ZA ŽENE In tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Mladini pod 16. leti vstop prepovedan GRADBENO PODJETJE DRAVOGRAD GRADBIŠČE ŠOŠTANJ razpisuje ODDAJO MIZARSKIH DEL za izdelavo kompletnega stavbnega pohištva za 6 stanovanjskih blokov (36 stanovanj) Proračunska vsota znaša 8,200.000 din. — Vse potrebne informacije dobite na gradbišču v Šoštanju. »JADRAN-FILM« — ZAGREB razpisuje nagradni natečaj za sinopsise in scenarije celovečernih filmov Sinopsis mora obsegati vsebino filmskega dejanja, prikaz značajev posameznih oseb ln okolje, v katerem se zamišljeni film dogaja, scenarij pa mora biti napisan v običajni obliki. Obravnavana vsebina Je lahko vzeta iz kateregakoli področja družbenega življenja in zgodovine, lahko pa Je tudi adaptacija književnega dela (v soglasju z lastnikom avtorskih pravic). Prednost imajo teme iz našega povojnega življenja. Dela morajo biti pisana s strojem. Nagrade so naslednje: I. nagrada 200.000 din II. nagrada 150.000 din III. nagrada 100.000 din IV. nagrada 50.000 din Pri odkupu nagrajenih del bo ta razlika, da bodo scenariji odkupljeni za večje vsote kakor sinopsisi. »Jadran-film« lahko po dogovoru z avtorjem odkupi tudi nenagrajena dela. Rok za Izročitev rokopisov je 1. marec 1955. Rokopisi morajo biti označeni s šifro, prav tako pa mora biti šifra tudi na zunanji strani kuverte. V zaprti kuverti naj bo avtorjevo ime, priimek in naslov. Dela bo ocenjevala komisija v naslednji sestavi: Branko Bauer, Zvonimir Berkovlč, Mirko Božič, Vitez Gllgor, Fedor Hanžekovlč, Ivan Jelovica, Branko Marjanovič, Ivo Sarajčlč. Dela Je treba poslaU na naslov: »Jadran-film«, Dubrava, Oporo-večka b. b. 2314 ote VI C K1 BAUM p-OMAN gg • tnajst r bližal Cas P°roda, je Cang sam tn skrivaj prehodil o ga .lJev* do skalnega templja, imenovanega V senci duhov, je na3|L!nalce kajti molitve so bile babja zadeva. Obrnil ^boiuh83 Sre*6 Mi Lei Fo^a’ kl mu ie naibo13 zaupal' ker ie Jgaj p. 1 in ker se je smehljal. Toda namesto da bi molil, LičiCe apirnat denar in zatikal v posode na njegovem oltarju bi mu adlla- le bogu zagrozil z najgršimi psovkami za primer, Šu sto /f08 rodila hčerko; če pa bi mu rodila sina, je obljubil bij n iev vredno nagrado v denarju duhov in sveče. Cang L Ka2nmief dobor trgovec tn nedobavljenega blaga ni plače-itj Sed °. bilo, da si je vzel bog grožnje in obljube k srcu, Že. In ^ 430 osmega meseca je Lilien rodila sina zlatenaste iske vid°i ^ °dprl maicena usteča, da bi zavreščal, tedaj so lei tn k \da ima novoroien£ek že en zPb, kar ie bil velLk ttit, kj • 3r ie kazalo 'na neomejeno moč v prihodnosti. Nekro-n sin C;6 dogIwl vWik njegove rojstne ure, je napovedal, da bo ]sk0vcKj dnS0Ve hiže vodja tisočev, z večjo močjo kakor jo Im? in '^a- Zamolčal pa je, da mu oznanjajo zvezde skorajšnjo ^eči tdobil “ne Yu Tsing, kar pomeni Zvezda, ker je bil ek v njegovih ustih podoben zvezdi in ker je v prav- ljici postal mož z zvezdnim znamenjem vodja tisočev. Na njegov prvi rojstni dan so mu prišli voščit srečo vsi sorodniki in prijatelji. Otroku so pokazali vsakršne predmete, denar in jade, čopiče in knjige, flavto in meč. Iz predmeta, ki bi ga prijel, bi lahko uganili njegovo prihodnost. Toda Yu Tsing se ni dotaknil nobenega, marveč je mahal z drobcenimi peščicami okrog sebe, tako da je popadalo vse na tla. Cang, oče, se mu je na ves glas smejal. »Kuli hoče postati, kakor je bil njegov oče«, je vzkliknil ves vesel. Dve leti po rojstvu tega sina so razglasili nov cesarski edikt proti pridelovanju in uživanju opija. In ta edikt, ki je določal za preproste ljudi triletni rok, uradnikom in mandarinom pa zagrozil z najstrožjimi kaznimi, če se v pol leta ne bi mogli odreči temu zlu, so vzeli upravniki krajev, okrajev in pokrajin zelo resno. Cangov tast se je z največjo vnemo in strogostjo zavzel za izpolnitev edikta v svojem okraju in svetoval kmetom, naj pridelujejo več čaja, slovečega čekianškega čaja. Toda Cang Bo Gum, ki je zavohal studenec, tudi če je bil oddaljen tri lije, je imel tudi za denar dober nos. Ce bodo ljudje pridelovali manj opija, se bo podražil, tako mu je velel preprost račun. Pomenil se je s svojim starim družabnikom, ki je preživljal večino časa v zadovoljnem dremanju, in enega prihodnjih dni se je dal odnesti k hiši ognjenih voz, zgrajeni nedavno zunaj mesta. Brez strahu je vstopil v enega hišam podobnih voz, visečih za glavo zmaju podobne pošasti, in odpotoval v mesto ob morju, v Sangaj. 2e prej je imel Cang Bo Gum v svoji banki večkrat opraviti s tujci, če so hoteli vzeti v najem bančno zemljo. Rad je sklepal kupčije z njimi, kajti bili so preneumni, da bi zbijali cene. Z vljudnostmi mu ni bilo treba izgubljati časa, saj sami niso imeli pojma o lepem vedenju, in kar so obljubili, so tudi storili. Smejal se je svojim prijateljem, ker so imenovali tujce hudiče, kajti hudiči so pametni in navihani, ti rdečelasci pa so bili njihovo pravo nasprotje. Počenjali so nepojmljive reči, pobirali novorojene deklice in jih hranili, namesto da bi jih pobijali ali pro- dajali, ustanavljali so šole za otroke kulijev, katerih očetje niso mogli ničesar plačati za to, prigovarjali so vsem bolnikom v mestu, naj pridejo v njihovo belo hišo, kjer so jih polagali na mehke snažne postelje, jim dajali zdravila in jih v nekaterih primerih celo ozdravili. Vse to so delali brezplačno in brez slehernega vidnega razloga. Odkar je bil razglašen edikt proti opiju, so delali nekaj novega. Tistim, ki so se bali kazni in ki so se hoteli odvaditi, so skušali pomagati, če so postale bolečine neznosne, ko so začeli besneti od poželenja po velikem dimu in se zvijati ko črvi. Sprejemali so jih v svojo hišo, jih zaklepali, jim dajali blažilna zdravila in jih stražili, dokler niso bili rešeni pregrešnega zla. Smeje je skušal Cang pojasniti svojemu staremu družabniku neumnost tujcev. »Najprej vtihotapijo strup v deželo. Z izkupičkom zanj grade nesmiselne šole in bolnišnice. Potlej pa začno zdraviti ljudi od uživanja opija, ki so jim ga prodali. Ce v srednji državi nihče več ne bo kadil opija — od kod bodo jemali denar zase in za svoje služabnike?« Wu Tsing je majal z glavo ln ničesar ni mog«il odgovoriti, razen da je menil: »Hudiči so in izgnati bi jih bilo treba.« Cang je poslal enega svojih nečakov v šolo tujcev, da bi se naučil njihovega jezika. Zdaj je vzel fanta v banko, da bi mu bil pri pogajanjih s tujci za tolmača. Ni pa mu povsem zaupal in bil Je prepričan, radec Elektro Tolmin Elektro Trbovlje Elektro Žirovnica Elektrogospodarska šola Cerkno Elektrogospodarska šola Maribor skrbi dan en noč, za oroizvodnio in razdelitev električne c nergi e v LK Slovenci EIMM PODJETJE ZA UVOZ ELEKTROOPREME IN ELEKTROMATERIALA LJUBLJANA ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU! mm ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU IN ŽELI ŠE NADALJNEGA USPEHA VSEM kmečkim zadrugam, zadružnim zvezam in podjetjem, vsem elovnim kmetom in vsemu delovnemu ljudstvu! Deiovni koleLflv Indiasfaife iPHfcjj kovinskih i Iz Jelk©'¥ - Marili or čestita ob Dnevu republike osemu delovnenu ljudstvu k njegovemu požrtvovalnemu delu pri graditvi socialistične Jugosluvijel SUROVINA Podjetje za promet z odpadnim materialom Marioor, TržaSka cesta 8 z odkupnimi postajami v Mariboru na Triaški c. 95 in Vojašniškem trgu 1, v Ljubljani na Dolenjski cesti 6 in v Smartinski ul. 22, v Ptuju, Ilirski Bistrici, Pulju, Šoštanju in Radljah ob Dravi odkupme vse vrste odpadkov po naivišiih dnevnih cenah! Po konkurenčnih cenah prodajamo tudi visoko kakovostno čistilno volno 1* ZCDRUŽNO PODJETJE fcKSPOat - MPORT Maribor, Partizanska c. 6, tel. 30-61 lestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije k Dnevu republike Čestitamo k državnemu prazniku vsem delovnim kolektivom! Delovni kolektiv podjetje - Maribor „DraVa“, Maribor, Ruše, Lovrenc n/P., Brezno-Pod-velka, Ptuj, Ljutomer in Gornja Radgona čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu republike našemu največjemu prazniku ! Proizvaja in prodaja: rezan les iglavcev in listavcev, zaboje, barake. 68110 volno, vse izdelke pohištvenega in gradbenega mizarstva in stru-garstva serijsko in po naročilu —L"""""uihihiii„ii.,iimii|||||1|||| iiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii!iiiiiiiiiii|[|iiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiii:iiiif jjggdno gospodarstvo Maribor ^t>tamo vsem delovnim kolektivom L*nevu obletnice socialistične Jugo- Je in borbe za našo gospodarsko visnost in graditev socializma! Delovni kolektiv z gozdnimi upravami: Podvelka Ruše OoSotnica mul Maribor Slov. B štrka Lovrenc n/P. pogozduje, pomlajuje, redči, čisti in varuje pred gozdnimi škodljivci ter izkorišča gozdove splošnega ljudskega premoženja Trgovskega podjet[a « Maribor, Jurčičeva 8 čestita k slavnostnemu Prazniku republike vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem Kupujte v naiih prodajalnah, kjer boste solidno In hitro postreženi' Kolektiv se priporoča za obisk ter nudi v prodajalnah vse svojo artikle po konkurenčnih conah Maribor, Jurčičeva ulica 5 čestita osem svojim odjemalcem in dobaviteljem k prazniku 29. novembru — Dnevu republike »LJUDSKA PRAVICA« mnuiiHtiiMiiiniiiiiiiiniiinininiini) IHIIIHIlilllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllluillllllllllllllllllllllllllltlllllHIIIIIIIIIItlllllMIHHUlIKUIIHIIIIIIUMIIIUllIllIlllllllUHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIMtllHIllillH Delovni UoleUilv tovarne Zlužor&g h 4 Maribor čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku Dneva republike, želeč jim pri nadaljnji graditvi naše socialistične domovine mnogo uspeha « v * .■» r, % «; k 6 r' ^ * C ivi AK 'riV-4 Vo vsem delovnim kolekti-jirn ^ ,Dnevu republike, želeč H.^ri nadaljnji graditvi naše Učne domovine mnogo uspeha Trgovsko podjetje z živino in mesom SPOMINI RAZISKOVALCA TIBORJA SZEK EL Y J A »Oltar miru« sredi pragozda pomembnim odkritjem, ki bo najbrž kmalu postalo Izhodišče novih in obsežnejših raziskav. Pregledal sem okolico in ves presenečen odkril nove zanimive podrobnosti. Kamnitna miza je stala sredi prostora, ograjenega z vzporednimi zidovi, med katerimi so bili manjši pravokotni prostori. Nikjer v bližini teh ni bilo razvalin kakega Ko sem se napotil iz Moskvi-tija proti Ondurenju, sem nameraval seznaniti javnost z novim arheološkim področjem. Zato Sem pred odhodom zavrnil vse fantastične legende, kar sem jih slišal, in sklenil upoštevati samo razpoložljive konkretne podatke in svoje raziskovalne izkušnje. Od kraja San Esteban en Olango sem moral ves dan jahati zidov do naselja El Carbon, v katerem žive Indijanci iz plemena Pa jas. ] Tam sem najel dva domačina za vodnika in z njima nadaljeval pot po dolinah in planinah, poraščenih z gostimi borovimi gozdovi. Kmalu pa smo prispeli v sotesko, po kateri teče potok,! tako da smo morali več ur bro- j diti po njem. Voda nam je segala nad kolena. Naposled smo prispeli do velike reke Oho de Agva in se onkraj nje znova znašli v pragozdu. Tako smo hodili kaka dva kilometra. Tedaj smo zagledali pred seboj gozdno planoto. »To' je tisto,« je dejal Ramon, eden! izmed mojih vodnikov, in pokazal na razmetano kamenje; pod mahom smo opaziti obrise reliefa. Odstranili smo mah in sestavili! dva večja in dva manjša kosa j ter ju položili tako, kakor so najbrž ležali prej, preden jih je nekdo razbil. »OLTAR MIRU« Tako smo dobili kamnitno mizo v obliki nepravilnega četverokotnika. Na njeni gladki površini si lahko videl vklesani dve poslopja, niti sledov o tem, dh simbolični risbi. Prva je pred-! ie kdo kai delal na njih. Iz tega stavljala znak kljukastega križa sem sklepal, da ne gre za ostan-(svastike) oblih kotov, drugi dve ke hrama ali dvorca, niti stalne-obliki običajnega križa pa dva I §a človeškega bivališča, marveč počez položena loka, izdelana ne-; 23 nekakšno na hitro roko zgra-dvomno pravilneje in z večjim 1 ien0 utrdbo za obrambo proti na-umetniškim čutom, kakor kiju- ■ Padom žilavega sovražnika, kasti križ. I Kateri narodi so bili tu boj? Vzdolž gornjega dela bočnih j Nobene zgodovine ni o njih, no-strani te zgornje plošče je bil'bene tradicije, ki bi pričala o Ku« v Kopanu. Tudi v teh hieroglifih so ovekovečeni sklepi, sprejeti na zboru zvezdoslovcev naroda Majev. Tu, na spomeniku v Oho de Agva, je ta sporazum izražen kratko; kljukasti in običajni križ, sestavljena iz lokov, sta združena v miru. Skratka, po mojem mnenju je od'severovzhoda skupina naroda Majev napadla neki narod pod kulturnim vpli- vom jugovzhoda; v tem primeru , katerih so se vojskovali. Sop na bi šlo za Čibče. Ko so se po dolgih bojih pobotali, so sklenili sporazum ovekovečiti v obliki spomenika. Predlog za spomenik je nedvomno sprožil vojskovodja Majev, ki mu je bil spomenik v Kopanu že znan, pa ga je na svoj način izdelal kak domač umetnik. Upodobil je poglavarje, v imenu severovzhodni strani je nedvomno simbol naroda Majev, ker je upodobljen tudi na drugih njihovih spomenikih. ■ Raziskovalec Szreklv indijanskim poglavarjem razgovoru SIMBOL MIRU IN PRIJATELJSTVA Toda kaj pomenita oba simbola na zgornji plošči? Ali najbolje dokazujeta namen tega spomenika? Vojska naroda Majev je imela za znak kljukasti križ, vojska naroda, ki je bil naseljen v teh krajih, pa si je izbrala za znak običajen križ, sestavljen iz dveh lokov, kar najbolje dokazuje to, da je bil znak kljukastega križa izdelan nespretno in grobo, loka pa pazljivo in umetniško. To skupno prikazovanje obeh vojaških simbolov naj bi pomenilo, da sta se vojski v znamenju teh simbolov sporazumeli, da se ne bosta več vojskovali, marveč da bosta složni. To spominja na izobešanje zastav raznih narodov, ki je zdaj običajno ob mednarodnih sestankih, ko si dežele obljubijo prijateljstvo. Zato je najprimernejši naziv tega kamnitnega spomenika »Oltar miru«, ker spominja na mir, sklenjen sredi pragozdov Hondu-> ■ ■■■>« rasa pred mnogimi stoletji med " ’ L -■ j Jugom in Severom. To je ena V- 'ji i izmed strani prastare zgodovine | teh krajev in priča daljne minu- 1 losti Srednje Amerike. MALI leksikon Kako je nastal prvi abecednik v srbskem jeziku Kdaj so zlatarjem v Srbiji z zakonom prepovedali veti v vaseh? Prvi srbski abecednik skem jeziku je 1 gent jan Ra6amn , je Andreji. Naslov ®.be?fdyj pi-bil; »Gramatika ih "V^Vto smeni knjiznago«. ^fVjiga abecednega dela dre(ibe tudi molitve, c6Tk “.visane v in moralne ,zre.^’ 8Pf£beced-stihih in razvrščene v * J# nem redu. Na koncu o(jj0m-čitanka, sestavljena « kov sv. pisma, la vex je nikoli ni bil tiskan, znan samo v rokopisu. novcev v »ruiji- * .. ^0v- rudarskih krajiheo m brO0 ki •0.AldS‘) Kovnice mce, so dinar). .. imeli > hrskovn, ^ Brdu in Platnu. Nek« ^ je bilo tudi po mestih ^ T Konstantin je koval j,rijj-e-Skadru, Vukašm pa ra. nu). Vladarji so dajali^. vico do kovan a dona^a jen' kup, strokovnim kovm«i . in trgovcem večidel U p& 6„ čanom. Nekaten iz, ar po va-nezakonito koval. deMT P' d aeh in mmhh. menjav« nar je oviral denarno zakir in tako 60 z Dušan-°v> tarjein nikom prepovcdalit ^ g(J kJe stanovati zjui« ®.aarja, so 6® na vasi zalotili z ?.,.vnioo P.? izselili, njegovo zažgali. Ce so v ®r0{ijak°®^i zlatarja, da Je Proi' sežg»l izdeloval denar, » ga jB,pl na grmadi, vladar P pravico zahtevati globo. pritrjen preprosto izdelan venec v ploskorezbi izdelanih človeških glav v velikosti jajca. Venec na bočni strani, obrnjeni proti severozahodu, je bil izklesan snop žarkov, prepletenih v obliki šopa, in eno obličje večje od ostalih. Naj strani proti severovzhodu je bila v kamen vklesana zamotana, težko razumljiva risba, iz katere so molele spet v ploskorezbi izdelane človeške podobe. Posnel sem to kamnitno mizo in zadostil svoji arheološki težnji s tem zelo ZA DOBRO VOLJO f »O joj! To pomeni sedem let nesreče.« prebivalcih teh krajev iz časov pred Kolumbovim odkritjem Amerike. Zato moramo sami poiskati odgovor na vprašanje, kaj predstavlja ta kamnitna miza, edini spomenik iz davnih časov. SPOPAD MED SEVEROM IN JUGOM Kamnitna miza je podobna oltarjem, ki so jih v starih časih gradili arhitekti naroda Majev. Zelo je podobna oltarju, ki stoji v Kopanu in ki se imenuje »Oltar Ku«. Posvečen je zboru astronomov iz 8. stoletja po našem štetju, na katerem so združili koledarje naroda Majev. Očitno pa je, da ta miza ni delo umetnika iz naroda Majev. Prej bi lahko rekli, da jo je izdelal kipar naroda Cibča, ki je živel v Kolumbiji in od ondod širil svoj vpliv na znaten del morske ožine. Najbrž je bila prav tu zadnja trdnjava tega naroda na severovzhodu. Kakor na že omenjenem spomeniku v Kopanu so bili tudi tu upodobljeni udeleženci zbora astronomov in glave vojskovodij. Risbe okrog glav in razpored podob, vse je podobno spomeniku v Kopanu. Tu si lahko videl tudi iste hieroglife, kakor na »Oltarju JURE NAPISAL BRODAR, RISAL JEZERNIK Čedalje večja Brž ko doseže letalo hitrost 1500 km na uro, ima področje nevarnih učinkov za seboj Pred začetkom druge svetovne vojne je preletelo naj-hrtrejše letalo kakih 750 km na uro. Brž ko so dobila letala reaktivne motorje, pa se je njihova hitrost znatno povečala. Hitrejša letala so letela že po 950 do 1000 km na uto. Letala brez pilota ali raketni izstrelki, n« pr. V-2, ki so jih Nemci iz Belgije in Francije izstrel jevali n,a London, pa so ob koncu vojne dosegli že hitrost 2000 ali celo 3000 km na uro. Zdaj je 1000 ali 1100 km na uro za sodobno reaktivno letalo nekaj običajnega. Toda s povečanjem hitrosti so nastale druge težave. Večkrat se je zgodilo, da je hitro leteče letalo v zraku kratko in malo razpadlo. Na hitro leteče letalo delujejo aerodinamične sile, popolnoma različne od sil, ki jih je treba upoštevati pri manjši in sredn ji hitrosti. UDARNI VALOVI Na letalo delujoče sile, med njimi predvsem zračni odpor, naraščajo v sorazmerju s kvadratom hitrosti poleta. Ta zakon pa pri hitrosti nad 700 km ne velja. Poskusi so pokazali, da od določene kritične hitrosti zračnih tokov zračni odpor letala naglo narašča , hkrati nastajajo okrog kril zračna udarni valovi, ki so v začetku navpični na površino krila. Čim večja je hitrost, tem močnejši so ti valovi. Pomikajo se po- časi nazaj v smeri zadnjega roba krila. Ko gre zračni tok skozi zračni val, hitrost letala znatno pade, njegov pritisk in gostota pa se povečata. Posledica tega je, da se nekaj zračne energije spremeni v toploto. Aerodinamična teorija je v glavnem pojasnila vse važnejše pojave v zračnih tokovih okrog letala. Zdaj vemo, da ima hitrost zvoka, ki znaša pri tleh 1200 km na uro ali 340 m v sekundi, v letalstvu važno vlogo. Ta hitrost deli vse aerodinamične pojave na področje pod-zvočnih in nadzvočnih hitrosti. Ce je hitrost letala manjša od hitrosti zvoka, nastanejo na njem zračne sile, različne od sdl, ki nastanejo na njem, če leti hitreje od zvoka PODROČJE ZVOČNIH HITROSTI, NE PA »ZVOČNI ZID«. 2e pri nadzvočnih hitrostih kakih 900 km na uro ne veljajo več zakoni pod-zvočne aerodinamike. Za nadzvočne hitrosti, od hitrosti širjenja zvoka do 1500 km na uro, zakoni nadzvočne aerodinamike še ne veljajo. To prehodno področje, ki obsega hitrosti med 900 in 1500km in v katerem nehajo veljati zakoni pod-zvočne in nadzvočne aerodinamike, imenujemo področje nadzvočnih hitrosti. Pojem področja zvočnih hitrosti ob- sega pravzaprav vse prej nejasne predstave o »zvočnem« ali »udarnem zidu«. ZAKAJ LETALA V ZRAKU RAZPADEJO? Ko pride letalo v področje zvočne hitrosti, za njegov pogon potrebna sila zaradi večjega zračnega odpora naglo naraste. Njeno naraščanje pa ne gre v neskončnost. Odpor pri hitrosti kakih 900 km na uro naglo naraste. Z nadaljnjim naraščanjem hitrosti kmalu doseže višek, potem pa spet pada. Končno ostane na ravni, ki je dva- do trikrat večja od prvotnega odpora. Brž ko doseže letalo hitrost kakih 1500 km na uro, ima področje nevarnih učinkov za seboj. Razen sprememb v sili zračnega odpora se v področju zvočnih hitrosti premakne tudi središče potiskanja letala, repne in krilne ploskve za upravljanje letala začasno izgube svojo koristnost; posamezni deli začno drgetati. Vsi ti pojavi lahko pilota presenetijo in zbegajo, lahko pa celo povzročijo prelom letala. Pilot, ki pilotira letalo z ročno silo do 10 kg, mora povečati silo do 50 kg. Spremembe v ravnotežju in stabilnosti letala, zlasti v velikih višinah pilota bolj ovirajo kakor vzbujajo njegovo zaskrbljenost, ker se letalo navadno samo uravnoteži. Nevarno je tudi drgetanje krmila in kril. Lahko se zgodi, da od letala, kar vzroči katastrofo se krmilo odtrga seveda R°^ Zato le- [\rl v* i ».A tajo letala z veliko hi . navadno zelo visoko. J; zrak redkejši, rn zt' )00o0 por torej manjši. iN8^roj ,z. metrov visoko Je ^71'^raz-ključeno, da bi letal« padlo. »NADZVOČNI UDARE* Pred dvema leto™8 Jjf0 Angliji neko 1, gledalcev v jzV<>C' ko je hotelo doseči n ■ , s() no hitrost Ljudje na , -ji, mocnl na oknih no slišali dve nako-ve- da so popokale šipe n so bližnjih hiš Katastrof ^ strokovnjaki zraka dotlej neznani ?ak®!Jan«n« na letalo, tako '5ien nadzvočnemu udare • posledica trenutnega pičenja zvočnih vato „j. like količine zvocn ^ ^ je. V začetku leti 1 , . g8 časneje od br.nCnJB’ eDnko povzroča, nekaj časa , itreje-hitrostjo, potem Pa Ce s tal opazujemo leV ki leti še s 0 brne- trostjo, najprej sl'1*' ippdo nje. Cim hitreje P A/^e leti, tem več valov zvočne energije s>lS1 doseže V določene® kor Človel na tleh eksplozijo. 2«^ t>> topovskemu strelu. __;nsnjli lahko fizikalno poj asm ki n,m nadzvočni udarec, na sebi nič skrivnostnira Polkovnik dr. ing. Soetopolk te C mm l 129. Zlezli so na kamion, ki je bil nabito poln partizanov. Drevesa in obcestne hiše to švigale mimo. Ni minilo pol ure in ie to te ustavili pred mrkhn poslopjem, pred katerim je stražila skupina partizanov. Spoznali so jih jn jih brez ceremonij spustili skozi vrata. Zdravnik jo poiskal komandanta partizanske enote, ki je razorožila posadko. Ta ga Je takoj spoznal. »O, doktore!« mu je zaklical v pozdrav. »Ali si prižel po sanitetni material? ISO. Italijanski sanitetni oficir je dobil ukaz, naj pomaga izbirati partizanskemu zdravniku, ki je gladko govoril italijansko, in strokovnjaško odloča!, kaj bo vzei s seboj. Spoštovanje njegovega italijanskega spremljevalca je raslo i vsakim korakom. »Vi ste gotovo tudi zdravnik?« je vprašat čez čas. »Da,« je bil kratki odgovor. »O,« se je oddahnil Italijan, »jaz sem pa ves čas mjslil, da ste banditto!« »Banditi ste vi!« mu je zabrusil partizanski zdravnik in ga tako pogledal, de bi se bil najraje udrl v tla. 151. Partizanski ndravnik je dobil na razpolago kamion, ki je odpeljal zaplenjeni material proti bolnici. Za cesto so ga zložili na tla. Potem se je kamion z vse naglico vrnil, oni pa so počasi nosili plen na varno. Proti jutru so zaslišali v smeri vojašnice streljanje. Nemcil Ko so z zadnjim tovorom izginili v goščavo nad cesto, je že priropotal po njej oddelek nemških motoristov. »Ravno o pravem čaru!« je zagodel ekonom Dren. V 125. Ranjenci v bolnici so navdušeno P e„, vlij povratek zdravnika in ostalih sprem č' j,etif1 posebno še, ker je zdravnik proglasil za 38 material tudi zaboj cigaret, ki so ga * ško enotnostjo dvignili na kamion. Komisa : |(. tln jo pravkar prižigal tretjo »Moravo« in SO »Zdaj vam pa povem, da bom zares iu' kakor hitro vas bom zalotil, da ste spe p literaturo za papirčke!«